ITRA107 LET Domoznanski oddelek 35 HAJDINČAN 2008 HAJDIN< 2008 Hajdinč^ Leto X, št. 3, november 2008 - GLASILO OBČINE HAJDINA 53 COBISS e Ob jubilejnem 10. prazniku Občine Hajdina občankam in občanom čestitajo in želijo prijetno praznovanje župan Radoslav Simonič, občinski svet in občinska uprava KNJIŽNICA IVANA PROGRAM PRIREDITEV OB 10. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA Četrtek, 9. oktober 2008 Ob 12.00 9. občinsko prvenstvo v golfu Sobota, 11. oktober 2008 Ob 09.00 Občinsko prvenstvo v ribolovu v dvojicah Sobota, 18. oktober 2008 Ob 09.00 Ob 09.00 Ob 14.00 Kolesarjenje po in izven občine Hajdina Občinsko prvenstvo v tenisu posamezno za mlajše dečke in deklice Dan Otroške nogometne šole “Golgeter Hajdina” Sobota, 25. oktober 2008 Ob 09.00 Ob 09.00 Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu - posamezno Občinsko prvenstvo v streljanju na glinaste golobe Torek, 28. oktober 2008 Ob 17.30 Občinsko prvenstvo v šahu Četrtek, 30. oktober 2008 Ob 17.00 Ob 18.00 Občinsko prvenstvo v malem nogometu za veterane PRAZNUJMO S PESMIJO in počastitev 500 letnice rojstva Primoža Trubarja Petek, 31. oktober 2008 Ob 09.00 Občinsko prvenstvo v tenisu za dvojice - člani Torek, 4. november 2008 Ob 17.00 Otvoritev slikarske razstave v dvorani društva upokojencev Hajdina Četrtek, 6. november 2008 Ob 17.00 Občinsko prvenstvo v malem nogometu za člane Organizator: ŠZ Hajdina; Kraj: telovadnica OŠ Hajdina Petek, 7. november 2008 Ob 15.00 Tradicionalni nočni pohod na Donačko goro Organizator: PD Hajdina; Kraj: odhod z avtobusom ob 15. uri izpred občine Ob 17.30 9. nagradna revija “ŠTAJERSKA FRAJTONARICA” Organizator: KD “Valentin Žumer” Hajdoše Kraj: v šotoru na trgu pred občino Sobota, 15. november 2008 Ob 10.00 Mednarodni karate turnir v katah in borbah EURO EAST Organizator: Karate klub WKSA Hajdina Kraj: telovadnica OŠ Hajdina Sobota, 8. november 2008 OSREDNJA PRIREDITEV Ob 13.00 Začetek prinašanja belega in rdečega mošta (od 13.00 do 15.00 ure) ter vpis prinašalcev mošta v krstno knjigo za leto 2008 v šotoru. Ob 15.00 Prihod kletarja letnika 2008 iz naselja Hajdoše s konjsko vprego v spremstvu kletarjev prejšnjih 12-ih letnikov in pričetek 13. tradicionalne prireditve “IZ MOŠTA VINO - PRIDI NA HAJDINO!” v farni cerkvi sv. Martina s kulturnim programom in imenovanjem kletarja letnika 2008 Ob 16.30 Osrednja prireditev ob 10. prazniku občine Hajdina s slavnostnim govorom župana in podelitev: 1. priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte 2. občinskih priznanj Pogostitev občanov in gostov (v šotoru na trgu pred občino Hajdina) Ob 17.30 Družabno srečanje občanov občine Hajdina z ansamblom “Modrijani”. Nedelja, 9. november 2008 Ob 10.00 Slavnostna maša ob prazniku sv. Martina z blagoslovitvijo “Martinove stopinje”. Po maši bo krajše srečanje v šotoru na trgu pred občino Hajdina. VABLJENI! Županov uvodnik 10. praznik občine praznujemo z grenkim priokusom neurja s točo, ki je prizadelo občino dne 15. avgusta 2008. Minulo poletje je bilo vremensko ugodno za najrazličnejša infrastrukturna dela, pa tudi padavin v kmetijstvu ni primanjkovalo. Večkrat smo v časopisu, radiu ali na TV brali in slišali za najrazličnejša neurja s poplavami, točo, vetrom, plazovi in drugimi naravnimi katastrofami po svetu ali v naši ožji domovini. Običajno smo rekli: Ubogi ljudje, hvala Bogu - šlo je mimo nas ... Narava ima svoje muhe, pa tudi zakonitosti. V noči od 15. na 16. avgust se je nebo razbesnelo nad našo in sosednjimi občinami. Največjo škodo je povzročilo nad naselji Gerečja vas, Slovenja vas, Hajdoše in Skorba. Nekoliko manj nad Sp. in Zg. Hajdino in Draženci. Ujma ni naredila škode le na kmetijskih površinah, temveč na stanovanjskih in gospodarskih objektih, vaških in društvenih domovih, avtomobilih in drugem premoženju. Katastrofa. Takoj po neurju smo v občini stopili v akcijo (štab CZ, Občinsko gasilsko poveljstvo, Komisija za oceno škode ...) z najnujnejšim obveščanjem. Občane smo tokrat obveščali nekoliko drugače in drugače kot drugje. Gospodinjstva so prejemala obvestila. Sledi še 10. obvestilo z razdelitvijo nekaj sredstev in ukrepov med prizadete. Verjetno bo nato sledilo še obvestilo o dodelitvi dela nepovratnih sredstev s strani državnega proračuna. To pa je že vprašanje realizacije proračuna Republike Slovenije za 2009 in odločitev nove vlade. Iz dosedanje prakse nekaterih občin v Sloveniji, ki so bile prizadete ob najrazličnejših neurjih, gre v veliko primerih za “gore papirja in malo denarja”. Gre za izdelavo sanacijskih programov občin in posameznih objektov, kar pa morajo pripraviti seveda individualni oškodovanci oziroma vlagatelji zahtevkov. Vsaka nesreča pa za seboj potegne ali pusti neke nauke - neka sporočila prizadetim. Splošno znano je, da se človek ne sme igrati z naravo. V Evropo in k nam prihajajo neurja “orkanskih” razmerij. Namesto da bi človek spreminjal svoje “protinaravne navade”, bomo pričeli z drugačnimi gradnjami objektov (predvsem ostrešij), zavarovalnice bodo imele praktično vse zavarovano (kar seveda ni slabo - teži tudi k solidarnosti) in država bo sprejemala predpise -regulativo, s katero bo državljane usmerjala v to smer (ta smer tudi preko DDV polni državni proračun, industrija tovrstnih materialov več proizvaja, trgovina več prodaja ...) namesto da bi ostro obrnila vse smeri sedanjega delovanja in planiranje v naprej k naravi prijaznemu odnosu. Sredi poletja v neki noči je velik del občine"prekril črni oblak iz odlagališča in predelave gum na Kidričevem. Zmrazilo me je, ko sem pomislil, da bi se lahko takšen požar in problematika zgodila pri nas v Dražencih - na Marofu. Nič ne bi pomagali vsi zbori občanov, sklepi OS in druge nepokorščine. Tokrat nas je “rešilo” vodo-varstvo (okoljske presoje). Tega si investitor ni mogel pridobiti. Če ne bi bilo teh dejstev bi Upravna enota izdala gradbeno dovoljenje in... ??? Strokovnjaki so po požaru na Kidričevem (Lovrenc na Dr. polju) dejali, da ni bilo “posebnih” posledic. Kakšne količine strupenih in drugih snovi so odšle v zrak, pa “sam bog ve”. Vsa naša gasilska društva so sodelovala pri tem požaru in prav tako na vseh koncih in krajih po neurju s točo v naši občini. Nešteto prostovoljnih ur so opravili t.i. humani ljudje - naši občani. Čeprav so občutili tudi doma posledice toče, tudi gasilci so zaposleni in nenazadnje tudi gasilci in društveni domovi so med najbolj prizadetimi. Se še sedaj ukvarjajo s tem. HVALA VAM TOVARIŠI GASILCI! Hvala tudi vsem dobrim ljudem, ki ste priskočili na pomoč sosedom, znancem in sorodnikom. Hvala državi za denarno pomoč, Karitasu in Rdečemu križu, Centru za socialno delo, raznim drugim humanitarnim organizacijam in Občini Vojnik za v ta namen odstopljeno sejnino občinskega sveta. Tudi občinski svet naše občine je tako ravnal. Kako ukrepati pravilno, enakovredno in pravočasno za vse ljudi pomoči potrebnih, pa je zelo težko izvedljivo. Zal po tej nesreči prihaja tudi do zavisti nekaterih. Moje sporočilo temu in takšnim: Imejte vsaj toliko etike in morale in ne bodite zavistni sosedu, ki je stare salonitne (ali pa nove) plošče ali opeko zamenjal z novo kritino. Ne gre za vprašanje virov denarja (zavarovalnina, lastni prihranki, Karitas, Rdeči križ, občina ...), gre za to in predvsem za to, da bodite srečni, ker ujma ni prizadela vašega premoženja. Velikokrat nas združujejo srečni in veseli dogodki sedaj nas je združila nesreča (redkih posameznikov pač ne združi ne eno in ne drugo). Prav je da smo občani združeni v dobrem in slabem. Cim večkrat v dobrem. Danes v uvodniku ne bom pisal o najrazličnejših investicijah in dogodkih v občini. Kar se investicij “tiče”, je občina “razkopana” na vseh straneh, obvozov je toliko, da že praktično ne vemo, kje peljati, skratka je izredno delovno z vsemi pripadajočimi težavami. V tem času smo imeli tudi državnozborske volitve. Kot po vsakih volitvah so nekateri srečni, drugi nesrečni - življenje pa teče naprej. Naš novi državnozborski zastopnik oziroma poslanec našega volilnega okraja je g. Dejan Levanič. Bil je izvoljen na listi socialnih demokratov. Na občini Hajdina sva že imela prvi sestanek. Ob tej priliki sem mu čestital in ga prosil za sodelovanje. Prepričan sem, da bova dobro sodelovala, kajti dobro pozna naše probleme in poglede v prihodnost. Gre za razgledanega, ambicioznega, delovnega in za sodelovanje zelo odprtega mladega poslanca. Pred nami je 10. praznik Občine Hajdina. Veliko najrazličnejših športnih in kulturnih prireditev je že za nami. Nekaj jih še sledi. Hvala predsednikom - organizatorjem najrazličnejših društev, podžupanoma, občinskim svetnikom, predsednikoma ŠZ Hajdina in ZKD Občine Hajdina in drugim za opravljeno delo. Posebno hvala VO Hajdoše, naselja, iz katerega prihaja letošnji kletar letnika 2008 na 13. tradicionalno prireditev “Iz mošta vino - pridi na Hajdino!”. Letošnji kletar bo Janez Žumer iz Hajdoš. Takšno imenovanje daje čast tako posamezniku, kot naselju. Zraven časti pa prihajajo tudi obveznosti. Hajdošani znajo tako s prvim kot z drugim. To bo lep praznik za Hajdoše, občino in faro Hajdina. Izkoristim naj še priliko, da čestitam vsem letošnjim prejemnikom priznanj in zahval. Občanke in občane prijazno vabim na preostale prireditve pred praznikom 13. tradicionalne prireditve “Iz mošta vino - pridi na Hajdino!” in na osrednjo proslavo v soboto 8. novembra ob 16.30 v šotoru na trgu pred občino. Po uradnem delu vas bodo zabavali člani ansambla Modrijani. V nedeljo po praznični pozni maši pa še na kratko srečanje v šotoru. Vsem občankam in občanom ob jubilejnem 10. prazniku Občine Hajdina čestitam in se zahvaljujem za sodelovanje. Radoslav Simonič župan Občine Hajdina november 2008 HAJDINČAN Z zasedanja Občinskega sveta Občine Hajdina 13. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina V mesecu marcu se je Občinski svet sestal na 13. redni seji, ki je bila 25. aprila 2008, ob 17. uri, v prostorih Občine Hajdina. Na seji so bili sprejeti: 1. Zapisnik 13. redne seje, 2. Zapisnik 1. izredne seje, 3. Zapisnika 5. in 6. dopisne seje, 4. Sklep o potrditvi Investicijskega programa št. 005/2007 za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja, s katerim se potrjuje Investicijski program št. 005/2007 za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja. 5. Sklep o potrditvi DUP-a št. 3/2008 za otroški vrtec Hajdina, s katerim Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Dokument identifikacije investicijskega projekta (D1IP) št. 3/2008 za otroški vrtec Hajdina. 6. Sklep o potrditvi Tolmačenja 16. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina, s katerim Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Tolmačenje 16. člena odloka o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina, in sicer: Na podlagi 1. odstavka 16. člena PUP-a je gradnja objektov in pomožnih objektov dovoljena le 4 m in več od parcelne meje brez soglasja sosedov. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oz. konzolne konstrukcije. Po 2. odstavku 16. člena PUP-a pa je gradnja objektov in pomožnih objektov manj kot 4 m od parcelne meje dovoljena le v določenih izjemah, in sicer v primeru nadomestne gradnje na obstoječe temelje, kjer je postavljena stavba na mejo soseda. V takih primerih se lahko nadaljuje gradnja v isti liniji, saj ima enake pogoje tudi njegov sosed (panonski tip gradnje). 7. Sklep o potrditvi Občinskega programa varnosti Občine Hajdina, s katerim se potrdi Občinski program varnosti, ki je temeljni strateški dokument, v katerem so opredeljena izhodišča za zagotavljanje varnega in kvalitetnega življenja prebivalcev Občine Hajdina. 8. Sklep o preimenovanju postavke za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja, in sicer: V Rebalansu 11 proračuna Občine Hajdina za leto 2008 in v Načrtu razvojnih programov se postavka št. 1502209 Kanalizacija Hajdina -Draženci (sekundarna), spremeni tako, da se pravilno glasi: »Izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja«. 9. Sklep o pooblastilu župana o uskladitvi Načrta razvojnih programov, s katerim Občinski svet Občine Hajdina pooblašča župana Občine Hajdina Radoslava Simoniča, da za prijavo in izvedbo projekta »Evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega« uskladi Načrte razvojnih programov. 7. Sklep o priznanjih Občine Hajdina, PRIZNANJE OBČINE HAJDINA prejme 1. mag. Stanko Glažar, Hajdoše 38/a -za posebne zasluge pri razvoju športa v Občini Hajdina 2. ZAHVALNO LISTINO prejmejo Prostovoljno gasilsko društvo Draženci Prostovoljno gasilsko društvo Gerečja vas Prostovoljno gasilsko društvo Hajdina Prostovoljno gasilsko društvo Hajdoše Prostovoljno gasilsko društvo Slovenja vas Priznanje župana pa prejmeta: Vojko Šohar, Zg. Hajdina 202, 2288 Hajdina - za 100 krat darovano kri Drago Štrafela, Skorba 40, 2288 Hajdina, lastnik in direktor firme GRATEL d.o.o. nominiranec za slovensko gazelo 2008. 8. Sklep o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v Občini Hajdina, Priznanja za najlepše urejeno vaško skup- nost in za najlepše urejene objekte v Občini Hajdina prejmejo VAŠKA SKUPNOST Hajdoše - priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost Pomlad d.o.o., Gerečja vas 36 - priznanje za vzorno urejen poslovni objekt Kmetija Šešerko, Draženci 11 - priznanje za vzorno urejeno kmetijo Družina Kiseljak, Gerečja vas 20/d -zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo Družina Galun - Baier, Skorba 36 -srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo Družina Šijanec, Slovenja vas 61/c -bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo. 9. Sklep o imenovanju kletarja letnika 2007, s katerim se za kletarja letnika imenuje Janez Žumer, Hajdoše 66. 10. Sklep o potrditvi Dolgoročne strategije razvoja Občine Hajdina 2008 - 2020, s katerim Občinski svet Občine Hajdina potrdi Dolgoročno strategijo razvoja Občine Hajdina 2008 - 2020. 11. Sklep o potrditvi Srednjeročnega plana razvoja Občine Hajdina, s katerim Občinski svet Občine Hajdina potrdi Srednjeročni plan razvoja Občine Hajdina. Člani občinskega sveta so obravnavali še: Poročilo o realizaciji Proračuna Občine Hajdina za januar - junij 2008 in Trendi varnostnih pojavov na območju Občine Hajdina za prvo polletje v letu 2008. Podani pa sta bili: Informacija o ukrepih sanacije neurja po toči in Poročilo Komisije za odnose z DARS-om. Občinska uprava HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina. Člani uredništva: Tatjana Mohorko (urednica), Silva Hajšek, Jožica Lešnik, Jože Mohorič, Valerija Šamprl, Estera Korošec, Hilda Bedrač, Klavdija Beber in Uroš Gojkovič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Vejica, s. p. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek. Fotografija na naslovnici: Tatjana Mohorko HAJDINČAN november 2008 Na terenu investicijsko razgibana jesen V Gerečji vasi je v teku izgradnja kanalizacije, dela pa sodijo v sklop projekta “Konzorcij za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja - I. faza” Tudi v naselju Draženci so v minulih dneh na novo urejali javno razsvetljavo, v zemljo so položili nizkonapetostno omrežje, v sklopu tega pa se je v delu naselja gradila še kanalizacija. november 2008 m&t * H AJDI N C AN Do železniške proge na Zg. Hajdini, od mesnice Turnšek potekajo večja obcestna dela. Uresničuje se namreč napovedana izgradnja hodnika za pešce, hkrati pa tudi kanalizacije. Prav z izgradnjo pločnika pa naj bi na tem zelo prometnem koncu občine vsaj malo izboljšali prometno varnost vseh udeležencev v prometu. Gradnja avtoceste poteka po zastavljenem načrtu. HAJDINČAN november 2008 Gradnja avtoceste skozi Hajdino v drugem delu 'j^Ta zadnji redni seji občinskega 1 Tl sveta na Hajdini je predsednik komisije za odnose z Darsom Franc Mlakar županu Radoslavu Simoniču in svetnikom predstavil poročilo o dosedanjem delu in aktivnostih komisije, pa tudi o samem poteku gradnje avtocestnega odseka od Slivnice do Dražencev. Nekaj povzetkov objavljamo tudi v Hajdinčanu. Avtocestni program na območju Hajdine se je prevesil v drugo polovico, mediji o tem poročajo sproti, dejansko stanje na terenu - v operativnem smislu pa spremlja komisija za odnose z Darsom, ki jo je imenoval hajdinski občinski svet. Franc Mlakar je povedal: »Komisija se je doslej sestala 15 krat na koordinacijah s predstavniki izvajalcev in nadzora izvajanja avtocestnega programa na območju občine Hajdina. Občasno se nam pridružijo tudi občinski svetniki, ki so doma v naseljih, ki se jih je gradnja avtoceste malo bolj dotaknila. Včasih se nam je pridružil Pogled na traso AC pri Dražencih, kjer je v smeri Zg. Hajdine že položen tudi župan Radoslav Simonič, vedno pa je asfalt. ... in še od Zg. Hajdine proti Gerečji vasi ... Foto: TM Novi nadvoz pri Turnišču že odprt. Foto: TM bil z nami predstavnik občine Franc Jelen. Na operativnih sestankih smo doslej ponavadi debatirali o aktualni problematiki, denimo na kakšen način se bodo uporabljale občinske ceste v smislu transportnih poti do gradbišč, izvedbe obvozov, zaradi tega tudi podpis o tekočem vzdrževanju in vrnitvi v prvotno stanje. To je končno izvedeno iz vseh strani izvajalcev, kar nam garantira, ko bo odsek končan, da se bodo ceste vrnile v najmanj takšno stanje, če ne seveda boljše, kot so bile pred začetkom izgradnje avtocestnega programa skozi občino Hajdina. Pogovarjamo se seveda o terminskih planih izvedbe; najbolj pereč je bil nadvoz na Selški cesti, ki je začasno odrezal Dražence in vasi naprej proti Halozam, vendar je zdaj končan in v teh dneh že odprt za promet. Ves čas smo spremljali tudi zavarovanje gradbišč, saj so ta tudi nujno potrebna zaradi obsega in nevarnosti stranskih učinkov, ki pri tem nastajajo, to pa je mišljeno tudi v ukrepih zmanjšanja hrupa in prahu, smo pa se o tem tudi že pogovarjali v smislu povrnitve škode prizadetim občanom. Vmes smo tudi urejali razmerja med lastniki zemljišč, na katerih je bil izveden poseg izvajalca, ki pa ni bil v načrtu, sodelovali smo tudi pri odkupu še nekaj manjših kosov zemlje, tam kjer se je izkazalo, da je to potrebno in prvotno ni bilo načrtovano. Obravnavali smo tudi nekaj kršitev prevozov po občinskih cestah, ki niso bile dovoljene, občani so nam pri tem pomagali s prijavami, v nekaterih tre- nutkih pa je bilo potrebno vzpostaviti tudi sodelovanje s policijo. RUŠITEV ŠESTIH OBJEKTOV ŠE POD VELIKIM VPRAŠAJEM? V samem začetku gradnje smo preverjali tudi dokumentacijo, v kateri smo ugotovili nekaj napak in o teh opozorili izvajalce, ki so to že popravili. Naj omenim, da na dveh nadvozih ni bilo vrisanih pločnikov, nekaj manjših detajlov je bilo pri javni razsvetljavi, na kolesarskih poteh, skupaj smo potem to poskušali spremeniti z namenom, da bo kvaliteta teh prečkanj in prehodov na ravni predpisov in varnosti. V tem obdobju smo »izborili« tudi izvoz pri farmi močnih krmil, kar je bil tudi interes Perutnine Ptuj. Malo težje pa je pri reševanju problematike lastnikov stavb, ki bi jih lahko še porušili, kajti ponekod so se projekti spremenili v malo večjem obsegu. A v tem primeru se mora spremeniti še državni lokacijski načrt, ki ga potrjuje parlament in situacija v tem trenutku je poznana. V tem primeru se malo bojim, da teh dodatnih rušenj vsaj v tem trenutku ne bo. Omenil pa bi 6 objektov v Dražencih in v Gerečji vasi. Cenilci so že bili na terenu, bomo pa videli ali se bo v nasprotnem primeru dalo sanirati teren z zvočnimi ograjami ali bo na koncu vendarle potrebna rušitev. Omenil bi še en dodatek na trasi avtoceste; podhod in stopnice v Dražencih, krožišče na Draženski cesti, ureditev dovozov do kmetijskih zemljišč ter protihrupno ograjo na trasi med Kungoto in Gerečjo vasjo. V tem času je bilo bistvenega pomena tudi obveščanje javnosti preko medijev in v tem smo vsi, tudi občinska uprava, veliko storili. Ugotavljam, daje komisija v letu dni zgledno sodelovala z vsemi izvajalci, zato hvala vsem za izredno kooperativno sodelovanje, za hitre reakcije na pobude, ki smo jih dali, zgledno pa je bilo tudi sodelovanje med člani komisije, posebej bi pohvalil zunanjega sodelavca komisije Franca Jelena. Tudi Ivo Rajh je odigral izredno pomembno vlogo v svojem naselju, pa tudi posamezni svetniki, ki so se nam pridružili na sestankih. Slabo leto pred uradnim planskim zaključkom avtocestnega programa skozi našo občino kaže, da se dela tekoče izvajajo, ponekod prihaja tudi do prehitevanja rokov, kar je tudi posledica lanske ugodne zime. In če ne bo nekih zapletov - nekateri so mnenja, da lahko gradnjo upočasni le trenutno stanje v vrhu politike, kar upam, da se ne bo zgodilo - bo avtocesta po mnogih letih želja le končana. Obljubljeno je, da bo avtocesti odsek od Slivnice do Dražencev odprt še pred pričetkom nove turistične sezone.