URN_NBN_SI_DOC-N0142WGP

Dr. Ernest Petrič: Prišli smo v zelo nevarne vode V Ž A R I Š Č U » Gregor Golobic: Idej je preveč, ne premalo V S O B O T O » - » SOBOTA, 22. JANUAR 2011 • ODGOVORNI UREDNIK: TOMAŽ RANC • PRVA ŠTEVILKA JE IZŠLA 9. MAJA 1945 • WWW.VECER.COM • LXVI118 (20.150) • CENA 1,20 EUR (10 HRK) J bob dneva Ervin Koštomaj, inženir v TVM: "Bolje ne bo tako dolgo, dokler bodo najbolj privilegirani DELNO JASNO ^Šlfe. tisti, ki nas ne morejo potegniti iz krize." V soboto, stran 31 Zjutraj: " 3 ° Čez dan: 1 ° Italijani merijo mariborski "sveti bankrot 11 Finančna luknja mariborske nadškofije, bolj natančno: insolventnih Gospodarstva Rast ter holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, je 8 0 0 milijonov evrov, dramatično poroča italijanski tednik L'espresso, v nadškofiji pa pravijo, da so številke Italijanov neverodostojne fije so navedli trikrat manjšo številko od uradne, kar veliko pove o nevero- dostojnosti sestavka," pa pravi tiskov- ni predstavnik mariborske nadškofije Igor Vojinovič. Teksta v italijanskem tedniku niti drugih v nadškofiji ne že- lijo komentirati, objavljenih konkret- nih številk pa ne morejo potrditi, "ker so zavajajoče". Vojinovič ponavlja, da se nadškofija in povezane družbe, torej fi- n a n č na holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, pa nadškofijsko Gospodarstvo Rast, ki so ta čas vsi insolventni, trudi- jo sanirati "težko finančno stanje". Nekaterim se celo 800-milijonska luknja ne zdi nemogoča, drugi pravi- jo, da tolikšna le ni. Mariborska nad- škofija in z njo povezane družbe naj bi bankam dolgovale najmanj okrog 470 milijonov evrov. Največja upnica obeh Zvonov je državna NLB. VANESSA COKL "Nadškofija M a r i b or ni z a d o l ž e na za 800 milijonov evrov." To je odziv nadškofije na dramatično poročilo v italijanskem tedniku Liespresso, da je mariborska nadškofija bankrotirala in da njena finančna luknja meri kar blizu milijarde evrov. Majhna nadškofija, pi- šejo Italijani, ne da spati papežu, "majh- no mesto v severni Sloveniji, slavno po gostiteljstvu smučarskih tekem za sve- tovni pokal", tvega, da bo v zgodovino šlo po najhujši finančni katastrofi v zgo- dovini Cerkve. Sveti bankrot, pravijo Italijani. Majhno Cerkev in povezane družbe daje finančna kriza v kombina- ciji s pomanjkanjem sreče pripeljala v rdeče številke, težke 2 odstotka sloven- skega BDP, piše italijanski tednik. "Že pri navajanju števila vernikov nadško- Daje vseprisotna finančna kriza udarila mariborsko nadškofijo, ki seje dolgo finančno, premoženjsko krepila na vse strani, zadolževala pa tudi, je jasno. (Marko Vanovšek) Sindikat terja odgovornost guvernerjev Banke Slovenije V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so prepričani, d a je Banka Slovenije s svojo neaktivnostjo pri kredi- tiranju tajkunskih prevzemov dopustila izčrpavanje gospodarstva, zaradi česar danes vlada s strukturnimi reformami varčuje na račun davkoplačevalcev. Sindikat zato razmišlja o tožbi zoper centralno banko nim", če pa na njihove pozive ne bo pra- vega odgovora, bodo razmislili tudi o vložitvi tožbe proti centralni banki. Pri t em se sindikalisti opirajo na pričevanje direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjana Žuglja na zaslišanju pred parlamentarno pre- iskovalno agencijo; Žugelj je zatrdil, da je Banka Slovenije imela na voljo vzvo- de, s katerimi bi lahko vplivala na kre- ditiranje škodljivih prevzemov, da pa je bila praksa nasprotna in da je celo "guverner centralne b a n ke z veliko vehemenco pritiskal na druge regula- torje, naj delajo po njenih navo- dilih". 4 • • I V —v-». . • B h m b Semoliževi sindikati so prepričani, daje tudi na Banki Slovenije odgovornost za bančne izgube s tajkunskimi prevzemi. (Tit Košir) VASJA JAGER V ZSSS so prepričani, da je Banka Slo- venije p o s r e d no m ed najbolj odgo- v o r n i mi za nizko m i n i m a l no plačo, zamrznitev prihodkov javnega sektor- ja in načrtovanje podaljšanja delovne aktivnosti delavcev. Centralna banč- na institucija naj bi n a m r eč premalo odločno nastopila proti tajkunskim prevzemom, ti so izčrpali slovenske banke, ki jih je država zato morala re- ševati s proračunskim denarjem, na- stalo javnofinančno luknjo pa skuša zakrpati z varčevanjem pri vseh dav- koplačevalcih skozi načrtovane struk- turne reforme. "Isti človek, ki je zatajil kot regulator, danes s s t r u k t u r n i mi ukrepi, kot so podaljševanje delovne dobe, ljudem izstavlja račun za svoje napake," pa vlogo dolgoletnega guver- nerja BS, danes ministra za razvoj Mitje Gasparija ocenjuje sekretar ZSSS Milan Utroša. Sindikat bo zato "pozval pristojne institucije, naj ukrepajo proti odgovor- 11 V ŽARIŠČU Vodstvo Rdečega križa se vse bolj zapleta E> GOSPODARSTVO Preprečili nadaljnje zaostro- vanje v Adrii" E> GOSPODARSTVO V Elektru Maribor odstopil prvi nadzornik E> ČRNA KRONIKA Sodba bivšemu dekanu FOV v ponedeljek ED l ? — 0 / JASMINA CEHNAR Bo moral dolgo pričakovani in nato tako slovesno odprti mariborski azil za živali že po letu dni delova- nja zapreti vrata? Številke že tako kažejo. Po enajstih mesecih lanske- ga delovanja izkazuje Društvo za varstvo in proti mučenju živali, ki ga upravlja, za njegovo delovanje 150 tisoč evrov prihodkov, odhod- kov je kar preko 213 tisoč evrov, zaposleni pa že od novembra niso dobili plač, oktobrske šele ta mesec. Azil mora mestni občini plačevati celo 24 tisoč evrov koncesijske da- jatve, čeprav je bila javnost doslej prepričana, da se zavetišče znat- no financira iz občinske blagajne. P r o b l e m a t i ka azila p r i h a ja že v tem mesecu pred občinske svetni- ke, vodstvo azila pa zatrjuje, da nji- hovi oskrbovanci za zdaj finančnih težav še niso čutili. i dva obroka S plačilno kartico Petrol klub možnost plačila letne avtomobilske vinjete na dva obroka. '1 W M www.petrol.si P E T R OL K L UB