YU ISS^r0040-1978
IZ VSEBINE
Tovarištvo nam je vlivalo novih moči (stran 3)
Odnos do učitelja - odnos do dela (stran 5)
Rezultati preusmerjenih kmetij (stran 7)
Ljubezen do cvetja ni naključna (stran 8)
Aktivna rekreacija za delavce (stran 11)
XXXIV., ŠT. 25
Ptuj, 2. julija 1981
CENA 6 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
ROZINI MARKOVIČ NAGRADA SAMOUPRAVLJALCEV 81
„Nagradaje obveznost
in spodbuda za naprej... ^^
Qb dnevu samoupravljalcev je
(Rozina Markovič, tekstilna teh-
Pica in kreatorka vzorcev v MTT
Vlerinka TOZD Volneni izdelki
Vlajšperk, prejela nagrado samo-
jjpravljalcev 81. Njeno aktivnost
emoč čutiti povsod: na delovnem
Tiestu, v družbeno-političnih or-
ganizacijah, še posebej sindikatu
v krajevni skupnosti, kjer kot
predsednica skupščine krajevne
skupnosti s svojo prepričevalno
j„očjo sodeluje pri razreševanju
problemov življenja in dela kra-
jevne skupnosti, ki pa se v največji
0,eri odražajo v nerešenih vpra-
šanjih komunalne narave.
Kaj j' pomeni nagrada? Odgo-
varja: »Predvsem obvezo za na-
prej. Rada delam, vendar se mi
zdi. da včasih naredim premalo.
Res ne vem, če sem si jo zaslužila
. upam pa, da bom to še potr-
dila.«
Dela kot kreatorka vzorcev. To
delo je zanimivo, lepo. Vedno si
nekoliko naprej, vedno ustvarjaš
inželiš, da bi bilo tvoje delo res kot
se pričakuje, modno in res spre-
jemljivo za trg, kot tudi za izvoz. V
'emeljni organizaciji je zaposlena
pretežno ženska delovna sila. Po
njenih besedah se samoupravlja-
nje razvija, vendar ne tako kot bi
nioralo. V nadaljevanju je pove-
dala: »Ženske se vključujejo.
vendar ne vse, kot tudi ne vsi
moški. Večjo učinkovitost neko-
liko ovirajo preveliki, preobsežni
materiali, ki jih ljudje ne razu-
mejo. Delavci so razgledani, ne-
kateri več, drugi manj. Če človek
materiala ne razume, ga tudi tež-
ko posreduje naprej!
Pri izboljšanju položaja delav-
ca se je v temeljni organizaciji
storilo veliko. Delavci dobivajo
topli obrok; prizadevajo pa si tudi
za uvedbo klimatskih naprav,
vendar je glede na stare proiz-
vodne prostore to otežkočeno.
Zboljšujejo, karseda. Skrbijo tudi
za čisto okolje. Posebno pozornost
posvečajo reševanju stanovanj-
skega vprašanja. Iz sklada za sta-
novanjsko izgradnjo dobi vsak
individualni graditelj 70 tisoč di-
narjev. Vlagajo pa tudi v blokov-
sko gradnjo. Izredno skrb posve-
čajo materam samohranilkam.
Za kreacijsko delo je treba
zbrati veliko informacij. Rozina
Markovič pove, da jih dobijo iz
IVS, dalje na številnih sejmih in
seveda iz raznih revij. Vzame se
tisto, kar kreator potrebuje in
prilagodi za domače potrebe. »To
delo je zelo odgovorno, ker je od
nastanka vzorcev, njihove aktual-
nosti. odvisno delo same orga-
nizacije,« je poudarila Rozina
Markovič. Inozemski kupci ob-
ičajno prmesejo svoje vzorce,
postavijo dezene, kvaliteto, težo
in obenem že tudi ceno, ki se jih
morajo v temeljni organizaciji
»držati«.
Včasih je težko doseči posta-
vljene pogoje, ker imajo omejene
možnosti, ni raznih barv, ni stan-
dardne kvalitete. Danesje izredno
težko, ker se morajo devizno
»pokrivati«, nimajo dovolj deviz.
V temeljni organizaciji bi morali
izvoziti polovico proizvodnje, da
bi ustvarili dovolj deviz za delo
doma. Sedaj izvozijo za okrog 2.4
milijona dolarjev.
, Popraševanje po izdelkih to-
varne volnenih izdelkov je veliko;
vseh potreb domačega trga ne
morejo zadovoljiti, ker se najprej
pokrije izvoz, ki gre v glavnem
prek Mure;delajo pa tudi zadruge
konfekcije, za trgovino pa manj.
Dela se tudi na volnici. vendar so
asortimant omejili zaradi po-
manjkanja-malon preje.
Nagrajevanje po delu so v te-
meljni organizaciji dobro uredili.
Uporabljajo dopolnjeno PM-S
metodo, po kateri znaša 30-od-
stotkov osnova vse ostalo je sti-
mulativni del. Poprečni OD je
8.000 dinarjev, ki se bo v kratkem
popravil za 15 odstotkov. Na po-
višanje je veliko vplivala tudi cena
in produktivnost ter kvaliteta.
Temeljna organizacija »živi« v
krajevni skupnosti Majšperk, ki
ima okrog 2300 prebivalcev.
Skupnost sestavlja več vasi, kar
pogojuje različnost dela. Rozina
Markovič pove, da si želijo dom
občanov, več trgovin po vaseh,
telefonskih priključkov in podo-
bno. Še najbolj se veselijo novega
zdravstvenega doma, kot kaže, bo
njihova želja končno le uresniče-
na.
V obrazložitvi nagrade samo-
upravljalcev je zapisano, da Ro-
zina Markovič s svojim delom
vpliva, da se sklepi uresničujejo.
Res je tako. »Ne delam sama, vse
probleme rešujejo skupaj; tako je
v temeljni organizaciji, tako v
krajevni skupnosti in v delegaci-
jah. Vse je plod skupnih prizade-
vanj; nikjer ni človek sam,« je
zaključila Rozina Markovič —.
MG
Rozina Markovič za mizo, na kateri nastajajo kreatorski vzorci
foto: L. Kotar
S PROSLAVE DNEVA SAMOUPRAVUALCEV V PETOVUI
Skromno, vendar slovesno
. v TOZD Petovija KK Ptuj je bila v petek, 26.
osrednja občinska proslava dneva samo-
Pravljalcev, s katero,smo se delovni ljudje in občani
Ppske občine spomnili 27. junija, ko je ljudska
""pščina federativne ljudske republike Jugoslavije
^^jela zakon o upravljanju državnih gospodarskih
^Ifitij. Ob tej priložnosti je bil slavnostni govornik
Tone Taciga, predsednik konference osnovnih or-
ganizacij sindikata K K Ptuj. V kulturnem programu
pa so nastopili moški komorni pevski zbor iz Ptuja in
finski folklorni ansambel ter godba na pihala DPD
Svoboda Ptuj.
Več o proslavi poročamo na drugi strani.
MG
'^'^^oslave v Petoviji
foto: L. Kotar
OB DNEVU BORCA
- 4. JULIJU
V PTUJSKI OBČINI
Bratstvo
in enotnost
skovano
vNOB
Pod tem geslom bo v soboto, 4.
julija ob 9. uri v dvorani Narod-
nega doma'v Ptuju, slavnostna
seja skupščine občinskega zdru-
ženja ZB NOV Ptuj v razširjenem
sestavu. Ob tej priložnosti bo sla-
vnostni govornik Alojz Gojčič,
izvršni sekretar CK ZKS. Več
zaslužnih članov borčevske orga-
nizacije pa bo prejelo priznanja
občinskega združenja ZZB NOV.
Slavnostna seja skupščine ob-
činskega združenja ZB NOV bo
zaključena s svečanim podpisom
družbenega dogovora o urejanju
in vzdrževanju grobišč in grobov
ter spominskih obeležij iz NOV
na območju občine Ptuj.
MG
Uresničevanje stabilizacije
Torkovega posveta o gospodarjenju in o družbenopolitičnih raz-
merah v Podravju, ki gaje na pobudo CK ZKS organiziral medobčinski
svetZKS.,sose v Mariboru udeležili JanezZemljarič, predsednik ISSRS,
Alojz Gojčič. izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, Boštjan Pire z
republiškega sveta ZSS. predstavniki občinskih vodstev DPO, predse-
dniki izvršnih svetov in skupščin občin, predstavniki MGZ in direktorji
SOZD. Osrednjo pozornost so namenili oceni gospodarskih gibanj ter
pismu in zaključkom Predsedstva SFRJ o aktualnih gospodarskih in
političnih gibanjih. Zelo konkretno so razpravljali o opredeljenih na-
ogah na področju gospodarske stabilizacije in predvsem opozorili na
izvozna prizadevanja in investicijsko porabo.
N. Dobljekar
Sporazum o dolgoročnem
sodelovanju
Prejšnji teden so v ptujski
Opekarni podpisafi samoupravni
sporazum o dolgoročnem poslo-
vnem sodelovanju med GP Stav-
bar Maribor TOZD IG M Hoče in
Opekarno Ptuj. V sporazum so
zapisali, da želijo s trajnim po-
slovnim sodelovanjem urediti in
doseči skupno politiko v proiz-
vodnji in prometu, skupno plani-
ranje in usklajevanje planov pro-
izvodnje in promet proizvodov.
skupno določanje proizvodov, ki
naj bi jih po načelu združevanja
dela in sredstev v posameznih
planskih obdobjih podpisniki
proizvedli oziroma prodali ter
sporazumno opredeljevanje in
prevzemanje skupnega rizika,
pravic, obveznosti in odgovorno-
sti, ki so povezane s proizvodnjo in
prometom proizvodov.
Predstavniki obeh organizacij
združenega dela so ob podpisu
poudarili, daje ta sporazum eden
tistih, ki že ima praktično vrednost
in da določila nikakor ne bodo
ostala le na papirju. K tesnejšemu
sodelovanju in skupnem nadalj-
nem razvoju so jih spodbudili
zlasti pogoji dela v sedanjem go-
spodarskem trenutku, saj je s
skupnim delom lažje doseči boljše
rezultate tako na domačem kot
tujem trgu, seveda z ustrezno de-
litvijo dela in zmanjševanjem
stroškov proizvodnje in prodaje.
Prva praktična potrditev zapisa-
nega in povedanega pa je pogod-
ba o sovlaganju v Opekarno Pra-
gersko.
I. kotar
SREČANJE DELAVCEV
BRAtSKIHOBČINVČAKOVCU
v soboto. 27. iunija je bila v
Čakovcu osrednja občinska pro-
slava v počastitev Dneva samo-
upravlja cev Jugoslavije, ki so jo
združili z tradicionalnim vsako-
letnim srečanjem delavcev brat-
skih občin SR Hrvatske in SR
Slovenije. Srečanja so se udeležile
delegacije delavcev občin Kopri-
vnica, Krapina, Ormož, Ptuj,
Slovenska Bistrica in Varaždin.
Na proslavi so 154 najzaslužnej-
šim delavcem iz organizacij
združenega dela z ombočja obči-
ne Čakovec podelili priznanja za
uspehe dosežene na področju
delavskega samoupravljanja.
V kulturnem programu so v
okviru XX. delavskih srečanj
bratstva in prijateljstva nastopali
člani folklorne skupine prosve-
tnega društva Obrež iz občine
Ormož, ki so s svojim skrbnim in
oestrim kulturnim programom
navdušili udeležence proslave.
Udeleženci srečanja delavcev
bratskih občin SR Hrvatske in SR
Slovenije so si po proslavi ogledali
proizvodne obrate čakovske tek-
stilne industrije Čateks v Čakov-
cu. Srečanje v Čakovcu pa so
iskoristili tudi za izmenjavo iz-
kušenj s področja sindikalnega
dela, hkrati pa so se dogovorili za
aktivnosti, kijih bodo v prihodnje
razvijali na področju medrepu-
bliškega sodelovanja.
FB
Dan borca
v Slovenski Bistrici
Letošnji dan borca — 4. julij bodo v občinskem središču Slovenska
Bistrica proslavili nadvse slovesno, saj bodo na ta dan položili temeljni ka-
men novega doma JLA v novem mestnem središču.
Skupno s pričetkom gradnje tega težko pričakovanega objekta bodo v
njegovi okolici pričeli urejati spominski park. Uvod v ta park pa bo posa-
ditev 88 dreves posvečenih tovarišu Titu. Prvega od teh dreves bodo
posadili prav na dan borca 4. julija letos.
Novi dom JLA v Slovenski Bistrici bo po predvidevanjih dograjen do
praznika občine Slovenska Bistrica 8. januarja 1983. Za gradnjo pa bo 60
odstotkov celotne vrednosti prispevala JLA, preostali del pa še prebivalci
občine Slovenska Bistrica, saj bo dom novi kulturni center občine.
Viktor Horvat
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
2.iulij1981- tednl|(j
NOVOST PTUJSKEGA PLESKARJA
PIP izolacija
Približno dve leti je tega. kar so pričeli pri delovni organizaciji
Pleskar uvajati novo vrsto toplotne in hidroizolacije. Gre za izolacijski
material, ki ga s sprej postopkom brizgajo na površine, kjer želijo doseči
ugodne izolacijske učinke.
V primerjavi z dosedaj znanimi in preizkušenimi izolacijskimi ma-
teriali, se nova izolacija odlikuje s skorajda neverjetnimi lastnostmi.
Vgrajevanje je hitro, ima najnižji koeficient prevodnosti glede na doslej
znane tovrstne materiale, je zelo lahek material z odličnimi mehanskimi
lastnostmi, je obstojen na visokih in nizkih temperaturah, je odporen
proti prodiranju in vpijanju vode, samougasljiv in tako dalje.
Doslej so novi izolacijski material preizkusili na mnogih ravnih
površinah, predvsem se odlikuje pri izolaciji ravnih streh, tudi na ob-
Vozilo z napravami za izvedbo PIP izolacije
jektih, kjer so dosedanji zaščitni sloji klasične izolacije zaradi različnih
vplivov že delno uničeni. Izolacija s poliuretansko peno daje taki strehi
trajno zaščito in je dejansko neuničljiva. PIP izolacija je uporabna tudi
za izvedbo fasadne izolacije, za to zadostuje nanos debeline 3 do 4
centimetre. S tem načinom so zaščitili novozgrajeni objekt Srbskega
narodnega gledališča v Novem Sadu.
Zaradi izključno uvožene opreme in nekaterih tehnološko še
nerešenih vprašanj zaenkrat tovrstno izolacijo ni možno uporabljati za
toplotno zaščito zasebnih stanovanjskih hiš. Razlog je predvsem v visoki
ceni, precej višji od sedaj znanih izolacij. Pri Pleskarju pa zagotavljajo, da
bo PIP izolacija sčasoma prodrla tudi v gradnjo zasebnih stanovanjskih
hiš. To bo ob težnji za čim bolj učinkovito izolacijo in štednjo z vsemi
vrstami energije gotovo velika pridobitev.	JB
Inventivni predlogi
Inventivnim predlogom dajejo tudi v TGA izredno velik pomen, saj
mnoge izboljšave še kako koristijo nadaljnjim uspehom delovne orga-
nizacije prav v času, ki nas vse pesti na raznih področjih.
Delavski svet TOZD tovarne glinice je na zadnji seji razpravljal kar
o treh predlogih in vse tudi potrdil. Pomembno je tudi to, da so pred-
lagatelji inventivnih predlogov neposredni delavci iz proizvodnje, ki
dajejo predloge na podlagi lastnih izkušenj.	M šk
^	SOZD UNIAL
f	tovarna glinice in aluminqa
1	Boris Kidrič
^	IGdričevo
^^ 62325 Kidričevo
telefor>.: (062) 796-110
telex: yu 033 116
Proizvajamo:
—	hidrat
—	metalurško glinico
—	specialne glinice za proizvodnjo:
—	elektroporcelana
—	ognjeodpornih materialov
—	polirnih sredstev
—	korundov
—	aluminij v kvalitetah:
—	Al 99,8 %
—	Al 99,7 %
—	Al 99,5 %
—	AEI 99,5 %
—	gnetilne zlitine v valjarniških in stiskalniških for-
matih
—	livarske zlitine
—	Al odlitke:
—	visokotlačnega litja
—	nizkotlačnega litja
—	kokilnega litja
—	anodno maso
čestitajo vsem borcem in aktivistom NOV ter delov-
nim ljudem in občanom k prazniku
DNEVA BORCA
in jim želijo mnogo novih uspehov.
z OBČINSKE PROSLAVE DNEVA SAMDUPRAVUALCEV V PTUJSKI OBCiNi
»Pravo delo je šele pred nami..
v temeljni organizaciji Petovija
KK Ptuj je bila v petek, 26. junija
osrednja občinska proslava dneva
samoupravljalcev. Ob prisotnosti
velikega števila predstavnikov
združenega dela in drugih, je zbra-
ne najprej pozdravil Mirko Mo-
ran, predsednik delavksega sveta
temeljne organizacije Petovija. Za
tem pa je govoril Marjan Goznik.
direktor temeljne organizacije, ki
je predstavil sedanje delovne rezul-
tate in bodoče razvojne usmeritve,
ki segajo na področje dolgoročne-
ga zagotavljanja preskrbe s surovi-
nami in reprom iterialom ter raz-
vojnih usmeritev ki bodo omogo-
čile uvajanje novih proizvodov, vi-
šjo obliko predelave in specializa-
cijo proizvodnje. Delavci temeljne
organizacije si bodo prizadevali
predvsem za višjo produktivnost in
ekonomičnost ter zagotovitev ren-
tabilnosti proizvodnje. V predelavi
vrtnin pa bodo naložbe usmerili v
odpravo ozkih grl v proizvodnji,
posodobitev in modernizacijo pro-
izvodnje ter skladiščnih zmogljivo-
sti. Postavljeni razvojni cilji so za
delavce temeljne organizacije
obveza, ki se mora realizirati, saj
predstavlja proizvodnja kvalitetne
hrane prednostno nalogo, zasta-
vljeno v sprejetih družbenih
dokumentih.
Slavnostni govornik na proslavi
je bil Tone Taciga, predsednik
konference osnovnih organizacij
sindikata KK Ptui, ki je najprej
govoril o začetkih razvoja samo-
upravljanja, za tem pa se je
ustavil pri sklepih nedavno konča-
nega 3. kongresa samoupravljalcev
Jugoslavije in poudaril: ,,Kongres
je končan samo formalno. Pravo
delo je šele pred nami. Vse odpore
moramo premagati. Samoupravno
organizirani delavski razred, vsi
samoupravni organi in družbeno-
politične organizacije moramo str-
niti vse svoje sile za uresničitev
resolucijskih načel in drugih kon-
gresnih listin. Delo 3. kongresa
samoupravljalcev je odraz naših
hotenj in da je resolucija kažipot
akcije vseh naših narodov in naro-
dnosti v uresničevanju in krepitvi
samoupravnega sistema.
Težave, ki jih čutimo v našem
gospodarstvu niso odraz samo no-
tranjih razmer, povečujejo jih
splošna gospodarska kriza v sve-
tovnem gospodarstvu. Premalo
smo naredili, da bi okrepili in
usposobili naše gospodarstvo za
uspešno ' vključevanje v svetovni
trg. Bitka za izvoz je bitka za pri-
dobitev več deviz. Tisti, ki ne i
žajo in skrbijo za neniof''-
preskrbo domačega trga, so ^ "
tako pomemben dejavnik
uresničevanju stabilizacijski}, Pfi
zadevanj.	Pfi
Več bi morali storiti
dohodkovnem povezovanju
delovnimi organizacijami. Skun
vlaganje bi pomenilo odpira
našega gospodarstva, ki se se?'
preveč zapira v občinske in fp-^i
bliške meje. Nerazvita obmoji?t
morali hitreje in načrtneje vkljux,'
vati v naše programe vlaganj tat
bi zagotovili sebi surovinsko os«
vo za nemoteno proizvodni
Zgrešene investicije in ni?!?
stopnja produktivnosti ter nepov
zanost na dohodkovnih tenieliif"
je povzročilo znane težave na k '
sovem. Zavzemati se moratno
enakomeren razvoj vseh delov jf
goslavije. Solidarnost je pri posp!"
šenem napredku nerazvitih obi%
čij najučinkovitejša, če so tisti ?
dajejo sredstva za to neposred^
gospodarsko motivirani."- "
Proslavo dneva samoupravljal,
cev so sklenili s kulturnim nast^
pom moški komorni pevski zborb
Ptuja ter finski folklorni ansam
bel, ki je sodeloval na vara
ždinskern festivalu železni"čarsi(i|
folklornih skupin Evrope tei
godba na pihala DPD ,,Svoboda'
Ptuj.	MC
Marjan Goznik
Tone Taciga
Proslava je bila v proizvodni hali
Z nastopa finske folklorne skupine	foto: L. Kotar
Ptujsko jezero nudi široke možnosti
turistične^ razvoja
BRODARSKO inusinro RANČA imjj
Brodarsko društvo Ranča v
Ptuju šteje nekaj nad 100 članov,
razen tega pa prav gotovo še
nekajkrat toliko simpatizerjev. V
njihovih vrstah se združujejo
lastniki jadrnic, jadralnih desk —
surfov. čolnov na vesla in motor-
nih čolnov. Društvo obstaja že
nad 10 let in v tem času so člani
prav gotovo veliko storili. Sedaj
so na pragu nove sezone in
razumljivo je. da seje v teh dneh
njihova aktivnost močno poveča-
la.
V ptujski občini imamo precej
vodnih površin na katerih je
dovolj prostora tudi za člane
brodarskega društva. Največ
možnosti pa je seveda odprlo
ptujsko akumulacijsko jezero, ki
s svojimi 500 hektarji sodi prav
gotovo med največje sladkovod-
ne površine v Sloveniji. Ko smo
pred dnevi kramljali s tajnikom
brodarskega društva Ranča. Ev-
genom Cafutom. je bilo naše
prvo vprašanje, kako brodarji
izkoriščajo to vodno površino?
»Prav gotovo nudi ptujsko
jezero obilo možnosti za vse vrste
vodnih športov. V našem društvu
so morda najbolj aktivni moto-
navtiki. ki jih je tudi največ.
Vendar povdarjam. da to ni naša
osnovna dejavnost, saj uspešno
razvijamo tudi jadralni šport. V
naših \ rstah je vse več surfarjev
in lastnikov čolnov na vesla.
Sami smo nabavili nekaj kanu-
jev. ki sijih za skromno ;>dškod-
nini - lahko dnevno spe ojaji^ tudi
nečlani.
: .-r: >• M.v.
izkoristiti vse možnosti, ki nam-
jih daje ptujsko jezero, zato temu
posvečamo največ pozornosti.
M tem imamo dovolj podpore,
žal pa tudi nekaj neobjektivnih
nasprotnikov. Želimo pa. da bi ta
nasprotja uredili v obojestransko
korist, da jezero ne bi služilo le
proizvodnji električne energije
— kar je sicer osnovni namen —
ampak tudi drugim dejavnostim,
ki so lahko še kako koristne in
donosne.«
Kako pa je s člani, ali imate v
svojih vrstah dovolj mladih?
»Mislim, da smo na področju
dela z mladino napravili prema-
lo. lahko bi rekel skoraj nič.
Obstaja sicer dobra osnova za
delo z mladino. Počitnice so tu.
mladim nudimo na posojo kanu-
je. Vemo. da je vsako plovilo
razmeroma drago, da si mladi
enostavno ne morejo tega sami
kupiti. S tem. ko posojamo
kanuje pa jim nudimo prav
gotovo poceni razvedrilo, ki je
povrhu tega še zdravo. Veslanje
nikomur ne škodi.«
In kje posojate svoje kanuje?
■>Če bi si kdorkoli želel sposo-
diti kanu. naj povem, da so ti
\skladiščeni pri gostišču na Bre-
gu. Tre':a je k vpr;i;:;ti pri tirčilni
mi/i. C c imate člansko izkaznico
no, sicer pa je treba nečlanom za
enodnevno uporabo plačati le
200 din. Moram reči, daje že do
sedaj zato velik interes in. da
pričakujemo sedaj v počitniških
dneh še večji naval. To je sicer
skromna ponudba, ki pa jo bomo
čez leto še izboljšali. Kupili
bomo še nekaj manjših sandoli-
nov in kajakov, morda še kakšen
surf. Tako bomo lahko vsem
ostalim občanom omogočili ko-
ristno uporabo našega jezera.«
Omenili ste bonitete, ki jih
imajo tisti, ki so člani brodarske-
ga društva. Kakšni pa so pogoji,
da pridobiš to pravico?
»Nobenih ovir ni; naš član
lahko postane vsak občan, ki to
želi in. ki ob vpisu plača članari-
no — 500 din. Sredstva so nam v
društvu še kako potrebna. Zasta-
vili smo si ambiciozne načrte in
vsak dinar nam bo prišel prav.
Morebitni interesenti se lahko
oglasijo vsako soboto ali nedeljo
ob našem pristanišču na desnem
bregu Drave v bližini tovarne
Petovia. Tam je ob vsakem
lepem dnevu naš blapjnik. ki
sprejema članarino in izdaja
članske izkaznice.
Oh našem pristanišču imami?
ob -,obotah in neds Ijah tudi
svojeg.: redarja, ki skrbi za dis',;;-
uporabnikom, ki so recimo prvii
na jezeru.«
Te dni je opaziti na jezeru vse
več jadrnic, surfov in motornih
čolnov, od kod pa prihajajo u
gostje?
»Prevladujejo lastniki iz Man-
bora in okolice, neverjetno veliko
pa jih je tudi iz sosednje Avstrije.
Poglejte: Ptuj je izredno bogato
zgodovinsko mesto. Že sam po-
gled na stare stavbe nad katerimi
bdi star očak — ptujski grad, je
nekaj posebnega. Vendar je v teh
poletnih mesecih vse skupaj
precej bolj privlačno, če naSim
gostom ponudimo še čolnarjenje
po jezeru. Mar ni tako? Vendar
tega ne znamo, ali pa nočemo
izkoristiti. Za navtike vemo, da
so v glavnem bolj petični ljudje,
da imajo precej pod palcem. To
so najbolj donosni turisti, .1"
znajo trošiti denar in za to tudi
nekaj zahtevajo. Treba jim je It
nekaj ponuditi.«
Ves čas govoriva o motonavti;
ki, kot razmeroma mladi v^j'
plovnega športa in ves čas imava
oba v mislih polemiko okrog
prepovedi vožnje z motornim'
čolni po ptujskem jezeru. Kako
je pravzaprav sedaj: ali je moti>
navtika dovoljena ali ne?
»Preveč je bilo govoric o teH
in premalo storjenega. BrodaO
smo sicer vložili vse sile, da f
uspeli s svojo zahtevo in misl""
da se bodo ta naša' prizadevanji
kmalu znana. Vedeti moram^
prav vsi, da je jezero veliko
žal še nepopolno izkorišče"^
bogastvo. Ptujsko jezero
biti in bo center navtičn^ž
turizma. Ne samo za sever'
vzhodno Slovenijo ampak ^
veliko širše območje. Med
gosti ni malo Varaždinčano'
Zagrebčanov, da ne omenja'
gostov in Gradca in Dunaja. P
iz vseh koncev naše republik'
Možnosti širjenja te navtif"
turistične ponudbe so zelo velik
samo slabi gospodarstvenik'^
lahko borijo za to."da bi motoff
čolne na jezeru prepovedi
Drava je še vedno javno dobro
trenutno je še zmeraj dovolj^
uporaba motornih čolnov. Pr
pričani smo. da bo z določeni'
omejitvami tudi v bodoče
dovoljeno. V pripravi je odlok
prometu na vodah v občini P'
o katerem bodo v kratkem
pravljali delegati občinskih ^
rov SO Ptuj. Kaj ve<^ ) tem 1
prih'> ^nj C ^
Ptujsko jezero nudi neizmerne možnosti rekreacije in bi lahko še kako
obogatilo našo gostinsko in turistično ponudbo.
Evgen Cafuta, tajnik brodarskega
društva Ranča Ptuj
^PNIK
- 2. julij 1981
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
SPOMINI PARTIZANSKEGA KOMISARJA
Tovarištvo nam je vedno
vlivalo novih moči!"
otfdnami 4. julij — Dan borca, 40-lelnica vstaje jugoslovanskih
in narodnosti, minila pa je ie 3&letnica -veličastne zmage nad
temnimi silami, ki so nam prizadejale toliko gorja, vendar smo
^^rbf ""	^^^ zmagovalci, obnovili porušeno
" if poslovili trdne temelje za prihodnost.
obletnici zmage nad fašizmom smo se v radijski oddaji,, V soboto
^jf"pogovarjali z zakoncema Magdo in Andrejem Mršnikovima z
f^fslce ceste v Ptuju. Pripoved je zanimiva in prav za to priloinost
priredili za Tednik,
"'^fldrej in Magda Mršek sta bila aktivna udeleienca NOB. Danes upo-
živita v Ptuju, tu sta bila zaposlena vrsto let, tovariš Andrej kot di-
^Stanovanjskega sklada, tovarišica Magda pa kot vodja recepcije v
iem hotelu. Vendar nista Ptujčana, A ndrej je doma iz Unca pri Rake-
lorei Notranje, Magda pa je Ljubljančanka. Tokratni del bo namenjen
\ ^gfji Andreja Mrška. Pa tie zato, ker pripoved tovarišice Magde ne bi
^.„„imiva. Oba sta veliko tega doiivela, pretrpela — zlasti tovarišica
vendar, kot sama pravi, sije mož Andrej več tega zapomnil. Kako
saj je tnla to njegova „dolžnost" — bil je namreč komisar v raznih
^itflnskih enotah in tudi sekretar partijske organizacije.
.^nimo se torej 40 let nazaj na
^jsko. Kakšno je bilo življe-
""razmere, v katerih se je Andrej
M odpravil v partizane?
Notranjskem je v letu 1941
Ivalo več celi^ Komunistične
^ie. Iz njenih vrst in vrst
^nih članov raznih društev se
I^izansko gibanje razvilo že v
Tu so delovali tudi France
tti-Jokl, pokojni Novak-Očka,
gjdni heroj Janez Hribar in dru-
e Prve partizanske čete so bile^e-
"ine iz samih hrabrih borcev,
jjih komandantov, komisar-
jn narodnih herojev. Z veliko,
stjo so si partizani, ki so že
1941 napadli italijanske posad-
pridobili med prebivalstvom
_ ugled, zlasti med mladino.
Hjivisti so skrbeli, da smo redno
^onali Slovenskega poročeval-
I, na katerem je pisalo znajio ge-
lo: „Ko prečitaš oddaj naprej!"
)obili smo tudi na ciklostil pisane
pe partizanske pesmi, v vaseh,
ijtrso bili Italijani, pa so bile tro-
akcije z listki Smrt fašizmu —
»boda narodu in podobno.
Zaradi takšne obveščnosti je že
imladi 1942 v partizane odšlo ve- .
io mladih, ne glede na to, da je
ia skoraj v vsakem večjem kraju
i[*ro oborožena italijanska posad-
L
Od doma sem z bratoma in uči-
tljem Borutom v partizane odšel
redni junija 1942. Bil sem naj-
liajši med njimi — še ne star 20
5 Takrat brez vzroka nisiho smeli
oditi daleč od vasi, zvečer ob 19.
n pa se je začela policijska ura in
ulna kontrola italijanskih patrulj.
•» na naš odhod ne bi opozorili
, sta brat in Borut ponoči
odšla čez zastraženo želez-
išlio progo m odnesla odeje, na-
rtunikc; nekaj hrane in dve puški.
dogovorjenem mestu v gozdu
'Sa naju počakala. Z bratom sva
toblekla v dvojno perilo in pulo-
•fjf. vzela nekaj hrane in cigaret,
"amo dala sekiri in se priključila
®dnini delavcem. Tako sva mimo
%n,"ikih straž prišla neopazno
•dogovorjeno mesto. Zvezo smo
v gostilni v vasi Kožljek. Od
'nas je domači sin pospremil v 3.
"" Krimskega odreda, ki je bil v
nad Borovnico in blizu
«kitne.
Jfeti so nas z veseljem sprejeli,
borcev smo poznali od prej.
je bila dobro organizirana,
so bili šotori in kuhinja,
J" štiri male bosanske konje
^enos^ hrane in orožja, postav-
ijo straže, patrole, izvidnice, de-
jJ — skartka prava vojaška
'J lak''^'^ ^^ močno navdušilo,
if^, ® dobre organizacije nismo
^^kovali. V sestavu čete sta bila
^"dami in kolesarski vod, sicer
^"Jena posebej. Naslednje jut-
^ J" je z bratom komandir udar-
fjj prepričal, jda sva se jim
^'•a- Vod je štel 34 borcev in
imel za tiste čase kar dobro oboro-
žitev, nastanjen pa je bil v skrivnem
gozdu nad Borovnico. Od tu smo
vsako noč, vča.sih pa tudi podnevi,
izvajali akcije, največ na dvotirni
železniški progi Trst—Ljubljana.
