SVOBODNA SLOVENIJA
AÑO XXXIII (27). Štev. (No.) 13
ESLOVENIÁ LIBRE
BL ENOS AIRES 28. marca 1974
„Kajniti“
ITALIJA URADNO ZAHTEVA SLOVENSKO OBALO
Juicio sobre la etapa de la UP en Chile
Takšen je bil naslov uvodniku Slovenskega naroda dne 24. marca 1883 (prof. Prijatelj ima letnico 1884, zategadelj smo čakali s tem uvodnikom, da ga prinesemo za 90-letnico, toda dr. Kermavner je popravil napako; pa naj bo torej za einaindevetdesetletnico!) ob smrti Karla Ma/rxa, ki je umrl deset dne prej. Kaj naj ta naslov pomeni ? Uvodničar, tedaj mladi dr. Danilo Majaron, poznejši ljubljanski advokat in častni doktor ljubljanske univerze, ga je razložil takole: „Kajniti so bili krščanska sekta v drugem stoletju, ki je hotela krščanstvo ločiti od judaizma ter ji je vse, kar je v stari zavezi sv. pisma, nagnusno in delo hudobnega duha. Tako Abel ni bil nič prida, Kajn, morilec svojega brata, pa je bil postavljen med prve svetnike. Juda ¡Iška-rijot pa je bil poglavitni apostol in velik dobrotnik, ker je izdal Kristusa, ker sicer ne bi bil križan in ne bi odrešil človeštvo. Je velik dobrotnik človeštva, značaj, vreden časti in ljubezni.“ Ti „kajniti“ so dali naslov članku, ki ga je posvetil Karlu Marxu s pripombo: ’„Kajnitov na verskem področju več ni, preselili pa so se na drugi oddelek človeškega življenja, ki ga imenujemo socialno vprašanje!“ Marxov duh mu je „vulkan, ki je s svojo lavo zatemnil duševno obzorje milijonom in milijonom. Napojil je s sovraštvom in zavistjo duše ,mrtvih duš‘, duše ubornih delavcev, kateri naj bi se uprli proti vsemu kapitalu in proti državam, ki s svojimi zakoni varujejo lastnino in kapital. Kakor hitro pa se take ideje spremene v meso in kri, hipoma imamo opraviti s krvavimi svečanostmi. Tudi Marxa danes drugače razlagajo. Njegova Internacionala je bila tem kaj-nitom vse prereakcionarna in otročja, ker je zahtevala tudi pravicoljubje, resničnost in nravnost in nekoliko avtoritativnih principov. Današnji nasledniki so pa anarhisti: le ta sistem je zgolj negativen, on ne pozna ne miru ne sprave nego le boj, ki ga je treba biti .proti sedanjemu rodu človeške družbe, proti idealizmu, proti svobodi, proti lastnini. Torej razdiranje in razdejanje vsega tega, kar so v ogromnih težavah sezidali človeški rodovi dolgo vrsto stoletij pred nami. To obetajo nam ti moderni kajniti in ključ, ki naj nas popelje v obljubljeni raj, pa je sila, dinamit in brušeni meč! Pravi socializem je, dobil v socialnem demokratizmu brata Kajna, ki ga hoče ubiti in silovito spremeniti obstoječe razmere.“
Nasproti temu anarhizmu kajnitov pa Majaron postavlja tedaj „pravi socializem, ki stopa v zakonodajne organe držav, ki so edino poklicani reševati socialna vprašanja in izpreminjati pravne razmere v družbi človeški. . . mirnim potom in s pravnimi pripomočki.“ Odklonil je Majaron moderni anarhizem in napotil slovenski marksizem k avstrijski socialni demokraciji v smislu Kautskega in Adlerja.
Podoben uvodnik je napisala tržaško Edinost (29- marca) tudi ob Marsovi smrti. Toda bolj zmerno, ker je pisala s stališča liberalnega svobodomiselstva, da je pač „treba delavca izviti iz rok klerikalcev in iz srca iztrebiti vsako prepričanje 0 višjem bitju,“ kljub temu pa je obsodila anarhizem in že pokazala na njega razvoj na Ruskem, kjer so umorili carja, „in je v zadnjem času strašanski, ker so se prijeli načel pariških komunajzarjev, da namreč s te-rori :mom in umori spremene sedanji red. Na Ruskem se' je začel širiti anarhizem šele potem, ko je bila 1. 1871 zadušena pariška komuna.“
Kot rusofilski list opozarja rusko ' lado, naj uvede reforme, da „odvzame :o moč revolucionarnim težniam skrajnih socialistov in komunistov, ka-terih teorije so tako zapeljive in vplivalo tako prepričevalno na maso delavcev, da je bojazen pred strašanske !vc'?.lno rabuko opravičena Zakai stvar sama na sobi je jako nalezljiva in akc se na priliko na Francoskem zopet za-
JUGOSLAVIJA SE SKLICUJE NA
V zvezi z vedno pogostejšimi poročili opazovalcev razvoja v komunistični Jugoslaviji o sovjetski zasedbi te države, da bi Moskva tako zagotovila nadaljnji obstoj komunističnega režima v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, sebi p>a kontro^ nad celotnim balkanskim področjem, je tudi Italija storila prve javne korake, da bi si zagotovila ponovno oblast nad področji slovenskega Primorja, ki jih je po drugi svetovni vojni morala predati Sloveniji odn. Jugoslaviji.
Kakor je znano, Italija doslej ni ratificirala dejstva, da pripada področje slovenske obale in del Istre, ki je spadalo po drugi svetovni vojni v tkim. cono B tržaškega ozemlja, Jugoslaviji. V Rimu se niso sprijaznili z izgubo Slovenskega Primorja v minuli svetovni vojni ter smatrajo, da ga ima Slovenija odn. Jugoslavija le „v začasni upravi“. Zato italijansko zunanje ministrstvo ob sleherni priliki to poudarja in ohranja v mednarodnem svetu zadevo živo, da bi tako v primernem trenutku mednarodni svet pristal ali pa vsaj ne protestiral proti „zakonitim pravicam“ Italije do tega ozemlja, ko bi si ga spet priključila.
Italijanska nota
Tako priliko je, v zvezi z razvojem v komunistični Jugoslaviji in sovjetskimi pripravami za zasedbo Jugoslavije, Italija spet izkoristila ob „incidentu“, ko je na obmejni tabli na slovenski strani meje „iznenada ugotovila napis •SRS’ in ‘SFRJ’,“ zadevo, ki jo je Rim smatral za tako „resno“, da ie 11. marca t. 1. poslal v Beograd protestno noto.
V	protestni noti Italija trdi, da obmejne oznake predstavljajo kršitev pred dvajsetimi leti sklenjenega sporazuma o razdelitvi cone A in cone B med Italijo in Jugoslavijo, „kajti Jugoslavija ie obmejno oznako postavila na ob-rirčiu cone B“ in dodaja, da „suverenost Jugoslavije nikoli ni bila razširjena na italijansko ozemlje, znano kot cona B neuresničenega svobodnega tržaškega ozemlja.“
V	Beogradu so rabili štiri dni, da so italijansko noto proučili in pripravili ter oddali italijanskemu veleposlaniku v Beogradu W. Maccottiju 15. t. m. svojo noto, v kateri zavračajo stališča italijanske vlade.
Jugoslovanska nota
Jugoslovanska nota italijanski vladi ie tipična nota komunističnega režima, ki mu ne gre za zgodovinska dejstva, ne za narodnostne utemeljitve, temveč s? sklicuje na „sodelovanje, čigar te-
čno zmešnjave, gotovo ne ostanejo sa-mo na Francosko omejene, temveč se raztegnejo po vsej Evropi...“
Kakor vidimo, so Slovenci že ob smrti Karla Marxa dobro vedeli, kam vodi sodobni marksizem, cepljen v Rusiji z Bukaninovim anarhističnim katekizmom, in so ga odklonili. Prav tedaj — nekaj tednov pozneje! — se je začel v Ljubljani proces proti „krvav-cnm“, to je anarhistom, ko so odkrili družbo, ki je odobravala umor carja v Rusiji in bila v posesti natančnega recepta za izdelavo dinamita. Nihče slovenskih odvetnikov ni obtožence hotel zagovarjati, ne dr. Zarnik, eden najboljših prvih naših poznavalcev marksizma, ne dr. Tavčar. Tak je bil odpor proti prvim ljudem v slovenski družbi, ki so zagovarjali ki-vav obračun z družbo.
Ko pa je papež Leon XIII. 1. 1891 izdal okrožnico Rerum Novarum, v kateri je obsodil komunizem, „ki ubija red in mir, nasprotuje napredku in uvaja najhuiše suženjstvo,“ in so se začeli Katoliški shodi, se je tudi pri Slovencih
JUGO-ITALIJANSKO PARTIJSKO
melji so bili položeni že med skupnim bojem jugoslovanskih narodov in italijanskih demokratičnih sil proti naci-stično-fašističnim zasužnjevalcem in za demokracijo med drugo svetovno vojno..“ Titova Jugoslavija postavlja sodelovanje jugoslovanskih partizanov in italijanskih komunistov med drugo svetovno vojno za dokaz možnosti sodelovanja dveh držav tudi v miru. Razlogi medvojnega partijskega sodelova-nia Titovih in italijanskih partizanov nimajo v mednarodnem svetu nobene dokazne teže.
V svoji noti komunistična Jugoslavija zvrača krivdo za italijanski pohlep po slovenskem ozemlju na „delovanje določenih iredentističnih sil“, ki da „ni v skladu z željo, ki so jo izražale italijanske vlade, da bi razvijale dobre odnose z Jugoslavijo. Zdaj pa sm0 postavljeni pred dejstvo, da se v okvire uradne politike odgovornih italijanskih či-niteljev nedvomno vključujejo teze iredentističnih in revanšističnih krogov, ki že leta javno in neovirano izražajo svoje pretenzije do jugoslovanskega o-zemlja.“
Komunistična Ljubljana molči
Jugoslovanska komunistična vlada tu spet ribari v kalnem, ko ločuje „iredentistične kroge“ od „uradne italijanske politike“, dasi dobro ve, kakor je to znano vsem opazovalcem razvoja v Rimu, da je bila uradna politika vseh italijanskih vlad, ne le „določenih iredentističnih sil“, doseči ponovno vključitev slovenskega Primorja v Italijo. V to uradno italijansko politiko spada tudi italijanska komunistična partija sama, saj v komunistični Ljubljani in Beogradu dobro vedo, da se tudi italijanski komunistični vodja Togliatti ni hotel odreči Trstu in ostalemu Primorju.
