NAŠ ČASOPIS
ZA MALČKE 50110-630-4810204
IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA
LETO XXV, ST. 229
NA VRHNIKI V NEDELJO POPOLDNE
JANUAR 1997
Zgorel vrtec, pomoč prihaja, tudi že prve začasne rešitve
V nedeljo popoldne ob 14.15 so opazili dim iz glavne stavbe vrhniške VVZ Antonije Kuclar za staro vrhniško šolo in za občino. Ogenj je kljub prizadevanjem gasilcev uničil tri četrtine stavbe, kar je ostalo, pa nebo več mogoče popraviti. Prve ugotovitve kažejo, da bo treba postaviti nov vrtec, pogorišče starega pa pospraviti. Kot trdijo na občini Vrhnika, denar za obnovo ne bo šel iz samoprispevka za šolo, ampak si bodo pomagali drugače. Novi vrtec ne bo takoj postavljen, zato iščejo začasne rešitve za varstvo otrok.
V sredo so si tako predstavniki občine in vrtca že ogledali dolgo zaprti hotel Mantova v središču Vrhnike. Lastnik Cučnik, kije hotel kupil, je pripravil ponudbo za najem prostorov za vrtec, o čemer bodo na občini še razmislili. Stavba in vse v njej je v žalostnem stanju, pri obnovi ne bi šlo za manjša popravila, kakor so mislili sprva. Strokovne službe bodo zdaj ugotovile, kaj vse bi bilo treba urediti za namestitev otrok. Po kvadraturi bi sicer stavba ustrezala.
Na izredni seji se sestaja tudi vrhniški občinski svet, ki bo presojal za-stran vrhniškega vrtca. Po drugi strani prihajajo ponudbe s pomočjo tudi iz Ljubljane, kjer ponujajo prostor za vrhniške otroke na Viču in za Bežigradom. Ponujajo različne možnosti, zlasti tistim staršem, ki imajo službe v Ljubljani.
Vse bo bolj jasno proti koncu tedna, še bolj pa prihodnji teden, ko nameravata občina in vodstvo VVZ v četrtek zvečer (6. februarja) sklicati zbor staršev otrok v Cankarjevem domu na Vrhniki.
Odprt poseben žiro račun za solidarnostno pomoč
V petek sem bila še v mojem vrtcu, v ponedeljek pa sem morala v povsem tuje okolje, med znane in neznane obraze mojih vrstnikov. Zakaj tako? Povedali so nam, da je zgorel vrtec in vsi smo bili žalostni. Zato je tudi moj obraz žalosten, ker ni več našega vrtca.
Res je, da nam žalostni obraz otroka vse pove, da je še 256 otrok z enakimi občutki v tem trenutku, ko so ostali brez strehe nad glavo in neke ustaljene varnosti.
Zato naj tudi občani Vrhnike, podjetniki, podjetja, ustanove in vsi ostali solidarnostno priskočijo na pomoč, da bomo čimprej zapolnili vrzel varstva otrok, ki jim je zgorel vrtec. Pri občini Vrhnika je odprt poseben račun: 50110-630-4810204 z nazivom STREHA ZA MALČKE — pomoč po požaru. Pokažimo vsi solidarnost, kot smo jo že velikokrat. g. g.
Dopisujte v Naš časopis!
Posledice zime tudi
na cestah
Ob prvi večji januarski odjugi so imeli delavci Cestnega podjetja Ljubljana spet polne roke dela. Asfalt je na mnogih cestah popustil in nastale so luknje, ki ogrožajo voznike. Že kar po pravilu je problematična cesta Dobrova-Horjul (na sliki), kjer delavci Cestnega podjetja Ljubljana komajda sproti krpajo luknje.
B. V.
Delo potepuških psov
OPOZORILO LASTNIKOM PSOV!
Opozarjamo lastnike psov, da imajo pse pod nadzorom, saj v zimskem času predstavljajo veliko nevarnost za divjad. Divjadi je v snegu onemogočeno normalno gibanje in prehranjevanje, zato je lahek plen potepuškim psom.
Če psi ne bodo pod nadzorom lastnikov, bomo morali ukrepati v skladu z zakonom.
LOVSKA DRUŽINA VRHNIKA
VRHNIŠKI VRTEC POGOREL DO TAL
Vzrok požara še neznan
POŽAR V SLIKI...
V nedeljo, 26. januarja, nekaj po drugi uri popoldan, seje pričelo kaditi iz vrhniškega vrtca Antonije Kucler na Tržaški cesti 2 a, takoj za osnovno šolo razrednega pouka Ivana Cankarja. Dan je bil alarmni znak in na kraj že vidnega požara so prvi pridrveli gasilci iz VERDA. Požar seje hitro razširil na skoraj 3/4 ostrešja montažnega vrtca. Gašenje je bilo zelo otež-kočeno, ker je gorelo podstrešje in seje neverjetno hitro širilo po vsej dolžini strehe.
Tako je pri gašenju sodelovalo 14 prostovoljnih gasilskih društev gasilske zveze Vrhnika s približno 100 gasilci in vsemi gasilskimi vozili in cisternami. Iz Ljubljane je prišla gasilska brigada z 8 gasilci. Veliko so
pomagali tudi prisotni Vrhni-čani, ki se jih je nabralo res veliko. To so bili starši otrok iz vrtca, številni mladi, vzgojiteljice, policisti Policijske postaje Vrhnika, delavci MIKON (varovanje ljudi in premoženja) ter ostali občani.
Ob vsej tej pomoči seje delno rešila notranja oprema ter učilni in ostali pripomočki. Sam požar pa so gasilci lokalizirali po približno dveh urah gašenja. Popolnoma uničeno je bilo 3/4 objekta in to trije vhodi: jaslični s tremi oddelki, B vhod in prizidek s po tremi oddelki (skupaj 9 oddelkov). Požrtvovalnim gasilcem je uspelo omejiti nadaljevanje požara, da ni zajel v celoti kuhinje in A vhoda, kjer so bili
Za varstvo 256 otrok iščejo primerne prostore
Dejstvo je, da je vrtec na Tržaški 2 a na Vrhniki izgubljen za varstvo 256 otrok in da je potrebno kot prednostno poiskati primerne prostore.
V aktivnosti se je skupno z VVZ Vrhnika (ravnateljica Matilda Hafner) in občinsko upravo vključil tudi župan Vrhnike Vinko Tomšič. Že v nedeljo zvečer so bile dogovorjene nekatere aktivnosti, ki so bile objavljene v sredstvih obveščanja. V ponedeljek pa je takoj zjutraj župan sklical razširjeno sejo občinske koordinacije, kjer so poročali o dejavnostih prejšnjega dne, to je na dan požara, dogovorili so se še o konkretnih prizadevanjih vseh služb za čimbolj normalen potek varstva in življenja vrtca na Vrhniki. Skupno so bili poudarjeni naslednji dogovori:
• župan se je dogovoril z lastnikom Mantove g. Cučni-kom o možnosti najema hotela Mantova do enega ali do enega leta in pol, kjer bi bilo urejeno varstvo otrok iz pogorelega vrtca,
• ogled z lastnikom in strokovnimi službami je bil opravljen v sredo, 29. januarja,
• pri občini se odpre poseben žiro račun, za nakazovanje solidarnostnih sredstev posameznikov, podjetnikov in podjetij,
• občinski odbor RK Vrhnika bo zbiral razne pripomočke za nadaljnji vzgojni proces otrok (svinčnike, barvice, zvezke, slikanice, igračke),
• vse informacije se dobijo na telefon 754 207 (VVZ Antonije Kucler - telefonska linija je zopet usposobljena) in 754 115 (vrtec Poštna), predvsem za starše otrok,
• za vse ostale strokovne in organizacijske informacije pa je na občinski upravi zadolžena Ljubica Lukan,
• sanacijo stanja na pogorišču morajo opraviti strokovne osebe, takoj ko bodo kriminalisti dopustili vstop,
• za varstvo otrok je poskrbljeno; jaslični oddelki v starem vrtcu na Poštni, za ostale pa v osnovni šoli Ivana Cankarja ter v ostalih oddelkih vrtcev na Vrhniki,
• žrazvoz hrane zagotovljen za vse oddelke vrtcev.
Na sestanku je bilo tudi povedano, da so pomoč ponudili vrtci iz Logatca, Brezovice, Horjula in Ljubljane - Vič. Prav vtako so tehnično pomoč sanacije in ostalo pomoč ponudili IUV Vrhnika, bivši župan Logatca Vlado Puc, vojašnica na Stari Vrhniki, številni posamezniki za možnost sprejema v varstvo,...
Tako da seje še enkrat pokazala prava solidarnost med posamezniki, ki so ponudili pomoč VVZ Antonije Kucler Vrhnika, ob res katastrofalni nesreči. Na koncu pa so bili vsi nekako mnenja, daje potrebna takojšnja sanacija vrtca na Tržaški 2 a, in to da se nastalo pogorišče popolnoma poruši. Zato bo potrebna priprava za novo izgradnjo, ki naj bi bila zidana. Seveda bo nastal problem financiranja, vendar bo zavarovalnica morala kriti celotne stroške, nekaj občina in tudi nekaj država.
Ob tem je potrebno le poudariti, da pa so sredstva samoprispevka izglasovana na referendumu namensko določena za izgradnjo šole in za nič drugega.
Z nadaljnimi aktivnostmi in z drugimi bistvenimi informacijami pa vas bomo seznanjali v dnevnih sredstvih obveščanja, v Našem časopisu pa zopet konec meseca februarja.
S.S.
POMAGAJMO NAŠIM MALČKOM
Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika naproša vse občane Vrhnike in Borovnice in sosednjih občin, da priskočijo na pomoč 260-im otrokom, ki nimajo več svojega vrtca.
Če imate doma odveč igrače, slikanice, barvice, flomastre, svinčnike, papir itd., lahko vse prinesete na sedež Rdečega križa Vrhnika, Poštna 7B. Podarjene igrače in ostalo, bomo sproti predajali otrokom oz. vzgojiteljicam iz pogorelega vrtca.
Vsem darovalcem že v naprej hvala!
00 RK VRHNIKA
tudi trije oddelki. Rešen je bil tudi ves arhiv in računalniška oprema, medtem ko so bile uničene vse inštalacije od elektrike do telefonskih priključkov.
Montažni vrtec Antonije Kucler na Tržaški 2 a je bil zgrajen leta 1974, s prizidkom leta 1980. Dosedaj niso imeli nikakršnih problemov z različnimi varnostnimi zadevami. V novembru je bila pregledana električna inštalacija. Objekt pa je bil zavarovan pri Zavarovalnici Triglav. VVZ Vrhnika ima pet lokacij in sicer še na Logu, Drago-merju, na Hribu, v starem vrtcu na Poštni ter sedaj že popolnoma uničen vrtec na Tržaški c. 2 a. Ta je bil tudi največji in je bilo vključenih 48 otrok do tretjega leta starosti (jasli), 215 predšolskih otrok in 69 otrok skrajšane priprave na šolo.
Vzrok nastanka požara in ocena škode še ni znana. Čeprav so se med ljudmi širile različne informacije. Požarni inšpektorji in kriminalisti so svoje delo opravljali že v nedeljo ter cel ponedeljek, vendar uradnih informacij nismo dobili. Eden od morebitnih in najbrž edini vzrok je električna napeljava, vsaj tako so dali vedeti vsi prisotni pre-
iskovalci na pogorišču požara.
Največji problem pa je vsekakor nastal, kam z 256 otroki, ki so zgubili streho nad glavo. Razgovori in aktivnosti so se pričeli takoj že v nedeljo v popoldanskem in večernem času. Sredstva javnega obveščanja so bila sproti seznanjena s to problematiko, da bi starši otrok bili čimbolje informirani.
Naj navedemo samo nekaj glavnih informacij:
- v ponedeljek ter še nekaj dni naj bi starši poizkušali angažirati za varstvo svoje starše, sosede ali znance;
- nujni primeri za varstvo bodo poskrbljeni za predšolske otroke v osnovni šoli Ivana Cankarja (prvi dan 8 otrok, drugi dan 28 otrok)
- za jaslične otroke bo poskrbljeno v starem vrtcu na Poštni,
- prehrano za vse otroke VVZ Vrhnika bodo pripravljali v kuhinji osnovne šole Ivana Cankarja,
- za vse starše so informacije na telefon 754-115,
- računovodstvo in blagajna bodo delovali v osnovni šoli Ivana Cankarja, na Tržaški 2.
S.S.
Obvestila za starše otrok iz vrtca na Tržaški cesti 2 a
Organizacija dela po požaru
V sodelovanju z OS Ivan Cankarje začasno poskrbljeno za prehrano otrok v vseh enotah na Vrhniki in za otroke v »Župnijskem vrtcu.« Varstvo je organizirano v pritličju Mrakove šole, ko se bo število otrok povečalo pa še v telovadnici šole. Prvi dan po požaru je bila prisotnost otrok v vseh enotah bistveno nižja, v naslednjih dneh pa pričakujemo povečanje.
Starši iz enote Tržaška pripeljejo otroke v oddelke na šoli od 6. ure do 16.30 ure. Vsi, ki potrebujejo varstvo od 5. 20, vključijo otroke v Poštno, popoldne pa jih pridejo iskat v Mrakovo šolo.
Za jaslične oddelke smo začasno organizirali oddelek na Poštni (pritličje). Vsi starši, ki so imeli bratce in sestrice vključene v različnih enotah:
Tržaška - Hrib ali Tržaška - Poštna lahko le-te vključijo v Hrib ali Poštna, ki poslujeta od 5,20 do 16,30 ure od ponedeljka do petka.
Po neuradnih podatkih so starši v enotah prijavili daljšo odsotnost, ker imajo možnost domačega varstva (stari starši, sosedje...)
Vsi, ki imajo možnost domačega varstva od 1/2 do 28/2-1997 naj odsotnost prijavijo pri svoji vzgojiteljici v enoti Hrib, Poštna in na Telefon 754-115 za otroke iz Tržaške. Na začasno prosta mesta bomo prerazporedili tiste otroke, ki te možnosti nimajo.
STARŠI, KI BODO ZAČASNI IZPIS PRIJAVILI DO 5. 2. 1997, NE BODO PLAČALI OSKRBNINE ZA FEBRUAR. MESTO V ODDELKU JE ZAGOTOVLJENO!
V centralni vrtec so bili vključeni tudi otroci iz drugih občin. Za te otroke bodo poskrbeli na občinah stalnega bivališča. Informacije poiščejo starši pri županu občine ali v vrtcih (Logatec, Dobrova, Brezovica, Ciciban, Viški vrtci...). Veliko vrtcev nam je ponudilo pomoč v opremi, igračah in vzgojnem materialu.
V dogovoru z županom občine Vrhnika g. Tomšičem in vodjo oddelka za družbene dejavnosti ga. Lukan, je bil v sredo 29. 1. 1997 ogled hotela Mantova, med katerim so ocenili primernost prostorov, vrednost adaptacije in skušali v najkrajšem času zagotoviti našim malčkom nadomestne prostore za dobo enega do dveh let. Predvidevamo, da bomo preselili vse oddelke dnevnega varstva, upravo in kuhinjo. Za otroke, ki so vključeni v program skrajšane priprave na šolo, iščemo nadomestno lokacijo do 20. 6. 1997.
Vse dodatne informacije o pridobivanju začasnih nadomestnih prostorov, o adaptaciji oziroma novogradnji so: »ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI«, Tržaška c. 1, ga. Ljubica LUKAN, tel. 755-121.
Ravnateljica Matilda Hafner VVZ Antonije Kucler Vrhnika
Požar se je neverjetno hitro razširil na celotno ostrešje vrtca;
Gašenje in reševanje opreme je potekalo hitro, vendar seje rešila samo oprema, požar pa se je lokaliziral po dveh urah trdega dela gasilcev;
Material in opremo so pomagali reševati prisotni krajani, ki so postavili nepretrgano verigo;
Streha nad kuhinjo je služila, da so gasilci gasili ostale dele streh;
Dan po požaru sije požarna komisija s kriminalisti temeljito ogledovala vzroke požara;
Ostale so samo ožgane montažne stene.
'»•J.  i   ;i ' 1 i|i ' iTnK4I m i i 111*
Jaslični oddelek je bil popolnoma uničen.
Eden od notranjih oddelkov v vrtcu, ki v vsakem primeru ni uporaben;
Otroke je že v ponedeljek sprejela osnovna šola Ivana Cankarja, kjer so v razredu nadaljevali svoje delo;
Prva z leve je ravnateljica Matilda Hafner, kije na razširjeni seji občinske koordinacije poročala o prvih ukrepih po katastrofalnem požaru;
BESEDI
Za prva dela izgradnje nove šole se čaka samo lepo vreme
Pred kratkim je bil sprejet zazidalni načrt za izgradnjo nove šole, ki bo delno financirana tudi iz samoprispevka občanov občine Vrhnika. Tako, da je sedaj pripravljena vsa dokumentacija, kije potrebna
za nadaljnje aktivnosti.
Vodijo se tudi vsi postopki za pripravo terena, katerega je potrebno pripraviti za temelje (nasipa-vanje in predobremenilni nasip). Izvajalec teh del je izbran, na podlagi razpisa, sedaj se samo čakajo ugodni vremenski pogoji.
Pripravlja se tudi projekt za cestno povezavo med Tržaško cesto, Kolodvorsko cesto do Robove ceste, predvsem za potrebe izgradnje nove šole ter kasnejše prevoze.
S. S.
OBVESTILO DRUŠTVOM!
Obveščamo vas, da je četrtega novembra leta 1995 pričel veljati nov zakon o društvih (Ur. list
RS, št. 60/95) V njem je določba, ki zavezuje društva, da v roku dveh let neskladnosti iz starega zakona uskladijo z novim. Rok poteče novembra leta 1997. Opozarjamo društva, da čimprej skličejo občne zbore. Takoj po tem naj nam pošljejo osebno ime zastopnika društva, zapisnik občnega zbora in dva izvoda pravil (statuta) društva. Podrobnejše informacije dobite na tel. 755-121, int. 276.
UPRAVNA ENOTA VRHNIKA
Oddelek za upravne notranje zadeve
OBVESTILO ZA OBČANE VRHNIKE
Občani Vrhnike smo se na referendumu dne, 8. 12. 1996 odločili ZA samoprispevek za investicije v šolstvu za območje Občine Vrhnika. Sklep o uvedbi samoprispevka je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 75 z dne 20. 12. 1996.
Samoprispevek je uveden za čas od 1. 1. 1997 do 31. 12. 2000 in smo ga dolžni plačevati vsi zaposleni občani, kakor tudi ostali zavezanci, ki so opredeljeni v sklepu o uvedbi samoprispevka.
Delodajalci, vsi tisti torej, pri katerih smo zaposleni občani Vrhnike, so dolžni po zakonu odtegovati samoprispevek od naše neto plače in ga nakazati na poseben račun, kije bil odprt za zbiranje sredstev samoprispevka. Če tega ne storijo, so odgovorni za prekršek.
Številka tega rčuna pa je sledeča: 50110-842-140-008241, Občinski samoprispevek za investicije v šolstvu.
Na vse občane Vrhnike v vseh naših krajevnih skupnostih: Bevkah, Blatni Brezovici, Dragomer-Lukovica, Drenov Grič-Lesno Brdo, Log, Ligojna, Padež-Pokojišče-Zavrh, Podlipa-Smrcčje, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Verd in mestu Vrhnika se obračamo s prošnjo, da svoje delodajalce obvestite o uvedbi samoprispevka na Vrhniki in tako zagotovite, da bodo tako potrebne investicije lahko tudi dejansko izvedene.