Po njej so namreč tovorni vlaki iz
Italije nenehno vozili orožje,
vojake in vojaški material na rusko
fronto, zato je bila proga zelo za-
varovana z gosto postavljenimi
bunkerji, med njimi pa stalno kon-
trolo patrol. Progo smo nenehno
minirali, napadali patrole in bun-
kerje ter jemali orožje. Med večjimi
akcijami lahko omenim napad na
italijansko kolono pri Borovnici, ki
smo jo razbili, ter napad na vlak iz
katerega smo rešili prek 300 interni-
rancev. To akcijo smo izvedli sku-
paj z enotami II. grupe odredov ta-
ko, da smo pred postajo Verd s
signalom zaustavili vlak. Za tem je
prišla velika italijanska ofenziva, ki
smo jo preživeli razdeljeni v štiri
manjše čete, v strogi konspiraciji, ^
stalnem menjavanju mesta bivanja
ter velikimi težavami s hrano in vo-
do.
V BRIGADI
Po italijanski ofenzivi so se par-
tizanske enote zopet okrepile, med
seboj povezale, izvajale akcije in se
pripravljale na ustanovitev Šercer-
jeve brigade. Vstop v brigado je bil
prostovoljen. Borcem je bilo pojas-
njeno, da bo brigada redna vojska,
ki se bo bojevala na vseh območjih,
ce bo potrebno tudi v drugih repub-
likah. Iz naše čete smo se javili vsi
in tako sestavljali prvi bataljon, ko-
mandant je bil Tone Vidmar-Luka.
Brigada je bila nekaj novega, več
borcev skupaj, vječja borbenost in
morala, veliko večji uspehi. Akti-
visti so bili na nas ponosni in imeli
so na terenu zopet več uspeha. Iz
gozdov smo prihajali tudi v vasi.
Kot član partije sem se v vse akci-
je in borbe javljal prostovoljno. Bil
sem namestnik politkomisarja,
predtem mitraljezec, desetar, nato
še namestnik komandirja, imel sem
skratka vse četne funkcije. Izvoljen
sem bil za sekretarja partije v bata-
ljonu. To nalogo sem opravljal do
17. decembra 1942, ko sem bil težje
ranjen ob napadu na sovražno po-
stojanko v šoli v Skocijanu pri Tur-
jaku. Skozi hrbet in pljuča sem bil
ranjen ob preboju obroča, ker so v
postojanki dobili pomoč. Ležal
sem v bolnici nad Iškim Vintgar-
jem, pod večjim skalnim previsom.
Se z odprto rano sem januarja 1943
šel nazaj v brigado."
KAPITULACIJA ITALIJE
,,Za kapitulacijo Italije smo iz-
vedeli med napadom na utrdbe črne
in plave garde v Grčaricah. Skoraj
nismo verjeli, da je to res, saj smo
malo pred tem še hudo krvaveli v
borbah z italijanskim okupator-
jem. Zavladalo je veliko veselje,
toda s tem nove odgovornosti pri
razorožitvi italijanske vojske in
ustanavljanju novih brigad. Imeli
smt) sicer začasni mir, vendar je
bilo množico novincev potrebno
naučili rokovanja z orožjem in os-
novami partizanskega vojskovanja.
Naše enote so se takrat dobro obo-
rožile iii tako oktobra 1943 priča-
kale veliko nemško ofenzivo, v ka-
teri je večina novih borcev doživela
ognjeni krst in po tri juriše v enem
dnevu. Prestali smo legendarne bo-
je na llovi gori v bližini
Ljubljane."
V bojih na llovi gori je Andrej
Mršek sodeloval v sestavi Ljubljan-
ske brigade, ki je bila u.stanovljena
9. septembra 1943 v vasi-Golo nad
Igom. Sestavljali so jo mladi iz
Ljubljane in drugih krajev,-tudi s
Štajerskega. Imela je 4 bataljone,
torej 12 čet, komandni kader pa je
bil iz vrst starih Sercerjevcev. Ljub-
Andrej Mršek v času NOB
Ijanska se je imenovala zato, ker je
večina borcev bila iz Ljubljane.
Brigada je po bojih za Turjak šla iz
borbe v borbo in dobila naslov
Udarna 10. brigada — Ljubljan-
ska.
V PROMETNI BRIGADI
,,Komisar 18. divizije Vinko
Hafner me je spomladi 1945 napo-
til v štab 7. korpusa h komisarju
Janezu Vipotniku in mi sporočil,
da se ustanavlja Prometna brigada
in da bom pomočnik komisarja te
brigade. V personali sem dobil
kratek dekret in se odpravil v usta-
navljajočo se brigado. V njenem
sestavu je bil avtobataljon, ki je
imel okrog 20 starih popravljenih
kamionov in manjši kamion za po-
pravilo avtomobilov. Železniški
bataljon je bil sestavljen iz
strokovnjakov in železničarjev, ki
so se pripravljali na prevzem žele-
znic v Sloveniji. V sestavi je bil tu-
di bataljon za spremstvo (prateči
bataljon). Naloga brigade je bila
dovoz municije na položaje bri-
gad in odvoz ranjencev s položa-
jev, včasih pa tudi prevoz borcev.
Takrat se je že bližala osvoboditev.
Naše brigade so po vrsti zavzele
Kočevje, Ribnico, Velike Lašče,
Grosuplje in se borile v predmestju
Ljubljane. Borcem smo bili v veli-
ko pomoč. Naši tovorni avtomobi-
li so pod topovskim ognjem z lju-
bljanskega gradu vozili municijo in
ranjence vse dneve in noči. Na sre-
čo smo imeli več šoferjev kot avto-
mobilov.
V Ljubljano smo prišli med pr-
vimi in zasedli takratno direkcijo
železnic Slovenije. Železničarji so
takoj začeli s svojim delom, ostali
pa smo zbirali kamione umikajoče
se nemške vojske. Za organiziranje
kolone in prevo/.a za partizansko
voisko iz Beograda v Ljubljano,
to smo opravili v treh dneh, me je
komandant 7. korpusa Franc Pog-
lajen Krajnc predlagal za odliko-
vanje. Nato se je železnica izklju-
čila iz brigade, preimenovali smo
se v Avtokomando 4. armije."
7.1VLJENJE V ENOTI
,,Slonelo je na resničnem tovari-
štvu, saj v nobenem drugem
primeru tako težkih bremen ne bi
mogli prenašati. Med nami sta bila
bratstvo ih enotnost, v enoti smo
imeli Hrvate, Črnogorce, Bosan-
ce — na vse imam lepe spomine, z
nekaterimi imam zvezo še danes.
Ko smo v zimi 1943/44 šli z 18.
divizijo v Gorski Kotar in bili tam
štiri mesece, smo z domačini sko-
vali takšno prijateljstvo, da se še
danes po tolikih letih obiskujemo.
Za organiziranje srečanj smo ime-
novali poseben odbor.
Tovarištvo nam je v partizanih
vedno vlivalo' novih moči. Vsak
borec je vedel, da ga ranjenega
nihče ne bo pustil v sovražnikove
roke, v težki situaciji mu bo vsa
četa priskočila na pomoč. Tova-
rištvo se je kazalo tudi v primerih,
da je eno cigareto kadila vsa četa,
če so komu požgali dom, ^pobili
starše — takšnih' primerov ni bilo
malo — smo njegovo bol vsi čutili
z niim."
POVEZANOST Z LJUDSTVOM
,,Partizanska vojska se je dobro
zavedala, da brez povezave s pre-
J)ivalci ne bi šlo. Zato smo to
povezavo gojili na vse načine.
Večina ljudi je partizanom poma-
gala z vsemi močmi. Danes kar
verjeti ne morem kaj vse so za par-
trzane naredili otroci in stare ženi-
ce. Nekateri predeli so bili čisto
partizanski. Skrb brigade je tudi
bila, da je spoštovala ljudi po va-
seh in jim pri delu pomagala, če je
to le bilo mogoče. Posebno zdra-
vniki so imeli vedno polno dela.
Zelo privlačni in pomembni pa so
bili partizanski mitingi. Čim smo
imeli malo časa, že je bil miting.
Običajno je imel najboljši govor-
nik kratek govor o pomenu naše
borbe in ob koncu ni pozabil na
parolo ,,Vsi v partizane — vse za
partizane". Vedno smo imeli nekaj
dobrih pevcev, ki 'so zapeli parti-
zanske pesmi, včasih so kakšno
točko prispevali tudi pionirji in
domača dekleta, seveda pa brez
kratkega skeča in harmonike ni
šlo."
Tako nam je o svojem
sodelovanju v NOB pripovedoval
Andrej Mršek. Velja omeniti, del
je sicer povedal že sam, da je bil
trikrat ranjen. Prvič v decembru
1942, drugič v letu 1934 ob napadu
na Sela Šumberk in tretjič oktobra
1944 na Bloški planoti. Beseda je
nanesla tudi na srečanja z znanimi
partizanskimi komandanti in
komisarji. Na vse ima prav lepe
spomine, saj so bili v najtežjih tre-
nutkih ob borcih ter jim tako vli-
vali novih moči in poguma.
Danes je tovariš Andrej upoko--
jen in rezervni ' major, živahen
sogovornik in kot sam pravi neko-
liko preglasen, .saj mu je to ostalo
od komisarskega dela. Takrat je
namreč bilo potrebno govoriti
glasno in razumljivo. Ne samo v
času NOB, tudi v povojni izgradnji
ob aktivističnem delu. In to osta-
ne.
Pripravil:
ludvik kotar
S SEJE DPZ SO PTUJ
Ocena delegatskih
razmerij
Prejšnjo sredo so delegati družbenopolitičnega zbora ptujske občinske
skupščine ocenili delo slovenskih delegatov v zveznem zboru skupščine
SFR Jugoslavije in svoje delo v tem mandatu. Poročilo o delu slovenskih
delegatov so ugodno ocenili, hkrati pa so obravnavali tudi poročilo ptuj-
ske delegatke v zveznem zboru, Erike Feguš. Feguševa je v svojem poro-
čilu ugotovila, da je sodelovanje delegatov z občinskimi skupščinami Se
premalo razvito in zato vpliv združenega dela na odločitve v skupščini
premajhen. S tem so soglašali tudi delegati družbenopolitičnega zbora in
predlagali, da bi v bodoče skrbele za tesnejšo vez poleg predsedstva skup-
ščine in izvršnega sveta tudi družbenopolitične organizacije, pa tudi pred-
sedniki obdorov zborov. Tako bi povečali vpliv celotnega združenega dela
v občini, saj je imela delegatka do.slej tesnejše stike le z večjimi organiza-
cijami združenega dela.
Zatem so delegati zbora ocenili še svoje delo in ugotovili precej po-
manjkljivosti. Tako niso bili zadovoljni s podatki o udeležbi na posamez-
nih sejah, saj je le-ta za 17 odstotkov nižja kot na sejah ostalih zborov.
Toliko bolj pa so delegati aktivni v razpravi, saj,se vanje vključuje več
kot 40 odstotkov udeležencev sej. Kritično so ocenili tudi delo odborov
zbora. Menijo, da je neaktivnost delegatov v obeh odborih posledica pre-
majhne angažiranosti predsednikov odborov, poleg tega pa obravnavata
odbora mnogokrat precej strokovna vprašanja, ki jih brez pomoči stro-
kovnih delavcev ni moč realno obravnavati. Predlagali so, da bi v bodoče
pripravlialci gradiv opozorili delegate v odborih le na najpomembnejša
vprašanja, da bi se do njih opredelili in ponudili delegatom zbora najugo-
dnejša stališča in predloge.
Eden od delegatov je predlagal, da" bi razmislili tudi o nestalnem man-
datu delegatov DPZ. Menil je, da bi bila udeležba gotovo boljša, če bi bil
mandat fleksibilen, saj so delegati tega zbora običajno aktivni družbeno-
politični delavci, ki imajo precej funkcij in se zaradi obsežnega dela obre-
menjeni. V tem času je v izdelavi tudi analiza o delu delegatov, ki bo po-
kazala, koliko je obremenjenost delegatov s funkcijami resnični vzrok za
slabo udeležbo in neaktovnost nekaterih delegatov.
Drugi delegat je opozoril, da bi delo DPZ postalo boljše, če bi posa-
mezne primere obravnavali skozi praktične probleme in manj s teoreti-
čnega vidika. Posebej velja to za zadeve s področja uresničevanja in varq-
vanja ustavnosti in zakonitosti.
Ob koncu seje je Martin Berden, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj
seznanil delegate s predlogom delegacije Centra srednjega usmerjenega
izobraževanja, da bi naj s samoprispevkom zbrana sredstva, namenjena
za gradnjo srednješolskega centra, plasirali po udogni obrestni meri,
obresti pa bi povečevale sredstva za nadaljnjo izgradnjo. O tem, na precej
majavih nogah stoječem predlogu, bodo razpravljali delegati v vseh treh
zborih in vprašanje je, ali bo zakonskim predpisom zadoščeno, če bodo o
tem odločali le delegati skupščinskih zborov.
N. Dobljekar
SLOVENSKA BISTRICA
Zasedanje zborov
občinske skupščine
v sredo 8. julija dopoldne bo v Slovenski Bistrici 34. redna seja zbora
združenega dela. 33. seja zbora krajevnih skupnosti in 31. redna seja
družbenopolitičnega zbora skupščine občine Slovenska Bistrica. To bo
zadnja letošnja seja vseh zborov pred poletnim dopustniškim obdobjem.
Delegati bodo najprej na skupni seji posvetili posebno pozornost
analizi srednjeročnega razvoja občinskih samoupravnih interesnih
skupnosti za obdobje 1986—1995, za posamezna področja pa tudi do leta
2000. Sklepali bodo tudi o določitvi odškodnine za spremembo na-
membnosti kmetijskih površin, o .soglasju k ustanovitvi dislociranega
oddelka baletne šole v Slovenski Bistrici jn oddelka glasbene šole v
Oplotnici:
Zbor krajevnih skupnosti bo ločeno obravnaval med drugim tudi o
analizi srednjeročnega razvoja občinskih SIS za preteklo obdobje.
Družbenopolitični zbor o osnutku odloka o pripravi in sprejetju dol-
goročnega plana občine Slovenska BistHca in poročilo o delu komisije za
vprašanja borcev in vojaških vojnih invalidov. Zbor združenega dela pa
se bo širše posvetil obravnavi problematike lesno predelovalne industrije
in gospodarstva v občini Slovenska Bistrica.
Viktor Horvat
Teritorialke se bodo
usposobile
V sredo 11. junija so se v Ptuju sestale teritorialke mladinke — prosto-
voljke. Sestanku so prisostvovali Jože Perko, Branko Novak, Janko
Svenšek in Alojz Satler. '
Najprej so omenili, da so se sestali zato, ker bo potekalo usposablja-
nje mladink prostovoljk v vojaških spretnostih. Usposabljanje bo v Pek-
rah pri Mariboru.. Trajalo bo dvakrat po štirinajst dni. Prva skupina je na
urjenju od 28. junija do 11. julija, druga pa bo od 12. do 26. julija.
Lani je bil sprejet zakon o vojaških obveznosti in dolžnosti tudi do
deklet. Do sedaj je bilo u.sposabljanje v ptujski občini bolj pomanjkljivo,
saj so se^dekleta urila samo takrat, ko so bila sprejeta v enote TO. Dekle-
ta se bodo v Pekrah urila predvsem v stražarski službi, v službi za RBK,
delo in postopek posameznika v boju, delo in postopek oddelka na zača-
sno zasedenem ozemlju, borba z oklepnimi vozili, spoznavanje in upora-
ba orožja.
Vse, ki se bodo udeležile usposavljanja bodo dobile vojaško knjižico in
tako bodo postale vojaški obveznik z razporedom. Vsi lahko upamo, da
se bodo teritorialke mladinke prostovoljke na tem usposabljanju veliko
naučile tako v znanju kot v spretnostih.
J. Hvaleč
^it
S j' ot)činske konference ZKS
seji v preteklem tednu
H v"^^ dvoje i/redno pomem-
^"^a^nj: pK>vezovanje ptujs-
esif f ^'^^>eništva, povezano z
lil; ^»njem sklepov OK ZKS
^Hf ^'^^''^'cništvu in oceno
skupine OK ZKS o
^Tnl^^^^^iičnih razmerah v
bolnišnica.
'Nfev^ ugotovitev analize
^radkp^^j^ sklepov konference
"^ištvu je bila, da akti-
ro/no in da smo v
POVEZATI SORODNE DEJAVNOSTI - ZA RAZMERE
V PTUJSKI BOLNIŠNICI NUJNA ZDRAVILA
S
L
tem trenutku obremenjeni z vpra-
šanjem pospeševanja teh aktivnosti
in izdelave strokovnega koncepta
povezovanja gradbeništva v obči-
ni. Zgleda, da pri vseh morebitnih
združevalcih ni zahtevane akti-
vnosti in da so tudi kadrovsko si-
romašni, da bi lahko vodili akcije
tako, kot je bilo dogovorjeno.
•Nobenih dilem o nujnosti povezo-
vanja gradbeništva v občini ne
more biti več, potrebne so le kon-
kretne akcije za povezovanje,
sorodnih deiavnosti v občini, so
S SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ
poudarili v sklepni razpravi člani,
komiteja. V Ptuju pa bi po pred-
logu organizirali močni gradbeni
tozd. Povezovanje pa se izvede s ,
ciljem boljšega dela. V nadaljeva-
nju naj bi dosegli vertikalno pove-
zanost v regiji in v republiki.
Delovna skupina OK ZKS Ptuj je
imela nalogo, da oceni družbeno-
pnli'ične razmere v ZC-TOZD
Bolnišnica Ptuj. Njene, ugotovitve,
ki so rezultat 16-urnih razgovorov
z vsemi strukturami zaposlenih v
bolnišnici, dajejo usmeritve, kako
iz sedanjih težav v samoupravnem,
družbeno-političnem in strokov-
nem delu. Ugotovitev je, da brez
odločnih kadrovskih posegov in
pomoči širše družbene skupnosti
nc bo šlo. vledscbojni odnosi so
.dosegli že kritično mejo in se odra-
žajo v vseh oblikah dela, tudi stro-
kovnem. Pregrinjajo pa jih znači-
lnosti familiarnosti in lažne soli-
darnosti. Se najbolj so zapleteni
odnosi na internem oddelku bol-
nišnice. Da pa je do takega sta-
nja prišlo, je v največji meri krivda
v ncurcsničevanju sprejetih skle-
fiiv in usmeritev. Družbeno-politi-
čnc organizacije v največji meri nc
obvladujejo na-.tale itu-^fije, že
nekaj'Ifi pa j-, ncaktivn. osnovna
iir-j.tni/.-K iia 7'A1S Sihka je tudi
delegatska baza,- povratnih in-
formacij ni, prav tako je zatajil
sam pretok informacij.
Sanacijo stanja, ki jo moramo
i/vesti celovito, je razumeti tako,
da> jo izpeljemo s kar najmanjšimi
posledicami za uporabnika. Po
sklepu komiteja bodo z oceno
delovne skupine seznanjeni vsi
delavci v bolnišnici, izvršilni odbor
občinske zdravstvene skupnosti
p;.I i in C K ZKS.
MG
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
TEDIM
s SKUPŠČINE LOKALNE SKUPNOSTI
^	ZA CESTE OBČINE PTUJ
Letos bomo zgradili
3 mostove
Lokalna skupnost za ceste občine Ptuj je v prvih treh mesecih leta do-
segla 25 odstotno realizacijo pl^a prihodkov in 15 odstotno realizacijo
odhodkov; kar 42 odstotkov zbranih sredtev pa je namenila za vzdrževa-
nje cest. V tem obdobju je tudi prvič zabeležila načrtovan dotok sredstev
po samoupravnem sporazumu in ga celo presegla, saj se je zbralo nekaj
čez 7 milijonov din»arjev, načrtovanih pa je bilo 6,6 milijona dinarjev.
Delegati skupščine lokalne skupnosti na seji 24. junija niso imeli
pripomb k periodičnem obračunu za obdobje januar—marec 1981.
Potrdili so tudi plan razvoja lokalih cest v tekočem letu, ki je ocenjen na
več kot 50 milijonov dinarjev. Največja teža v programu je dana gradnji
mostov čez Dravinjo. Po programu bodo do 1. oktobra zgrajeni trije
mostovi in sicer v Tržcu, Doleni in Stogovcih v skupni vrednosti
19.200.000, dno, da bo del sredstev usmerjen tudi za vzdrževanje lesenih
ter dotrajanih mostov v Grdini in v Trnovski vasi. Lokalna skupnost se je
tudi obvezala za popravilo mostu čez Pesnico v Mezgovcih, na katerega je
vezano čez 100 ha zemljišč, posejanih s koruzo. Predlog za to je dala
krajevna skupnost Dornava, katere krajani so pripravljeni z delom poma-
gati pri odpravi te težave, saj je sedaj most zaprt za promet.
Vzdrževanje lokalnih cest bo v tem letu zahtevalo 9,1 milijona dinar-
jev, izvajalo pa se bo predvsem na območju Haloz in Slovenskih goric.
Po predlogu komisije, ki je pregledala ceste v spomladanskem času, bodo
izvedene ojačitve na naslednjih odsekih: Mihovci—Lovrenc. Sela—Lan-
cova vas, Tibolci—Moškanjci, Polenšak, Mestni vrh—Rabeljčja vas,
Orešje—Vičava, Fodvinci—Velovlak, Zagrebška cesta. Bori ter Dobri-
na—Zetale v skupni vrednosti 8,270 tisoč dinarjev. Za tekoče obdobje so
predvidene naslednje modernizacije cestnih odsekov: Kozminci—Dobrina
in Hlaponci—Polenšak v skupni vrednosti 9 milijonov dinarjev. Pri
modernizaciji le-teh sodelujejo s 30 odstotno udeležbo tudi krajevne
skupnosti,, na območju katerih bo izvedena modernizacija. Po zagotovilu
predstavnikov lokalne skupnosti bodo z modernizacijo pričeli že 15. juli-
ja.
Delegati so tudi tokrat postavili več delegatskih vprašanj. Tako glede
izvajanja del, ki se po mnenju delegatov prepočasi izvajajo, kar vse vpliva
na ceno; dalje glede samih izvajalcev del in vzdrževanja cest. V ptujski
občini imamo 477 km cest in le 16 cestarjev. Na vprašanje, kdaj bodo pri-
čeli z krpanjem udarnih jam na asfaltiranih cestah, so delegati dobili od-
govor, da bo to urejeno v najkrajšem času. Uporabniki so tudi predlagali,
da bi jim omogočili večje vključevanje pri izbiri izvajalca del.
MG
Osrednja občinska
proslava dneva borca
v zadružnem domu pri Veliki Nedelji bo ob 10. dopoldan osrednja
občinska prosk /a dneva borca v ormoški občini. Ob tej priložnosti bosta
govorila Vlado Ožbolt, predsednik občinskega odbora ZZB NOV Ormož
in Tone Luskovič, sekretar komiteja OK ZKS Ormož. Na proslavi bodo
podelili občinsko priznanje ZZB NOV Ormož sekciji partizanskih ku-
rirjev pri občinskem odboru za njena prizadevanja pri negovanju in
prena.šanju tradicij NOB na mladi rod.
Proslavo bodo sklenili s krajšim kulturnim programom, ki ga pri-
pravljajo mladi OŠ in krajevne skupnosti Velika Nedelja.
MG
„Nismo dobili družbene
pomoči..
v Tedniku, ki je izšel 4. junija sle objavili sestavek pod naslovom:
»Nismo dobili družbene pomoči.« Napisala ga je novinarka Majda Goznik.
Kot občan in potrošnik oziroma odvisen od ptujskega trga sem zelo
zainteresiran za izjavo direktorja Kmetijske zadruge Ptuj Mirana Glušiča.
Zelo veliko se v naših časopisih poudarja naše kmetijstvo in naša prehrana.
Zato me tembolj zanima kdo bi lahko nasprotoval vsakodnevni prehrani
naših občanov.
Prosim za javni odgovor!	Občan:
Jože Muhič
Za odgovor smo prosili Mirana Glušiča, kije povedal: »Pobud je
bilo z naše strani veliko; zavedamo se velike odgovornosti, ki jo imamo
glede te naloge — se pravi odprtja živilskega marketa. Ce želim odgo-
voriti na občanovo vprašanje, se moram povrniti v leto 1977, ko je bila z
odločbo občine Ptuj zgradba, v kateri se nahajamo dodeljena kmetijski
zadrugi Ptuj s tem, da sije pritlične prostore zadržala občina, ker je bila
tam tudi skupščinska dvorana. Pozneje smo zgradbo obnovili; seveda
smo pri tem upoštevali tudi potrebo po obnovi spodnjih pritličnih
prostorov, kjer že lep čas domuje klub mladih. Onova je zahtevala
precejšnja sredstva, v breme zadruge pa so šla tudi sredstva za obnovo
pritličnih prostorov, ki so po oceni veljali čez 500 tisoč dinarjev.
Vlog za to, da bi dobili pritlične prostore smo poslali nič koliko;
pošiljati pa smo jih začeli v letu 1979, začeli smo z vlogo na samoupravno
stanovanjsko skupnost in potem nadaljevali. Izvršnemu svetu skupščine
občine Ptuj smo poslali pet došest pisem, vendar odgovora nismo dobili.
Prvega oktobra 1979 smo poslali tudi prošnjo za predkupno pravico
prizemnih prostorov na Titovem trgu 12 v Ptuju; 4. 9. pa je bila poslana
vloga za ocenitev stanja prizemnih prostorov pred obnovo prostorov.
Vlogo oziroma naš predlog za dodelitev prizemnih prostorov pa je
obravnaval tudi svet potrošnikov KS Dušan Kveder, kije odgovoril, da
podpira prizadevanja KZ s tem, da se le-ta obveže, da priskrbi mladini
u.strezne prostore enakih razsežnosti in z vsemi spremlajočimi prostori.
Da ne bi bilo napačnega razumevanja, mi nismo nasprotniki dela
mladinskega kluba, vendar bi želeli, da zanj najdemo ustrezne nad-
omestne prostore, da bi mi lahko razvijali že omenjeno dejavnost. Mislim
pa. da sedaj, ko smo izpraznili dijaški dom. daje prazen tudi dom JLA.
bi lahko vpra.šanje ustrezno rešili. Ob neki priložnosti smo sicer dobili
ustni odgovor, da bo to vprašanje aktualno ob izpraznitvi starega dija-
škega doma. Želimo si le. da bi stvar ugodno rešili v zadovoljstvo vseh:
občanov, mladih, ki potrebujejo klubske prostore in nas samih.« je
z.aključil Miran Glušič.
Pripravila: MG
Uresničevanje akcijskega programa boj^
proti alkoholizmu v Sloveniji
Skupščina SR Slovenije je 5. julija 1973 spre-
jela obsežen akcijski program boja proti alkoho-
lizmu z jasno opredeljenimi nalogami, nosilci in
roki. Republiški komite za zdravstveno in social-
no varstvo je bil zadolžen za spremljanje izvaja-
nja nalog tega programa. V novembru 1980 je
pripravil poročilo o izvajanju nalog na posamez-
nih področjih tako, da je podan celovit pregled
uresničevanja leta 1973 zastavljenih nalog na
področju boja proti alkoholizmu v Sloveniji.
Alkoholizem je socialna bolezen, ki prizadene
obolelega kot tudi družbo. Alkoholik si brez
zdravljenja ne more pomagati in se alkoholizem
po vedno hujših zdravstvenih in socialnih posle-
dicah za obolelega in družbo konča s smrtjo al-
koholika.
V Sloveniji se alkoholizem pojavlja med vsemi
sloji občanov in v vseh starostnih skupinah, tudi
med mladino. Alkoholiki so pogosto nesposobni
za delo v najbolj produktivni dobi, to je med 30.
in 50. letom življenja. Alkoholik je povprečno 2
meseca na leto odsoten z dela. Velik odstotek
med delovnimi invalidi pomenijo alkoholiki, na-
rašča število prometnih nesreč, ki iih povzročajo
ljudje pod vplivom alkohola.
Pri navajanju statističnih podatkov ne smemo
mimo dejstva, da otroci in družine alkoholikov
pogosto kažejo različne vedenjske motnje, slabše
napredujejo v šoli in so v velikem odstotku bo-
doči alkoholiki.
Problem alkoholizma je potrebno zajemati ce-
lovito, na vseh ravneh in vseh področjih druž-
benoekonomskega življenja. Vendar pa je ugo-
tovljeno, da razumevanje problematike alkoho-
lizma ni enotno v Sloveniji in takšen je tudi pri-
stop k reševanju problemov alkoholizma v Slo-
veniji.
Na področju gospodarstva so bili ukrepi in ci-
lji akcijskega programa naravnani v večjo pre-
delavo sadja v sokove, da bi se zmanjšala pro-
izvodnja žganih pijač in časovno in prostorsko
omejitev t*čenja alkoholnih pijač. Nosilec ukre-
pov in akcije na področju gospodarstva je bil Re-
publiški izvršni svet.
Razpoložljivi podatki kažejo, da je ta del pro-
grama bil realiziran le z nekaterimi ukrepi, ki pa
niso imeli večjega učinka. Trgovina je spremeni-
la sadje v konjukturno blago, skupna vrednost
prometa alkoholnih pijač v trgovini na drobno je
bistveno večja kot vrednost prometa s sadjem in
sadnimi izdelki. Se vedno je dovoljeno, da lahko
vsakdo proizvajal in prodaja alkohol. Alkohol
se prodaja v vseh trgovinah, tudi v trgovinah s
sadjem in zelenjavo, v slaščičarnah, mlekarnah,
itd. Pri tem je potrebno omeniti konkretne nega-
tivne posledice alkoholizma na področju gospo-
darstva. Alkoholik je 2 meseca odsoten z dela za--
radi pitja in večje obolevnosti, cca 20 "lo delavcev
v industriji ima težave pri delu zaradi alkoholiz-
ma, alkoholik se upokoji 10 let pred iztekom
delovne dobe, od 255 nesreč pri delu s smrtnim
izidom ali hujšo telesno poškodbo v letu 1979, je
bila vinjenost vzrok, v 76 primerih. V letu 1979
se je med potjo na delo težje ponesrečilo 18 ljudi,
od teh jih je bilo 11 vinjenih. 510 varnostnikov v
delovnih organizacijah je bilo vinjenih med
' opravljanjem svojih delovnih dolžnosti.
Na potrošnjo in uživanje alkohola ima velik
vpliv vzgoja mladine in izobraževanje v preven-
tivnem smislu. Pri tem gre za:
—	organizirana prehrana v VVZ in šolah
—	izobraževanje o alkoholizmu v šolah
—	odkrivanje pojava in vzrokov
—	socialna pomoč otrokom in mladini.
S poukom o zdravi prehrani in zdravem
načinu življenja ter o negativnih in škodljivih po-
sledicah prekomernega pitja alkohola se mladini
privzgajajo ustrezna stališča do-pitja, ki zmanj-
šujejo strpnost do alkohola. Z organizirano pre-
hrano v šolah in vzgojnovarstvenih ustanovah se
jim nudi uresničevanje takih stališč in omogoča
zdrav razvoj. Današnji pedagoški delavci, ki ni-
majo več le nalog posredovati znanj, ampak mo-
rajo delovati širše in globlje družbeno, morajo
biti tudi pozorni na padanje učnega uspeha in ve-
denje učenca ter odkrivati vzroke za to. Take
učence, kjer je v družini alkoholizem, je potreb-
no vključevati v celodnevno šolo ali podaljšano
bivanje v šoli, jih vključevati v izvenšolske de-
javnosti in intenzivirati delo z njimi. Take akcije
in ukrepi šolskih ustanov morajo biti usklajene z
dejavnostjo drugih na tem področju kot na pri-
mer: socialne službe, zdravstvene in delovne or-
ganizacije. Stari učni programi so vsebovali
manj nalog na tem področju, sedanji program
osnovne šole pa ima pouk o alkoholizmu vklju-
čen kot redno dejavnost.
Alkoholike kot bolnike obravnava psihiatrija
v okviru psihiatričnih bolnišnic, kjer se izvaja tu-
di dispanzersko oziroma ambulantno zravljenje.
Z zdravljenjem se ukvarjajo strokovni teami, ki
jih običajno sestavljajo: specialist psihiater, višja
medicinska sestra, psiholog, socialni delavec in
delovni terapevt.
V zdravstvenih domovih se posebej
usposobljeni zdra\niki ukvarjajo z obravnavo
alkoholikov v: Maribor, Škofja Loka, Postojna,
Koper, Domžale in Ilirska Bistrica.
Psihohigienski dispanzer, kjer obravnavajo al-
koholike, deluje v Lenartu, Novem mestu in Ma-
riboru. V Ptuju bo tak dispanzer po podatkih
občinske zdravstvene skupnosti Ptuj začel delo-
vati v letu 1981
Statistični podatki za nekaj let nazaj kažejo,
da je delež zdravstvene službe pri obravnavi
alkoholikov vedno večji, glede na obsežnost in
verižno povezanost alkohola kot vzročnega de-
javnika za vrsto zdravstvenih in socialnih obole-
losti, pa je ta delež majhen. Ugotovljeno je, da
se zdravniki splošne prakse neradi vključujejo v
rehabilitacijo in resocializacijo alkoholikov in da
zdravstveni domovi radi prenašajo to delo na
ustanove izven zdravstvenega varstva!
Podaljšanje skupinskega zdravljenja alkoholi-
kov v bolnicah pomenijo klubi zdravljenih alko-
holikov. Klubi organizacijsko in strokovno spa-
dajo v zdravstvo. V Sloveniji je okrog 100 klu-
bov v okviru zdravstvenih domov, okoli 20 v
okviru bolnišnic, 20 pri drugih institucijah (DO).