« TM HAJDINČAN november 2008 Avgustovsko neurje pustilo hude rane Neurje 15. avgusta je pustilo žalostno podobo na vseh koncih občine Hajdina Ifudo neurje s točo je v praznič- 1 Inem večeru 15. avgusta pustošilo po širšem ptujskem območju, močno pa je prizadelo naselja v občini Hajdina. Samo v nekaj minutah je povzročilo ogromne škode na stanovanjskih in gospodarskih objektih, na gasilskih, kulturnih in vaških domovih, pa tudi na poljščinah. Najhuje je bilo v Slovenji vasi, Hajdo-šah, Skorbi in Gerečji vasi, ogromno škode pa so utrpeli tudi prebivalci Sp. in Zg. Hajdine ter Dražencev. V občini Hajdina je bil takoj formiran krizni štab, župan Radoslav se je sestal z občinskim gasilskim poveljstvom in štabom za civilno zaščito, v občini pa so takoj po neurju in toči občanom priskočili na pomoč. Le nekaj dni po neurju je bilo v hajdinski občini še kar krizna situacija, ki pa so jo k sreči obvladovali, pomoč pridnih rok prijateljev od vsepovsod je bila na prvem mestu, solidarnost in dobrota pa sta odigrala svoje. Beseda hvala se je slišala na vsakem koraku. Le pet dni po neurju so se na sedežu občine sestali odgovorni, sejo je vodil župan Radoslav Simonič in takrat so že govorili o okvirni škodi in prizadetosti. Tako poveljnik civilne zaščite in predsednik OGZ Ptuj ZvonkoGlažar, kot tudi občinski poveljnik Janko Merc sta predstavila vsak svojo aktualno zgodbo in bili sta si zelo podobni. Zvonko Glažar, poveljnik OGZ Ptuj, je posebej poudaril: »Peti dan je slika na terenu že zelo drugačna. Vidi se plod nese- bičnega dela gasilcev iz domačega okolja iz drugih koncev Slovenije. V gasilskem domu na Ptuju, kjer je stacioniran krizni štab in od koder so se vodile intervencije za 10 občin Podravja, smo razdelili nekaj deset ton prekrivne folije in pomagali smo vsem, ki so našo pomoč v tistem trenutku potrebovali.« Kako je bilo v prvih trenutkih, je bilo težko zbrati zadostno število gasilcev? »Na našem območju je bil vsak gasi- lec deležen posledic neurja in že takoj na začetku so se pojavili nesebični momenti. Nekateri gasilci so celo doma pustili delo in pohiteli pomagat drugim. Kljub vsemu lahko trdim, da je bila odzivnost že takoj v prvi noči izredna, dobra, v veliko pomoč pa so nam bili kolegi gasilci iz drugih občin; iz Markovcev, Cirkulan, Zavrča, prišli so pomagat v naše kraje ... Takoj naslednji dan je bila številka že višja, govorilo smo o 600 gasilcih na terenu, v prvih dneh pa je bilo po naši evidenci aktivnih od 1100 do 1500 gasilcev. Potem je bil že nov dan, sreda ... Po načelih Uprave za zaščito in reševanje so se ti dogodki nadaljevali ... Pomoč so nekateri še potrebovali. Pomagali so gasilci iz vseh koncev Slovenije; od Gorenjske do Primorske, Dolenjske ... O sodelovanju OGZ Ptuj in občine Hajdina pa je, da je bilo zelo dobro, zelo vzajemen odnos, za kar so zaslužni vsi, torej tudi gasilci. In gasilci smo v teh primerih dokazali, da ves trud občin, še posebej v obliki denarja, ki je namenjena nam, še zdaleč ni zaman.« POMOČ JE PRIŠLA OD VSEPOVSOD, SOLIDARNOST JE BILA NAJDRAGOCENEJŠA Le nekaj dni po neurju je bila na Ptuju na sedežu Vodnogospodarskega podjetja Drava ustanovljena posebna Tehnično Gasilci so prvi priskočili na pomoč in na terenu delali kar nekaj dni ... Skoraj nobena streha ni ostala cela ... Neurje s točo ni prizaneslo niti gasilskim domovom, naj- huje pa je bilo prizadelo ostrešje PGD Gerečja vas ... informacijska pisarna, v kateri so lahko prizadeti občani s Ptujskega poiskali pomoč, nasvete in nenazadnje so dobili osnovne informacije in navadila, kako reagirati v krizni situaciji. Posebno pomoč in nasvete je kaj hitro ponudila tudi občina Hajdina, ki je ustanovila posebno komisijo za popis škode po neurju, vodenje le-te pa zaupala Ivanu Brodnjaku (poročilo o delu in zaključkih je objavljeno v tej številki Hajdinčana). Občina Hajdina je po sklepu vlade prejela tudi 380.000 evrov pomoči iz sredstev rezerv in ukrepov. Na sestanku 18. septembra, kjer so se vodstvu občine Hajdina pridružili še župani in predstavniki občin Kidričevo, Majšperk, Starše in MO Ptuj, so sprejeli poseben sklep, vanj pa zapisali kriterije, po katerih so se delila omenjena sredstva. Pomoč je bila potrebna na vsakem koraku, skupnih akcij je bilo kar nekaj. Po dveh mesecih je bila slika na terenu še precej drugačna. Narava si je opomogla, prizadeti občani so zamenjali in obnovili marsikatero ostrešje, občina je poskrbela za obnovo ostrešij na gasilskih, kulturnih in vaških domovih. Pomoč je prišla v prvih trenutkih, a če bi bilo še več denarnih sredstev, potem bi bilo za marsikoga lažje. Ljudem se je povrnil nasmeh, a žalostne zgodbe bodo ostale za večno. Tatjana Mohorko Ponekod je neurje z močnim vetrom uničilo tudi obcestno Samo v nekaj minutah je toča uničila skorajda ves pridelek infrastrukturo ... na poljih. Foto: TM HAJDINČAN november 2008 Potek sanacije škode po neurju s točo Nekateri občani so očistili tudi »Obkanalsko cesto« Foto: Črtomir Goznik Neurje s točo, ki je pustošilo po severovzhodni Sloveniji 15. in 16. avgusta, ni prizaneslo niti naši občini. Toča, kakršne niti najstarejši ljudje ne pomnijo, je na našem območju povzročila pravo razdejanje. Zelo malo je objektov v občini Hajdina, ki niso bili poškodovani. Na občini je vpisanih 765 prijav z več kot 1300 objekti. Noč iz 15. na 16. avgust je bila grozljiva. Številni ljudje tisto noč niso spali, ker je toča v velikosti breskev in večja dobesedno uničila ostrešja, močno deževje je zalivalo podstrešja in meteorna voda si je utirala pot v notranjost hiš skozi najmanjše špranje in tako uničevala bivalne in druge prostore. Pravijo, da v nesreči spoznaš prijatelja in res se je v teh trenutkih pokazala solidarnost. Sosedje, znanci, prijatelji so si v prvih urah priskočili na pomoč in danes lahko rečemo, daje velik del škode že saniran. Za brezpogojno pomoč v prvih dneh gre posebna zahvala gasilcem, ki so skupno opravili 3.724 ur za prekrivanje hiš s folijami kljub dejstvu, da so bili številni med njimi tudi sami žrtve tega neurja, a so kljub temu zavihali rokave in pomagali prekriti stotine hiš ter s tem preprečili možnost dodatne škode zaradi napovedanih padavin. Naj poudarim, da za svoje nesebično delo niso dobili niti evra plačila. Občina je od države prejela 380.814 EUR. Sredstva so bila namenjena za interventne ukrepe in preprečitev dodatne škode. Zupan Radoslav Simonič in občinski svet Občine Hajdina so na izredni seji občinskega sveta za pomoč in sanacijo škode po neurju imenovali Komisijo za oceno škode v Občini Hajdina, ki je sestavljena iz 7 članov (predstavnik iz vsake vasi) in treh gradbenih strokovnjakov. Komisija se je doslej sestala 7-krat, v sodelovanju s Karitasom, Rdečim križem in Socialno službo pa dodatno še trikrat. Skupaj s humanitarnimi organizacijami smo opravili ogled najbolj ogroženih družin v občini. Za začasno pokrivanje je bilo v občini porabljenih kar 22 t folije. Visoki so tudi stroški za odvoz in skladiščenje salonitnih plošč. Doslej je bilo odpeljanih 309 ton, ocenjujemo, da jih bo potrebno odpeljati še vsaj 400 ton. Vloge za humanitarno pomoč je na Občino, Rdeči križ in Karitas oddalo 156 občanov, ki so sredstva že prejeli. Del sredstev občine smo po sklepu Komisije namenili tudi socialno najbolj ogroženim, za katere smo presodili, da si kljub sredstvom Socialne službe, Rdečega križa in Karitasa ne bodo mogli prekriti stanovanj- skih ostrešij, vsake naslednje padavine bi jim nadalje uničevale stanovanja. 7 najbolj ogroženih smo individualno povabili pred Komisijo, kjer smo sredstvom Karitasa in Rdečega križa dodali še občinska sredstva intervencij ter na ta način našli primerno rešitev za vsakogar. V neurju so bila poškodovana in uničena ostrešja številnih objektov javnega značaja v občini, tako da smo bili prisiljeni velik del državnih sredstev nameniti obnovi ostrešij le teh. Popolnoma uničena so bila ostrešja na domu krajanov v Skorbi, Domu vaščanov v Dražencih, gasilskih domovih v Haj-došah, Gerečji vasi in Hajdini, prostorih Športnega društva Slovenja vas in Skorba ter v Lovskem domu na Hajdini. V Skorbi in v Hajdošah so se v dvoranah porušili deli stropov, tako da so bili objekti neuporabni. Interventna sredstva so namenjena izključno nakupu nove kritine, tako da so nekatera društva najela kredite za sanacijo dotrajanih ostrešij. V minulih dneh je prišla do izraza pridnost, iznajdljivost in solidarnost občanov, ki so že prekrili več kot 80 % poškodovanih objektov. Predlog Komisije za oceno škode je, da se vsem, ki niso prejeli humanitarne pomoči ter so prijavili škode na svojih objektih in ta škoda po prijavi znaša od 500 do 3000 EUR, nameni 100 EUR/ na oškodovanca, vsem ki imajo prijavljeno škodo več kot 3000 evrov pa 150 evrov na oškodovanca. Zavedamo se, da je to glede na nastalo škodo malo, a je bilo potrebno velik del sredstev nameniti za prekritje objektov javnega značaja. Ervin Vivoda, vodja sektorja sanacij naravnih nesreč pri Ministrstvu za okolje in prostor, je na tiskovni konferenci 16. oktobra v tehnično informacijski pisarni na Ptuju glede sanacije povedal, da bo država za območje naravne nesreče predvidoma do konca novembra pripravila dolgoročni sanacijski program. Po tem programu, bo mogoče od države pridobiti od 40 do 60 % sredstev glede na celotno finančno vrednost obnove. Za pridobitev teh sredstev bo potrebno pripraviti individualne sanacijske programe. Do sredstev bodo upravičeni lastniki objektov, ki so namenjeni bivanju, gospodarski in kmetijski dejavnosti. Pozvani bodo vsi oškodovanci po toči, katerih ocenjena škoda znaša več kot 1000 EUR, pri kmetijskih objektih pa 1500 EUR. Deleži povračila škode bodo odvisni od stopnje zavarovanja, odšteta pa bodo tudi morebitna interventna sredstva, ki jih je posameznik že prejel. Sredstva za sanacijo naj bi se zagotovila v proračunu za leto 2009. Po teh napovedih lahko le upamo, da se bodo namere uresničile in bo možno še kakšno dodatno črpanje državnih sredstev, ki bodo omilila posledice katastrofalnega neurja, ki nas je doletelo sredi avgusta. Ivan Brodnjak predsednik Komisije za oceno škode v Občini Hajdina november 2008 HAJDINČAN Minister Janez Podobnik dan po neurju na obisku v občini ll^inister za okolje in prostor Janez i.”ZPodobnik s sodelavci je 16. avgusta 2008 obiskal občino Hajdina. V spremstvu župana Radoslava Simoniča in obeh podžupanov si je ogledal posledice neurja s točo. Obiskali so Gerečjo vas, Slovenjo vas in Hajdoše, kjer so bile posledice toče najhujše. V Hajdošah v gasilskem domu so potekali pogovori o nastali situaciji. Minister s sodelavci je povedal, da bo vlada namenila sredstva za sanacijo, ki pa jih bodo morale občine razdeliti. Iz teh sredstev se pokrijejo stroški folije, intervencij, odvoza odpadne salonitne kritine in sanacija javnih objektov. Predstavniki ministrstva so svetovali, da si naj občani najamejo ekokredite, ki da so zelo ugodni, vendar se ne dobijo takoj. V nastali situaciji pa je potrebno hitro ukrepanje. Kako rešiti stisko ljudi, pa je vprašanje, na katerega ni odgovora. Minister Podobnik je zelo pohvalil gasilce, ki so se dobro organizirali in zopet dokazali, da so edini v sistemu zaščite in reševanja, ki pomagajo prebivalstvu. Hilda Bedrač Po toči zvoniti je prepozno ... Okoljski minister Podobnik je v Hajdošah posebej pohvalil gasilce in njihovo požrtvovalno delo. Foto: Hilda Bedrač V eto 2008, ki se je začelo kot vsako drugo, si bomo S^zapomnili po marsičem. V spominu nam običajno ostanejo tiste dobre, pozitivne stvari. Slabe poskušamo odriniti v podzavest in mogoče nanje pozabiti, vendar so nekatere, ki se jih ne da. Nekatere dogodke lahko preprečimo, mnogih pa žal ne moremo. Prav ti nam velikokrat zaznamujejo naša življenja. Spoznali smo, da smo v boju z naravo nemočni, da zakoni narave gredo svojo pot. Ljudje si poskušamo naravo in vse kar je povezano z njo podrediti in z njo manipulirati. Nekaj časa morda stvari tečejo kot želimo, nato pa dobimo nazaj bumerang, ki lahko prinaša katastrofalne posledice. Z vsem, kar nam je dano, ravnamo mačehovsko. Vodo onesnažujemo, zemljo zastrupljamo, v zrak spuščamo strupene pline. Smeti odlagamo, kjer se nam zazdi. Vse to je posledica razvoja. Pot nazaj je težka, skoraj nemogoča. Posledice ravnanj človeštva že čutimo na svoji koži. Narava nam vrača z udarci, kot so letošnje ujme s točo in močnimi skoraj orkanskimi Ponekod je bila toča velika kot jajce, vetrovi, ki so Foto: Hilda Bedrač prizadeli skoraj vso Slovenijo. Uničenih je ogromno streh, fasad, ponekod celotnih hiš, javnih objektov, škode so katastrofalne. Da o gozdovih, vinogradih, sadovnjakih ne govorimo. Tu so posledici daljnosežne. Kmetje so marsikje ostali brez pridelkov, torej brez hrane za živino, kar posledično pomeni brez dohodkov za preživljanje. Stiske ljudi so hude. Tudi našim krajem ni bilo prizaneseno. Praznični petkov večer se je pričenjal kot vsak drugi, le s to razliko, da so od jugozahoda prihajali oblaki, ki so se grozeče približevali. Čutiti je bilo veliko napetost in strah. Namesto kapelj dežja smo zaslišali glasen ropot po strehah. Padala je toča nenavadnih oblik in velikosti, ki jih še nisem videla. V nekaj minutah je bilo uničeno vse. Reševali smo, kar se je rešiti dalo. Pri tem se je marsikje najprej izkazala sosedska pomoč, ki je bila najhitrejša in najučinkovitejša. Zopet so se izkazali gasilci, ki so ljudem reševali, da jim ni vsega uničila voda. Vsi so svoje naloge opravljali brez plačila in tvegali svoja življenja. Marsikje je prišlo do hude krvi in tudi žaljivk. Ljudje so v veliko primerih videli samo sebe in svoje probleme. V strahu za svoj krov smo ljudje zelo ranljivi, saj je ogrožena naša osnovna varnost. Ko se stvari končajo, pa si moramo misliti, da je najpomembneje, da smo živi, ker materialne stvari so nadomestljive, življenje pa ne. Po tej izkušnji smo ljudje postali plašni. Bojimo se vsakega temnega oblaka, ker ne vemo, kaj nosi. Takšnih nesreč se ni mogoče popolnoma obvarovati. Tu bo morala pomagati država in zagotoviti obrambo pred točo, kot jo imata Avstrija in Hrvaška. Vsem nam je jasno, da se toče ne da popolnoma preprečiti. Če bi bila dobra obramba, verjetno ne bi bilo prizadeto tako veliko območje. Ampak stari pregovor pravi, daje po toči prepozno zvoniti. Hilda Bedrač HAJDINČAN november 2008 Domačim gasilcem hvala za pomoč TWTovakovi si bodo opomogli, a 1 Tl spomini in žalostna zgodba bost ostala za vedno ... Tako bi lahko tudi začeli žalostno zgodbo tistega usodnega prazničnega večera 15. avgusta, ko je neurje s točo sredi Slovenje vasi zelo prizadelo dom družine Novak in jim v tistem trenutku življenje obrnilo na glavo. Neurje z močno točo je Novakovim samo v nekaj minutah uničilo celotno stanovanje in ostrešje, uničena in razdejana pa je bila tudi okolica. V tistih hudih trenutkih so jim prvi priskočili na pomoč domači gasilci PGD Slovenja vas, nato pa še sosedje, prijatelji, dobri ljudje. Novakovi so v avgustovski noči ostali brez marsikaterega kosa pohištva, vzmetnice so bile napite z vodo, uničena so bila oblačila in še marsikaj drugega, kar je bilo v tistem trenutku v prostorih. Hišo, ki so jo kupili pred leti, so pred dobrimi devetimi leti obnovili, prav toliko naj bi bilo staro tudi ostrešje, ki pa ga je neurje popolnoma uničilo. Ob pogledu na razdejanje so mnogi prav gotovo ostali brez besed, Novakovi pa so se morali spoprijeti z najhujšim in iskati pomoč za obnovo hiše. Nekaj so je že Toča je uničila tudi okolico doma, izpod dreves pa so jo spravili kar z lopato. dobili od zavarovalnice, vzeti so si morali tudi kredit, z opremo za hišo so jim pomagali prijatelji. »V TAKO HUDI SITUACIJI POMAGA ŽE PRIJAZNA BESEDA, STISK ROKE ...