Jugoslovanska nota nato ponavlja najnovejša sovjetska gesla o ustalitvi meja v Evropi, ki so „sestavni del u-reditve Evrope po porazu fašizma in nacizma, da bi si ustvarili sistem miru, varnosti in sodelovanja...“ in se tako znova javno odreka slovenskemu ozemlju bivše cone A, ki si ga je priključila Italija ter Koroški.
Zadnja poročila iz Trsta govorijo o "askrblienosti prebivalstva v Sloveniji in na Tržaškem zaradi italijanskih pretenzij do slovenske obale, na obeh straneh meje pa še o vznemirjenosti zaradi razvoja, ki se napoveduje komunistični Jugoslaviji, po mnenju nekaterih že pred, po mnenju drugih pa zagotovo po Titovi smrti, ki ga pri njegovih 84 letih po naravnih zakonih lahko vsak trenutek obišče.
začel organiziran odpor proti marksizmu s krščansko socialnim delom. Dr. Krek je segel naravnost v gnezdo marksističnih združb in jim dokazoval, kar je napisal v svojem Socializmu kot o-snovo proti anarhizmu: „Kar je resničnega jedra v socializmu in anarhizmu najde v katoliški Cerkvi svojo obrambo.“ Tudi slovenski marksizem je zapustil anarhizem in se opredelil za parlamentarni socializem. In tudi liberalci so vedeli, s konj imajo opraviti, saj je dr. Tavčar že 1. 1894 rekel: „Zaenkrat vam ne damo biča v roke, da bi nas tepli!“
Tudi 1. 1941 so Slovenci odklanjali komunizem, kot so ga v njega početkih pred devetdesetimi leti ob Marxovi smrti Toda ob katastrofi države, zasedbi tujcev in po mednarodnih zvezah ■»aradi „nespametnosti politikov Zahoda,“ kot jih imenuje Solženicin, so vriši' komunisti na oblast „z ubojem nič prida Abela in blagoslovom apostola Iškariiota,“ ter metodami „kajnitov.“
: '	!	td
Robert Moos, especialista de Asuntos latinoamericanos en el semanario inglés “The Economist”, visitó varias veces a Chile durante el régimen Allende. Si entonces su juicio era negativo, lo siguió siendo luego de la caída del Dr. Allende. Publicó un libro titulado “Experiencia marxista del Dr. Allende”. En febrero último publicó un artículo en la revista “Encounter”, en el que afirma:
“En las discusiones sin discernimiento sobre lo que aconteció en Chile, la cuestión importante no es saber cual era el mal menor, el gobierno marxista o la junta militar. Lo importante es saber si Chile era aún una democracia vaR dera y real en vísperas del golpe miiltar. Es evidente que Chile había dejado de ser una democracia valedera.”
Sobre la cuestión de la ingerencia extranjera en Chile, el mismo periodista escribe: “Si alguién se entrometió en los asuntos chilenos, fueron los comunistas. Los 1.400 soviéticos que estaban en Chile no se encontraban allí para ocuparse de la importación de tractores.
Tampoco los cubanos se hallaban en Chile únicamente para proporcionar armas e instructores a la guerilla izquierdista; habían jugado antes del golpe militar un papel más importante de lo que se supone, en particular el yerno del Dr. Allende, Luis Fernández de Ona, antaño mezclado en la expedición del Che Guevara en Bolívia.”
Pismeni in nepismeni Slovenci
PROBLEM IZOBRAŽEVANJA V ZAPUŠČENEM POMURJU
Da Slovenija v sklopu komunistične Jugoslavije ni postala „raj“, še več, da so njeni problemi danes prav tako ali bolj pereči kot kdaj prej, ni dvoma med narodom. Ta zavest pa počasi zahaja tudi med partizanske vrste, bolje rečeno, se poraja tudi v tistih Slovencih, ki so člani partije, a resno iščejo rešitve neštetim problemom, s katerimi se danes srečuje konkretni slovenski človek.
V tem iskanju je prišlo tako daleč, da je n. pr. uredništvo Dialogov, ob izidu knjige „Siti in lačni Slovenci“ leta 1969 v uvod zapisalo da „Razkol med ,sitimi* in ,lačnimi' postaja, se zdi, resnejše vprašanje sedanjega časa, kot pa. razredni boj“. In v isti knjigi, ki de-nuncira zapuščenost, v katero so obsojeni nerazviti predeli Slovenije, citira Dušana Pirjevca, ko pravi: „Slovensko narodno vprašanje danes ne more več biti vprašanje o tem, kaj ,počnejo* drugi s Slovenci, marveč se lahko sprašuje predvsem o tem, kaj ,počnemo* Slovenci sami s seboj“. Misel se da prevesti v: kaj počne oblast-partija danes s Slovenci, kajti za neštete krivice je ona v prvi vrsti odgovorna.
Med te probleme spada izobraževanje, ki postaja zlasti problematično v prei imenovanih nerazvitih predelih Slovenije. Tu ne gre le za pismenost in nepismenost. Res da je tudi to vprašanje pereče, saj je po ugotovitvah prej omenjene knjige v Sloveniji 1,8 odstotkov nepismenih, in v nerazvitih predelih kar 3 do 4 odstotkov nepismenih. Gre v prvi vrsti za celoten izobraževalni sistem, katerega uspehi ali neuspehi so potem razvidni v zasedanju delovnih, strokovnih in poklicnih mest v teh okrožjih.
- Prav pomanjkanje pri zasedbi kadrovskih mest v pomurskih občinah (Gornja Radgona, Ljutomer, Lendava in Murska Sobota) je lansko leto pripravila vodstvo teh občin, da je financiral sociološko raziskavo, katero so v glavnem izvedli mladi strokovnjaki, nekda-nii pomurski študentje. Eden od teh, Ludvik Horvat, je ekscerpiral nekatere ugotovitve za „Naše razglede“, kjer so bili objavljeni,v št. 24 (december 1973).
KAJ POVEDO DEJSTVA
Dr. Jože Lojk ugotavlja, da ima kar tretjina slovenskih občin neustrezno izobrazbeno strukturo. Družbena situacija potem to še izpopolnjuje, zlasti kadar se govori o višjih in visokih študijih. Statistični podatki kažejo, da iz Pomurja na višjih in visokih šolah študira samo 5,1 do 7 odstotkov mladine med 20 in 24 leti, kai’ je pa zelo majhen delež s slovenskim povprečjem, ali pa v primeri z zahodnimi razvitimi deželami, kjer dosega ta delež do 30 odstotkov.
Število otrok v Pomurju, ki obiskujejo osnovno šolo je razmeroma enako kot v ostalih predelih Slovenije. Toda pomembno nižje je število ¡učencev osnovne šole, ki uspešno končajo osm; razred. Če upoštevamo, da je položaj družine bistvene važnosti pri šolskih uspehih,
je rezultat kaj lahkQ razložiti. Probleme zaostalosti poveča še dejstvo, da velik odstotek otrok v Pomurju živi le z enim ¡od staršev, ali pa cel0 pri starih starših, sorodnikih, sosedih, ali tujih ljudeh, ker so starši zaposleni v tujini. Podjdbna je usoda otrok po končani osnovni šoli: le 15 odstotkov jih gre na štiriletne ¡srednje šole, 23 odstotkpV jih gre v poklicne, vsi drugi pa, če že ne ostanejo doma, se naje zaposlijo kot nekvalificirana delpVna sila v sosednji Avstriji in tudi v Nemčiji.
Splošnim problemom se priključi iše problem štipendij. Večina pomurskih študentov izhaja iz kmečkih in delav-ških družin, a so med njimi štipendije najmanj številne. Domače občine jim podpor ne morej0 dati, pri republiških štipenditorjih pa zaradi strogih kriterijev precej kandidatom iz Pomurja ne uspe dobiti štipendije. Posledica je, da prav tisti poklici, ki jih pplmurje najbolj potrebuje (zdravniki, veterinarji, diplomirani ekonomisti, agronomi in inženirji...) s.0 na visokih šoflah rtajmanj obiskani od pomurskih študentov.
...IN KAJ ŠTEVILKE
Za ilustracijo posledic te izobrazbene zaostalosti navede študija nekaj težkih primerov. V ljutomerski občini ima ustrezno izobrazbo le 3’8 odstotkov učiteljev; dpi leta 1975 bodo potrebovali 135 diplomantov pedagoške akademije, na študiju pa so imeli (podatki koncem 1972) vključno s prvim letnikom, le 36 študentov.
V	radgonski ¡občini ima le 19 odstotkov ljudi, ki zasedajo mesto dipl. ekonomista, tudi ustrezno izobrazbo. Do leta 1975 bodo potrebovali v občini 78 novih diplomantov; na študiju na ekonomski fakulteti ph imaj0 le 4 študente. Ta poklicni profil je ¡pri vseh štirih občinah največji problem, čeprav so ti ljudje obenem najbolj potrebni za uspešno vodenje gospodarstva.
V	soboški občini bodo potrebovali do leta 1975 kar 94 novih zdravnikov, vseh študentov medicine pa imajo 24 (tudi V Zagrebu in Grazu), vključno seveda s prvim letnikom, kj do 1975 tudi teoretično ne mohe diplomirati.
Pomurje bo do leta 1975 potrebovalo 53 diplomiranih agronomskih inženirjev, na študiju pa imajo le 7 študentov (1. 1972) in še vsi ti so vpisani v prvi letnik študija.