Ugotovljeno je, da število klubov ne narašča, da
torej niso vsi zdravljeni alkoholiki zajeti v klube.
Število zdravnikov-terapevtov upada. Vzroke je
potrebno iskati v neustrezni organiziranosti te
dejavnosti znotraj zdravstva, v neustreznem
vrednotenju tega dela in tudi v slabi usposoblje-
nosti zdravnikov za to delo. V Sloveniji nam do-
slej ni uspelo ustanoviti instituta za alkoholizem
in toksikomanijo, ki bi organizacijsko in vsebin-
sko povezoval delo na področju alkoholizma v
Sloveniji in opravljal strokovno-raziskovalno
delo.
Leta 1976 je bila ustanovljena strokovna
komisija za alkoholizem in toksikomanije, ki se
je ukvarjala zlasti z doktrinarnimi vprašanji.
Komisija je leta 1978 izoblikovala okvirna nače-
la zdravljenja in rehabilitacije alkoholikov, ki
pa jih posamezniki v praksi ne upoštevajo in
uvajajo svoja načela in metode, kar povzroča
nered in zmedo na tem področju in zmanjšuje
rezultate mnogih prizadevanj.
Akcijski program je določil socialnemu varst-
vu pomembne naloge na področju boja proti
alkoholizmu, ki pa tudi niso izvajane po priča-
kovanjih. Naloge so terjale večjo kadrovsko
okrepitev služb socialnega skrbstva po občinah,
kar še danes ni zadovoljivo rešeno. Dejstvo pa
je, da se pri večini obravnavanih primerih sre-
čuje socialno skrbstvo prav z alkoholizmom kot
osnovnim vzrokom motenj v družini. Alkoholi-
zem je bolezenski pojav, ki se odraža tudi v
ožjem in širšem okolju alkoholika (družina,
okolica, delovna organizacija) in povzroča soci-
alne, materialne, vzgojne in moralne probleme.
Prihaja do motenj v otrokovem razvoju, ker
starša zanemarita njegovo vzgojo in
Prihaja do odvzema otrok staršem zarad^'^
holizma. Alkoholizem je vedno spre^.^li)
pojav družinske problematike, učno-v^S
težav in mladinske delinkvence.
Akcijski program je predvidel ustan
,,delovno zaščitnega zavoda" za tiste all(^
ke, ki ne morejo več živeti v svoji prejStiij^
ni. Investicija za ta Zavod je preložena v
bje 1985—1990.	S
V preteklem obdobju so bili dopolnjeni i,
riji za invalidsko upokojitev alkoholikov
ve, ki pripeljejo do invalidske upokojitv'''
koholika so: organska okvara jeter, srca [J*
težje duševne motnje, alkoholna psihoza i
holna deprivacija. Samo dejstvo, da je'{[
alkoholik, še ni vzrok za invalidsko upol(Q'^
najprej se ga napoti na zdravljenje ob delu'"®
Za uspešnost boja proti alkoholizn,.
pomembno tudi utrjevanje družbenih in pr-
norm, ki naj ljudi odvračajo od pretiranej>a^
ja alkohola in asocialnega ponašanja. Slove^
zakonodaja vsebuje normativne ukrepe »i
samih kaznivih dejanj in prekrškov stori
pod vplivom alkohola in ukrepe prepreCevj^
—	prepoved točenja alkoholnih pijač pr^
uro zjutraj
—	prepoved točenja alkoholnih pijač mladii
tnikom pod 15 let starosti
—	prepoved vožnje motornih vozil v vinj^
stanju
—	pridrževanje vinjenih oseb do iztreznitvj
Na tem področju delujejo organi za notrj
zadeve in organi za kaznovanje prekrškov, (
gani za notranje zadeve so izvajali več preva
vnih akcij, veliko so se povezovali s sodal^
in zdravstvenimi službami. Iz podatkov sekn
riata za notranje zadeve vinjene osebe na^
pogosto delajo prekrške zoper javni red inj
se drzno in nedostojno vedejo na javnem b
pretepajo in omalovažujejo druge in se
pokoravajo uradnim osebam pri opravijo
službe. Od skupno 31.871 storjenih prekra
v Sloveniji po zakonu o javnem redu in mimj
je bilo 21.917 ali 68,8 % storjenih pod vpiii,
alkohola.
Organi za notranje zadeve se srečujejo tud
grdim ravnanjem staršev do otrok, kjerjt
80 % vzrok alkohol.
Porast primerov prometnih nesreč, ki jih pi
zročijo alkoholizirani vozniki v Sloveniji, m
Ugotovljeno je, da je v Sloveniji alkohol m
ali 2. mestu pri nezgodah s hujšimi poškodbi
ali smrtjo.
Leta 1960 je kazenski zakonik vpeljal vami
ni ukrep obveznega zdravljenja alkoholik
Storilcu kaznivega dejanja, kjer obstoja nn
nost, da bo zaradi uživanja alkohola ponai|
kazniva d^anja, sme sodišče izreči vamo<
ukrep obveznega zdravljenja. Tak ukrep bN
izreče tudi sodnik za prekrške. Ugotovljeno)
da teh izrekov ni veliko. Tak ukrep se izviji
kazensko poboljševalnem zavodu (zaporu) i
drugi specializirani ustanovi. Pri zdravlja
sodeluje tudi socialna služba. Kljub temuM
jajo nerešeni mnogi problemi prav pri orgaa
ciji zdravljenja obsojencev zaradi neustro
organizirane zdravstvene službe v zaporih,*
kih naporov svojcev pri tem, saj gre večkrai
velike razdalje, zaradi preslabega sodelov«
občinskih socialnih služb, ki niso kadroii
dovolj močne za tako delo.
Skupna ocena prizadevanj na področju h
proti alkoholizmu v Sloveniji od leta 19731
nas navaja na zaključek, da so prizadevanjil
la različno intenzivna na različnih ravneh,«
dar so rezultati zelo skromiii in nezadovolj
Zlasti bo potrebno mnogo več narediti
preventivnem področju in za preobri
slovenske družbe, ki je preveč strpna do al
holizma.
KRATKE VESTI IZ TGA IN KS KIDRIČEVO
Dopusti, rekreacija, letovanja in podobno je
v teh dneh glavna tema razprav, kalco tudi ne,
saj si delavec po napornem delu v tovarni zaželi
in predvsem zasluži rekreacijo in letovanje
skupaj s svojimi družinskimi člani kje ob morju
ali pa v planinah. V TGA so tudi letos za to
poskrbeli in se trudili, da bi zaposlenim nudili
po možnosti čimboljše pogoje in da bi zado-
voljili čimvečji krog delavcev.
V teh dneh se v vseh OO ZKS v delovni
organizaciji TGA Kidričevo na svojih rednih
sestankih sestajajo člani ZK seznanjajo se z
varnostno politično oceno in aktivnostmi ZK v
SAP Kosovo ter o predlogih stališč 24. seje
občinske konference ZKS Ptuj. Posebno po-
membno pa je evidentiranje članov v sekreta-
riat za naslednji mandat, obravnavajo pa tudi
ostale probleme s katerimi se srečujejo pri
.svojem vsakdanjem proizvodnem in politič-
nemdelu. Tako so na primer v TOZD tovarna
glinice med drugim spregovorili tudi o vzrokih
ze trikrat sklicane neuspele konference ZSMS
— TOZD Glinica, ki tudi v tretje ni uspela
zaradi nesklepčnosti. Pripravljajo se tudi na
evidentiranje za bodoče organe samoupra-
vljanja. za delegate za SIS m DPS. Največ
razprave posvečajo trenutnim notranjim pro-
blemom v proizvodnji in podobno.
V krajevni skupnosti Kidričevo se že vneto
pripravrjaio na proslavo ob dnevu borca 4.
julija, ki ni jo naj v letu jubildev počastili
čimbolj slovesno. Tako je predsedstvo K K
SZDL Kidričevo sklicalo vse predsednike
društev na območju KS in se dogovorilo za
potek or^nizacije in izvedbe te pomembne
proslave. Pri K K SZDL sicer obstaja odbor za
organizacijo, pripravo in izvedbo raznih pro-
slav in prireditev, s tem odborom morajo tesno
sodelovati vsi ostali iz društev.
Osnovni nosilec te proslave je razuffll
organizacija ZZB NOB v Kidričevem, M
pomagajo tako organizacijsko kot maten>
tudi ostale družbenopolitične organizacij
društva, saj je ta proslava namenjena ^
krajanom KS Kidričevo. Organizatoiji
slave pričakujejo, da bo pojutrišnjem
vreme in bi bila proslava na prostem, ^
slabo vreme na bodo izvedli celotni progi^
dvorani TGA v restavraciji Kidričevo. ■
Nekoč zelo aktivni taborniki pa tudi pl.an^
Kidričevega se v zadnjem času vse bolj ^
z mnogimi težavami in problemi, ki jih F
podobno kot mnoge druge. Ni več čuti"
aktivnosti in živahnosti, kije bila nekw!
ni več mogoče naprd,^ mi je pr^® "
Kotožil predsednik PIJ IGdričevo, ki nie»
o potrebna pomoč SZDL in ostalih df^
nopolitičnih organizacij v K S, da se p^"*
vrne v nekdanjo aktivnost. France M
PRIČELI so s PRIPRAVAMI NA VOLITVE
v četrtek 25. junija se je v
krajevni skupnosti Juršinci sesta-
lo predsedstvo K K SZDL, koor-
dinacijski odbor za imenovanja
in volitve, prisotni pa so bili tudi
delegati konference SZDL iz
družbenopolitičnih organizacij in
društev. Med ostalimi točkami so
obravnavali pomembno nalogo o
pripravah na volitve, ki bodo v
letu 1982. Evidentičarka Angela
Šmigoc. je prisotne seznanila z
dosedanjimi pripravami in nalo-
gami v zvezi z evidentiranjem
možnih kandidatov za družbene
funkcije od leta 1974 in s popisni-
cami za evidentiranje možnih
kandidatov za prihodnje volitve.
V nadaljevanju razprave .so
prisotni menili, da naloge ne
bodo lahke in da politična in
samoupravna aktivnost morata
omogočiti celovito uresničevanje
pravic delovnega človeka in
občana kot nosilca kadrovskih
priprav v krajevni skupnosti.
Na seji so ocenili dosedanje
delo delegatov skupščine. DPS in
SIS in nosilce posameznih funk-
cij v KS. Ugotovili so. da so
nekatere delovale dobro, pri
nekaterih pa je aktivnost padla,
kar ima za posledico, da povrat-
ne informacije ni.so prišle do
nosilcev planskih dokumentov. V
razpravi so tudi menili, da mora-
jo v teh pripravah v celoti uvelja-
viti načelo rotacije in omejiti
pt)novno izvolitev v isto delegaci-
jo. v posameznih funkcijah pa
bodo upoštevali določila "
nih spre®iemb. Zavzeli soS«
za to, da se odpravi kopi*
funkcij.
Med ostalim .so tudi obf^
vali članarino in menili, da
člani K K SZDL dolžni pofj
v višini, ki je bila sprej^'
programsko volilni koni
SZDL Juršinci. 12. oktobra
Dali so tudi pozitivno mij^j
podpred.scdnika OK SZL"
možnega kandidata Jane^
čerja.	j
Franc-
MDNIK
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
posvet o krajevnih zbornikih v Grosuplju
triek 18. junija je bil v Grosupljem drugi
krajevnih zbornikih. Prvije bil v Novi
■ Glav'^' uredniki in pooblaščeni dele-
se zbrali v Ljudski knjižnici v Gro-
m	odgovorili
fli^^j'fH)slano anketo glavnega urednika
I občine Grosuplje dr. Franceta Ada-
^"^bra^ pokojnega Luisa Adamiča, so naši
•^iki bili tehtni in vsem koristni.
•/Sloveniji je okoli 25 krajevnih zbornikov,
h izdajaj® ponekod muzeji, drugje Kul-
ir^upnosti ali knjižnice ali SZDL ali več
skupaj. Trije zborniki v slovenskem
^D imajo pokrajinski značaj. Goriški in
"^i izhajata vsako leto, nekateri na dve leti,
pa na daljše časovne intervale, mednje
'na tudi Ptujski zbornik. Vsi razen enega so
I? ni najmanjša naklada znaša 600 izvodov,
^ja pa 3000. Izdajanje krajevnih zborni-
^ J po ugotovitvah udeležencev posveta
^no predvsem od zavzetosti posamezni-
"vesčas posveta je bil z nami tudi predsednik
Jjjie Grosuplje, kije posebej poudaril, daje
iJ^ik občine Grosuolie stvar vseh občanov,
^itudi v današnjih stabilizacijskih časih ne-
^len, ampak je postal potreba. Čeprav je
MUplje majhna občina, saj šteje okoli 15.000
Ij^ivalcev in na tem področju ni bilo nekih
J^h zgodovinskih dogajanj, je danes občina'
oji dobro razvita in redno izdaja svoj zbor-
nik. V pogovoru seje izkazalo, da ta splošna ra-
zvitost in razgledanost pripomoreta h kontinu-
iranemu izdajanju zbornika. Predsednik obči-
ne je ugotavljal tudi. da smo danes vklopljeni
vsi v veliko kolo razvoja, ki pa se v zadnjem času
zaradi manjšega dotoka sredstev vrti nekoliko
počasneje. To bo vsekakor tudi okrnilo izda-
janje Zbornikov, vendar kontinuitete ne sme
pretrgati. Vsi prisotni smo se strinjali z izrečeno
mislijo, da se lahko zmanjša obseg, nikakor pa
se ne sme prekiniti izdajanje. Občina Grosuplje
pripravlja v tem letu 12. številko. Pobudo za
izdajanje so dali domačini, ki so v glavnem
zaposleni v Ljubljani, oni prispevajo tudi ve-
čino člankov. Problem imajo z vključevanjem
inteligence, ki prihaja k njim in s .šolskimi
učitelji, ki .se ne vključujejo.
Dr. Marušič iz Goriškega muzeja (za Goriški
zbornik) je posebej poudaril dejstvo, da Gro-
suplje ima zbornik, cela Dolenjska pa ga nima.
To kaže gotovo neko določeno klimo, ki vlada
v Grosupljem. Dejstvo je, da nekaj območij v
Sloveniji dejansko predstavlja belo liso, kar se
tiče zbornikov, čeprav je teoretično pokrito
celo slovensko ozemlje s krajevnimi zborniki,
vendar nekateri izhajajo tako poredko ali pa
celo samo enkrat, da bi težko govorili o neki
kontinuiteti.
Mnogo besed je bilo izrečenih tudi glede
vrednotenja dela ljudi, ki pišejo prispevke za
zbornike in še posebej iskanje teh ljudi. Dejstvo
je, da se ovrednoti število strani prispevka ne pa
dejansko vloženo delo. Tu je tudi eden od
glavnih vzrokov, daje težko najti avtorje, ki bi
raziskovali ali st4rejšo zgodovino ali neki
problem ekonomske, politične ali kulturne
narave iz najnovejše dobe. Praksa po Sloveniji
je taka, da ponekod financfirajo take raziskave
Kulturne skupnosti. Skupščine občine, delo-
vne organizacije ali prednaročnina, če se se-
veda avtorji strinjajo, da bodo dobili honorar,
ko bo zbornik prodan. Vsi ti zborniki presegajo
občinske meje, zato bi bilo umestno, če bi jih
sofinancirale Republiška raziskovalna in kul-
turna skupnost.
Z vsemi navedenimi pa še z nekaj specifič-
nimi problemi seje in se bo srcčaval tudi Ptujski
zbornik, ki je zajet v petletno obdobje pri
Zgodovinskem društvu v Ptuju, kot iniciatorju
in bil v petletnem načrtu Kulturne skupnosti
Ptuj, dokler ni bil črtan iz programa. Zgodo-
vinsko društvo v Ptuju pa seje vseeno odločilo,
da se kontinuiteta, ki je pri nas povezana z
velikimi časovnimi intervali ne bi porušila in bi
v doglednem času izdali petega, jubilejnega,
kajti naše mesto in njegova pestra zgodovina in
pospešen razvoj nam danes nudijo bogaio
vsebino novega zbornika, ki bi tako kot je
grosupeljski moral postati naša skupna skrb in
potreba.
K. Š. P.
)dnos do učenja-odnos do dela
UČNI USPEH V CSUl PTUJ
Ob koncu šolskega leta v vseh
^ojno izobraževalnih ustano-
ocenijo dosežen učni uspeh,
ijko so to delo opravili tudi v
ptujskem centru srednjega usme-
Snega izobraževanja. Pogovor z
lavTiatelji posameznih temeljnih
organizacij združenega dela v
Centru pa je poleg učnega uspeha
liazal še nekatere probleme, ki
jih poskušajo kar se da uspešno
reJevati. Sicer pa poglejmo, kak;^
ini so ti problemi v posameznih
lozdih. O tem je v TOZD Kme-
tijska, kovinarska in metalurška
iola povedal ravnatelj, Milan Ci-
merraan naslednje:
»V preteklem šolskem letu je
bilo v našo šolo vpisanih 17 od-
ličlkov, od tega šest oddelkov ko-
marjev s celoletno organizacijo
pouka, pet oddelkov s periodično
Dfganizacijo pouka in trije od-
delki v tehnični strojni šoli, en
oddelek je bil v metalurški tehni-
iik)li in dva oddelka v kmetijski
Soli. Skupno je obiskovalo pouk
556 učencev, ki so dosegli 72,9
odstotni učni uspeh in sicer v ju-
nijskem roku. Potem, ko bodo
u&nci opravili še popravne izpite,
te uspeh znatno višji.
Učni uspeh se v primerjavi s
PfejJnjimi leti počasi izboljšuje,
pa vendar z njim še nismo zado-
voljni. Najboljši uspeh je v tehniš-
kistrojni šoli, kjer znaša 81,7 od-
stotka, najslabši pa v tehnični
netalurški šoli, kjer je 63,9 od-
^tka. V kovinarski šoli je učni
®peh 72-odstoten. v kmetijski pa
'5^stoten.
V	metalurški šoli je uspeh nižji
Nvsem zavoljo relativno tež-
programa, v šolo pa so se
opisali tudi taki učenci, ki so imeli
^Knovni šoli nižji učni uspeh in
^ ne dosegajo zahtevanega zna-
"J^- Ostali dejavniki, ki vplivajo
učni uspeh so naslednji: ne-
I pvilen odnos učencev do šol-
I J^^ga dela in zlasti slabe delovne
, To velja predvsem za
I	pouk, kjer so učenci
I r^^ej izostajali in zaradi tega niso
1 znanj, kijih zahtevamo za
i^^čega proizvodnega delavca.
! ij^^upravičeno izostajanje tudi
vpliva na ostale učence.
Oia	'tJ^i nivo
"ja iz splošno izobraževalnih
^Ometov, zlasti slovenskega je-
jj^ matematike in fizike. Vzroke
cev r^^' v oddaljenosti učen-
5ole, saj je več kot 80 od-
l ^"^ov vozačev, pa tudi v šibkem
Bior^' položaju učencev, ki
ktneJiSh	P"
' ^'-'^ih opravilih m obrti.
' % učencev je bil 96,1 od-
ho^	slabo, iz leta v
Pa se obisk zmanjšuje in kaže
odnos do šolskega
viip seveda vpliva na negati-
Uf^^^lovne navade, ki se jih
itipt.'^' ^"di kasneje na delovnem
ne znebijo.
Daj bi nakazoval le slabosti
d^^Povem, da je učni uspeh ve-
jj Učencev zadovoljiv, da so
sprejp^^ni in da tudi odgovorno
Poiijj^jo naloge v družbeno-
organizacijah. Dobro
dine ^^ zvezi socialistične mla-
">tere ■ skupnosti, v raznih
dejavnostih in v kraje-
led^^^Pnostih. Žal nam razmere
^kciai da bi razvijali svoje
•»letaJ,. 5, l^rožke v strojniški in
V	snieri.«
■ Gospodarsko upra-
je ravnatelj Avgust Ko-
kol. O učnem uspehu in o delu
učencev v tem tozdu je povedal:
»V naši temeljni organizaciji
imamo ekonomsko šolo, poklicno
administrativno šolo, poklicno
šolo za prodajalce in upravno
administrativno šolo. Učni
uspeh v ekonomski šoli je 83,7
odstoten, od tega je 72 maturan-
tov, ki so dosegli 95,8 odstotni
uspeh. V poklicni administrativni
šoli je dosežen 72,4 odstoten
uspeh, 65 maturantov pa je dose-
glo 86,2 odstoten uspeh. V upra-
vno administrativni šoli je 238
učenk, doseglo 83,2 odstoten
uspeh, v zaključnem razredu jih je
38, te pa so dosegle 89,5 odstoten
učni uspeh. V poklicni šoli za
prodajalce, kije šola s periodično
organizacijo dela, je 156 učencev
doseglo 75,6 odstotni uspeh. V
zaključnem razredu pa je 79
učencev doseglo 84,6 odstoten
uspeh.
Tudi naši učenci so se aktivno
vključevali v osemnajst različnih
interesnih' dejavnosti. Tudi v
družbenopolitičnih organizacijah
so bili zelo aktivni, dobro pa de-
lajo tudi v svojih krajevnih sku-
pnostih, kjer .so dobro povezani.
Prav ob akciji NNNP 81 so se naši"
učenci dobro izkazali in se ude-
ležili raznih aktivnosti v zares ve-
likem številu.
Lahko rečem, da smo z učnim
uspehom in z delom učencev v
vseh dejavnostih zelo zadovoljni,
saj je učni uspeh bistveno boljši v
poklicnih šolah, kar v prejšnjih
obdobjih ni bilo opaziti. Tudi pri
nas imamo precej težav z izosta-
janjem od pouka. Moram reči, da
nam ukrep zdravstvene službe, da
razrednik opravičuje izostanek do
sedem dni, ni najbolj povšeči.«
Ravnateljica TOZD gimnazija,
kjer imajo splošno in pedagoško
smer, pa še dislociran oddelek
mariborske zdravstvene šole.
Meta Puklavec, je o uspehu v tej
temeljni organizaciji dejala:
»Ob zaključku pouka smo za-
beležili v splošni gimnaziji 88
cxistotni uspeh, v pedagoški gi-
mnaziji 81 odstoten in v disloci-
ranih oddelkih zdravstvene šole
88 odstoten učni uspeh. Zaključni
razredi splošne in- pedagoške gi-
mnazije so po ix)pravn;h izpitih, ki
smo jih letos že opravih, zaključili
s 95 odstotnim uspehom. Od 151
učencev četrtih razredov — brez
zdravstvene usmeritve, kjer letos
ni četrtega razreda — se jih je 144
pojavilo k zaključnemu izpitu.
Zaključni izpit jih opravlja samo
125, ker imamo v zaključnih raz-
redih 20 odličnjakov.
Učni uspeh učencev je že nekaj
let približno takšen kot letos, bi-
stvenih razhk ni. Številke bodo
nekoliko višje 31. avgusta, ko
bodo opravljeni vsi popravni iz-
piti.
Menim, da se je večina naših
učencev izredno aktivno vključi a
na raznih področjih dela — 4
učencev naše šole smo ocenili z
vzornim vedenjem. To pomeni,
da so ti učenci izredno aktivni v
razredni skupnosti, v okviru šole
in da so povezani tudi v krajevni
skupnosti. Na zaključni slove-
snosti bomo podelili 28 nagrad, od
tega bo ena skupinska, ki kaže na
skupno aktivno delo mladih, po-
hvaljenih pa bo kar 72 učencev.
Tudi v naši temeljni organiza-
ciji se v zadnjem času precej po-
govarjamo o opravičenem in
»opravičenem« izostajanju od
pouka. V razrednih skupnostih
smo imenovali komisije, ki s po-
močjo razrednika kritično oce-
njujejo izostanke. Ugotovili smo,
da močna razredna skupnost
vpliva na število izostankov —
manj jih je. Žal pa je še precej
staršev, ki učence pri namernem
izostajanju od pouka — podpira-
jo, ne vedo pa, da s tem svojemu
otroku precej škodujejo. Večkrat
se zgodi, da starši in učitelji kri-
tično spregovorimo o izostankih
in marsikoga, ki so mu minute
štete, pripeljemo nazaj v šolo.
Letos imamo tri take primere. Se
pa seveda zgodi, da s svojimi pri-
zadevanji ne uspemo, kljub dobri
svetovalni službi v šoli.
Kje so vzroki za naraščanje
izostankov?
»Menim, da se v tem odraža naš
splošen jugoslovanski problem,
ko ugotavljamo, da imamo neko-
liko manj odgovoren odnos do
dela,« pravi Meta Puklavea »Če
natančno analiziramo izostanke z
dela v ostalih temeljnih organi-
zacijah ugotovimo, da naših
osnovnih delovnih obveznosti ne
jemljemo dovolj resno. Na tem
področju se moramo vsi angaži-
rati in spremljati tudi učenčevo
delo v šoli.«
»Mi želimo, da bi bilo sodelo-
vanje staršev z učitelji večje,«
fM-avi Avgust Kokol, »in da starši
ne bi prenašah bremena le na
nas.«
Milan Cimerman pa ugotavlja:
»Že v šoli je treba vcepiti učencem
delovne navade in pravilen odnos
do dela. Učenci morajo čutiti, da
je šolsko delo enakovredno pro-
izvodnemu delu in intelektualne-
mu ustvarjanju. Seveda mora
vladati v šoli prijetno razpolože-
nje, ki pa naj bo ustvarjalno.«
Učitelji ugotavljajo, daje precej
izostankov zaradi preverjanja
znanja, zato menijo, da bi morah
preverjanje znanja še bolj enako-
merno porazdeliti čez celo šolsko
leto, kar bi najbrž prispevalo k
manjšemu številu izostankov.
In kaj učitelji pričakujejo od
usmerjenega izobraževanja? Bo
učni uspeh višji?
Milan Cimerman: »Težnja
usmerjenega izobraževanja je se-
veda v tem, da damo učencem
solidno splošno izobrazbo. Ob-
enem pa navezujemo na to tudi
specializirana oziroma strokovna
znanja, tako da pričakujemo do-
ber učni uspeh.
Avgust Kokol: »Glede na te-
meljite priprave menim, da bo
usmerjeno izobraževanje prineslo
precej boljšega dela in večje učne
uspehe.« Meta Puklavec: »Me-
nim, da bomo s primernejšimi
metodami, z učbeniki in z zago-
tovitvijo ostalih najnujnejših po-
gojev za izvajanje pouka, dosegli
še boljše rezukate. Vsekakor pa bo
diferenciacija pouka tista, ki bo
odločala o predznaku učnega
uspeha — prepričana sem, da bo
pozitiven.«
Torej bodo morah starši in
• učenci najprej'krepko razmisliti,
zakaj se izostajanje od pouka po-
večuje, namesto da bi bilo obra-
tno. Najbrž je potrebno temu na-
rediti konec že v samih začetkih,
ko se učenci poskušajo na naje-
nostavnejši način izogniti svojim
obveznostim. Če jim to prvič uspe,
poskušajo tudi drugič in tretjič,
potem pa postane tak način dela
že navada.
Naslednji problem, ki daje mi-
sliti nam vsem, pa je nadaljnja
gradnja Centra srednjega usme-
rjenega izobraževanja. Učencem
je potrebno zagotoviti vše pogoje
za uspešno delo, predvsem za
kovinarsko predelovalno, meta-
lurško in kmetijsko usmeritev. V
teh usmeritvah bodo učenci po-
trebovali specializirane učne de-
lavnice, kijih sedaj še nimajo. Če
hočemo, da se bodo učenci izučili
za svoj poklic tako kot to posa-
mezna dela in opravila zahtevajo,
jih bomo torej morali zgraditi.
Sredstva za gradnjo pa bomo
zbrali z občinskim samoprispev-
kom. Tako smo se odločili že pred
petimi leti, ko smo izglasovali prvi
občinski samoprispevek za grad-
njo srednješolskega centra — naj
bo tako tudi letos decembra, ko se
bomo ponovno odločali zanj.
N. Dobljekar
Od leve: Milan Cimerman, Avgust Kokol in Meta Puklavec.
Foto: L. K.
V	Podlehniku vsi pogoji
za celodnevno šolo
Tudi za šolarje osnovne šole Martina Koresa v Podlehniku se je
šolsko leto končalo. Vseh 292 učencev, ki so razporejeni v trinajstih
oddelkih je letos doseglo zadovoljiv uspeh, lahko bi celo rekli izredno
dobrega, saj jih je razred izdelalo kar 98 odstotkov.
Ob koncu letošnjega Šolskega leta pa v Podlehniku ponovno ugo-
tavljajo, da imajo v .šoli prostora več kot dovolj in da jim vsako leto
odpade en oddelek. Io obenem pomeni, da je veliko možnosti za
izvenšolske aktivnosti učencev in dani skoraj vsi pogoji za uvedbo
celodnevne šole. Skoraj — zato, ker se ie zataknilo pri plačilu stroškov za
kosila učencem. Na roditeljskem sestanku so s sta^^i podrobneje spre-
govorili o prednostih celodnevne šole, ki bi bila v prvi fazi le za učence
prvih, drugih, tretjih in četrtih razredov. Večina jih je bila za to novost z
začetkom novega šolskega leta, ki bi zajela 111 otrok. Od teh pa jih bi
lahko le 16 v celoti plačalo stroške za kosilo, ki so okrog 700 dinarjev, 14
staršev bi plačalo polovico tega zneska, 6 pa le četrtino. Za vse ostale
otroke pa bi morali te stroške v celoti pokriti iz drugega vira za kar so že
zaprosili skupnost socialnega skrbstva v Ptuju.
V	Podlehniku so že pred tremi leti pripravili celotni projekt za
prehod na celodnevno šolo in tudi komisija za zdravstvo je ugotovila, da
sodani vsi potrebni pogoji, v občini pa sšolo Borisa Kidriča v Kidričevem
tudi vse potrebne izkušnje, ki nam lahko ob tem precej pomagajo, je med
drugim v pogovoru povedal pomočnik ravnatelja OS v Podlehniku
Gvido Čepin.
Odhajanje ljudi iz tega območja Haloz je bilo v prejšnjih letih zelo
veliko in še danes gaje čutiti. S tem seje zmanjševalo tudi število otrok,
ki jih je danes manj kar za cele tri oddelke. To je problem o katerem
bomo v občini morali še temeljiteje razmišljati, pa če tudi se bo potrebno
sporazumeti za spremembo šolskega okoliša s čimer bi razbremenili
katero od prezasedenih šol s tem pa se izognili tudi nekaterim zahtevam
po dodatnih investicijah in dograditvah, kijih v občini že postavljajo.
mš
SKUPNI KONCERT
moškega pevskega zbora Elektroelement (Izlake) p. v. Francija Štebana
In ženskega pevskega zbora Alojz Arnuš(Rogoznica) p. v. Grete Glatzove.
Zamisel o sodelovanju dveh zborov različnega sestava je bila zelo
dobra iz več razlogov, tako zaradi raznolikosti elasov, različne zvočnosti,
glasovne izdelanosti različnega pristopa dveh dirigentov k umetniške-
mu oblikovanju glasbene materije itd.
Zborovodja Franci Steban nam je predstavil zbor, ki^a sestavljajo,
če izvzamem pet ali šest pevcev, sami zelo mladi pevci, stan med šestnajst
in dvaindvajset let. Že samo to dejstvo moramo pozdraviti z veseljem, saj
vemo. daje pri večini naših zborov dotok pevcev iz mladinskih vrst zelo
skromen, posebno pji moških glasovih. Prijetna je ugotovitev, da to
zborovodji Franciju Stebanu uspeva v polni meri pa nele to, ampak zna
svoje pevce za lepo petje tudi navdušiti, kar daje njihovemu podajanju
na odru tudi posebno privlačnost.
Elektroelementovci so izvedli izredno zahteven program, kar kaže
na veliko muzikalnost dirigenta in njegovih pev(;,ev, ki pa seje pokazala
za tako mlado telo deloma še kot pretrd oreh. Ze sam Gallus zahteva
popolno obvladanje pevske glasovne tehnike, obvladanje diha in na-
stavka od falzeta. voix-mixta do polnega pianozvočja. Pri Schubertovi:
Die Nacht, ne bi smeli tenorji ostati ves cas v falzetu, saj je pevcem za
moški zbor prirejena po znanem istoimenskem Schubertovem samo-
spevu, zato mora ostati melodHa ves čas vodilna in jo niti za trenutek ne
smejo pokriti ostali glasovi. Posebno zahtevna pa je Sivičeva: Zimski
počitek. Težko je na kratko opisati vse težave, Ici jih stavlja na pevce
Sivičeva partitura od začetnih, zelo zahtevnih vzporednih kvint, do
zahtevnih disonanc, posebno v drugem basu, težko izvedljivih fraz v
prvem tenorju itd. Vse to je za začetni zbor prezahtevno, saj je bila pesem
prav zaradi teh svojih nenavadnih zahtev določena za tekmovalno
pesem na republiškem tekmovanju za moške zbore. Dobro vem koliko
truda so s pesmijo imeli naši vodilni moški zbori, čeprav nihče ni dosegel
zlate plakete.