Prosimo Vas torej, da v svojih podjetjih, zavodih in ostalih organizacijah opozorite ustrezne službe (računovodstvo) na Sklep o uvedbi samoprispevka za investicije v šolstvo za območje Občine Vrhnika, ki je bil objavljen v UR. RS št. 75/96 in da jih opozorite tudi, da je prava št. žiro računa 50110-842-140-008241, saj je v uradnem listu navedena napačna številka.
Sc posebej prosimo, da to storite občani KS Dragomer Lu-kovica in Loga, ker se v naslovu bivališča pojavlja ime pošte Brezovica, občani KS Pokojišče-Zavrh, ker se v naslovu bivališča pojavlja ime pošte Borovnica in občani Zaplane, ker se v naslovu bivališča pojavlja ime pošte Logatec.
Dejstvo je, da je delodajalcev izredno veliko, pa tudi zaposlitve večkrat menjamo, zato je težko zagotoviti popolno evidenco nad zavezanci za obračun in odtegovanje samoprispevka. Prav zato se obračamo na vse občane, ker vemo, da lahko največ pripomorete k realizaciji sklepa o uvedbi samoprispevka. Za sodelovanje se vam zahvaljujemo.
Tudi sami bomo v okviru zakonodaje storili vse, da bodo obveznosti poravnali vsi zavezanci in da bodo morebitni kršitelji odgovarjali v skladu z veljavnimi predpisi.
Občinska uprava
KP VRHNIKA
Višj
i standard zahteva tudi višje cene
Pregled cen je naslednji (velja le za gospodinjstva) CERKNICA:
osnovna cena občinska taksa Skupaj:
6,75/m2 6,00/m2 12,75/m2
Stiska s prostorom je že leta 1994 povzročila, da smo pričeli z aktivnostmi za zmanjševanje količin odloženih odpadkov na deponijo.
V letu 1995 in 1996 smo uvedli ločeno zbiranje odpadkov že na celotnem območju občin Vrhnika in Borovnica, na sami deponiji pa zgradili mehanizirano prebiralnico, tako da iz skupne količine izločimo čim več koristnih surovin.
Uspehi, ki smo jih tako dosegli, so znatni. Od 34.406 m3 pripeljanih odpadkov na deponijo v letu 1996 smo jih skompostira-li 2073 m3, izločili in vrnili v snovno predelavo 13.530 m3, neuporabnih odpadkov, ki smo jih odložili na deponiji, pa je ostalo 18.803 m3.
Vse te aktivnosti so zahtevale dodatno zaposlitev 6 delavcev, podvajalo se je število odvozov iz gospodinjstev, nabaviti je bilo potrebno novo opremo. Vse to je povezano z dodatnimi stroški, ki jih morajo v končni fazi pokriti onesnaževalci.
Izračun, ki smo ga izdelali, nam pokaže, daje potrebno zagotoviti dodatnih 3,65 SIT/m2 stanovanjske ali poslovne površine pri obračunu po m2 ali skupno 1.845 SIT/m3 pripeljanih odpadkov za tiste, ki imajo odvoz, s kontejnerskimi vozili oziroma odpadke sami dovaža-jo na deponijo.
Nova cena stopi v veljavo s 1. februarjem 1997. Na ta način se bo strošek gospodinjstva povečal za 31,5%.
Struktura stroškov je naslednja:
— odvoz odpadkov (že sedaj)
4,69 SIT/m2
— strošek deponije (prebiranje in ločevanje — novo)
3,65 SIT/m2
— ekološka taksa (že sedaj)
3,26 SIT/m2 Skupaj: 11,60 SIT/m2
Strošek povprečne stanovanjske hiše(80 m2) znaša po novem 928 SIT/mesec, do 1. februarja pa je znašal 636 SIT/mesec, oz. razlika je 292 SIT/mesec.
Kaj pridobimo z novo ceno?
Ločevanje odpadkov pri po-
rabnikih in na deponiji pomeni dolgoročno rešitev zmanjšanja količine odloženih odpadkov na deponijo. Trenutno sc odloži le 60,6 odstotka vseh odpadkov, že v letu 1997 načrtujemo odlaganje manj kot 50% vseh pripeljanih odpadkov.
odpadkov in predvsem njihove nadaljnje predelave trenutno najvišji v Sloveniji, pa tudi nova cena ne dosega cen, kijih za ločeno zbiranje v Sloveniji uvajajo posamezni izvajalci.
LITIJA (obračun po osebah): po osebi 290 SIT Ob predpostavki 3,5 os./gospodinjstvo (povprečje) znaša strošek 1.015 SIT
LOGATEC (obračun po osebah):
— osnovna cena      89,43 SIT
— taksa 92,56 SIT Skupaj: 181,99 SIT Strošek gospodinjstva (3,5 os) 637 SIT
POSTOJNA (obračun po osebah):
— osnovna cena 213 SIT/os.
— strošek gospodinjstva 745,50 SIT
Obilica snega že tako povzroča težave pri pluženju in odstranjevanju snega iz ulic, cest in parkirišč. Ob tem je bilo izrečenih kar nekaj kritik na račun slabo očiščenih ulic. Lahko da so bile kritike tudi upravičene. Ta slika pa dokazuje, da je zimski službi s takim načinom parkiranja praktično onemogočen dostop plugov in mehanizacije, ki je zato potrebna. Teh primerov ob letošnjem snegu je bilo na Vrhniki kar nekaj.
S.S.
,70 SIT/m2 1,64 SIT/m2 4,88 SIT/m2 11,22 SIT/m2
RADOVLJICA:
cena odvoza cena deponije taksa Skupaj:
LJUBLJANA:
osnovna cena 6,40 SIT//m2 Podatkov o taksah ni.
Komunalno podjetje Vrhnika
To pomeni, da enak prostor, ki smo ga še pred nedavnim zagotovili v enem letu, sedaj zadošča za dve leti. V naslednjih letih pa pričakujemo z nekaj dodatnimi ukrepi zmanjšanje odlaganja na največ 40% vseh pripeljanih odpadkov.
Posledica tega je podaljševanje življenjske dobe deponije in s tem v zvezi nižji strošek odlaganja. Nova deponija, ki bi jo sicer morali pričeti nemudoma graditi in ki bi bila izdelana v skladu z ekološkimi standardi Evropske skupnosti, stane minimalno 100—200 DEM/m3 prostornine, v kolikor se lahko pridobi zemljišče pod normalnimi pogoji. V kolikor pa so težave (kar navadno so) pri pridobivanju, pa je strošek še toliko večji.
Kot primer naj povemo, daje trenutno edina kolikor toliko sodobna deponija v Sloveniji zgrajena na Ptuju, cena izgradnje pa je znašala nekaj nad 80 DEM/m3 deponijskega prostora.
Primerjava cen z nekaterimi drugimi občinami
Čeprav je standard odvoza
Kako urediti zadeve v zvezi s pokopom pokojnika na pokopališču Vrhnika
Na območju mesta Vrhnika se posmrtni ostanki pokojnika obvezno prenesejo v mrliško vežico in čuvajo v njej (Ur. list SRS, št. 2/86).
Prevoz pokojnika s kraja smrti v mrliško vežico na kraj upe-pelitve je dovoljeno samo s posebej prirejenim vozilom (mrliški avto) (Ur. list SRS, št. 2/86, člen 7, odlok o pokopališkem redu na območju občine Vrhnika).
Svojci umrlega prijavijo pokop upravljalcu pokopališča (Komunalno podjetje Vrhnika) po ugotovitvi smrti najmanj 30 ur pred nameravanim pokopom in se istočasno dogovorijo o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Upravljalec pokopališča ne sme izvesti pokopa, če mu ob prijavi oziroma pred pokopom niso predloženi ustrezni mrliški dokumenti oziroma dokazila o prijavi smrti matičarja.
Vse v zvezi z ureditvijo pokopa uredite v rednem delovnem času od 7. ure do 14. ure na Komunalnem podjetju Vrhnika, tel. 755 062, 751 072, v popoldanskem času, v sobotah, nedeljah in praznikih pa na telefon 0609 637 617, 751 437, 751 435, po pooblastilu Komunalnega podjetja Vrhnika Anton Vrhovec »POGREBNE STORITVE«. Enako velja tudi za prevoz pokojnika.
Upravljalec pokopališča Komunalno podjetje Vrhnika
Direktorji so z zanimanjem prisluhnili predstavniku slovenskega kulturnega društva Cankar iz Sarajeva, kije nakazoval pota in smeri, v katere bi se lahko vključila vrhniška podjetja.
DIREKTORJI NEKATERIH PODJETIJ PRI ŽUPANU
Na Vrhniki primanjkuje mizarjev, pekov, zidarjev, mlekarjev in mesarjev
Ob nedavnem pogovoru župana Vinka Tomšiča z nekaterimi direktorji vrhniških podjetij so le-ti izpostavili problem pridobivanja mladih kadrov za poklice, ki so na Vrhniki že zgodovinsko tradicionalni in to: mizarji, peki, zidarji^mlekarji in mesarji-prodajalci. Se posebno problem je pri podjetju LIKO, kjer bi radi zaposlili od 20 do 30 ljudi, lesarskih delavcev, vendar jih ne dobijo. Tudi pri podjetju EVGRAD potrebujejo večje število zidarjev in ostalih gradbenih delavcev, teh pa ni, saj je pri mladih iz Slovenije ta poklic še vedno nezanimiv. Razgovora so se udeležili direktorji iz podjetij: ŽITO- Pekarna, ISKRA Antene, COMING, LIKO in Kmetijska zadruga, in Komunalno podjetje Vrhnika. Kot gost pa je sodeloval Robert Koblar, Slovenec iz Sarajeva, ki deluie v
Cankarjevem domu Ljubljana kot predstavnik Kulturnega društva Ivan Cankar iz Sarajeva. V razgovoru je povabil vse navzoče vrhniške gospodarstvenike, da bi preko slovenskega kulturnega društva navezali gospodarsko poslovne stike z bosanskimi gospodarstveniki, saj ima kulturno društvo velik vpliv in poznanstva med sarajevskimi in ostalimi bosanskimi podjetji.
Ob koncu razgovora pa je bilo dogovorjeno, da se v poletnih mesecih v Sarajevu, prav v prostorih Kulturnega društva Ivan Cankar, pripravi in izvede predstavitev vrhniškega gospodarstva od proizvodnje, trgovine in projektov, ki bi bili zanimivi za trajne poslovne stike z njihovim podjetjem. Zato naj se priprave prično že sedaj.
S.S.
Župniki iz vrhniške občine na vljudnostnem sprejemu pri županu
Župan Občine Vrhnika je kot vsako leto tudi letos povabil na vljudnostni sprejem in pogovor duhovnike, ki delujejo v občini. Sprejema so se udeležili iz Župnijskega urada Vrhnika Florjan Božnar, Stanko Kapš in Pavel Okoliš, iz Župnijskega urada Bevke Kazimir Nastran ter iz Župnijskega urada Podlipa Tone Gradišnik. V prijetnem razgovoru so vsi prisotni poudarili, daje bilo sodelovanje z občino v letu 1996 eno boljših in uspešnejših. Se posebno delovno je bilo ob obisku svetega očeta, ko seje kar precej struktur vključilo v priprave na obisk. Vrhniška občina je tudi ena redkih občin v Sloveniji, ki duhovnikom plačuje socialno zavarovanje, za kar se občini še posebno zahvaljujejo. Poudarili pa so tudi dobro sodelovanje KARITASA in občinskega odbora Rdečega križa, saj nenehno planirajo in izvajajo skupne akcije raznih solidarnostnih pomoči.
S.S.
OBVESTILO
Občni zbor Društva invalidov Vrhnika bo 6. februarja ob 16. uri v gostišču Močilnik.
Po končanem zboru bo vesela predpustna zabava z dobro hrano in prijetno glasbo.
Soudeležba je 500,00 SIT na osebo.
IO Dl VRHNIKA
OBVESTILO
Notarka Albina Krašovec obveščam občane, da bom v času od 24. februarja 1997 do vključno 1. marca 1997 na rednem letnem dopusu.
V času moje odsotnosti me bo v moji pisarni na Vrhniki, Tržaška cesta 12, nadomeščala gospa Draga Intihar, notarka iz Cerknice, in sicer vsak
dan od 12.30 do 13.30 in v petek od 12.30 do 13.00. ure.
V primeru, da nujno potrebujete notarsko storitev
izven navedenih ur, vam le-te lahko nudijo
naslednji, Vam najbližji notarji: Draga Intihar, Cerknica, Cesta 4. maja 18, Darko Jerše, Postojna, Ljubljanska 3 A, Andrej Rozman, Idrija, Vojkova 8, oziroma notranji v Ljubljani.
Hvala za razumevanje!
Notarka Albina Krašovec Vrhnika
Nov uspeh Primis Vrhnika, d.d.
Kot je znano, je Primis Vrhnika, d.d., s svojimi delavci uspela na natečaju za novo šolo na Vrhniki. S 1. nagrado Občine Vrhnika smo bili zelo zadovoljni zato, ker so sodelovali naši mladi arhitekti in se uveljavili ob nekaterih uveljavjenih imenih. To je dalo našim mladim sodelavcem dodatno spodbudo, da smo se ob realizaciji sprejetih komercialnih pogodb odločili še za natečaj, h kateremu nas je povabil avtor projekta prof. Grega Košak, dia. Z veliko vloženega truda, delom ob sobotah, nedeljah in tudi zvečer smo skupaj z arh. Košakom uspeli, saj je drugo doseženo mesto od petnajst prispelih rešitev več kot strokovni uspeh.
Firma Primis Vrhnika, d.d., je sodelovala na anonimnem, enostopenjskem državnem natečaju za pridobitev urbanistič-no-arhitekturne rešitve na območju urejanja CO 1/27 — ŠUMI v Ljubljani za izgradnjo Multipleks centra in poslovnega objekta s pripadajočim javnim partnerjem ter garažnimi površinami v dveh kleteh na Slovenski cesti 14 do 16 v Ljubljani.
Na natečaju je sodelovalo več prominentnih imen slovenske arhitekture. K natečaju je bil posebej povabljen arhitekt prof. Boris Podrecca z Dunaja, redni profesor univerze v Stuttgartu, ki je tudi osvojil prvo nagrado.
Naše podjetje je prispevalo popolno računalniško obdelavo projekta, razen perspektivne risbe. Pri projektu so sodelovali: Igor Frelih, dipl. inž. arh., Nina Jankovič, dipl. inž. ahr. in Matjaž Zorman, gr. teh.
Kako pomemben objekt je to, dokazuje že dejstvo, da je omenjena lokacija poleg Južnega trga še zadnja večja, za velikopo-teznejšo gradbeno pozidavo primerna lokacija v Ljubljani.
Ljubljana, kot republiško središče, mora sedanjim, delno celo uspešnim perifernim poslovnim izzivom (BTC, Center Mur-gle...) odgovoriti z mestotvorno in urbano kompozicijo, ki bo izkoristila le tu prisotne elemente: »genius loci«, koncentracijo delovnih mest, meščansko tradicijo, historično kontinuiteto, v mestu kot prostoru, kije bilo vedno v zgodovini kreativna matrica civilizacije.
Objekt je funkcionalno zasnovan kot maksimalno prostorsko komprimirani »mix« različnih oblik ponudbe: trgovine, poslovni prostori, storitve, gostinstvo, zabava, rekreacija, stanovanja. Skupna površina objekta znaša 40.000 m2.
Veseli smo, da tudi na Primi-su zmoremo s sodobno tehnologijo realizirati za nas izredno velik projekt.
Direktor Igor Novljan
VRHNIŠKI POLICISTI PRI ZUPANU
Prevelik krvni davek na našem območju
.V ponedeljek 27. januarja je bil pri županu sprejem za predstavnike vrhniške policijske postaje. Sprejema so se udeležili komandir Zdravko Godnjavec z dvema sodelavcema, Andrej Treven (komisija za prometno varnost) in Cveto Mole, vodja oddelka za notranje zadeve.
Vse navzoče je najprej pozdravil župan in poudaril, daje današnje srečanje eno izmed srečanj, ki jih ob novem letu ali po novem letu prireja predvsem z namenom, da se ocenijo odnosi v preteklem letu ter dogovorijo naloge za prihodnje. Sami stiki s policijsko postajo pa da so dobri in v okviru dejavnosti, ki jih imata postaja in občina skupaj. Največji problem pa še vedno ostaja bivši samski dom JLA, ki naj bi postal tudi obnovljena policijska postaja.
Komandir vrhniških policistov se je za sprejem zahvalil ter uvodoma poudaril, da se morajo vsi problemi sproti reševati ter da je vedno na razpolago, da tudi vrhniškim svetnikom poda problematiko lastnega delovanja in aktivnosti.
V nadaljevanju pa je v kratkem podal oceno varnostne problematike policijske postaje, katera zajema tri občine, Vrhnika, Logatec in Borovnica. Tako je v letu 1996 opaziti za 30 do 40 % porast kriminalitete,
večjem porastu. Večkrat so morali tudi intervenirati ob teh prekrških za vrtcem, bazenom in pred discom Nauportus, kjer je na dvorišču večkrat prišlo že do pretepov. Poslabšala pa seje prometna problematika, predvsem z najhujšimi posledicami, kjer je bilo 14 smrtih žrtev (prejšnje leto 4 smrtni primeri). To je tudi največ smrtnih žrtev v prometu do sedaj. Ob tem pa je nekaj manj prometnih nesreč (520) kot v prejšnjem letu.
V nadaljevanju seje razvil živahen pogovor, kjer so sodelovali vsi prisotni. Ugotovljeno je bilo, daje sedanja policijska postaja kadrovsko 100 % zapolnjena, vendar je problem prostorska stiska. Zato vsi pričakujejo, da se bo rešila zadeva samski dom, saj je prioritetna rešitev vrhniške policijske postaje na prednostni listi financiranja notranjega ministrstva. Tako da je vse odvisno od sprejetja državnega proračuna. Vendar pa vsi upajo, da se bo v letu 1997 resnično premaknilo glede obnavljanja samskega doma za potrebe policistov in obrambnega oddelka, Izpostava Vrhnika.
Opaziti je tudi porast prometa na stari magistralki Vrhnika -Ljubljana, kjer so se ravno tu povečale smrtne žrtve v prometnih nesrečah. Zato je po-
teh dejanj je bilo čez 820, predvsem na račun poslovnih goljufij. Vse to sedaj rešujejo 4 kriminalisti, vendar računajo na še dva zaposlena, tako da bodo imeli svoj oddelek za preprečevanje kriminalitete. Prekrški javnega reda in mira so na lanski ravni, opaziti pa je porast van-dalizma. Še posebno se pojavlja tudi mladoletniško in drugi izsiljevanje, kije prav v Ljubljani v
trebno od vseh služb večja agresivnost na DARS, da se cestninska postaja Log premakne na tisto mesto, kjer je bila na začetku. S tem Vrhničani ne bi plačevali cestnine in razbremenila bi se magistralka.
Na koncu razgovora pa so vsi še poudarili, da povezava z občinsko upravo mora ostati, saj to narekujejo dosedanje dobre izkušnje. S.S.
Prejeli smo
Srbivc
Čas petard je minil brez hujših posledic, bliža se pustni čas. Ugotavljamo, da se v naših trgovinah, zlasti v knjigarnah, prodajajo ne samo estetsko nesprejemljivi, am-
pak tudi zdravju škodljivi izdelki. Eden takih je »srbivc«, prah, ki povzroča draženje kože. Na šoli razmišljamo, kaj bi se lahko zgodilo alergičnemu otroku, ki bo »srbivc« občutil na svoji koži. Kdo bo v tem primeru prevzel odgovornost? OS Ivana Cankarja
Primis skrbi tudi za podmladek
V njihovih poslovnih prostorih so jih obiskali učenci 3. razreda osnovne šole Log-Dragomer. Razkazali so jim način in organizacijo dela. Največ pozornosti pa so namenili prikazu izdelovanja različnih kart in zemljevidov, ki so potrebni za različne orientacije na zemlji (izdelave raznih specialk). Učencem so nazorno prikazali tudi zgodovinski presek izdelovanja zemljevidov ter sploh o kartografiji v sedanjem času.