« Slovenjevaški gasilci so se pozno zvečer in ponoči 15. avgusta pri Novakovih trudili ostrešje hiše vsaj malo zavarovati pred še najhujšim, pri tem pa jim je bilo slabo vreme v veliko oviro. Trudili so se po najboljših močeh tudi naslednji dan, ko so prišli spet pomagat in odstranjevat posle- dice. Novakovi tega niso vzeli kar tako, bili so jim nadvse hvaležni za vso pomoč in trud, ki so ga pokazali v zanje najtežjih trenutkih. Kot pravita zakonca Novak, tega ni mogoče pozabiti, a človek mora živeti naprej, pa naj se zgodi najhujše. V tako hudi situaciji pomaga že prijazna beseda, stisk roke. Morda se je samo z besedo težko zahvaliti, ampak ta njihova je izrečena od srca, povesta Novakova in še dodata: »Hvala vsem gasilcem, ki so se trudili in nam pomagali. Bili so delavni, marljivi, pripravljeni so bili pomagati. To ne bo nikoli pozabljeno.« Življenje pri Novakovih pa je dobra dva meseca po neurju že precej v normalnih tirnicah. Škodo po neurju seveda še odpravljajo, vsak prostor posebej dobiva novo podobo, vendarle pa je voda tistega usodnega dne naredila svoje in vlago bo težko spraviti iz hiše. Do sredine oktobra ima Novakova hiša že novo ostrešje, a za dokončanje vsega bodo potrebovali predvsem še veliko denarja. Želimo jim samo sreče, ki je bodo največ potrebovali tudi takrat, ko bodo potrkali še na kaka vrata, kjer bi jim lahko prisluhnili in morda pomagali. TM november 2008 HAJDINČAN Zupan sprejel novega poslanca Dejana Levaniča v Tfupan Radoslav Simonič je le £jnekaj dni pred konstitutivno sejo v Državnem zboru na prvi uradni obisk povabil novoizvoljenega poslanca v DZ, Ptujčana Dejana Levaniča (SD). Dobila sta se na osrednjem občinskem trgu, pogovor pa nadaljevala v prostorih občine, kjer sta izmenjala nekaj svojih pogledov na prihodnost in skupno sodelovanje. Zupan Simonič je tik pred srečanjem povedal: »Z novoizvoljenim poslancem Dejanom Levaničem se želim najprej pogovoriti o najinem sodelovanju v prihodnje; v mojem še dveletnem mandatu in njegovem štiriletnem. Predvidevam, da bova zasta- vila nekaj strateških točk predvsem na tistih področjih, kjer nam kot poslanec lahko pomaga in verjetno bo tudi sam predstavil katero od svojih idej. V prvi vrsti pa pričakujem, da bo najino sodelovanje dobro, predvsem pa koristno za občino Hajdino kot tudi za Mestno občino Ptuj. Namreč v prejšnjem mandatu državnega zbora je naše interese zastopal poslanec Branko Marinič, ki pa ni bil poslanec iz našega volilnega okraja. Z njim smo dobro sodelovali, zato se mu zahvaljujem za vse. Pričakujem in sem prepričan, da pa bova z novim poslancem Dejanom Levaničem našla skupen jezik in bova dobro sodelovala.« TM Župan Simonič in poslanec Levanič na pot dobrega sodelovanja, Foto: TM POSLANSKI KOTIČEK Z NOVIM - STARIM POSLANCEM BRANKOM MARINIČEM Izteklo se je mandatno obdobje 2004 - 2008. V tem času smo bili priča številnim spremembam na različnih področjih. Kako pa vi ocenjujete iztekajoči se mandat? Poslanec Branko Marinič: »Prav ta mandat je mandat velikih sprememb. Z volitvami 2004 smo dobili koalicijo pomladnih strank in DeSUS-a, ki je bistveno spremenila koncept vodenja in upravljanja države. Spremenil se je pristop do državljanov, gospodarstva. Spremenili smo odnos do opozicije. Lahko rečem, da ta mandat ocenjujem kot uspešen mandat.« Sami ste opravljali delo poslanca Državnega zbora RS. Kako bi ocenili svoje delo? Poslanec Branko Marinič: »Da sem bil izvoljen za poslanca, je bila volja ljudi. In sebi ter ljudem sem se zavezal, da bom delal v dobro vseh. Delo, ki sem ga opravljal z veseljem, ocenjujem kot dobro, zavedam pa se, da ni nič tako dobro, da bi ne moglo biti še boljše.« Ste na kakšen dosežek posebej ponosni? Poslanec Branko Marinič: »Dokazali smo, da smo precej boljši od prejšnje politične elite. Spoprijeli smo se z reformami, s katerimi smo Slovenijo popeljali do dosežkov, ki v EU nimajo primerjave. Trendi gospodarske rasti, izvoza, investicij, plač, pokojnin, zaposlenosti. Dobili smo evro, smo v Schengenskem območju, uspešno smo zaključili polletno predsedovanje EU.« Na letošnjih državnozborskih volit- vah ste se odločili za ponovno kandidaturo. Bo v drugo lažje glede na štiriletne izkušnje in kakšne načrte pripravljate za prihodnje obdobje? Poslanec Branko Marinič: »Ponovna odločitev za kandidaturo je zame bila težja od prve. Priznati moram, da sem se v prvem mandatu marsikaj naučil. Spoznal sem mnoge bližnjice do dodatnega državnega denarja. Ljudje zahtevajo vedno več. Neradi se spomnijo, kaj dobrega je bilo v preteklosti. Želijo vedeti, kaj bo jutri, kaj bo v prihodnje. Vse to pa zahteva mnogo osebnega odrekanja na vseh področjih, če želiš biti še boljši. In tega si želim, biti dober - boljši, kar pa o človeka zahteva trdo in predano delo.« Ste že zasnovali kakšne konkretne načrte, ideje? Poslanec Branko Marinič: »Kot poslanec DZ RS moraš tesno sodelovati z občinami širšega območja. Zastopati moraš njihove razvojne načrte, strateške usmeritve, ki jih je potrebno vnesti v številne vsebine posameznih zakonov. Slednje pa sprejema in potrjuje Državni zbor RS. Mnogokrat poslušam očitke, kaj je ta ali oni poslanec naredil za našo občino. Naloga poslanca je sprejemati zakonodajo, skozi katero občine dobivajo pristojnosti in investicijski denar, da se lahko razvijajo na različnih področjih. Kakšni so načrti občin, pa je delo županov, občinskih svetov in občinskih uprav.« Bi ob koncu želeli še kaj dodati? Poslanec Branko Marinič: »Dodal bi, da je Slovenija še vedno v objemu nekaterih lobijev, denimo gradbenega, ki ga kljub spremembi nekatere področne zakonodaje nismo uspeli povsem onemogočiti. Prav tako je veliko zlorab "civilne družbe" in "strokovne javnosti", do katerih ne bi smelo prihajati.« Zahvala volivkam in volivcem Naj dodam, da je po pisanju tega članka že prišel čas volitev in so tudi že znani rezultati volje volivk in volivcev. Dosedanji poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Branko Marinič je kandidiral vil. volilnem okraju 8. volilne enote, kamor spadajo občine Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Žetale, Zavrč, Cirkulane in Videm. Na volitvah mu je svoj glas zaupalo 4.183 volivk in volivcev (39,03%) in mu s tem ponovno podelilo poslanski mandat. Ob tej priložnosti je poslanec Marinič dodal: »Vsem volivkam in volivcem 8. volilne enote 11. volilnega okraja se iskreno zahvaljujem za njihovo podporo. Zahvala gre tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali doseči ta rezultat. Štiri leta smo se namreč skupaj trudili za boljšo in lepšo prihodnost. Ponovno ste mi zaupali svoj glas in vašega zaupanja ne bom izneveril. Še naprej se bomo trudili, da bomo živeli dostojno, da bo pomemben tudi majhen človek in da problemi ne bodo zamolčani. Smo na pravi poti in na tej poti bomo tudi ostali!« Stanka Letonja HAJDINČAN november 2008 Kratek komentar k rezultatom za volitve poslancev v državni zbor V septembru 2008 smo volivke in volivci odločali, kdo nas bo zastopal v državnem zboru RS v naslednjem mandatnem obdobju 4 let. Slovenska demokratska stranka je na listi nastopala s kandidatko Heleno Neu-dauer, diplomirano pravnico iz Ptuja, ki se je v predvolilnem času dovolj dobro predstavila tudi v naši občini. Čeprav je prejela v naši kot tudi v mestni občini Ptuj večino glasov, zaradi splošnega volilnega izida ni bila uvrščena v državni zbor kot naša izbrana poslanka. Vendar pa smo v SDS z izidom volitev v naši občini lahko zadovoljni, saj rezultati kažejo na ugodno klimo za 00 SDS Hajdina. Kot je razvidno iz grafa, smo prejeli vidno večino glasov napram ostalim in tudi drugo uvrščeni stranki SD. To nas obvezuje, da bomo z našimi aktivnostmi in vključevanjem v občinskem dogajanju še naprej aktivni ter vplivali predvsem na potek dogodkov, ki krojijo razvoj in napredek občine Hajdina ter njenih prebivalcev. Tako si bomo med drugim tudi prizadevali za pravično in odgovorno delitev finančnih sredstev za pomoč prizadetim v ujmi s točo, ki so prvenstveno namenjena sanacijam prizadetih gospodinjstev. Ob tem želimo, da vsi, ki so utrpeli škodo, le-to čim prej uspešno sanirajo ter vzpostavijo stanje objektov, primerno normalnemu življenju. Marjan Leber HAJDINA_VOLITVE 2008 45 40 - . «JU ss du -■m 25 -i! 20 -q 15-10 -5 -0 - c£ a 4 n 4 m n m 4 II _ i 1 „ ■ lil - H m 5 ^ # # # # v« V -čVV v * & Stranka Spoštovane volivke in spoštovani volivci, dragi prijatelji SDS! Najprej se vam iskreno zahvaljujem za zaupanje in podporo, ki ste mi jo izkazali na volitvah v državni zbor. Najlepše se zahvaljujem tudi vsem, ki ste mi pomagali v volilni kampanji, me spodbujali in verjeli vame. Čas volilne kampanje me je obogatil z novimi izkušnjami. S prizadevanjem za ustvarjanje novih priložnosti za vsakogar in za ohranjanje zdravega življenjskega okolja bom nadaljevala. Volitve so za nami. SDS in s tem tudi meni ste v 10. volilnem okraju namenili največ glasov, ob sedanjem volilnem sistemu pa to žal ni bilo dovolj, da bi pridobila mandat poslanke. Vendar gremo naprej! Slovenska demokratska stranka je zmagala v petih od osmih volilnih enot, v primerjavi z letom 2004 smo še povečali podporo volivk in volivcev Izkušnje, pridobljene pri vodenju Evropske unije in države, so veliko bogastvo, na katerem bomo gradili prihodnost stranke. Vabim vas, da se nam pridružite! Helena Neudauer SDS Občankam in občanom Občine Hajdina želimo ob občinskem prazniku veliko prijetnih trenutkov. O O SDS HAJDINA HAJDINČAN november 2008 Gojkovičeva skulptura na občinskem trgu ^^bčina Hajdina je bogatejša za V_Xnovo pridobitev na osrednjem občinskem trgu pred PSC, kjer je bila 14. avgusta velika slovesnost ob svečani predaji. Umetnina, skulptura, je delo domačega mojstra in čast- Župan Radoslav Simonič se je zahvalil Danilo Topleku, predsedniku uprave Taluma ... nega občana akademskega kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča. Po dobri zamisli, veliki želji in trdni volji je mojster Gojkovič opravil zares dragoceno delo, občudovanja vredno. ... in Viktorju Gojkoviču. Foto: Langerholc Skulptura predstavlja vseh sedem naselij, združenih v Občino Hajdina, še bolj veličastno in zanimivo pa izgleda zaradi vodometa. Novo pridobitev je na slovesnosti predstavil župan Radoslav Simonič, ki se je ob tej priložnosti zahvalil vsem donatorjem, posebni zahvali pa je podelil Viktorju Gojkoviču in Draganu Petroviču. Slavje ob novi pridobitvi so na Hajdini obogatili številni pevci in muzikanti: Štajerski fraj-tonarji, Gmajnarice, Ula Šegula in Uroš Sagadin, Ela, Vagabundi, Jože Kobler, predstavil pa se je tudi body bilder Peter Lovenjak s trenerjem. In kaj je skulptura? skulptura -e ž (u) um. delo, izdelek iz trdnega materiala, ki navadno predstavlja živo bitje ali predmet, kip: bronasta skulptura; skulptura sedeče ženske; skulptura iz kamna; razstava skulptur in grafik / skulptura prikazuje uporne kmete / kapiteli s skulpturami z reliefi // umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem takih del, kiparstvo: poznorimska skulptura; skulptura in arhitektura, (vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika) HAJDINČAN november 2008 Gratelu iz Skorbe dravsko-pomurska gazela lVTajhitreje rastoče podjetje v drav- 1^1 sko-pomurski regiji v letošnjem letu je družba Gratel, ki ima sedež v Skorbi, v Občini Hajdina, sicer eden največjih izvajalcev na področju gradnje telekomunikacijskih omrežij v Sloveniji, s tem ustvarijo tudi večji del prihodkov. 22. oktobra je bilo podjetje Gratel tudi med finalisti za naziv zlata gazela 2008, ki ga vsako leto podeljuje časopisna družba Dnevnik, zaključne podelitve v Cankarjevem domu pa sta se udeležila tudi župan Hajdine Radoslav Simonič in predsednik odbora za gospodarstvo Janko Vegelj, ki sta dobitniku dravsko-pomurske gazele tudi osebno čestitala. Družbo Gratel je pred desetimi leti s še dvema partnerjema ustanovil Drago Štra-fela. V družbi je danes zaposlenih približno petdeset ljudi, v poslovnem združenju, v katerega so pod Gratelom vključeni gradbeniki in izvajalci del, pa več sto. Večino prihodkov ustvarijo z gradnjo sodobnih telekomunikacijskih vodov, manjši del pa z gradnjo kanalizacijskih omrežij in nizkimi gradnjami. Leta 2005 so začeli z gradnjo lastnega telekomunikacijskega omrežja. V zadnjem letu so zelo razvili ponudbo mobilnih telekomunikacij in njihov produkt je po kakovosti med prvimi v svetu s tovrstnimi zasnovami in tehnologijo. Prav Drago Štrafela Foto: Črtomir Goznik zaradi lastne tehnologije vidijo izredne priložnosti v tujini. »Za nas ima priznanje neko veljavo, je pa tudi dobra, pozitivna reklama, v kateri se podjetje predstavi s svojo rastjo, oziroma svojim načinom delovanja, predvsem pa bolj v tem pogledu, da smo v medijih enkrat zapisani s pozitivno promocijo podjetja. Doslej smo bili v medijih največkrat opisani kot tisti, ki rušimo ceste, gradimo, imamo prah, blato, ampak drugače ne gre, gradnje in gradbišča imajo v nekem trenutku bolj negativne posledice na okolje. Prav zato je bilo doslej več negativnih kot pozitivnih reklam za nas, ampak zdaj je očitno drugače. Na vse pa v tem trenutku gledamo izredno pozitivno,« je povedal Drago Štrafela. Tokrat smo vas lahko spoznali v družbi uspešnih, velikih slovenskih podjetij. Uspelo vam je osvojiti gazelo dravsko-pomurske regije. Čemu v največji meri pripisujeta ta velik uspeh? Drago Štrafela: »Vse to lahko pripišemo delu samemu v našem podjetju, samemu programa, sicer pa letos praznujemo tudi 10-letnico obstoja. Začeli smo torej pred desetletjem, ko smo ustanovili podjetje Gratel: gradnje in telekomunikacije, kar je tudi naša osnovna dejavnost, potem smo se razvijali in to tako dolgo, dokler nismo razvili enega lastnega produkta. Danes lahko povem, da moramo ta uspeh tudi pripisati rasti lastnega produkta in dobremu delu.« Kakšna je vizija, kakšni načrti podjetja Gratel v prihodnosti? Drago Štrafela: »V tem trenutku pokrivamo dobrih 60, že skoraj 70 odstotkov Slovenije, torej nam do 100 odstotkov ne manjka več veliko. Ta projekt bo še trajal nekaj časa, kajti z deli zaključujemo v mestih, potem se selimo v manjše zaselke, kar pomeni, da bomo v Sloveniji gradili vsaj še tri leta, potem pa se selimo tudi v tujino, pripravljamo se že za Hrvaško. Sicer pa s tem lastnim produktom upamo in smo sposobni izvajati tehnologijo gradnje optičnih omrežij tudi v drugih državah, kjer smo že vzbudili pozornost tujih medijev.« Podjetju Gratel čestitamo za gazelo dravsko-pomurske regije! TM Utrinek iz zaključne prireditve v Ljubljani Vir: Dnevnik november 2008 HAJDINČAN Na Hajdini slovesnost ob 20-letnici Slovenske kmečke zveze na Ptuju ^^lovenska kmečka zveza Ptuj je <^Jbila ustanovljena natanko pred 20 leti - 8. septembra 1988 v domu krajanov v Skorbi. V spomin na ta dogodek je bila v gasilskem domu na Hajdini 8. septembra krajša slovesnost, na kateri je v imenu občine Hajdina zbrane najprej pozdravil župan Radoslav Simonič, slavnostni nagovor pa je imel dr. Ludvik Toplak. Slovesnosti se je udeležil tudi Janez Zampa, prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ptuj, ob njem pa še mnogi pomembni gostje in člani Slovenske kmečke zveze. Jubilej so proslavili na skromen, obletnici primeren način, je poudaril dr. Toplak. Jubilejna prireditev, ki so jo s pesmijo pospremili moški pevski zbor iz Markovcev in ljudski pevci iz Bukovcev, je minila v zelo sproščenem in jubileju primernem vzdušju. Pred 20 leti, ko so v Skorbi ustanovili podružnico Slovenske kmečke zveze Ptuj in Občinsko zvezo kmečke mladine Ptuj, so vodenje prve prepustili kmetu Janezu Zampi iz Levanjcev, kmečko mladino pa je vodil Janko Zavec iz Lancove vasi. Kmetje so tako strnili vrste ter se takoj na začetku zavzeli za vzpostavljanje novih razmer v kmetijstvu, glavni cilj pa je bila pridelava čim bolj zdrave in hkrati tudi ceneje pridelane hrane. »Za nastanek Slovenske kmečke zveze je bil predvsem potreben pogum,« je v uvodu govora poudaril slavnostni govornik dr. Ludvik Toplak. Na slovesnosti je orisal »Za nastanek Slovenske kmečke zveze je bil predvsem potreben pogum,« je v uvodu govora poudaril slavnostni govornik dr. Ludvik Toplak. Foto: Črtomir Goznik ' ' - Na Hajdini so na skromen, a primeren način obeležili 20-letnico ustanovitve Slovenske kmečke zveze na Ptujskem. pot dveh desetletij vse od ustanovitve Slovenske kmečke zveze v Ljubljani, orisal je bogato zgodovinsko pot vse od ustanovitve zveze na Ptujskem, še prej je v nagovoru omenil velike Slovence: od Janeza Evangelista Kreka do dr. Antona Trstenjaka ...»Slovenska kmečka zveza je bila močno politično gibanje in prva politična stranka, z razdelanim narodno-političnim, narodnim in socialnim programom, skratka imela je socialni karakter. V njej so bili kmetje, predstavniki srednjega sloja, zlasti še izobraženci. Kmetje so bili namreč edini sloj, ki se mu je tudi v socializmu dovoljevalo, da je imel relativno samostojno stanovsko obliko samoorganizacije ...V 90. letih je vnesla v politiko plemenito tradicijo slovenskega kmetstva (dom, gospodarstvo, narodno-kulturno identiteto, krščanske vrednote z izrazitim pogledom naprej). Bila je razvojno orientirana in to kulturo je vnesla v politiko leta 1990; tako v parlament kot v vse druge institucije oblasti. Štajerski kmetje pa so ves čas zagovarjali še pomen zadružništva, med njimi še posebej Janez Žampa, Ivan Pučnik, Stanko Čurin in še mnogi drugi. Leta 1992 se je odločilo, da se Slovenska kmečka zveza preoblikuje v SLS. Zaključil bi lahko s tem poudarkom, da je bil delež Slovenske kmečke zveze v resnici nepogrešljiv tako pri nastanku slovenske države kot kasneje v zakonodajnem postopku. Čestitke vsem tistim, ki ste sodelovali v 80. letih pri tako pomembnem projektu, kot je bila ustanovitev Slovenske kmečke zveze, ki ji gre tudi največja zahvala za demokratične spremembe,« je zaključil svoj nagovor dr. Ludvik Toplak. HAJDINČAN november 2008 »Živimo v posebej nevarni občini ...