Žahtevno pesem Kamila Maška: Mlatiči, ki naj bi bila na programu
za Schubertom. so pevci odpeli z lahkoto in prepričevalno, celo modu-
lacija v drugem delu pesmi, kjer imajo včasih tudi dobri zbori intonančne
težave, je bila brezhibna, ves ostali program je podal zbor lepo, s
primernim muzikalnim izrazom in dobro zvočnostjo, kije bila najboljša
v prvih basih in drugih tenorjih, drugi bas, čeprav maloštevilen, je mehak
in dobro zveneč, le prvi tenor se poslužuje samo falzeta kar vodi v
dinamično izpostavljenih (ff) mestih do rahlih erobosti
Temperamentni in muzikalni zborovodja Franci Steban je v tem
kratkem času s svojimi mladimi pevci dosegel izredno veliko, poleg
drugega jim je dal tudi vpogled v glasbeno snovanje različnih glasbenih
obdobij. Morda je bila ta pot celo nekoliko prehitra saj vemo, da je
vzdržljivost hiše odvisna od dobrih temeljev (glasovna izobrazba). Za-
gnanost zborovodje in pevcev pa sta nam porok, da bo njihova neugnana
volja v doglednem času odpravila tudi to pomanjkljivost. Poslušalci,^(i
so jim dali za njihovo izvajanje polno, priznanje pa bodo ob njihovem
ponovnem obisku prav gotovo zopet napolnili dvorano.
Ženski zbor Alojz Arnuš iz Roggznice, ki ga vodi dirigentka Gre-
ta Glatz je napravil lep napredek. Že izvedba Gallusa: Clare vir je
pokazala, daje zbor pridobil na glasovni kulturi, čeprav bi bilo zaželjeno
v dinarniki še za stopnjo manj v vsej skladbi, s tem bi zbor pridobil zveneč
pianissimo. kije osnova za vso dinamično gradacijo vglasbi. Kljub temu
pa je izvedba ostala v mejah renesančnega stila v celotni podobi njene
izvedbe. Že pri prvi skladbi pa je bila opazna preciznejsa intonacija,
dobra dikcija, smiselno fražiranje in adekvatna povezava posameznih
logičnih glasbenih misli v primerno agogično raznolikostjo. Vse to pa so
odlike, kijih le redek zbor doseže v treh letih.
Proaramsko primernejši, čeprav brez pravnega prehoda, bi bil za
Gallusom Mokrajnjac: Bolnočedo. nato Ferjančič: Na morju in Simoniti:
Sonatina .soncu, tem pa bi sledile narodne pesmi v različnih priredbah.
Pri Mokrajncu je bil zbor nasproti odlični solistki mestoma nekoliko
premočan, s tem ni prišla bolečina matere ob bolnem otroku do po-
polnega izraza, p^rav ta je skladatelja tako prevzela, daje skladbo napisal
v eni sami noči. Odlično pa je dirigentka podala zaključek skladbe, sajje
prepričljivo in z notranjim žarom znala pričarati radost nad ozdravlje-
njem.
Solistka Slava Kolaričeva, ki je nastopila kar v treh pesmih, je
■posebno lepo, ne verjamem, daje mogoče še lepše, bolj občuteno, z bolj
primernim glasom zapreti Koroško narodno Pojdem v rute. Posebno
prvo kitico le solistka zapela s tako milino, ki mora ganiti slehernega
poslušalca. Kakočudovit, a žal redek darnarave! Pri drugi kitici je pevka
vdihnila malo preveč zraka, preveč zraka pa je glavni uničevalec lepega
sproščenega tona. kar je bilo. čeprav malo, vendar opazno. Redki zbori
imajo v svojih vrstah tako dobro solistko!
Celotna izvedba ženskega zbora Alojz Arnuš, je kazala resno
prizadevanje dirigentke in zbora. Dirigentka Glatzova je opustila zu-
nanje efekte, kar je običajna razvada mladih dirigentov in se začela
poglabljati v notranje skrivnosti, rekel bi intimno izpoved umetnin, kijih
prenaša neposredno.svojim pevkam z vsemi skritimi lepotami, pevke pa
le-te tako oplemenitene prineso poslu.šalcem. Tak je prvi korak, prvo
srečanje z umetnostjo in prav to seje Glatzovi in njenim pevkam na
minulem koncertu nakajkrat posrečilo.
Zbor ima lep m sočen zvok. le na fortemestih je bilo opaziti premalo
drugega alta. odlikuje ga pravi ženski timb, kije pri današnjih ženskih
zborih zclo-redek. saj si posebno soprani radi pomagajo s piskajočim
glavnim tdm)m (Kopfton). kar spominja na romanske in germanske
otroške zbore (VViener Sangerknaben) in onemogoči zborovsko pol-
nozvočje z izenačenimi gla.sovi in mladostnim zvokom s čemer se danes
lahko pohvali ženski zbor Alojz Arnuš iz Rogoznice.
Imam pa občutek, da k moralnemu uspehu tega zbora tudi mnogo
pnpomojejo odborniki kot so Feliks Bagar. predsednik K K SZDL in
Stanko Žitnik predsednik prosvetnega društva, oba iz Rogoznice in
morda še kdo. ki znajo plemenito prizadevanje pevk in dirigentke
pravilno ceniti!
6 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
2. julij 1981 -
NOVI DELOVNI PROSTORI, PONOj
GOMILŠKOVEGA KOLEKTIVA
v petek, nekaj po dvanajsti uri,
smo v Krčevini pri Ptuju zabeležili
malce nenavadno slovesnost
Nenavadno v tem smislu, ker se
zelo redko primeri, v ptujski ob-
čini morda celo prvič, daje kateri
izmed obrtnikov javno odprl nove
proizvodne prostore. Za tako
predstavitev dejavnosti se je od-
očil zasebni obrtnik Ivan GO-
MILŠHK, ki je skupaj s svojim
kolektivom dosegel pomembno
delovno zmago — pre.se lite v v
novo. lepo urejeno delavnico, ki
predstavlja že skoraj pravo pro-
izvodno halo, na katero bi lahko
bila ponosna tudi večja temeljna
organizacija združenega dela.
Čeprav se je vseskozi ponujal
dež in tudi nekajkrat orosil svežo
asfaltno prevleko pred novimi
delovnimi prostori, seje na otvo-
ritveni slovesnosti zbralo nekaj
manj kot sto povabljenih gostov,
predstavnikov velikih delovnih
organizacij in članov domačega
delovnega kolektiva. Najprej jih
je pozdravil mojster Gomilšek, ki
je posebej povdaril, da brez tako
vestnega dela kolekt.va in dobrih
odnosov v njem, tega gotovo ne bi
mogli doseči. Takega mnenja je
bil tudi predsednik delavskega
sveta Marjan Pišek, kije v imenu
sodelavcev izročil mojstru spo-
minsko darilo. Zbrane sta nato
pozdravila še predstavnika vseh
tistih — nekaj več kot 30 tovarn s
katerimi Gomilškovi fantje po-
slovno sodelujejo in krajevne
skupnosti Bratov Reš. Delavcu z
najstarejšim stažem Milanu Fri-
dlu pa je pripadla čast, daje pre-
rezal otvoritveno vrvico in vse
prisotne povabil na ogled nove
delavnice v kateri je v teh dneh že
normalno stekel delovni proces, ki
so ga zaradi preselitve prekinili
skoraj za ves mesec.
Kljub temu,- da so tega dmi
imeli pri Gomilškovih vsi polne
roke dela in da je pri gostih po-
magala vsa družina in še nekaj
družinskih prijateljev, smo moj-
stra Ivana in tri njegove delavce
poprosili za kratko predstavitev
dela in življenja v tej obrtni dela-
vnici, ki je ena redkih, v kateri je
delavcem omogočeno tudi samo-
upravno odločanje o najpo-
membnejših vprašanjih — kot je
samo delo in delitev ustvarjenega
dohodka. Tu mislimo predvsem
tistega, kije plod vestnega in pri-
dnega dela. zanj pa se delavci sam i
odločijo — kakoga bodo razdelili.
Lastnik Ivan Gq,milšekje —kot
je povedal, začel pred sedmimi
leti. Naročil in dela je bilo dovolj
in vse to je tudi narekovalo nakup
potrebnih strojev ter zaposlitev
potrebnega števila pomočnikov in
vajencev. Z osvajanjem novih
proizvodov, kijih je tržišče nujno
potrebovalo in do takrat dobivalo
le i/ uvoza, seje bilo potrebno tudi
odločiti za nove proizvodne pro-
store. nam je med drugim na
kratko predstavil svoj začetek
Ivan Gomilšek in nato nadaljeval:
»Moram povedati, da nam je
osvajanje številnih novih proiz-
vodov v celoti uspelo. Pcxlatek. da
imamo vse svoje delo prodano že
za naslednjih pet let je dovolj
zgovoren dokaz zaupanje vseh
tistih za katere delamo. Tako ro-
čunamo, da bomo imeli leta 1985
od 40 do 60 milijonov dinarjev
prometa. Mislim, daje to za naš
zelo mladi kolektiv veliko. Verja-
mem pa v sposobnost svojih fan-
tov in prepričan sem, da bomo to
tudi ustvarili.
Težko bi naštel vse, s katerimi
poslovno sodelujemo, omenim pa
naj med tfcmi. kijih je prek 36. le
največje Železarno Štore. REK
Velenje, _STT Trbovlje. Strojno
Hmezad Žalec, Hidromontažo in
še veliko jih je širom Jugoslavije,
med najbližnjimi pa gotovo TGA
Boris Kidrič Kidričevo. Doslej
smo že osvojili komple.tno ozob-
Ijenje izvarjence in drugo kar je
potrebno za izdelavo celotnega
reduktorja. Taki izdelki so sicer za
velike tovarne nepomembni in jih
ne osvajajo, mi pa naročilo izpol-
nimo ne glede na zahteve naroč-
nika. Ravnokar izdelujemo zelo
velik reduktor za železarno Jese-
nice. Zanimivo ob tem je. da so bili
predstavniki z Jesenic pri meni in
si skoraj niso znali predstavljati,
da lahko tak kolektiv kot je naš to
zmore. V novih prostorih imamo
sedaj neprimerno boljše pogoje,
tudi ustrezno strojno opremo in
, vse možnosri, da bomo predvideni
program do leta 1985 tudi v celoti
izpolnili, tako po količini proiz-
vedenih izdelkov kot po finančni
realizaciji.«
Da so s takim sodelovanjem v
omenjenih tovarnah izredno za-
dovoljni smo lahko pred meseci
videli tudi v filmskih novicah, ki
.so jih posneli sodelavci Filmskih
novosti iz Beograda. Prav tako
presenečeni, da je lahko obrtnik
tako podjeten, skorajda ni.so mo-
gli verjeti, da .so lahko v prejšnjih
.— manjših delavnicah vse to tudi
resnično ustvarjali.
»Vse sva z mojim mojstrom,
tovarišem Hrnčičem. vodila od
začetka.« pravi Ivan Gomilšek. ko
se ponovno vrneva na nove delo-
vne prostore. »Če začnem pri
projektu in nadaljujem pri mon-
taži, pa pripravi dela in tako dalje,
moram reči, da smo vlagali ma-
ksimalne napore, žrtvovali nešte-
to prostih ur. popoldnevov, pra-
znikov in nedelj. Za vse to sem
svojim delavcem izredno hvale-
žen in kolektivno smo se odločili,
da bomo tri med njimi posebej
nagradili, po stažu najmlajšega —
Alojza Kokola s 5000 dinarji,
Marjana Piška s 7000 dinarji in
mojstra Mira Hrnčiča z 8000 di-
narji.
Ob tem pa bi še rad povedal, da
sem naletel na veliko razumeva-
nje pri KB Maribor — PE v Ptuju
in pri občin.skih upravnih orga-
nih. daje lahko delo pri investiciji
steklo brez zastojev. Težave pa so
pri tem, ker mojih sedem pomoč-
nikov in šest vajencev vseh naročil
ne zmore, stalno jih še dobivamo
od novih partnerjev. Mislim, če
obrtnik daje družbi v celoti kar ji
pripada, vsi naši dohodki gredo
pred službe družbenega knjigo-
vodstva, bi moral imeti nekoliko
večjo možnost širitve. Pri nas bi
lahko takoj zaposlili še deset ljudi,
ker imamo dela dovolj, vendar te
možnosti zakon ne daje. Težava je
tudi v tem. ker jc na primer raču-
novodja ravno tako štet kot pro-
izvodni delavec in taka obreme-
njuje dovoljeno število, nujno pa
ga potrebujem, če hočem, da bo
tudi lo področje dela v celoti
funkcioniralo.
Kljub temu. da smo letos stali
več kot mesec dni, upam, da ga
bomo.poslovno dobro končali še.
ker so delovni pogoji veliko boljši.
Res je tudi. da so pred nami še
dopusti, pa bože nekako,« je dalje
razmišljal tovarišCiomilšek. kijev
novi .delavnici poskrbel še za vse
spremljajoče prostore — kot so
.sanitarije, kopalnica, zelo lepa
jedilnica in seveda pisarna za
sprejem strank.
Kaj pa prehrana, ali boste ku-
hali sami? smo bili radovedni. Pa
smo takoj dobili odgovor, da tega
ni mogoče realizirati, že zaradi
števila zaposlenih ne, niti zaradi
vseh drugih predpi.sov, ki bi jih
morali pri tem upoštevati. Toplo
malico bodo še naprej dobivali pri
Haloškem biseru.
»Prvi dom je delavcu pravza-
prav delovno okolje, to je prostor
kjer dela. Če pri tem upoštevamo
čas. ki ga porabi do doma in ti-
stega. ki ga doma prespi, je v
svojem delovnem okolju največji
del dneva in zato smo poskrbeli,
da je to njegovo okolje prijetno,
primernoopremljenoin urejeno,«
je dejal naš prijazni gostitelj.
In ker je bil dan pred dnevom
samoupravljalcev. je stekel pogo-
vor še o tem. Kljub zasebni obrti,
je pri Ivanu Gomilšku samo-
upravljanje dokaj razvito^ in mo-
žnosti delavcev precejšnje, da
sprejemajo ustrezne sklepe in jih
tudi izvajajo. »Veste, jaz sem se
zato odločil že pred leti in danes
vidim, da ta pot ni bila zgrešena.
Toje zelo dobro. Ljudje, ki delajo
in živijo v tem kolektivu morajo
tudi sami odločati, da dobivajo
pravo odgovornost do vsega s či-
mer razpolagajo. Delavec mora
imeti občutek, da je odvisen od
tistega stroja s katerim dela. daje
to ravno tako njegovo in da bo le
on prikrajšan pri dohodku. Res,
da nas je manj in da se lažje-vse-
demo za mizo in pogovorimo.'Res
pa je tudi, da ima vsak svoje
mnenje, svoje težave in probleme.
Skušamo jih vedno skupaj reše-
vati in te težave jemati predvsem
človeško. Če človek že pade v
mlako, mu iz nje pomagaj, ne pa,
da ga še vanjo ti.ščiš. Toje gotovo
edina prava pot, ki se odraža tudi
v stalnosti mojih delavcev. Res
smo mlad kolektiv z vsemi preiz-
kušnjami in težavami, skozi ka-
tere mora tudi tisti, ki se na novo
zaposli. Vsak ima mesec dni pre-
izkusne dobe in kolektiv se nato
odloči bo sprejet ali ne. Damo pa
mu tudi možnost, da se še prila-
godi večini in da dela tako kot
mora. Lahko rečem, da že dolgo,
dolgo ni bilo takega, ki bi odšel.
Res pa je. da pride vsak dan kdo
vprašat po prostem delovnem
mestu. Žal teh možnosti nima-
mo.«
Pogovor je nanesel tudi na iz-
polnjevanje tako imenovanih ad-
ministrativnih obveznosti, ki
mojstru Gomilšku onemogoča-
jo neposredno aktivnost v dela-
vnici, veliko časa pa mu vzame
tudi sklepanje poslov, pogovori s
partnerji. Zato seje moral že pred
časom odločiti za razporeditev
delovnih dolžnosti v sami dela-
vnici, v veliki meri pa se mora v
delo vključiti vsa družina. »V
družini sem pravzaprav bolj ma-
lo«. prizna tovariš Gomilšek in
nadaljuje: »Težko je vse usklaje-
vati. Res pa je tudi, da mi družina
veliko pomaga. Sin se mi je
pravkar izučil in kiko naslednika
že imam. Pri delu mu ni bilo nikoli
prizanašano in dostikrat je bil tisti
od katerega sem največ zahteval,
tako pri delu kot pri disciplini. Za
la poklic .se je sam odločil, brez
pritiska in zato sem toliko bolj
ve.scl. daje postal slrugar. Hčerka
je precej angažirana pri športu —
rokometu in tudi v šoli nima težav.
Precej pa mi seveda pomaga pri
poslih žena, kije sicer zaposlena.
Hotel sem, da bi delala kar doma,
pa je vseeno tako boljše. Veliko je
nedelj in noči, kijih prečujeva pri
pisanju računov in drugih admi-
nistrativnih opravilih brez katerih
si tako velikih poslov ne moreš
predstavljati.
Velikokrat se mora vključevati
tudi moj mojster Hrnčič, ki ravno
tako sprejema stranke, se z njimi
pogovarja in dogovarja za delo.
Seveda o6 tem redno delo neko-
liko trpi in ga je potrebno kako
drugače nadomestiti.«
Mojster Gomilšek je s svojimi
delavci kot kaže zelo zadovoljen,
veliko pomoč ima v družini in tudi
dosedanji uspehi so taki. ki mu
kažejojasno prihodnost. 1 n dokler
se bodo vsi,zaved<ili. daje le delo
merilo uspeha, složnost pa tista, ki
jih drži skupaj se jim za prihod-
nost ni bali.
Mirko HRNČIČ, mojster v
(jomilškovi delavnici, je zadolžen
takorekoč za vse, zlasti še takrat,
ko lastnika ni doma. V pomoč mu
je tudi sodelavec Marjan Pišek. ki
ga nadomesti v neposredni pro-
izvodnji. »Zelo pomembna je
kvaliteta dela.« pravi mojster
Hrnčič, »tisti, ki kvalitetno deloje
temu primerno tudi plačan, ozi-
roma mora ,stroške za pokvarjeni
izdelek nosfti sam.
Nagradi^' ki sem jo dobil sem
zelo vesel.|kes pa je. da smo bili
skoraj mesec dni tudi po šestnajst
ur v delavnici, s nekaterimi stroji
pasmodelali tudi v star;delavnici.
ker proizvodnje nismo mogli kar
tako ustaviti in smo se postopoma
selili v n(.)V!) proizvodno halo Vm
sPK! se lotili dela tako. kot daje vse
lo naše in tudi skupno veselili, da
homo lahki: končno delali pod
vjli,k' bolj'.!nv pt)gi\;i ^ nmih
prostorih m da bo delo mpl,
moteno.
Pri Ivanu (jomilšku sem
zaposlen že štiri leta, pZ^
delal v l ehnoservisu in J ^
reči, da smo kol eden. Po/na ^
že dobrih petnajsl lei in i« N
bolj z<Jružuje. v slabem
brem.	" {
lega slabega bo sedaj
It)čno bomo imeli vsak svo
dolžitev, slekla bo priprava**!^
m bolj bomo delali več L
imeli, jaz in vsi skupaj. ^
Želel bi pozdravili vse,sv
rimi ptKslovno siKlelujcnio h
bilo to naše sodelovanje .še kn','
in da bi vsi delali v našo in j "
beno korist,«	^
Marjan PIŠEK je predsej,
delavskega sveta, ludi tega jI
pri mojstru Gomilšku in kot p
je zelo z.adovoljen z vsem t^?
kar je vezano na samoupravo^
lavcev. Takole nam je dejal-
>Prej sem bil zaposlen v Ai^
tu sem se kar precej naučil. kaL
treba samoupravljati. Lažje J
naši delavnici, ker nas.je mani
se lahko sproti dogovorimo pl
pravimo tudi kak osnutek
damo v razpravo in potem deh
tiramo. Vsak lahko pove svo
mnenje in vse >lvari rešujen
sami, doma. Seslanemo se reda
dostikrat, ob raznih problemili,
tudi takoj, če je potrebno.
Tu .sem zaposlen že dve leiji
sem zadovoljen. Vedno povj
kar mislim in če mi ne bi bj
pogodu bi že odšel. Pride včaa
tudi do kakšnih nesoglasij, paj
tako čisto po človeško rešimo
spet zadovoljni delamo naprej,]
Zelo sem vesel, da smo sepj
selili in mislim, da med namiJ
nikogar, ki tega veselja ne bi del
da danes ne bi bil srečen. Mj
sikdo ni verjel, da bomo mit
resnično dosegli. Uspeli smo
Imamo lepe delovne prosion
urejeno okolje in ludi velikovo^
ia še naprej pridno in vestnodi
lamo.«
Med najmlajšimi člani koldi
vd. po stažu, je Alojz KOKOUI
»e je pri Ivanu Gomilšku zaposi
^red štirimi meseci. Je ludi me
istimi, kije za požrtvovalno dd
pri gradnji novih delovnih pn
;tnmv Hnhil Hfn^mr« n-.>onll
Sodelavci pa so ga že z.adolžili
bo vodil vso pripravo dela. Ta»
nam je to delo predstavil:
»Sem šele začetnik v kolekir
Priprava dela pa je zelo šift
področje in tudi pri nas ga nci
zanemarjati. Imam podrob®
načrt kako bo to teklo, /jaXo n«
posebnih težav nebi smelo'
Skrbeti bom moral vse od nab
materiala, do razreza in dosia'
delavnict). Poleg tega pa še •
beti. da bo končni izdelek i'
pot do naročnika.
Prej sem delal pri Stavba«]
Mariboru. Ker sem tu doma
mi bolj ustreza krajša pot
lov nega mesta in moram pri^
da sem do sedaj zelo z.adovo.
Kolektiv meje zelo lepospf*?!'
lo mlademu delavcu ludi m"
pomeni.«
Kot lahko preberemo.
dovoljni vsi, mojster Ivan i"
govi sodelavci brez katerih g*^
petkove slovesnosti ne bi bil'^-
ki smo se je udeležili sm^
prijetno presenečeni nad F
ljubnostj{) lastnika in nad P
/nosijo vseh. ki so skrbeli
počutje. De/ nasjesicer prL#
bogato obložene mize jc h''*'
ircbno prenesti ptnl slrehoi"
ob zvokih domačega ansam''
dolgo v m>č pro javljal'
memhn»= delov no /mago h ^^
vcljiiudi naše iskrene čo
Mojster Ivan med svojimi sodelavci.
Ivan Gomilšek: »Takoj bi lahko
zaposlil še 10,delavcev
Pogled na novo proizvodno dvorano. Na levi v ospredju horizontalno vertikalni stroj, edini te vrste v ptujski občini. V ozadju na desni stra»
stroja za ozobljanje stožčastih in poševnih zobnikov — specialnost Gomilškove delavnice.
Milan FridI, po stažu najstarejši delavec, odpira novo proizvodno halo ob
pomoči mojstrove hčerke Zdenke.
----in še pogled na delavnico v kateri že teče delovni proces.
(fotogcafije: Martin Ozmec)
f cdnik
NAŠE KMETIJSTVO - 7
p OBISK PRI REKORDERJIH V PRIDELAVI HRANE
REZULTATI PREUSMERJENIH
KMETIJ
O prireditvi, ki ho 11. julija v
n,,rnavi- gre za prireditev jugo-
.jnskeea nomena. kier vsako
podelijo priznanja rekorde-
' 'ni pridelavi hrane, smo že
O'-" ,čali Omenili smo tudi. da sta
rekorderji tudi dva kmeto-
'^"ica i' pluj^^ke občine. V tem se-
Hvku želimo predstaviti njuni
iniotiji in seveda pridelovalne
JJuliaie lanskega leta.
,j9jKM)I.nR()VMLKKA
Jože Lah ima svojo kmetijo v
p,f,gercah. Pred približno 6 leti,
inni^uje stara kmetija pogorela, je
L.| v dilemi, naj še naprej ostane
Letovalec. ah se naj zaposli.
Piislušal ie nasvete pospeševalcev
m priče! z gradnjo modernega
hleva. Ljudje so takrat njegovo
x]ločitev gledali z nezaupanjem,
nanes je Jože Lah zelo zadovoljen
s,svoj(> odločitvijo, z njo oziroma s
pridelovalnimi rezultati, smo
lahko zadovoljni vsi. 119.300 li-
[Pi)V mleka pridelanega v enem
L.1U je nedvomno velika in po-
[^embna količina obenem pa do-
ka?.. kaj se da narediti z načrtnim
,n delom in pravilno odločitvijo.
Lahova kmetija je preusmerje-
na izključno v mlečno živinorejo.
Trenutno imajo 23 molznih krav,
v zadnjem času so pričeli sami
vzrejati tudi telice, trenutno jih
imajo 18 in kmalu bodo tudi te
dale prve litre mleka. Zanimiv je
način krmljenja molznih krav. S
tem skoraida ni nobenega dela.
p,ed zunanjim silosom, gre za
način siliranja pod tolijo, je po-
sebna pomična ograja, ki jo krave
same potiskajo za krmo. pomična
ograja ne dopušča, da oi krave
krmo uničevale, saj lahko ograjo
pomikajo naprej le, ko prostor
pred njo temeljito izpraznijo.
Resnično gre za zanimiv način
samoprehranjevanja govedi, ob-
enem tudi za novost, ki si io pri-
dejo ogledat kmetje od blizu in
daleč.
VELIKE KOLIČINE GOVEJE-
GA IN SVINJSKEGA MESA
Drugi rekorder je Vlado Zu-
panič s Hajdine. V letu 1980 je
oddal približno 100 govejih pi-
tancev in skoraj 1000 rejenih
prašičev. Tudi Zupaničeva "kme-
tija je preusmerjena izključno v
živinorejo. V živinorejo so pre-
usmerili kmetijo že leta 1970. naj-
prej so se ukvarjali s prašičerejo,
poletu 1975 pa tudi z govedorejo.
Sicer ima prašičereja pri Zupani-
čevih na Hajdini ze dolgo etno
tradicijo, vendar .so po letu 1970
pričeli z modernim načinom
vzreie prašičev. Uvajati so pričeli
krmlienie s pomočjo tekočega
traku — na suhi način.
Krmo za goveje pitance pride-
lajo v pretežni meri doma, krmila
za prašiče pa kupujejo. V radnjem
času so. kot je dejal Vlado Zupa-
nič. cene svinjskega, pa tudi go-
vejega mesa za pridelovalca kar
usodne, žal pa ugodno razmerje
"■"ši n^resrano dviganje cen
krme. Težave .so tudi z nabavo
'.'plemenske robe«, predvsem ob-
čutenje ta problem pri pujskih. V
poletnih mesecih je problem malo
"lanj občuten, zato pa morajo
■■fji.-'! v zimskem času obiskovati
sejrne blizu in daleč, da si zag()-
!o\ijo željeno število pujskov. Pri
^upaničevih pitajo 12 mesecev.
Piianje prašičev pa traja štiri do
pel mesecev.
Se nekaj zanimivega smo opa-
''I' pri Zupaničevih. Gre za po-
Nnoma nov način krmljenja
prašičev, tako imenovano mokro
krmljenje. Prvi pri nas imajo av-
^Tiat za krmljenje. V posennem
"unkerju hrano zmešajo in jo nato
? pomočjo črpalke potiskajo v
To je zelo primerno za si-
'azno koruzo, kije naredila v naši
'i^inoreji pravo revolucijo. Pri
Ppanicevin imajo tri ogromne
Wske silose, vsak drži 80 ton
^mranega vlažnega koruznega
Vlado Zupaničje torej izkušen
in uspešen živinorejec. Dejal je. da
svetuje preusmeritev v živinorejo
vsem. ki imaio za to pogoje. Sam
bo s tem nadaljeval, proizvodnjo
bo celo širil. Poleg tega bodo pri
Zupaničevih pričdi z vzrejo puj-
skov. tako ne nodo več odvisni od
slabih razmer na trži.šču.
JB
Sodoben načii,n .samoprehranjevanja govedi pri Jožetu Lahu v Pongercah
Vlado Zupanič — lanskoletni rekorder v prireji svinjskega in govejega
mesa.
Betonski silosi pri Zupaničevih — vsak drži 80 ton siliranega koruznega
zrnja.
Goveji pitanci v Zupaničevem hlevu
Turistično društvo Polenšak
v pripravah na praznik žetve
Prizadevni turistični delavci
na Polenšaku tudi letos pripra-
vljajo pra/nik žetve in razstavo
kruha in pogač. Prireditev, ki si iz
leta v leto pridobiva več ugleda,
bo brez dvoma tudi letos privabila
na Polenšak veliko obiskovalcev.
Začetek letošnjega pra/nika .so
določili za I I. julij, ko bo v osno-
vni šoli odprta razstava kruha in
pogač. Lega dne bodo gostje tu-
rističnih delavcev na Polenšaku
tudi najboljši kmetijski proizva-
jalci .lugoslav ije.
V nedeljo. 12. julija bodo tek-
mov alc /anjicc: na programu paje
tudi več družabnih iger Za vse
'-'biskiiv.ilcc je pripravljena vi-sta
dfi^rct — vse je Jcl'! pridmh
k-.čkih žensk, ki h :J - -r
\k in ;n	V' ■
je bilo n;- P.^lenšaku lani. IrM.- h;- pja- ',oto\ i obisk še večji
.	' ut, ,- V-,nr-id Zoreč
PREMIJE PRIDELOVALCEM
SLADKORNE PESE NE BO
P','sKivna skupnost za sladkor Slov enije je v lan-
skem letu obljubila pridelovalcem sladkorne pese v
letu 1980. ki bodi) pravočasno sklenili pogc)dhi> za
pridelovanje sladkorne pese tudi v letošnjem letu.
premijo v znesku 0.20 dinarja za kilogram čiste pese.
Da bi bili upravičeni do te premije, bi morali lan-
skoletni pridelovalci skleniti pogodbo za letošnje
leto /e do 31. 12.. kar pa se žal ni /godilo Večina
kmetovalcev je sklenila pogodbo ob obračunu /a
oddane količine sladkorne pese v lanskem letu.
mnoge so morali pospeševalci obiskali tudi po več-
krat.
Odbor /a organizirano rastlinsko proizvodnjo je
^icer pi sredov al pri poslov ni skupnosti in priporočal
izplačili; premije vsem kmetovalcem, ki tudi letos
pridelujeji ' to kmetijsko kulturo, vendar je bil od-
govor poslovne skupnosti za sladkor negativen, češ.
da ne morejo preklicati prejšnje odločitve o pogojih
/a prejem obljubljene premije. Kmetovalcem to
gotovo ne bo pogpdu. žal pa je lahko ta zapis le
v zpodbuda, da v naslednjih letih podpišejo pogodbo
pravočasno in si tako zagotovijo sredstva oziroma
obljubljene premije.
JB
Maksimirane cene kombajniranja
Občinska skupnost 7.a cene je za lett)šnjd žetev
določila najvišje cene. kijih lahko lastniki kombaj-
nov zaračunavajo svoje storitve. Doslej je bilo na
tem področju precej nereda, saj je vsak kombajnist
oblikoval cene po svoji presoji, največkrat je bilo
merilo čas žetve na določeni parceli, pri tem pa ni
upošteval zmogljivosti svojega stroja. Na predlog
kmetijskih organizacij in z upoštevanjem stroško-
vnika kmetijskega kombinata so zalo določili na-
jvišjo ceno in sicer 3.000 dinarjev od hektarja požele
p.šenice. ("as želve in zmogljivost posameznega
kombajna torej pri tem ne igrala nobene vloge.
V ceno tristotih starih tisočakov je vštet tudi premik
slroja. ovrednotili so ga na 200 dinarjev. Kmetje, ki
bodo koristili usluge kombajnista morajo seveda,
sami poskrbeli, da se bo določilo skupnosti za cene
dosledno upoštevalo.
V želji, da hi kar največje količine letošnjega
pridelka pšenice kmetje namenili za prehrano ljudi,
so sklenili, da lahko korislniki plačajo uslugo kom-
bajniranja v naluralni obliki in sicer tako. da dajo
ustrezno količino pšenice kmetijski organizaciji na
svojem območju, ta pa bo poravnala dolg kombaj-
nislu v finančni obliki.
JB
ŠE ZADNJIC O POZEBI
Dokončni podatki o škodi in ukrepih
Čeprav smo že v poletju, se še
vedno spominjamo zimske in spo-
mladanske pozebe, ki je prizadela
vinogradnike in sadjarje in katere
posledice bomo čutili še v nasled-
njih letih. Podatki o škodi so bililz
dneva vdan drugačni, dejanske po-
sledice je bilo mogoče opaziti šele
kasneje, zalo so tudi dokončni re-
zultati oziroma podatki o škodi bili
znani šele pred nedavnim.
Od 1200 hektarjev v zasebnem in
512 hektarjev vinogradov v druž-
benem sektorju je popolnoma po-
zeblo 335 hektarjev vinogradov,
prizadetih pa je bilo 45 odstotkov
vseh vinogradniških površin ptuj-
ske občine. Ocenjujejo, da bo
pridelek grozdja manjši za isti od-
stotek, torej za 45 odstotkov, v sad-
jarstvu pa bo pridelek manjši za
približno 30 odstotkov, v družbe-
nem sektorju je pozeba hrušk do-
segla celo 70 odstotkov. Medtem
ko bodo občutne posledice pozebe
v sadovnjakih le v tem letu, bodo
vinogradniki čutili posledice še v
naslednjih dveh letih, razen tega bo
potrebno omenjenih 335 hektarjev
vinogradov v celoti obnoviti. Daje
mera polna, je ogromna škoda na-
stala tudi v trsničarstvu, tudi po-
sledice tega bodo prisotne še nekaj
naslednjih let.