ZLED PUSTOŠIL PO ZAPLANI
Električno energijo dobivali 6 dni iz agregatov
Zadnje dni starega leta in prve dni novega leta je skoraj celotno Slovenijo zajelo obilno sneženje. Velik sneg je najprej povzročil veliko težav v cestnem prometu. Tako da so bili nekateri zaselki v obeh občinah, vrhniški in borovniki, kar težko dostopni. Vendar pa so se vsi, ki so zadolženi za pluženje cest, še kar odrezali, čeprav so bili praznični dnevi.
Že v noči 2. januarja na 3. januar pa je dodatne težave povzročil žled. Intenziviranje žledu, je nato iz 4. januarja na 5. januar povzročil še ledeni dež in moker sneg. Tako daje nastopilo pravo katastrofalno stanje na celotnem zaplaninskem področ-
ju, kjer so se drevesa podirala kot za stavo in povzročila pretrgane vode električne in PTT napeljave, blokade številnih cest in razne manjše škode na gospodarskih poslopjih ter vikendih.
Poudariti je potrebno, da se žled smatra kot naravna nesreča, ki pa ni nikoli predvidljiva. Zato se je že 5. januarja sestal občinski štab civilne zaščite predvsem zaradi katastrofalnega stanja na terenu. Domači gasilci Zaplane so v ta namen ter v namen pomoči svojim krajanom opravili ogled terena ter ugotovili, daje celotno območje brez električne energije ter brez radijskih in telefonskih pove-
Debel žled je drevesa dobesedno podiral in lomil na cesto na Ulovko.
■
Elektrikarji so morali v težkih razmerah, od potrganih drogovih in prežganih žicah, vse kable potegniti kar na roke.
Ob izboljšanju vremena so kable in ostale napeljave izpeljali kar po zemlji in drevesih, samo da je elektrika v omrežju.
Cesta na Ulovko je bila prve dni praktično neprehodna, sedaj pa ob cesti stojijo le požagana in podrta drevesa.
Štab Civilne zaščite je na podlagi te ocene in informacij iz regijskega centra za obveščanje odločil, da je potrebna takojšnja intervencija na celotno območje Zaplane. Za koordinatorja in vodjo je bil zadolžen Pavle Bizjan, poveljnik gasilske zveze Vrhnika in član domačega gasilskega društva.
Gasilci GD Zaplana so takoj prevzeli 10 agregatov, ki so jih dobili od društev Gasilske zveze Vrhnika. Posebne ekipe gasilcev in krajanov so agregate selili po celotnem območju Zaplane, tako da so si posamezne domačije vzdrževale potrebno temperaturo hladilnih skrinj ter omogočile tudi molžo. Agregati so neprekinjeno delovali šest dni, dokler celotno območje Zaplane ni dobilo električne energije. Tako je žled na vrhniškem območju povzročil občasne izpade električnega toka v celotni občini, brez električne energije pa so na začetku bila vsa naselja v Zaplani, na Pokojišču, na Drenovem Griču - Kamnolomu in na Logu - Jordanov kot. To je bilo okoli 300 odjemalcev - gospodinjstev. Monterji Elektro Ljubljana okolica so na terenu ves čas imeli vse razpoložljive ekipe. Vendar so morali nekatere predele večkrat popravljati, saj so se vodi sproti rušili. Na terenu so jim pomagali tudi krajani, predvsem zaplaninskega kota.
Tudi delavci TELEKOMA so po svojih močeh z vsemi razpoložljivimi monterji storili vse, da je PTT omrežje vsaj delno popravljeno.
Ob tem je potrebno opozoriti, da so nekje električne napeljave telefonski vodi postavljeni po zemlji in po drevesih, pač kot seje v danem trenutku to lahko napravilo. Vse pa bo narejeno po predpisih, ko bo vreme in pristop na terenu to dopuščalo. Precej je bilo potrebno tudi dela pri očiščenju padlih dreves in vej, za prehodnost cest. Cesta na Ulovko je bila očiščenja in prevozna v 8 urah, za kar se je trudilo 12 delavcev z motornimi žagami in ostalo mehanizacijo. Prav tako je bilo potrebno prebiti in očistiti cesto na Jelovco, kjer sta dve osamljeni kmetiji.
Po vseh zbranih podatkih je štab Civilne zaščite Vrhnika ocenil škodo, ki je nastala ob katastrofalnem žledu. Naj navedemo samo nekaj bistvenih podatkov:
* električno omrežje, daljnovodi, transformatorji:
za Vrhniko 68.000.000,00 SIT za Borovnico 7.000.000,00 SIT
* PTT omrežje
za Vrhniko 8.000.000,00 SIT za Borovnico 2.000.000,00 SIT
* ocena polomljenega in podrtega drevesa
za Vrhniko 6.000 m3 za Borovnico 1.500 m3
Tako se že iz ocenjenih številk vidi, daje žled prinesel ogromno škodo, ki jo bo težko popraviti. Sama akcija reševanja pa je pokazala veliko solidarnost in pripravljenost ljudi iz vseh ogroženih področij, da si morajo najprej pomagati sami. Prav tako pa je tudi nujna pomoč ob katastrofalnih nesrečah, kar je žled bil, preko občinskega štaba Civilne zaščite. Vse se je videlo na kar dobri koordinaciji in informiranosti vseh služb, ki so v danem trenutku nudile pomoč na terenu. Seveda brez manjših zapletov ni šlo, zato pa bo potrebno ob skrbni analizi vse to vnesti v načrte »pomoči in reševanju ob naravnih in drugih nesrečah«.
Za mnenje in izjavo pa smo prosili Pavla Bizjana, poveljnika Gasilske zveze Vrhnika, kije bil od štaba CZ Vrhnika zadolžen za koordinacijo in intervencijo.
S.S.
Pavle Bizjan
Pavle Bizjan -poveljnik Gasilske zveze Vrhnika angažiran v štabu civilne zaščite pri oskrbovanju prizadetega zaplaninskega območja
»Vsled izpada radijskih in telefonskih povezav je bilo potrebno delovati na terenu in sprotno ugotavljati stanje. Ob izpadu električne energije je bilo potrebno zagotoviti nadomestno energijo vsem domačijam in gospodinjstvom v Zaplani. Zagotovili smo 10 agregatov, ki so nam jih posodila gasilska društva iz gasilske zveze Vrhnika in pobratenega društva iz Črnuč. Organizirali smo posamezne ekipe domačinov, ki so skrbeli za delovanje in posojanje agregatov med domačijami. Agregati so nepretrgoma delovali 6 dni, namenjeni pa so bili predvsem za hladilne naprave. Nekatere kmetije so imele probleme z molzenjem krav, vendar so morali nekateri to opravljati ročno ali s traktorskimi priključki.
Večjih problemov ni bilo, saj so ljudje vso pomoč in navodila sprejemali z razumevanjem. Tudi povezava s štabom CZ je delovala dobro in vse informacije so potekale sproti. Pohvala velja vsem domačim gasilcem in ostalim krajanom, ki so nam ali so mi stali ob strani in nudili pomoč ob zares izredno težkih razmerah. Tudi delavci elektro Vrhnika in Logatca so si resnično prizadevali za čimhitrejši priklop električne energije, čeprav so bile razmere nemogoče in najtežje dosedaj. Seveda so se potrudili tudi nekateri Telekoma pri vzpostavitvi PTT omrežja. Res zahvaliti se moram vsem, vsak je po svojih zmožnostih naredil največ.«
Prisegla
16. generacija
vezistov
V petek, 24. januarja je bila v vojašnici Ivana Cankarja na Raskovcu slovesna prisega mladih vojakov. Tako je že 16. generacija mladih vojakov postala »prava« enota slovenske vojske. Priseglo je okoli 40 vojakov, ki bodo služili vojaški rok nekaj nad 6 mesecev kot vezisti, ki so pravi »možgani« slovenske vojske.
Svečani postroj je pozdravil s slavnostnim nagovorom državni sekretar v ministrstvu za obrambo Miran Bogataj. Nato pa so mladi vojaki pred svojim poveljnikom podpolkovnikom Martinom Jugovcem, številnimi gosti, predvsem pa pred svojimi starši, znanci, prijatelji in dekleti, podpisali svečano prisego. Vsem svojim so tudi raz-kazali bivalne in učne prostore ter nato odšli na prvi prosti izhod na svoje domove in kraje.
S.S.
POVELJNIKI VOJAŠKIH ENOT PRI ŽUPANU
Sodelovanje med vojaki in občani je potrebno razširiti
Župan Vrhnike Vinko Tomšič je na tradicionalni sprejem povabil vse poveljnike vojaških enot slovenske vojske, ki so sta-cionirane v vrhniški občini. Tako so se sprejema udeležili poveljniki enot iz vojašnice Ivana Cankarja na Raskovcu, poveljnik bojne enote iz vojašnice na Stari Vrhniki, poveljnik območnega poveljstva Logatec - Vrhnika, ter namestnik poveljnika radarske enote iz Ljubljanskega vrha.
Zupan je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, da so sprejemi za poveljnike vojaških enot iz naše občine postali tradicionalni in nujni, saj se ob takih srečanjih navežejo tudi pristni prijateljski stiki. Prav tako se lahko obojestransko povedo problemi, ki se lahko pojavljajo na različnih področjih. Vendar je teh problemov malo, pa še ti se sproti rešujejo. Zato je potrebno stike še naprej poglabljati ter doseči še večjo povezanost med vojaki in krajani. Tu so možnosti precej odprte, saj so se sedanje povezave nanašale le na kulturne prireditve ter na svečanosti ob prisegah mladih vojakov.
Vsi prisotni so se z županovimi besedami strinjali. Enotno pa so poudarili, da so povezave resnično dobre ter v mejah, ki jih imajo odobrene od višjih nivojev. Prav v zadnjem času, ko se je in se še izvaja reorganizacija slovenske vojske, so bili stiki nekoliko zavrti, vendar sami
opažajo, da se bodo morali kot vojašnice ter vojaki in starešine v njih, še bolj odpreti ter se povezovati s krajem, kjer imajo svoje delovno okolje. Prav z reorganizacijo slovenske vojske ter s posodabljanjem opreme in orožja pa so se v nekaterih enotah odprla nova delovna mesta, kar je zanimivo za mlade Vrhni-čane, ki bi lahko dobili zaposlitev.
Na koncu pa je bilo skupno ugotovljeno, da še vedno ostaja problem tankovske ceste, asfalt do vojašnice v nivojih in zamenjava tankovskega poligona. Za vse to pa bodo potrebni še razgovori in soglasja pri višjih nivojih.
Prisotni so nato županu Vrhnike podelili spominski bronasti kovanec slovenske vojske ,.v znak dobrega in dolgoletnega povezovanja in druženja.
S.S.
c
0 n
I!
TJ ®
o o E c
3
5^ 5^]
)
Poveljniki enot, ki so stacionirani v občini Vrhnika, na tradicionalnem sprejemu pri županu.
Pogled na mlade vojake, ki so z vzklikom prisegam postali pravi vojaki slovenske vojske.
Miran Bogataj in poveljnik Martin Jugovec sta čestitala mlademu vojaku, kije malo pred tem podpisal svečano prisego.
IZ POSLANSKIH KLOPI
Podpredsednica državnega zbora dr. Helena Hren Vencelj se tokrat prvič oglaša v Našem časopisu s svojo stalno rubriko, ki jo bo pisala o dogajanju v državnem zboru. Zdaj je seveda šele začetek, državni zbor se je komaj konstituiral, zato v prvem prispevku prevladujejo opisi dogodkov, kakor so se zvrstili v tem času od izvolitve.
Vsekakor bodo teme v naslednjih številkah drugačne. Predvidoma z marcem naj bi namreč na Vrhniki začela delovati poslanska pisarna dr. Helene Hren Vencelj, odprta naj bi bila v začetku ob torkih dopoldne, če pa se bo pokazala potreba ali če bodo okoliščine drugačne, pa bodo čas premaknili v skladu s potrebami. Za zdaj pa lahko vprašanja, naslovljena na našo poslanko, naslavljate kar na vrhniško občinsko upravo in pisma bodo zanesljivo prišla na pravi naslov.
Na sliki (od leve na desno): glavni tajnik NSKS Franc VVedenig, poslanec DZ mag. Marijan Šifrer, tajnik poslanske skupine SKD dr. Borut Sommeregger, podpredsednica DZ dr. Helena Hren-Vencelj, predsednik NSKS Nante Olip ter vodja poslanske skupine SKD v DZ Miro Mozetič.
Stiki s koroškimi Slovenci
Po napadu na uredništvo Slovenskega vestnika in tiskarno Drava v Celovcu, v noči od 5. na 6. december 1996je delegacija Slovenskih krščanskih demokratov obiskala koroške Slovence na sedežu Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in izrazila svojo solidarnost z njihovimi prizadevanji za ohranitev slovenskega jezika. Zadnji dogodki na Koroškem potrjujejo naše prepričanje, da so grožnje in atentati usmerjeni predvsem proti ustvarjalcem slovenske besede, Slovenskem oddelku ORF-a, Krščanski kulturni zvezi, Našemu tedniku in uredništvu ter tiskarni Slovenskega vestnika. Le nekaj dni pozneje je prejel glavni urednik Našega tednika posebno grozilno pismo, v katerem napoveduje nacistična organizacija NSDAP/AO, da bo na Koroškem še prišlo do umorov pripadnikov slovenske narodne skupnosti. R Slovenija je po mednarodnih pogodbah zaščitnica koroških Slovencev, zato mora zahtevati od avstrijskih oblasti zaščito slovenske manjšine. V nadaljevanju dogovarjanj je bil 19. decembra v Ljubljani delovni sestanek z delegacijo Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), na katerem so potekali dogovori o politični podpori Slovenije pri ureditvi izvoljenega skupnega zastopstva oz. mandata v koroškem deželnem zboru, o konceptu in praksi R Slovenije v skrbi za slovenske manjšine, o sodelovanju na kulturnem, športnem in drugih področjih, ki jih ovira sedanji mejni režim na obeh straneh.
Obisk parlamentarne delegacije Finske
Dne 13. januarja 1997 je bila na obisku v DZ delegacija finskega parlamenta, ki jo je vodila predsednica parlamenta gospa Ritta Uosukainen. V delegaciji so bili poslanci socialdemokratske stranke, stranke centra, koalicijske stranke, švedske ljudske stranke ter t.i. široke leve koalicije. Delegacijo je spremljala še veleposlanica R Finske v Sloveniji s sedežem na Dunaju gospa Eve-Christine Makelainen. Namen obiska je bil navezovanje stika z novim vodstvom DZ R Slovenije, predvsem pa izmenjava izkušenj in pogledov na združevanje v EU, kijih ima Finska po dveh letih.
Gospa Uosukainen je povdarila dolgoletne priprave Finske na vstop v EU in navedla je dileme in pomisleke Finske. Zanimivo je bilo slišati, kako je država, pred podpisom sporazuma, oz. pred razpisom referenduma na katerem so se odločali o pristopu, s posebnim sistemom informiranja seznanila vse prebivalce s spremembami, ki jih čakajo.
Člani naše delegacije smo se pri vprašanjih omejili na problem sprostitve nakupa nepremičnin za tujce in njihove izkušnje, politike kmetijstva in gozdarstva ter druge ukrepe, ki jih je sprejela družba. Zanimalo pa nas je tudi, kakšne so reakcije in mnenja ljudi danes — dve leti po vstopu v EU, predvsem glede tega kaj menijo o neodvisnosti države, suverenosti, ohranitvi jezika, skupne evropske valute in pd. Ker je bilo v naših medijih veliko pisanja o ženskah v politiki, smo odprli tudi to vprašanje. Poslanca italijanske narodne manjšine je zanimalo, kako je urejeno vprašanje manjšin in njihovih volilnih pravic.
Iz razgovora s člani delegacije je bilo čutiti optimizem glede izkušenj z EU. Ocenili so, daje ena poglavitnih koristi pocenitev hrane, Finska ima namreč slabe pogoje za kmetovanje in EU jim je v tem pogledu precej pomagala. Ker ozemeljsko niso ogrožani, se jim zdi vključitev v EU zaradi varnosti države nepomemben dejavnik. Sicer pa so bila stališča glede vključitve različna, od črnogledih do optimističnih. Po dveh letih izkušenj se je javno mnenje glede finskega sodelovanja v EU spremenilo in danes vstop podpira, kot so zatrjevalil, 57% prebivalcev. Odločno so tudi zanikali, da bi imela pridružitev kakršen koli vpliv na njihovo suverenost ali na jezik. Mnenja o skupni evropski valuti so deljena, čeprav Finska že sedaj izpolnjuje tri od petih pogojev za uvedbo skupne evropske valute.
Obisk se je nadaljeval z razgovorom s predsednikom vlade dr. Drnovškom, predsednikom države g. Kučanom in s sprejemom pri županu mesta Ljubljane dr. Ruplu.
Občni zbor
Slovenske
ljudske
stranke -
Podružnice
Vrhnika
Slovenska ljudska stranka podružnica Vrhnika je imela na praznik samostojnosti, v četrtek, 26. decembra 1996 svoj občni zbor. Na njem so zbrani pregledali delo v minulem obdobju, ocenili rezultate zadnjih volitev in zastavili načrte za letošnje leto. Izbran je bil tudi nov upravni odbor podružnice. Njegova prvenstvena naloga je krepitev aktivnosti podružnice in pridobivanje novih članov za delovanje v posameznih interesnih zvezah. Upravni odbor sestavljajo: Leon Gostiša (predsednik), Zvone Škof (podpredsednik in predsednik gospodar-sko-podjetniške zveze), Tone Je-senko (tajnik), Zvone Šemrl (upokojenska zveza), Albin Novak (kmečka zveza), Doris Gostiša (ženska zveza), Marko Debevec (zveza za celostni razvoj podeželja), Pavle Bradeško ml. (mladi SLS) in Vinko Košir. Izbrana sta bila še nadzorni odbor (predsednik Janez Drašler, člana Janez Ogrin in Joško Košir) in častno razsodišče (predsednik Tone Jur-jevčič in člana Marko Furlan in Jože Ogrin). Uradne ure Slovenske ljudske stranke podružnice Vrhnika so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu od 10.00 do 11.00 ure v prostorih stranke na Tržaški 3 (vhod iz dvorišča, prvo nadstropje).
L.G.
Šolski pevski zbor v cerkvi Sv. Pavla
Dan pred božičem je bil prelepo doživetje za osemsto vrhniških šolarjev. Šolska dvorana, večnamenski prostor, je premajhna za sedemdeset članski mladinski zbor in številne poslušalce, zato se je ravnatelju Janezu Sodji porodila misel, da bi božične pesmi, ki jih je zbor naštudiral pod vodstvom diplomantke glasbene akademije Tanje Matic, predstavil v cerkvi sv. Pavla. S Tonetom Jurjevči-čem so pripravili program, vključili še oktet Raskovec in 24. decembra ob devetih je zadonela s kora božična pesem iz sedemdeset grl. Na začetku koncerta je Tone Jurjevčič seznanil mlade pevce in poslušalce z zgodovino cerkve, nekaj je povedal o farnem zavetniku, katerega slika krasi glavni oltar. Nekaj jim je povedal tudi o petju - kaj pomeni a kapela itd. in jih na kratko seznanil z božično skrivnostjo. Na začetku koncerta je zapel oktet Raskovec, na koru ob spremljavi orgel je pel božične pesmi mladinski zbor, vrhunec pa je bila na koncu pesem Sveta noč, ki so jo štiriglasno zapeli mladi pevci in oktet. Pevce, poslušalce in učiteljstvo je pozdravil tudi dekan Božnar in pohvalil šolarje, ker so tako pozorno poslušali. V cerkvi je bilo neverjetno mirno. Ali so to sploh tisti zloglasni šolarji, ki delajo toliko preglavic? Koncert so ponovili še ob pol enajstih, da so prišli na vrsto vsi šolarji.