Celoten pregled poda žalostno ugotovitev, da je trenutno le 44 do 67 odstotkov delovnih mest, ki zahtevajo višjo izobrazbo, tudi ustrezno zasedenih. Pri delovnih mestih, ki pa zahtevajo visoko (fakultetno) izobrazbo, je ustrezno zasedenih le 54 do 65 odstotkov delovnih mest. To pomeni, da v Pomurju pribjižiiio polovica ljudi, ki opravljajo najbolj odgovorne naloge v družbi, nima ustrezne izobrazbe, katero zahteva delovn0 mesto, ki ga zasedajo.
V	knjigi „Siti in lačni Slovenci“ je
(Nad. na 3. str.)
PORTUGALSKI KOLONIALIZEM
Mednarodni teden
Solženieinova molitev
BOJ PROTI KOMUNISTIČNI GVERILI
V dnevnih poročilih o svetovnih dogajanjih zavzema zadnje tedne vedno več prostora boj, ki ga bije Portugal v svojih afriških kolonijah proti tamkajšnji gverili.
Portugal je ena zadnjih evropskih držav, ki se krčevito oklepa gospodstva nad svojimi afriškimi kolonijami. Ker Portugal spada med latinske narode, se zaradi svojskega vročekrvnega značaja ni znal mirno prilagoditi povojnemu razvoju v kolonijah širom sveta. Podobno, kakor Francija, ki je krvavela v svojih kolonijah v Indokini in severni Afriki, ker se ni hotela sprijazniti z dejstvom, da je doba kolonialnih imperijev že mimo, tako sedaj Portugal doživlja isto. Na drugi strani pa so narodi, kakor so npr. Angleži ali Nizozemci, v svoji hladnokrvni preračunljivosti znali skoro brez žrtev prepustiti svoje kolonije v Afriki in Aziji razvoju, da so postale neodvisne države, to pa na tak način, da še vedno ostajajo v gospodarskih odnosih s svojimi bivšimi gospodarji.
Zaradi problemov v kolonijah, kjer gverilo proti Portugalu vodijo seveda komunistični teroristi, ki jih podpirata Moskva in Peking, je prišlo v minulih tednih do težke notranje krize v Portugalu samem, zlasti v vojaških vrstah.
Portugalski general Antonio De Spi-nola je objavil knjigo „Portugal in bodočnost“, v kateri ugotavlja, da je portugalski vojski nemogoče dobojevati zmago v afriških kolonijah. Knjiga odn. njegove trditve so napravile v portugalski vojski in med civilnim prebivalstvom močan vtis, toda najskrajnejši nacionalisti so proti Spinoli in njegovim pristašem organizirali odpor, da
Komunistična Kitajska, ki trenutno bije nov „kulturni“ boj proti znanemu kitajskemu filozofu Konfuciju, češ, da ni bil proletarski filozof in da zato škoduje marksistični mentaliteti nove Kitajske, se od časa do časa zaganja proti svojima umišljenima sovražnikoma Moskvi in Washingtonu.
Tako je kitajski ministrski predsednik čuenlaj pred kratkim spet napadel ZSSR in ZDA in jima očital, da poskušata vladati nad vsem svetom, toda po njegovem so vsi njuni napori obsojeni na neuspeli.
Čuenlaj je govoril na banketu, ki ga je priredil komunističnemu predsedniku afriške države Tanzanije, kjer Kitajska gradi železnico. V govoru obeh „sovražnikov“ Kitajske imenoma ni omenjal, glavni predmet napada pa je vsekakor bila ZSSR.
V govoru čuenlaj tudi ni omenil nedavnega incidenta s sovjetskim helikopterjem, ki je, kakor pravijo Sovjeti, „slučajno" zašel nad kitajsko ozemlje,
V	založbi „Vestnika“, glasila slovenskih protikomunističnih borcev, je izšla brošura z naslovom „Temelji marksizma“, ki jo je napisal srbski univerzitetni profesor inž. Miloslav Vasiljevič, ki živi sedaj kot politični emigrant v Argentini. Brošura je izšla v dveh delih kot priloga „Vestnika“. Prvi del je bil priložen štev. 9/10 lanskega letnika, drugi del pa je bil priložen prvi letošnji številki. Oba dela imata skupaj 36 strani Vestnikovega formata.
V	tej brošuri, ki je namenjena zlasti naši zdomski (pa tudi oni v domovini) študirajoči mladini, oriše avtor na kratek pa jasen način znanstveno vrednost marksizma in njegove stvarne cilje ter dokaže, da so ti temelji popolnoma zmotni in neznanstveni in da niso ničesar drugega kot velika prevara za delovno ljudstvo in resnični opij za mladino, ki se opaja s spretno izbrani-, mi frazami.
Brošura ima poleg uvoda deset poglavij, v katerih avtor razpravlja o vrednostni teoriji, prometu v gospodarstvu, presežku vrednosti, razrednem boju, družbeni razdelitvi dela, programu komunističnih strank in gospodarskem napredku.
V	uvodu označi avtor kot dva naj-
so poleg njega iz vojske odstranili še več drugih visokih častnikov.
Kriza v Portugalu seveda s tem postopkom ni rešena in njen razvoj od-visi od nadaljnjih dogodkov v kolonijah samih.
V portugalskih afriških kolonijah trenutno 190.000 portugalskih vojakov nastopa proti gverili, ki je med drugim oborožena tudi s sovjetskimi raketami SAM-3 in SAM-6. Proti vojaškim nastopom so se v kolonijah dvignili tudi portugalski koloni, ki se čutijo vedno bolj ogroženi od gverile.
Portugalski kolonialni imperij v A-fliki obsega Mozambique (skoro 8 milijonov prebivalcev), Angolo (5,5 milijona ljudi), Gvinejo (pol milijona črncev), otočje Cabo Verde (260.000 prebivalcev in otočje Santo Tomé y Principe (65.000 ljudi). Po površini ta področja presegajo Portugal dvajsetkrat.
Portugalci vladajo v svojih kolonijah že skoro pol tisočletja, v današnji imperij pa so si jih razširili pred dobrimi sto leti. Iz portugalskih kolonij so izvažali množice črnskih sužnjev v Severno Ameriko.
Kljub temu, da so kolonije juridič-no portugalsko ozemlje pa črnsko prebivalstvo ne «živa istih pravic, kakor Portugalci sami. Samo tisti domačini, ki jim priznajo status „asimilado“, kar pomeni za Portugalca civiliziranega človeka, so v pravicah izenačeni s Portugalci. Toda govoriti morajo portugalsko, ne svoj jezik, morajo biti katoličani, se oblačiti in živeti po evropsko in biti izobraženi. Asimilacija je popolna na zgoraj omenjenih otokih, v Angoli ie asimiliranih 35.000, v Gvineji 10.000 in v Mozambique samo 6.000 domačinov. Vlada Seveda ta položaj zanika.
Peking pa trdi, da je priletel z vohunskimi nameni. Helikopter se je moral spustiti na tla ter so Kitajci sovjetsko posadko polovili in zaprli.
V zvezi z ZDA je čuenlaj dejal: „Ena od velesil, ki jo mučijo notranji in zunanji problemi, se prebija skozi velike težave. Druga, velesila,“ omenjajoč ZSSR, „pa ima velike ambicije, toda nima moči, da bi jih izvedla. Napreduje v vseh smereh, toda povsod zadeva ob neprobojno steno,“ je zaključil Čuenlaj.
Tanzanijski diktator Nyerere je. na banketu omenil, da bo železniška proga v Tanzaniji verjetno zgrajena že konec 1976. Gradnja te proge je največje kitajsko podjetje izven Kitajske.
NAPAD na britansko princeso Ano in njenega moža Philipsa v Londonu je delo duševno bolnega lana Balla, je izdavila britanska policija. Kljub temu raziskujejo, če ni atentat delo kake teroristične organizacije.
važnejša temelja marksizma Marxovo pojmovanje vrednosti koristnih predmetov v kapitalističnem gospodarstvu ter Marxovo in Engelsovo prepričanje o postopnem prenehanju družbene razdelitve dela, ki bo nastopilo kot posledica mehanizacije proizvodnje. Na svojem pojmovanju vrednosti je Marx zasnoval svojo kritiko gospodarskega in političnega reda v kapitalistični družbi s sklepom o skorajšnjem propadu te-, ga reda, kateremu bo sledil komunizem.
Odlično organizirana komunistična propaganda dnevno ponavlja, da so trditve Marxa in Engelsa „Znanstveno dokazane“ in da je marksizem „znanstveni" nazor. Vasiljevič (in pred njim tudi mnogi drugi resni znanstveniki) pa v tem svojem delu jasno dokaže, da je’ marksizem lažna znanost, zgolj politična propaganda brez znanstvene osnove. Kot prime?; navaja Marxovo trditev v prvi knjigi njegovega Kapitala pri definiciji vrednosti, da namreč „promet ali zamenjava blaga ne ustvarja nobene vrednosti.“ V drugi knjigi Kapitala pa piše Marx, „da more vrednost nastati tudi pri prometu in ta vrednost se enostavno prišteje vrednosti, ustvarjeni v proizvodnji.“
KONFERENCA tkim. neuvrščenih držav, ki je bila v Alžiru, se je kakor vse dosedanje, zaključila z bombastičnimi resolucijami in govori, zlasti arabske države pa so med seboj ostale sprte zaradi petrolejskega problema, ki ga sedaj vsaka po svoje rešuje. Libija je bila najbolj glasna in uporna arabska država in je očitala drugim arabskim državam, da pomeni dvig bojkota ZDA izdajstvo nad arabskimi napori proti Izraelu. Jugoslovanski komunistični diktator Tito, ki sam ni mogel v Alžir, je tja poslal pomočnika zunanjega ministra Jakšo Petriča. Zasedanja se je u-deležilo 17 držav.
KISSINGER je spet v Moskvi, kjer se z Brežnjevom razgovarja o omejevanju atomskega orožja in oboroževanja sploh. Pred odhodom iz ZDA je obljubil, da ne bo prodal Evrope Sovjetom, med potjo v Moskvo pa se je ustavil v Bonnu, kjer se je sestal tudi z Brandtom. Ta je razočaran nad svojo „vzhodno politiko“, zlasti nad Vzhodno Nemčijo. Nekateri menijo, da bo Brandt še pred potekom predsedniške dobe odstopil.