Ocenitve komisije kažejo, da sta
obe pozebi povzročili ogromno
škodo, in sicer nekaj manj kot 650
milijonov dinarjev. Tretjina ome-
njene škode odpade na družbeni
sektor, na škodo v vinogradih in
sadovnjakih zasebnih kmetovalcev
pa odpadeta kar dve tretjini, in si-
cer Okoli 402 milijona dinarjev. V
podatkih o škodi so zajeti stroški
obnove in sanacije vinogradov, ter •
izpad pridelka v letošnjem in
naslednjih letih.
Izvršni svet SO Ptuj je ocenil, da
gre v tem primeru za takšno škodo,
da lahko zaprosi za pomoč ustrezne
republiške organe.
Odboru podpisnikov posebnega
družbenega dogovora za zmanjše-
vanje posledic po elementarnih ne-
zgodah je zato izvršni svet poslal
zahtevek oziroma predlog za
povrnitev ali vsaj ublažitev nastale
škode, odgovora izvršni svet še ni
prejel, pričakujejo pa vsaj delno
ugodno rešitev.
Poleg tega je izvršni svet pred-
lagal upravi za družbene prihodke,
da obvesti davčne zavezance o
pogojih in možnostih za odpis dav-
ka. Kreditni banki Maribor je isto-
časno predlagal, da oškodovanim
kmetijskim organizacijam podaljša
odplačilo anuitet — za investicije v
trsničar.stvu za dve leti, za investici-
je v vinogradništvu pa za štiri leta,
seveda na osnovi predlogov, ki jih
bodo podale kmetijske organizaci-
je.
Izvršni svet je razpravljal tudi o
zagotavljanju trsnih cepljenk in za-
dolžil kmetijsko zadrugo Ptuj ozi-
roma njeno skupnost trsničarjev v
Juršincih pa tudi Kmetijski kombi-
nat, da pripravita obračun potreb-
nega sadilnega materiala za nasled-
nji dve leti in podata predlog za na-
domestilo izpadlih, zaradi pozebe
uničenih cepljenk. Kmetijski živil-
ski razvojni skupnosti v Ljubljani
pa je predlagal, da dž prioriteto ob-
novi uničenih vinogradniških po-
vršin. Ohranitev obstoječe vino-
gradniške proizvodnje, če že ne nje-
na širitev je prvi in osnovni cilj
kmetijske politike, še posebej če gre
za manj razvita območja Slovenije.
V predlogu omenjeni skupnosti so
predlagali tudi, da poveča delež
sredstev pri obnovi pozeblih vino-
gradov do višine lastne udeležbe.
JB
PONOVNO
NA REFERENDUM?
Kot je znano se krajani vasi Kungote pred nekaj meseci niso
odločili za plačevanje samoprispevka za razne potrebe svojega kraja
oziroma svoje vasi. Odveč je sedaj govoriti o vzrokih, ki so privedli do
takega rezultata glasovanja na referendumu, temveč je treba po
opravljeni analizi vzrokov neuspelega referenduma vključiti vse
organizacije in občane Kungote. da se izrečejo za tak program, ki jim
najbolj ustreza, kije v sedanjem trenutku najbolj potreben in koristen
za vse vaščane.
Glede problematike s katero se krajani ukvarjajo in dnevno
srečujejo bo resnično potrebna jasna opredelitev, kateremu izmed
problemov je potrebno dati prednost. Treba je le priti skupaj in se
conkretno dogovoriti za program s katerim se naj pride na referendum
in za katerega bi se naj va.ščani tudi odločili!
F. Meško
8- IZ NAŠIH KRAJEV
2. julij 1981 - JEDNIK
Doher člen! Najpret vsen vkiipir ' p pozdrov. Tudi tistemi nepodpi-
sanemi. ki mi je prejšnji (jeden\z Čuk ovc a svojo »karikaturo« posla: malo
nesimptomatičnimi pozdrovi. /je. takoj sen te spozna. Dobro si se gor
narisa '.' 1 ročan ti pozdrove z enakimi željami, kak si mi jih napisa!
%
No. pa gremo dale. Za/ nasjc malo dež zaleja. ke mo lehko poletno hico
prenošali. .\a našen bregi je mlaka do vrha puna tak, ke van zaj eno tri
ijednc nemo o suši jomra. y.wn. ki h' na dopust odprovlate, želin vročo
sunce, toplo morje no breje denarnice Tudi mija z Mico bi rada šla malo
probat. če je morska voda še kaj wlena pa nama do zdaj i: nibenega
letovišča še neso odgovorli. ke hi k hko tudi kravo, i. ozo no gujdeke s seboj
pripelala. Vsepovsod so nama napisali, da zaenkrat hotelov za živino še
neso zgrodli. Vsi pa so se toplo priporočali za lote noj i ne mesnoie ž i voli, da
hi jih v njihove kuhinje »na prakso pripelala.« S toga seveda nede nič, sflj
živine ne mislima odovali no maj o rajši duma redila. Vete, je pač tak: »Ko
ima pare, kupa še u moru, ko ima krave, nek muze mleko, i kupa se kot kuče
u lavoni . . .!
V Ptujske toplice pa grema z Mico večkorot na danjaje. Tota ptujska
voda je resn zdravilna no jo še posebno moškin priporočan. Notri v toti vodi
i'«' trdo grota no vse sloji. Si mislite, menije vura notri v bazen pola no mi
že mesec dni sloji. Stori vic ne, pa je še vseeno ak:ualen.
J a, košnja senaje za nami zaj pa nas žetev čoka. Joj, letos mo jaz z mojo
kosilnico kšefta. saj pre večina jugoslovanskih kombajnov nema rezervnih
delov. Je hujdič. Ioni nesmo kombajnov meli. letos pa nan rezervni deli
falijo. Kruh pa bi vsi radijeli. Pšen'čka lepo kože no se že malo rumeni. Uh,
kaj nas dela čoKa. Je pač tak, da brez dela nijela. To bi si mogli dati vsi
dopovedati pa bi z našo stabilizacijo malo drgačik plesali.
Tejko sen van misla za gnes povedati. Dobro se mejte. Te pa srečno.
Pozdrovla vas LUJZEK
To se ne bi smelo
dogajati
21. maju 1981 sem bila priča
dokaj neobičajnemu primeru, ki
ga je treba zapisati. Takšni ne-
običajni izpadi se ne dogajajo
vsak dan, toda kaj takšnega .se
sploh ne bi smelo dogajati.
Ludvik Vidovič je navedenega
dne vozil avtobus na progi Ptuj —
Videm — Varnit a. Na Turnišču je
na avtobus vstopil potnik, ki ni
plačal vozovnice. Šofer ga je
opozoril, da naj plača vozovnico,
vendar tega ni hotel storiti, zato ga
je opozoril, da bo moral ustrezno
ukrepati. Ko je šofer zapustil av-
tobus.je potnik stopil za njim in ga
s pestjo udaril po obrazu. Potem je
šoferja vrgel na tla. ga obrcal in
pretepel, tako da je šofer utrpel
hude poškodbe s pretresom mo-
žganov.
Dogodek sem opisala zato, ker
.se mi zdi, da morajo to zvedeti tudi
tisti, ki se ne vozijo z avtobusom.
Velikokrat se hudujemo nad šo-
ferji, ki iz kakršnega koli vzroka
ni.so odpeljali z avtobusne postaje
po voznem redu. Moramo pri-
znati da seje to pripetilo že veli-
kokrat. vendar so šoferji zmeraj
ineli za to upravičene razloge ali
vsaj utemeljene izgovore. Kosem
.se pogovarjala s šoferji so mi de-
jali, da kadar imajo zamudo, jo
imajo največkrat zato, ker vedno
skrbijo, da potnike prevažajo
varno. Tudi sama se strinjam z
njihovimi trditvami, saj se že
precej časa prevažam dnevno z
avtobusom.
Poglejmo še drugo stran dela, ki
ga opravljajo naši vozniki. Vze-
mimo samo zimski čas, poledico,
snežne žamete, dež, meglo ...
l akrat bi se lahko hudovali šofe-
rji, ko potniki negodujejo in valijo
krivdo samo na voznike, ne pa
tudi na vremenske razmere. Ve-
likokrat smo tudi potniki vredni
graje. Do šoferjev se obnašamo,
kot de ne bi poznali olike. Pogle-
dajmo malo po avtobusih, kakšno
je njihovo stanje. Sedeži so na
zadnji strani izrezljani, vijakov ni,
kuliji pu.ščajo sledove na prevle-
kah..
Kje je torej naša zavest? Ali ni
prevozno sredstvo moja, tvoja,
naša lastnina. Saj to je prostor v
katerem preživimo nekaj časa, ko
se peljemo iz šole, službe ....
Takrat smo utrujeni in hočemo se
peljati čim bolj udobno. Toda
kako, ko pa si sami uničujemo
sedeže, odmetavamo papir in vse
kar nam pride pod roke na tla. Ali
so za vse to odgovorni samo šo-
ferji? Ali ni avtobus delovni pro-
stor šoferja. In nenazadnje, ali
tudi mi nismo radi v čistem in
prezračenem delovnem prostoru.
Se sploh zavedamo, koliko napo-
ra vlaga šofer, verjetno ne, ali paje
marsikomu vseeno. Toda mora-
mo priznati, da šoferju nikoli ni
vseeno ali pripelje potnike varno
in zadovoljne tja kamor so bili
namenjeni.
Morda bodo moje besede segle
komu do srca, da bo spoznal svoje
napake, ki jih dela na avtobusu.
Morda bo odslej pustil vijake ali
opozoril tistega, ki jih uničuje,
morda bo s kulijem pisal tam, kjer
je dovoljeno? In še to ne uničujte
prevlek! Uničeni sedež je slika
vseh nas, ki se vozimo v teh avto-
busih. Povedati je še treba, da tudi
šofer ima kdaj svoj slabi dan. Po-
skušajmo ga razumeti, morda mu
reči kakšno prijazno besedo, ga
spodbuditi in ga razvedriti, ne pa
da nanj stresemo kletvice in ža-
ljivke. Poskušajmo razumeti, daje
tudi on človek in da se morajo tudi
šoferji držati predpisov, sicer so
lahko kaznovani.	, ,, ,
J. Hvaleč
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Leta 1974, smo pri arheoloških
izkopavanjih v Ormožu, odkrili
tudi del grobišča, ki pripada
ormoški prazgodovinski naselbi-
ni. iz časa »Kulture žarnih grobi-
šč« (1250—750 pr. n. št.). Med
drugim smo odkrili 20 žganih
grobov. Kultura je dobila ime
ravno po sežiganju pokojnikov.
Cirobne jame so bile vkopane v
zemljo in niso bile z ničemer obložene. Kosti pokojnikov so bilg
žarah, katere so različnih velikosti. Navadno so bili na kosti poloigJ
ludi izdelki iz kovin, pa tudi kakšna keramična posoda. Drugi kerami/
ni izdelki .so bili položeni v grobno jamo. Grobi.ščna keramika se lof"
po fakturi in izdelavi od naselbinske, saj je le-ta neprimerno boji'
izdelana ter ornamentirana. Sodeč po grobnih pridatkih lahko sklen^^
mo o socialni strukturi takratnega prebivalstva.
Tako imamo grobove z bogatimi keramičnimi, kovinskimi
drugimi izdelki, do grobov brez pridatkov, ko so bile sežgane kosti
prosto položene v zemljo. Pokojniku so dajali v grobove njegov nakit,
izdelan iz brona, železa, zlata, stekla, orodje, orožje, pa tudi keramične
posode, v katerih je bila popotnica umrlemu. Kako bogata je bila
ornamentika na posodi, nam priča tudi amfora na sliki, ki je bila
ornamentirana s trakovi in krogi, izdelanimi iz cinastih lističev. V tem
grobu je bilo še več keramičnih posod, ki so bile prav tako ornamenti-
rane s cinastimi lističi, velika žara, bronasta igla in britev.
Marjana Jevremov
Amfora, ornamentirana s cinastimi lističi, odkrita pri arheoloških
izkopavanjih v Ormožu leta 1974, v grobu 14, iz 8. stol. pred n. št.
NA OBISKU PRI illlARJANU TURNSKU V KICAR^
LJUBEZEN DO CVETJA
NI NAKLJUČNA
Marjan Turn.šek že vrsto let
vzgaja kaktuse, palme in orhideje.
Zaposlen je kot skladiščnik v
Opekarni Ptuj. Iz začci.ie osam-
ljenosti, je počasi, a vztrajno pre-
nesel svojo ljubezen do ek.sotičnih
rastlin tudi na ostale družinske
člane. Tistim, ki ga ne poznajo,
moramo povedati, da je nasploh
njegov dom v Kicarju 7 b obdan s
številnimi eksotičnimi rastlinami,
ki prihajajo iz drugih kontinen-
tov, doma ima tudi siamskega
muca in nadvse priljudno Čito.
psico, kije po rodu afganistanski
hrt.
Začetek gojenja eksotičnih
rastlui.jC bil po besedah Marjana
l urnška le naključen. Začel je s
kaktusi, s katerimi seje srečal po
naključju v vrtnariji konuinalne-
;ia podjetja." ko je oh neki prilo-
žnosti kupov al cvetje. Zagledaljih
)e osamele v kotu in kazali so
/nake odmiranja. Prodajalka mu
jih je prodala po polovični ceni.
l ako seje /ačelo . . . Toje dobil v
Ptii|u. ostalo je di)kupil v ("elju.
I jubljani. l\>rlortižu;sedajjih seje
/e sam.
Navdušenje dii cvetja, do vsega,
karje lepo. ga spremlja t)d zgodnje
mladosti: najprej sejo navdušil za
kaktuse ker imajo ene najlepših
.•veti>v. \ r v. linjaku ub hiši je
j .'Inv! kakt jNov. 50::jihje siL-do na
i , h /r šcv k't in . /lan
.u-s. D. - -il-
. .. ^ J i, hnip	-
- - - t-1 ..." -
bilu. Od 1200 kaktusov, jih je se-
daj 500 in so le sortni.
Kaktus predvsem ljubi svetlo-
bo in lepoto. Potem je tu voda in
dognojevanje. Domovina kaktusa
je Amerika — srednja in južna.
Klimo podobno izvornemu kraju,
pa je mogoče ustvariti le v rastli-
njaku. Tisti, ki rabijo precej zrač-
ne vlage, se precej rosi. Večina
kaktusov pa ne potrebuje mnogo
vode. so zelo skromni, v jeseni
neha zalivanje in jih ne zaliva do
aprila. Edino v sončnih dnevih je
potrebno rahlo rosenje. Za dobro
cvetenje je potrebno kaktusom
veliko počitka in nezalivanja. C e
imajo dovolj počitka, skoraj vsak
/acveti. Rumena barv a je prevla-
dujoča barva cvetov.
S sejanjem kaktusov je Marjan
Turnsek pričel pred 3 leti in lo
deloje i/redno zahtevno; potreb-
na je topla greda; primerno ogre-
vanje. Prve sejancejc /e vzgojil in
so že /a prodajo.
V prvem rastlinjaku je tudi več
palm. kater-h domovina je v ve-
čini Madafaskar in pa Afrika.
Sedaj ima 'O ra/ličnih vrst. l e so
tudi /ahte nejše. do semen je
' te/ko priti, ker cvetijo samo sta-
rejše nistline. Madaga.karske
palme s; - posebne sorte, ker ima
deh;.. ;rn.t-ti kol kaktusi', vrh p; jc
Zra^ ti-; ; do 2.5 m do i m. \
/hirk^ M.iPan:t	>■- K:-
It 'k v. p lp ki	«•■
bije. mlečnice iz Afrike, ki so
pretežno strupene, potem so živi
kamni, katerih domovina je Afri-
ka. ki se nahajajo v pesku in ka-
menju. Odkrijejo pa se samo ta-
krat. ko cveto, ker se zlijejo s
podlago.
Drugi rastlinjak je zapolnjen z
orhidejami, ki so v večini epifiti,
domovina je srednja ali južna
Amerika; živijo na krošnjah dre-
ves; potrebujejo malo prahu, listja
ali malo maha in na 80-d 90 od-
stotkov zračne vlage; vse to je
potrebno v tem rastlinjaku tudi
ustvariti.
V	rastlinjaku je stalno glasba,
saj je dokazano, da orhideje bolje
uspevajo ob glasbi. Goji pet vrst
orhidej; eno smo ob našem obisku
lahko občudovali; gre za stanho-
peo ligrino. ki se goji v posebni
zmesi zemlje in v visečih košari-
cah. Potrebuje pa še precej zračne
vlage. Slanhopea tigrina je za-
cvetela v vsej .svoji razsežnosti;
posebno mamljiv pa je bil njen
vonj. ki se je razširjal po celem
rastlinjaku.
Po besedah Marjana Turnška je
cvet stanhopee sigrine zanj po-
menil toliko kol materi pomeni
prva otrokova beseda. Vzgoja
eksotičnih rastlin je zanj hobi. v
katerega vlaga veliko oziroma
večino svojih prihrankov. Vzgoja
potrebuje veliko časa. vsako mi-
nuto prostega časa; predvsem pa
ljubezen: ki pri ljubitelju cvetja
nikoli ne ugasne.
V	naslednjih treh letih želi
Marjan Turnšek postavili nov
rasllinjah. v velikosti 10 krat 4;
pravi, da bi opustil nav;.dne kak-
tuse in gojil .sortne in seveda or-
hideje.
Nasploh je življenje Marjana
Turnška obdano s številnimi po-
sebnostmi: tudi ob hiši naleti na-
nje. lu je južno afriško jabolko,
sejali so tudi že pravo kavo in ki-
kiriki. ki so ga sejali že lani in je
precej bogato obrodil.
l.jubiteljsivo kot je Turnškovo
je redko, četudi je drago, pa je
hkrati bogati); njegov prosii časje
veliko predajanje, ki ga pogojuje
ljubezen; 7.vu> je toliko privlač-
ne''^ in b.irvitej-■ od tistega, ki
bre/ui In- pp /iv! ;: - v ,j pr-sti ča^
in . J ti - ki g. nr- e,:rr. ^ po
v	r:	K-pi -
Vi,. :v	- K.	! r- . . .
Rastlinjak kaktusov in palm Marjana Turnška
foto: Ciani
Urejanje Partizanske ceste
Po večletnem odlašanju so
končno pred dnevi pričeli z ure-
janjem najbolj prometne ceste v
občinskem središču Slovenska
Bistrica, Partizanske ceste. Denar
za razširitev in ureditev okolja
ceste bodo prispevale organizaci-
je združenega dela iz Slovenske
Bistrice. Del sredstev v ta namen
pa bodo dali tudi iz sredstev kra-
jevnega samoprispevka.
Ureditev te ceste bo izvajalo
podjetje Slovenija ceste, odpra-
vljena bodo ozka grla, kar še po-
sebno velja za konice ob pričetku
ali končanju delovnih izmen.
Končno pa bodo dobili svoj pro-
stor tudi kolesarji, saj se morajo
sedaj iz varnosti pred avtobusi,
tovornjaki in drugimi vozili reše-
vati kar na pločnik za pešce. Prava
sreča je, da doslej na tej prome-
tnici ni bilo večjih prometnih ne-
sreč.
Besedilo in posnetek: Viktor
Horvat
Partizanska cesta danes.
Štatenbergu vrniti življenjski
utrip
v občini Slovenska Bistrica si
prizadevajo, da bi nekdanje po-
membno poletno turistično leto-
višče grad Štatenberg pri Mako-
lah ponovno vrnili v življenje in ga
prenovljenega predali svojemu
namenu. Poteka že drugo leto
odkar je la turistični objekt zaprl
/a stacionirane goste, (jrad je se-
daj odprt samo ob .sobotah in ne-
deljah le za prehodne goste.
Te dni pri ekonomskem centru
v Mariboru pripravljajo študij
obnove gradu, nočitvenih zmog-
ljivosti in ureditve okolice v na-
mene rekreacije. V občini Slo-
venska Bistrica so še vedno pri-
sotna prizadevanja, da bi tukaj
nadaljevali z začetimi akcijami,
da bi okolica gradu štatenberg
ptislala pomembno poletno re-
kreacijsko središče tako za goste
kol tudi prebivalce bistriške ob-
čine. Fa prizadevanja stojijo na
trdnih tleh. saj za njegovo ure-
sničenje okolic ' razpolaga z na-
ravnimi m-i/ni-stmi. Z;> najnuj-
nejša del.: jt -.kupsčina občine
Slov ;-A a Bis' : k\ n.:mcnila
)k--ii \	ijev i' -A-jeg;.
. ■ ai":	■•t^	;in.
/ ' -
pa bodo zagotovili potrebna
sredstva za popravilo ostrešja
grada.
Da bi na gradu opravili naj-
nujnejša dela bodo potrebovali
najmanj 2.500.000 dinarjev. V vi-
teški dvorani, najlepšem prostoru
v gradu, pa nameravajo uredili
posebno razstavo pohištva in
druge opreme izpred 500 let, koj^
ta doživljala svoj največji razcvei
V občini si tudi prizadevajo, da N
bilo letošnje štatenberško sreča-
nje pisateljev iz Slovenije in za-
mejstva letos ponovno pod d'''
mačo streho.
Besedilo in posnetek
Viktor Horvat
\ .	v	• • ^	■ • >	.
f (dnik
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
GLEDALIŠKA KRONIKA
PTUJSKEGA POKLICNEGA OKRAJNEGA GLEDALIŠČA
• lalievanje gledališke kronike
1952 v priredbi prof.
franaAli^a)
Uprava gledališča, pod vod-
arn Jožeta Rojica, angažira s
ono 1952/53 kot stalnega
fSiserja Petra Malca
dela v sezoni 1952/53
^ , Izdaja pri Novari — 24.
fv 1952 (rež. P. Malec) — C.
rnlar Vdova Rošlinka — 8. XI.
?952 (rež. P. Malec) - I. Cankar:
irali na Betajnovi — 20. XII.
^52 (rež. P. Malec) (sc. V.
linlka) — K,- Brenkova: Mačeha
pastorka - 20. I. 1953 (rež. F.
vičar) — O. Zupančič: Veronika
Leniška - 7. IV. 1953 (rež. P.
\lalec, sc. L. Perko) — L. de
\>ea' Prebrisana norica — 27.
VI 1953 (rež. Pl. Malec, sc. V.
\lolka)-
Po odstopu Jožeta Rojica
prevzame 1. aprila 1953 direktor-
mesto Jože Gregorc in opra-
vlja to dolžnost vse do ukinitve
poklicnega gledališča, 31. avgu-
;al958.
Sezona 1953/54: F. S. Finžgar:
pivji lovec — 3. X. 1953 (rež. P.
Malec) — P. Schurek: Pesem s
.este - 17. X. 1953 (rež. ?.
Malec) — F. Grillparzer: Ljubez-
ni in morja valovi — 3. XL 1953
(rež. P. Malec, sc. M. Kaučič) —
P Petrovič: Vozel — 16. XII.
1953	(rež. P. Malec) — P. Golja:
j^rček - 28. XII. 1953 (rež. D.
Sugman) — C. Golar: Dve
nevesti - 30. I. 1954 (rež. E.
Frelih) — K. Hennequien: Slad-
kosti rodbinskega življenja — 9.
IV. 1954 (rež. in sc. E. Frehh) —
O' Neill: Ana Christie — 22. IV.
1954	(rež. in sc. E. Frelih) — R.
A. Goetz: Dedinja — 15. V. 1954
(rež. P. Malec)
Režiser P. Malec odide v SNG
Maribor in prihaja občasno reži-
rat kot gost.
Sezona 1954/55: V. Rabadan:
Kvej Lan — 5. X. 1954 (rež. in sc.
E.	Frelih) — D. Niccodemi:
Scampolo — 23. X. 1954 (rež. in
sc. E. Frehh) — H. Tiemeyer:
.Mladost pred sodiščem — 20. XI.
1954	(rež. H. Košak) — D.
Gorinšek: Rdeča kapica — 19.
XII. 1954 (rež. T. Potušek) — F.
S. Finžgar: Naša kri — 18. L
1955	(rež. H. Košak) — Ž.
Konfmo: V soboto se poročim —
4. IV. 1955 (rež. in sc. E. Frelih)
- J. Drutten: Grlice glas — 12.
ni. 1955 (rež. in sc. E. Frelih) -
P. Budak: Metež — 14. IV. 1955
(rež. P. Malec; sc. J. Polajnko) —
F.	Žižek: Miklova Zala - 4. VI.
1955 (rež. T. Potušek, sc. J.
Mežan) — predstava je bila
Igrana na ptujskem gradu.
Sezona 1955/56: B. Kreft:
Celjski grofje — 24. IX. 1955
(rež. P. Malec) — F. Streidher:
Kam iz zadreg — 15. X. 1955
(rež. P. Malec) — J. Patrick:
Vroča kri — 22. X. 1955 (rež. P.
Malec) — M. Maeterlinck: Stil-
mondski župan — 22. XII. 1955
(rež. in sc. C. Debevec) — R.
Pečjak: Kraljična z mrtvim srcem
—	25. 1. 1956 (rež. A. Anderle) —
D. Filippo: Ni res, pa le verja-
mem — 23. II. 1956 (rež. J. Tiran,
sc. M. Burina in J. Mežan) — 1.
Potrč: Krelli — 29. 111, 1956 (rež.
in sc. J. Gale) — D. Dobričanin:
Skupno stanovanje — 28. IV.
1956 (rež. H. Košak) — A.
Hopvvood: Škandal — 23. VI.
1956	(rež. in sc. E. Frelih).
Sezona 1956/57: A. T. Linhart:
Ta veseli dan ali Matiček se ženi
—	15. IX. 1956 (rež. in sc. F.
Frelih) — K. Capek: Mati — 17.
IX. 1956 (rež. H. Košak, sc. V.
Rijavec) — Molier: Tartuffe: —
8. XII. 1956 (rež. H. Košak, sc. V.
Rijavec) — B. Čebulj: Janko in
Metka — 26: XII. 1956 (rež. A.
Anderle) — B. Nušič: Narodni
poslanec — 10. II. 1957 (rež. A.
Anderle) — J. Priestley: Nevarni
ovinek — 10. III. 1957 (rež. H.
Košak, sc. N. Matulj) — F.
Roger: Trije fantje in eno dekle
—	10. IV. 1957 (rež. in sc. E.
Frelih) — J. Lutovvski: Dežurna
služba — 11. V. 1957 (rež. in sc.
S. Jovanovič) — V. Eftimiu:
Človek, kije videl smrt — I L VI.
1957	(rež. H. Košak, sc. S..
Jovanovič).
Sezona 1957/58: C. Goldoni:
Sluga dveh gospodov — 12. IX.
1957 (rež in sc. E. Frelih) — E.
Frelih: Vrnil seje — 17. X. 1957
(rež in sc. E. Frelih) — L. Ver-
neuil: Potovanje v Benetke — 20.
IX. 1957 (rež in sc. E. Frelih) —
K. Čašule: Veja v vetru — II.
XII. 1957 (rež. M. Stefanovski)
—	O. NVuchner: Pastirček Peter
in kralj Briljantin — 23. XII.
1957	(rež. M. Cegnar) — P.
Hamilton: — Plinska luč — 4. II.
1958	(rež. E. Frelih, sc. v. Hege-
dušič) — A. Remec: Magda —
18. III. 1958 (rež. F. Delak, sc. S.
Kump) — E. Harris: Molčeča usta
—	3. IV. 1958 (rež. J, Kislinger, sc.
S. Jovanovič) — G. Axelrod: Se-
dem let skomin — (rež. J. Kislin-
ger) — H. Herbert: Vsakih sto let
—	31. V. 1958 (rež. J. Gregorc).
31. avgusta 1958 je bilo ptujsko
poklicno Okrajno gledališče uki-
njeno.
OBDOBJE 1952—1958
Direktor gledališča je bil do L
aprila 1953 še Jože Rojic. S tem
dnem je prevzel mesto direktorja
gledališča Jože Gregorc in je
ostal na tem mestu, kakor že
rečeno, vse do njegove ukinitve,
31. avgusta 1958. Stalni režiserje
bil dve leti (1952—1954) Peter
MALEC. V sezoni 1956—1957 je
bil umetniški vodja in režiser
Hinko KOSAK. v sezoni
1957—1958 pa režiser in umetni-
ški vodja Emil FRELIH. Režii,er-
ji gostje: poleg — nekaj sezon
stalno nastavljenih režiserjev —
Petra Malca, Hinka Košaka in
Emila Freliha so kot gostje
režirali še: Ciril Debevec, Jože
Tiran. Jože CJale. Sveta Jovano-
vič, Juro Kislinger in M. Stefa-
novski.
Scenografi gostje so bili: ing.
Viktor Molka, akademski slikar-
ji: Lojze Perko, Maks Kaučič in
Janez Mežan. nadalje Ivan Pen-
gov. Milan Butina, Vladimir
Rijavec, ing. Sveta Jovanovič,
ing. Niko Matul, Vlasta Hegedu-
šič in Saša Kump.
Igralski ansambel: v tem ob-
dobju so bili angažirani pri
ptujskem poklicnem gledališču
(daljši ali krajši čas) igralci:
Franček Vičar, Daniel Šugman,
Franjo Gunžar, Lojze Matjašič,
Boris Kočevar, Štefan Verdnik,
Tone Potušek, Adolf Anderle in
igralke: Sonja Dolinar, Berta
Ukmar, Ančka Bajgot, Vera
Videčnik, Meta Pirnat, Danica
Šenkinc,Erika Stehlik, Minca
Jeraj, Božena Jeseniko, Ivanka
Korošec, Majda Herman, Ne-
deljka Kacin, Hermina Matjašec,
Igralci, igralke gostje: Alenka
Svetelova (SNG Ljubljana —
Prebrisana norica). Mira Sardo-
čeva (SNG Maribor — Veronika
Deseniška) Mija Vidičeva (SNG
■Maribor — Veja v vetru), Hugo
Florjančič (SNG Maribor —
Kovarstvo in ljubezen. Pesem s
ceste). Arnold Tovornik (SNG
Maribor — Tartuffe in Metež),
in Maks l urijan (SNG Ljubljana
— Celjski grofje)
lehnični šef je bil Jože Milko-
vič, odrski mojster Miro Cobelj,
gospodar Franjo Lenartič —
-šepetalka Natalija Holas, elektri-
čar Ludvik Pečnik — gled. frizer-
ka Elza Berlič. Vsi na kraju
navedeni so nastopali po potrebi
tudi kot igralci. Blagajničarka
Marija Makole.
Gledališče je v tem obdobju
gostovalo na naslednjih okoliških
odrih: v Gorišnici, Markovcih,
Ormožu, Veliki Nedelji, Ljuto-
meru, Križevcih, Beltincih, Gor-
nji. Radgoni, Dornavi, Juršincih,
Cirkulanah, Cirkovcah, Majšper-
ku, Vidmu pri Ptuju, Poljčanah,
Slovenski Bistrici, Trbovljah, na-
stopili pa so tudi v Kopru, Izoli
in Ljubljani .. . .
Sestavil: P. Malec
Kurentovanje bo tudi
prihodnje leto
Minuli teden so se sestali člani častnega in organizacijskega odbora
za izvedbo ptujskega Kurentovanja, kateremu predsedujeta dr. Cvetko
Doplihar in Jože Strafela. Pregledali so finančni obračun letošnjega
kurentovanja in pri tem ocenili, daje odbor deloval dobro in varčno m
nima nepokritih finančnih obveznosti.
Osrednja tema sestanka je bila, kako za naprej. Dogovorjeno je, da
se ta osrednja ptujska folklorno-turistična prireditev naj izvede vsako
leto tudi v bodoče. Ker pa le-ta že dolgo m več samo ptujska, temveč
slovenska oz. jugoslovanska, zadnja leta pa celo mednarodna. Zato bi
bilo prav, daje nekoliko močneje vključena v slovenski program.
V ta namen bodo pripravili podrobno informacijo o minulem delu
in o širšemu pomenu, ki ga ima ta prireditev za ohranitev, lahko bi rekh
žepozabljenih ljudskih običajev injo posredovali širši slovenski javnosti,
zlasti pa kulturni sferi. Istočasno pa bo potrebno najti dogovor o stalnem
sistemskem financiranju folklornega dela pri združenem delu tudi
doma, oz. v občini. Vse to bi naj stAlo do začetka Jeseni, da bi potem
lahko zastavili trdnejši program za izvedbo KURENOTVANJA v letu
1982.	' ^	OP
Ženski poevski zbor „Alojz Arnuš"
Rogoznica gostoval v Varaždinu
v okviru XX. delavskih srečanj bratstva in prijateljstva '81, je Ženski
pevski zbor prosvetnega društva »Alojz Arnus« Rogoznica, gostoval v
Varaždinu. S svojim slcrbno pripravljenim koncertnim programom je
zbor nastopal na osrednji občinski proslavi ob Dnevu samoupravljalcev
Jugoslavije, kije bila v koncertni dvorani Narodnega gledališča »Avgust
Cesauec »Varaždin. 26. junija 1981.