Ančka Petkovšek
Problematika radarja na Vrhniki in v Borovnici
16. oktobra lansko leto je okroglo mizo s tem naslovom organizirala OO SDS Vrhnika. Gosta dobro obiskane prireditve sta bila: prof. dr. Anton Jeglič, svetovno priznan strokovnjak s področja neionizirajočih sevanj s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani in dr. Petar Papuga, priznani strokovnjak s področja preučevanja medicinskih učinkov sevanj na žive organizme.
Gosta sta v izčrpnih predavanjih v sliki in besedi prikazala tovrstno problematiko. Sledila je daljša razprava. V njej sta povabljenca odgovarjala na številna vprašanja krajanov. Naj iz te na trenutke kar razgrete razprave, ki pa je ni bilo težko ciljno voditi, pouzamem nekaj najpomembnejših misli:
• Radar (t.j. kratica, privzeta iz angleščine, za radio deteetion and ranging) je tehnična naprava za radijsko odkrivanje, sledenje in merjenje razdalj oddaljenih predmetov (npr. letal, satelitov, ladij, avtomobilov, ptic, nevihtnih oblakov ali celo planetov drugih osončij). Deluje tako, da proti tarči usmerimo kratek impulz elektromagnetnega valovanja, ki se od tarče odbije in se vrne do sprejemne antene. Z radarjem ne ugotavljamo samo obstoj tarče, temveč tudi njen položaj, hitrost gibanja, pogosto pa celo njeno velikost in obliko. Podrobnosti fizikalnega delovanja radarja najdemo npr. v februarski številki Življenja in tehnike iz lanskega leta,
• v drugi polovici 70. let je JLA na Ljubljanskem vrhu nad Vrhniko najprej naredila cesto, nato namestila mobilni in kasneje še stalni radar. Ta postopek je bil spremljan s poseki in ograditvijo prostora. Leta 1990 je bila na Vrhniki imenovana t. i. »radarska komisija«, v sestavi dr. B. Žekš in dr. M. Vezjak, ki je poslala več dopisov z vprašanji o tehničnih lastnostih radarja na Ljubljanskem vrhu, pa seveda ni prejela nikakšnega odgovora,
• leta 1993 je bil sprejet nov Zakon o okolju. Med drugim zakon navaja: »Pred vsakim posegom v okolje mora naložbe-nik prodobiti celovito mnenje o vplivih naložbe na okolje ali t.i. prostorsko dokumentacijo, ki se sestoji iz študije vplivov na okolje in študije ranljivosti okolja«,
• v maju leta 1992 je bil na Ljubljanskem vrhu nameščen moderni mobilni Westinghou-sov radar dolgega dosega AN/TPS 70 kot del radarskega sistema slovenske vojske. Z opremo vred je stal okoli 20 milijonov dolarjev. Ta vojaški radar z dosegom 440 km, seva pod kotom navzgor do višine 30 km. Omenjeni radarje možno povezati z drugimi tovrstnimi sistemi. Sevanje pod kotom navzgor načeloma zagotavlja nenevar-nost za okolje in zdravje ljudi. Zaščito predstavlja tudi kupola. V decembru 1995 je Slovenska vojska kupila še en radar enakega tipa. Namestiti gaje želela na Menino kot rezervno lokacijo za Ljubljanski vrh, zraven pa še civilni radar kot nadomestno lokacijo za Slavnik. Odlok Ministrstva za obrambo (MO) je vzbudil veliko pozornosti, razpravljanja, negodovanja in odkrito nasprotovanje lokalnega prebivalstva tej odločitvi,
• Ministrstvo za obrambo je
OBVESTILO
Vse lastnike grobov na pokopališču Stara Vrhnika obveščamo, da lahko poravnajo najemnino za leto 1997 vsak prvi četrtek v mesecu od 19. do 20. ure, v sejni sobi KS ali po položnici na žiro račun 50110-645-64152.
Najemnina je enaka kot KRAJEVNA SKUPNOST v letu 1996. STARA VRHNIKA
večkrat zagotovilo, da na temelju merjen in na temelju tehnične dokumentacije ter referenc o delovanju tovrstnih radarjev v svetu ni škodljivih vplivov na žive organizme, • vsi želimo živeti v lepem, urejenem in zdravem okolju. Radarsko sevanje vedno manj ali bolj vpliva na žive organizme, odvisno od tega kdo, kje, kako in v kolikšni meri je izpostavljen sevanju. Gosta sta poudarila, da radar na Ljubljanskem vrhu verjetno ne povzroča termičnih učinkov na žive organizme. Številne epidemiološke študije v tujini in številni laboratorijski poizkusi doma in v svetu pa dokazuje, da dolgočasovno zadrževanje v področju sevanja lahko pozroča tudi tako imenovane biološke učinke, ki se pri ljudeh demostrirajo npr. v povečanem številu glavobolov, slabem počutju in signifikatnem povečanju tveganja za določene bolezni. Seveda pa je biološke učinke zelo težko dokazati. Vsi pa se moramo potruditi, da vpliv sevanj, iz kakršnegakoli izvora, v našem vsakodnevnem življenju (zlasti pri otrocih) zmanjšamo na kar se da najmanjšo mero,
• vrhniški občani so z radarsko problematiko relativno slabo seznanjeni, kar povzroča apriorno nezaupanje o neškodljivosti radarskega sevanja,
• glede na izkazano zanimanje bi občani želeli biti o tovrstnih problemih očitno bolje poučeni,
• iz Poročila o stanju okolja, ki gaje izdalo Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) decembra 1995, je jasno, da MOP ni izvajalo in ne izvaja civilnega nadzora nad jakostjo radarskega sevanja,
• občani tudi sprašujejo, kaj sta občini Vrhnika in Borovnica do sedaj že storili za ugotavljanje objektivnega stanja in informiranja javnosti o tem problemu,
• glede na 72. člen slovenske ustave, ki vsem državljanom jamči pravico do zdravega živ,-ljenskega okolja, pa občani predlagajo vodstvu občin Vrhnika in Borovnica naj poiščeta možnosti izvedbe neodvisnih meritev, s strani za te namene usposobljenih organizacij, ki bi dokazale objektivno sliko o moči radarskega sevanja na tem delu slovenskega ozemlja.
dr. Marjan Vezjak
Pastirji pri kresu in različnih domačih opravilih.
Naše jaslice
Božični čas vsako leto znova prinese med nas vznemirjenje, pričakovanje, radost, mir in veselje.
Vznemirjenju in veselju se je pridružilo še navdušenje ob odločitvi, da v vasi pripravimo žive jaslice na prostem.
Ideja je že dolgo zorela pri lastniku pašnika, ki s svojo lego in neokrnjenostjo naravnost vabi vase nekaj tako lepega kot so žive jaslice. Poleg tega ima lastnik tega pašnika tudi ovce, ki so jaslice naredile še bolj pristne in žive.
Zavedali smo se odgovornosti pri udejanjanju te zamisli, saj smo želeli, da imajo naše jaslice kulturno, etnološko in versko sporočilo. Zato smo poiskali strokovno pomoč pri dr. p. Leopoldu Grčarju, kije lani doktoriral na temo »Slovenske jaslice in njihov versko oznanjevalni pomen«. Skupaj z njim smo oblikovali scenarij in ga nato postavili v naše okolje.
Tako so se jaslice dogajale na dveh prizoriščih. Na prvem smo postavili pastirski tabor in prizor angelovega oznanenja, više gori, na prej omenjenem pašniku pa hlevček s Sveto družino, ki jo pastirji obiščejo in poklonijo Detetu svoje skromne darove.
Božič, ki so ga pastirji in drugi nastopajoči nosili v sebi se je skozi predstavo prelil tudi na gledalce. Ti so ob uvodnem nagovoru in med samim sprehodom po z ognji razsvetljeni poti, naše jaslice vzeli za svoje. Nazaj grede so se radi ustavljali ob pastirskih ognjih, se pogreli in pokramljali s pastirji. Vsem, ki smo jaslice pripravljali je bil njihov odziv največja nagrada in veselje.
Naj se na tem mestu zahvalim: Valentinu, Nacetu in Ivanu, da so nam dovolili postaviti jaslice na njihovih travnikih in pašnikih;
Janezu in vsem, ki so postavljali hlevček; »pastirskim družinam«, ki so vztrajale ob ognjih in tako doživeto odigrale svoje vloge; vsem ostalim pastirjem, pastirčkom in pastiricam, ki so s plesom, petjem in igranjem dopolnjevali in popestrili pastirsko življenje.
Se posebej smo veseli in hvaležni, da so se našemu vabilu v jaslice odzvali tudi Janez in Milan s trobentama. Brane s ciframi in Edvard, kije vodil naš pevski zbor. Janez in Branko sta vztrajno in potrpežljivo vozila živino v hlevček. Tudi njima hvala. Tine in Mirko sta se tako dolgo trudila okrog luči, da se je »pobliskalo in posvetilo« tako kot smo želeli. Pohvalno so opravili svoje delo tudi redarji.
Zahvala velja tudi vsem vašča-nom, ki so prispevali drva za pastirske ognje ali kako drugače priskočili na pomoč kadar je bilo potrebno. Prav tako hvala gospodinjam, ki so napekle špehov-ke in skuhale čaja za obiskovalce in tako naredile naše jaslice še bolj domače. Prileglo se je tudi šilce domačega, ki so ga prispevali gospodarji.
Seveda pa jaslic ne bi bilo brez prizadevnega in požrtvovalnega dela članov KUD-a, ki so ves december delali in živeli za jaslice.
Čeprav čisto na koncu, pa se z nezmanjšano pozornostjo zahvaljujemo tudi sponzorjem:
Mizarstvo Kogovšek Janez; Tapetništvo Malovrh Robert; Trgovina Tomi; Mogota Vrhnika; Pivnica Grogar; ELPE; Angelo Penko; Vrhplast; Liko Verd; Trgovina Stržinar Anže; Mizarstvo Rožmanec Pavel; Ilirija Ljubljana; Gostilna Močilnik - Marinčič Jani; Pišek Ivan; TMS Bistra
Dobro je tisto kar združuje in jaslice so nas združile. Zato je bil letošnji Božič v Ligojni še posebej lep.
KUD Ligojna Za odbor za jaslice Marta Samotorčan
1997 - LETO KULTURE V TURIZMU
Vrhnika gostiteljica posveta krajev znanih kulturnih velikanov
Turistična zveza Slovenije je letošnje leto poimenovala »Leto kulture v turizmu«. Predvsem z namenom vključevanja kulturne ustvarjalnosti v turistično ponudbo. S tem bi našemu turizmu dali nove razsežnosti in kakovosti, slovenskemu kulturnemu prostoru pa neko novo uspešnejšo tržno miselnost.
Zavedati se moramo, da imajo nekateri slovenski kraji bogato kulturno dediščino, ki pa jo vse premalo vključena v sodoben način življenja, to je tudi v turistično ponudbo. Zato naj bi številne aktivnosti sirom Slovenije prinesle bogatejšo turistično ponudbo tudi s prisotnostjo
nje, rezultate in turizem v teh krajih. Osvetlili bi lahko tudi povezanost kulture in turizma v kraju, gostinsko in turistično ponudbo, promocijo, kaj turiste privlači oziroma bi jih lahko privlačilo, prireditve, urejenost kraja, animacijo prebivalstva, izletništvo in turistično vodenje, spoznavanje zgodovine, spomeniki in druge značilnosti.«
Spregovorila sta tudi oba ostala sogovornika in se strinjala z razmišljanjem in aktivnostjo Turistične zveze Slovenije o možnosti ter izpeljavi posveta na Vrhniki. Saj je resnično bilo na Vrhniki kar precej narejeno
-PUSTNE ŠEME - POZOR!
Društvo prijateljev mladine Vrhnika vabi na veselo pustno rajanje v torek, 11.2.1997.
Vse maškare se bomo zbrale ob 15. uri pred Cankarjevo knjižnico.od koder bomo v sprevodu krenile po Vrhniki. Če bo deževalo, sprevoda ne bo.
Nadaljevale bomo s plesom v maskah, ki bo v telovadnici osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki.
Preživite z nami veselo popoldne!
Društvo prijateljev mladine Vrhnika
PONOVITEV DOBRODELNE AKCIJE NOTRANJSKEGA RADIA
Prisluhnite nam s srcem
Tomaž Grom in Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije, na razgovoru pri županu Vrhnike.
kulture. Turizem je zbir doživetij in način življenja, zato kultura in turizem ne moreta biti vsak sebi dovolj.
Prav ta tema pa je bila povod *a razgovor predsednika turistične zveze Slovenije Marjana Rožiča in vrhniškega župana Vinka Tomšiča. Razgovora seje udeležil tudi Tomaž Grom, predsednik Turističnega društva Blagajana Vrhnika. Marjan Rožič je v začetku razgovora nakazal Pomen letošnje aktivnosti »Kultura v turizmu«, da bi morali v Vse pore turizma vključevati dogajanja v kulturi in v turistično ponudbo vklopiti našo boga-tp kulturno dediščino. V nadaljevanju pa je izrazil idejo odnos-to ponudbo, za katero so se v sklopu aktivnosti za leto 1997 dogovorili:
»Razvoj turizma moramo povečati predvsem v tistih krajih, kjer so rojeni velikani slovenske kulture, saj je prav to dejstvo lahko izjemen in »priviligiran« motiv za obogatitev in popestritev turistične ponudbe. Mišljeni s° zlasti kraji Vrhnika (Cankar), Vrba (Prešeren), Rašica (Trubar), Zakojca (Bevk) in •jtevilni drugi kraji. Prav na Vrhniki ste mogoče najbolj prišli skupaj turizem - Cankar, zato predlagamo, da bi bila "rhnika organizator posvetovanja, ki bo obravnavalo izkuš-
TD »Blagajana« se zahvaljuje *Š sodelovanje na novoletnih Prireditvah za otroke na trgu za sodiščem, zahvaljuje se tudi vsem sledečim sponzorjem, ki so nam pri tem pomagali: AVTOCENTER d.d. Vrhnika, Keksarna ADAMIČ, CANKARJEVA ZALOŽBA Vrhnika, GALERIJA 2, Vrhnika, Trgovina KOCKA, Prodajalna sadja AB-AZAJ SAMI ter DPM Vrhnika in vzgojiteljicam VVZ Vrhnika
Kolektivu AVTOCENTER d.d., ki nas v vseh akcijah pod-P'ra in je tudi eden od letošnjih sponzorjev novoletnega prazno-Vanja na prostem, se opravičujemo, za izpad imena njegovega Podjetja pri tiskanju plakata za novoletno noč.
TD »Blagajana« Vrhnika
tako iz strani Zveze kulturnih organizacij Vrhnika in turistov Vrhnike, da se promocija in povezanost turizem - Cankar pojavlja čimbolj skupaj in usklajena. Čeprav je tudi tu potrebno storiti še veliko aktivnosti.
Na koncu zanimivega razgovora pa je bilo dogovorjeno, da bo posvetovanje v začetku aprila na Vrhniki v organizaciji ZKO Vrhnika, TD Vrhnika in Občine Vrhnika. Predstavniki Vrhnike naj bi pripravili razpravo o izkušnjah in perspektivi delovanja Cankar v turizmu. Udeležba naj bi bila na najširši ravni s predstavniki občin, turističnih društev, kulturnih zvez ter pristojnih ministrstev. Iz posveta pa naj bi posebna skupina iz vrst udeležencev pripravila povzetek predlogov in sklepov kot usmeritev za prihodnje dejavnosti.
S.S.
Stopimo skupaj!
V prejšnji številki Našega časopisa smo napovedali dobrodelno akcijo »300 glasbenih želja za Damjana«, ki jo je pripravil Notranjski radio na svojih valovnih frekvencah 107 in 91,1 Mhz.
Prav tedaj pa je Logatec in širšo Notranjsko okolico zajelo slabo vreme, kije povzročilo izpad oddajnika in v nekaterih predelih tudi izpad električne energije. Zato so se na Notranjskem radiu odločili za ponovitev dobrodelne akcije, ki bo v nedeljo, 2. februarja med 20. in 23. uro zvečer.
Dobrodelna akcija je namenjena invalidu tetraplegiku Damjanu Lumpretu iz Ljubljane. Star je komaj 33 let in je že dobrih 10 let priklenjen na invalidski voziček. Damjan seje ponesrečil v Logatcu. Padel je z zmajem z višine 10 metrov in si pri tem zlomil 5. in 6. vretence. Ker Damjan zelo rad riše in slika, navdušen pa je tudi nad računalnikom, se je moderatorka Notranjskega radia Daša Košir odločila za dobrodelno akcijo, kjer bo zbirala glasbene želje, katere so ovrednotene s 1500 SIT. Ves izkupiček bo namenjen Damjanu za nakup barv, slikarskih platen, čopičev in za dograditev osebnega računalnika.
Dobrodelna AKCIJA »300   GLASBENIH ŽELJA ZA DAMJANA« NA FREKVENCAH NOTRANJSKEGA RADIA 107 IN 91,1 Mhz POKLIČITE V NEDELJO 2.2.1997 (NA SVEČNICO) MED 20 IN 23 URO NA TELEFONSKI ŠTEVILKI 061-741-632 IN 061-741-612
ŠTEVILKA ŽIRO RAČUNA:
50100-620-133-05 1025112 -425907
PRISLUHNITE NAM S SRCEM!
■Delovanje Rdečega križa ima v vrhniški občini že kar lepo tradicijo in uspešno preteklost. Še živeči nekdanji aktivisti in odborniki organizacije, katere glavna odlika je skrb za sočloveka, vedo opisati prve uspešne začetke te dejavnosti v občini. S pomočjo občanov in delovnih organizacij ter Mednarodnega Rdečega križa so takratni sodelavci RK mnogokrat uspeli nuditi predvsem materialno pomoč ljudem, ki so tako pomoč potrebovali po končani drugi svetovni vojni. Z ureditvijo takratnih razmer se je izboljšal socialni status in počasi je minila potreba po materialni pomoči. Prej tako potrebni sodelavci so žal počasi tonili v pozabo. Nekdanji krajevni odbori so po vaseh nenadoma zamrli, ostali so samo še posamezni zanesenjaki, ki pa so v glavnem skrbeli za krvodajalske akcije, ki so še vedno aktualne, žal pa tudi manj uspešne.
Z osamostvojitvijo Slovenije so se zaradi znanih dejstev žal kmalu pojavile socialne težave med državljani Slovenije. Iz dneva v dan več brezposelnih je nujno pripeljalo tudi na območ-
ju OO RK Vrhnika številnejše posameznike pa tudi družine v izredne stiske. Doživeli smo še prihod beguncev iz nekdanje Jugoslavije. Tako slovenski kot vrhniški RK so bili postavljeni pred težko nalogo. Doslej smo razmere obvladovali in prepričani smo, da ne bo kanilo na slabše. Da pa bi bilo res tako, želi OO RK Vrhnika pridobiti čim več sodelavcev, posebno iz KRAJEVNIH SKUPNOSTI občine Vrhnika in z območja občine Borovnica. Z županom občine Borovnica g. Ocepkom so bili že opravljeni pozitivni razgovori in obljubljena je pomoč pri delovanju RK na njihovem območju. Za območje občine Vrhnika pa bomo v kratkem sklicali predsednike KS, s katerimi bomo poskušali zaživeti delo RK na terenu, saj ugotavljamo, da so tudi na podeželju primeri, ki sodijo v skrb RK. Morda bo ob branju tega sestavka katerega krajana prešinila misel, da bi pomagal sočloveku. Prijatelj-ica, vabimo te, oglasi se na sedežu OO RK Vrhnika, Poštna 7B ali pa pokliči po telefonu 752-105.