« rT'ako je dejal župan občine Haj- M. dina Radoslav Simonič ob zaključku še ene akcije ob začetku novega šolskega leta, namenjene predvsem najmlajšim udeležencem prometu. Novo šolsko letos so v občini Hajdina začeli varno, kar je vzpodbudno, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) pa je nastavil dobre podlage za delo, v katerem pomagajo tudi nekateri prostovoljci, ki tako koristno izrabijo svoj prosti čas. V prvih dveh tednih novega šolskega leta so otrokom na poti v šolo Hajdina pomagali in jih usmerjali mnogi prostovoljci iz SPVCP Hajdina, člani Planinskega društva Hajdina, društva upokojencev Hajdina in policisti iz PP Ptuj, skupaj 14. Bili so nadvse uspešni, takoj po opravljenem delu pa so znova sedli za skupno mizo, strnili občutke in spoznanja, pa tudi predloge, kako kje kaj izboljšati, da bo za otroke na poteh v šolo še bolje poskrbljeno kot do zdaj. Aktivnosti v SPVCP pa so se začele veliko pred začetkom novega šolskega leta, ko si je posebna komisija ogledala šolske poti, tudi avtobusna postajališča in sprejela nekaj pomembnih odločitev. Tako so potem začasno uredili avtobusno postajališče na Zg. Hajdini pri Kondriču, s tem so tudi ukinili prevoze s taksiji, uredila se je proga skozi naselje Hajdoše, ki sedaj pelje po »obkanalski« cesti v Slovenjo vas in tako so rešili težave s prevozi kar nekaj otrok v šolo. Seveda pa s tem težav še ni bilo konec, še posebej tam, kje je trenutno gradbišče na trasi bodoče avtoceste, je posebej poudaril Slavko Burjan, predsednik SPVCP Hajdina, predvsem v naseljih Draženci in Gerečja vas. Burjan je prepričan, da bo teh zapletov po dobrem letu konec, ko bo avtocesta izgrajena, in dodal: »Zato bo treba potrpeti še nekaj mesecev, predvsem pa biti najbolj pozoren na pešce in kolesarje v prometu. Največjo nevarnost v tem trenutku opažamo na Spodnji in Zgornji Hajdini, kjer je zelo gost tovorni promet, kolone pa se vsak dan vijejo proti Talumu, Rogaški ... Gostota prometa Je velika težava. To opažamo tudi v tem, da so nekateri vozniki zelo nestrpni, prehitevajo in s tem povzročajo dodatno nevarnost, vendar ob tem žal opažamo, da se kaj dosti ne da spremeniti. Morali bomo počakati leto, dve, potem pa verjamem, da se bo prometna varnost izboljšala. Tudi v Gerečji vasi izgradnja avtoceste predstavlja veliko nevarnost predvsem na odseku, kjer gradijo nadzor in imamo obračališče za avtobus. Težav je kar nekaj, vendar sem prepričan, da jih v občini uspešno rešujemo.« Katere pa so nadaljne aktivnosti SPVCP Hajdina, kaj še imate v načrtu? Slavko Burjan: »Naloge, ki jih peljemo v SPVCR niso vezane samo na začetek šolskega leta, temveč jih izvajamo skozi vse leto. Varovanje otrok v prvih šolskih dneh je samo del operativnega plana našega sveta, naslednje aktivnosti pa so povezane s spremljanjem šolskih avtobu- • L—- V hajdinski občini je malo »varnih« poti v šolo ... Foto: TM sov, preverjamo stanje šolskih poti, sproti se dogovarjamo, kje in kako je potrebno postaviti kak prometni znak, začela se je že izgradnja pločnika na Zg. Hajdini, kar smo zelo podprli, saj računamo, da bo s to pridobitvijo varnost otrok v prometu na tem koncu boljša.« Koliko pa je posluha v vodstvu občine Hajdina za vaše predloge, kako vodstvo spremlja vaše delo in se nenazadnje odziva v problematičnih trenutkih? Slavko Burjan: »Ob tem je potrebno izraziti veliko pohvalo vodstvu občine: od župana, občinskega sveta, občinske uprave do odbora za komunalno infrastrukturo. Do našega dela in predlogov imajo veliko posluha, pomagajo nam, saj se vsi skupaj zavedamo, da je varnost otrok v cestnem prometu na prvem mestu. Poskušamo na vseh ravneh, da udeležencem v prometu omogočimo čim bolj varno pot do cilja in da podpremo vse ideje, ki vodijo k izboljšanju prometne varnosti.« TM POSEBNA ZAHVALA: Franciju Gostanu, Milanu Bezjaku, Janezu Horvatu, Janezu Fegušu, Rudiju Menhartu, Cvetki in Jožetu Majerhoferju, Jakobu Kokolu, Vinku Zupaniču, Silvu Vogrincu, Alojzu Zabavu, Francu Habjaniču, Slavku Burjanu pa tudi Igorju Levstiku in Borisu Kozenburgerju iz PP Ptuj, občinski upravi Hajdina in OŠ Hajdina za velik posluh. november 2008 HAJDINČAN Vojko Šohar iz Zg. Hajdine kri daroval že stotič Q2. septembra je bilo nadvse slo-vesno na oddelku za transfuziologijo ptujske bolnišnice, kjer so letos že opravili preko 2350 odvzemom, kar je blizu 100 odvzemov več kot v enakem obdobju lani, je posebej poudarila predstojnica oddelka Marija Šeruga Doliška. Posebno slovesnost pa so pripravili za krvodajalca Vojka Šobarja iz Zg. Hajdine, ki je kri daroval že stotič. Prvič je bilo to 28. februarja leta 1987, Vojko pa je bil že tretji stokratnik letos od skupno devetih in najmlajši darovalec stokratnik. Gre za prostovoljno človekoljubno dejanje, ki rešuje življenja in tega se Hajdinčan Vojko še kako zaveda. Ko je stotič daroval kri, so bili njegovi občutki lepi, je povedal in dodal: »Veliko ljudi je bilo ob meni, novinarjev, in to me je morda na začetku zmotilo, potem pa sem se vživel in vse se je dobro izteklo. Kri sem potem daroval tako kot vsakič, ko sem prišel na odvzem. Tisto začetno vznemirjenje je hitro prešlo v prijetne občutke, zame pa je bilo to nekaj novega, zato so se morda na začetku pojavili neki pomisleki, ker tega doslej nisem bil vajen.« Vojko je z veseljem pokazal, kako daruje kri, tudi stotič ni bilo težko ... Foto: Stanka Letonja Ob tako pomembnem dogodku verjamem, da človek pomisli tudi na svoje začetek. Kako je bilo pri vas, kdaj se je dejansko začelo s krvodajalskimi akciji in kdo vas je k temu morda vzpodbudil? Vojko Šohar: »Najprej me je v to »potegnil« brat, ki je že bil darovalec. Takrat še kot mlad človek sem razmišljal tudi po drugi plati, da za to lahko dobiš prost dan, nekaj ugodno- sti torej in sem se odločil, da darujem kri. V začetku seveda še nisem veliko razmišljal o tem, kako zelo pomembna je tekočina, kolikim ljudem lahko pomaga in reši življenje ... Danes se tega veliko bolj zavedam in sčasoma sem dojel, da je to pravzaprav tekočina, ki rešuje življenja in brez katere ni življenja. V teh časih je morda manj ugodnosti na delo-. vnem mestu, delodajalci imajo morda manj posluha, če si krvodajalec, ampak to me ne zmoti, da bi prenehal in se odločil drugače. Vztrajam pri tem, ostajam krvodajalec in to bom ostal tako dolgo, dokler mi bo to zdravje dopuščalo.« Vojko, še vaše sporočilo vsem, ki so že krvodajalci ali bi morda to šele želeli postati ... »Vsem, ki so zdravi in še niso darovali krvi, priporočam, da se odločijo za to dejanje in darujejo. To je nekaj povsem običajnega, še zdaleč ni hudo, kot si morda kdo predstavlja. Je pa lep občutek, da si pomagal nekomu, morda mu s tem rešil življenje in to je pri vsem največ vredno. Naj vsak vsaj enkrat poskusi darovati kri. Sam bom vztrajal na tej poti. Osebno mi to veliko pomeni.« TM ZA VEČ ZDRAVJA Holesterol - ni vedno škodljiv ¥ Ttokratnem zdravniškem kotičku V bomo spregovorili o holesterolu. Med vsakodnevnimi opravki, delom, pogovori večkrat slišimo to besedo, nekdo ga ima preveč, spet drugi ravno prav in tretji se ukvarja s tem, katero dieto bi izbral, da ga ne bi dobil. In na kaj najprej pomislite ob besedi holesterol. Jaz na povišan krvni tlak, težave s srcem, tudi na svinjsko meso. A kot bomo ugotovili, holesterol v hrani ni vedno negativen. Kaj je holesterol? Holesterol je vosku podobna snov, ki se nahaja v vseh telesnih tkivih, v večjih količinah pa v živčnem sistemu in jetrih. Je ključna sestavina živalske celice in iz njega nastanejo številne druge snovi, nujno potrebne za življenje, tudi nekateri hormoni. Z razgradnjo holesterola nastajajo v jetrih žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne pri prebavi maščob v hrani. V telesu nastaja glede na količino že prisotnega holesterola. Na primer, če ga je v našem telesu dovolj, je nastajanje zmanjšano, v nasprotnem primeru pa povečano. Holesterol tudi ni vedno odvečen in škodljiv. Sodeluje pri popravilu in je sestavni del celičnih membran, sodeluje pri proizvodnji vitamina D v koži, pomaga pri prebavi in je sestavni del živčnega sistema. Holesterol se po telesu prenaša s krvjo v obliki lipoprotei-nov. To so snovi iz beljakovin in maščob in so odgovorne za transport maščob po krvi, na količino v krvi pa vpliva prehrana, telesna teža, starost, stres, zdravila in hormoni. Delitev na LDL (slabi) in HDL(dobri) holesterol... Lipoproteini z nizko gostoto (LDL) prenašajo holesterol od jeter do drugih delov telesa. Če je v našem telesu LDL holesterola preveč, se nam lahko začne nalagati na stene žil. To lahko povzroči zožanje in o trditev arterijskih žil, kar je vzrok za bolezni, tudi smrt. Lipoproteini z visoko gostoto (HDL) pa v nasprotju z LDL prenašajo holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, ki nato holesterol presnovijo. HDL pa ima še eno pomembno funkcijo, saj zmanjšuje možnost za nalaganje holesterola na žilne stene, zato je tudi zaželen. Vzroki za povečan holesterol? Teh je več, in sicer prevelik vnos hrane, razne bolezni, nekatera zdravila. Zaželeno je, da bi bilo skupnega holesterola manj kot 5 mmol/1. Pri manjšem povišanju holesterola je najprej potrebno, da spremenimo dosedanji način življenja. Začeti moramo živeti zdravo, kar pomeni, se zdravo prehranjevati in veliko gibati. Najbolj škodljive so maščobne kisline, ki jih vsebujejo meso in mesni izdelki, siri, polnomastno mleko ter maščobne kisline v margarini. Ta živila povečujejo holesterol in se jih je potrebno izogibati. Strokovnjaki priporočajo uživanje stročnic, pšeničnih kalčkov, sojinih beljakovin, oreškov in ovsenih izdelkov. Pijete lahko pomarančni sok, ki zvišuje dobri holesterol in znižuje slabega. V zmernih količinah smemo uživati maščobe v rastlinskih oljih, koristne so tudi ribe, ki vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3, te pa delujejo zaščitno na srce. Ribe bi tako morali jesti vsaj enkrat na teden. Koristne so tudi maščobe v olivnem olju in v avokadu. Tudi s sladicami ne pretiravajte in raje izberite take z manj dodanega sladkorja, beli kruh pa zamenjajte za črnega. Pomemben dejavnik za znižanje holesterola je tudi telovadba, lahko je v najrazličnejših oblikah. Priporočam vam sprehod, tek, kolesarjenje, plavanje. Veliko boste naredili tudi s tem, če boste dvigalo zamenjali za stopnice in avto za kolo. Redna telesna dejavnost je pomembna za vzdrževanje telesne teže, hkrati pa zmanjšuje škodljivi holesterol LDL in povečuje koristnega. V primeru, da nam nobena oblika zdravega načina življenja ne pomaga, moramo obiskati osebnega zdravnika, ki nam bo predpisal ustrezno zdravilo za zmanjševanje holesterola in maščob v krvi. Estera Korošec HAJDINČAN november 2008 Lekarna Ptuj praznuje 50 let I ekarna Ptuj praznuje petdeseti rojstni I—dan, to je petdeset let delovanja v prostorih na Trstenjakovi ulici 9. Lekarniška dejavnost sega veliko dlje v preteklost, saj je Ptuj prvo lekarno dobil že leta 1587. Danes deluje v sklopu javnega zavoda Lekarne Ptuj sedem lekarniških enot. Vse so nastale in se razvijajo ob pomoči vseh zaposlenih v zavodu, zlasti pa ob strokovni in organizacijski podpori Lekarne Ptuj. Mesto Ptuj z okolico se upravičeno ponaša s svojo bogato preteklostjo. Bogata je tudi zgodovina lekarniške dejavnosti na Ptuju, saj je v šestnajstem stoletju, ko so v slovenskem prostoru nastajale prve lekarne, eno prvih leta 1587 dobil tudi Ptuj. Leta 1922 sta na Ptuju delovali dve lekarni in sicer Lekarna pri zlatem jelenu in Lekarna pri zamorcu. Tega leta se jima je pridružila še tretja in hkrati prva slovenska lekarna, to je bila Lekarna pri svetem Antonu. Lekarna pri zlatem jelenu je bila poškodovana v času druge svetovne vojne. Ostali dve lekarni so leta 1958 zaprli in preselili ta del zdravstvene dejavnosti v prostore na Trstenjakovi ulici 9, kjer je Lekarna Ptuj še danes. Ob pomoči kolektiva Lekarne Ptuj se je na širšem območju širila mreža lekarn. Najprej v Majšperku, nato v Kidričevem in leta 1975 še v Ormožu in Središču. Slednji dve enoti sta se kasneje odcepili in nastal je samostojen zavod - Lekarna Ormož. V Lekarnah Ptuj pa smo še naprej širili lekarniško mrežo in približevali dejavnost preskrbe z zdravili prebivalcem. Nastale so nove lekarne: Lekarna Gorišnica, Lekarna Breg in Lekarna Budina- Brstje na Ptuju, lekarniška podružnica Videm pri Ptuju. Vzporedno s širitvijo mreže lekarn na širšem območju Ptuja in Ormoža se je spreminjal tudi način dela lekarniških farmacevtov in drugih strokovnih delavcev. Nekoč je bilo pomembno, da je pacient dobil pravo zdravilo ob pravem času. Danes je to premalo. Vročitev zdravila spremlja nasvet o njegovi varni pravilni in učinkoviti uporabi. Ta nasvet podeli izdelku, ki mu rečemo zdravilo, njegovo pravo vrednost. Ob preskrbi prebivalcev z zdravili na recept postaja vse bolj pomemben del našega dela svetovanje in izdajanje zdravil brez recepta, medicinskih pripomočkov, izdelkov za nego in prehranskih dopolnil, s katerimi odpravljamo manjše zdravstvene težave in pripomoremo k ohranjanju zdravja. V LEKARNI PRAZNIČNO OD 3. DO 7. NOVEMBRA Naš praznik želimo deliti z vsemi, ki kakorkoli potrebujete naše storitve. Lekarniški farmacevt in vsi ostali, zaposleni v lekarnah, smo tu zaradi vas. Zato bomo v tednu, ki ga namenjamo praznovanju, to je od 3.11. do 7. 11. za vas pripravili svetovalne kotičke. Strokovni delavci vam bomo svetovali o temah, ki smo jih v zadnjem letu objavljali v medijih in seveda tudi o vsem ostalem, kar vas zanima in je povezano z zdravjem, zdravili in drugimi izdelki, ki so na voljo v naših lekarnah. Prijazno vabljeni - praznujte z nami! Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. direktorica Oktober - mesec varstva pred požari Mesec oktober so si izbrali slovenski gasilci kot mesec varstva pred požari. Včasih je bil le teden požarne varnosti. Na poštah prodajajo tudi dodatno znamkico. Izkupiček porabijo v GZS za nabavo osebne opreme gasilcev in za delo z mladino. Vsako leto si izberejo področje, na tematiko katerega potekajo aktivnosti. Letos so to požari v naravnem okolju. V gasilskih zvezah pripravljajo prikazane vaje. Namen teh vaj je, da se simulira kot resnični dogodek, ob katerem poteka akcija in seveda tudi analiza. To je za gasilce zelo pomembno, saj se lahko na resničnih intervencijah izognejo marsikateri napaki. Aktivnosti potekajo tudi v občinskih poveljstvih in društvih. Gasilci obiščejo šole in jim pripravijo ogled opreme ter tehnike. Ali ste se kdaj vprašali, kakšen je status slovenskih gasilcev? Verjetno ne. Slovenski gasilci delajo na prostovoljni bazi, kar pomeni brez plačila. V marsikaterih podjetjih ni urejeno nadomestilo plače, tako da za sodelovanje v akcijah dajo svoj letni dopust. V državah, po katerih se mi radi zgledujemo, imajo gasilci operativci določene bonitete. Marsikje lahko kupujejo (zase) brez prometnega davka, zaradi akcije imajo urejeno odsotnost z dela ... Teh bonitet je veliko, vendar na žalost ne pri nas. Ne vem, zakaj se na tem področju stvari ne premaknejo. Za osvežitev spomina se zopet vrnimo k letošnjim ujmam po vsej Sloveniji. Kdo je reševal? Katera vozila ste videli? Reševali so gasilci, prisotna so bila gasilska vozila. Kje so bila specializirana vozila civilne zaščite, ki so bila v paradi na gasilskem kongresu v Krškem? Ali so bila nabavljena le za parado in da stojijo v skladiščih? Ob teh vprašanjih se velja zamisliti, kakšen je sistem zaščite in reševanja. Sistem zaščite in reševanja je brez gasilcev »mrtev«. Ne more delovati. To je treba poudariti in gasilcem priznati status, ki jim pripada. Hilda Bedrač november 2008 HAJDINČAN Osrednja operativna vaja OGZ Ptuj med silosi v Draiencih MVf!£r w*n®/ Ih Gasilci so se takoj po prihodu na kraj dogodka lotili reševa- Poskrbeti je bilo treba tudi za ponesrečence in jih odstra-nja iz globin, reševanja v območju nevarnih snovi, gašenja, niti s kraja nesreče, tehničnega reševanja, reševanja iz višin ... ¥ etošnji oktober - mesec varstva Izpred požari je že mimo in prostovoljni gasilci so posebno pozornost namenili požarom v naravi. Tudi v Območni gasilski zvezi Ptuj (OGZ), v katero spada poveljstvo Hajdina, so v oktobru pripravili vrsto aktivnosti, izobraževanj in gasilskih vaj, osrednja v Zvezi pa je bila 25. oktobra na dvorišču PC krmila v Dražencih. Zbrane tam je posebej pozdravil tudi občinski poveljnik v Občini Hajdina in hajdinski podžupan Janko Merc. Vaja je bila skrbno načrtovana, kar ni bilo moč spregledati že takoj na začetku, z veseljem pa so si jo prišli pogledat tudi mnogi starejši gasilci iz OGZ, ki so imeli prav na ta dan že tradicionalno srečanje, pa nekateri delavci in tudi tisti, ki v Perutnini Ptuj skrbijo za področje varstva pri delu in požarne varnosti. Zvonko Glažar, poveljnik OGZ Ptuj, ki je bil tokrat tudi vodja intervencije, je takoj po enourni operativni gasilski vaji povedal: »V OGZ Ptuj imamo namreč strategijo, da v mesecu varstva pred požari organiziramo večjo operativno vajo in letos smo izbrali posebej zanimiv objekt Perutnine Ptuj, obrat PC krmila, proizvodnja krmil v Dražencih. V načrtu smo imeli še vključitev enote Slovenske vojske, ampak zaradi drugih obveznosti tega nismo mogli izpeljati. Naredili smo nekakšne izziv, dejansko kakšna je realna možnost, da pride do požara na tem območju, zato smo v pripravah tesno sodelovali tudi z vodstvom družbe PP Ptuj, predvsem pa z njihovimi strokovnjaki s področja požarne varnosti in varstva pri delu. Na tako velikem objektu Posvet vodje intervencije Zvonka Gla-žarja med potekom operativne vaje. Foto: TM se namreč lahko pojavi več oblik nesreče in to smo želeli tudi prikazati. V vaji so sodelovala vsa društva iz poveljstva Hajdina, sosednje PGD Turnišče in enota PGD Ptuj, ki ima koncesijo za sodelovanje v takih oblikah nesreče, kot je na primer bila ta tehnična. Danes nismo bili priča samo požarom, temveč različnim dogodkom, ki se lahko v takšnih okoliščinah zgodijo (reševanje iz globin, reševanje v območju nevarnih snovi, gašenje, tehnično reševanje, reševanje iz višin ...). Zajeli smo več veščin in naši gasilci so se morali »kosati« z zares težkimi nalogami.