IZGNANI sovjetski znanstvenik Pavel Litvinov je v Rimu izjavil, da nasprotniki sovjetskega režima v ZSSR ostajajo pri življenju samo zaradi velike moralne in propagandne podpore, ki jo dobivajo iz Zahoda.
„MEDNARODNA KOMISIJA za preiskavo zločinov čilske vojske“, komunistična organizacija, ki je „zasedala“ v Helsinki, je pozvala ves svet, naj izolira čilski režim. Zasedanja se je u-deležilo 50 levičarjev iz 30 držav. Prihodnje zasedanje nameravajo imeti letos septembra v Kopenhagenu. Moskva se nikakor ne more sprijazniti z dejstvom, da v Čilu ni več marksista A-llendeja.
Iz isiaiič*i»s» dbss»ovSms sli «»poro
Iz pisma iz Koroške 8. 3. .74.
„V narodnem oziru je pritisk od Heimatdiensta vedno hujši in vsi na vladni ravni izvedeni pogovori in vse številne komisije in podkomisije imajo očitno samo za svoj cilj realizacijo člena 7. državne pogodbe zavleči „ad ca-lehdas graecas“. Slovenstvo na terenu pa umira. Pred 15 leti so na. tem kra-iu naši otroci po vaseh skoraj izključno govorili med seboj slovensko, danes pa že po vaseh med otroki prevladuje nemščina. Asimilacija, v katere službi stoji na prvem mestu šola, silno napreduje in tako se merodajni faktorji zavedajo, da se bo z' nadaljnjim spretnim zavlačevanjem problem v doglednem času sam rešil. Odpor z naše slovenske strani še kaže življenjske sile, toda manjka nam opore od zunaj, zlasti od matične države. Tako umiramo, dasi nočemo umreti!“
Ker pa ogromna večina marksistov ne bere Kapitala, tega protislovja ne pozna in smatra marksizem za resno znanost.
Navedli smo samo en primer neznanstvenega pisanja Marxa. Vasiljevič je zbral kopico takih trditev, ki dokazujejo, da je marksizem neznanstven sistem s politično propagandnimi cilji. Med drugim pokaže Vasiljevič na več primerih gospodarski napredek in življenjsko raven delovnih množic v nekomunističnih državah in ga primerja z onim . v komunističnih, in upravičena vprašuje: Zakaj je prišel 1. 1959 v ZDA en avto na dve in pol osebi, v Sovjetska zvezi pa le na 56 oseb, dočim je bilo tedaj svetovno povprečje en avto na 24 oseb!
Prav bi bilo, da bi ta — sicer po obsegu skromna, po vsebini pa bogata — brošura prišla v roke naši mladini in še posebej našim vseučiliščnikom, ki morajo na univerzah dan za dnem poslušati marksistična gesla. Spoznali bodo, da so to res samo gesla brez vsake znanstvene vrednosti in bodo imeli z močnimi argumenti priliko posegati v debato.
„Vestnik“ je z izdajo te brošure storil koristno delo za izobrazbo naših ljudi. Pohvaliti je treba tudi dober prevod g. Riglerja.
SM R
Kitajci proti ZSSR in ZDA
IN PROTI KONFUCIJU
Isaž. M. Vasiljevič : Temelji komunizma
Kako iahko mi je živeti s Teboj, o Gospod!
Kako lahko mi je verovati Vate!
Kadar se moj um znajde v zadregi ali preneha delovati,
Kadar pametnejši ljudje ne bodo videli dlje od današnjega večera in ne bodo vedeli, kaj naj počno jutri,
mi pošlješ Ti zagotovilo, da Ti si — in da boš skrbel za to. da ne bodo zaprte vse poti dobrote.
Na vrhuncu zemske slave gledam zamaknjen na pot, katero sem prehodil in katere ne bi nikdar mogel najti sam na čudovito pot prek brezupnosti do mesta, od koder sem mogel pošiljati človeštvu odblesk Tvojih žarkov.
In če bo treba, da jih ponovno pošiljam, mi boš omogočil tudi v bodoče. Če pa ne dospem, pomeni, da si nalogo poveril drugim.
Prevedel B. P.. Švedska
Iz življenja in dogajanja v Argentini
V sredo, 20. t. m., je bila z vsemi slovesnostmi otvorjena jedrna elektrarna „Central Atucha“, ki jo je Argentina zgradila na obrežju Paraná na višini Zarate. Ta, prva jedrna centrala v latinski Ameriki, je gotovo dokaz tehnološkega napredka Argentine, ki se v zadnjih letih vedno bolj razvija in se skuša uvrstiti med visoko razvite narode.
Na tej poti pa seveda naletava na težke zapreke, pa ne tehničnega, 'niti ne gospodarskega značaja. Politične težave so tiste, ki ne dopustijo, da bi se država dokončno povzpela na raven, ki ji pripada. Te težave so se pretekli teden znova pokazale na različne načine. Najbolj patetično pač v ponovnem izbruhu gverile, v medsebojnem obračunavanju, ko je bil ubit bivši zidarski gremialni vodja Rogelio Coria. Za tem pa je naslednji dan (sobota 23.) sledil napad na bivšega glavnega tajnika peronističnega gibanja dr. Abal Me-• dino.
Po drugi strani pa je vlada, ki ima vedno nerešene probleme v lastnih, pe-ronističnih vrstah, dosegla lep uspeh na političnem področju opozicije. V četrtek, 21., se je predsednik general Pe rón sestal s političnimi vodji opozicije. Prisostvovali so predstavniki radikalov, intiansigentov, revolucionarnih demokristjanov, komunistov, delavskih socialistov, ljudskih socialistov in naprednih demokratov. Sestanek je bil kar najbolj mogoče prijateljski in sklep je bil, da se nadaljuje delo v smislu „ohranitve in poglobitve procesa ir.stitucionaliza-cije“, izjava, ki je dala mnogo misliti političnim analistom. Ali se pripravlja novo presenečenje, ko ho treba
Pismo iz
Spoštovani gospod urednik!
Gotovo so . tudi Vas presenetile volitve v Venezueli, kakor so presenetile tudi nas. Vse je bilo že nekako prepričano, da bo zmagala krščansko demokratska stranka (COPEI). In splošno prepričanje je tudi bilo, da bodo precej glasov dobili levičarji-komu-nisti, marksisti in socialisti raznih vrst.
Zgodilo pa se ni niti eno niti drugo. Krščanski demokrati niso zmagali, čeprav so dobili kar lepo število glasov in so na drugem mestu za zmagovito „Acción Democrática“, ki je dobila 51// glasov in ima sedaj večino v senatu in poslanski zbornici. Levičar i i, za katere so nekateri mislili, da bodo dobili vsaj relativno večino, če, že ne absolutne, pa so dobili samo ,7% glasov, kar pomeni zanje in zlasti še za Kubo in za vse, ki so jih podpirali, velik poraz. Kakor drugod v Južni Ameriki, tako tudi v Venezueli, komunizem kaj malo pomeni.
črni fižol
Kje,so vzroki poraza krščanske demokracije?- Saj je vendar veljal dr. Caldera za enega najsposobnejših politikov v Južni Ameriki. Vzrokov za poraz je več. Ko so vprašali gospodinje v predmestju Caracas-a, koga bodo volile. so odgovorile, da bodo volile A. D. -ato, ker je pod dr. Caldero zmanjkalo črnega fižola (caraotas negras), ki ie glavna ljudska jed. Zaradi nespretno ■.odene poljedelske politike se je močno zmanjšala produkcija črnega fižola in druge vsakdanje hrane, kar je pri malem človeku povzročalo slabo kri. Mnogo sladkorja so npr. prodali v inozemstvo, nato pa ga je doma zmanjkalo.
braniti oziroma debatirati o institucio-nalizaciji?
Razni politični opazovalci so tudi oporekali radikalnemu vodji Balbinu, da je kot predstavnik druge najmočnejše stranke, načeloval skupini „levičar jev“ (poglejmo še enkrat seznam strank pri sprejemu). Res se sestanka ni udeležila nobena politična opozicionalna sila sredine ali desnice. Balbin bi jih, kot „vodja opozicije“, moral pritegniti. Da se te stranke niso hotele udeležiti sestanka, pripisujejo tudi" pomanjkanju Balbinove spretnosti.
So pa sredinske stranke, zbrane v Federalistični tendenci, naslednji dan podale javno izjavo, v kateri izražajo soglašanje za ohranitev „legalnosti“, t. j. soglašajo s sklepi sestanka med Peronom in opozicijo.
Medtem ko se počasi vidi smer, po kateri bo vlada skušala normalizirati univerzo (dr. Solano Lima, biv. podpredsednik in sedanji glavni tajnik pred-sedništva, je bil imenovan za rektorja Buenosaireške univerze), so opazovalci zapisali dvoje pomembnih dogodkov v vojaški sferi. Prvi: bivši predsednik general Lanusse, je bil prisoten (z vednostjo Perona) na slavnostih obletnice predsedniške garde Grenadirjev. Drugi: Vodja vojske je ob obletnici smrti generala Lonardija, vodja Osvobodilne revolucije (ki je vrgla Perona leta 1955) in njenega prvega predsednika poslal njegovi vdovi spominsko pismo z vednostjo in dovoljenjem generala Perona.
To so jasni dokazi, da obstaja trdna opora sedanji vladi v opoziciji in v vojski. Česa se potem boji vlada?
Venezuele
Ljubimkanje z levičarji
Seveda ni bil samo črni fižol kriv poraza krščanskih demokratov. Kot e-nega izmed močnih vzrokov poraza navajajo tudi ljubimkanje s Kubo in z levičarji sploh. Dr. Caldera ni pokazal prave odločnosti v boju s komunisti. Dajal je potuho in oporo Kubi, bil je vse preveč mehak do komunističnih a-gentov zlasti na univerzi. Njegov predsedniški kandidat dr. Lorenzo Fernández je pred volitvami igral dvojno vlogo in bil prijazen do levičarjev v upanju, da ga bodo volili. Ko je kot volilni kandidat obiskal Evropo, je bil tudi pri papežu, pa — da pokaže svojo nevtralnost — tudi pri Titu ter pri poljskih in sovjetskih mogotcih.