OO RK VRHNIKA
Iskrena hvala vsem, ki ste že in ki še boste s svojim prispevkom poskušali Damjanu razsvetliti temne trenutke.
Damjan pa nam je zaupal svojo težko življenjsko zgodbo
»Sem Damjan Lumpret. Pred 33 leti sem vstopil v svet trpljenja. Doma sem sicer iz Zaloga pri Ljubljani, a tam ne morem živeti, kajti montažnih hiš se ne ga kar tako preurejati. In prav zato sem pristal v Domu starejših občanov, pa čeravno po letih ne sodim tja. V domu je zame, kakor tudi za ostale, dobro poskrbljeno. Pa tudi osebje je prijazno in pozorno. Verjetno vas zanima, zakaj mi je usojeno biti tu. Prisluhnite...
Bilo je neke jesenske nedelje, oziroma bilo je 29. novembra. Pisalo seje leto 1985. S prijatelji sem bil na tečaju za letenje z zmaji, Kaj mislite, kje? Saj ne boste verjeli. Bilo je v Logatcu. Na Sekirici. Takrat sem okusil prve slasti letenja. No, in še preden smo tistega dne odšli domov, so nas te slasti letenja tako zamikale, da smo se odločili še za nekaj poletov. Ko sem bil na vrsti tudi sam, sem se pognal po strmini... In takrat?
Ja, takrat je najbrž nastopil nekakšen sunek vetra. Zmaj se je dvignil navpično. Ustavil sem se na mestu. Poskušal sem ga obrniti, a ni šlo in takrat sem padel. Znašel sem se na tleh s polnimi usti trave. Izpljunil sem jo in hotel vstati, ter si sneti čelado, vendar mi ni uspelo. Bil sem ves mravljinčast. Dejal sem si: Damjan, to ni nič hudega. Veš, to je zaradi šoka, saj končno ni hec pasti z višine 10 m »na ploh«. Pa ni bilo tako...
Odpeljali so me na klinični center. Pri slikanju so ugotovili poškodbe hrbtenice. Ko mi je nevrokirurg povedal, da imam zlom med 5. in 6. vretencem so mi šli lasje pokonci. Približno sem vedel, kaj to pomeni, saj sem delal v knjižnici medicinske fakultete... Ampak kljub temu sem še vedno tiho upal. Potem pa sem uvidel, da gre zares. Moral sem ostati v Kliničnem centru, kjer sem bil priklopljen na 12 kg uteži...
Čez nekaj mesecev so me premestili na Sočo, kjer so me počasi pričeli navajati na novo življenje - življenje na vozičku. Ampak prav v Soči sem prišel do spoznanja, da se tudi na tak način da živeti. Kajti tam sem spoznal še druge ljudi na invalidskih vozičkih. In prav to srečanje z njimi mi je vlilo upanja, kajti na začetku pomeni dejstvo invalidnosti hud šok.
Po odpustu iz Soče sem se vrnil domov. Ker pa sem moral skoraj ves čas preživeti v dnevni sobi, kajti stopnice so nam delale velike težave, sem se odločil za edino rešitev, ki mi je še ostala. Odločil sem se za Dom starejših občanov, kjer živim še danes. Kljub temu pa sem še vedno želel nadaljevati z delom v knjižnici na medicinski fakulteti, kjer sem do tedaj delal. To pa zaradi različnih arhitektonskih ovir ni bilo mogoče.
Naposled sem se po vsem tem mučenju in trpljenju invalidsko upokojil. In tako mi sedaj ostaja veliko časa za risanje in slikanje, ki me zelo veseli. Pa tudi nad računalnikom sem zelo navdušen.«
S.S.
V poznih jutranjih urah je ostalo še nekaj veseljakov, ki so plesali tudi pod dežniki, ker je snega neutrudno padal.
PRAZNOVANJE NOVEGA LETA NA VRHNIKI
Ognjemet mora ostati
Turistično društvo »Blagajana« iz Vrhnike je letos že tretjič zaporedoma priredilo silvestrovanje na prostem.
Na Trgu za sodiščem so se Vrhničani pričeli zbirati po 22. uri. Trumoma pa so iz svojih stanovanj prišli malo pred polnočjo, da bi skupno s prijatelji in znanci pričakali prvi dan v letu 1997.
Pravo praznično vzdušje je pripravil tudi sneg, ki je neutrudno padal in naredil pravo novoletno idilično sliko. Ža zabavo je poskrbel narodno zabavni ansambel »Fantje treh vasi«, program pa je povezovala Mirjam Suhadolnik, za gostinsko ponudbo pa je poskrbelo gostišče Cankarjev hram.
Malo po polnoči pa je vrhniško nebo osvetlil tradicionalen ognjemet, ki je z različnimi raketami in barvami pri navzočih vzbudil glasne vzklike odobravanja. Množic ljudi se je iz trga za sodiščem napotila na Tržaško cesto proti športnim igriščem, kjer so iz bazena aktivirali ognjemet. Prav zanimivo je bilo videti zadovoljne obraze Vrhni-čanov, ki so gledali v razsvetljeno nebo. Pogled je bil res enkraten, to je treba doživeti. Marsikdo je pripomnil, da ognjemet mora postati tradicionalen, saj se ob tej priliki zberejo res številni Vrhničani vseh starosti.
Po ognjemetu so se številni vrnili na trg ter si zaželeli srečno novo leto. Ansambel pa je igral skoraj do pete ure zjutraj, ko so še najbolj vztrajni hoteli pričakati beli dan.
Letošnji ognjemet je pripravilo Turistično društvo Vrhnika s številnimi sponzorji. Naj omenimo, da je sam ognjemet stal 550.000,00 tolarjev. Čeprav je bil mesec dni pred novim letom celo vprašljiv, pa so člani TD le zbrali dovolj sredstev s pomočjo sponzorjev, da je na zadovoljstvo vseh prisotnih ognjemet uspel. Zato tudi ni odveč ideja,
da bi ognjemet postal vrhniška tradicija, ki bi se lahko financirala tudi iz proračuna. Samo v občinski program mora priti, pa bodo tudi svetniki glasovali za, saj jih je na ognjemetu bilo kar nekaj.
S.S.
Veselje, ki ga deliš se podvoji. Veliko ga je bilo v zadnjih trenutkih starega leta in na samem začetku novega s pomočjo naslednjih sponzorjev, ki so omogočili silvestrsko srečanje z ognjemetom:
COMING, Tržaška 28, Vrhnika
SKB banka d.d. MERCATOR Dolomiti ŠPEDICIJA FRANCI »KARA« Stane Marinčič s.p. OREL d.o.o., Hrušica 1, Vrhnika
AVTOTRADE d.o.o. Sinja gorica 11
PRO S AF, Gradišče 14 a, Vrhnika
AVTOCENTER d.d., Jelovško-va 6, Vrhnika
Gostilna MARINČIČ, Vrhnika KOMUNALNO PODJETJE Vrhnika
Avtohiša SCHELL, Robova 6, Vrhnika
Pizzerija BOTER, Vrhnika Avtošola, turistična agencija COM TAR, Robova 6, Vrhnika A-ENTER d.o.o., Krožna pot 2, Vrhnika
SLED d.o.o. Dragomer BVP d.o.o. Dragomer Klub LESKOVEC, MM Club, Foto MARKELJ, STARLING, RIBIŠKA DRUŽINA Vrhnika, ZLSD Vrhnika, Slaščičarna BER-ZO, LDS Vrhnika, Gostilna pri KRANJCU, Parkovno vrtnarstvo HLEBEC, Pivnica GRO-GAR, Gostilna KAVČIČ, Gostilna CANKARJEV HRAM, Gostilna MLINAR
VSEM HVALA ZA SODELOVANJE
TD »BLAGAJANA« VRHNIKA
ZAHVALA
Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika se zahvaljuje vsem občanom Vrhnike, ki so darovali prostovoljne prispevke za koledar RK za leto 1997. Zbrani denar bomo porabili za nabavo hrane za begunce.
VABILO
Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika vabi vse občane na predavanje:
SLOVENIJA 2000 IN RAK — Kaj vse je potrebno vedeti in upoštevati za uspešno preprečevanje in zgodnje odkrivanje rakavih obolenj!
Predavanje bo v sredo, 12. 2. 1997, v večnamenskem prostoru osnovne šole Ivana Cankarja Vrhnika, ob 18. uri. Vodili ga bosta višji medicinski sestri Zdravstvenega doma Vrhnika. Vstop je prost.
OO RK VRHNIKA
PROGRAM PRIREDITEV V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI ZA MESEC FEBRUAR
Torek, 4. 2. ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki, KONCERT DIJAKOV, Simfonični orkester Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana s solisti: Helena Kotar, violina, Milena Peric, sopran, Petra Mo-horčič, klavir, Rok Zgonc, violina, dirigent: prof. Tomaž Habe.
Petek, 7. 2. ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki, VEČER PESMI IN SAMOSPEVOV, nastopajoči: Marko Bajuk, baritonist, Hermina Hud-nik, pianistka, Jerca Mrzel, dramska igralka in pevka.
Petek, 14. 2. ob 18. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki, PREDSTAVITEV KNJIGE — SLOVENIJA NA VOJAŠKEM ZEMLJEVIDU 1763—1787,sek-cija II VRHNIKA, vodja pro-
jekta, topomija kart, indeks in redakcija: Vincent Rajšp, izdajatelj: Znanstveno raziskovalni center SAZU in Arhiv RS.
Petek, 21. 2. ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki, gledališka predstava KUD Pir-niče zaradi odsotnosti glavne igralke odpade, predvidoma bo na programu gledališka predstava, komedija, uspešnica: Ray Cooney: DENAR Z NEBA gostuje: Kulturni dom Španski borci.
Predprodaja vstopnic v agenciji Pav in Com-tar na Vrhniki, uro pred začetkom pri blagajni Cankarjevega doma.
Za spremembo gledališke predstave v programu se opravičujemo.
Otroška kiparska delavnica Glina
Cankarjev dom na Vrhniki že štiri leta gosti akademsko kiparko specialistko Alenko Vi-drgar in skupino desetih vrhniških otrok v otroški kiparski delavnici z imenom Glina.
Ta je nastala na pobudo in povabilo Marte Rijavec in deluje v okviru Zveze kulturnih organizacij Vrhnika.
Otroci pod strokovnim vodstvom kiparke ustavarjajo izdelke, kot že samo ime pove, iz gline. Oblikovanje je stopenjsko od enostavnih oblik ( krogla, kačica, plošča) do zahtevnih izdelkov ( hiša, skrinja, živali ), katere po končani obdelavi žgejo v Lončarskem podjetju Komenda. V tem podjetju delavnica Glina tudi kupuje material za svoje ustvarjanje, katerega so v letu 1996 dopolnili z barvnimi glinami in vitragem.
Otroci, v starosti od 6 do 11 let, preživijo enkrat tedensko dve šolski uri v kiparskem ateljeju.Večina med njimi obiskuje delavnico že drugo ali tretje leto. Tako je program zasnovan glede na starostno obdobje otrok in izkušenj, ki jih že imajo nekateri. Tovrstna delavnica je pri nas, v Sloveniji, redek poskus stalnega dela z otroci na področju oblikovanja z glino.
Delo v delavnici se ne začne in konča pri oblikovanju in ustvarjanju; začne se s pripravljanjem materiala, orodja, prostora in konča s pospravljanjem, čiščenjem.
Koncept prav te vrhniške otroške kiparske delavnice je pripomogel k oblikovanju člankov v otroški reviji Ciciban. V tej reviji so namreč opisani postopki oblikovanja izdelka, kije bil z otroškimi rokami izdelan v tej delavnici.
,Ti članki Alenke Vidrgar so pripomogli k popularizaciji oblikovanja gline v učnem programu osnovnih šol in vrtcev po Sloveniji.
Pri založbi Mladinska knjiga že nastaja knjiga o postopkih oblikovanja izdelkov iz gline, ki bo ilustrirana s fotografijami otroških izdelkov, narejenih v otroški kiparski delavnici.
Otroška delavnica Glina vsako leto svoje izdelke tudi pred-
stavi. Razstavi so imeli v Galeriji Kašča v Verdu, v letu 1996 pa v vitrinah trgovin Trgovskega poslovnega centra Loka na Vrhniki.
Poleg razstavljanja pa svoje izdelke pošiljajo tudi na različne natečaje. V zadnjih dneh januarja so poslali svoje izdelke na Natečaj otroških likovnih del - Cici umetnij, ki ga razpisujeta Otroški vrtec Ajdovščina in revija Ciciban. Ta natečaj poteka že tretje leto, vendar je to leto prvo, v katerem poleg slikarskih in grafičnih sprejemajo tudi kiparska dela.
Ta natečaj pa ni edini v tem letu, saj se otroci iz delavnice Glina že pripravljajo na Mednarodni bienale otroške in mladinske grafike, ki bo v mesecu marcu v Ljubljani. Izdelujejo grafike na mavčnih ploščah, katere bodo ročno odtiskovali..
Poleg razpisov, na katerih sodelujejo, so se v septembru leta 1996 odzvali povabilu na Izredni kiparski simpozij Forma viva »Za slovenske ceste«, kije bil v okviru 3. slovenskega kongresa o cestah in prometu v organizaciji DRC, Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije in Obalne galerije Piran na Bledu. Pri tem gre za idejo, da bi ob slovenskih cestah postavili skulpture, kot v nekakšnem krajinskem razstavišču. Te ogromne skulpture izdelujejo priznani umetniki, kiparji, iz trdega kamna pohorskega tonalita.
Kot protiutež znanim kiparjem in skulpturam, so se s svojimi izdelki predstavili otroški umetniki kiparske delavnice Glina. Za svoje izdelke so vsi otroci prejeli priznanja, saj so nenavadno in nevsakdanje popestrili raztaviščni prostor in avlo poslovne stavbe Družbe za raziskavo v cestni in prometni stroki Slovenije, v Ljubljani, kjer so bile na ogled, že omenjene skulpture.
Z uspehi in prizadevnostjo otroške delavnice pa se večajo tudi želje in program. Ena izmed želja je tudi projekt, v okviru Zveze kulturnih organizacij Vrhnika, s katerim bi pripravili eno ali pa večdnevne kiparske delavnice otrok skupaj s starši. Odvijale bi se v domovih, na turističnih kmetijah v okolici Vrhniki, ali pa v hribih, ob morju. Tako bi lahko tudi drugi otroci, ki se niso uspeli pridružiti otroški kiparski delavnici Glina, zaradi omejenega števila in prostora, ustvarjali in oblikovali svojo umetnijo.
Zapis je nastal iz pogovora z akademsko kiparko Alenko Vidrgar.
Razstava slik likovne skupine Arti
V sredo 22. januarja 1997 je bila v Cankarjevem domu na Vrhniki otvoritev razstave slik likovne skupine Arti, članic kluba Arti pri Univerzi za tretje življensko obdobje. Skupino, ki deluje od oktobra leta 1991, vodi akademska slikarka Mara Kraljeva.
Slikarke Nevenka Ladič, Milica Rajačič, Mira Roje, Jožica Serafin, Ela Švagelj, Nuša Vasi-ljevič in Cica Kolar skupinsko razstavljajo v raznih galerijah že več let.
Na otvoritvi likovne razstave je nekaj besed o skupini povedala njihova članica in animator-ka Čica Kolar.
Amaterskemu slikarstvu so se posvetile po upokojitvi. Večina med njimi je tudi članica Društva likovnih samorastni-kov. Ustvarjajo risbe s svinčnikom in tušem, akvarele in gva-še, pastele, akrile in olja. Slikajo cvetje, tihožitja, pejsaže, živali, portrete, abstrakcije.
Njihovo izražanje, ki ga vzpodbuja ustvarjalna iskra v tretjem obdobju, izhaja iz želje po upodabljanju lepote, ki nas obdaja.
Program otvoritve so z glasbo dopolnile sestre Alenka, Maja in Dominika Naveršnik.
Razstava v Cankarjevem domu na Vrhniki je odprta vsak delovni dan od 8. do 18. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 13.ure. Slike bodo na ogled in naprodaj do 12. februarja 1997. Vljudno vabljeni!
Ali ti kaj vel
dragi Naš časopis, ki nas, težko vsak mesec pričakovani, podrobno obveščaš o dogodkih in življenju na Vrhniki in bližnji okolici, kaj se je pripetilo Muzejskemu društvu Vrhnika, da se že tako dolgo ni oglasilo in — bog-nedaj — ali je sploh še pri življenju?
Vprašujemo se člani društva in prosimo, da nam javno odgovorijo »nadležni«, kakor smo včasih rekli vodilnim, torej, da našim nadležnim vprašanjem v slovenskem prevodu besede pojasnijo, kaj je z nadaljnjo članarino, kaj s sestanki in kaj s prispevkom, plačanim za Zbornik?
Upam, da bomo dobili javni odgovor in da tako ne bo več vprašanj: »Ali ti veš, kaj je z MD V...« V imenu radovednih članov Joža Siberl
TD »BLAGAJANA« Vrhnika obvešča svoje člane, da lahko članarino poravnajo vsak dan od 8. — 13. ure, v ponedeljek in četrtek pa tudi od 16. — 17. ure v prostorih društva na Cankarjevem trgu 8, prvo nadstropje. Ce želite, da vam pošljemo položnico, nas prosim pokličite na tel. št. 751 -054.
Ustvarjalnost v 3. življenjskem obdobju je za slikarke nov izziv za črpanje nadaljnje življenjske energije.
Prireditve v Cankarjevem domu na Vrhniki v letu 1996
V letu 1996 smo v Cankarjevem domu na Vrhniki pripravili različne kulturne prireditve, gostovanja, pogovore, okrogle mize...
59 prireditev smo pripravili v okviru Zveze kulturnih organizacij Vrhnika,
67 prireditev, od katerih je skoraj polovica (29) sestankov, pa so organizirali odbori različnih poltičnih strank, občinskih komisij, podjetij.
Poleg prireditev so si obiskovalci ogledali 145 filmskih predstav, ki jih pripravlja Kino sekcija Vrhnika. Skupaj torej 271 prireditev.
V grafičnem prikazu je razvidno razmerje med prireditvami, ki smo jih pripravili v okviru Zveze kulturnih organizacij in drugimi, gostujočimi organizatorji.
Tako smo v okviru Zveze kulturnih    organizacij Vrhnika
pripravili:
A / 10 gledaliških predstav,
B / 7 glasbenih koncertov zborovske in vokalne glasbe,
C / 11 koncertov instrumentalne glasbe,
D / 2 koncerta zabavno, etno glasbe,
E / 4 otroške predstave,
F / 5 likovno, kipraskih razstav,
G / 5 okroglih miz in predavanj,
H / 3 seje, sestanke,
I / 1 trodnevno zborovanje,
J / 8 predstavitev različnih izdelkov, publikacij, literarnih večerov,
K / 2 filmski predstavi,
L /1 proslavo.