« SAMO ŠIRINA ZNANJA ZA KLASIČNE POŽARE JE DANDANES PREMALO Vajo ste po eni uri zaključili ... Gospod Glažar, vaša prva ocena ope- rativne vaje, kakšna bi bila? Zvonko Glažar: »V vaji je sodelovalo 64 gasilcev iz sedmih gasilskih enot. Vaja je potekala na več dinamičnih točkah, na terenu smo imeli kar nekaj naših ocenjevalcev, inštruktorjev, ki znajo te oblike nesreče kontrolirati in takoj po vaji bomo v ožje kolegiju lahko dali tudi končno oceno vaje. V konkretni analizi bomo izpostavili dobre strani vaje, pa tudi nekaj slabih, ki bodo smernice za bodoče izobraževanje naših operativnih enot. Poudaril bi še, da tovrstne vaje nam gasilcem vedno bolj koristijo, kajti dnevno se gasilci srečujemo z raznimi spektri različnih aktivnosti in širine znanja, ki ga imamo za klasične požare, nam tukaj zmanjkuje. Take vaje in operativni scenariji so potrebni, saj so to primeri, ki se nam resnično dogajajo tudi v vsakdanjem življenju, in teh je vedno več.« Marjan Goznik, vodja PC krmila, proizvodnja krmil Draženci: »Tovarna, kot je naša, mora sodelovati z gasilskimi društvi, saj ni samo požarno, ampak tudi eksplozijsko zelo ogrožena predvsem zaradi narave dela in proizvodnje. V sami tovarni se, morda kot zanimivost, vrti čez 400 motorjev, vrtijo se mlini, znotraj tovarne je tudi asperacija ... vajo, ki sem jo spremljal, je prikazala vse možne nevarnosti, ki lahko nastopijo. In kako ukrepati v primeru eksplozije, požara. Tudi za nas je bilo zelo poučno. Takega sodelovanja z gasilskimi društvi si seveda želimo, nikakor pa si ne želimo, da bi se to v resnici zgodilo. A potencialne nevarnosti vedno obstojajo.« HAJDINČAN november 2008 Starejši gasilci so se srečali na Hajdini /~Xbčina Hajdina in PGD Hajdina sta bila gostitelja V-/že 12. srečanja veteranov, starejših gasilcih iz vseh društev Območne gasilske zveze Ptuj (OGZ). Po letu dni so se spet srečali tisti gasilci in gasilke, ki so dali dobre temelje razvoju gasilstva na slovenskih tleh, predvsem pa so prišli skupaj ljudje, ki so že zmeraj mladi in to po srcu. S pesmijo so jih pozdravili ljudski pevci KPD Hajdina, v nagovorih pa župan Hajdine Radoslav Simonič, predsednik OGZ Marjan Meglič, regijski poveljnik Janez Lipo-nik, vodja komisije za delo z veterani Janez Markovič, predsednik PGD Hajdina Frenk Vrbnjak in Janez Vidovič, član veteranske druščine, ki na tekmovanjih dosega odlične uvrstitve. Branko Kostanjevec, tajnik OGZ Potuj, je že uvodoma poudaril, da najpomembnejše vrednote v življenju niso naprodaj, lahko so ti samo dane. In prav gasilci imajo te vrednote, ki jih ohranjajo iz generacije v generacijo. Marjan Meglič, predsednik OGZ, je posebej poudaril, da v Občini Hajdina znajo ceniti vrednote, humanost, dodal pa je, da gre zahvala predvsem starejšim gasilcem, da je gasilstvo tako napredovalo in se ohranilo na najboljših temeljih. V nagovoru ni mogel mimo avgustovskega neurja in zahvale vsem gasilcem, ki so se izkazali in pomagali v najtežjih trenutkih, takih pa je bilo preko 3000, je dodal Meglič in nadaljeval, da gasilci v tako težkih trenutkih niso pomišljali, pomagali so prijateljem, ljudem, ki so pomoč v težkih trenutkih tudi najbolj potrebovali. Tudi gasilska tekmovanja so prav tako odlika starejših gasilcev, ki dosegajo dobre uvrstitve, je Meglič smo spomnil, ob tem pa še povedal, da bodo zimske mesece v OGZ Ptuj namenili izobraževanju, saj je po njegovem tehniki potrebno dodati še znanje. »Želimo pa si, da bi gasilcem dejansko ustvarili najboljše pogoje za delo,« je zaključil Meglič. SREČANJE GASI , /-VERAN01 OBMOČi Vodstvo OGZ Ptuj z župani in predstavniki občin, ki so vključene v Zvezo, na srečanju veteranov na Hajdini Gasilci so v teh časih dobro opremljeni, a na drugi strani nam pretijo nove naravne nevarnosti in katastrofe, je svoj nagovor na srečanju začel regijski poveljnik Janez Liponik, zato t.i. novim nesrečam skoraj nismo »kos«. Liponik je še dodal, da se bodo v novem vodstvu GZS v prihodnje bolj zavzeli za urejen status gasilstva, saj kot pravi, želijo »našega« gasilca zaščititi, da bo imel v družbi več ugodnosti. TM Novo gasilsko vozilo v PGD Hajdoše ZA UREJEN STATUS GASILSTVA Letošnji plan dela so starejši gasilci v OGZ skoraj v celoti že izpolnili, je povedal Janez Markovič, posebej pa je čestital veteranskima tekmovalnima ekipama, ki sta dobri uvrstitvi dosegli na tekmovanju Gasilske zveze Slovenije; Gerečja vas 3. mesto, Hajdoše 8. mesto. »Želimo spodbuditi gasilska društva, da čim več pozornosti namenijo starejšim gasilcem. Spomniti se je potrebno vseh, ki so kakorkoli gradili temelje za današnjo organizacijo, saj prav starejši gasilci prenašamo dobre izkušnje na mlade.« Srečali so se tudi pevci gasilci in odlična ekipa veteranov PGD Hajdoše. Foto: TM “PGD Hajdoše je v skladu s programom opremljanja gasilskih društev v poveljstvu občine Hajdina nabavilo novo gasilsko vozilo Mercedes- Benz Sprinter 515CDI Furgon za dodelavo v GV - 1 (1+8). Gasilsko vozilo se že nahaja v prostorih društva, vendar bodo v PGD Hajdoše novo vozilo v uporabo predala v prvi polovici prihodnjega leta. Vozilo predstavlja veliko pridobitev za društvo in občino, saj je vozilo namenjeno za sodelovanje na intervencijah. Manjše gasilsko vozilo GV-1 je gasilsko vozilo z opremo za gašenje in reševanje z motorno brizgalno, ki je nameščena v nadgradnji vozila. Vozilo, kot tako pa nam bo služilo tudi za prevoz ekip na tekmovanja in tudi druge prevoze društev v našem kraju, so posebej poudarili v poveljstvu PGD Hajdoše. ito: Stanko kozel november 2008 HAJDINČAN Gasilci s Ptujskega pri prijateljih na Madžarskem /"'Vbmočna gasilska zveza Ptuj je V/za člane predsedstva in poveljstva, predstavnike PGD in župane organizirala strokovno ekskurzijo v Budimpešto. Na pot smo se odpravili v petek, 12. 9. 2008, v zgodnjih jutranjih urah. V Murski Soboti smo pobrali našega vodiča Ludvika Kor-bana, ki je tudi župan najmanjše občine Hodoš, in krenili po avtocesti proti Madžarski. Potovali smo proti našemu cilju - Budimpešti. Budimpešta je glavno mesto Madžarske in je sestavljena iz dveh delov - Budim in Pešta. Oba dela ločuje reka Donava. Mesto je razdeljeno na 23 okrožij, ki je vsako svoja občina. Vožnja po ulicah Budimpešte je zelo zanimiva, saj je polna čudovitih zgradb, muzejev, spomenikov. Zelo zanimiva je Matjaževa cerkev s čudovitimi vitraži in zanimivo streho, ki jo obnavljajo. V njej so kronali ogrske kralje. Pred cerkvijo je kip Matije Korvina, ki ga nekateri imenujejo tudi kralj Matjaž, o katerem govori tudi veliko slovenskih legend. Naslednji cilj je bila znamenita cerkev sv. Stefana, ki velja za največjo cerkev na svetu. Sprehodili smo se tudi po tem delu Budimpešte. Mesto je zelo zanimivo in v marsičem spominja na Dunaj, ker sta obe mesti bili prestolnici Avstro-ogrske, torej zgrajeni pod istimi vladarji. Povzpeli smo se na Citadelo, ki se dviga nad mestom, od koder je čudovit pogled na mesto. Na njej je bila zgrajena trdnjava za dušenje raznih nemirov. Po 2. svetovni vojni so na njej postavili spomenik osvoboditeljem - ruski rdeči armadi. Po letu 1990 so kipe ruskih vojakov in ruske napise odstranili in spomenik preimenovali v spomenik neodvisnosti. Ustavili smo se tudi na trgu junakov, na katerem je veličastni spomenik s kipom nadangela Gabrijela in madžarskih knezov, kraljev ter borcev za svobodo. Postavljen je bil leta 1896 ob 1000-letnici prihoda Madžarov v Panonsko nižino in dokončan 1929. leta. POSEBEJ ZANIMIV JE BIL OGLED GASILSKE BRIGADE Obiskali smo tudi gasilsko brigado, kjer smo si ogledali njihovo opremo in spoznali njihovo organiziranost. Skrbijo za požarno varnost v svojem okrožju (občini). Opremljeni so za gašenje požarov, reševanje ob prometnih in drugih nesrečah. Lep pogled na mesto je bil z njihove reševalne lestve. Prenočili smo v izobraževalnem centru in večerjali v čardi. Drugo jutro smo krenili proti mestu Kecel, ki leži južno od Budimpešte. To je izrazito vinogradniško območje, kjer je ravno takrat potekala trgatev. Ogledali smo si zanimiv muzej vojaške opreme. Na približno 3 hektarjih je razstavljenih ogromno različnih vojaških vozil, letal, helikopterjev, raketnih sistemov, tankov, skulptur, modelov, orožja ... skratka vsega, kar je sovjetska vojska imela. Lastnik muzeja je Muvek Pinter, ki ima tudi zbirke lovskega orožja in trofeje s celotnega sveta. Madžarska, dežela prostranih ravnin s polji, ki jim ne vidiš konca, je v zadnjih letih doživela precejšen napredek. Po osamosvojitvi iz krempljev takratne Sovjetske zveze je doživela velikanske spremembe in se postavila na lastne noge. Je članica EU, vendar s svojo valuto forint. Zanimivo je potovati v države in opazovati spremembe na bolje. To vsekakor velja za Madžarsko. Kljub temu, da ni več mej in mejnih prehodov, je vseeno lep občutek, ko se vrneš v našo Slovenijo, ker pregovor: »Povsod je lepo, a doma je najlepše!« še kako drži. Hilda Bedrač Skupina predstavnikov OGZ Ptuj na strokovni ekskurziji na Madžarskem Panoramski pogled na Budimpešto. Foto: Hilda Bedrač H ■_________________1 HAJDINČAN november 2008 Zaključek lige GZS uspešen za naše Pevci gasilci so se srečali pri Sveti Irojici V soboto, 11. oktobra je bilo pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah srečanje gasilskih pevskih zborov Slovenije. To je velika prireditev na kateri se zberejo gasilski zbori iz vse Slovenije. Vsako leto se ga udeležuje tudi moški pevski zbor iz PGD Haj-doše, ki deluje že 34 let in se je do sedaj udeležil vseh srečanj. Vsak zbor se predstavi z dvema pesmima. Na koncu pa se sliši skupna pesem, ki jo pojejo vsi zbori skupaj. HB asilska zveza Slovenije organi- VJ žira vsako leto gasilsko ligo za člane A, članice A, članice B, člane B, veterane in veteranke. Rezultat je seštevek šestih tekmovanj. Zmagovalec je seveda tisti z največ zbranimi točkami. Teh tekmovanj se iz naše občine udeležujejo kar 4 ekipe. To so članice A, člani B in veterani iz Hajdoš ter veterani iz Gerečje vasi. V letu 2008 je bila njihova bera naslednja: članice iz Hajdoš so v svoji kategoriji zasedle 5. mesto, člani B iz Hajdoš 3. mesto, veterani iz Hajdoš 4. mesto ter veterani iz Gerečje vasi 7. mesto. Z izkupičkom smo lahko zadovoljni, saj se udeležujejo teh tekem najboljše ekipe iz vse Slovenije. Mogoče smo se vsi malce razvadili, saj so do sedaj naše članice bile prve kar nekaj let. Letos je bilo tudi državno tekmovanje, ki je tudi vstopnica za kvalifikacije na gasilsko olimpijado (za zmagovalce), ki bo leta 2009 v Ostravi na Češkem. V kvalifikacije sta se uvrstili tudi ekipi članic in članov iz Hajdoš gleda na rezultate v gasilski ligi v preteklih letih. Mislim, da čaka naši ekipi veliko treningov in trdega dela, ker je konkurenca močna. Želimo jim veliko uspehov. Hilda Bedrač V Halozah obudili spomin na padle borce ^Zveza borcev za vrednote NOB £rfHajdina je v ponedeljek, 29. septembra, pripravila krajšo spominsko svečanost v spomin na padle partizanske kurirje kurirske postaje TV-8S. Venec in sveče so k spomeniku padlih v Zg. Pristavi položili: Karl Svenšek, podžupan občine Hajdina, Mitja Mrgole, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, in Jožef Rozman, član ZB Hajdina. Padli so štirje borci, med njimi 23. letni študent Stane Petrovič-Ivan iz Hajdine, že 64 let pa je minilo od junaškega boja partizanskih kurirjev z mnogo premočnimi vojaškimi silami okupatorja na Rodnem vrhu v Halozah, je posebej poudarila Terezija Mirkovič, predsednica Zveze borcev za vrednote NOB Hajdina. Spomine na to bitko in delovanje te kurir- ske postaje pa je v nagovoru obudila Stanislava Zafošnik iz Dolene, članica IO Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj. V kulturnem programu so nastopili pevke in pevci iz Dolene, pevci KP Stane Petrovič iz Hajdine pod vodstvom Maksa Kampla in ljudske pevke iz KPD Stane Petrovič Hajdina pod vodstvom Marte Sitar, Tomi Sitar iz Kungote, učenec OS Hajdina, pa je zaigral na harmoniko. OB DNEVU SPOMINA NA POKOJNE SPOMINSKI DAN PRED OBELEŽJEM PRI OŠ HAJDINA Zveza borcev za vrednote NOB Hajdina, Občina Hajdina in Osnovna šola Hajdina so ob dnevu mrtvih v petek, 24. oktobra pripravili spominsko slovesnost pred spominsko ploščo padlih borcev, talcev in žrtev okupatorjevega nasilja pri OŠ Hajdina. Priložnostnim nagovorom je sledil krajši kulturni program, zbrani pa so tako počastili spomin na vse, ki so dali svoja življenja za domovino. Zbrani na spominski slovesnosti v Zg. Pristavi v Halozah TM Venec in sveče so k spomeniku padlih v Zg. Pristavi položili: Karl Svenšek, podžupan občine Hajdina, Mitja Mrgole, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, in Jožef Rozman, član ZB Hajdina. Foto: Bogomir Toplak V dneh pred dnevom spomina na pokojne so svečke prižgali tudi pri spominski plošči pri OS Hajdina november 2008 HAJDINČAN Večer ustvarjalnosti ob fontani Tiho šepetanje, trenutek iskanja ^prave misli, besede. Na praznem listu pa spomin na barvne mozaike, ki so del mojega, tvojega, našega življenja.« Na čudovitem prostoru pred hajdinsko fontano, kije tudi simbol življenja, saj voda v njej vedno znova ponikne in se spet rodi, je Društvo žena in deklet Hajdina pripravilo literarni večer in razstavo ročnih del ter slik Cecilije Bernjak. 21. avgusta je bil lep, topel večer, a priprave nanj so se začele že veliko prej. Marija Pulko, predsednica društva, je bila pobudnica večera in mesec dni pred dogovorjenim datum sem sama obiskala članice društva, ki pišejo pesmi. To je bilo prijetno opravilo, vsaka mi je pripravila nekaj pesmi, skupaj smo jih prebirale in izbirale tiste »prave«. Opazovala sem njihovo veselje ob prebiranju pesmi, zadovoljstvo ob pohvalah in v mislih že sestavljala potek literarnega večera. Dan pred njim so članice društva v prostorih Občine Hajdina že pripravljale razstavo ročnih del, in sicer nakita, rož iz blaga, prtičkov in drugih uporabnih malenkosti, primernih tudi za obdarovanje. Na stenah so že visele slike Cecilije Bernjak, slikarke in naše občanke, ki se je leta 2006 preselila na Hajdino. In prišel je težko pričakovani četrtek, 21. avgust, dan večera. Hitele smo pripravljati prostor pred fontano, prinesle smo stare stole še iz časov naših dedov, vaze s pšenico in zagorele so sveče - začel se je literarni večer. In proti našemu pričakovanju smo pripravile premalo sedišč za obiskovalce, zato smo si morale stole izposoditi v sosednji gostilni. Naše pesnice so sedele ob meni in začele smo. Marija je povedala nekaj uvodnih besed, Marija Markovič iz Hajdoš pa prebrala prvo pesem Poletno noč. Bilo je prijetno, besede so preplavile poletni večer in začelo se je mračiti. Tudi Anica Cafuta iz Skorbe je veselo prebrala svoje pesmi, Cecilija Bernjak pa nas je popeljala v svet spominov s pesmijo Lesketanje spomina. Pesmi Terezije Filipaja iz Skorbe sem prebrala sama, žal se večera ni mogla udeležiti. Predhodno neurje ji je uničilo dom in ravno v času večera jo je obiskal zavarovalni agent. Svoje spomine je prebrala tudi Julijana Gvozdarevič iz Skorbe, njene pesmi govorijo o materi, pa vinogradih in tudi o lastovici, ki vsako leto zapusti svoj dom, a se vedno znova vrača. Naše življenje je sestavljeno iz drobnih spominov, srečanj, podob, ki se jih le medlo spominjamo. Tudi naše okolje se spreminja, tako kot mi. Kje so vsi gozdički in potočki, kje so vse poti, ki so vodile na hišni prag očeta in matere. Danes je vse drugače. Frančka Cartl je zapisala in prebrala svoje razmišljanje. Med nami je bil tudi glasbeni gost Marko Medik, ki je nekaj čas živel na Zgornji Hajdini, zabrenkal je na kitaro in nam zapel Hajdinčanom se je v prijetnem večeru ustvarjalnosti pridružila tudi pravljičarka Liljana Klemenčič iz knjižnice Ivana Potrča na Ptuju. Župan Simonič se je Hajdinčankam in njihovi predsednici Mariji Pulko s cvetjem posebej zahvalil za ustvarjalnost in ohranjanje tradicije na podeželju. Foto: TM tisto Kreslinovo Namesto koga roža cveti. Veliko presenečenje pa je bil tudi obisk ptujske pravljičarke Lilijane Klemenčič, prebrala nam je pesem in povedala pravljico o zelenem žabcu, ki se zaljubi v lepo belo račko. Nad nami so že zasvetile prve zvezde in hajdinska cerkev je zasijala v soju luči, naš večer je bil tik pred zaključkom. Zupan Radoslav Simonič je slovesno odprl razstavo, ženske so pripravile pogostitev, jaz pa sem ob koncu sama zapisala: In že zmanjkuje lista, le spominov ne. Se današnji morda znajde med kakšnimi vrsticami ali pa le kot zbledela podoba današnje noči. Poet je že odložil pisalo, nad njim se prebuja luna in novo zgodbo piše zvezdnato nebo. Se bo čas za nove zgodbe, utrinke življenja in brane misli. Se bo čas, da si pogledamo v oči in se zavemo svoje minljivosti. Zaplapola sončnični cvet, zaprejo se vrata, ostane le spomin na današnji večer. Estera Korošec Estera v družbi domačih pesnic, ki so z veseljem predsta- V PSC Hajdina so večer zaokrožili z odprtjem razstave vile nekaj svojih najboljših ročnih del in slik Cecilije Bernjak. OBČINA HAJDINA OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 14. redni seji dne 20. 10. 2008 sprejel SKLEP o potrditvi DllP-a št. 3/2008 za otroški vrtec Hajdina 1. člen Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIR) št. 3/2008 za otroški vrtec Hajdina. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 352-2/2008 Hajdina, dne 20. oktobra 2008 Radoslav Simonič, I. r. župan Občine Hajdina slava Simoniča, da za prijavo in izvedbo projekta »Evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega« uskladi načrte razvojnih programov. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 610-2-1 /2008 Hajdina, dne 20. oktobra 2008 Radoslav Simonič, I. r. župan Občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 14. redni seji dne 20. 10. 2008 sprejel SKLEP o potrditvi Dolgoročne strategije razvoja Občine Hajdina 2008 - 2020 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 14. redni seji dne 20. 10. 2008 sprejel SKLEP o potrditvi Investicijskega programa št. 005/2007 za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja 1. člen Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Investicijski program št. 005/2007 za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 800-1/2008 Hajdina, dne 20. oktobra 2008 Radoslav Simonič, I. r. župan Občine Hajdina 1. člen Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Dolgoročno strategijo razvoja Občine Hajdina 2008 - 2020. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 030-8/2008 Hajdina, dne 20. oktobra 2008 Radoslav Simonič, I. r. župan Občine Hajdina Na podlag 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07), 5. člena Pravil o imenovanju kletarja (8. redna seja, 30. 08. 1999 in 28. redna seja, dne 07. 10. 2002) in sklepa Vaškega odbora Hajdoše je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 14. redni seji dne 20. 10. 2008 sprejel naslednji SKLEP o imenovanju kletarja letnika 2008 -------------------------------------------------i----------------------------- I Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) Za kletarja letnika 2008 se imenuje Janez Žumer, Hajdoše 66 , roj. je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 14. redni seji dne 20. 10.2008 13.05. 1954. sprejel naslednji 2 SKLEP o pooblastilu župana o uskladitvi Načrta razvojnih programov I. člen Občinski svet Občine Hajdina pooblašča župana občine Hajdina Rado- Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 001-08/2008 Hajdina, dne 20. oktobra 2008 I Radoslav SIMONIČ, I. r. župan Občine Hajdina Na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/2006, ZORed) in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 14. redni seji dne 20. 10. 2008 sprejel SKLEP o potrditvi Občinskega programa varnosti Občine Hajdina 2. ZAHVALNO LISTINO prejme: Prostovoljno gasilsko društvo Draženci, Prostovoljno gasilsko društvo Gerečja vas, Prostovoljno gasilsko društvo Hajdina, Prostovoljno gasilsko društvo Hajdoše, Prostovoljno gasilsko društvo Slovenja vas. 2. I. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Občinski program varnosti občine Hajdina. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 030-2/2008 Hajdina, dne 20. oktobra 2008 Radoslav SIMONIČ, I. r. župan Občine Hajdina Številka: 800-1/2008 Hajdina, dne 20. oktobra 2008 Radoslav Simonič, I. r. župan Občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) in Sklepa Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 14. redni seji dne 20. 10. 2008 sprejel SKLEP Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 14. redni seji dne 20. 10. 2008 sprejel SKLEP o preimenovanju postavke za izgradnjo sekundarnega kanalizacijskega omrežja 1. člen V Rebalansu II proračuna Občine Hajdina za leto 2008 in v Načrtu razvojnih programov se postavka št. 1502209 Kanalizacija Hajdina -Draženci (sekundarna), spremeni tako, da se pravilno glasi: »Izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja«. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 352-2/2008-1 Hajdina, dne 20. oktobra 2008 Radoslav Simonič, I. r. župan Občine Hajdina o priznanjih za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v Občini Hajdina 1. Priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v Občini Hajdina prejmejo: 1. VAŠKA SKUPNOST Hajdoše - priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost 2. Pomlad d.o.o., Gerečja vas 36 - priznanje za vzorno urejen poslovni objekt 3. Kmetija Šešerko, Draženci I I - priznanje za vzorno urejeno kmetijo 4. Družina Kiseljak, Gerečja vas 20/d - zlata vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 5. Družina Galun - Baier, Skorba 36 - srebrna vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 6. Družina Šijanec, Slovenja vas 61 /c - bronasta vrtnica za vzorno urejeno stanovanjsko hišo 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 030-1/2008 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) Hajdina, dne 20. oktobra 2008 in Sklepa Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 14. redni seji dne 20. 10. 2008 sprejel SKLEP ----------------------- Radoslav SIMONIČ, I. r. župan Občine Hajdina o priznanjih občine Hajdina za leto 2008 I. Občina Hajdina podeljuje naslednja priznanja: I. PRIZNANJE OBČINE HAJDINA prejme: mag. Stanko Glažar, Hajdoše 38/a - za posebne zasluge pri razvoju športa v Občini Hajdina. Na podlagi 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07) je župan Občine Hajdina dne 20. 10. 2008 sprejel SKLEP o priznanjih župana I. PRIZNANJE ŽUPANA prejmeta: Vojko Šohar, Zg. Hajdina 202, 2288 Hajdina - za 100 krat darovano kri Drago Strafela, Skorba 40, 2288 Hajdina, lastnik in direktor firme GRATEL d.o.o. nominiranec za slovensko gazelo 2008. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 030-2/2008 Hajdina, dne 20. oktobra 2008 Radoslav SIMONIČ, I. r. župan Občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 14. redni seji dne 20. 10. 2008 sprejel SKLEP o potrditvi Tolmačenja 16. člena odloka o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina I. člen Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Tolmačenje 16. člena odloka o spremembah in dopolnitvah izvedbenega prostorskega akta: Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Hajdina, in sicer: Na podlagi I. odstavka 16. člena RUR-aje gradnja objektov in pomožnih objektov dovoljena le 4 m in več od parcelne meje brez soglasja sosedov. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno kon-zolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj izpostavljenega dela napušča oz. konzolne konstrukcije. Po 2. odstavku 16. člena PUP-a pa je gradnja objektov in pomožnih objektov manj kot 4 m od parcelne meje dovoljena le v določenih izje- mah, in sicer v primeru nadomestne gradnje na obstoječe temelje, kjer je postavljena stavba na mejo soseda. V takih primerih se lahko nadaljuje gradnja v isti liniji saj ima enake pogoje tudi njegov sosed (panonski tip gradnje). 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 350-05-7/2008 Hajdina, dne 20. oktobra 2008 Radoslav Simonič,!, r. župan Občine Hajdina Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS št. 63/07) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 14. redni seji dne 20. 10. 2008 sprejel SKLEP o potrditvi Srednjeročnega plana razvoja Občine Hajdina 1. člen Občinski svet Občine Hajdina potrjuje Srednjeročni plan razvoja Občine Hajdina. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju. Številka: 030-9/2008 Hajdina, dne 20. oktobra 2008 Radoslav Simonič, župan Občine Hajdina OBVESTILO Obveščamo vas, da bomo novembra pričeli z zbiranjem vlog za znižano plačilo vrtca za naslednje leto. Vloge bomo zbirali v času uradnih ur (ponedeljek, sreda in petek med 8. in 12. uro, ob sredah še med 13. in 16.) vključno do 17. novembra 2008. Obvestilo velja za VSE starše, katerih otroci obiskujejo vrtec in želijo uveljaviti znižano plačilo. Starši, ne pozabite, da je 17. november 2008 skrajni rok za oddajo vlog za znižano plačilo vrtca za leto 2008. V kolikor starši do 17.11.2008 ne bodo vložili vlog, jim bo s 01.01.2009 določeno polno plačilo vrtca, ki znaša 80 % cene programa, ki ga obiskuje otrok. V kolikor ne gre za specifičen primer, kjer pridobivamo še dodatna dokazila, v postopku uveljavljanja znižanega plačila vrtca (zveza: Pravilnik o plačilih staršev za programe v vrtcih, Ur. list RS, št. 129/06 in dopolnitve) za leto 2009 potrebujete: - dosledno izpolnjeno vlogo za znižano plačilo vrtca - obrazec VRT/1; - dokazila o bruto dohodkih v letu 2007 (odločbo o odmeri dohodnine za leto 2007 oziroma za zasebnike odločbo o odmeri davka od dohodka dejavnosti, v kolikor je zaposlitev staršev trajala vse leto 2007, v nasprotnem primeru pa potrdilo sedanjega delodajalca v višini bruto plače v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge, oziroma v primeru brezposelnosti dokazilo pristojne območne enote Zavoda RS za zaposlovanje o statusu iskalca zaposlitve in morebitnih prejemkih iz naslova denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, - obrazec o premoženjskem stanju - prejemniki denarne socialne pomoči, po Zakonu o socialnem varstvu, odločbo pristojnega centra za socialno delo o upravičenosti do te pomoči (ta kategorija vlagateljev je na osnovi vložitve vloge za znižano plačilo vrtca edina oproščena plačilo le-tega); - za otroke, ki živijo le z enim od staršev je potrebno priložiti dokazilo (sklep) o uveljavljeni preživnini. Hvala za razumevanje! Občinska uprava HAJDINČAN november 2008 ES v Velika nagrada za hajdinsko Čistilko Marijo ¥ Tpretekli sezoni je dramska sek-V cija KPD Stane Petrovič Hajdina pod vodstvom ge. Ide Markež nadvse uspešno uprizorila monokomedijo Toneta Partljiča Čistilka Marija, ki jo je v naslovni vlogi odigrala mlada amaterska igralka Katja Markež. Uspešno so se večkrat predstavili na domačem odru in tudi na številnih tujih. Za naj večji uspeh člani dramske sekcije štejejo nastop v nabito polnem Mestnem gledališču Ptuj in v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, kjer je njihov nastop ocenjevala regijska selektorica za amaterska gledališča ga. Mojca Redjko. Kljub neizkušenosti mlade igralke in zahtevnosti predstave je ocenjevalka podala nadvse pozitivno mnenje in predstavo uvrstila v tekmovalni del regijskega tekmovanja amaterskih gledališč, ki je bilo 6. in 7. junija v Ormožu. Režiserka in igralka sta prejeli posebno priznanje za prepričljivo zmago v spopadu z enim izmed najzahtevnejših gledaliških žanrov. V obrazložitvi priznanja je selektorica zapisala naslednje: »Ida Markež je že prekaljena ljubiteljska režiserka, ki vsakič znova z novim odrskim delom presenečenjem. Odlično vodi hajdinske igralce, pa ne samo v oblikovanju predstav, temveč tudi v vsem ostalem obodrskem - v odnosu do gledališča in njegovega namena, v iskanju izvirnih besedil, v pridobivanju vse večjega kroga gledalcev, v utrjevanju gledališča kot pomembnega kulturnega prostora Katja Markež se je v vlogi čistilke Marije odlično znašla Priznanje in čestitke za režiserko in igralko: Ido Markež in njeno hčerko Katjo. Foto: Sebastjan Dobrnik vzgoje in estetskega užitka. Mati in hči sta dokazali vso možno zrelost, se izognili pastem igralsko-režiserskih konfliktov ali iz njunih manjših potegnili vse potrebno za zagotovitev kakovosti predstave. Tako zelo živo učinkuje njuna Marija, da obe svoji snovalki potisne v ozadje. Prav v tem je največja kvaliteta projekta - ne da se govoriti o zgolj dobri režiji, dobri dramaturški razčlembi, odlični igralski interpretaciji, ne, največja kvaliteta se kaže v sposobnosti, preiti sebe in svoje interese in popolnoma predano stopiti v službo besedila in gledališča, nasploh umetnosti, ki na tak način zaživi organsko, samostojno in ravno zaradi tega nekako ljudsko, saj dobi sposobnost stapljanja s katerim koli konkretnim okoljem.« Moramo priznati, da so si člani ekipe Ida Markež, Katja Markež, Sanja Muršec, Andrej Kokol, Sebastjan Dobnik in Edvard Markež resnično zaslužili prejeto priznanje, saj so v predstavo vložili veliko dela in odrekanja, predstava je praktično postala del njihovega vsakdanjika. S to predstavo pa se je Dramska sekcija KPD Stane Petrovič Hajdina že petič zapored uvrstila na regijsko tekmovanje amaterskih gledališč. V upanju na še številne ponovitve in morda na še kakšno priznanje iskrene čestitke nagrajenkama Idi in Katji Markež ter ostalim članom ekipe, ki so soustvarjali kultno Čistilko Marijo. Sanja Muršec LASTOVICE Prišla bo jesen v deželo, hladno vreme se bo začelo. Za jesenjo pride mraz, ptice lastovice se poslavljajo od nas. Kam hitite lastovice, naše ljubljene pevke ptice. Kaj že jemljete slovo, letite, kjer vas sonce grelo bo. Odletimo čez širno morje, kjer smo lani zimovale. Tam čakajo spet nas, da slišijo pesem lastovk glas. No, pa srečno pot in z bogom, če tako je drago vam. Toda, ko bo zime konec, vrnite se zopet k nam. Terezija Golob november 2008 HAJDINČAN Slovenjevaščani praznovali s svojim zlatomašnikom Pavlom Puckom |^raznični 15. avgust je bil v cerkvi Ml Marije Vnebo vzete v Slovenji vasi letos še posebej slovesno obarvana, saj so se domačini in verniki poklonili domačemu slavljencu Pavlu Pucku. Slovesno mašo je vodil Jožef Smej, pomožni mariborski škof, ob somaševanju domačega župnika naddekana Marijana Fesla in obeh bratov; zlatomašnika Pavla in bisero-mašnika Ivana. Da si slavljenec lepšega svetišča, kot je Marijino v Slovenji vasi, skoraj ne bi mogle izbrati, je še v uvodu dejal škof Smej, ob tem pa tudi, da je Pavel dejansko ob pomoči brata in vseh dobrih ljudi postavil to majhno cerkev in v njej daroval mnogo mašnih daritev. Fara in njeni ljudje so lahko ponosni nanj, je še dodal škof, saj si je tod postavil najlepši spomenik, ki je trajnostni od brona. O slavljencu smo slišali same dobre, pohvalne in lepe besede. Verniki iz Kungote so o njem dejali, da je človek odprtih rok, močan, velikega srca, človek dobrote, humanitarne dejavnosti, skratka velik človek, ki naj mu zdravje še dolgo služi. V zahvali so spet drugi poudarili, da je Pavel človek, ki ima veliko srce, duhovnik, ki zna pomagati, poslušati ... Prišli so tudi verniki iz Slovenski Konjic, s katerimi je Pavel nekoč tesno sodeloval, in pove- Zlatomašnik Pavel Pucko ostaja v srcih njegovih Slovenjevaščanov, Kungoča-nov in vernikov v celi fari sv. Martina dali, da so ponosni nanj, na njegova dobra dela, nekdo je v nagovoru omenil, da ima hajdinska fara srečo, da ima tako krasne, dobre duhovnike. Za vsa dobra dela, sodelovanje in nenazadnje skupno delo v fari sv. Martinu pa se je zlatomašniku posebej zahvalil tudi župnik Marijan Fesel, ki se je ob veselem in hkrati žalostnem trenutku spomnil na skupnih 12 let, ko jih je v fari družilo delo. Ob tem pa Pavlu in Ivanu zaželel miru in zdravja v novem domu, v Lenartu, kamor sta se preselila kmalu po avgustovskem slavju. »Ne bi si mislil, da znajo verniki tako zelo spoštovati svojega duhovnika.« Jožef Smej, pomožni mariborski škof, je o tem, kaj sploh pomenijo jubileji v duhovništvu, povedal: »Vsak mašnik ima najprej svoj srebrni mašni jubilej, potem zlatega, kot danes moj bratranec Pavel Pucko, potrem pa je še biserni in železni jubilej. Ob jubileju potem navadno sveta cerkev daje tistemu jubilantu popolni odpustek, pa tudi vsem, ki se udeležijo mašne slovesnosti. Slovesnost v Slovenji vasi me je veselo presenetila, ne bi si mislil, da znajo verniki tako zelo spoštovati svojega duhovnika.« Kako je biti škof na slovesnosti svojih bratrancev, smo še povprašali škofa Smeja? »Bogojina v Prekmurju je majhen kraj, pa smo kljub temu imeli 1944. leta kar tri novomašnike. To je za malo vas zelo Pomožni mariborski škof Jožef Smej Praznično mašo je daroval pomožni mariborski škof Jožef Smej, ob njem tudi slavljenec, zlatomašnik Pavel, njegov brat Ivan in farni župnik Marijan Fesel, ki je z bratoma Pucko v fari dobro sodeloval 12 let. Foto: TM HAJDINČAN november 2008 Hvala za vsa dobra dela, hvala za dobroto, hvala za vse ... so med vrsticami povedali tisti, ki so se zlatomašniku prišli posebej zahvali v imenu vernikov in vseh tistih, ki Pavla dobro poznajo. pomembno. Dobro se spominjam svojega bratranca Pavla, ki je bil najprej izučen kovač in se je nato odločil še za duhovniški poklic. V zrelih letih študirati latinšč- ino in še vse drugo, to si težko zamislimo, ampak Pavel je uspel. Nanj in na njegovo prehojeno pot danes gledam z zadoščenjem, veselim srcem in ponosom. V vseh V domu za starejše v Lenartu imata brata duhovnika Pavel in Ivan Pucko zdaj svoj drugi dom. Foto: iz arhiva župnije sv. Martin letih svojega poklica, tudi škofovske službe - letos je že 25 let, odkar sem v škofovski službi - sem ves čas ostal v tesnih stikih z mojima bratrancema. Pomagal sem jima graditi tudi cerkev Marije Vnebovzete v Slovenji vasi, celo za prispevek sem pisal v Nemčijo in uspel, zato je Pavel imel velikokrat tudi mašo za vse dobrotnike. V zadovoljstvo mi je, da sem lahko del tega slavja, zato še enkrat vse čestitke moje bratrancu Pavlu.« TM Zlata poroka Ivana in Eme Furek iz Hajdoš T^AMnilo je že 50 let, ko sta se vsa mlada in polna življenja ITJLter velikih pričakovanj na Hajdini poročila Ivan in Ema Furek, z dekliškim priimkom Novak. Slovesnost zlate poroke je bila 19. julija v cerkvi sv. Martina na Hajdini, kjer je zla-toporočenca Furek civilno poročil župan Radoslav Simonič, mašo je daroval župnik naddekan Marijan Fesel, slavljencema pa so zapeli še Štajerski frajtonarji. V imenu občine Hajdina je zlatemu paru čestital in izročil priložnostno darilo še Andrej Tkalec. Zlati ženin Ivan Furek se je rodil 7. aprila 1937 v Mariboru, zlata nevesta Ema pa je rojena 16. aprila 1939 v Hajdošah. Furekova sta si skupen dom in družino ustvarila v Hajdošah, kjer sta se vključila tudi v bogato društveno življenje, še posebej Ivan, ki je že dolgo let zavzet član gasilskega društva. Ljubezen in srečo skupnega življenja sta v letih skupnega življenja usmerila v skupna pričakovanja in uspehe, obdane v veliko topline in varnosti. Trdna volja, vera in povezanost so jima pomagali ohraniti življenjsko moč in trdnost v vseh petih desetih desetletjih skupnega življenja.V zakonu sta se jima rodila sinova Drago in Janez, danes pa so njuno veliko veselje vnuki Darja, Simona, Tanja in Mitja. V krogu družine, sorodnikov in prijateljev je bilo na dan zlate poroke nadvse slovesno, zlatoporočencema pa so podarili še veliko dobrih želja, predvsem pa, da bi bila zdrava in srečna še dolgo let skupnega življenja. Zlatoporočencema Furek iskrene čestitke tudi iz uredništva Hajdinčan! TM Zlatoporočenca Furek v družbi poročnih prič: vnukinje Darje in vnuka Mitje, ki so se z njima veselili zlatega dogodka Foto: Stanko Kozel november 2008 50 zlatih let zakoncev Lešnik iz Gerečje vasi *yiati jubilej, 50 let skupnega življenja, sta 11. oktobra cerkvi sv. Martina na Hajdini ob navzočnosti svatov proslavila zakonca Marija in Alojz Lešnik iz Gerečje vasi. Ljubezen, sreča, medsebojno spoštovanje in razumevanje so ju vodili skozi skupno življenjsko pot, zdaj sta jo kot zlatoporočenca samo še obnovila in si obljubila zvestobo do konca življenja. Ob jubileju jima je posebej čestital župan Radoslav Simonič, ki je Lešnikova slovesno tudi proglasil za zlati par, zlato mašo pa je daroval farni župnik naddekan Marijan Fesel. S pesmijo je slavje obogatil Uroš Sagadin. In prav 11. oktobra je minilo 50 let, ko sta vsa mlada, polna življenja in velikih pričakovanj Lešnikova izrekla svoj življenjski DA na Hajdini. V njunih mislih je bilo takrat veliko načrtov in pričakovanj, ki sta jih želela skupaj uresničiti. Zlati ženin Alojz je bil rojen 14. maja 1933 v Prepoljah, zlata nevesta Marija, z dekliškim priimkom Pečnik, pa se je rodila 6. januarja 1937 v Gerečji vasi. Skupen dom sta si Lešnikova ustvarila v ženinem rojstnem kraju v Gerečji vasi, kjer jesen življenja preživljata še danes. Oče Alojz je delal v tujini, mama pa je doma skrbela za družino, zato ni bilo veliko časa za kake druge aktivnosti, v kraju pa sta bila zmeraj spoštovana krajana in z veseljem sta se odzvala povabilu Zlatoporočenca Marija in Alojz Lešnik. Foto: Langerholc na dogodke v domači vasi. V zakonu sta se jima rodila sinova Rado in Branimir, danes pa so njuno veliko veselje še vnuki Uroš, Miha, Urška in Mojca. Zupan Radoslav Simonič je zlatoporočencema namenil veliko prijaznih besed, v katerih se skriva tudi nekaj življenjske modrosti in posebej poudaril: »Ko hodimo po vajinih stopinjah, lahko na tej poti z veliko mero spoštovanja ugotovimo, daje to pot, v kateri najdemo vzor uglašenega in srečnega skupnega življenja. Uspelo vama je izpolniti obljube, ki sta jih kot mladoporočenca izrekla, ko sta stopila na skupno življenjsko pot. Bodita ponosna na ta uspeh, na to pot in na vajino srečo.