Številni udeleženci proslave so zelo pozorno spremljali nastop
pevskega zbora in ga nagrajevali s ploskanjem, s katerim je varaždinska
glasbena publika izražala svme zadovoljstvo in priznanje hkrati. Po
končanem koncertu so se pohvalno izrazili o kvalitetni izvedbi tudi
predstavniki občinske skupsčine in družbenopolitičnih organizacij ob-
čine Varaždin. Dosežen uspeh v Varaždinu je nova spodbuda ženskemu
pevskemu zboru »Alojz Arnuš« za še vstrainejše delo v novi sezoni.
Ob koncu je vredno zapisati tudi to, da sta gostovanje omogočila
občinska sveta SSH in ZSS Varaždin in Ptuj v okviru medrepubliške
kulturne izmenjave ter se jima v imenu celotnega zbora javno zahva-
ljujemo.	FB
3. nadaljevanje
DRANEK (DRANNECK), DVOR, GRAD?
Nepreverjena lokacija v naselju Tržeč pri Šentvidu pri Ptuju,
"lenda ob izlivu Polskave v Dravinjo. Po pripovedovanju domačinov so
(lanes tu vinogradi, občina Ptuj.
Dvor se orvič omenja v delilni listini iz 1441 kot TRENECKH;
'«rat je kot dediščina po umrlem Frideriku Ptujskem prišel v posest
njegove sestre Ane Schaunberške. Ostaja možno, da se na dvor nanaša
'udi omemba iz 1392, ko se omenja TURN TRAUN, saj je znano, da so
srednjeveški dvori obliko stolpov. 1445 je deželni knez oddal
^ašperju Windischeratzerju v zaiem opuščeni dvor Dranek in tri
kmetije — ODES HAUS TRENNEGKH. Zahn navaja letnico 1462, ko
omenja AIN ODS HAWS GEN. TRENNEGKH in 1464 AIN ODS
HAWS TRENNEGKH. Je imela stavba značaj gradu?
Opuščeni dvor ali grad so pozneje očitno spet pozidali, zakaj 1525
Jf v njegovi posesti Windischgratzerjev nečak Krištof, kije ob cenitvi
premoženja 1542 naznanil: »Potlej cenim svoje plemiško prebivališče
Traineckh, ki so ga pred časom sovražniki razdejali in uničili,
ako da že dolgo ni nihče v njem prebival in je bilo obraslo z grmičevjem,
■^"Paj s pripadajočim ribolovom in drugimi pritiklinami. . .«
Windischgratzerjem sledijo kot posestniki dvora 1605 Krištof Fii-
ger, 1642 Tomaž Striebl, 1649 Simon Moscon. 1658 Gabriel baron pl.
•etrichstein. Njegov sin gaje 167 7 vrnil Mosconom. 1684 gajeJulijana
P ■ Lebenegg odstopila Hansu J. NVassermannu, ta pa gaje 1689 prodal
^■■oiu Joh. M. Thurn — Valsassina, kije gospoščino združil s Turniščem.
® '900 so razpadajoče zidovje podrli.
''•^AJŠTAJN (FREISTEIN), GRAŠČINA
n, ravnini, nedaleč od strnjenega naselja. Spodnja Polskava 155.
Slovenska Bistrica.
^ r^osest je bila v 16. stol. v rokah Regallov iz Rač in Polskave, ki so
jOetno prvi tu pozidali dvor in prenesli sem središče svojega deleža
6 omperške dediščine. Dvor ali graščina se menda prvič omenja že 1570,
je vsekakor stala pred 1603. ko je gospa Ana Regall. roj. Haller prodala
|^.''Poščino Frajštajn Juriju Stubenberškemu. Njemu je sledil Erazem
l^^etrichsteinski. 1635 so graščino napadli in zavzeli uporni kmetje. 1671,
HellV ^ 'iružinska posest delila, je dobil Frajštajn s pritiklinami grof Žiga
y "'nedpl. Dietrichstein in gaže 1679 prodal samostanu v Studenicah.
studehiških dominikank je graščina ostala do 1782. ko je bil
p "lostan opuščen in je njegova posest prešla 'v last verkega sklada.
lastniki: 1828 grofKlemens Brandis. 1904 grof Batthyany. ki si
P^Pndobil tudi Vartenhajm in Gromperk. Med obema vojnama je bil
'^OmK^"''^ v posesti Miroslava Auscha. danes ga poseduje Kmetijski
^binat iz Ptuja in ga uporablja za stanov nja.
edanja •,!;)vb4 ie d akrat jdem. -.no, n^ »dkleten-;. dveinpolnad-
'	n.:.idanon :t!-r:: :: ploskvi v 'ki črk.- ." rdb r \
^'avin .,- r	in :■ p	-bjeLt; ki ji k<./ V -
scherjev bakrorez, ni več. Ospredje fasade je poudarjena z mogočnim,
rusticiranim renesančnim portalom, nad katerim je v vsakem nadstropju
po ena. plemenito oblikovana trifora, predeljena z okroglima, na sredi
odebeljenima, kanaliranima stebričema. V podstrešni etaži je v osi
stavbe preprosta bifora. Vrh stene pod kapom je konzolni venčni zidec,
ki obteka celotno stavbo. Vsi okenski okviri na fasadah so originalni,
opremljeni s proflliranimi kamnitnimi obrobami. Le bifora v prvem
nadstropju začelnega trakta je predelana v navadno okno.
Pritlični prostori graščine so opremljeni z banjastimi oboki s sosvod-
nicami in rabijo za kleti. Iz veže drži uvito kamnitno stopnišče v vrhnja
nadstropja. V kletne in stanovanjske prostore, še vedno drže originalni,
renesančno profilirani portali, ki so ohranjeni v pritličju in nadstropjih.
Le v pritličju je eden izmed portalov izluščen in odnešen. Proti priča-
kovanju pa tudi v nadstropjih niso obokane le veže, ampak večidel tudi
bivalni prostori. Oboki so banjasti in križni, opremljeni s sosvodnicami
in včasih poudarjeni z grebeni.
Vodnjaka na graščinskem dvorišču z letnico 1643, ki sem ga eviden-
tiral ob obisku graščine pred približno desetimi leti, ni veČ.
GAJEVO (GAJOFZEN). DVO|^
V ravnini. Gajevo 3. blizu Muretincev pri Ptuju, občina Ptuj.
1320 je imel Oto Pesniški v CAJANCZ v zajmu ali zastavi tri
kmetije od salzburške nadškofije. 1368 se Herman m 1425 Ulnk ime-
nujeta Pesničarja iz Gajeva POSSNITZER VON GAVACZ. V Gaje-
vem so imeli potemtakem Pesniški svoje trdno prebivališče ihren festen
Sitz. Ulrika Pesniškega so 1472 kot sovražnika izgnali iz dežele; rodovina
je takrat najbrž izgubila tudi Gajevo. V ogrski vojni 1479—1490 se je
posesti pt^la.stil Korvinov vojskovodja Jakob Szekely. kije gospodaril na
Borlu in Ormožu. Njegov sin Lukas je 1542 pri cenitvi premoženja
nav-dcl udi opusteli dvor Gajevo — DEN ODEN EDELMANN-
—SI r GAJOVECZ. Ko sta si Luk:.- -Vci, - i--<va 15^4 delif-^ poscst. jl
C ■ pr:p;idel .Mih.iclu. u^ >r V:'-i p; Jakob.: "^ružin^k
- . rk i k	; Ga -v- ; t v dru^.
roke. Med posestniki srečamo Gabriela Machvvandra, Hansa Chr. ba-
rona Gallerja in 1659 barona pl. Sauerja. Naposled je Gajevo prišlo v
rok. n.iuskcpa vitešk- -a red;-:, kije upravljal pc.est iz Velike NV-doje.
R-,-d ■ v .Mun tincih p. idal n. <; in* -, v Gajevem p; j« ostal; k.'- a
m VI?" ,ka Kkn. P na-r^j. -tavb. p; . •"■n piv-;idana.
j.Ja!j-;vanje pri';! -"--j
Graščina Frajštajn. Trodelna okna nad vhodnim portalom.
Jeziltovno pomanjkljiva
radijska poročila
s. F. iz Ljubljane nam je poslal naslednje pismo: »V jutranjih
poročilih seje naši radijski hiši dne 3. 4. 81 primerilo, daje med drugim
poročala tudi takole: .Treba je imeti v vidu .. in. Obravnavali so
interesne stopnje'. Prva cvetka ima ničlo v Pravopisu, z drugo pa so bile
najbrž mišljene obrestne mere, ki jih je nekdo dobesedno in napačno
prevedel iz angleškega, interest rates'.«
V tem sporočilu se nam zdi značilno, da sta jezikovna spodrsljaja iz
JU PRANJIH poročil. Kdor kaj več posluša ljubljanski radio,je namreč
lahko opazil, da so napake v poročilih čez dan redke, zjutraj pa prav
pogostne. Navajamo nekaj naključno nabranih jezikovnih napak iz
jutranjih oddaj:
»Forlanijeva vlada je včeraj zaprisegla« — namesto PRISEGLA.
»V notranjosti Slovenije več ali manj sneži« — BOLJ ALI MANJ. »Ker
se vremenski pogoji ni.so spremenili« — VREMENSKE RAZMERE.
»Za nemoteno odvijanje dela« — POTEKANJE, OPRAVLJANJE
DELA. »Ob koncu seje zasedanje seznanilo, daje doseženo soglasje« —
menda je bilo mišljeno: JE BILO ZASEDANJE OBVEŠČENO. »V
Jugoslaviji bomo v letu 1981 proizvedli... ton mesa« namesto PRI-
REDILI TOLIKO TON M1-:SA. »Zamjatin je ocenil, da države še niso
dojele vso razsežnost dogtnikov na Poljskem« — je MENIL, da niso
dojele VSE RAZSEŽNOSTI. »Delegacija bo odpotovala na povabilo
Baas stranke. Baas stranka bo tudi. . .« — na povabilo STRANKE
BAAS.
Vse kaže, daje lektorska služba našega radia pomanjkljivo orga-
nizirana, tako da j utranjih poročil nihče ne popravlja. In dokler tisti, ki
poročila sestavljajo, ne znajo prav pisati, jim mora besedila pač kdo
popravljati, da ne bodo delala škode in zbujala zgledovanja med
poslušalci.
Razsodišče vabi vse posameznike, društva, organizacije in vse
druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge
in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za
slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000
Ljubljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna
skrb!
Kako pišemo uradovalni
in poslovalni čas?
»Vozovnica ne velja ob delavnikih razen sobote med 5.00in 7.00 uro
in med 13.00 in 15.00 uro. — Uradne ure za stranke: ponedeljek, torek,
sreda, četrtek od 7. do 16.30 ure in petek od 7 do 13 ure.« — se to res ne
da povedati bolj pregledno in pravilno?
Seveda se da in je tudi priporočljivo, saj je podatek o uradovalnem
in poslovalnem času eno prvih sporočil, s katerim se srečujejo stranke in
po njem presojajo tudi jezikovno raven urada, pisarne, trgovine .. .
Taka sporočila morajo biti kratka in jasna, pa vendar v skladu s
pravopisnimi načeli. Za napiseje uveljavljena poseona tehnika skrajšav.
Namesto »Odprto immo vsak c^n od 6. do 22. ure« pišemo na primer kar
»Odprto vsak dan od odo 22«. Če številki dodamo besedo »ura«, pišemo
številko s piko, ker gre za vrstilni števnik, in beremo »od šeste do
dvaindvajsete ure«, sicer pišemo brez pik in beremo »od šestih do
dvaindvajsetih«.
Sporočilo lahko napravimo še preglednejše, če ga napišemo v dveh
ali vec vrstah:
ZA STRANKE
ponedeljek in petek: 8—12
sreda: 7—12 in 15—16,30
Tako ne potrebujemo glagola (Odprto imamo, odprto je ...) pri
navajanju dni se izognemo predlogom (ob ponedeljkih . ..), izpustimo
morebitno končno dvopičje (Za stranke:), oaoade orvi oredlog ori urah
(odprto od osmih . ..), Icer smo tudi sicer vajeni pisati samo pomišljaj
(18(50—1849), beremo pa oba predloga (od osmih do dvan^stih).
Poslana zgleda sta torej napačna predvsem zaradi manjkajočih pik,
prvi pa je povrh tega popolnoma nejasen, saj trdi da vozovnica velja
samo ob sobotah od petin do sedmih in trinajstih do petnajstih.
10- NAŠI DOPISNIKI
tednik
Delo na trasi, vročina, dež, voda v jarkih, vendar delo teče naprej
Foto: M. Ozmec
KULTURNO-ZABAVNI
PROGRAM
Završetkom prve dekade možemo sagledati i rezultate koje smo
ostvarili pripremanjem kulturno-zabavnog programa. Od našeg dolaska
u naselje bile su nekoliko puta organizirane drugarske brigadirske večeri
u kojima su sudjelovale sve četiri brigade.
Možemo reči, da su se sve brigade trudile u pripremanju programa,
ali rezultati nisu bilijednako uspješm za sve.
Kriterij po kojem su se pravili jednako uspje.šni za sve.
Kriterij po kojem su se pravili programi zahtijevao je od programa
aktuelnost, raznovrstnost, te svekako prihvačeno od strane brigadira.
Kao najuspješniji u pripremanju programa istakle su omladinske
radne brigade »19. novembar« i »Kozara«. Njihov program je bio
raznovrstan. aktualan i prihvačen. Biloje tu pjesme. i humora i narodnog
melosa. poezije, za svakog ponešto ORB »Matija Gubec« i »Prežihov
Voranc<< ocijenjene su za svoj program nešto slabijom ocjenom jer njihov
program nije bilo u potpunosti kompletan.
Uglavnom. programom smo zadovoljni i nadamo se da u drugoj
dekadi program biti još kvalitetniji.
Jasna Pleteš
Tehnična kultura
Na zadnjem sestanku tehnične kulture, ki ga je vodil predsednik Cazim
i Beiči, smo ugotavljali obisk v prvi dekadi. Ugotovili smo, da so bile vse
I brigade zelo uspešne, vendar je imela naša brigada s 86 % še zmeraj naj-
1 slabši obisk. Kriterij za ocenjevanje je bil 70 "/o za zelo uspešno. Rezultat
f je očitajoč. Vsi se pridno učijo.
Na tečaju cestno prometnih predpisov so brigadirji dobili knjigo, ki so
jo že obdelali, to pa potrjuje njihovo delavnost.
Na tečaju Rdečega križa so ravno tako dobili knjigo, po kateri pridno
i vadijo, kako ponesrečencu nuditi prvo pomoč.
i Foto amaterji so na tečaju že dobili filme. Z njimi slikajo brigadirje,
I njihovo življenje in okolje, v katerem živijo. Te slike bodo potem razvili
^ in razdelili brigadirjem, ki si to želijo.
Radioamaterstvo je v naši brigadi še najbolj obiskan tečaj. Na začetku
smo dobili tanko skripto, po kateri smo se učili osnove radioamaterstva,
? razne kratice itd. Sedaj pa smo dobili debelejšo, še bolj obširno skripto,
I po kateri se bomo učili za izpit.
I Upam, da bo v drugi dekadi naša brigada bolj obiskovala tečaje in s
* tem pridobila več znanja.
Tomislav Stepec
I Pismo iz Kotorja
V Kotor smo po dolgi vožnji srečno prispeli v nedeljo zjutraj ob 5.
uri. Z ostalimi brigadami smo zapeli nekaj pesmi in zaplesali Jugoslavijo.
Prvi dan življenja v naselju je bil živahen in zanimiv. Najprej smo do-
bili postelje. Potem nam je ekonom razdelil brigadirke in copate. Nasle-
dnji dan smo se morali rano vstati, kar pa je bilo za nas zelo težko.
Sčasoma smo se tudi na to privadili. Vstajamo ob pol štirih in pospra-
vimo postelje, takoj za tem pa imamo telovadbo. Po telovadbi je POZ-
DRAV ZASTAVI, nato pa je zajtrk. Po končanem zajtrku se zopet v
stroju odpravimo v avtobus, s katerim se odpeljemo na traso. Sedaj vsak
dan kopljemo jarek za PTT omrežje. Včasih imamo takšno smolo, da
i zlomimo veliko krampov in lopat, saj izkopavamo ,,prave skale". Deže-
vati noče nič in vsak dan sije sonce. Vendar kljub vsej vročini nismo žej-
ni, saj nam naša mala brigadirja pridno prinašata vodo. Po končanem
i delu na trasi se vrnemo v naselje. Takoj nastane velika ,,gužva" pod tuši,
' saj "bi bil vsak rad čimprej čist. Včasih se tudi zgodi, da se katera punca
kar oblečena stušira, saj ne nič, kajti fantje so bolj močni. Potem sledi
kosilo, ki nam zelo tekne. Zvečer je spuščanje zastave, še pred tem pa
razne dejavnosti. Pri spu.ščanju zastave zopet pojemo vsaka brigada svojo
J himno. Takrat nam tudi povedo rezultate celodnevnega dela. Potem v
f stroju odidemo k večerji.
Ob večerih pripravljamo tudi razne kulturne večere z različnimi skeči,
tekmovanji, igrami brez meja, z izbiro ,,miss naselja". Včasih gre cela
brigada v kino ali poslušamo kakšen ansambel . . . Življenje v brigadi je
res zelo živahno in samoupravljalsko. 14. junija smo imeli zvečer ob os-
' mih otvoritev akcije. Spremlja! jo je bogat kulturni program in prevzeli
so nas res lepi občutki. Vsi skupaj smo končali z besedami: ,,M1 SMO
TITOVI, TITO JE NAŠ". Vse brigade sodelujemo in sklepamo prijatelj-
stva, zbiramo in menjujemo embleme, se slikamo in pojemo.
Čeprav smo nekateri prvič na akciji in se nam postavljajo različne
težave, mi je brigadirsko življenje všeč in vsi si obljubljamo, da se še vi-
dimo na prihodnjih akcijahi
Brigadirski pozdrav
I prode udarna akcija
Kako vrijeme prolazi, na akciji postaje sve uzbud-
Ijivije. Radi se svaki dan sve više i više. Naročito je li-
jepo onda kada je udarna akcija.
Taj dan počinje, kao i svi ostali, jutarnjom fiskul-
turom. Naravno, brigada ,,Matija Gubec" opet je
poslednja. Zahvaljujuči pojedincima koji uvijek pre-
spavaju ,,Hej, hej, brigade", uvijek stižemo poslednji
na igralište i posljednji .se vračamo. Vračamo se trče-
čim korakom i onako mamurni zapevamo himnu iz
sveg glasa, te jurimo na doručak.
A što je s odlaskom na trasu? — Opet ,,Matija Gu-
bec" kasni. Neki su čak uspjeli i zaspati pa su na tra-
su stigli poslije podne.
Taj dan smo imali izuzetno dobar teren, vode ko-
liko hočeš. Morali smo se okupati kako ne bismo
trosili vodu u kupaonici kad se vratimo u naselje
(ionako je nikad nema dovoljno).
Nakon kupa ma smo, onako čisti i poluobučeni oti-
šli na svečanost koju su nam priredili mještani. Tamo
nas je svečano dočekala . . . kiša. Onako umorni ni-
smo bili raspoloženi za obečanu igranku koje ionako
nije bilo (nije nam poznato iz kojih razloga). Interesi-
raia nas je samo večera. Kako je ona bila ,,odlična", i
za nju nas je brzo prošao interes. Pošto prostorija u
koju su nas smjestili nije bila dobro osvijetljena, neka-
ko smo jeli, ali kad su stavili novu žarulju, više nikako
nije išlo. Da nije bilo kuhanog vina, bili bismo stvarno
razočarani.	,
Svi smo jedva čekali, da se vratimo u naselje, ali
autobusuni traga ni glasa. Kad smo izgubili strpljenje
čekajuči ga, počeli smo spavati naslonjeni na stolove.
Nezgodno, ali nismo si mogli pomoči.
Još su jedino temperamentni brigadiri iz Prištine
bili na nogama i pjesmom pokušavali dignuti na noge i
nas ostale. Tako im obično svepolazi za rukom, ovaj
put nisu uspjeli. Tu je ipak trebalo uložiti više napora.
Napokon — autobus. Pokušavamo svi sretni od-
jednom uči u njega, ali ne uspijeva. Dvadeset minuta
vožnje do naselja smo prespavali.
A kad smo stigli? Svi pojurimo u kupaonice, ali...
zaustavi nas komandant, koji, da ne bi iznevjerio svoj
dobar, stari običaj, izgovara: ,,Brigada, zbor! U poti-
Ijak, da vas prebrojim!", a mi se pitamo ,,pazašto sad
opet!?".
Konačno stižemo u kupaonicu, a tamo ^ tople vo-
de ni kapi. Ali nije ni važno. Imali smo kap, dvije
hladne. Bilu je dovoljno.
Zeljko Mrdženovič
Zakaj
v brigado?
Mlada generacija Slovenije žgi-
prostovoljnim delom neposr^^j^
prispevati k krepitvi materijalng
nove samoupravljanja. Govorj^^
o Soli samoupravljanja, o obn
Ijanju tradicij NOB in MDa tafc'';
po vojni. Govorilno o bratstvu
enotnosti, razširitvi socialistif'"
zavesti, o vsestranskem izobra)^'
vanju in delovanju v interesni
dejavnostih mladinca brigadii-j^
Govori st še o marsičem, todg i.
so to res vzroki zaradi katerih pfj'
hajamo mladinci na MDA?
Zaupam mladincem in verjj
mem, da so to vzroki, zaradi kat«
rih se udeležujemo MDA, vendari
veliko takih, pri katerih bi lahi;^
dvomili v njihovo zavest, v njihov
odnos do MDA. To so ponavadi tj.
sti, ki so bili ,,prisiljeni" oditi v
MDA (praksa), veliko pa je tudi ta.
kih, ki jih žene v brigado le slapo
uspehu, priznanjih, udarniških
značkah — predvsem zaničujem te
zadnje. To so pusti, prazni ljudje
ki vidijo le sebe. Zaman od njih pri!
čakujemo bratstvo in enotnost, pri.
jateljstvo — ti pogosto ustvarjajov
brigadi, grupiranje, predvsem pa
razbijajo in uničujejo skupno delo
odnose med brigadirji. Vse to le za!
radi ko.sa železa, zaradi lastnih ko.
risti. Za take v brigadi ne bi smelo
biti prostora, a ozrimo se okoli sebe
in videli bomo kar nekaj takih „ti.
pov". Cas je že, da se takim briga-
dirjem skupno upremo, spremeni-
mo njihovo mišljenje, njihovo za-
vest, njihove cilje.
Ce nam to ne uspe (to nam mora
uspeti), kam bo taka mladina
pripeljala samoupravno neodvisno
Titovo Jugoslavijo?
Spomnimo se na zamisel o meša-
nju brigad, da bi se brigadirji vseh
brigad 1. izmene ZMDA Slovenske
gorice" pomešali med seboj, širili
prijatelj.stvo, enotnost, bratstvo.
Takoj so se posamezniki javili, pre-
pričevali ostale, da bo to škodilo
uspehu brigade na trasi in da/aka
oblika sodelovanja ne more biti
uspešna. Namesto, da bi se pobra-
tili in združili moči v nove skupne
delovne uspehe, naj bi to pobrate-
nje rodilo skupine posameznih bri-
gad, ki bi poskušale druga drugi
škodovati in uničevati bratstvo in
enotnost.
Jur^ Velikonja
BRAČA SMO...
Tako več tridesetj neku odlazi-
mo na omladinske radne akcije ši-
rom naše samoupravne socialistič-
ke Jugoslavije. Dolazimo i odlazi-
mo, ali za nama ostaje nešto nepre-
cenljivo, veliko, nešto što nas sviju
čini srečnim i još mladjim.
Ostaju prijateljstva i drugarstva
na akciji rodjena i učvrščena, osta-
ju ljubav na trasi pogledima i dru-
garskom pomoču započeta, svi za-
jedno učimo veliku školu samoup-
ravljanja, svaku od nas postaje i
takvog sebe posle akcije nosi u ži-
vot. Nosi sa sobom novo ime —
Brigadirsko.
Danas je to ovog dana me.seca ju-
na, ovde na Dornavi, gde se na gra-
dilištu poput mnogih sličnih širom
naše domovine izgradnjuje —\
COVEK.	^
Izgradjujemo se, živimo svi ži-
votom socijalističke mladosti da bi-
smo za budučnpst imali šta ponesti
i da bismo znali kako i zašto stva-
ramo, živimo da bi nas nasledile
nove generacije mladiča i djevojaka
godinama koje mi nosimo.
Stari akcijaši znaju, a oni koji su
ovog juna tek zakoračili stazama
dobrovoljnog omladinskog rada če
da vide i osete, da su najdraži tre-
nutci u našem brigadirskom životu
oni kad jedan drugome pružimo ru-
ku i kažemo ,,BRAČA SMO".
Bratstvo — kad izgovoriš tu reč
bliskosti osetiš zvuk miliju i lepši
od žubora brze planinske reke ili
pak drskuta ptica koje najavljaju
budjenje prolječa.
Brat je za vse nas simbol neras-
kidivosti, kao nešto što večno traje
ili kao vatra koju nisu u stanju, da
ugase največe vode. U omladin-
skom naselju vlada prava akcijaška
atmosfera. Sve brigade, pa i briga-
dire pojedinačko vežu tople niti
bratstva. Na svakom koraku su-
sret, poznanstvo pomalo udvara-
nja, zajednička pjesma: makedon-
ska, albanska, madjarska, črno-
gorska, kosovska, pesma kozarač-
ka . . . sve zajedničko . . .
Cvor u koji če se simbolično po-
vezati bratske zastave če se razve-
zati, ali sve drugo če ostati čvrsto u
našim srcima, u našim uspomena, u
našim sječanjima.
Svaka akcija ostavlja traga u na-
ma. Neka se prvi put odvoli od ku-
če na duže vreme, neka stekne naj-
boljeg druga, neka doživim prvu
ljubav . . .
Volim, da šetam dok kiša sipi, a
svežina noči opija. Volim da raz-
mišljam o trenutcima samoče". Pitaš
se o čemu? O svemu, a ponekad i
po tebi, o nama. Citao sam, ne
znam gde, da su šetanja po kiši div-
na. Gluposti mislio sam, šta tu ima
divno? Na sve strane voda, blato i
dosadno mrmorenje kiše po krovo-
vima, ali za čudo, bili su u pravu.
Nočas, dok preskaček lokve po
trotearu i dok mi je kosa na čelu
siepljena od kiše, ja osječam kako
mi uspomene naviru i kako se po
k': zna po koji pui ono ječanje kri-
,t:-l-"*e pred mniim oči 13 Vidim te,
kao onog dana našeg rastanka, ka-
ko mi prilaziš očiju zamegljenih, i
vlažnih i kako me ljubiš i šapučeš
mi kako ti ne želiš da se razstane-
mo. A onda gledašu moj zamaglje-
ni pogled, tražeči potvrdu za svoje
reči i padaš na moje grudi, jecajuči,
a ja ti ljubim kosu čudeči seslanom
ukusu u ustima. Sta je ostalo do
svega?
Sječanje koje se javlja dok šetam
po kiši, a ona mi curi niz lice neko-
liko pisarna punih nežnosti i prisje-
čanja na ljubav i ništa nije više.
Tužan san, jer je sječanje na tebe
i naše zajedničke trenutke probudi-
lo u meni tugu i otvorila stare rane
zapljusuvši me talasom bola koji se
na trenutke pojačava toliko da sam
ga i fizički osječao.
A zatim se lagano pretvarajuči se
u tužni bezvoljnosti u tananu setu
koja me je lagano opijala uvlačeči
se u svaku porutela i
suprostavljajuči mi svaki nerv. La-
gano me počeo obuzimati neka rav-
nodušnost i unutrašnjost mi uspuni
neka blažena mirnoča koja se gra-
ničila sa zadovoljstvom iako nišam
znao zbog čega bi ja to trebao biti
zadovoljan, a nišam ni razmišljao o
tome.
Ponovno sam mislio o tome
kako su divne šetnje po kiši kako je
i tuga, koja se javlja sa
osječanjema izgubljenu sreču jedan
deo sreče, bez koje bi život bio
manje lepši, bez koje bi šetnje po
kišnoj noči bile prazne i mrtve.
Milosav Djilas
DRAGA MAMI!
Zdaj smo tu v brigadi že cela dva tedna. O, ko bi ti
vedela kako je meni dolgčas. Vsak večer mi gre na jok,
ko se spomnim, kako dolgo te še ne bom videl.
Veš, nas zelo mučijo. Vstati moramo že ob štirih
/jutraj, ko doma še tako fajn spim. Ti, mami, mi pri-
neseš zajtrk-v posteljo. Ti ne veš, tu moram pa še prej
na telovadbo, da se že na vse zgodaj zmatram. Name-
sto, da bi se po zajtrku malo spočil, nas pa že šibajo:
,,Vsi v zbor in na avtobus!" Avtobus najbolj sovra-
žim, ker nas odpelje na traso. Tu se še mučimo — 6 ur.
Ta zemlja je zelo težka, že lopato težko dvignem kaj
šele vse skupaj. O, mami, ko bi ti vedela, kako trpim.
9ic hujše pa je, kadar sije sonce. To pa sveti vsak dan
kot zmešano. Takrat sem tako moker od potu, kot ta-
krat, kadar me ti kopaš v naši banici. Ko pridemo v
na<;clio. sc moram sam umiti. Joj, pa še z ledeno mrzlo
vodo. > amesto tvojih nežnih rok, pa mi hrbet umijejo
žuljave roke brigadirjev. Bogi moj hrbet!
Ko gremo na kosilo, je taka vrsta, da skoraj padem
v nezavest od lakote. Pol me pa še v miru ne pustijo,
da se najem, ker mi dajo ,,minuto mirno". Veš, kako
je to nesramno! Namesto, da bi lahko po kosilu poči-
val, pa moram na sestanke, tekme, tečaje . . .
Se bolj pa se smilim samemu sebi, ko vem, kakobi
doma užival. O, manai, zdaj'te imam še bolj rad, ko
vem, kako težko je brez tebe. Nikoli več ne grem nika-
mor brez tebe.
Pridi me obiskat in mi piši, sicer bom še bolj jokal
vsak večer.
Koš poljubčkov ti pošilja
)	tvoj sinek MlHA
Izvještaj o postignutim
rezultatima ORB „19. novembar" iz Prištine
lil dekadi
ORB ,,19. Novembar" iz Prišti-
ne u prvoj dekadi ORA ,,Slovenske
gorice 81" radila na kopanju kana-
la za vodovod u opštini Ptuj. Pro-
sečna norma ORB sa rada na trasi u
prvoj dekadi je 207,43 a efekti-
va je bila 93,82.
Rad na trasi je ocjenjen kao vrlo
uspješan. Na planu društvenih akti-
vnosti ORB ,,19. Novembar" pO"
stigla je sijedeče rezultate.
Idejni politički rad — Vrlo
uspešar
Informisanje — Vrlo uspešno
Kultura — Vrlo uspešno
Tehnička kultura — Vrlo us-
pešno
Šport i rekreacija — Vrlo u^'
pešno
ONO i DSZ — Vrlo uspešno
Prema svini rezultatima OR^
,,19. Novembar" je
proglašena
udarnom j dobila priznanje ^
društvene aktivnosti.
Pored ovih radnih rezultata o^a
ORB postigla je krupne uspehe
polju širenja brastva — jedinstva'
drugarstva, zajedništva . . .
Ij drugoj dekadi i sve do kraJ^
akcije trudičemo se da postigne"^'^
bolje reruhate i ost varimo s^'
ke i:oj' budu poMavljeni pf^
Pr>i i/meni ZMDA so se v soboto, 13. junija pridružili tudi mladi iz KS
.,Bori^ Ziherl Ptuj
I- v fh r
tednik -
DELO DRUŠTEV - 11
^ POLETNIPROGRAM PLANINSKEGA DRUŠTVA
I	PTUJ
GORE VABIJO
Nastopili so dopustniški dnevi, polni pričakovanj in načrtov. Če se
nist'^ odločili kam na dopust, vas Planinsko druStvo Ptuj vabi na svoje
eno. dvo, tri ali sedem dnevne izlete v prelepi gorski svet v Sloveniji in v
l^akedoniji. l.epoto narave in svežino gorskih vrhov boste lahko doživeli
pa naslednjih izletih:
1	5/7-1981 — Sivka — llleviSke planine — Vojsko (transverzala —
pt)sebni avtobus)
2	19/7-1981 — Pokljuka — Uskovnica — Vintgar — Bled (posebni
avtobus — izlet primeren za starejše planince)
3	27—31/7-1981 — Sar planina v Makedoniji
4.6—9/8-1981 — Razor planina — Rodica — Črna prst — Petrovo brdo
(transverzala)
5 15 in 16/8-1981 — Bohinj — Komna — Sedmera 1 riglavska jezera —
ričarica — Vogar — Bohinj (del transverzale — posebni avtobus)
Izlete bodo vodili izkušeni planinski vodniki. Detaljni program in
pt)goji udeležbe bodo za .vsak izlet posebej objavljeni v planinskem
okencu v Krempljevi ulici v Ptuju. Vljudno vabljeni in veliko planinskih
užitkov.