V okviru gostujočih organizatorjev smo v Cankarjevem domu pripravili:
A / 2 gledališki predstavi,
B /1 glasbeni koncert vokalne zasedbe,
C / 0 koncertov instrumentalne glasbe,
D / 2 koncerta zabavno, etno glasbe,
E / 11 predstav, delavnic za otroke, F / 0 razstav,
G / 10 različnih okroglih miz in predavanj,
H / 29 sestankov in sej,
I / 0 zborovanj,
J / 6 predstavitev različnih knjig in tematskih večerov,
K / 0 filmskih predstav,
L / 1 jubilejno proslavo,
M / 3 dnevno krvodajalsko akcijo,
N / 2 volitve. Pripravila: Nevenka Malavašič
Novosti v Cankarjevi knjižnici — november, december '96
SPLOŠNO
Mohorjev koledar 1997 Koroški zbornik. ZV. 1 Prešernov koledar 1997
FILOZOFIJA — PSIHOLOGIJA
Ahlin, B.: Astrologija
Alih, Bojan: Astro-kartografija
Caddy, Eileen: Ljubezen — moja
odločitev
Chopra, Deepak: Sedem duhovnih zakonov življenja
Jerovec, Leon: Humanost namesto nevoščljivosti
Kovačič, Rudica: Prerokovanje iz ciganskih kart
Perme, Tomo: Narava, življenje in smrt
Perme, Tomo: Tao — tuja sled Perme, Tomo: Quo vadiš, scientia? Traxy, Brian: Pot do uspeha
VERSTVO
Naj te slavijo vsa ljudstva
Zlata lestev do nebes
Hâring, Bernhard: Videl sem tvoje
solze
Kocijančič, Gorazd: Posredovanja Meredith, Susan: Šolska enciklopedija, Svetovna verstva Simčič, Zorko: Leta nič, en dan potem
Zink, Jôrg: Kako moliti
DRUŽBENE VEDE
Program
Slovenske legende II Pobožaj me!, Tiger Pobožaj me!, Zebra Pobožaj me!, Leopard Pobožaj me!, Žirafa Moja prva enciklopedija, Ljudstva Slovenske ljudske pesmi Koroške. Knj. 4, Zgornji Rož Zakon o zavarovalnicah Predpisi s področja kulture Bizilj, Ljerka: Novinarski arhivi Cigan, France: Slovenske narodne pesmi (Glasbeni tisk) Jerovec, Leon: Prihaja tretje tisočletje
Keber, Janez: Živali v prispodobah Kiessling, Franz: Izdelajmo sami Langer, Alekxander: Odločitev za sožitje
Makarovič, Marija: Narodna noš-nja Gorenjsko-Rateče Muller-Lutz, Heinz Leo: Versiche-rungswôrterbuch = Insurance dic-tionary = Dictionnaire d'assurance = Zavarovalni slovar Ramovš, Mirko: Polka je ukazana, Prekmurje in Porabje Russett, Bruce: Svetovna politika Sun, Tsu: Umetnost vojne Špec, Boštjan: Poslovanje na podlagi notranjih informacij Strubelj, Alojzij: Se vedno živo drevo
Tullock, Gordan: Družbena dilema
PRIRODOSLOVNE VEDE
Kalcit Granat
Divje jezero pri Idriji Voda, od izvira do oceana Moja prva enciklopedija, Rastline Moja prva enciklopedija, Znanost Moja prva enciklopedija, Zemlja Moja prva enciklopedija, Morje Ardley, Neil: Spoznavajmo znanost, Zvok
Ardley, Neil: Spoznavajmo znanost, Svetloba
Ardley, Neil: Spoznavajmo znanost, Vreme
Hartman, Tomaž: Pragozd Mazzini, Miha: Ukrotite Word Smith, Bud: AutoCAD za telebane
UPORABNE VEDE Minerali, poldragi in dragi kamni in njihov pomen
Načela ravnanja z radioaktivnimi odpadki
Dogodivščine na morjih Razvijanje podjetniških idej Zdravstvene posledice nesreče v Černobilu
Vzpostavitev nacionalnega sistema za upravljanje z radioaktivnimi odpadki
Družba sv. Mohorja
Šolska enciklopedija, Svet tehnike
Motorno vozilo
Covey, Stephen R.: Dnevna razmišljanja zelo uspešnih ljudi Dienes, Sheila: Word za Windows 95
Fenwick, Elizabeth: Nega dojenčka Fogle, Bruce: Skrb za psa Hergert, Douglas: Excel za Windows 95
Hribar, Peter: Internet
Jerman-Blažič, Borka: Internet
Lacroix, Nitya: Masaža
Lekid, Ksenija: Zdravje iz ljubezni
Lowe, Doug: Omrežja za telebane
Matthews, Carole Boggs: Windows
95
Powell, James E.: Access za Windows 95, Hitri vodič Rathbone, Andy: Windows NT 4 za telebane
Smith, Bud: AutoCAD za telebane Walsh, Aaron E.: Java za telebane
UMETNOST — RAZVEDRILO — ŠPORT
Zgodovinski parki in vrtovi v Sloveniji = Historical parks and gardens in Slovenia ; Historical parks and gardens in Slovenia Studio Znak 1980—1994 Kulturna dediščina meniških redov = The heritage of monastic orders ; The heritage of monastic orders Biba poje, biba .... drugič (Glasbeni tisk)
Cigan, France: Slovenske narodne
pesmi (Glasbeni tisk)
Grimm, Jakob: Volk in sedem
kozličkov
Langford, Michael: Fotografija Maver, Milan: Novo za smučarje Muster, Miki: Dogodivščine Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje, 4, Gusarji
Sakuma, Takeshi: Nekoč davno v Betlehemu
Sedej, Ivan: Sto najlepših cerkva na Slovenskem
Steele, Philip: Zakaj neki so imeli gradovi obrambne jarke in druga vprašanja o srednjem veku Stopar, Ivan: Zdravilišče Dobrna Stopar, Ivan: Ljubljanske vedute Stopar, Ivan: Grad Podčetrtek Šimenc, Stanko: Panorama slovenskega filma
Watari, Yoko: Čevljarjeve sanje
KNJIŽEVNOST — LEPOSLOVJE
Dolgan, Milan: Govorno ustvarjanje
Stara pesmarica Dominik Smole
Ankerst, Franc: Šopek kovanih rim Baeten, Lieve: Čarovničkin božič Benhart, František: Sijajni dan ob reki
Brezina, Thomas: Prekletstvo črnega viteza
Brumen, Niko: Natroski
Christie, Agatha: Tragedija v treh
dejanjih
Debeljak, Aleš: Mesto in otrok Fajdiga, France: Zob za zob Felc, Jože: Preklic obsednega stanja Ferfila, Bogomil: V osemdesetih dneh okrog sveta; Enciklopedija sveta
Gaborovič, Nada: Pogovori z ljubeznijo
Glušič, Helga: Sto slovenskih pripovednikov
Grant, Charles: Škratje Hibbert, Eleanor Burford: Čarovnica z morja
Jurčič, Josip: Janez Gremčič Karlin, Alma Maximiliane: Zmaji in duhovi
Kavčič, Vladimir: Somrak Kožar, Lojze: Njene postaje Križnar, Tomo: Mana Laimgruber, Monika: Dežela sanj Malek, Neva: Med tu in tam Marinšek, Marjan: Na celjski gimnaziji zvoni Pereč, Georges: Stvari Perhaj, Ivan: Iz časa v čas Pregelj, Sebastijan: Burkači, skru-nilci in krivoprisežniki Recheis, Käthe: Ali veš, da drevesa govorijo
Rendell, Ruth: Drevo rok
Režun, Franc: V objemu letnih
časov
Simčič, Marko: Trinajsti otok Stanonik, Tončka: Podobe iz čipkaste preje
Šeruga, Zvone: Prijazne poti Širovnik, Azra: Bog ima živce Šoukal, Vito: Slovenske razglednice Toplišek, Slavko: Leto vaškega življenja
Vainio, Pirkko: Angelček brez perut-ničk
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA
SPORED VRHNIŠKEGA KINA V FEBRUARJU 1997
Prednovoletni koncert Pihalnega orkestra Vrhnika
Pogled na več kot 120 izvajalcev Novoletnega koncerta, ki bo prihodnje leto slavil 10. jubilej.
TRADICIONALNI NOVOLETNI KONCERT
Vrhniška dvorana nabito polna poslušalcev
Letošnji tradicionalni novoletni koncert je še enkrat doživel yelik uspeh, saj so bile dvorane °b štirih različnih nastopih popolnoma zasedene. Tako so bili nastopi 4. januarja v Borovnici, januarja dvakrat na Vrhniki ¡0 letos prvič 13. januarja v Ljubljani, v dvorani Slovenske filharmonije. Program so na vseh štirih nastopih izvajali Komorni orkester Vrhnika, ženski
čanka Maja Makovec-Brenčič.
V prvem delu koncerta seje samostojno predstavil Komorni orkester Vrhnika s popolnoma novim programom, ki gaje pripravil dirigent Marko Fabiani.
V eni izmed skladb se je občin-stv^predstavil solist na trobenti David Špec - Jezernik in požel velik aplavz.
V drugem delu koncerta pa sta se orkestru pridružila še oba
Polna dvorana poslušalcev v Cankarjevem domu
Pevski zbor Concinite in mešani Pevski zbor Mavrica. Dirigentsko palico je vodil dirigent Marko Fabiani, ki je tudi diri-Sent Komornega orkestra Vrhnika. Za pevce pa je poskrbela hJihova zborovodkinja Darinka Fabiani.
Kot smo že omenili, sta bila v soboto 11. januarja izvedena dva koncerta, ki sta popolnoma napolnila veliko dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki. Napovedovalka in obenem po-vezovalka programa na vseh 5tirih koncertih je bila Borovni-
pevska zbora okrepljena z nekaterimi moškimi glasovi. Skupno so izvedli sedem pesmi ter pri poslušalcih dosegli neverjetno odobravanje, tako da so morali poseči še po dodatnih skladbah. Tudi vse dodatke je občinstvo toplo sprejelo, tako da so kar težko doumeli, da je koncerta konec. Vsi pa so bili še z mislimi na naslednje leto, saj so novoletni koncerti že tradicionalni in zelo priljubljeni pri vrhniških in drugih poslušalcih.
Izvedeli smo, da je bil to že 9. po vrsti koncert ob novem letu.
* sredini decembra je bil položen nov asfalt za krajane ki stanujejo ob cesti na Tičnico, to je nad Dobovičnikovo cesto na Vrhniki. Kot so po-pedali krajani, je to eno zadnjih, če ne celo zadnja vrhniška ulica, ki je dobila asfaltno prevleko. Krajani so asfalt sami financirali, z možnostjo obročnega odplačevanja. Krajevna skupnost oziroma občina pa je izvedla še odvodnjavanje in kanalizacijo. Razsvetljava in vodovod pa sta
Vsako leto se pripravljalci trudijo, da resnično obogatijo program, katerega tudi z vsem srcem predstavijo poslušalcem. Lahko celo rečemo, da zakonca Fabiani resnično profesionalno pripravita vse nastopajoče, kar pa je zelo težko ob amaterskih -ljubiteljskih pevcih in glasbenikih. Že če pogledamo število nastopajočih v orkestru, 45 glasbenikov in v obeh zborih 80 pevcev, nam povedo, da je potrebna trda volja in enotnost vseh.
S.S.
Šest križev
Pavleta
Nagodeta
Kdo ne pozna veselih ljudskih pevcev iz Zažarja? Kamor jih pot zanese, prineso svojo pesem, ki razvedri srca in pričara vesel nasmeh na obraze.
No tisti izmed njih, ki poje prvi tenor, Pavle Nagode, je te dni dopolnil šestdeset let življenja; šestdeset let, okrašenih s tisočerimi napevi, kijih je zapel v družbi s svojimi prijatelji.
Prijatelji in znanci, predvsem pa njegovi domači mu ob tej priložnosti poklanjajo pesem, ki naj mu bo v spodbudo v nadaljnem življenju. Vsi pa želijo, da bi še mnogo mnogo let lahko poslušali njegov srebrni glas!
Ivan Malavašič
Ob šestdesetletnici
Že šest si križev si naložil, a v srcu pa ostal si mlad; ko pesem zadoni vesela, v očeh ti zablesti pomlad!
Tako naj še naprej ostane, da bo prijeten naš vsakdan, saj kdor prepeva, zlo ne misli in svoji je družini vdan!
Iskreno tvoji ti želimo še mnogo skupnih, lepih let; naj ti v očeh žari ljubezen in v srcu vere, sreče cvet!
bil
a narejena že prej.
S.S.
V sredo, 18. decembra 1996, ob 19.30 je vrhniški pihalni orkester predstavil bogat prednovoletni koncert v domu Ivana Cankarja na Vrhniki. Z obiskom smo bili zelo zadovoljni. Dvorana je bila polno zasedena, vzdušje enkratno. Program je obsegal širok izbor znanih svetovnih skladateljev in pevcev, kar je pisano na »instrument« mladim godbenicam in godbenikom. Dirigent Bogomir Pikš je v samo izvajanje programa vključil tudi solista Damijano Vrenjak na saksofon (Jef Pen-ders -Réveri) in Marka Voljča na trobenti (Leroy Anderson — A trumpeter's lullaby) oba Vr-hnična s tem, da je Damijana članica orkestra od februarja 1996, Marko pa od leta 1990. V dveh skladbah se je kot vokal predstavil tudi Vrhničan Matjaž Mrak s skladbama My way in Strangers in the night, bolj znan kot pevec pri narodnozabav-nem ansamblu Zupan.
Zaradi pomanjkanja mladih gbdbenikov na instrumentih rog, pozavna, tenor, klarinet in tuba je moral orkester povabiti k sodelovanju devet zunanjih glasbenikov. Program koncerta je obsegal enajst skladb (z dodatkom dvanajst). Orkester igranih sklad s programa doslej še ni izvajal, razen ene skladbe. Godbeniki smo popolnoma nov koncertni program vadili dobre tri mesece, in sicer dvakrat po dve uri na teden s tem, da smo imeli v zadnjem tednu pred koncertom vaje še dodatno zunaj rednih terminov.
Program koncerta je zelo lepo povezovala Andreja Čamer-nik, kateri se ob tej priložnosti še enkrat lepo zahvaljujemo v upanju, da se bomo zopet videli in slišali na naslednjem koncertu.
Za orkester za v prihodnje načrtujemo predvsem čim boljše sodelovanje z vrhniško glasbeno šolo, saj bomo le tako lahko z mladimi in glasbeno izobraženimi godbeniki nadaljevali sedemdesetletno tradicijo vrhniške godbe in se prijavili na tekmovanje 3. skupine Pihalnih orkestrov Slovenije ter nakupili nove instrumente, saj k*ub veliko volje, podprte z dobrimi idejami, brez dobrega orodja ni mogoče veliko narediti.
Za konec bi izkoristil priložnost in se v imenu Pihalnega orkestra Vrhnika zahvalil vsem, ki ste pomaglai pri organizaciji in izvedbi koncerta. Posebno se zahvaljujem staršem mladih godbenikov, ki svoje otroke spomnite, da imajo v ponedeljek in četrtek godbene vaje, ker jih vozite na godbene vaje, nastope, koncerte itn. v dobro vseh, sponzorjem LIKO, IUV, SKB, LOKA, ZKO — Vrhnika in ge. Marti Rijavec, direktorju Glasbene šole Vrhnika g. Viktorju Zadniku in pedagogom, ki skrbijo za izobraževanje mladih godbenikov, ter županu Vinku Tomšiču za podporo pri nakupu novih inštrumentov za potrebe Pihalnega orkestra Vrhnika.
Predsednik PO — Vrhnika Anton Rozmane
RAZPORED DEŽURNIH SOBOT V ZOBNI AMBULANTI V ČASU OD 1. 1. 97 — 30. 6. 97
V skladu s 5. členom Pogodbe o sodelovanju določam razpored obvezne prisotnosti na nepraznično soboto.
Sobotna dežurna zobozdravstvena služba v občini Vrhnika traja od 7. do'18. ure.
Datum Zobozdravnik
Naslov ordinacije
1.	2.	dr.	Ladka Kastelec Stanovnik
15.	2.	dr.	Mihaela Leben-Zevnik
22.	2.	dr.	Marija Koračin-Markovič
1.	3.	dr.	Marija Ogrin
8.	3.	dr.	Jožef Keršič
15.	3.	dr.	Adolf Kobal
22.	3.	dr.	Nataša Müller
29.	3.	dr.	Marjeta Jugovic
5.	4.	dr.	Ladka Kastelec Stanovnik
12.	4.	dr.	Mihaela Leben-Zevnik
19.	4.	dr.	Marija Koračin-Markovič
26	4.	dr.	Marija Ogrin
3.	5.	dr.	Jožef Keršič
10	5.	dr.	Adolf Kobal
17	5.	dr.	Nataša Müller
24	5.	dr.	Marjeta Jugovic
31	5.	dr.	Ladka Kastelec Stanovnik
7.	6.	dr.	Mihaela Leben-Zevnik
14	6.	dr.	Marija Koračin-Markovič
21	6.	dr.	Marija Ogrin
28	6.	dr.	Jožef Keršič
ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar Vrhnika ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar Vrhnika Brigadirska ul., Vrhnika ZD Vrhnika ZP Borovnica ZP Borovnica ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar Vrhnika ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar Vrhnika Brigadirska ul., Vrhnika ZD Vrhnika ZP Borovnica ZP Borovnica ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar Vrhnika ZD Vrhnika
ŠZA Ivan Cankar Vrhnika Brigadirska ul., Vrhnika
ZD Vrhnika
SALON KOPALNIŠKE OPREME Vrhnika, Stara cesta 44 tel./fax: 754-844
OBVESTILO ČLANOM IN ČLANICAM CANKARJEVE KNJIŽNICE NA VRHNIKI
DAN ODPRTIH VRAT ZA ZAMUDNIKE
Ob kulturnem prazniku, 8. februarju, obveščamo vse člane in članice knjižnice, ki zaradi kakršnegakoli vzroka niste pravočasno vrnili izposojenih knjig in se vam je nabrala zamudnina, da nas lahko obiščete 7. februarja od 9. do 19. ure. Za vrnjene knjige boste oproščeni plačila zamudnine.
Ne zamudite ugodne priložnosti!
Vaše knjižničarke
1. 2., sobota, ob 18.00: ŠTIRI SOBE — amer. kom. FOUR ROOMS
Scenarij in režija: Allison ANDERS, Alexander ROCKWELL, Robert RODRIGUEZ, Quentin TA-RANTINO
2. 2., nedelja, ob 20.00: TRAINSPOTTING — angleška drama
Režija: Danny BOYLE
V gl. vi.: Ewan McGREGOR, Ewen BREMNER, Jonny Lee MILLER, Kevin McKIDD, Robert CARL-YLE
8. 2., sobota, ob 18.00: BLISK SMRTI — amer, akcijski GLIMMER MAN
Režija: John GRAY
V gl. vi.: Steven SEAGAL, Julius R. NASSO, BoB GUNTON, Keenan IVORY WAYANS, Michelle JOHNSON
9. 2., nedelja, ob 20.00: NENEVARNA SRČECA — amer, parodija
HIGH SCHOOL HIGH Režija: Hart BOCHNER
V gl. vi.: Jon LOVITZ, Tia CAR-RERE, Mekhi PH1FER, Louise FLETCHER
Se spominjate lepe Michelle Pfeiffer in filma NEVARNA SRCA? Jon Lovitz kot profesor na gimnaziji za dijake verjetno ni tako učinkovit kot lepa M. P. v Nevarnih srcih. Sicer pa zelo podobno.
15. 2., sobota, ob 18.00: KRETENČKOVI — amer. kom. The STUPIDS
Režija: John LANDIS
V gl. vi.: Tom ARNOLD, Jessica LUNDY, Christopher
LEE Addamsovi, Kremenčkovi in Kretenčkovi — tri »odštekane« družine iz različnih časov — Kretenčkovi so tako neumni, da so že kar zabavni.
16. 2., nedelja, ob 17.00 in 20.00: ODKUPNINA — amer. akc. RANSOM
Režija: Ron HOWARD
V gl. vi.: Mel GIBSON, Rene RUS-SO, Gary SINISE
Magnatu ugrabijo desetletnega sina: zahtevana odkupnina — 2 milijona dolarjev. Oče vzame pravico v svoje roke, saj je policija očitno nemočna... Vsebina ne daje osnove za velika pričakovanja, toda izkupiček 120 milijonov dolarjev v enem mesecu obeta eno največjih kinematografskih uspešnic leta.