« »Draga zlatoporočenca, v imenu Občine Hajdina in v mojem imenu vama želim še mnogo zdravih let v zakonu, prijetno druženje v krogu vajinih najbližjih ter vama iskreno čestitam,« pa je povedal Andrej Tkalec, ki je zlatoporočencema v imenu občine izročil tudi posebno darilo - sliko farne cerkev sv. Martina. Zlatoporočencema Lešnik ob jubileju iskrene čestitke tudi iz uredništva Hajdinčana! TM HAJDINČAN NAPOVEDNIK KULTURNIH DOGODKOV KD »Valentin Žumer« Hajdoše Vabi 7.11. 2008 na prireditev ŠTAJERSKA FRAJTONARICA, ki bo v sklopu občinskega praznika. V mesecu decembru pripravljajo Miklavžev koncert. KD Skorba Oktober, november Ljudske pevke gostujejo v Račah. Nastopile bodo tudi na prireditvi Praznujmo s pesmijo. Odrasla gledališka skupina pripravlja komedijo Niti tat ne more pošteno krasti. December Odrasla gledališka skupina se bo predstavila z novo komedijo na premieri v začetku decembra. Otroška gledališka skupina bo začela s pripravami na novo otroško igrico v tej sezoni. Kulturno društvo bo pripravilo že 12. tradicionalni božično-novoletni koncert. Nastopili bodo Pihalni orkester TALUM Kidričevo, območni pevci in kvalitetna gostujoča pevska skupina. Koncert bo predvidoma 27. 12. 2008. KPD »Stane Petrovič« HAJDINA (V avgustu so bili člani dramske skupine na izobraževanju v Izoli. Septembra so Ljudski pevci nastopili v Strunjanu. V oktobru so s predstavo Čistilka Marija nastopili v Rogatcu.) Oktober, november Člani pripravljajo novo gledališko delo. Ljudski pevci in pevke bodo nastopili na prireditvi Praznujmo s pesmijo v Dražencih. V novembru predvidevajo ponovitve Čistilke Marije. December Člani dramske skupine pripravljajo premiero novega gledališkega dela. Zveza kulturnih društev Hajdina 30. 10. 2008 bo prireditev PRAZNUJMO S PESMIJO, v Hajdošah pa počastitev rojstva Primoža Trubarja. V mesecu decembru pripravljajo naslednje dejavnosti, za katere še ni točnih datumov: - ustvarjalne božične delavnice v Hajdošah, Skorbi, Hajdini in Dražencih - koncert, posvečen Valentinu Žumru (PGD Hajdoše) - božični koncert v cerkvi (ZKD) - božični koncert v Skorbi (KD Skorba). Pripravila: Klavdija Beber HAJDINČAN november 2008 SUS teater iz Draiencev že v novi sezoni W"Xramska sekcija Kulturnega društva Draženci, se je v •L^začetku nove sezone preimenovala v SUS teater. Na ta način želimo jasneje izraziti našo energičnost, prodornost in razigranost. Težnjo po še kvalitetnejšem in organiziranem dramskem ustvarjanju. SUS teater kot sekcija KD Draženci si bo prizadevala vzgajati in izobraževati dramske igralce v umetniškem duhu. Svojim članom približati teater kot način razmišljanja, življenja in jih seznaniti z dramskimi veščinami. Želimo ustvariti zrelo jedro, ki bo vsako sezono privabljalo nove ljubiteljske igralce. Naš cilj je v eni sezoni na oder postaviti več kot le eno premiero in tako zadovoljiti različne interese občinstva. Uspešnica s prejšnje sezone, vohunska komedija Iztoka Lovriča, Afera poln kufer je še vedno živa predstava s katero bomo gostovali na sosednjih odrih. Protagonisti SUS teatra ostajajo isti. Organizacijski vodja ostaja Damijan Zagoršek, umetniški vodja in režiser pa Aljaž Godec. Slednji s svojo ekipo že ustvarja novo komedijo, priznanega slovenskega dramatika in režiserja Dušana Jovanoviča, Klinika Kozarcky. Gre za alko-komedijo, ki temelji na duhovitih dialogih karakterno izrazitih dramskih likov. Glavna tema je zdravljenje odvisnosti od alkohola na Kliniki Kozarcky, na povsem nov in inovativen način. Jovanovič nam s svojo satiro, samosvojim smislom za humor in družbeno kritiko, alkoholizem približa kot nekaj kar je med nami. Komedija je tako izrazito ogledalo družbe. V komediji bodo igrali: Damijan Zagoršek, Danijel Notersberg, Katja Svenšek, Jana Žerak, Tanja Hauptman, Matjaž Godec in Viktorija Petrena. Na prvih vajah ŠUS teatra KD Draženci. Foto: TM Študij dramskega teksta se je pričel v začetku septembra. Premiera je načrtovana v začetku januarja na domačem odru kulturne dvorane Vaškega doma Draženci. Premieri bo sledilo še najmanj 6 ponovitev v januarju, prav tako na domačem odru. Vse informacije o ŠUS teatru, KD Draženci in živih predstavah ter premieri in gostovanjih pa lahko dobite na internetni strani: www.kd-drazenci.com ali nam pišete na e-mal: kd.drazenci@gmail.com. Aljaž Godec Hajdinski ljudski pevci nastopili v Strunjanu v *^e drugo leto zapored smo hajdinski ljudski pevci ^laninsko dru- Ml štvo Hajdina je bilo aktivno tudi čez poletje. Udeležili smo se kar lepega števila izletov. Začeli smo 15. junija z izletom na Zelenico - vrh Stola ter s sestopom na Valvazorjev dom. Nadaljevali smo 22. 6. z visokogorjem na Košuto - Veliki vrh - Kladivo. Udeležilo se je 14 članov. 29. junija smo se podali na Jezersko, od koder smo se čez Češko kočo, Dom na Ledinah in Velike Babe podali nazaj na Jezersko. 26. julija smo organizirali tudi izlet na izvir Mure v Avstriji. Ob gostovanju v Avstriji smo se povzpeli tudi na 2710m visoki VVeiseck. Imeli smo se zelo lepo, saj se je izleta udeležilo kar 21 članov. 10. avgusta smo se podali na Mangart. Odpeljali smo se na Mangartsko sedlo 1906m visoko, od koder smo se po zelo zahtevni slovenski poti podali na vrh 2679m visokega Mangarta. Sestopili smo po nezahtevni Italijanski poti nazaj na Mangartsko sedlo. Izleta se je udeležilo 17 članov PD Hajdina skupaj z 18. člani PD Planika Maribor. Imeli smo se zelo lepo, najlepše Kriški podi - bovški gamsovec. Foto: Iz arhiva PD Hajdina vzdušje pa je pričaral prekrasen razgled in sončno vreme. Na žalost je izpadel izlet na Triglav, na katerega smo se nameravali odpraviti 16. in 17. avgusta, ki pa smo ga morali v petek zvečer zaradi neurja, ki je hudo prizadelo našo Občino, odpovedati. V septembru smo bili še na Kozjaku (Duh na Ostrem Vrhu-Kapla), 12. oktobra pa smo se potepali po Slovenskih Goricah od Zgornje Velke do Šentilja. Letos imamo v planu še kar nekaj izletov. Tako bomo šli 26.10 na pot v neznano. Novembra pa imamo v planu tradicionalni nočni vzpon na Donačko goro ob občinskem prazniku občine Hajdina. Zbirati se bomo začeli ob 15.00 uri pred Občino Hajdina, od koder bomo ob 15.30 uri krenili proti Donački gori. Po izletu se bomo okrepčali v gostišču Olga na Hajdini. 13. decembra imamo v planu izlet v neznano. 20. 12. imamo zaključek leta pri Jakecu v Vareji za člane društva. V planu pa je tudi zaključek leta 26.12. skupaj z PD Ptuj na Donački gori. Za konec leta pa nam ostane še silvestrski vzpon na vrh Boča 31. 12. 2008. Upam, da našim pohodnikom ni žal lepih trenutkov, preživetih z nami po poteh Slovenije ter sosednje Avstrije. Vse pa vabim, da se nam v čim večjem številu pridružite na izletih, ki jih imamo v planu v letošnjem letu, kot tudi prihodnje leto. Lep planinski pozdrav ter varen korak. Tajnik PD Hajdina Rajko Majerhofer Predsednik PD Hajdina Jože Majerhofer HAJDINČAN november 2008 Tudi za ribiče razgibano poletje Zmagovalci, tekmovalci in organizatorji ribiške lige v RD Žejne ribice ¥ TRibiškem društvu Žejne ribice w Draženci so v poletnih mesecih, ko je ribiška sezona na vrhuncu, organizirali več ribiških tekmovanj, poleg druge memorialne tekme so izpeljali tudi že ribiško tekmo posvečeno občinskemu prazniku. 12. julija so izvedli drugo društveno tekmo za naziv carja, ki ga lahko prejme tisti, ki ulovi najtežjo ribo na tekmi. Že drugič zapored je to uspelo Dušanu Krajncu Dušanu z ulovno težo 2,86 kg. 4. oktobra so v RD žejne ribice organizirali 2. memorial v spomin na Danija Rajha, na katerem se je za prehodni pokal potegovalo lepo število ljubiteljev ribolova. Pred tekmo je vse sodelujoče pozdravil Ivo Rajh in se jim zahvalil za to spominsko tekmo, poleg dobre pogostitve pa je ribičem zaželel še dober prijem. Letošnji pokal je znova osvojil Dušan Krajnc, drugi je bil Emil Šterbal in tretji Karl Živič. Letos prvič so v ribiškem društvu organizirali društveno ligo, ki je obsegala sedem kol. V ligi je sodelovalo 16 članov, vsi tekmovalci pa so na koncu lige prejeli praktične nagrade. Najboljši trije so: 1. Dušan Krajnc - 92 točk - ulov 76,15 kg - prejel pokal in prehodni pokal 2. Stojan Berčič - 71 točk - ulov - 34,08 kg - prejel pokal 3. Jože Štoki - 69 točk - ulov 29,76 kg -prejel pokal NA OBČINSKI RIBIŠKI TEKMI SLA VILA EKIPA SR HAJDINE 11. oktobra pa je ob ribniku v Dražencih potekalo ribiško tekmovanje dvojic za pokal občine Hajdina. Vsi predsedniki vaških odborov so dobili pisna vabila z namenom, da vsak iz svoje vasi pošlje ribiče na to občinsko tekmo. Žal se je tudi letos pokazalo, da predsedniki vaških odborov nimajo dovolj volje oziroma posluha za ribolov, so povedali organizatorji, ki so navkljub vsemu tekmovanje uspešno izpeljali do konca. Zbralo se je šest dvojic iz naselij Zg. Hajdina, Sp. Hajdina in Draženci, predstavniki ostalih vasi pa se niso odzvali. Ob lepem vremenu je bil temu primeren tudi dober ulov. Končni rezultati: 1. mesto dvojica iz Sp. Hajdine (Miran Rozman in Aleš Kokol) - ulov 23.39 kg 2. mesto prva ekipa iz Zg. Hajdine (Jože Kosar in Dejan Šešerko) - ulov 18,61 kg 3. mesto druga ekipa iz Zg. Hajdine (Jože Kampi in Dalibor Kalik) - ulov 6,01 kg Ob koncu ribiške tekme sta se tekmovalcem in organizatorjem pridružila svetnik občine Hajdina Ivo Rajh in župan Radoslav Simonič, ki je ob tej priložnosti tudi podelil pokale. Župan se je zahvalil tekmovalcem in vodstvu društva Žejne ribice za odlično pripravljeno in izpeljano tekmo z željo, da bi bilo nadaljne sodelovanje prav tako uspešno. Predsednik RD Žejne ribice Dušan Cernenšek pa se je vsem sodelujočim in prisotnim zahvalil za uspešno izpeljano tekmovanje ter izrazil željo, da se naslednje leto ponovno srečajo v še večjem številu. »Člani RD Žejne ribice se zahvaljujemo občini Hajdina ter županu Občine Hajdina g. Radoslavu Simoniču, ki je podprl ribiško tekmovanje kakor tudi dejavnost članov RD Žejne ribice Draženci. Prav tako gre zahvala vsem udeležencem ter gostom, ki so se zbrali na ta dan ob ribniku v Športno rekreacijskem centru Jama Draženci, posebej Gostilni Rajh iz Dražencev za odlično pripravljen golaž. Nasvidenje na naslednjem tekmovanju v okviru občinskega praznika občine Hajdina z ribiškim pozdravom DOBER PRIJEM,« je povedal Anton Kirbiš iz RD Žejne ribice. TM Trije najboljši ribiči v društveni ligi; v družbi zmagovalca Dušana Krajnca sta Stojan Berčič (2. mesto) in Jože Stok (3. mesto). Foto: Boštjan Krajnc november 2008 HAJDINČAN Svoje delo zaključili na evropskem tekmovanju Od 2. do 6. julija 2008 je v Russelsheimu v Nemčiji potekal Evropski pokal v Twirlingu. Kot vsako leto doslej je tudi letos matična zveza Twirling zveza Slovenije, ki je polnopravna članica Evropske zveze CETB, na omenjeni pokal popeljala lepo številčno reprezentanco, ki so jo sestavljale tekmovalke iz treh twirling klubov, Piran, Hajdina in Twirling klub Sašo iz Slovenske Bistrice. Twirling zveza Slovenije je v primerjavi s preteklimi leti naredila napredek, ki se kaže tako v rezultatih kot tudi v sami kakovosti izvedb tekmovalnih programov. Izkupiček reprezentance letošnjega Evropskega pokala so 12., 18., 27., 30., 33. in 36. mesto. Ob že tako neizprosni konkurenci smo Slovenci kljub naši mladosti v Tvvirlingu s ponosom predstavili Slovenijo in se borili po najboljših močeh. Izmed 13 članske reprezentance so Slovenijo ponosno zastopale tudi predstavnice Twirling kluba Hajdina: Kolarič Sanja, Kmetec Tamara, Trlep Maja, Drevenšek Katja in Haložan Tina, ki so nastopile v skupinskem programu. Spremljevalka Jožica Novak ob naših nagrajenkah Maji Trlep, Tini Haložan, Katji Drevenšek, Tamari Kmetec in Sanji Kolarič. Celotna reprezentanca je bila v času prvenstva pod strokovnim vodstvom selektorja slovenske twirling reprezentance Saša Koprivnika iz Slovenske Bistrice, pri tem pa sta mu stali ob strani pomočnici Ana Rat iz Pirana in Jožica Novak iz Hajdine. Prihodnje leto je na sporedu Evropsko prvenstvo v Franciji, do takrat pa si vsi člani reprezentance prizadevajo še izboljšati svoje znanje in kvaliteto ter se poskušati vnovič uvrstiti v reprezentanco, ki bo prihodnje leto odpotovala v Francijo. Jožica Novak Športnicam Twirling kluba Hajdina so finančno pomagali: OBČINA HAJDINA, KBM FINEKO D.D.O., CESTNO PODJETJE PTUJ, POMLAD D.D.O., SEL MONT D.D.O., TRGOVINA JAGER. Vsem lepa hvala. POLICIJA SVETUJE NEKAJ NASVETOV PEŠCEM IN VOZNIKOM ZA VARNEJŠO UDELEŽBO V PROMETU Predvsem v jesenskem in zimskem času smo zaradi vremenskih razmer pešci najbolj ogroženi udeleženci v cestnem prometu predvsem pri nevestnih ravnanjih drugih udeležencev, večkrat pa tudi zaradi lastne malomarnosti in neupoštevanja prometnih predpisov. Vozniki, ki vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča in tisti, ki si pred začetkom vožnje ne očistijo vetrobranskih stekel so večkrat povzročitelji prometnih nesreč tudi z najhujšimi posledicami. Zato voznikom ne bo odveč upoštevati nekaj osnovnih nasvetov: -hitrost prilagodite razmeram na voziščih ter upoštevajte omejitve - na območjih v bližini šol ter območjih za pešce bodite še posebej previdni - upoštevajte prednosti pešcev, predvsem ko je to določeno s prometno signalizacijo Nekaj nasvetom pešcem: - poskrbite za svojo vidnost v prometu / nosite svetla oblačila, odsevne trakove, kresničke na vidnih mestih / - upoštevajte prometne predpise / prehodi za pešce / - predvidevajte ravnanje drugih udeležencev v prometu - hodite po pločniku, če pa to ni mogoče, pa po levi strani ceste Zaradi omenjene problematike smo policisti v času od 1. do 22.oktobra izvajali preventivno akcijo na območju celotne Slovenije pod sloganom »bodi preVIDEN« skupaj z ostalimi subjekti, ki skrbijo za večjo prometno varnost. Pri tem bomo obveščali javnost o aktualni problematiki, obiskovali osnovne šole, vrtce in domove upokojencev ter izvajali predavanja na omenjeno temo. Prav tako bomo obveščali izvajalce cest o stanju na voziščih, izvajali poostrene nadzore o nepravilnosti pešcev in voznikov ter izvajali druge ukrepe za preprečevanje prometnih nesreč. Igor LEVSTIK VODJA POLICIJSKEGA OKOLIŠA POLICIST I HAJDINČAN november 2008 Gerečanke doma ostale brez Bučijade rF'udi ženske iz Gerečje vasi med Z poletnimi meseci niso počivale. Pridno so skrbele za svojo njivo, na kateri so posadile buče, da bi bila letošnja Bučijada še bogatejša s kakšno novo sorto buče. Odzvale so se tudi na povabila drugih društev. Tako so njihovi pevci v sredini junija sodelovali na 3. srečanju pevskih zborov v Stični, vse poletje pa pridno vadili in se pripravljali na snemanje za CD. Sedaj so svoj prvi CD tudi že posneli. Meseca julija je ekipa žensk sodelovala že na štirinajsti tradicionalni prireditvi »Žetev zlatega klasja« na Stari gori, ki jo organizira Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici. Z veseljem so se 7. septembra odpravile v restavracijo PP na Ptuj, kjer so pripravile jedilnik in skuhale kosilo za goste restavracije. V sredini septembra so skupaj z gospodinjami iz Dražencev obiskale Prago in se že začele pripravljat na Bučijado. Njihovo celoletno delo je toča skoraj v celoti unič- Na Buča festivalu v Termah Ptuj so Gerečanke buče predstavile v zelo dobri luči, Magda Intihar pa je poskrbela za bogat bučni aranžma. ila v parih minutah, a so vseeno še imele upanje, da bodo lahko pripravile Bučijado. To jim letos ni uspelo, saj je ostalo premalo pridelka, ki bi bil uporaben za razstavo v dvorani gasilskega doma. Nekaj pa ga je kljub temu bilo in tako so letos ponovno sodelovale na Buča festivalu v Termah Ptuj. Njihova članica Magda Intihar je poskrbela za prelep bučni aranžma, ženske z jedmi iz buč, pevci in mladi harmonikar Simon pa za pesem in vesele viže, ob kate- rih smo tudi zaplesali. Bučni aranžma so pripravile tudi v domači vasi pred gasilskim domom in na občini na hodniku pred občinskimi prostori. Pridno so pomagale pri pospravljanju stvari iz gasilskega doma, saj jim je toča popolnoma uničila streho in rekonstrukcija le-te se je že začela. Jesen so zaključile s kostanjevim piknikom v Športnem parku v Gerečji vasi. JL Gerečanke in Draženčanke obiskale Zlato Prago ^Zlato je sicer že nekoliko zble-£*delo, toda kljub temu je Praga še vedno eno najlepših mest na svetu, ki je vredno ogleda. Veliko željo po obisku tega mesta smo imele tudi ženske iz Društva žena in deklet Gere-čja vas in Gospodinje iz Dražencev. Zaradi polne zasedenosti avtobusa in predvsem zaradi bogatejših in lepših druženj smo sklenile, da se v Prago odpeljemo skupaj. Tako je tudi bilo. Z udobnim turističnim avtobusom smo se 12. septembra ob 22.30. uri odpeljale na dvodnevno strokovno ekskurzijo preko sosednje Avstrije na Češko. Po dolgi nočni vožnji smo si najprej privoščile obilen zajtrk, nato pa se odpravile na ogled Prage. V vsem svojem blišču nas je pozdravil velikanski praški grad Hradčani, ki ni le grad, ampak pravzaprav celo mesto zase. Z gradu je čudovit razgled po Pragi, sprehodile pa smo se tudi skozi dvorišča gradu do čudovite stolnice sv Vida. S sprehodom smo nadaljevale pot po Zlati ulički, kjer nobena hiška ni višja od dveh metrov, in si