Značilno je npr. tole: Ko so hoteli čilski sindikalisti razložiti delavcem v Venezueli preobrat v Čilu in izraziti svoje zadovoljstvo s sedanjo vojaško vlado, jim vlada dr. Caldera tega ni dovolila. Ko pa je vdova po bivšem čilskem predsedniku Allendeju prosila za dovoljenje za obisk. Venezuele, je dovo-lienje takoj dobila, je bila sprejeta v zunanjem ministrstvu in je smela govoriti na nekem dijaškem zborovanju, kjer je seveda močno napadala sedanjo čils.ko vlado.
Dr. Caldera je imel tudi smolo, da se mu je vgnezdilo v vlado mnogo nesposobnih ljudi, med njimi npr. zunanji minister Calvani, ki se je zadrževal več časa v drugih državah kot doma in je tudi skušal sedeti na dveh stolčkih: na belem in rdečem.
Sedaj bomo videli, kaj bo napravila A. D. Liudje so jo sicer volili, toda nimajo velikega upanja na zboljšanje položaja.
J. R. D.
f%l	■ «c «e
s% Slcw@rkiSc
LJUBLJANA — Na ljubljanskih visokih šolah, kjer je 16.655 študentov, profesorjev in drugih uslužbencev, so že pripravili predizbor za delegacije v zborih zadružnega dela. V predizboru je 300 oseb, med katerimi je 100 študentov. Seveda pa bodo do končnega izbora izločili še precej kandidatov, ki niso dovolj „pravoverni“.
CELJE — Celjsko Slovensko gledališče je 1. marca postavilo na oder novo igro o Celjskih grofih. Napisal je dramo, ki je sicer bolj podobna burki, Franček Rudolf in ji dal naslov „Celjski grof na žrebcu“. V tej igri je prikazal na „nov način“ Hermana in Friderika, temelj je predvsem ironično prikazovanje celjske slave in sprevračanje zgodovine. Vsebina je borba med očetom Hermanom, oblastnikom in osvajalcem in sinom Friderikom, ki ga je prikazal kot uživača in ženskarja ter slednjič še neuresničenega ljubimca tragične Veronike Deseniške; vmes so pa vpleteni še razni vložki s potujočimi komedijanti, ki igrajo igro v igri.
LJUBLJANA — Pesnik Janez Menart je odklonil nagrado iz Prešernovega sklada,' ki mu je letos bila podeljena za zbirko „Pesmi o naših dneh“. Odklonitev nagrade utemeljuje s štirimi razlogi: 1) Zbirka „Srednjeveške balade“ bi bile primernejše za nagrado; 2) Zbirka „Pesmi o naših dneh“ je samo izbor iz prejšnjih zbirk, ter bi zato moral prejeti nagrado že leta 1953, 1955, 1960 ali 1963; 3) Komisija za literaturo pri Upravnem odboru Prešernovega sklada ni primerna za „izbiranje med realistično usmerjenimi deli“ in 4) Bilo bi mu pod čast, če bi dovolil, da takšni ljudje merodajno sklepajo o njegovih delih. Menart je med drugim napisal v odklonilnem pismu, ki ga je „Delo objavilo 16. 2. 1974: Protestiram! Prešernov sklad je naredil hudo napako, da je dovolil prevladati v komisiji tako pristranskim ljudem. Protestiram proti potuhi, ki jo oblast na ta način daje privilegirani kliki! Da ji potuho in oblast, s katero zatira druge.
PISMENI IN NEPISMENI
SLOVENCI
(Nad. s 1." str.)
Drago Janšar v svojem članku „Pomisleki s poti“, opiše vero v „bajko raja“ in vlogo socialne denunciacije, ko pravi: „In ko se kaže, da bomo ob vsem tem hvaličenju z vilami in mercedesi počasi prav vsi začeli verjeti v lepe bajke, se prlpodijio dd nekod nekaki „mesnico-ljubneži“. ki nam v obraz povedo, da je stanje v našem strojnem parku porazno, da je stanje v znanstveno raziskovalnem delu porazno, da sta število in reprodukcija naše inteligence tako pičla kot menda nikjer na tem kontinentu, in da imamo koncem koncev v > tej prečudovito razviti deželi pobolnom., nerazvita območja. Cela območja revščine in vsakršne bede. Kjer ljudje živijo iz rok v usta in le od daleč prihajajo k njim odmevi o tem, kako živi gospoda v mestih..“
Tudi to je slika, žalibog realna današnje Socialistične republike Slovenije.
Izbirno komisijo Prešernovega sklada za literaturo sestavljajo Janko Kos, Niko Grafenauer, Matjaž Kmecl, Andrej Inkert in Rudi Šeligo, je zapisal Menart. Šeligo pa mu je 2. marca odgovoril, tudi v „Delu“, da ni sodeloval pri izbirni komisiji, pač pa da je član Upravnega odbora Prešernovega sklada, v katerem sta od 15 članov le dva literata: Miško Kranjec in on. Upravni odbor sicer odloča o nagradah; in je podelil nagrado Menartu, čeprav sta Inkret in Grafenauer, ki sta zagovornika modernistične smeri, predlagala nagrado pisatelju Cirilu Kosmaču. Šeligo je še napisal, da „žal Kosmač ni prejel nagrade, vendar da ni res, da je ni dobil zaradi razlogov, ki naj bi bili povezani s Kosmačevim odstopom s predsedniškega mesta Zveze književnikov Jugoslavije, kakor je to napisal dr. Kreft v VUS.“
NOVA GORICA — Po uradnih podatkih je lani prestopilo italijansko-ju-goslovansko mejo od Lazareta do Predela 58.857.000 potnikov z več kot 20 milijonov 600 tisoč avtomobilov. Kljub temu pa je bilo v primerjavi z letom 1972 prehodov manj za 10.000.000. Med potniki je dobra polovica prestopila mejo s prepustnicami malega obmejnega prometa. Potnikov je bilo manj zaradi pojavov kolere v Ttaliji.
Umrli slo od 27. februarja do 5.marca:
LJUBLJANA: Adolf Nanut, up. zidar; Ladislav Peterlin, up.; Manja Sekal' r. Tomc; Ana Arnšek r. Povhe, 80; Janko Svetlič, up. sodnik; Manja Porenta, up.; Alojz Kremžar; Marij an Mayer inž.; Jakob Žnidarič, up. ključ, mojster; Marija Potočnik r. Petelin; Dragica Volavšek r. Čeh; Rudi Klatzer, inž. kemije; Olga Tauses, uradnica; Gregor Novak, up. solski upravitelj (pokopan v Dol. Logatcu); Vladimir Ver-tot up žel.; Anton Lukek, zlatar, 61 , Marija'Pirnat, r. Mušič; Frančiška Jug r Jeras, 87; Franc Avbelj, up. zel. p Ana Kralj roj. Rus; Vanda Kajfež, računovodja; Pavla štrban; Makika Potočnik; Tuli lana Šimenc r. Robernak; Justi m-javec; Marija Ferkolj r. Valentinčič; Marija Pogačnik; Hinko Kislinger, up.j Josip Lužar, geodet; Matija Tomšič,
'''j ^R A ZN I'1 K RA J l: Vladimir Mikolin. obrtnik. Ilirska Bistrica; Ana Lozar r. Strah, Zalog; dr. Vladislav Grahli-Ju-retič, up. veterinar, KobaruL Ana šumenj ak r. Meznarič. 75, Gorišnica, Pavla Kunc, Litija; Matej Mikuž, up.. Brezovica: Valentin Brence, 94, up. viši i železniški kontrolor, Maribor: Marija Konjar (Kolenčeva .mama), 81, Smlednik; Terezija Kresnik r. Ulaga, Teharji; Fran Murko, 55, Hoče, prom. n • Janez Jošar, 73, Lueova; Janez Kunaver 87, Dvorska vas; Kristina su-belj Savlje; Ivanka Kavčič, up. učit., čigini; Ignac Dovjak, 66, Bizovik; Marija Bračun, biv. gostilničarka, 78, Rogaška Slatina; msgr, Vte Zakrajšek, župnik na Bistrici pri Jrzicu , bn. dekan kranjske dekanije, trziski miom skl župnik; Vida Milanovic, 75, up., D-M v Poliu; Andrej Zmdar, see tar. L tik; Elizabeta Kunej r. PeceU, Celje, Vlado Berce, up. solski nadzornik. Mana; Mihael Košir, Zg. Jezersko; Cecil i; ip Kosar, gostilničarka, Brestanica, prof. Ljubo Brovč, ak.^ slikar, Tolmin; Stanislav Mestek. Domžale; Ludvik Pučnik, kmet, Črešnjevec; Terezija Dc>y gan r. Lunka, 82. sembiie pri II. Bistrici; Milan Kragl, up. zlatar Celje, Johan Medved, Mačkovec; Martina Zadravec r. Zavec, telovadna učit., Polzi • fa; Martin Godler, up., Celje; Lome Demšar, DJ. dolgoletni misijonar v T"-diii 65 Borovnica: Aloiz žele^mkai • posestnik, Četež; Jožefa Klenovšek r. Gorišek. Hrastnik: Rudolf Bregar, up.. Oahrovčec: Jožef Bizjak Borovnica; Ivan Kopač, up. rudar, Trbovlje; Ivan
Pismo s svetovnega prvenstva v drsanji®
München, Olympiahalle, 6. 3. 74.
Že nekaj dni sem na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju, ki je te dni v tem mestu. Snega je sedaj dovolj in še pada. Prej ga pa ni hotelo biti in so imeli prireditelji raznih smučarskih tekmovanj precej neprilik. Prav prijetno se počutim, ko vidim spet po dolgem času, kako pada sneg. Saj ga pri nas v Kaliforniji skoro ne pozna mo in vam v Buenos Airesu je prav tako več ali manj neznan.