18. 2., torek, ob 20.00:
SPACE JAM — amer. kom. PRED-
PREMIERA
Režija: Joe PYTKA
V gl. vi.: Michael JORDAN, Bugs BUNNY, Wayne KNIGHT, Teresa RÄNDLE, Danny DeVITO, Zajček Dolgouhec, kakor prevajamo Bugs Bunnyja, prosi za pomoč Michaela Jordana, da bi pomagal premagati vesoljske vsiljivce, mojstre v košarki. Obrnili so se na pravega mojstra, saj je Zajčka in tovari-šijo naučil kup NBA veščin. To je kombinacija računalniške animacije, risanke in igranega filma po »receptu«, ki gaje pred časom uveljavil Zemeckis s filmom Kdo se boji Zajca Rogerja. Ena največjih uspešnic leta — pred rednim predvajanjem v Ljubljani.
21. 2., sobota ob 18.00: NORI BOŽIČ — amer. kom. JINGLE ALL THE WAY Režija: Brian LEVANT
V gl. vi.: Arnold SCHWARZENEGGER, Rita WILSON, SIN-BAD, Phil HARTMAN, James BELUSHI
»Strašni« Arnold je v tej božični komediji čisto povprečen družinski oče, ki je preobremenjen, pa bi vsaj za božič rad napravil sinu in ženi veselje. Kupiti hoče posebno igračo, ki pa je razprodana. Ampak, Ami se ne da; kljub zadregam in časovni stiski, tako rekoč v brezupni situaciji, v tekmi s časom in »dobrim« sosedom vendarle uspe.
22. 2., nedelja, ob 20.00:
NA VSE ALI NIČ — amer. kom. TIN CUP
Režija: Ron SHELTON
V gl. vi.: Kevin COSTNER, Rene RUSSO, Chech MARIN, Linda HART, Don JOHNSON Razgibana in vedra zgodba o odnosu med moškim in žensko v kontekstu vse bolj priljubljenega golfa. Glavni junak je arhetip ameriškega malega prevaranta, ki mu nič ne uspeva. Dve stvari mu gresta dobro od rok: vse zavozi in golf. Prav to ga bo nazadnje rešilo...
NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS
Kako smo si v Domu upokojencev Vrhnika krajšali dolge zimske dneve
Na novoletno zabavo je prišel tudi dedek Mraz
lil      ;>;Kfe:: ÍJ8I1I11
Okrasili smo novoletne jelke skupaj z otroci iz vrtca
Praznovali smo rojstne dneve
Nazdravili smo novemu letu z različnimi društvi..
Ustvarjali smo novoletne aranžmaje z gospo Hano .
Skavti so prinesli luč miru ...
Obiskal nas je Mikavž ...
Več o dogajanju v našem domu boste lahko prebrali v novembrski številki Našega glasila »Utrinki«.
Ob slovenskem kulturnem prazniku pa vas v četrtek, 6. februarja, vabimo na otvoritev slikarske razstave gospoda Vekoslava Perparja.
Boljši odnos do okolja za boljšo prihodnost
Društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine Drenov Grič — Lesno Brdo deluje že tretje leto in skrbi za varstvo narave in okolja. V preteklem letu je skoraj v celoti izpeljajo svoj zastavljeni program, pa še kaj dodalo. Iz leta v leto se naravovarstvenih učimo in dopolnjujemo prvotni začetni program. Sodelovanje s strokovnjaki z določenih področij in s člani sorodnih institucij se bogati in širi delo.
V letu 1996 smo naravovarstvenih Drenovega Griča in Lesnega Brda v sodelovanju z mladimi raziskovalci osnovne šole Log-Dragomer opravili kar nekaj pomembnih del:
— opazovanje in ugotavljanje prisotnosti redkih živalskih in rastlinskih vrst v domačem okolju
— skrb za ohranitev potočnih rakov in potočnih škržkov v naravnem okolju Stare Ceste
— opozorila posameznikom glede nepravilnega poseganja v ekosistem
— opazovanje in zapis gnezdenja črne štorklje v Stari Cesti. Sodelovanje z ornitologi - črna štorklja gnezdi le še na treh mestih v Sloveniji
— opazovanje in ugotavljanje prisotnosti južne postovke, ki je v izumiranju
— sodelovanje s strokovnjaki z Republiškega zavoda za naravno in kulturno dediščino glede zaščite Stare Ceste kot naravnega spomenika
— proučevanje fosilov — fosilnih goriv na področju Drenovega Griča
V ta namen smo obudili spomin na opuščeno rudišče v Stari Cesti, rudišče antracita. Mladi geologi iz osnovne šole Log-Dragomer so se pogovarjali z domačini, strokovnjaki, podat-
GASILCI V VERDU
ke zapisali, zbrali potrebne eksponate in oblikovali raziskovalno nalogo »Fosilna goriva«. Z njo so se predstavili na državnem tekmovanju v Ajdovščini in dobili zlato priznanje.
— zbrane mineralne smo oblikovali v zbirko, katero nam je strokovno(urdei) uredil g. dr. Stanko Buser
— povpraševanje o razvoju in izkoriščanju kamnolomov in kamna, načinu lomljenja tekom časa, prevoz, uporaba in lastništvo kamnolomov
— sodelovanje z društvom Rosika iz Bevk glede skupnih projektov
— sodelovanje z ribiči in lovci glede varovanja voda in gozda
— sodelovanje z ZKO Vrhnika glede priprav kiparske kolonije
— vodenje manjših šolskih skupin v kamnolom — naravni spomenik
— vodenje skupinic ljubiteljev naravne in kulturne dediščine
— zbiranje starega kamnoseškega orodja
Tudi v letošnjem letu bomo nadaljevali z začetimi deli predvsem na področju varstva narave. Več bomo sodelovali pri letošnji organizaciji likovne kolo-nije-kiparske v kamnolomih in s krajevno skupnostjo glede letne čistilne akcije kot tudi drugih možnih skupnih projektih.
Natančnejši program dela društva bomo podali na LETNEM OBČNEM ZBORU DRUŠTVA dne 21. februarja 1997 ob 18. uri v dvorani Gasilskega doma na Drenovem Griču.
Društvo za varstvo narave in kulturne dediščine »Meček« Drenov Grič — Lesno Brdo
Obračun za lansko leto
Gasilsko društvo Verd vsako drugo soboto v januarju pripravi občni zbor. Na njem naredimo obračun za preteklo leto. Od gostov so se ga udeležili g. župan Vinko Tomšič, načelnik CZ g. Viktor Razdrh, poveljnik GZ Vrhnika tov. Pavle Bizjan, podpoveljnik GZ Vrhnika tov. Jože Mesec ter sosednja gasilska društva Vrhnika, Stara Vrhnika, Sinja Gorica, IGD IUV Vrhnika.
V letu 1996 smo načrtovali več nalog, od katerih smo nekatere uspešno uresničili.
Tako je bilo med letom več usposabljanj in vaj z operativo, in sicer tako mokrih kot tudi suhih.
Mentorji so imeli s pionirsko desetino 40 vaj. Ta desetina seje udeležila državnega prvenstva v Hrastniku, kjer so dosegli zlato sredino. To je lep uspeh za naše društvo, saj je prvič sodelovalo na državnem prvenstvu.
Zadali smo si urediti in asfaltirati okolico doma, kar smo uspešno opravili.
Uspeli smo tudi nabaviti večji kombi, ki smo ga kupili -v Miinchnu in ga bomo sedaj preuredili v vozilo za gasilske namene.
Postavili smo nov nadzemni hidrant pri gasilskem domu, saj je bil stari podzemni poškodovan in tako neuporaben za uporabo. Pri tem nam je pomagalo Komunalno podjetje Vrhnika, ki je poskrbelo za nov priključek in postavitev hidranta.
V mesecu požarne varnosti smo izvedli občinsko vajo
VERD 96 (potres), in sicer na območju Maroltove domačije in Retovja. Na vaji je sodelovalo 250 ljudi iz vse občine. Najbolj številni so bili gasilci, sodelovali pa so še CZ, enote prve pomoči, uslužbenci zdravstvenega doma Vrhnika, jamarji, planinci, policijska postaja Vrhnika. Gostitelj vaje je bilo naše društvo. Po končani vaji smo vse sodelujoče pogostili s toplo malico.
Izvedli smo načrtovano nalogo in ob iztekajočem se letu obiskali vse krajane na območju KS Verd ter jim voščili srečno, zdravo in uspešno leto 1997, obenem pa jim izročili naš gasilski koledar, zbrali smo tudi denarne prispevke za orodno gasilsko vozilo. Ob tej priložnosti se Gasilsko društvo Verd naj-prisrčneje zahvaljuje vsem krajanom dobrotnikom za prispe-vana sredstva, ki jih bomo namenili za nabavo visokotlačne črpalke (Zebra), s katero je mogoče zelo uspešno posredovati pri stanovanjskih in gozdnih požarih, saj z minimalno porabo vode dosežemo visok učinek gašenja (zelo zmanjšana škoda zaradi gašenja — majhna količina vode).
Po uvodnem delu občnega zbora, v katerem smo ugotovili, da smo uresničili zadane naloge, so nas v gostišču Močnik (g. Jani Marinčič) postregli s toplim obrokom. Za pogostitev se naše društvo najlepše zahvaljuje.
Z gasilskim pozdravom Na pomoč!
Gasilsko društvo Verd
NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS
ZIMSKA SOLA V NARAVI OSNOVNE SOLE IVANA CANKARJA
Vsi učenci 5. razredov so se naučili smučati
Igrali smo
Zvezdico
Zaspanko
Prizor mladih igralcev igrice ZVEZDICE ZASPANKE.
Osnovna šola Ivana Cankarja je tudi letošnjo zimsko šolo v naravi izpeljala v hotelu Alpina v Kranjski Gori. Priprave za izvedbo celotnega programa šole v naravi so pričeli že takoj po Pričetku novega šolskega leta. V dogovoru z vodstvom hotela Alpina so imeli prvi termin rezervirano že v mesecu decembru, vendar pa takrat snega še ni bilo. Ta je masovno zapadel v začetku leta ter v mesecu januarju. Tako da so se morali v osnovni šoli dogovoriti za rezervni termin in še za delitev na dva dela šole v naravi.
V prvem delu šole v naravi, ki Je bila od 12. januarja do 16. januarja, je bilo 87 otrok, od tega 63 učencev treh petih razredov, 'O otrok ŠPP in 14 učencev iz šole v Podlipi. Za te otroke je skrbelo 21 vaditeljev in razredni-čarjev.
V drugem delu šole v naravi Pa sta bila dva peta razreda z 42 učenci, dvema razredničarkama
in 5 vaditeljev smučanja. Ti pa so bili v Kranjski gori od 19. januarja pa do 23. januarja.
Kot je opaziti, je bila letošnja šola petdnevna, tako da je bil ves program usmerjen v učenje smučanja. Učenci so na snegu prebili skoraj po šest ur na dan in se ob pomoči vaditeljev prav vsi naučili smučati. Tako, da se tudi vsak lahko samostojno smuča in vozi z vlečnico. V prvi skupini, ki je imela resnično idealno lepo vreme, so se vsi poizkusili tudi na tekaških smučeh.
Cena šole v naravi je bila 21.600 SIT, katero so starši plačali v treh obrokih. V to ceno je bila vključena prehrana, prenočišče, prevoz in vožnja z žičnico. Medtem ko je občina prispevala finančna sredstva za nemoten potek šole in za honorarje vaditeljem.
Okoli 30 otrokom je bila nu-dena izposojena smučarska oprema: smuči, palice in čevlji. To
opremo je vodstvo šole v naravi dobilo po zelo ugodni ceni pri firmi Bernik v Kranjski gori (za 5 dni 4.000 SIT).
V hotelu Alpina so jim vsi šli zelo na roko ter jim skoraj uresničili vsako željo. To dobro sodelovanje je plod večletnih izkušenj, saj se učence navaja tudi na hotelsko življenje in obnašanje v njem. Tako je tudi samo osebje hotela z vrhniškimi učenci zelo zadovoljno, kar so nam zagotovili ob našem obisku. V prvem delu so udeleženci šole v naravi imeli res odlično vreme in zelo ugoden sneg za smučanje.
Vseh pet dni je sijalo sonce in vsi, ki že več let hodijo kot učitelji ali vaditelji šole, so nam povedali, da takega vremena zimska šola v naravi še ni imela. V drugem delu pa se je vreme poslabšalo, vseskozi je bila megla in celo nekaj dežja je padlo. Vendar pa so program smučanja v popolnosti izpolnili, le teka na smučeh ni bilo moč izpeljati.
Na obeh delih šole so pripravili tudi družabno - veseli večer v pivnici hotela. Hotel je poskrbel za živo glasbo, vsaka skupina se je predstavila s programom, državni prvak v mešanju pijač Aleš Ogrin pa je vsem zmešal brezalkoholne napitke, ki so ob plesu mladih zelo teknili.
Letos šole v naravi ni spremljal noben zdravnik, ker so se tako dogovorili. Imeli pa so dogovor z Zdravstvenim domom Kranjska Gora, da bi takoj priskočili na pomoč, če bi bilo potrebno. Vsi pa so se zdravi vrnili po petih dnevih smučanja domov.
Ob koncu šole v naravi smo letošnjega voditelja Alojza Pétemela prosili za izjavo:
Vodja šole v naravi Alojz Peternel
«Res smo morali šolo v naravi deliti zaradi objektivnih razlogov na dva dela. Vendar pa se je na koncu to izkazalo za zelo dobro, saj smo lahko z manjšim številom otrok organizacijo in program smučanja dobro izpeljali. Zato bomo tudi to prakti-cirali vnaprej, saj nas že naslednje leto čaka preko 200 otrok od letošnjih 140 otrok. Z manjšimi skupinami se da boljše in kvali-tetneje delati, predvsem v zimski šoli. Ves program smučanja smo izpeljali v celoti, za kar so zaslužni prav vsi od učencev, razrednikov in predvsem vaditeljev smučanja. Povdariti pa moram, da je vrhniška občina pri vrhu v Sloveniji, ki nam še vedno omogoča kar velik del financiranja šole in samo vsi upamo, da bomo tudi v bodoče nudili učencem tak standard šol v naravi kot dosedaj. Tudi osebje hotela Alpina nam omogoča resnično prijetno bivanje, kranjskogorski žičničarji pa izredno ugodne cene dnevnih kart za prevoz z vlečnico. Zato se vsem, ki so nam kakor koli pomagali pri organizaciji, izvedbi in poučevanju še enkrat zahvaljujem, tudi v imenu učencev. Zahvalil pa bi se tudi Alešu Ogrinu, kije že nekaj let naš stalni gost na družabnem večeru ter sponzorju tega večera podjetju »FRUC-TAL«.
S.S.
ANKETA
Otroke smo povprašali o igrici »Zvezdica Zaspanka« Tole so nam povedali:
Igrica mi je bila zelo všeč(An-že, 2.J)
Bilo je lepo. Posebno mi je bil všeč prvi del. (Suzana, 2. a)
Se ponoči sem sanjala o zvezdici. Bila je zelo lepa. (Maja, 3.r Log)
Bila je odlična predstava. Posebno sem se nasmejal razbojniku Ceferinu. (Simon, 4.r, ŠPP)
Lepo je bil vse od začetka do konca. (Anja Knez, l.b)
Najbolj všeč mi je bil 1 det, ko so zvezdice plesale, pa tudi zaspanka mi je bila všeč. (Neža Gabrovšek)
Sv. Job, lep in obnovljen
Cerkev sv. Joba v Sinji Gorici je ena najmanjših cerkva v vrhniški župniji in edina cerkev na Slovenskem, posvečena temu zavetniku čolnarjev.
Na sinjegoriškem hribu stoji od sredine 16. stoletja. V tem dolgem času ji velikokrat ni bilo prizanešeno, ves čas pa jo je neusmiljeno razjedal še zob časa. Ravno ta sovražnik jc postajal v zadnjem času vse bolj viden, tako na cerkveni zunanjosti kot tudi v njeni notranjosti. Dejstvo je bilo, da bo treba cerkev obnoviti.
Pred dvema letoma so vašča-ni Sinje Gorice zadolžili vaški Odbor za pripravo in izvedbo načrta za obnovo njihove podružnične cerkve in nakupa novega zvona, ker so prejšnjega vasi odvzeli v času prve svetovne vojne. K sodelovanju so povabili tudi vrhniškega župnika gospoda Florjana Božnarja.
Vsi skupaj so poprijeli za delo in kmalu je bil zvonik prekrit z novo pločevino, narejena je bila nova cerkvena fasada, urejena drenaža, odtoki meteornih in strešnih voda, pa strelovod in številna manjša opravila, ki so sedaj opravljena.
Da je bila cerkev nujno potrebna obnove, nam pove že podatek, da je bilo samo za ob-
Medvedki za novo pediatrično kliniko
VVZ Vrhnika oz. otroci, ki obiskujejo skrajšan program male šole (SPMŠ), smo se v mesecu, ki ga pri nas imenujemo tudi VESELI DECEMBER, odločili, da ne bomo naredili veselja samo zase, ampak želimo veselje narediti tudi otrokom, ki so v stiski, torej še posebno bolnim otrokom.
Tako smo se skupaj s starši vključili v akcijo MEDVEDKI ZA NOVO PEDIATRIČNO KLINIKO, in sicer z zbiranjem samih medvedkov in zbiranjem
Všeč so mi bili vsi ki so nastopili. Večkrat bi lahko gledali take igrice. (Luka, 4.r Log)
Super, enkratno. (Jadranka, ŠPP)
Ti, ti mesec - zakaj si zvezdico nagnal na zemljo? (Anja, 2.r)
Predstava se mi je zelo vtisnila v spomin. (Sara, 4.r)
Kako smešno, ko se je repatec pripeljal na kolesu. Bilo je fajn -vse.
Zelo mi je bilo všeč vse; glasba, igralci, hiša od Ceferina - super. (Mišo, 3.r)
Ali bomo lahko igrico še kdaj videli? Bila mi je zelo všeč. Pripeljal bi na predstavo še mamico in bratca, ki hodi v vrtec. (Matevž in Urša, 3. in 4.r)
Otroke sta anketirali Ana Sečnik in Jasna Jakopič iz 6. r. OŠ I. Cankarja
novo zidov porabljenih 22 ton cementa. »Toda izplačalo seje,« pravijo Sinjegoričani, »prej doneči zidovi imajo sedaj poln ton in tako vemo, da je zidovje zdravo in bo še dolgo služilo svojemu namenu.« Pri vsem delu so se stroški zelo hitro večali in potrebna je bila nabirka po vasi. Akcija med vaščani je stekla in z velikimi in majhnimi nabirki ter prispevki je bil zbran delež, ki je vsaj malo ublažil primanjkljaj v župnijski blagajni.
Minulo leto so bila zunanja obnovitvena dela končana in prišel je dan, ko je gospod Vinko Prestor blagoslovil obnovljeno cerkev in novi bronasti zvon, ki se je vrnil v zvonik k svojima bratoma po 80-tih letih. Skupaj so zapeli pesem, ki je niso pomnili niti najstarejši vaščani Sinje Gorice. Danes pa tako kot številni drugi zvonovi po vaseh svojim vaščanom oznanjajo k molitvi, maši in nenazadnje k zadnjemu slovesu od naših dragih.
Sv. Job je sedaj lep in obnovljen. Na hribu nad vasjo ga lahko vsak večer opazujemo v soju reflektorjev, ki so nameščeni okoli njega. Prvi del načrta, ki so si ga vaščani Sinje Gorice zadali pred dvema letoma, je tako uresničen in končan. Ostaja pa še drugi del, notranjost cerkve, ki prav tako čaka na obnovo. S tem delom se bodo vaščani Sinje Gorice in gospod Florjan Bož-nar spoprijeli letos.