ogledale zanimivo Loretto, kjer hranijo diamantno monštranco in mnogo drugih umetnin in dragocenosti. Po nastanitvi v hotelu smo si privoščile večerjo na ladji, ki nas je popeljala po reki Vltavi, nato pa si ogledale še Prago ponoči. Naslednji dan smo se sprehodile po Karlovem mostu, na katerem stojijo kamniti kipi svetnikov, si ogledale Staromestne Namesty z znamenito Orlojsko uro in Vaclavske Namesti, ki so vedno živahno sprehajališče in za Prago simbol češke neodvisnosti. Program ekskurzije je bil zelo bogat, časa je bilo premalo, da bi si ogledale še druge znamenitosti Prage, obiskale pa smo lahko pivnico in si privoščile kozarec njihovega piva. Program ekskurzije, ki ga je pripravila turistična agencija Kurent kot tudi naša vodička ga. Marija Masten, nam bo ostal vedno v lepem spominu. Vsi vemo, da je v dvoje lepše in tako pravimo tudi ženske iz Dražene in Gerečje vasi v upanju, da se takšne ekskurzije še ponovijo. JL november 2008 HAJDINČAN RTrrniT V Pragi je bilo res odlično in v obeh društvih je ostala želja, da se taka druženja še ponovijo. Foto: JL Draienčanke letos spoznavajo odliko domače repe v ^Zenske iz Dražencev nikoli ne poč-£*ivajo, rade pa si privoščijo tudi kaj za svojo dušo. Tako so se meseca junija odpravile na Primorsko, kjer so si ogledale Piran, oljarno, soline v Sečovljah, znamenito cerkev v Hrastovljah in ekskurzijo zaključile na turistični kmetiji. Tako kot vsako leto so se tudi letos ude- ležile tradicionalne prireditve »Žetev zlatega klasja« na Stari Gori, ki jo organizira Društvo kmečkih žena in deklet Sv. Jurij ob Ščavnici. Letos so si gospodinje izbrale za svoj projekt Repo, zato je bil konec meseca julija čas za njeno setev. Vreme jim je bilo naklonjeno, saj so bile letošnje razmere ugodne za njeno rast. Že čez slabe tri tedne so repo okopale in z veseljem opazovale njeno rast. Zadnjo soboto v avgustu so obiskale renesančno-baročni dvorec v Strmolu, kjer so si ogledale razstavo ročnih del društva žena občine Rogatec. Sprehodile so se tudi po dvorišču in muzeju na prostem v Rogatcu. Domače dvorišče, kjer stoji hlev, stara kmečka hiša, skedenj in preša, je mar- i T -• ' - -v;.! ; ptfilll mm* Konec julija so v Dražencih že posejali repo. Foto: TM ...v avgustu pa so gospodinje repo okopale. Foto: Godec HAJDINČAN november 2008 sikomu pričaral spomine na otroška leta. V septembru so skupaj z društvom žena iz Gerečje vasi obiskale Prago, nato pa se ponovno posvetile repi. Prvo repo so populile že 3. oktobra, saj so morale pričeti s prvimi delavnicami, kjer so repo lupile in z nekaj nasveti znanega proizvajalca kisle repe in zelja Jožeta Maruška iz Pobrežja repo ribale, shranile v primerne posode, jo solile, obtežile in sedaj v toplem prostoru čaka na prve kuharske delavnice. Novembra bodo poleg kuharskih tečajev, kjer bodo pripravljale kislo in svežo repo pri različnih jedeh, izpeljale tudi delavnico na temo »Izdelovanje izdelkov iz ličja«. Konec novembra bodo pripravile razstavo, kjer nam bodo predstavile svoj letošnji projekt. Njihovi vsakoletni projekti in razstave so vedno zelo zanimive in poučne. Verjamem, da bo tudi letos tako. JL Draženčanke pred dvorcem Strmol. Foto: Godec Zanimivi in razgibani meseci za Društvo žena in deklet občine Hajdina r^ravijo, da so poletni meseci R meseci počitka in dopustov. Seveda to ne velja za ženske iz Hajdine, saj so celo poletje pridno delale in predstavljale našo občino tudi izven naših občinskih meja. Mesec junij je bil od vseh teh mesecev najbolj naporen. Prvo nedeljo v juniju so sodelovale na razstavi ročnih del v občini Tišina, ki jo je pripravilo društvo TD Gradišče ob svoji 5. obletnici obstoja. V soboto, 7. junija, so se odpravile na Brione, že naslednjo soboto pa so njihove pevke sodelovale na koncertu »Pesem ljud- ska naj združi srca vsa«, ki je pod vodstvom Zveze kmetic Slovenije potekal v Gornji Radgoni. 19. junija so sodelovale s pogostitvijo rimskih jedi na razstavi »Rimski vsakdan v Petowioni«, ki jo je pripravil Pokrajinski Muzej Ptuj in zadnjo nedeljo v juniju so kuhale kosilo v restavraciji PP na Ptuju. Pripravile so dva menija za približno 80 gostov. Gostje so bili s hrano, pripravljeno na domač način, zelo zadovoljni. 21. avgusta je potekal Večer ustvarjalnosti, septembra pa so se posvetile trganju in »kožuhanju« koruze. Na obeh prireditvah je bilo veselo kot vsako leto, saj se jih je udeležilo preko 80 obiskovalcev. Njihove pevke so se 11. oktobra udeležile tudi koncerta ljudskih pevk v Izlakah in tako počastile Svetovni dan kmetic. Seveda pa niso pozabile nase. V začetku oktobra so se odpravile na strokovno ekskurzijo v ribniško in kočevsko regijo (na sliki), kjer so si ogledale grad Kostel, znamenitosti Kočevja in Ribnice, Novo Štifto, obiskale so tudi krošnjarja, izdelovalca suhe robe in kar je največ, za trenutek so pozabile na vsakdanje skrbi in se posvetile druga drugi, za kar pa nam časa velikokrat zmanjka. JL november 2008 HAJDINČAN Hajdinčanke osvojile Brione T^ruštvo žena in deklet Občine ■L^Hajdina je tudi letos organiziralo enodnevni izlet. Potovanje smo začele v soboto, 7. junija, ob pol peti uri zjutraj. Na avtobusu se nas je zbralo kar 47 malo mlajših in starejših žensk, ki smo komaj čakale, da se podamo na dolgo potovanje proti Brionom. Šofer je sedel za volan, avtobus je zabrnel in podali smo se proti hrvaški meji. Prva postojanka je sledila okrog devete ure zjutraj, ko so začeli naši želodčki že pošteni kruliti. A med nami so bile tudi odlične gospodinje, ki so poskrbele za pijačo in jedačo. Marta Sitar je spekla domači kruh, zadišale so rebrce, paprika in paradižnik. Prtljažnik avtobusa je bil poln najrazličnejših dobrot. Seveda nismo pozabile nazdraviti in pojesti še koščka peciva. To je bil dan, ko smo pozabile na linijo in najrazličnejše diete. Hitro smo pospravile pladnje in smeti ter se odpravile nazaj na avtobus, saj je bila pot do našega cilja še dolga. Že kaj kmalu nas je pozdravilo modro morje, dišalo je po poletju in nad nami je sijalo toplo sonce. Od daleč smo občudovale Opatijo in tipične morske hišice. Marija Pulko, predsednica društva, nam je z velikim veseljem povedala še nekaj več o mestu Puli, kjer smo imele kratek postanek. Avtobus nas je odložil tik ob Areni, največji znamenitosti Pule, ki jo krasi že iz rimskih časov. Na voljo smo imele dovolj časa za skupinsko fotografijo in kratek ogled, vendar smo morale pravočasno nazaj na avtobus, saj nas je v Fažani natanko ob pol enih čakala ladjica. Sledil je sprehod po majhnem morskem mestecu Fažani, nakup klobukov, nekatere so obule sandale -skratka vse smo bile pripravljene na Brione, ki so bili le še nekaj metrov oddaljeni od nas. Ura je odbila pol ena in vkrcale smo se na majhno ladjico, ki nas je čez dobre pol ure odložila na Titovem otoku. Tam sta nas prijazno sprejela naša vodička in majhen vlakec, namenjen vožnji po otoku. Hitro smo posedle v vagončke in vodička nam je opisovala znamenitosti in zgodovino otoka. Pred nami so se razprostirali pašniki, gozdički in kristalno čisto morje. Vse je bilo urejeno, trava pokošena. No, kasneje smo izvedele, da ni pokošena, saj jo vso popasejo jeleni, zajci in ostale živali, ki živijo na otoku. Med njimi so tudi zebre, konji, noji in bivoli. Največja atrakcija pa sta zagotovo dva indijska slona, ki sta stara že več kot 40 let. Vlakec je zahupal in se vrnil nazaj po poti, ki smo jo že prevozile. Titove vile so žal še vedno zaprte, a morda je tudi zato otok še vedno tako skrivnosten in poseben. Obiskale smo majhno cerkvico na otoku, kjer je bila odlična akustika za petje. »Lepa si, lepa si, roža Marija, tebe časti vsa nebeška družina,« - in naša pesem je preplavila vso cerkvico, otok in občutek je bil neopisljiv. SPREMLJALA STA NAS SONCE IN DOBRA VOLJA Z radostjo in polnim srcem smo zapustile cerkvico in se napotile proti več kot 1500 let stari oljki. Med potjo smo naletele na še enega stanovalca otoka, to je beli papagaj, pravzaprav kakadu, po imenu Koki. Vendar to ni navaden papagaj, to je papagaj, ki govori. In resje govoril najrazličnejše stavke - »Koki, kako si, dobro, dobro ...« Vsi smo ga z veseljem opazovali in se mu seveda tudi nasmejali. Tako kot Koki nas je očaral tudi Titov zeleni Cadillac. Lahko smo ga le ogledovale, saj polurna vožnja stane okrog 400, enourna pa kar okrog 700 evrov. Le malce predrago za naše denarnice ... Zelo zanimiva je bila tudi stalna zbirka o predsedniku Tite, predvsem fotografij, ki so bile posnete v času njegovega bivanja na Brionih. Na otoku so gostovale največje zvezde in osebnosti sveta, med njimi tudi Kraljica Elizabeta 11., Fidel Castro, Bridget Bardot, Elisabeth Taylor, Indira Gandhi in V w \\ Hajdinčanke pred staro oljko. Foto: Estera Korošec HAJDINČAN november 2008 drugi. Nekateri so mu v dar prinesli živali iz svoje dežele, zato so na otoku živeli tudi tigri, levi, opice, žirafe, eksotični papagaji, medvedi ... Vsi ti so poginili, zato so jih nagačili in razstavili. Čas je hitro mineval, tudi ladjica nas je že čakala in varno smo se vrnile nazaj na kopno. Naše potovanje pa se še nikakor ni zaključilo, saj je sledil še ogled istrskega mesta Rovinja. Mesto krasijo barvne morske hiše, marina, ozke tlakovane uličice in čudovito morje. V Rovinju ustvarja mnogo umetnikov, ki imajo ateljeje in prodajajo svoja Titov Cadillac nas je očaral dela. Nad mestom se dviga cerkev, od tam je tudi krasen razgled na modre širjave. Nekatere so premamile stojnice in kupile smo kos nakita ali droben spominek. Tudi posedanje na terasah je bilo prav prijetno. Natanko ob osmih nas je avtobus odpeljal iz mesta. Čakala nas je le še dolga vožnja proti domu. Bil je nepozaben izlet z veliko dobre volje, smeha in sklepanja novih prijateljstev, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno. In imela je prav Ida iz Hajdoš, da takrat, ko angeli potujejo, sije sonce. Estera Korošec Upokojenci na Hajdini razmišljali tudi o plesu T^oletni meseci so bili tudi za člane DU Hajdina pestri in K sproščeni in nekaj prostih dni so preživeli tudi skupaj na izletih, letovanjih in piknikih. Veselo pa so začeli tudi letošnjo jesen z že tradicionalnim kostanjevim piknikom, ki so ga letos pripravili v Dražencih, upokojencem pa sta se pridružila tudi domači župan Radoslav Simonič in predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Franc Koderman. Predsednik DU Hajdina Rudi Menhart je povedal, da so letos že obiskali Primorsko, bili so v Goriških Brdih, pred časom so člane organov društva povabili na izlet na Koroško, udeležba je bila dobra, še bolj veselo in doživeto pa je bilo na kostanjevem pikniku. Aktivnosti in pestrega programa pa v društvu upokojencev ne bo zmanjkalo v poznih jesenskih in zimskih mesecih, je še poudaril Menhart. Ob letošnjem občinskem prazniku bodo v svoji dvorani gostili likovno razstavo, napovedujejo skupna druženja na urah kartanja in drugih družabnih iger, ena od posebnosti pa je tudi učenje družabnega plesa za seniorje. O tem zdaj na veliko razmišljajo, je še poudaril Menhart. Članom in vsem, ki bi to še želeli postati, pa DU Hajdina ponuja možnost srečanja z vodstvom društva v času uradnih ur. Na sedežu DU Hajdina so uradne ure vsako sredo od 9. do 11. ure. TM Kostanjev piknik Foto: Janko Pal -tf •*,. |. T v ^ v -! 1 t- Utrinek z dopusta v Kopru Foto: Karl Fridl november 2008 HAJDINČAN Rajkova vinska odličja - plod večletnega dela ¥vo Rajh iz Dražencev je uspešen Z vinogradnik in kletar, eden od haj-dinskih kletarjev, pred leti je bil tudi princ ptujskega karnevala, gostinec, danes je občinski svetnik, skratka človek, ki v življenju počne veliko zanimivega. Z leti se je veliko naučil in pridobil marsikatero koristno izkušnjo. Prvi vzorec vina je dal v ocenjevanje 1997 in že takoj dobil zlato odličje, potem se je bera zlatih priznanj in znakov kakovosti samo še stopnjevala, na letošnjem ocenjevanju Vino Ptuj pa je poleg prvaka sorte prejel še naslov šampion med suhimi vini in tako kipec Bakhosa, delo našega umetnika, akademskega kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča. Nagrade mu veliko pomenijo, predvsem pa so najlepše plačilo za vinogradnikov trud, pravi Ivo, ki v vinskih nagradah in priznanjih vidi tudi ponos svojega dela. Že na začetku svoje vinogradniške poti mu je bil v veliko pomoč uspešen vinar Marjan Kramer, ki ima svoj vinograd v Majskem Vrhu, danes pa za Iva pravi, da je njegov dober učenec. Prav Kramer je bil verjetno tisti, ki je Iva pred enajstimi leti vzpodbudil, da se je prijavil na ocenjevanje vin; najprej na ocenjevanje v Podgorcih, kjer je sodeloval s sivim pinojem, pozno trgatvijo in prejel zlato priznanje, prav tako odlično pa je bilo na Vino Ptuj, na razstavi Dobrote slovenskih kmetij, veliko zlato priznanje pa je še istega leta prejel tudi na ocenjevanju na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni. S tem je dobil veliko navdiha in volje za nadaljnje delo, ob tem pa ga je ves čas spremljala misel, da se je vredno potruditi. IVO RAJH ZA SAL VICi-NO M, SUHO VINO NA PTUJU, PREJEL ŠAMPION Danes pa stavi na odličen laški rizling, za katerega je Ivo že dobil nekaj žlahtnih odličij, čeprav je bil nazadnje daleč najboljši po mnenju komisije sauvignon, suho vino, za katerega je dobil najvišji naslov -šampion. Ivo ob tem pove, da je bila to že njegova dolgoletna želja, na to je čakal skoraj 12 let in splačalo se je. Prav ta sauvignon je zrasel v njegovem vinogradu, sam je posadil trse, jih donegoval in pridelal kvalitetno grozdje. Očitno je za trgatev sedemletnika izbral najbolj primeren čas, svoje pa je potem dodal še v vinski kleti. Tudi Rajhov laški rizling, normalna trgatev, je že dobil visoka priznanja na Dobrotah slovenskih kmetij; dvakrat zapored je prejel znak kakovosti, le-tega pa prejme tista dobrota, izdelek, ki tri leta zapored osvoji zlato priznanje. Tretjega zlatega naslova in tretjega znaka kakovosti pa se Ivo Rajh nadeja tudi prihodnje leto na ptujskih Dobrotah slovenskih kmetij. Vendarle pa tako nagrajeni renski rizling kot sauvignon nista na prodaj, pove Ivo, teh nekaj dragocenih steklenic namenja svojim prijateljem in poslovnim partnerjem, v svojih gostilnah pa se je odločil tržiti le zvrst. Posebej zanimivo je v kleti Iva Rajha pozimi, kjer ga prijatelji pogosto najdejo, saj ta čas kar najbolje izkoristi za kletarjenje, v tem pa najde tudi največ sprostitve. Uspehi, nagrade, ki so prišli z leti, pa so samo ponos njegovega dela, ki ga okolica in prijatelji nikakor ne spregledajo. TM Ivo Rajh je na ocenjevanju Vino Ptuj 2008 za svojega sauvignona, suho vino, prejel naslov prvak sorte in šampion suhih vin. Foto: Stojan Kerbler n w SBkf i m' 1; / im 1 J > i j i % ■k .1 1 / ifMa Ivo Rajh v družbi aktualne vinske kraljice Svetlane Širec in prijatelja, prav tako uspešnega vinarja Marjana Kramerja ter dr. Vladimirja Korošca V hvaležen spomin UMRLI OD 1. 6. 2008 1. Ivan LIBER, Draženci 25, roj. 25. 11. 1937, umrl 4. 6. 2008 2. Katarina BRODNJAK, Hajdoše 32, roj. 30. 4. 1924, umrla 1. 7. 2008 3. Štefan VAUPOTIČ, Hajdoše 46, roj. 8. 12. 1938, umrl 29. 07. 2008 4. Ana HRIBERŠEK, Hajdoše 2/b, roj. 16. 7. 1930, umrla 30. 9. 2008 HAJDINČAN november 2008 Na Martinovo nedeljo blagoslov Martinove stopinje Letos praznujemo 20. obletnico Evropskih kulturnih poti in velika Evropska kulturna pot sv. Martina Tourskega spada med poti, katerih osrednja tema so zgodovinske in legendarne evropske osebnosti. Temeljno sporočilo poti sv. Martina je vzajemna delitev. Poleg krajev, ki so vezani na Martinovo življenje bo Evropska kulturna pot prav gotovo povezala tudi kraje, ki si delijo njegovo kulturno in zgodovinsko zapuščino, med temi kraji pa je tudi Hajdina. Na Hajdini, v župnijski cerkvi posvečeni sv. Martinu, bodo na Martinovo nedeljo, 9. novembra, pri slavnostni maši ob 10. uri blagoslovili simbol Evropske kulturne poti, Martinovo stopinjo. Stopinjo je izdelal francoski kipar Michel Audiard in o njej zapisal: »To je odtis stopinje bose noge, diskretno označen z znakom razdeljenega plašča. Stopinja nas korak za korakom vodi po Martinovih stopnjah in nam kaže pot.« TM Simbol Evropske kulturne poti - Martinova stopinja Društvo gojiteljev malih živali Ptuj vabi na tradicionalno razstavo pasemskih malih živali. Na ogled bodo kunci, golobi, perutnina, sobne ptice. Razstava bo odprta 14., 15. in 16. novembra v športni dvorani Mladika na Ptuju. Vabljeni! KD VALENTIN ŽUMER Hajdoše vabi na 9. tradicionalno Štajersko frajtonarico. Prireditev bo 7. novembra ob 17.30 v prireditvenem šotoru na osrednjem občinskem trgu pred PSC Hajdina. Vabljeni! Hajdinski kletarji obiskali Varaždinske gorice dobro voljo in z nekaj domače lavinske kapljice za popotnico so se kletarji občine in fare sv. Martina 14. oktobra odpravili na krajšo ekskurzijo v sosednjo Hrvaško. Obisk v spremstvu župana Radoslava Simoniča, svojih partneric, nekaterih občinskih svetnikov, vaških skupnosti in drugih je bil načrtovan po Jalžabet-ski vinski cesti, po občini Jalžabet, nedaleč od Varaždina, kjer se veliko ljudi ukvarja z vinogradništvom in s tem povezanimi turističnimi dejavnostmi v kmetijski panogi. Darilo zadnjega kletarja Ivana Peklarja novemu . Hajdinski kletarji; aktualni Ivan Peklar iz Slovenje vasi in novi Janko Žumer iz Hajdoš, so pot začeli v domači fari, se zapeljali do Zavrča in tam preko meje do Varaždinski goric, do gostiteljev - družine Črnko, ki je odlično poskrbela za vse, kar popotnikih išče med vinorodnimi griči. Odlična postrežba, dobra mera gostoljubnosti, hrana iz domače kuhinje, med dobrotami je bila tudi hajdinska gibanica iz ajdove moke, pa degustacija Crnkovih nagrajenih vin in še polna mera zabave, tako da je bil dan, namenjen posebni Župan Radoslav Simonič je nazdravil z novim kletarjem in vinarjem Crnkom v Varaždinskih goricah. Janko Žumer, novi kletar iz Hajdoš, je ob vinski kapljici, ki jo zelo spoštuje, že obljubil, da se bo v tej novi vlogi zelo potrudil. ekskurziji, dodobra »izkoriščen«. Vsem so ostali spomini in ob slovesu je bilo slišati, da se kdaj ob priložnosti v Varaždinske gorice še podajo. TM Hajdinski kletarji z županom in predsednikom VO Hajdoše na obisku v kleti novega kletarja Janka Žumra v Zamušanih.