Kaj delam tu na svetovnem prvenstvu? Umetnostno drsanje je moj športni konjiček že vse življenje in tako z mojo partnerico Joane Lawrence (ki ima po materi tudi nekaj slovenske primorske krvi) zastopava, sicer le kot suplenta, Združene ameriške države na tem prvenstvu v drsanju parov. Joanne sem sicer „našel“ šele lani poleti, vendar sva se kaj hitro' uvrstila v vrh med najboljše ameriške drsalce. Pred leti sem namreč drsal skupaj z Ann in hi verjetno zaradi daljšega skupnega nastopanja in vigranosti bila morda boljša kot sta Petropopova. Toda Ann je morala iz zdravstvenih razlogov o-nustiti športno udeistvovanle. Kljub temu sva z Joanne lahko nrišla v reprezentanco ZDA : fnorda je k temu pripomogel padec kvalitete ameriških drsalcev. kajti le dekleta sem pa tja dobo kako medaljo.
Vi v Argentini ste se bolj „vrgli“ v smučanje in alpinistiko. Ob tem pa moram pripomniti, da se tudi na severni zahodni polobli Slovenci uveljavljajo v teh panogah. Uspehe so dosegali Pavle Kveder iz Lithbridga v Kanadi, Tone Ažnoh in še nekateri. Tudi več prvenstvenih vzponov smo opravili Slovenci v Ameriki, poimenovali smo ne kaj vrhov in krajev v Wymingu v Kaliforniji. Najbolj znan je „Tinetov kotiček“ ob jezercu pod ameriškim Triglavom — Mt. Whytney; ime je dob'1 po dr. Valentin,, Meršolu, Ker sem ravno pri alpinizmu, naj omenim, da ie ravno te dni odšla v Himalajo jugoslovanska gorska ekipa, v kateri so sami Slovenci, pod vodstvom Janeza Dolžana. Lani maja so isti plezali po znanem El Catedralu v Yosemite National Parku v Koliforniii. Te novice boki gotovo zanimale tudi slovenske hribolazce v Argentini z Vojkom Arko” na čelu. (Svobodna Slovenija bi z veseljem objavlja take in podobne novice, če hi ji kdo poročal o uspehih zdomskih Slovencev; op. ured.)
Konec januarja je bilo v Zagrebu Evropsko prvenstvo v umetnostnem 61"-saniu, kjer sta med pari zmagala sov jetska tekmovalca Rodnina in Zajce” nri moških Hoffmann (NDR) in pri dekletih Errathova (NDR), pri plesnih parih pa sta prvo mesto spet odnesla sovjetski par Pahova in Gorškov.
SLOVENCI V
Osebne novice
Poroka. V soboto, 16. marca sta se poročila v cerkvi Marije Pomagaj v Ram,ols Mejia Jože Cestnik in gd,č. Andreja Brula. Za priče ,so bili njuni starši Janez in ga. Vlada Brula ter Jože m ga. Cilka Cestnik. Poročal je med sv. mašo delegat msgr. Anton Orehar. Srečnima novoporočencema naše iskrene čestitke.
Krst. V nedeljo, 24. t. m. je bila luščena v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj Marcela Aleksandra Skvarča, hčerka Marijana in ge. Anice roj. Novak. Botrovala sta ga. Marija Troha in J/tze Tušek. Krstil pa je g. dr. Alojzli Starc. Srečnim staršem iskreno čestitamo.
Nova slovenska diplomanta. ¡Na pravni fakulteti jezuitske univerze Salvador v Buenos Airesu, je diplomiral Jože Do ■ bovšek. Iskreno čestitamo.
Na Pedagoškem institutu je diplomirala za profesorico predšolske vzgoje gdč. Mimi Gorišek. Naše čestitke.
LADO LENČEK 60-LETNIK
Te dni je praznoval 60-letnico rojstva Ladislav Lenček CM, superior slovenskih lazaristov misijonarjev v La-nusu pri Buenos Airesu. Rojen je bil 1. 1914 v Ljubljani in je mlajši brat prof. dr. Ignacija Lenčka, ki je sedaj v Gradcu. Že kot dijak v Ljubljani se je uveljavil pri misijonskih krožkih, kot lazarist pa se je ves posvetil propagandi za razširjenje vere. Pred vojno je že prirejal uspele misijonske akademije v Ljubljani, je vodil dijaške misijonske krožke in sodeloval pri Katoliških misijonih, centralni slovenski misijonski reviji. To svojo izredno delavnost je prenesel tudi po vojni v naša taborišča ter pozneje y.-Argentino, kjer je vnovič pobudil izdajanje Katoliških misijonov, najprej kot prilogo Duhovnega življenja, pozneje kot samostojno publikacijo, ki še sedaj izhaja v njegovem uredništvu.
Kot urednik povezuje .Lenček slovenske misijonarje vsega sveta, Tradicionalne Misijonske tombole, ki jih prireja in vodi, so postale ene izmed najpopularnejših rednih vsakoletnih prireditev v Buenos Airesu. Kot član slovenskih lazaristov 'je tudi odločujoče sodeloval pri ustanovitvi . njih postojanke v Lanusu, ki obsega zdaj poleg impozantne slovenske cerkve, ki so jo postavili in okrasili slovenski gradbeniki in arhitekti, še slovenski intei-nat
„Slovenska knjiga tega leta44
Uredništvo Zbornika Svobodne Slovenije je po izidu Zbornikov vedno prejelo številna priznanja in čestitke. Prav izredno pozornost pa je zbudil zadnji Zbornik za leto 1971/72, kakor je razvidno iz prejetih dopisov.
V prvem, iz Čila, z dne 5. t. m., pravi pisec: „Te dni sem prejel Zbornik, katerega sem bil zelo vesel. Veliko dela je' vloženega v ta Zbornik. Toliko člankov in razprav, da smo lahko ponosni na našo emigracijo. Sprejmite čestitke Vi in vsi sodelavci pri Zborniku. Ga berem vse proste ure in ga kar ne morem odložiti.“
Iz pisma iz Evrope, z dne 16. t. m., navajamo tale stavek: „Pred par dnevi sem kupil Zbornik. Je to res SLOVENSKA KNJIGA LETA, ki jo nobena druga ne prekosi po teži aktualne vsebine.“
Slovenca Helena Gazvoda, ki ima 15 let, je bila 17., g>ilvo Švajger, 19 let, pa je bil 22.
V Muenchenu sta v tekmovalnih parih zasedla prvo in drugo mesto sovjetska para iz Moskve, tretje je pripadlo vzhodnonemškima tekmovalcema in četrto Kanadi. Kanado sta na tem tekmovanju nadvse, častno zastopala brata Sandra in Val Božič, otroka, staršev rojenih še v Sloveniji. Ta par ie kanadski državni prvak že več let. Avstrijski par je verjetno tudi slovenskega porekla: Uršula in Mihael Nemec. Jugoslavijo sta zastopala, tako kot v Zagrebu, Helena Gazvoda in Silvo švai-ger, oba iz Ljubljane, kjer imajo pokrito umetno drsališče, prav tako tudi še v Jesenicah, kar je seveda velike važnosti zaradi možnosti treniranja Drugače pa ijtfaio v Sloveniji drsališča na prostem menda še v Celiu, Velenju in Kranjski gori.
Ko so danes v čast prvima zmagovalcema zaigrali sovjetsko himno, ie nekdo v dvorani zavpil na ves glas ..Slava ti!” Pa me je kar nekaj stisnilo pri srcu: Da. slava ti. a slava Slovanom in Slovencem, tudi tistim, ki smo si morali izbrati novo domovino. In oh mm mi ie kar samo prišlo na misel: Slovenec sem! čeprav niti jaz niti kdo drug še ne more na takih tekmovaniih nastopati za Slovenijo.
Pozdravljeni!
Stanko Meršol
ARGENTINI
ter za splošno javnost ljudsko šolo in gimnazijo. Letos je Lenček vrhovni predstojnik teh ustanov.
Toda Lado Lenček se ne udejstvuje samo na področju svoje družbe in misijonskega delovanja, temveč spada od vsega početka v Argentini med naj-razgibanejše javne delavce naše skupnosti. Bil je prvi blagajnik Društva Slovencev, ustanovitelj tiskarne Baraga, katere je že 20 let glavni ravnatelj. Bil‘je ustanovitelj gospodarskega društva, iz katerega se je razvila sedanja hranilnica Sloga. Pa tudi spada med ustanovitelje Slovenske kulturne akcije, kateri je tudi že dvajset let blagajnik. In morda je dal pobude še za kakšno podjetje ali ustanovo.
Vsekakor je Lado Lenček med nami človek idej in akcij, in v svojem 60. letu še poln energije. Naj bi jo ohranjal še dolga dolga leta!
BUENOS AIRES
Blagoslovitev križevega pota v slovenski cerkvi Marije Pomagaj
V nedeljo, 24. marca, je msgr. Anton Orehar blagoslovil novi križev pot v slovenski cerkvi. Križev pot je delo našega slov. kiparja in slikarja g. Ivana Bukovca. Umetniku se je posrečilo združiti tradicionalno podobo postaj' križevega pota z novim izrazom. Podobe so v mali medsebojni razdalji vključene v spominsko steno v cerkvi in poudarjajo misel, da je križev pot slovenskih žrtev, med katerimi smo tudi mi, vreden za-služenja v nebesih, če ga pojmujemo povezanega s Kristusom.
Po blagoslovu smo molili križev pot po besedilu + škofa dr. Gregorija Rožmana: Križev pot z Marijo, škof ga je prvikrat molil 5. avg. 1945 na Tirol-
SLOVENCI
BRAZILIJA — Sao Paulo
Druga obletnica slovenske, župnije. 10. marca so Slovenci v Sao Paulo praznovali drugo obletnico razglasitve slovenske župnije. Ob tej priliki se je zbralo izredno veliko rojakov. S člani njihovih družin jih je bilo nad sto. Po službi božji, med katero je bilo zelo lepo in močno petje, je sledilo slavje v prenovljeni župnijski dvorani, kjer so gospe preobložile mize z izbranimi iediik Gospa Jančarjeva je naredila celo veliko torto.