Upravni odbor
Delavni upokojenci
Zadnja leta se društvo upokojencev v krajevni skupiiosti Makole
cKlljkuje po svoji dejavnosti, ki zavzema široko območje. .Med takšnimi
je bil tudi nedavni občni zbor društva, kjer so ugodno (Kenili dosedanje
delovanje in sprejeli naloge za prihodnje obdobje. Po oceni dosedanjih
delovnih rezultatov .so posebej povdarili vključevanje članov v vsa
družbena dogajanja krajevne skupnosti Makole. tesno povezanost
društva s krajevnimi organizacijami in društvi kot tudi z občinskimi. Se
posebno uspešno je to sodelovanje z osnovno šolo Makole in krajevnim
odborom RK. Njihova o.snovna skupna aktivnost je skrb za ostarele,
onemogle in bolne občane. I a dejavnost je tudi med najuspešnejšimi v
okviru občine Slovenska Bistrica.
Organizirana .skrb za občane je tudi rezultat spoznanja, da v KS
Makole skorajda ni starejšega občana, ki ne bi bil član društva upoko-
jencev. Med rekreativnimi dejavnostmi pa so najbolj priljubljeni izleti v
kraje znane po dogodkih iz NOB in tudi kraje s turističnimi znameni-
tostmi.
Danes društvo šteje prek 180 članov in samo štirje še niso vključčni
v njihove aktivnosti. Med osnovnimi dejavnostmi društva za prihodnje
obdobje ostajajo skrb za zdravje in socialni položaj starej.šega občana,
reševanje njihove stanovanjske problematike in organizacija zdrav-
stvenih uslug ter rekreativnih aktivnosti povezanimi s krajšimi izleti v
naravo.	Viktor Horvat
00 ZSMS »FRANC KRAMBERGER" ROGOZNICA
Priznanja najboljšim 00 ZSMS v KS
Konferenca mladih iz krajevnih skupnosti pri
Republiški konferenci ZSMS je v mesecu juniju
organizirala podelitev priznanj najboljšim OO
ZSMS v krajevnih skupnosti.
Vsem OO ZSMS v krajevnih skupnostih je
znano, da tekmovanje za najboljšo OO ZSMS v
KS poteka že več let. Tako tudi v naši občini
poteka izbor najboljše OO ZSMS preko konfe-
rence mladih iz krajevnih skupnostih. Z veliko
zamudo, toda vendarie, sta OO ZSMS ,,Franc
Kramberger" Rogoznica za leto 1977, ter OO
ZSMS Dolena za leto 1980, prejeli priznanji RK
ZSMS za najboljši OO ZSMS v KS.
Aktivnost mladih iz OO ZSMS ,,Franc Kram-
berger" Rogoznica je vidna že vrsto let. Delo
poteka kontinuirano, aktivnost je čutiti na vseh
področjih življenja in dela v KS. Nenehno smo
si prizadevali, da čimveč mladih usposobimo in
vključimo v delo krajevne samouprave. To ak-
tivnost smo enakovredno razvijali ob ostalih
aktivnostih in reševanju ,,mladinskih proble-
mov in aktivnosti", kot jih včasih imenujemo.
Do neke mere nam me to uspelo, vendar če bi
hoteli, da mladi postanemo popolnoma enako-
vreden in osločpjoč faktor pri razreševanju
vseh nalog v krajevni skupnosti, pri razreševa-
nju ciljev in želja mlade generacije, nas tu še ča-
ka veliko dela. Veliko dela v vseh 5 OO ZSMS,
kolikor jih v KS imamo, ne pa morda samo
dveh. Uspešno delo OO ZSMS lahko pripišemo
tudi sprotni vzgoji mladega kadra, saj pionirji
spoznajo OO ZSMS ter se vključujejo v njene
aktivnosti že pred vstopom v mladinsko orga-
nizacijo. Dobro je razvito kolektivno delo, delo
pK) komisijah. V mladinskih vrstah pa imamo
mladince z 10 letnimi in več izkušnjami.
Družbeno-politične organizacije v frontno or-
ganizirani SZDL v KS zagotavjajo takšne
razmere, da je mladina naše KS lahko nepos-
redni udeleženec samoupravnega odločanja in
vseh dogajanj v KS. Nikoli je niso postavljale
ob rob dogajanj. Toda reči moramo, da tega
mladi v celoti še nismo dojeli, včasih smo za to
premalo usposobljeni, nemalokrat pa najdemo
premalo volje in poguma, da bi določen
problem izpostavili, ter smo tako včasih zasto-
pani le formalno Te in še nekatere druge slabo-
sti smo in bomo odpravljali.
Crez napak in problemov, na drugi strani pa
uspehov rudi v prihodnje ne bo šlo. Tako trdi
tudi novo vodstvo OO ZSMS, ki je bilo pred
kratkim izvoljeno; Martin Vilčnik za predsedni-
ka ter Dragica Kostanjevec za sekretarja. Za
spanje .jn 6ddih ni časa. Pred nami je poletje
mladinskega prostovoljnega dela, pričetek pri-
prav na praznik KS heroja Lacka Rogoznica,
evidentiranje* kandidatov za volitve, organizira-
no preživljanje prostega časa v počitnicah in še
bi lahko naštevali.
Naj ta sestavek ne izzveni kot samohvala.-
Vedno smo bili in bomo pripravljeni napake
priznavati, uspehov smo veseli in jih ne skriva-
mo. Prejeto priznanje je samo vzpodbuda za
nadaljnje delo, 27. novosprejetih mladncev pa
nova moč, nove ideje, novi borci in graditelji
naše samoupravne' socialistične Titove Jugosla-
vije.
M. L.
Pionirji gredo julija na M DA v Brkine
Pionirska delovna brigada gre na
mladinsko delovno akcijo v Brkine,
skupaj s pionirsko MDB ,,Bratov
Sarh Maribor". Polovico brigade
bodo sestavljali ptujski, polovico
pa mariborski pionirji. Z maribor-
skimi brigadirji gredo trije mentor-
ji, s ptujskimi pa dva in sicer: Slavi-
ca Pišerko in Iren Hunjet.
3. julija bodo pionirji brigadirji
imeli prvo udarniško akcijo na de-
lovišču v Slovenskih goricah. Pri-
družili se jim bodo tudi pionirji iz
Maribora. Tako bodo že pred akci-
jo navezali stike. Vsi brigadirji-pio-
nirji bodo morali okrog vratu
obvezno nositi rutice. V pionirsko
brigado so vključeni predvsem
učenci 6., 7. in 8. razredov.
V sredo 11. junija so se tudi prvič
sestali in povprašala sem jih zakaj
si želijo iti na MDA, kaj jih je pri-
tegnilo ali so imeli kakšne težave...
Božo Črnila je učenec 6. razreda
osnovne šole Videm pri Ptuju. ,,Da
sodelujem na akciji, sem se odločil
zato, da bi pomagal ljudem v
nerazvitih krajih, da navežem stike
s svojimi vrstniki. Ko .sem se odlo-
čil, da bom sodeloval na MDA, mi
tudi starši niso nasprotovali. Iz na-
še šole se bodo te akcije udeležili
štirje pionirji. Prijavilo se jih je ve-
liko več, vendar so imeli zelo velike
probleme doma. Letos grem na
acijo prvič. Sodeloval pa sem že na
več udarniških dnevih."
Gorazd Rajher učenec 7. razreda
0§ Kidričevo. ,,Rad bi navezal sti-
ke s svojimi vrstniki, pomagal bi
rad ljudem pri izkopu vodovoda,
cest, električnega omrežja . . . Do-
ma nisem imel nikakršnih proble-
mov. Iz naše šole grem v to brigado
sam."
Matjaž Petrovič je učenec 6. raz-
reda OŠ v Dornavi. ,,Doma nisem
imel problemov. Mimo naše hiše te-
če trasa na kateri delajo brigadirji
zvezne MDA Slovenske gorice—
Haloze. Iz naše šole jih gre na akci-
jo v Brkine deset. Od te akcije
pričakujem, da bom spoznal življe-
nje ljudi na drugih področjih, in da
bi okusil brigadirsko življenje, saj
sem ga dosedaj samo opazoval. La-
ni sem se udeležil udarniške sobote,
na kateri so sodelovali vsi družinski
člani, so.sedje in drugi krajani.
Pionirska delovna brigada bo
odpotovala v Brkine 17. julija zgo-
daj, zjutraj.
J. Hvaleč
Nad 6300 mladih varčevalcev
Z zaključkom šolskega leta so se
zaprla tudi vrata pionirskih hranil-
nic. Učenci osnovnih šol ptujske
občine iz leta v leto beležijo večje
uspehe pri varčevanju. Ob koncu'
meseca aprila letos je bilo vseh var-
čevalcev čez 6300, ki so skupno
zbrali L962.5G6 dinarjev.
Ptujski pionirji so bili uspešni tu-
di v medšolskem tekmovanju za
najboljše literarno, fotografsko in
likovno delo, ki je v bistvu nadalje-
vanje oktobrskega medšolskega
tekmovanja. Vzgojno varstveni za-
vod Ptuj jc dobil vtem tekmovanju
dve nagradi po zaslugi mladih 11-
l^ovnikov Marka Koresa in Brigite
Majcen, ki sta risala na temo zima
■n tržnica. Osnovna šola Kidričevo
pa je prejela nagrado za fotograf-
sko delo.
Na sliki je lepo urejena pionirska hranilnica v OŠ v Markovcih
folo: L. Kotar
REPUBLIŠKO PRVENSTVO UPOKOJENCEV V LOVU RIB
KIDRIČEVEMU TRETJE MESTO
Dvajsetega junija je bilo v Brestenici že tretje
''CDubliŠko prvenstvo upokojencev v lovu rib. Lep
^nčni dan, po pozdravnem govoru predsednika
društev upokojencev SRS tov. Batagela. so se ribiči
Upokojenci razporedili ob jezeru bogatem z riba-
f^ii Tekmovanje je trajalo dve uri. sodelovalo pa je
okrog 30 ekip iz vse Slovenije.
Tokrat se je sreča nasmehnila tudi ekipi tipoko-
jencev iz Kidričevega, ki so v močni konkurenci
'usedli tretje mesto z 250 točkami. Hkipo so sesta-
J^jjali: vodja Ivan Flzner. člani Ivan Repec. Stanko
Kovačec in Štefan Knaus Po končanem tekmova-
nju smo bili dobro postreženi. Organizacijo je
prevzela RD Senovo, ki je svoje delo odlično
opravila in zato tudi dobila priznanje od predstav-
nikov društev upokojencev SRS.
Takšna tekmovanja so koristna, kajti zbližujejo
upokojence, vrstijo se nova spoznanja in prisrčno
razvedrilo ob vodi. Na koncu smo prejeli lep pokal
in priznanje za 111. mesto. Ob slovesu so nam
zaželeli, da se naslednje leto zopet srečamo, če ne
tam pa verjetno kje na drugem mestu, kjer bo pač
organizirani: tekmovanje.
Š. Knaus
JURŠINSKI
LOVCI
VABIJO
• Člani lovske družine Juršinci or-
ganizirajo v soboto 4. in v nedeljo
5. julija pri svojem domu v Juršin-
cih tradicionalno v.sakoletno lovsko
prireditev posvečeno dnevu borcev,
40-letnici vstaje in drugim
letošnjim jubilejem.
Prireditev bodo pričeli v soboto
ob 14. uri z meddružinskim tekmo-
vanjem v streljanju na umetne
golobe, s katerim bodo nadaljevali
tudi v nedeljo. Osrednji del prire-
ditve se bo pričel v nedeljo ob 16.
uri z nastr)pom Veselih planšarjev s
pevcema Marico Jeršein Damirjem
, Korenom. Po slavnostnem govoru
in kulturnem sporedu v katerem se
bodo predstavili lovci in učenci os-
novne šole Juršinci, bodo podelili
najboljšim strelcem — posamezni-
kom in ekipam pokale in druga pri-
znanja. Pripravljajo tudi bogat sre-
čolov.
Pričakovani čisti prihodek prire-
ditve, b(xk) namenili lovci za
;loki)nčno ureditev svojega doma,
ki je njihov ponos, saj so vložili
\anj tudi več tisoč ur prostovoljne-
ga dela.
JOS
Aktivna rekreacija
za delavce
Ko nekateri zaslišijo besedo rekreacija se jim pred očmi takoj
prikažejo igre delavcev te in drugih strok, vendar paje prave rekreacije
zares malo. Ta bi se lahko odvijala v času malico, pred in po delavniku
itd. V rOZD Vzdrževanje (IGA Kidričevo) so pripravili rekreacijo
svojih delavcev, l ekmovanja v odbojki, nogometu in namiznem tenisu
so bila zelo zanimiva. Pomerili «> se tovariši iz delovne organizacije med
.seboj. Tako smo v nogometnem turnirju videli revijo nekdanjih igralcev
in generacijo sedanjih igralcev Aluminija. Med njimi naj omenimo
starega mačka v vratih Maksa Božanka, ki je-s svojimi obrambami
spomnil na nekdanje uspešne dni. Ostal je mojster za enajstmetrovke.
In ne samo nekdanji igralci-nogometaši, tudi drugi delavci, ki le
redkokdaj stopijo ali stečejo za žogo, so tokrat to storili. In kaj reči za
konec? BiJoje lepo! Možnosti aktivne rekreacije so neomajne, še posebej
na stadionu Aluminija, kjer sta na voljo dve* nogometni igrišči, za
odbojko, tenis in pozabiti ne smemo na strelišče. Samo vključiti se je
potrebno.
Danilo Klajnšek
Zmagovalna ekipa nogometnega turnirja.
ZOPET DVA NAŠA PRVA
Republiško XI11. tekmovanje^v atletiki zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije v Novi Gorici 20. junija 1981.
Med društvi in med tekmovalci sta naša dva člana v A kategoriji iz
medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj—Ormož spet bila
najboljša. Silva Dimič je osvojila tretje mesto v mnogoboju in s tem
bronasto kolajno in naš Andrej Furjan. kije spet dokazal, daje najboljši
med najboljšimi, sije priboril prvo mesto ter zlato kolajno. Želimo jima
še v naprej mnogo športnih uspehov, ker sta zares marljiva člana in
neizmerno požrtvovalna športnika.
Ker pa smo imeli po tekmovanju še mnogo časa, smo si ogledali
mesto. Na Kostanjevici pa cerkev s samostanom, ter grobnico poslednjih
francoskih kraljev Bourbonov. Vredno ogleda!
Besedilo in posnetka: R. Rakuša
Ekipa naših petih tekmovalcev.
Naša dva zmagovalca z odličji.
PRIJETEN IZLET NA
MRZLICO
Rožnati mrenasti oblaki na predvečer tersivo ne bo naslednjega dne
zjutraj so za nedeljo napovedovali lepo vreme in res je bilo temu tako. Ze
ko je skupina planincev zapustila starodaven Ptuj, jo je pozdravilo sonce,
ki jo je zalem spremljalo ves dan.
Po mestoma strmi, ovinkasti, vendar dobri cesti, ki povezuje Pre-
bold v Savinjski dolini s Trbovljami, je avtobus pripeljal na prelaz
Podmeja. od koder je bilo treba peš do dobre poldruge ure oddaljenega
Doma na Mrzlici. Dober, topel čaj je povrnil moči in spet pot pod noge
ter na sam vrh .Mrzlice, z lepim razgledom na Savinjsko in Savsko dolino
ter hribe in ki ju obdajajo. Bo/-ajoč, hladen veterje bil prava prijetnost za
razgreta čela.
Na povratku smo v Planin.skem domu na Mrzlici imeli kratek
(ximor. kjer so kmalu za tem počivajoči »gromoglasno« pozdravili proti
pričakovanju prispeli dve Marti v družbi z nahrbtniki obložene Her-
mine. Kljub letom so vse tri kar korajžno prehodile dolgo, mestoma
strmo pot. Nič za to. če so pri Domu »zgrešile« markacijo in prišle vanj
pri zadnjih vratih.
l akojc bila zdaj na Mrzlici /brana \.sa naša planinska družba od 5
letne Božene do vedre .Marte z več ko osemdesetimi pomladi.
Hitro je potekel čas in bilo je treba nazaj. Skupina najbolj vnetih se
je z Mrzlice napotila na Kal. od tu v dolino in spet navkreber, dokler po
skoraj peturni hoji ni prišla do Doma v Gorah nad Hrastnikom.
Ostalim je na povratku/.astajal korak na lepih razdednih točkah in
še bolj ob čudovito bujno pisanih travnikih s pestrjm raznovrstnim
cvetjem. Ko nc bi mali Damijan opozarjal, da »pravi planinec ne trga
rožic«, bi se verjetno marsikatera iz družbe težko premagala. Le naš
zvestibotanik«- lov Petrovič je imel pesiro izbiro ih marsikaj je našel za
svoje skrbno urejene herbarije.
S Predmeje je avtobus popeljal skozi Trbovlje. Hrastnik, do vasice
Turjc. od koder je tudi ta -.kupina prišla peš do Doma v Gorah, kjer seje
na toplem soncu, blažilnil sapah, lepih razgledih, prilegel daljši zaslu-
ženi počitek.
Tudi s tega izleta, ki ga jejzbral in vtxlil Lipe Izlakar, .so si ptujski
planinci .Klncsli poln- I vpi!; dii/i" ciij in užitkov ter se Zadovoljni vrnili
di>mu\	Rudi Rakuša
12-NAŠI DOPISNIKI
2. julij 1981 - TEDKIK
S srečanja pionirskih folklornih
skupin v Markovcih
Srečanje pionirskih folklornih skupin v Markovcih, letos je bilo že
drugo, je bilo uspešno in množično, saj se ga je udeležilo več kot dva-
najst folklornih skupin iz bližnjih in daljnih krajev Slovenije. Vsi pa so
tudi prejeli lična priznanja iz rok Jožeta Štrafele, predsednika folklor-
nega društva Ptuj
Programi folklornih skupin so udeležence te prireditve navduševali, še
zlasti skupine majhnih folkloristov iz Svečine, ki so svoj program
skrbno pripravili
Za prireditev v Markovcih je vladalo veliko zanimanje, kar je tudi
razvidno iz objavljene slike. Sicer pa je bilo sedišč in stojišč dovolj za
vse, ki jih to>TStni kulturni dogodek bogati.	Foto: 1. kotar
ŽIVI^ Z NAMI, KFR SMO
TVOJI
Bridka so nam bila lica, solze v
očeh, ko smo se morali sprijazniti
z najhujšim. S tvojo smrtjo, tovariš
Tito. Jokali smo vsi, tudi največji
korenjaki so se raznežili in zakrili
obraz z rokami, da bi lahko kar
najdlje zadržali solze v dlaneh,
tiste, ki so tekle po licih zaradi
tebe.
Veliko si naredil za nas, Jugo-
slovane, veliko za neuvrščenost,
^ za otroke v svetu . . . Res, ko go-
vorimo o besedi lept), dobro, pri-
jetno ... moramo vedno izgovo-
riti tvoje ime, tisto besedo, ki je
sladka kot bombon, topla kot
sonce, dobra kot gorska vila, ne-
žna kot mati — TITO. Tvoje misli
in delo bodo živele z nami, tvoje
ime pa bo zapisano v .svetovni
zgodovini vseh časov.
Zdaj pa, tovariš Tito, ko nisi več
med nami, ko si daleč stran, zdaj
se je .šele pokazalo tvoje delo v
celoti. Pogrešamo te, čeprav živiš z
nami (v naših mislih), ker smo
tvoji.
Maja Tiirovič, 7/a,
OŠ Boris Kidrič,
Kidričevo
DOŽIVELA SEM V KRAPINI
Zadnje dni junija leta 1980 so se
za dva meseca zaprla šolska vrata.
Pričele so se dolgo pričakovane
počitnice. Vsak jih je preživel po
svoje.
Moj najlepši dogodek je bil v
soboto 30. avgusta 1980. Zgodaj
zjutraj smo prišle pionirke A
skupine gasilskega društva Haj-
doše pred gasilski dom. Hitro smo
se stlačile v gasilski avto. Cez
nekaj časa smo bile v živahnem
pomenku. Kmalu smo prispeli v
Krapino na gasilsko pionirsko
tekmovanje. Ker pa tekmovanja
niso nikjer čisto točna, so se tudi tu
držali stare navade, začeli smo
eno uro pozneje. Najprej so šle vse
ekipe iz SRS in SRH v povorki.
Ustavili smo se pred velikim od-
rom. Tu je bil kar precej dolg
program. Po proslavi smo odšli na
prizorišče kjer se je odvijalo tek-
movanje. Tu smo izvedele, da
tekm.ovanje ni obvezno.
Na koncu so vse ekipe dobile
bronaste medalje. Potem smo
odšli na kosilo. Med vožnjo proti
domu smo se igrale ustnega tele-
fona. To smo se nasmejale! V
Ptuju smo šle na sladoled. Vesele
in polne radosti smo se vrnile
domov. Menije bilo zelo všeč na
tekmovar>ju, čeprav nismo zares
tekmovale, kajti, ko smo prispeh
v Krapino, nas je sprejel napis:
»Ni važno zmagati, važno je so-
delovati!« Smo pa s tem sreča-
njem krepili eno od Titovih želja:
»Krepite bratstvo in-enotnost med
narodi in narodnostmi svoje do-
movine!«
Majda Erlač, 5/a,
OŠ Hajdina
NAUČIMO SE PLAVATI
Osnovna šoia Kidričevo organizi-
ra vsako leto plavalni tečaj za svo-
je učence, kakor tudi za učence
podružnične šole v Lovrencu na
Dravskem polju. Mladi kot mladi
so vedno razigrani in tako je tudi
letos. Skorajda nj učenca ali učen-
ke, ki bi ga ,.grozilo" v vodi. ali
pa že sama pomisel na vodo. Mla-
dim plavalcem m seveda neplaval-
cem je na voljo pet vaditeljev pla-
vanja. Vsak ima svojo skupino in
dela z njimi. V začetniškem tečaju
je največ učencev. Razumljivo, je,
da je potrebno in nujno znanje
plavanja. Mogoče niti ne toliko
stilno plavanje, kot dejstvo, da se
ob vodi lahko pripetijo številne
nevšečnosti.
Učenci in učenke se zavedajo
pomembnosti plavalnega tečaja in
so zelo disciplinirani. Po prihodu
iz vode so na vrsti številne igre za
sprostitev itd. Skratka na plaval-
nem tečaju, ki ga pripravlja osno-
vna šola Boris Kidrič v Kidričevem
je prijetno vzdušje.
Danilo Klajnšek
Potrebna je tudi zaščita pred son-
cem, saj le to neusmiljeno pripeka
Otroci se vesele vsakega dotika z vodo.
In kaj bi brez žoge? Žoga in zopet žoga! To je pravi magnet za igro po
prihodu iz vode.
delo na majhni kmetiji
V Breborvniku imamo starega
ateka in staro mamo. Imata
majhno posestvo, ki obsega njive,
sadovnjak, gozd in vinograd.
Zraven hi.še je gospodarsko
poslopje! Tu redita kravo, tri svi-
nje in nekaj kokoši. Pod hišo je
klet, v katero jeseni spravita polj-
ske pridelke.
Skozi vse leto je največ dela v
vinogradu, kajti najraje sama
opravita ta dela. Na njivi pride-
lujeta krompir, koruzo, peso, fižol
in buče.
Na jesen je največ dela s spra-
vilom poljščin in s trgatvijo. Na-
jbolj sta vesela, če vinograd dobro
obrodi, saj sta vanj vložila največ
truda.
Njuno deloje težko in traja od
jutra do večera. Ker sta že starejša,
jima pri večjih delih pomagamo.
Ko je vse delo opravljeno, sta
srečna in zadovoljna.
Mojca Novak,
2/a. OŠ Miklavž pri Ormožu
NOVI VEK
Novi vek . . .
Ves poln je zaprek.
V njem človek ne pozna t( ka rek,
ne ve, da v bližini rasle br g.
Ne ve, da srce hrepeni
po tistem, česar več ni —
po človečnosti ljudi.
Saj nismo mrtvo kamenje,
v nas živi hrepenenje,
v svetu pa življenje.
Sat7i beton tvori novi vek,
zato ne vidi.š več toka rek.
kaj .šele rastoči breg.
Oj, vek ti. novi!
Kje je zemlja, da se nam skopliejo
grobovi?
Oj. vek ti, novi!
Kje nas bodo strasiU grob vi?
Oj, vek ti. novi!
Zakaj so med nami vedno večji
plotovi?
Oj, vek ti. novi!
Kdaj :rf-astejo na.še ljubezni grado-
Vida Fredikaka.
8/b. OŠ Boris Kidrič.
Kidričevo
V SLOVO OSMO^OI CEV
Nova generacija osmoSolcevs
danes poslavlja (k1 vas, dragi naj^
učitelji in vzgojitelji, spoštovanj
tovariši in tovarišice.
Mladost še hoče bresti vodo
kjer je most. toda čas že usmerja
naš liorak v resnejši jutri. Nove
naloge nas čakajo. Na poti (1q
naših ciljev, poklicev nas bo poleo
osvojenega znanja spremljala
vaša vzgoja v ljubezni do domo-
vine in naše hotenje, da vztrajamo
na poti, ki joje mladini začrtal naš
največji učitelj, tovariš Tito.
V teh poslednjih urah ni mo-
goči povedati vsega, pa vendar
vam želimo izreči zahvalo z^
pomoč, iskreno zahvalo za vse
kar ste storili za nas, da je naš
korak sedaj na razpotju odloč-
nejši.
Doslej ste bili naši učitelji in
voditelji na zapleteni poti dozo-
revanja, zato nam dovolite, da vas
pros<mo ostanite naši svetovalci
tudi v bodoče. Tako bomo lažje
premagovali ovire, ki čakajo na
nas v širokem svetu in krepila nas
bo .avest, da smo se razšli kot
prijatelji, ki se bodo vedno znova
veselili snidenja. Morda bo korak
nekoga izmed nas na poli do cilja
počasnejši, za kratek, bežen tre-
nutek bo nekdo morda omagal,
toda odst pil ne bo nihče, kajti
vztrajnost dolgujemo vam in do-
movini.
Hvala vam!
Vaši osmošolci
osnovne šole Boris Kidrič
Kidričevo
POSTALA .BOM MEDICIN-
SKA SESTRA
Sedaj hodim šele v tretji razred,
vendar že razmišljam o svojem
poklicu. Moja želja je postati
medicinska sestra.
Rada gledam oddaje na televi-
ziji, ki govorijo o zdravju človeka,
rada pa tudi poslušam ljudi, ki se
pogovarjajo o zdravstvu. Ce si kdo
od prijateljev kaj naredi, mu rada
F>omagam.
Kot medicinska sestra bi rada
službovala v kakšni otroški bol-
nišnici. Za otroke bi lepo skrbela
in jih tolažila ob bolečinah.
Jožica Pajtler,
3/a, OŠ Miklavž pri Ormožu
DELAJMO, DELAJTE...
Kadar delaš, delaj s srcem,
kadar delaš, delaj vestno,
kadar delaš, delaj marljivo,
kadar delaš, delaj pravilno!
Ko bi vsi ljudje delali,
ne bi več mnogi stradali,
veliko bi s tem pridobili,
v svetu bi mir si zgradili.
Toda na svetu ni nikoli vse lepo
nikoli ni vse prav,
zaradi tega pride
pogosto do zmešnjav.
Mlad človek v dvajsetem letu
se potika po svetu.
Nikjer ne najde obstanka.
Le zakaj .se dela boji?
Zato pa delaj, dokler si mlad!
Delaj, dokler zmoreš!
Delaj za lepše življenje
vseh bitij na našem planetu!
Zvezdaria Kos, 8/b.
OŠ Miklavž pri Ormožu
IZBERI — IN PRIČNI DELOVATI V . ..
V	naši šoli deluje več krožkov. Na viš^i stopnji so lo: strelski, pevski
zbori in nonet. Hoteli smo ustanovili tudi marksističnega, pa nimamo
niti prostorov niti časa, bi ga obiskovali, ker je šola prezasedena, saj je
stara že več kot sto let in res že premajhna. Drugače pa hodimo na javne
tribune, da se le malo seznanimo z delom tega krožka.
' Ker nimamo telovadnice, ne moremo sedaj, ko je mrzlo imeli
športne dejavnosti. Pozimi smo imeli le smučarski tečaj, poleti pa bomo
imeli rokomet, odbojko, nogomet in drugo.
Ce se učenec hoče izpopolniti v znanju, lahko obiskuje mafematični
in angleški dopolnilni pouk. Imeli smo biološki krožek, a ker je tovarišica
začasno odšla, ga sedaj nimamo. Obiskovali pa bomo pouk iz prve
pomoči in se mogoče udeležili tekmovanja. Kakor na vsaki šoli, delujeta
ludi na naši šoli pionirska in mladinska organizacija.
Pri angleškem dodatnem pouku rešujemo razne vaje, beremo in
prevajamo knjige, pisane v angleščini. Zapisali smo tudi pesem Desanke
Maksimovič K'rvava bajka, ki je prevedena v angleški jezik. Vodi nas
tovarišica Majda Prosenica.
Pri OZN je včlanjenih največ učencev, saj nas je več kot sto. Vodi ga
mentorica Zinka Peklar, ki opravlja to nalogo že vrsto let. Razdeljeni smo
v štiri večje skupine in krožek imamo dvakrat na teden. V teh skupinah
so še štiri manjše podskupine. Vsaka opravlja svojo nalogo. Ena je
zadolžena za pisanje pisem, druga zbira material — predvsem iz časo-
pisov — tretja riše zastave, četrta pa skrbi za razstave. Vsak učenec dobi
po eno državo, ki jo mora opisati.
Ob dnevu OZN stno priredili proslavo. Prodajamo čestitke UNI-
CEF, značke, nalepke in majice. Z zasluženim denarjem priredimo ples
ali piknik. Udeležili smo se tudi tekmovanja iz znanja OZN in smo
dosegli lepe rezultate. Bili pa smo razočarani, saj nam je občinska zveza
kluba OZN iz Ptuja prepozno javila o nadaljnjem tekmovanju.
V	okviru OZN so tudi izleti, predvsem v tuje države-naše sosede.
Literarno dopisni krožek smo ustanovili pred tremi leti. Na nižji
stopnji ga vodi mentorica Ančka Selak, na višji stčpnji pa gaje tovarišica
Franja Murko, ki paje odšla, zato nas sedaj vodi tovariš Jože Šmigoc.
Sestanke imamo posebej učenci iz višje in učenci iz nižje stopnje, ker ne
najdemo skupnega prostega časa za to.
Na višji stopnji nas je včlanjenih šest učenk. Dopisujemo predvsem
v Tednik. Vsako leto izdamo tudi časopis z naslovom Klopotci. Na
začetku leta smo si začrtali proeram dela tega krožka v prihodnjih
mesecih. Dopisujemo si tudi z dopisniki iz Oplotnice. Izmenjavamo
svoje izkušnje in z njihovimi člani navezujemo tudi osebne stike. Bili smo
že na obisku pri njin oni pa so nam obisk vrnili.
Vseh šest nas hodi v šolo Mlada peresa . v Ptuj, kjer izvemo
marsikaj zanimivega in novega in se seznanjamo z delom ostalih šol.
Udeležujemo se raznih natečajev, za kar smo prejeli nagrade za
najboljše izdelke (spise). Želeli bi novinarsko dejavnost razširiti tako, da
bi imeli šolski radio. Po razredih že imamo zvočnike, ni pa ojačevalca.
Mogoče bo kaj prinesel dedek Mraz ob novem 1982. letu!?
Danica, 8/a. OŠ Videm
domaČi kruh
Nekoč so na.še babice same
pekle kruh, ker ni bilo pekarn.
Vstale so že ob prvem jutranjem
svitu. Najprej so zakurile v peč,
nato pa pripravile testo. V veliko
leseno korito so nasipale preseja-
no moko. nato pa so dodale kvas
in sol ter dolile tople vode. To
zmes so lako dolgo mesile, da je
testo postalo gladko. Nato so testo
dajale vzhajat na toplo mesto in ga
pokrile s čisto krpo. Ko je bilo
testo dovolj vzhajano, so obliko-
vale hlebe in jih dale v vročo peč.
Do zajtrka je bil kruh pečen.
Danes navadno ne pečemo
kruha več doma. V vsakem več-
jem kraju so zgrajene pekarne.
Opremljene so z modernimi stroji
in velikimi električnimi pečmi. V
lakih moderniziranih pekarnah bi
bilo prijetno delati. Kersevse^elo
opravlja s sUoji. je mnogo več časa
za pripravo in oblikovanje raznih
vrst kruKa.
Vasilij Kelcmina. 6/a.
OŠ Miklavž pri Ormožu
Člani nekdanjih DKFD
poglejte!