Šestdesetletnica Jožeta Daneua. Praznik je bil toliko lepši, ker je hkrati g. Jožef Daneu slavil šestdesetletnico rojstva. .Tako se je župnijski torti pridružila še torta gospe Daneuove, ki je nosila glavno težo gostije. Župnik se je v pozdravnih besedah spominjal obeh dogodkov in zlasti poudarjal lepe lastnosti šestdesetletnika. G. Pepi in njegova žena Violeta, oba doma z Opčin pri Trstu, sta med ustanovnimi in naj-zvestejšimi člani slovenske verske skupnosti od 1. 1957. G. Pepi ves čas prepeva pri cerkvenem zboru. In njeg .y glas tudi nekaj zaleže. S prav isto vnemo poje tudi zunaj cerkve pri vsakem nastop^ in ob vsaki priliki. Njegova priljubljenost je toliko večja, ker je izredno vesel mož in zato zgleda veliko mlajši kot mu pripisuje openske krstna knjiga. Zato veselega razpoloženja in petja tudi ob tej slovesnosti ni manjkalo. Naj bi g. Pepi še vsaj eno desetletje z nazmanjšanim navdušenjem prepeval pri cerkvenem zboru! — Hkrati se je župnik v portugalščini zahvalil brazilskim ženam slovenskih rojakov za njihovo spremljanje mož k slovenski službi božji in razložil potrebo .priseljencev po božji besedi in petju v domačem jeziku.
Obiski slovenskih misijonarjev. Meseca februarja sta prišla v Sao Paulo iz drugih delov Brazila na obisk dva rojaka. Jezuitski pater Anton Vidmar je prišel iz države Parana, kamor je bil nedavno prestavljen iz države Rio Grande do Sul ob Uruguaju, kjer je prebil 25 let. Odkar ga je zapustil g. Viktor Pristov, ni nikoli imel prilike, da bi slovensko govoril.
Iz države Minas (Uberlandia) je prišla salezijanska misijonarka s. ^Juli-ana Špur, doma iz Ljutomera, ki že 40 let deluje v Brazilu. Ves čas_ je poučevala angleško in naravoslovje. Govori zelo lepo Slovensko. Župniku ie povedala
OBREDI VELIKEGA TEDNA V SLOVENSKI CERKVI MARIJE POMAGAJ
Cvetna nedelja, 7. aprila, ob 9.30: blagoslov oljk, butaric, procesija, sv. maša, med katero se bere Trpljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Slovenske butarice bodo kot vedno na razjioiago pred obredi.
Veliki četrtek, 11. aprila, ob 19: Slovesna večerna maša, prenos sv. Reš-nj-ega telesa in češčenje v,o' tem redu: 20—21 žene, 21—22 dekleta. 22—23 možje in 23—-24 fantje.
Veliki petek, 12. aprila, ob 19: Berila in evangelij Gospodovega trpljenja in smrti, prošnje, razkrivanje in češčenie ¡sv. fcrižk. ¡sv. obhajilo in križev pot.
Velika sobota, 13. aprila, ob 22: 1. slavje luči, 2. besedno bogoslužie, 3. krstno bogoslužje, 4. evharistično bom-i-sužie — ¡slovesna sv. maša velikonočne vigilije.
Pel bo S. P. Z. Gallus.
skem, nato smo ga molili po drugih begunskih taboriščih, kjer smo Slovenci živeli.
INAVGURACIJA UKRAJINSKE
FAKULTETE S SLOVENSKIM ODDELKOM
V nedeljo ob 13 se je vršila v prostorih ukrajinske fakultete rimske univerze sv. Klimenta papeža v Buenos Airesu, inavguracija novega šolskega leta. Ker je bil protektor fakultete škof dr. A. Sapeljak poklican nujno v Rim, je odprl slavnost njegov zastopnik župnik uniatske cerkve, na kar je -prof. dr. Bogdan Halajčuk govoril o namenih fakultete ter uspehih. Med te je štel novega „egresada“ te fakultete g. Stanka Jerebiča, kateremu je nato izročil diplomo licenciata. Lic. Stanko Jerebič se je v lepih besedah v kaste-ljanščini in slovenščini zahvalil svojim profesorjem in fakulteti sploh. Nato je imela prof. L. Tawridska predavanje o novi izdaji znane antologije ukrajinske poezije „Ukrajinska muza“ prof. O. Kovalenka, ki jo je prav buenosaireška fakulteta izdala kot prvo knjigo svojih knjižnih izdai, Ta I. del obsega pesem devetnajstega stoletja od Kotlar j evske-ga preko Ševčenka do poezij modernistov fin de siecla. Prof. Tawridska je očrtala pomen te antologije, ki je v emigraciji velika redkost, ter njen značaj in potrdila, da ima vrednost še za današnji čas. II. del je v tisku in bo kmalu izšel. Predavala je prof. Tawrid-ska v ukrajinščini, na kar je vsebino njenega predavanja podal v slovenščini prof. dr. T. Debeljak. Reden pouk na fakulteti se bo začel po praznikih, in sicer na slovenskem oddelku v petek, 17. aprila ob 19 v Slovenski hiši, na ukrajinskem pa v nedeljo, 21. ob 9.
P O SVETU
vso svojo življenjsko pot. Čez nekaj let bo dopolnila sedmi križ, a je še čila. Začetke prestolice Brasilie in njeno rast je kot edina Slovenska spremljala od blizu in pri njej sodelovala. Povedala je, da živi v državi Mato Grosso že 40 let še ena salezijanska misijonarka s Prekmurja, s. Ščančar. Ker ni domov za-iadi prezaposlenosti nikoli pisala, so doma mislili, da je umrla. Zato so jo poslali na obisk, ob katerem so sorodniki jokali od presenečenja in veselja.
Nesreče. Slovenci v Brazilu so imeli že veliko avtomobilskih nesreč. Lani ie ena beneška Slovenka umrla, druga se že od avgusta zdravi, tretje ie bila več mesecev priklenjena na postelio. Rihard Megušar, ki se ie pred nekaj meseci poročil, ki je imel smolo na cesti Santos —Sao Paulo, je tudi že zdrav. — Ko ie Jože Mestnik peljal župnika s pastoralnega obiska, se je na križišču zaradi rdeče luči ustavil. Od zadaj se je v avto zaletel neprevidni voznik in oba voza zelo poškodoval. Morda bi bilo dobro, ako bi tudi v Brazilu čutili pomanikanie bencina.
Po športnem svetu
Planiško slavje ob . 40-letnici smuških poletov pod Poncami se je slovesno začelo 15. marca t. 1. Tudi vreme se je le usmililo Planice, saj je zapadlo kakih 30 cm snega. Ker ga pa prej ni bilo, je Elanov snežni top delal s polno jjaro, pa tudi tovornjaki so bili pripravljeni, da pripeljejo potrebni sneg izpod Tamarja. Trenutno imamo na vpogled le prvi dan tekmovanja, ko se je 35 smučarjev iz desetih držav pred 20.000 gledalci štiri ure spuščalo po velikanki. Že poskusni skoki so navdušili gledalce, saj so skakalci dosegali kar lepe dolžine. Švicar Waiter Steiner je nato še bolj ogrel gledalce. Izenačil je svetovni rekord Wc-sipiwa (NDR) s 169 m, Wosipiwa pa je nato skočil „samo“ 147 m. Med dobrimi je bil tudi Slovenec Jurman s 141 m, V drugi seriji je Steiner skočil kar 177 m, a je pri pristanku padel Ker so za njim mnogi tekmovalci padli, je sodniška komisija prekinila serijo, razveljavila rezultate in skrajšala zalet. Toda tudi pri nižjem zaletu se ie izkazal Steiner: 166 m, ostali na so bili precej krajši; Dannenberg je bil drugi s 145, Jurman pa enajsti s 122 m.
Mladinsko nogometno prvenstvo Južne Amerike se je končalo v nedeljo 24. marca v Santiago v Čilu. Argentinsko reprezentanco je premagala ekipa Paragvaja z 0:1 in tako se je morala Argentina zadovoljiti s četrtim mestom. V polfinalu je Argentince premagala ekipa Brazila z enakim rezultatom. Paragvajce pa Urugvajci. Prvo mesto so zasedli Brazilci, ki so v finalu prema gali. Urugvajce s 3:1. Da bi bila na , slovesnost“ boli „popolna“, so se Brazilci in Urugvajci po končani tekmi še Pošteno stepli, da so morali posredovati čilski orožniki.
Na 8. svetovnem prvenstvu v rokometu, ki se ie končalo 10. marca Berlinu, ie Jugoslavija zasedla tretie mesto za Romunijo in Vzhodno Nemci. jo. Zlata med ali a z Olimmade v Muenchenu se je v enem letu in pol spremenila v bronasto.
Celjan Peter Svet ie v Velenju o-svoiil v teku čez drn in strn prvo mesto in postal prvak 28. državnega prvenstva v tei lahkoatletski panogi.
Stran 4
TRETJA NAGRADNA KRIŽANKA
MLADINSKI LITERARNI NATEČAJ
Razpisujemo nagradni natečaj za otroke in mladino,
ki obiskujejo slovenske tečaje.
Snov je predpisana in sicer za ljudskošolce: (MOJA MATI
in za srednješolce: ZAKAJ MOJ OČE NI KOMUNIST.
Obseg spisa je prost kakor tudi pisava (ročna ali strojna).
Dela je treba poslati najkasneje do vO. junija 1974 na naslov:
V	SLOGI JE MOČ, Bmé Mitre 97, Ramos Mejía, Provincia Buenos Aires. Spisi naj bodo podpisani s pseudonimom, priložena naj jim pa bo kuverta, v kateri je učenčevo pravo ime in naslov
ter potrdilo učitelja ali profesorja o obiskovanju slovenskega tečaia. Nagrajeni deli bosta objavljeni!
Tudi naša mladina se zaveda, da
V	SLOGI JE MOČ!