Leta 1930 je bil v Ljubljani organizacijski tečaj za člane
driiviev »Kmetijskih fantov in deklet«. Na sliki so udeleženci tega
tečaja. Med njimi so kar trije iz Središča ob Dravi in to: Ivo
Škorjanec, .ložek V eselko in Kudolf Rakuša. Pišite, prosimo, če
še kdo prepozna na sliki ostale udeležence tega tečaja z našega
območja. To sporočite na nasim: Franček Holc, Zagorci 61
62256 .luršinci.	Foto: R. Rakuša
tednik
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 13
BRIGADIRSKI
OBRAMBNI DAN
v soboto. 27. junija, so brigadirji na zvezni MDA Slovenske gorice
jjl namesto dela na trasi izvedli planirane aktivnosti s področja Sl.O in
jru/hene samozaščite — izvedli so obrambni dan. Večina aktivnosti je
t,jla dopoldan. Tako so v voiašnici Dušan K veder najprej poslušali
predavanje in si nato z zanimanjem ogledali nekatere vrste orožja in
vojaške opreme. Za tem so izvedli orijentacijski pt)htHl in preskus
sposobnosti v streljanju z zračno puško. Popoldan so po uri zgodovine v
spominskem parku v Mostju aktivnosti Zaključili z analizo izvedbe
obrambnega dne, razglasitvijo rezultatov in brigadirskim srečanjem ob
zvokih vojaškega zabavnega ansambla. Pri izvedbi programa so ob
vodstvu akcije sodelovali rezervni starešine, vojaki in starešine vojašnice
Dušan Kveder ter OZ ZZB NOV Ptuj.	1. kotar
Seznanitev s sodobno borbeno tehniko (foto 1. kotar)
Razstava v ptujski
Elektroniki
v počastitev Dneva borca in obletnice ustanovitve Osvobodilne
fronte slovenskega naroda je pod pokroviteljstvom osnovne organizacije
sindikata v TGO Gorenje TOZD Elektronika Ptuj na ogled razstava
zanimivih likovnih del. Z okrog 30 deli se predstavljata Lojze Župec in
Tomo Horvat, delavca te temeljne organizacije. Razstavo si lahko
ogledajo tudi drugi občani, postavljena paje v jedilnici novih prostorov
ob Ormoški cesti.	1. kotar
Z razstave
(foto 1. kotar)
Košarkarji Ptuja uspešni
v kvalifikacijah
Ker so košarkarji K K Ptuja v prejšnji tekmovalni sezoni zasedli
zadnje mesto v vzhodni republiški ligi, so morali sodelovati na
kvalifikacijah za obstanek v ligi. Tekmovanje je bilo v nedeljah v
Domžalah, sodelovale pa so tri ekipe: KK Mirna, KK GARANT
(Polzela) in KK Ptuj. Tokrat so košarkarji KK Ptuja presenetili, saj jih
nismo bili vajeni gledati tako borbenih in motiviranih za igro. Na
kvalifikacijah je predvsem odločila boljša telesna pripravljenost in
izkušenost košarkarjev KK Ptuja. Obe nasprotni ekipi sta bili izredno
močni in kvalitetni, saj sta se za te kvalifikacije pripravljale skozi vse
leto. Obe ekipi sta se še nekako upirale v prvih polčasih, nato pa so
košarkarji Ptuja takoj v začetku drugega polčasa napravili prednost, ki
so jo do konca tekme še povečevali. Ptuju je bilo glavno orožje
protinapad in kombinatoma igra v napadu ter zelo dobra ,,mož-moža"
obramba. Velja pohvaliti vse igralce in trenerje Neudauerja in Sotlerja,
saj so kljub vsem težavam, ki so jih imeli pred kvalifikacijami, pokazali,
da znajo zaigrati dobro in da bodo še ob bolj zavzetem delu in delu
vodstva dosegli v prihodnje še mnogo boljše rezultate.
REZULTATI: KK Ptuj-KK Mirna 96:83 (45:44)
O. S. Vencelj Perko, Sodnika: Lotrič in Mladenovič (Ljubljana) KK
Ptuj: Filipič 14, Petek 19, Reš, Marčič 16, Urbančič, Segulin, Cobelj 10,
Kotnik M. 2, Kotnik R. Dobrijevič 21, Beranič R. 12.
2.	tekma: KK Garant: KK Mirna 97:71 (45:40)
3.	tekma: KK Ptuj: KK Garant 96:79(44:39)
O. S. Vencelj Perko, Sodnika: Burja in Jarc (Ljubljana). KK Ptuj:
Filipič 8, Petek 18, Reš, Marčič 32, Urbančič 2, Segulin 4, Cobelj 11,
Kotnik M., Kotnik R. 2, Dobrijevič 12, Beranič R. 7.
Vrstni red: 1. KK Ptuj, 2. KK Garant, 3. KK Mirna
M. Z.
Izreden uspeh
Dušana Korena
v organizaciji AK Celik iz Zenice je bilo letošnje državno prvenstvo
v mnogobojih za članice in člane ter mladinke in mladince.
V tej najtežji športni disciplini, ki traja dva dneva dopoldan in
popoldan, je v članski kokurenci nastopil tudi član AK Ptuj Dušan
Koren. Koren je bil na republiškem prvenstvu SRS prvak in edini
Slovenec v članski kategoriji na državnem prvenstvu. Nastopil je več kot
uspešno, saj je dosegel tretje mesto z novim osebnim rekordom blizu 6500
točk. Po posameznih cisciplinah pa je imel* naslednje uvrstitve 100 m-
11,2 drugo mesto, daljina šesto mesto, krogla peto mesto, v višino 203 —
ptujski rekord in prvo mesto, 400 m četrto mesto, 110 m ovire, tretje
mesto, disk peto mesto, skok ob palici tretje mesto, kopje tretje mesto in
1500 m četrto mesto. Končni vrstni red: 1. Vlašič ASK Split, 2.
Dančetovič Radnički Kragujevac, 3. Koren AK Ptuj, 4. Rimac CZ, 5.
Novoselac Sloboda Varaždin, 6. Buljan Dinamo Zg. in 7. Božovič Bijelo
Polje.
Povedati je potrebno, da je bil Koren napragu drugega mesta v
kolikor ne bi naredil napak v skoku v daljino (pol metra pod povprečnimi
rezultati) ter če bi imel ustrezno palico, za skok ob palici.
Kljub napetim in izenačenim borbam je med tekmovalci vladala
vzajemna pomoč, športni in izredno kolegialni odnosi, kar je značilno za
prave športnike in to deseterobojci v polni meri so.
Ob koncu pa še to. Nedvomno je bila pravilno usmeritev TKS Ptuj o
ustanovitvi posebnega fonda za perspektivne in vrhunske športnike naše
občine, saj klubi s tako minimalnimi sredstvi niso v stanju financirati
državnih prvenstev, kljub visokim uvrstitvam, ki jih atletike dosega in jih
bo še dosegala.
B. Klinkon
IZJEMEN DOSEŽEK PAJENKOVE
IN ŠEŠERKOVE
Državnega po.samičnega atletskega prvenstva za mlajše in starejše
mladinke, kije bilo v Senti, sta se udeležili tudi tekmovalki Atletskega
kluba Ptuj Sonja Pajenk m Marija Šešerko ter dosegli odlični uvrstitvi.
Pajenkovaje v skoku v višino preskočila 172 cm in osvojila drugo mesto.
Sešerkova je tekmovala v teku na 100 m z ovirarfli in skoku v daljino. V
pr\ i disciplini je z rezultatom 11,76 sek osvojila tretje mesto, enako
uvrstitev pa je ponovila tudi v skoku v daljino z rezultatom 555 cm. Tako
sta mladi Ptujčanki znova potrdili uspešno delo v klubu in svojo veliko
perspektivo.
1. kotar
ZLATA MEDALJA ZA ANDREJA
FURJANA
lelesna vzgoja je priljubljena tudi med tistimi občani, ki z zdravjem
nimajo takšne sreče kot ostali. Tako se tudi slepi in slabovidni ukvagajo
s telesno vzgojo in pri tem dosegajo zavidanja vredne rezultate. Član
društva slepih in slabovidnih Ptuj Andrej Furjan sc je po zmagi na
republiškem prvenstvu v mnogoboju udeležil državnega prvenstva, kije
bi o v Čačku. V svoji kategoriji (kategorija A — 100 % slepi) je v skoku
v višino osvojil zlato medaljo, v suvanju krogle paje bil drugi. Tako
Andrej Furjan z delom in rezultati potrjuje, da prikrajšani za vid niso
prikrajšani tudi za druge aktivnosti.
1. kotar
POKALNI ROKOMET
V soboto popoldan bosta v Ptuju dve zanimivi pokalni srečanji v
rokometu, ki bosta odločili zmagovalca na območju Obdravske roko-
metne zveze (Ptuj, Ormož, Slovenska Bistrica). Pri članicah se bosta
pomerili domača Drava in Velika Nedelja, pri članih pa Velika Nedelja
in Ormož.
1. k.
Lige je konec, igranje
se nadaljuje
Ligaška tekmovanja v nogometu so končana, tako selekcijskem kot
rekreativnem nogometu, vendar igranja ni konec. To potrjuje veliko
število turnirjev v malem in velikem nogometu, ki so že bili in še bodo.
Tako so bili minulo soboto kar trije in sicer v Ptuju, v Apačah in na
Vidmu. To soboto pa se obeta memorialni Arnuše/ turnir v Gorišnici, ki
ga bo izvedlo domače TVD Partizan. Zaključki turnirjev, po podelitvi
pokalov, so običajno zelo veseli.
1. kotar
S turnirja v Apačah (foto I. kotar)
Memorialni nogometni turnir v Apačah
športno društvo Apače na
Dravskem polju je pripravilo
memorialni Turnškov nogometni
turnir. V spomin na prehitro pre-
minulega aktivnega predsednika
društva so lani organizirali prvi.
turnir. Turnirja se je udeležilo
dvanajst ekip. Tudi letos so načr-
tovali enako število in standardno
zasedbo ekip, vendar pa ekipe
Skorbe, Pragerskega in Veteranov
Aluminija ni bilo. Ekipe so bile
razdeljene v tri skupine po štiri
ekipe.
V	prvi skupini je presenetljivo
zmagala ekipa Lovrenca, za ka-
tero so nastopili sami mladi fantje.
Z zmago nad Agisom 4:1 in proti
Apačem z 2:0 so se uvrstili v fi-
nalni del lekmovanja. V preostali
tekmi pa so Apače po veliki borbi
premagale ekipo MlP-a, šele po
streljanju enajstmetrovk z 9:8.
V	drugi skupini je Aluminij šele
po streljanju enajstmetrovk pre-
magal zelo dobro ekipo Hajdine.
V odločilni tekmi za uvrstitev v
finalni del tekmovanja paje ekipa
Gerečje vasi ugnala Aluminij z 1:0
in se tako uvrstila v finale.
V	tretji skupini je bila samoena
kvalifikacijska tekma in sicer so
nogometaši selekcije Ptuja s te-
žavo premagali ekipo Medži-
murca. šele po streljanju enajst-
metrovk z 6:5.
V	prvem finalnem srečanju so
nogometaši Gerečje vasi ugnali
ekipo Lovrenca s 4:2 in igrali jie-
odločeno z ekipo Ptuja, ki je pre-
magala ekipo Lovrenca z 1:0 in
tako osvojili prvo mesto na
Turnškovem memorialnem tur-
nirju. Posebna komisija je za naj-
boljšega strelca razglasila Mirana
Frukaiz NK Apače, najboljši prvi
igralec Matko Matič. selekcija
Ptuj. drugi najboljši igralec
Branko Kokol iz NK Hajdine,
najboljši vratar Danilo Klajnšek
NK Aluminij, pokal za fer plej pa
je dobila domača ekipa. Podelili
pa so priznanja zaslužnim članom
.šp<?rtnega društva Apače za po-
moč pri delu društva.
Trener selekcije Ptuja, Ivan
Zaje je o turnirju povedal na-
slednje: Turnirje organizacijsko
uspel. Zmaga Gerečje vasi je za-
služena, to je tudi dokaz, da se v
rekreacijski ligi ne igra slab no-
gomet. N ekateri igralci bi se lahko
vključili v delo selekcije. Z igro
svoje ekipe pa sem zadovoljen.
Igrali smo nekompletni, zato pa
zelo požrtvovalno.«
Za turnir v Apačah bi lahko
dejali, da je v celoti uspel. Vse je
bilo na zelo visokem nivoju: Od
organizatorja se ni moglo priča-
kovati več, saj so vložili maksi-
mum. da bi kar v največji možni
meri ugoditi, tako igralcem, ka-
kor gledalcem, katerih seje zbralo
veliko ob igri.šču.
Podobni turnirji so potrebni za
nogomet. Trenerji lahko preiz-
kušeno mlade moči in jih kalijo.
Namen turnirja je izpolnjen.
Zmagala je zares najboljša ekipa,
ki je tako prejela pokal v trajno
last. seveda pa zraven sodi tudi
veliki prehodni pokal, za katerega
se bodo igralci, nogometaši po-
merili na naslednjem, loje tretjem
memorialnem turnirju, v spomin
na prehitro preminulega predse-
dnika ŠD Apače.
Besedilo in posnetki: Danilo
Klajnšek
Dva največja pokala, ki jih je pri-
speva! pokrovitelj sta dobila nove
lastnike. Predstavnika Gerečje
vasi s pokali.
Ekipa Gerečje vasi
Sodniki Jože Hrastnik. Franjo Vrbanec in Zdravko Jernejšek so se pri
sodenju zelo potrudili, zato so prejeli tudi priznanja.
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE MARIBOR TOZD VO-
DNOGOSPODARSKA ENOTA DRAVA PTUJ
Komisija za delovna razmerja
OBJAVLJA
dela m naloge
OBRAČUNAVANJE STORITEV
Pogoj: Ekonomska srednja šola, 3 leta delovnih izkušenj
Delo se združuje za nedoločen čas v polnem delovnem času. Prijave
z ustreznimi dokazih sprejema komisija za delovna razmerja Vod-
nogospodarskega podjetja Maribor TOZD Vodnogosp<^arska
enota Drava Ruj, Žnidaričevo nabrežje 11.
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave.
Nogometni turnir za
memorial Ivana Emeršiča
Nogometna sekcija pri TVD Partizanu Ptuj, je v nedeljo, 28. junija
organizirala spominski nogometni turnir v počastitev 10-letnice usta-
iTDvitve sekcije pri TVD Ptuj in pa v spomin na prezgodaj preminulega
ustanovitelja sekcije in dolgoletnega nogl)metne^a delavca pri NK
DRAVI Ptuj. Ivana Emeršiča. starejšega.
Turnirja so se udeležile štiri ekipe in to: TVD Partizan Rogoznica,
NK DRAVA Ptuj mladinci ter starejše in mlajša ekipa TVD Partizana
Ptuj. Vse nastopajoče je pozdiavil in spregovoril o delu Ivana Emeršiča
podpredsednik TVD Partizana Ptuj, Jože Štrafela. Posebna delegacija
paje položila na njegov grob na ptujskem pokopališču sveže cvetje.
Zmagovalci turnirja so postali starejši člani ekipe TVD Ptuj, pred
mladinci NK DRAVA Ptuj in mlajšimi člani TVD Ptuj. Partizan
Rogoznica pa je osvojil četrto mesto.
Prehodnji pokal, ki gaje poklonila ZTKO občine Ptuj, je podelila
zmagovalcem Poldka Emeršič, žena Ivana. Nekateri dolgo-
letni člani nogometne sekcije pri TVD Partizanu Ptuj pa so prejeli še
spominska priznanja.
Priznanja za dolgoletno sodelovanje so prejeli: Ivan Emeršič I, Ivan
Emeršič II. Branko Kostanjeve^ Marjan Vrečar, Stanko Šoštarič, Edi
Markež. Franc Štebih in Milan Stalcer.
Diplome so prejeli: za prvo mesto ekipa TVD Partizan—stari
mladinci NK Drave, kije tudi prejela prehodni pokal, 2. ekipa Mladina
NK Drave. 3. TVD Partizan Ptuj—mlajši člani, 4. TVD Partizan Ro-
goznica.	^^
14-ZA RAZVEDRILO
2.juim98i- tednik
fCDNIK
OGLASI IN OBJAVE - 15
ORMOŽ
Zaposlo-
vanje v
admini-
straciji
v prizadevanjih zastabihzacijo
gospodarstva in hitrejši vsestran-
ski razvoj je potrebno posvečati
vso pozornost delu in zaposlova-
nju v administrativnih in stroko-
vnih službah. To so med drugim
poudarili na skupnem zasedanju
člani komiteja občinske konfe-
rence ZKS Ormož in predsedstva
občinskega sveta ZSS Ormož, ko
so prejšnji teden razčlenjevali
ugotovitve analize posebne ko-
misije pri občinskem izvršnem
svetu, ki je pripravila pregled za-
poslovanja v administraciji mi-
nulih deset let v obči/ii Ormož.
Podatki kažejo, da je zaposlo-
vanje za delo v pisarnah nara.ščalo
precej hitreje kot v tako imeno-
vanem proizvodnem delu. Toje v
veliki meri posledica naše druž-
benoekonomske ureditve, saj
vsak nov predpis, zakon, dogovor
ali samoupravni sporazum prav
administratorjem nalaga nove in
nove naloge. V ormoških intere-
snih skupnostih je na primer pred
desetimi leti deloval eden delavec,
sedaj jih deluje 16. Člani komiteja
in predsedstva pa so poudarili
tudi, da kakovost in organizacija
dela nista na dovolj visoki ravni.
Gre predvsem za slabo tehnično
opremljenost teh služb, saj so vsa
razpoložljiva sredstva v TOZD
dajali za izboljšave primarne
proizvodnje, administrativni de-
avci pa tudi niso dovolj strokovno
usposobljeni, zato jih za določeno
delo potrebujejo več. Kljub temu
paje delo administratorjev treba
ocenjevati skozi dohodkovni in
stroškovni vidik, zakaj krivično bi
bilo gledati samo njih število. Eno
osnovnih vprašanj, ki si ga bodo v
Ormožu prizadevali razvozlati v
prihodnje pa je, ali imajo preveč
administracije ali administrato-
rjev? Tuje namreč ključ za »boj«
proti pretiranemu zaposlovanju
na tem področju, saj so v nekate-
rih skupinah prisotne težnje za
širitev in številčno večanje raznih
služb.
Izmed konkretnih nalog, ki so
prav .sedaj »v delu«, so prizade-
vanja za ustanovitev skupne ra-
čunovodske si užbe za vse osnovne
.šole, precej ovir bo treba še pre-
magati pri ustanavljanju skupnih
služb SIS materialne proizvodnje,
pri čemer so problem ljudje, ki
sedaj tam delajo, pozornost pa bo
še naprej veljala zaposlovanju za
tajniške posle v krajevnih skup-
nostih, ki imajo iz leta v leto re-
snično več pristojnosti in s tem
tudi več dela.	jr
V soboto slovo prve izmene
Brigadirji prve izmene ZMDA Slovenske gorice
81. ki .so prišli iz Prištine, Bosanke Gradiške, Za-
greba. Raven na Koroškem in Šiške, se bodo v
, soboto 4. julija poslovili, v brigadirsko naselje v
IX)rnavi pa bodo prišli mladi iz Alibunara. Dugog
sela. Dravograda in Žalca.
Poglejmo še. kako .so brigadirji 1. izmene preživeli
pretekli teden. V sredo, 24. junija jih je zmotil dež.
zato so ostali v naselju in si v dopoldanskem času
ogledali ptujski Agis. Isto popoldne jih je zabaval
ansambel Podravci. V četrtek in petek so razen
rednih tečajev potekala še nekatera športna sreča-
nja. V petek, 26. junija pa so se brigadirjem na trasi
priključili tudi mladinci — prostovoljci v enotah
teritorialne obrambe. Skupaj so preživeli tudi
športno popoldne.
V soboto, 27. junija je v na.selju potekal obrambni
dan po ustaljenem programu, zvečer paje nastopil
orkester iz ptujske garnizije. Skupina brigadirjev je
odšla v Turni.šče in nastopila s svojim kulturnim
programom na slovesnosti ob svečani zaobljubi
mladincev — prostovoljcev v enotah teritorialne
obrambe.
V nedeljo. 28. junija so se brigadirji odpravili na
mariborsko Pohorje, kjer so se na Arehu navžili
.svežega planinskega zraka in se razvedrili ob igrah
na prostem. V ponedeljek dopoldne so v pripeki
nadaljevali z izkopom jarka proti Ločiču in v Le-
nartu. popoldne pa so potekali že prvi izpiti ob
zaključku tečaja iz prve pomoči. Potekalo je tudi
zadnje predavanje iz programa mladinske politične
šole fidvarda Kardelja. Zvečer je skupina brigadi-
rjev s svojim kulturnim programom nastopila na
prireditvi za starejše občane, ki jo je pripiavila K S
Dornava. Druga skupina brigadirjev je med tem
odigrala prijateljsko rokometno tekmo ž rokometaši
ptujske Drave.
Brigadrirjem prve izmene velja ob slovesu:
ZDRAVO!
M. Ozmec
LOVCI so PRAZNOVALI
Člani lovske družine Sredi.šče
ob Dravi .so v nedeljo, 21. junija
pripravili pri svojem lovskem
domu v Središču večje meddru-
žinsko srečanje lovcev in njihovih
prijateljev ter tako počastili več
pomembnih obletnic, in razvili
svoj lovski prapor.
Središki lovci so praznovali
50-letnico organiziranega lovstva
v tem kraju, saj so že takrat, kljub
zakupniškemu načinu lova, pri-
čeli di>gad tudi hraniti in paziti
nanjo. Sočasno so obeležili 35-le-
tnico dela sedanje lovske družine
in počastili 40-letnico vstaje naših
narodov in narodnosti. Razvili so
tudi svoj lovski prapor, katerega
TOkroviteljica je bila Drogma
TOZD Gosad v Središču, nanj pa
so pripeljali 23 trakov ter 243
zlatih m 143 srebrnih žebljičkov.
Naj/aslužndšim lovcem Mar-
tinu Curinu. Dragu Klobučarju,
Francu Cavničarju st... Francu
Jurkoviču. Ernestu Hlebcu in
Štefanu Govediču pa so podelili
posebna pismena priznanja za
delo in skrb pri razvoju lovske
družine Sredi.sce ob Dravi.
jr
Svečana predaja prapora srediških lovcev: Drago Klobučar (desno)
predsednik lovske družine Središče ob Dravi, levo praporščak Franc
Krnjak, za njim stoji direktor pokroviteljice — Drogine TOZD Gosad,
Središče.	Foto: jr
„Bomba" v cerkvi in krvavica
na snegu
Pred tedni se je v Žetalah pri-
merilo tole:
Pri mežnarici podružnične cer-
kve Marija Tolažnica so se oglasili
trije ljudje, 2 moška in 1 ženska.
Pokazali so neke papirje in me-
žnarica jim je odprla cerkev, ki so
si jo od znotraj ogledali in tudi
fotografirali. Posebno čudno seje
bojda vedel fotograf, vendar seje
mežnarica prepozno spomnila, da
bi ga spremljala na vsakem kora-
ku. Ko so odšli, je vseeno stopila v
cerkev in pazljivo pregledala, če ni
s čudnimi gosti izginil tudi kak
angelček. Pa ni, vse je bilo na
svojih mestih ... Le, o groza, izza
oltarja se je slišalo skrivnostno
tiktakanje, ki je v veliki prazni
cerkvi kar grozljivo odmevalo . ..
Mežnarica je opazila neko ču-
dno napravo, vendar seje ni upala
dotakniti. Kot na trnih je čakala
na moža, ki se je zvečer vrnil z
dela. Skupaj sta šla pogledat tisto
zadevo z nekim kazalcem in šla to
povedat ljudem iz krajevne sku-
pnosti. Ti so obvestili pristojne
organe javne varnosti, ki so prišli
in tisto nevarno reč odpeljali.
Kako se je vsa reč dejansko
odvijala, sicer uradno nismo ob-
veščeni. Toda dejstvo je, da so se
zelo hitro razširile govorice, daje
bila v cerkvi podtaknjena bomba
— peklervski stroj, naravnan na
nedeljo ob 10. uri. Dejstvo je tudi,
da župnik tisto nedeljo ni imel
maše v omenjeni cerkvi, čeprav je
bila prej oznanjena. To je govo-
rice, ki so se vse bolj širile spod-
budilo. Ljudski domišljiji, spod-
bujeni s primeri terorizma po
svetu, ni bilo meje. vedno nove
zgodbe in različice so nastajale . . .
Povprašali smo pristojne orga-
ne. ki so nam neuradno povedali,
da so bili tisti ljudje iz zavoda za
spomeniško varstvo v Celju in da
je — že nekoliko sklerozen foto-
graf pozabil v cerkvi svoj svetlo-
mer. Baje je prišel čez nekaj dni
ponj. Uradnega obvestila za ja-
vnost o tem primeru — tako so
menili, da ni treba dajati, ker gre
za nedolžen, nekoliko smešen
primer. . . Toda govorice niso
potihnile, delno so jim verjeli tudi
resni in razgledani ljudje.
Še druga zgodba:
Njega dni je šel žetalski mesar
Tramšek s kolin v deveti vasi skozi
Lemberk proti domu. Koliko
»kupic« je na kolinah popil se ne
ve, točno se pa ve. da mu je da-
režljiva gospodinja nabasala poln
nahrbtnik kolin. Nahrbtnik je
imel luknjo in prav skozi to luknjo
je smuknila ena od krvavic ali
»kašnata klobasa« in to prav ta-
krat. ko je ?topal po zmrzlem
snegu skozi Lemberk . ..
Zjutraj je budni Lemberžan
opazil črno na belem grozljivo
pošast, kije imela spredaj in zadaj
par rogov. Kmalu je bila vsa vas
na nogah, vendar se nihče ni upal
približati neznani pošasti na sne-
gu. Končno se je le ojunačil naj-
bojevitejši lovec, šel po puško, za
vsak primer mu je moral župnik še
prej »žegnati« smodnik in ustrelil
tisto pošast. Bil je namreč dober
strelec, zato je. kašnico že ob pr-
vem strelu razkadilo ... Ljudje
so si oddahnili in z zadovoljstvom
opazovali raztreseno »drobovje«
neznane pošasti. Eden pa je
modro pripomnil: »Kakšna sreča,
da smo jo uničili, poglejte koliko
jajčec je imela v sebi. če bi se vse to
izleglo . ..«
Kakšno zvezo imata ti dve
zgodbi, bo morda kdo vprašal?
Obe kažeta, daje naš preprosti
človek že od nekdaj bil samoza-
ščitno buden in da se ljudskijek
»strah ima velike oči« potrjuje
tudi v današnji praksi.
Razlika paje v tem. da so njega
dni tisto »pošast« z rogovi spredaj
in zadaj uničili pred očmijavnosti;
za primer, ki se je dogodil pred
tedni pa niti javnega pojasnila ni
bilo. Toje tudi vzrok, da o prvem
primeru govorijo na kolinah in v
veseli družbi kot o smešnici: drugi
irimer pa si resno pripovedujejo
cot grozljivko sedanjega časa.
Tudi to nam je lahko v poduk!
F. Fideršek
V tednu od 22. do vključno 29Junija so miličniki postaje milice Ptuj
in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah. Smrtnih žrtev ni bilo,
ena oseba je bila hudo, dve pa lažje telesno poškodovani. Glavni vzroki
nesreč so bili neprevidna vožnja in izsiljevanje prednosti. Na vozilih je tudi
za okoli 90.000 din materialne škode.
NEPREVIDNA
VOŽNJA
Do nezgode je prišlo v soboto
27. junija na-cesti 8. avgusta v
Ptuju. Voznik osebnega avtomo-
bila Adalbert Jesih iz Ptuja je pe-
ljal proti Juršincem. Na cesti 8.
avgusta je zavijal v levo na stran-
sko cesto v trenutku, koje iz na-
sprotne smeri pripeljal voznik
osebnega avtomobila Martin Pe-
trovič iz Pacinja. Prišlo je do tr-
čenja pri čemer je nastala le večja
materialna škoda — za okoli
45.000 din. Poškodb ni bilo.
LAHKO BI BILO HUJE
Huda prometna nesreča se je
zgodila v nedeljo 28. junija ob
13.25 na Dornavski cesti v Ptuju.
Voznik kolesa z motorjem Franc
Cigula iz Dornave je peljal iz
Ptuja proti Dornavi. Med vožnjo
je pogledal nazaj in pri tem zavil
proti sredini cesti.šča. Iz nasprotne
smeri jc takrat pripeljal voznik
osebnega avtomobila Gvido Fric
iz Slovenske Bistrice. Prišlo "je do
trčenja, pri čemer je Cigula utrpel
hude telesne poškodbe. Na vozi-
lih je za okoli 35.000 din materi-
alne škode.	- OM
OBRTNIŠKA DEJAVNOST
NA OBMOČJU
RIMSKEGA POETOVIA
Prejšnji četrtek. 25. junija je bila v razstavnem paviljonu Dnf
Kvedra v Ptuju odprta razstava »Obrtniška dejavnost na obmfS?^
rimskega Poetovia«, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj poj J"
posrednim vodstvom ravnatelja Blagoja Jevremova in kustosinje k!}^"
rjane Tomanič-Jevremov.	"^a-
Razstavo je odprl Franc Potočnik, predsednik izvršnega odKn
Kulturne skupnosti občine Ptuj. kije v uvodnem govoru tudi razčp^
pomen razstave. Ravnatelj Blagoj Jevremov pa je podrobneje on?''
razvoj obrtniške dejavnosti že v predrimski dobi in v času vladav
Rimljanov, s posebnim poudarkom na razvoju lončarstva in opekarst'"^
.steklarstva, kovinske dejavnosti, kovaštva, obdelave kamna, stavbarsi
in pekarstva. Za tem je obiskovalce popeljal od panoja do panoja in ^
vitrine do vitrine in poljudno obrazložil posamezno fotografijo ali r«
stavljen predmet.
Razstave je prav gotovo zanimiva za vsakega obiskovalca, zato si
velja ogledati. Več o vsebini v prihodnji številki.
Pt
Kontinuiteta generacij
v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju je bila v soboto redka
slovesnost. Ob številnih sorodnikih, znancih in prijateljih, sta najprej
stopila pred pooblaščenega delegata in matičarja Ivan Auer in Silva
Krajnc ter z dvojnim DA sklenila, da bosta živela kot zakonca, obenem
pa sta se sporazumela za skupni priimek AUER.
Za tem pa sta izmed številnih svatov stopila še nevestina dedek in
babica FRANC in MARIJA KRAJNC in po 50 letih skupnega življenja
znova obudila vse tiste vezi, ki soju trdno povezovale skozi pol stoletja.
Ponovno sta si podala roki in si nadela prstana — enako kot pred 50 leti.
Zlatoporočenca sta doma v Pobrežju 154, KS Videm, Franc ima
danes 73 let, bilje čevljar in torbar, Marija, kije že prekoračila 78 leto pa
je gospodinja. Imela sta le enega otroka, danes se veselita ob treh vnukih
in 1 pravnukom. Oba sta še čila in zdrava.
Zlati par Franc in Marija Krajnc in »navadni« par Ivan Auer in Silva
Krajnc s svati v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju.
Foto: Langerholc
RODILE SO:
Zdenka Cafuta, Draženci 82/a
—	Mateja; Marija Kukovec, Gr-
linci 36/a — deklico; Vesna Mele,
Ptujska 12/b — Roka; Marija
Malek. Grajena 53 — deklico;
Vida Žinko. Ul. B. Kraigherja 25
—	deklico; Irma Drevenšek,
Gorca 90 — Slavka; Marija Petek,
Jadranska 10 — dečka; Ivica
Smogavec, Fošt 9, Slov. Bistrica
—	Katjo; Milica Krajnc, Belski
vrh 36 — Alberta; Terezija Kšela,
Kraigherjeva 11 — Tanjo; Ma-
rjana Rebernik, Mejna cesta 17 —
deklico; Olga Grdiša, Moder-
njakova 7 — Roka; Ana Medved,
Lovrenc 8/b — deklico.
POROKE:
Marjan Kokol, Janežovski' vrh
8 in Marija Sluga, Levajnci 30;
Branko Novak. Kidričevo 8 in
Frančiška Zagoršek, Sp. Hajdina
80: Ervin Benko. Sp. Dobrenje 2
in Nada Tomanič. Rajšpova 10;
Franc Štrafela, Pobrežje 138 in
Terezija Bednjički, Trdobojci 5;
Milan Kolednik, Zg. Pristava
12/a in Milica Mlakar, Sp. Le-
skovec 8; Vladimir Toš, Zagorci
50in Justina Kovačec. Kukava66;
Zvonko Fištravec, Osluševci 32 in
MiraValenko, Moškanjci41;Ivan
Auer, Sp. Hajdina 43 in Silva
Krajnc. Pobrežje 154.
UMRLI SO:
Božidar Glavač, Trg svobode 1.
roj. 1909, umrl 19. junija 1981:
Franc Sužnik, Krčevina pri Vur-
berku71,roj. 1930, umrl 19. junija
1981; Jožef Arnejčič, Gradišča 63.
roj. 1908, umrl 19. junija 1981;
Jožefa Gjuro, Nunska graba 5.
Ljutomer, roj. 1930, umrla 21.
junija 1981; Terezija Pšajd, Dr-
stelja 22. roj. 1925, umrla 25. ju-
nija 1981; Antonija Megla, Cvet-
kovci 50, roj. 1902, umrla 22. ju-
nija 1981; Elizabeta Petek, Gra-
jenščak I, roj. 1901, umrla 19. ju-
nija 1981; Štefan Petrovič, Haj-
doše 5. roj. 1909, umrl 24. junija
1981; Štefan Skrbinšek, Zg. Haj-
dina 61. roj. 1910, umrl 25. junija
1981.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO —
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERŠEK, tehnični
urednik SlEFAN PUSNIK,
Uredništvo in uprava Radio —
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 300 dinarjev, za tujino
550 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400-603-31023. Tiska
ČGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu j6
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se ne plačuje
temeljni davek od prometa proiz-
vodov.