ESLOVENA UBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit it¿nHeción y Administración; Ramón Falcór. 4158, Buenos A¡r-T. E. 69-9503 A r sentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
VODORAVNO: 1) Preluknjan. 6) Knjiga Mojzesove postave. 10) Beračica. 12) Postaja rdeč. 14) Mrtvaška postelja. 15) Lirična pesnitev. 16) Perutnina. 18) Obžalovanje. 19) Obstojaš. 20) Nudiš'pomoč. 22) Začetnici za neznano ime. 23) Lisasto. 25) Južnoameriško pečeno meso. 27) Neumnež. 29) Slovanski vojaški rod 31 (Požiramo pijačo. 32) Darilo. 33) Nepremično gledajo. 35) Doba. 36) Sila. 37) Trga sadeže. 39) Pogan. 41) Pamet. 42) Strokovnjaka za odnos organizmov do okolja. 44) Medmet vzpodbujanja. 45) činitelj, dejavnik. 46) Tnzlozna stopica s prvim poudarjenim in dvema nepoudarjenima zlogoma. _
NAVPIČNO: 1) Navaden vojak. 2) Hrani, debeli. 3) Kajnova mati. 4) Izroči. 5) Množico. 6) Papeško pokrivalo. 7) Kratici za: Long Play. 8) Poljska rastlina. 9) Hiter. 10) Desno roko. 13) Mamilo. 16) Garant, 17) Tovoriti. 20) Živinozdravnik. 21) Ugotavlja število. 23) Slab slikar ali zdravnik. 24) Peta igra z glasbo. 26) Svetopisemsko mesto. 28) Steklaste prevleke. 30. Selekcija. 31) Roistvo. 341 Vrtal. 36) Del ženske obleke za gretje rok. 37. Organ. 38) Turski oblastnik. 40) Kos. 42)Latinski veznik (= in). 43) Drog z železno kljuko za pla r-Denje lesa.
Kdor hoče priti v poštev pri žrebanju nagradne knjižice z vlogo 100.— pesov, mera poslati pravilno rešitev do 30. aprila t. 1. na naslov: V SLOGI JE MOČ. Pme. Mitre 97, Ratnos Mejia.	_________
V SLOV. DOMU V SAN MARTINU :
bomo začeli
Z BALINANJEM
v nedelj), 31. marca, popoldne ob 16. E
K prijateljski tekmi smo povabili mo- ; štvo iz Slov. doma v Carapachayu. » Pripravljena bo topla večerja (golaž ; in klobase).
Vabljeni rojaki od blizu in daleč. :
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja medorganizacijskega sveta bo v
petek, 29. marca, ob 20 v Slovenski hiši Na belo nedeljo ho, Slovenski dan. Letos v Slomškovem domu. 'Narodne noše lepo vabljene.
Pisarna in knjižnica ZS je odprta vsak dan od 16 do 20, razen ob sobotah.
Slovenske radijska oddaja je vsako nedeljo ob 14.32 na radio Antartida.
POIZVEDBA
Kdor ve za naslov Antona Grbeca, ki je- bil rojen v Vrbovem pri Ilirski Bistrici naj sporoči njegov naslov upravi Svobodne Slovenije, ker se zanima zanj njegov prijatelj.
OBVESTILA
SOBOTA, 30. marca 1974:
V	Slovenskem domu v Carapachoyu
ob 20 spominsko kresovanje.
V	Kreditni zadrugi Sloga ob 20 redni občni zbor.
NEDELJA, 31. marca 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu
pop.ofldne ob 4 tekma v balinanju.
SOBOTA, 6. aprila 1974:
V	Slovenski hiši ob 19-30 sestane): SKAD-a. Vabljeni!
NEDELJA, 7. aprila 1974:
Na Pristavi v Castelarju tombola.
V	Slovenskem zavetišču ob 12 prijateljski asado.
V	Slovenski hiši po mladinski maši (9.30) sestanek fantov in deklet. Predava ga. (Danica 'Petriček.
V	Slomškovem domu ,o!b 9 blagoslovitev oljk in butaric, procesija po vrtu in sv maša.
NEDELJA, 14. aprila 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu
velikonočni zajtrk.
V	Slomškovem domu pričetek jubilejnega leta slovenske srenje v Ramos Mejia. Ob 12 slovesnh velikonočna maša.
SOBOTA, 20. aprila 1974:
Na Pristavi: ples.
NEDELJA, 21. aprila 1974:
V	Slomškove domu 19'. Slovenski dan
združen s proslavo 25. letnice slovenske srenje v Ramos Mejia.
NEDELJA, 28. aprila 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu
obletnica blagoslovitve doma z mašo. akademijo in družabno prireditvijo.
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8S27
IM?. JL A N J ES L’S BLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Ped Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855.
Privatni telefon: 628-4188 Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
Slovenski dom v Carapachay«
sobota. 30. muren
ob 20
SPOMINSKO KRESOVANJE
ob tridesetletnici tragične smrti FRANCETA BALANTIČA
Ob kresu bosta nastopila zb(ctra:
Mladina iz Carapachaya (g, Pirc) in „Karantanija“ (ga. M. Fink-Geržiničeva)
G.ovori b0 g. dr. Srečko Baraga ob prikazanju 70 originalnih slik iz tistih časov.
Deklamacije in recitacje Balantičeve poezije.
KI BARSKI TEČAJ
v Slovenski hiši
Vodi ga. Mira Eck-er
Prijave T. E. 758-5795 in 69-9503
Odbor Slovenskega zavetišča
vabi na
PRIJATELJSKI ASADO
v nedeljo, dne 7. aprila 1974.
Začetek točno ob 12 zaradi popoldanskih prireditev v drugih središčih.
LUK/
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
C. SPEGAZŽINI SAN JUSTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 LOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Roedo y Sáenz) MMORA
Opozarjamo, da imamo v Lomas de Zam ira, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo
BEDA NEDELJA 21. APRILA 1974, V SLOMŠKOVEM DOMU
RAMOS MEJIA
GRADIMO
SLOVENSKO
PRIHODNOST!
Argentino Correo Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual IN'9 2.233.341	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 105.— (10.500) — pri pošiljanju po pošti $ 110.— (11.000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa. ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidor 125, Rnenas Aires T E 33-72!v
Slovenska velika noč v Slomškovem domu
Na Cvt/no nedeljo, dne 7. apr-'la, ob 9: Blagoslov oljk in butaric, procesija po vrtu doma in sv. maša z branjem Pasijona.
Na VELIKONOČNO NEDELJO, 14. apr.
Ob 19: slovesna sv. maša: v spomin na prvo slovensko sv. mašo v Ramos Mejia pred 25 leti in ustanovitev cerkvenega zbora, ki bo za to priložnost izvajal Tomčevo mašo na čast sv. Cirilu in Metodu.
VABI ZEDINJENA SLOVENIJA
Prispevajte v tiskovni sklad! Pridobite nam nove se a ročnike!
OKVIRNI SPORED SLOVESNOSTI BLAGOSLOVA
SLOVENSKE CERKVE MARIJE POMAGAJ V BUENOS AIRESU
SOBOTA, 25. maja, zvečer v dvorani Slovenske hiše' S-P. Z. „Gallus“ bo izvajal kantato p. Hugolina Sattnerja: Marijino vnebovzetje.
NEDELJA, 26. maja: dopoldne v slovenski cerkvi Marije Pomagaj: blagoslov in konedebrirana sv. maša, med katero bo pel S. P. Z. „Galus“, Po sv, maši kosilo — Popoldne: pete litanije Matere božje v cerkvi in zahvalna pesem.
COOPERATIVA DE CREDITO S. U. O. G. A. LTDA.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
CONVOCATORIA
De conformidad con lo dispuesto por el artículo 209 de los Estatutos se convoca a los señores socios a la Asamblea General que se realizará el día 30 da Marzo de 1.974 a las 20 horas en el local social, calle Bartolomé Mitre No. 97 de la Ciudad de Ramos Mejía, Partido de ia Matanza, Provincia de Buenos Aires para tratar el siguiente
ORDEN DEL DIA
1" Designación de dos Asambleístas para suscribir el Acta de esa Asamblea.
Elección de una Comisión escrutadora, según lo dispuesto por el artículo 23° de los Estatutos sociales.
Consideración de la Memoria, Inventario, Balance General, Cuenta de Excedentes y Quebrantes e Informe del Síndico, correspondientes al Ejercicio económico N9 13 finalizado el 31 de Diciembre de 1973.
Comunicación de la sanción impuesta por Dirección de Personas Jurídicas de la Provincia de Buenos Aires.
Elección de miembros del Consejo de Administración y Síndicos según lo determinado por el art. 289 de los Estatutos sociales:
Por 2 años: 1 Vicepresidente, 1 Secretario, 1 Tesorero, 2 Vocales titulares y 1 Vocal suplente. Por 1 año: 1 Síndico titular y 1 Síndico suplente.
EL CONSEJO DE ADMINISTRACION
29
59
Počitniški dom v Cordobi
Ker ima sedaj slovenske oskrbnike, g. Lojzeta Pirca z gospo Marijo, ki je ¡ - di d/*bra kuharica, bedo lahko le Slovenci iskali v njem počitek in zdravje tekom celega leta. A sprejet bo le tisti, ki bo prišel s potrdilom, da je zanj soba pripravljena. Le tako je možno preprečiti razne težave, ker se bo med letom oddajalo le nekaj sob in to le sončnih. Kdor si torej želi oddiha v našem Domu, naj prav-očasn piše priporočeno na naslov: Hanželič Rod.olfo Chamnagnat 55. Lujan, pcia. Bs. As.
PRISTAVA v Castel ar jn Nedelj«, 7. aprila 1974
6. TOMBOLA
Glavni dobitek: lepa moderna spalnica, izdelek priznanega mizarskega m.ojstra Franceta Gričarja Nad 500 lepih in vre!dnih dobitkov!
Opoldne bo skupno- kosilo, ob vsakem vremenu. Na razpolago bo domača telečja pečenka.
Ob 15. uri ZAČETEK TOMBOLE.
—	Priporočamo se za dobitke in tudi za darove v denarju. Gospe lepo prosimo za pecivo.
—	V primeru slabega vremena bo tombola preložena na nedeljo, 9. junija 1974.
—	Kupujte tablice v predprodaji! Pridite na tombolo! Pomagajte nam zgraditi i
dom na Pristavi!
zgraditi naš skupni