Nataša Medvešček
denarnih prispevkov s prodajo novoletnih čestitk. Otroci so se z velikim veseljem in zadovoljstvom vključili v akcijo in tako smo ob koncu meseca poslali zajetno pošiljko medvedkov, ki so bili nedavno v tesni povezavi z otrokom, saj vemo, da so medvedki ena prvih otrokovih igrač in da so jim bili velikokrat v oporo. Hkrati pa so otroci oblikovali veliko novoletnih čestitk, ki so jih doma starši, ki znajo ceniti otroška dela, tudi kupili. Tako smo zbrali 29.200,00 SIT, ki smo jih že nakazali.
Zato se ob tej priložnosti s sodelavko Marto Samotorčan zahvaljujeva za izkazano dobroto in zaupanje.
Najin cilj je bil v otroku vzbuditi željo in potrebo pomagati po svojih močeh in tako vzgajati otroka za vrednote, ki so nam včasih preveč tuje.
Nuša Urbančič
Sredi meseca oktobra je prišla v razred gospa Sonja Barbo. Iskala je mlade igralce. Povprašala je otroke od prvega do osmega razreda. Našla nas je.
Meni se je ponudila krasna priložnost. Dobila sem vlogo v igrici in bila sem vesela.
Dobili smo datum za vaje in začeli smo. Nekaj časa smo vadili v šoli v razredu, ki je bil premajhen za našo številno ekipo. Težko smo našli skupen termin, ker so imeli nekateri igralci turnus. Veliko smo zamujali, dnevi pa so tekli.
V decembru smo dobili prostor za vaje na odru v Cankarjevem domu. Bilo je zelo zabavno. Vaje smo imeli dvakrat na teden. Vsi smo že dokaj dobro poznali svoje vloge. Nekateri smo jih celo zamenjali.
Malo pred koncem je morala sprejeti vlogo meseca tudi ga. Sonja Barbo, kije imela že tako veliko drugega dela. Učila nas je igranja, skrbela je za sceno in kostume pa za občinstvo in dvorano. Zelo zabavno je bilo tudi, ko smo postavljali sceno. Vsi smo nekaj delali in hiteli vsevprek. Pri postavitvi so nam pomagali tudi nekateri učitelji iz ŠPP, gospa Mici, gospod Marko, gospa Milena in študentka Mateja. V veliko pomoč pa so nam bili: Barbara, Matevž, Vesna, Janez, skoraj vsa družina Barbo, ki so v času predstave skrbeli, da je vse potekalo, kot je treba.
Mamica naše glavne junakinje Zvezdice Zaspanke je skrbela za glasbo in, Vesna je skrbela za svetlobo, Matevž je odpiral -zapiral zastor. Janez pa je pomagal pri prenašanju kulis.
ZAČELI SMO! ŠLO JE ZARES! Nič več sprenevedanja. Kot smo ga včasih uprizarjali pri vajah. V začetku smo imeli malce treme, ki pa je izginila kmalu po prihodu na oder. Zaigrali smo tako, kot smo si le želeli. Šlo je brez napak in vsi so bili očarani. Odhajali so z nasmeškom na obrazu, nekateri pa so spustili celo kako solzo veselja.
Mislim, da smo se kot ekipa krasno ujeli. Prejeli smo ogromno pohval.
Igrica Zvezdica Zaspanka je bila namenjena učencem do četrtega razreda in šoli s prilagojenim programom. Ogledala pa si jo je tudi predšolska mladina iz Loga.
Upamo, da bomo igrico še kdaj ponovili ali pa se naučili še kakšno novo in z njo spravljali v smeh ta mala lica.
Katja Dalič
Aljoša nam je z veseljem pokazal, da se je že navadil smučati.
''■"a izmed skupin je ravno čakala na vlečnico.
v preddverju hotela je bilo potrebno sezuti smučarske čevlje ter se pre-°buti v copate.
Pri jedi pa so se vsi nekako umirili in z užitkom pojedli obrok.
Božični koncert
V četrtek, 26. decembra 1996, na godovni dan sv. Štefana, je župnijski zbor sv. Pavla z Vrhnike pod vodstvom s. Bože Čo-tar pripravil tradicionalni božični koncert. Mešani pevski zbor je ob spremljavi orkestra zapel štirinajst božičnih pesmi in s tem številom zaznamoval leto svojega obstoja. V pesmih Dete rojeno, Zveličar nam je rojen zdaj, Božična noč in Posvetil nam je veseli dan so kot solisti zapeli Špela Petkovšek, Judita Caserman, Blaž Tomšič in Aleš Kovač. Koncert je s povzetki iz pesmi in božičnimi razmišljanji povezoval Boštjan Koprivec. Pevci župnijskega pevskega zbo-ga z Vrhnike so poleg sožuplja-nov z božičnimi pesmimi razveselili tudi številne druge vernike v Ljubljani in Postojni.
Nataša Medvešček
12 NAŠ ČASOPIS
DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC
JANUAR 1997
Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec obvešča vse lastnike gozdov, ki so utrpeli škodo kot posledico žledoloma, da do 19. 2. 1997 vložijo zahtevke za znižanje katastrskega dohodka. Obrazec vloge se dobi na krajevni skupnosti ali Občini Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, kjer se vloge tudi zbirajo.
OBČINA
DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC Ul. Vladimirja Dolničarja 2 1356 DOBROVA tel./fax: 641-099
Bilo je lepo in toplo
»Rahel veter pesem nosi, milo pesem angelov, po vsej zemlji nežno trosi sina stvarstva blagoslov.«
M. M.
m     %   P? k,
BOŽIČNI KONCERT V HORJULU-(Učenci glasbene šole Vrhnika, ki obiskujejo oddelek v Horjulu, so pripravili bogat in pester spored v jedilnici osnovne šole v Horjulu, ki se ga je udeležilo veliko staršev in drugih krajanov. Najmlajši izvajalci glasbenih stvaritev so bili nagrajeni z burnim aplavzom. Na fotografiji: učenci glasbene šole s svojimi učitelji.
Proti koncu vsakega leta nas december postreže z lepimi prazniki. Od nas samih pa je odvisno, kako vesele, zadovoljne in srečne si praznike naredimo mi, sami.
Letos nas je december za praznike obdaril še s snegom in mrazom, ki pa nista mogla skaliti prijetnih trenutkov ljudem, ki so se na Štefanovo zbrali v dvorani pograjskega kulturnega doma, da bi prisluhnili prireditvi PESEM MIRU.
Organizatorji in izvajalci so hoteli s prireditvijo doseči več ciljev, več namenov.
Najprej so hoteli pokazati krajanom, kako so napredovala obnovitvena dela dvorane, ki so potekala od poletja naprej. Vsi obiskovalci so lahko videli, da dela še niso končana, občutili pa so, da novo centralno ogrevanje dobro deluje. Predsednik KS Maks Rutar je pojasnil, kako so dela potekala, kako je z denarnimi sredstvi, koliko je bilo opravljenega prostovoljnega dela, kaj bo še treba postoriti, pa tudi koliko bo stalo, da bo
dvorana res lepa in varna. Na vse prisotne je prijetno delovala nova odrska scena — Polhov Gradec z Goro, Toščem in Grmado v ozadju, kot se vidi tam od Briš, ki jo je »namalal«, naslikal Rafael Smuk.
S kulturnim programom so hoteli krajanom tudi polepšati božične praznike ter ob dnevu samostojnosti — 26. decembru — okrepiti naša narodna in domačijska čustva. Poleg tega pa so želeli tudi pokazati, da so tudi domači ljudje sposobni v prostih besedah in verzih ter v glasbeno vokalnem poustvarjanju izražati tisto, kar je v človeku dobrega — mir, ljubezen, prijateljstvo. Predvsem pa so želeli v srca vsem vnesti pravi božični mir.
Pesmi so peli trije cerkveni pevski zbori in moški zbor TD Briše. Otroškega je vodila Katarina Tominec, Pograjske slav-čke Marija Nartnik, Mešani zbor in tudi Moški zbor z Briš pa Marijan Malovrh. V prvem delu programa so zapeli božične pesmi, lepo pa ga je sklenila Romana Jankovec z recitacijo pesmi SVETI VEČER, ki jo je napisal pred 110. leti rojeni pesnik in prevajalec, domačin Gri-ša Koritnik. Verjetno je bila pe-
BOGATE KOLINE PRI MEŽNARJEVIH - (Pri Mežnarjevih na Koreni so novoletne praznike povezali z domačimi ter tako imeli obilo dela z izdelavo krvavic, pečenic in sala, kakor tudi s pripravo mesa za skrinjo, saj je šla pod nož poleg pujsa tudi goved. (F.B.)
Kako so se oblačili včasih
IZLETI TUDI VNAJTEŽJIHRAZMERAH—Horjulskiplaninci tudi pozimi ne držijo križem rok. Vsak petek zvečer se odpravijo na pohod na Koreno, tretjo nedeljo v januarju pa so krenili tudi na peturno turo Kožljek-Koreno-Mali vrh. Izleta se je resda udeležilo bolj malo planincev, kipa so, vsaj tako je bilo videti na začetku poti, kar uživali v snežni idili.
B. V.
Horjulčani, predvsem pa tukajšnji osnovnošolci, so lahko pred koncem lanskega leta kar dvakrat zapored občudovali oblačila, ki so jih nekoč nosili moški in ženske v horjulski dolini. Predstavitvi v prosvetnem domu, kjer so razen oblek prikazali tudi nekaj starih krajevnih običajev, je sledila še razstava v jedilnici osnovne spole, kjer pa so bila oblačila opremljena zgolj z opisi.
Turistični podmladkarji osnovne šole so pod vodstvom mentorice Ide Intihar razstavili več starih ženskih oblek, kijih je menda nosila Bognarjeva stara mama. Dobro ohranjena obalčila je pod-mladkarjem dala Terezija Ga-brovšek, zdajšnja lastnica Bog-narjeve hiše. Na podstrešju njene stare hiše pa so poleg oblek našli tudi staro skrinjo, narejeno še v prejšnjem stoletju (razstavili so jo v šoli), motovilo za navijanje preje, dobro ohranjeno trlico in moške spodnje hlače iz platna. Menda niso služile le kot perilo, pač pa tudi za košnjo v vročem poletnem času.
Domačinka Francka Vrhovec je za razstavo prispevala dva stara predpadnika: enega, svilnato-satenastega, kije bil črn in s čipkami, drugega, platnenega, kipa je bil bel in z vezeninami. Oba so nekdaj uporabljali za boljše priložnosti.
Na razstavi je bila na ogled tudi »kocka«, ogrinjalna ruta na
štiri vogale, platneno perilo (tudi ta oblačila so dobili od Francke Vrhovec) in črna obleka iz satena. Le-ta je bila sploh najstarejša od vseh primerkov, uporabljali pa so jo le kot »tabol gvant«.
B. V.
Lovci so nam podarili zrnje za ptice
Že pred prvim snegom smo pred učilnico postavili štiri ptičje krmilnice. Zrnje, ki smo ga prinesli od doma, so ptice hitro pojedle. Predlagali smo, da lovce prosimo za prispevek. Napisali smo jim pismo in že čez nekaj dni so nam pripeljali kar 30 kg sončničnih semen. Še tisti hip smo napolnili vse hišice, ščinkavcem pa smo natresli zrnje pod hišico.
Danes ptice zrnja še niso opazile, jutri pa bodo zagotovo že tu.
Lovcem LD Polhov Gradec pa se najlepše zahvaljujemo za zrnje.
Učenci 4.a OŠ Polhov Gradec
TUDI PRIJASLICAH PRIDE PRA VDOMIŠIJIJA —Jaslice Gorju-povih z Brezij pri Dobrovi so bile tudi letos nekaj posebnega. Namesto na omarico, na mizo ali pod bogkov kot jih je lastnik Štefan Remškar postavil kar na tla v kot, vendar velike in domiselne, kot jih le redko vidimo v kmečkih domovih. Hlevček je bil pravcata mala votlinica in tudi figurice so bile velike za dobro ped; betlehemsko pokrajino pa je poživljal še studenček s pravo tekočo vodo. Lani so bile Gorjupove jaslice še brez studenca, prihodnje leto pa nameravajo na njem postaviti še mlin. Pač, »da bo bolj pestro«, pravijo pri Štefanu Remškar ju.
B. B.
sem prvič recitirana v Polhovem Gradcu.
Potem je Jožica Kavčič osvežila naš zgodovinski spomin o narodovi preteklosti in o tem, kako smo ustvarjali našo samostojnost in kaj smo ob tem tako občuteno doživljali. Zaželela je, da bi zlasti mladi ljudje mogli vsako leto ob praznovanju dneva samostojnosti v svojih srcih občutiti vsaj nekaj tiste radosti, kot smo jo Slovenci občutili leta 1990 ob izglasovanem plebiscitu.
V drugem delu programa sta zbora Pograjski slavčki in Moški zbor zapela svete pesmi. Nekatere je na harmoniju spremljal Rok Rus. Ob koncu pa so
nastopajoči in gledalci skupaj zapeli Žive naj vsi narodi...
Z verzi in besedili Marijana Malovrha je program vodil dr. Janko Dolinar.
Menim, da je bila prireditev PESEM MIRU prisrčna, domača, daje bilo vsem ob njej v srcih lepo in toplo, da so odhajali na svoje domove s prijetnimi občutki in željo, naj bo novo leto veselo, s trdnim zdravjem, vedrino in uspehi blagoslovljeno.
»Od nekdaj sem ljubil te, domovina, od nekdaj sem ljubil tvoj rod in tvoj gaj. Tisoče zvezdic ti je zemljo pokrilo, z odejo srebrno te spet obdarilo, vsa krasna praznuješ svoj praznik nocoj, ves rod se slovenski raduje s teboje!«
M. M.
Zapisla: Jožica Kavčič
Foto: Jože Kavčič
Kmetijski zavod Ljubljana Kmetijska svetovalna služba (KSS) Enota Dobrova, Ul. V. Dolničarja 2 1356 Dobrova tel. št. 267-370
OBVESTILO OSNOVNIM ŠOLAM
V želji, da spoznamo kmetijske poklice in eno od srednjih kmetijskih šol, organizira Kmetijska svetovalna služba enota Dobrova v sodelovanju z Občino Dobrova-Horjul-Polhov Gradec enodnevno ekskurzijo za učence višjih razredov OŠ, njihove starše in tudi učitelje. Prosim, da se učenci udeležijo ekskurzije v spremstvu staršev ali predstavnika šole!
Okvirni program ekskurzije:
— odhod iz Dobrove (izpred Zadružnega doma) ob 8. uri
— ogled Srednje kmetijske šole Grm pri Novem mestu (vseh učnih prostorov, vključno s posestvom in dijaškim domom)
— kosilo na kmečkem turizmu
Točen program (možne so tudi spremembe) bo znan do 10. 2.1997 in vam ga bomo posredovali naknadno. Ekskurzija je predvidena za četrtek, 20. 2. 1997, prijave pa zbiramo (KSS) do 12. 2.1997.
Za informacijo:
Šola izobražuje za poklice: kmetijski delavec, kmečka gospodinja, poljedelec-živinorejec, kmetijskih tehnik (šolanje traja 2, 3 ali 4 leta).
Omenjeno ekskurzijo organiziramo v želji, da bi čimveč otrok in njihovih vzgojiteljev spoznalo kmetijske poklice in možnosti izobraževanja po končani OŠ. Prosim, da obvestite svoje učence in jim omogočite, da pobliže spoznajo vsaj eno od srednjih agroživilskih šol. Lahko se dogovorimo tudi za krajše predavanje, na katerem vam predstavim tudi druge poklice in šole za področje kmetijstva, živilstva, gozdarstva, veterine... Nekaj o tem lahko tudi zveste na sami ekskurziji.
Vabljeni, da se nam pridružite! Dobrova, 22.1.19997
Kmetijska svetovalka ing. Nada Gabrenja
Krajevna skupnost Horjul
objavlja
prosto delovno mesto za pogodbeno opravljanje del tajnika KS Horjul
Pogoji:
— poznavanje administrativno-tehničnih del in finančnega poslovanja
— organizacijske in komunikativne sposobnosti
— samostojnost dela
Na prosto delovno mesto se lahko prijavijo kandidati, ki imajo stalno bivališče na območju KS Horjul.
Pisne prijave oddajte v roku 8 dni na naslov: Krajevna skupnost Horjul, Horjul 57,1354 Horjul.
JANUAR 1997
DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC
NAŠ ČASOPIS 13
*** I
Uničeno drevje v gozdu pri Dobrovi
Žled napravil pravo opustošenje
Mnogi še niso odpravili vseh posledic, ki sta jih povzročila lanskoletni sneg in žled, ko so se Pojavile nove. Kot je razvidno iz poročila in ocene škod v občini Dobrova - Horjul -Polhov Gradec, je letošnji žled pustošil še zlasti v višjih predelih, na nadmorski višini od 450 do 700 metrov. Prizadetost gozdov ocenjujejo (v povprečju) na 35 odstotkov, ponekod pa je bilo gozdno drevje uničeno tudi do 50 odstotno.
Porušena in polomljena drevesa so marsikje napravila škodo tudi na električnem omrežju. Prav vsa gospodinjstva v občini so občutila izpade električne energije, v nekaterih naseljih in posameznih domačijah pa so bili brez elektrike tudi po več dni.
Podobno je bilo s telefonskim omrežjem, še zlasti tam, kjer potekajo zračne linije prek gozdov. Zaradi rušenja drevja je prišlo tudi do številnih cestnih zapor. Vzdrževalcem cest, gasilcem in drugim krajanom je uspelo usposobiti za promet vsaj glavne povezovalne ceste, več težav pa je bilo na krajevnih cestah.
Do zdaj odpravljeno škodo na lokalnih cestah ocenjujejo na 5.850.000 tolarjev, za dokončno prevoznost cest pa bo potrebno še okoli 3.950.000 tolarjev. Škode na ostalih cestah v občini naj bi bilo za 9.500.000 tolarjev. Precej prizadeta pa je tudi javna razsvetljava (potrgane žice in podrti drogovi). Tu ocenjujejo škodo na 2.750.000 tolarjev.
OSNOVNA ŠOLA HORJUL: 2. A SE PREDSTAVI
učenci 2. a razreda OŠ Horjul smo v decembrskih dneh pripravili igran Program s spletom zimskih igric.
Predstavili smo se staršem, bratcem in sestricam, učencem 1. in 2. razreda in vrtičkarjem.
Razstava na Dobrovi
Odbor za zgodovino in kulturo pri GD Dobrova je tako kot pred enim letom tudi ob koncu lanskega leta pripravil v dvorani gasilskega doma razstavo o preteklosti našega kraja in okolice ter o naših prednikih, ki so nam zapustili bogato zgodovino. Na našem območju smo poskrbeli, daje vabilo za razstavo dobilo vsako gospodinjstvo, hkrati pa tudi gasilski koledar za leto 1997, v katerem je natisnjenih 19 slik, ki prikazujejo gasilsko društvo Dobrova skozi vsa leta našega obstoja do letošnjega leta, ko praznujejo 100-letnico našega društva.
Na razstavi, ki je bila že v znamenju 100-letnice gasilskega društva Dobrova, je bilo največ slik predmetov in dokumentov o delovanju društva ter sosednjih gasilskih društev, kot so: GD Kožarje, GD Podsmreka, GD Brezje in GD Hruševo, s katerimi zelo dobro sodelujemo. Od vsakega društva so bile razstavljene najstarejše slike in postopoma vse do sedaj.
Našemu povabilu na razstavo se je odzvalo tudi Občinsko društvo kmečkih in podeželsih žena, s katerim že dalj časa vzorno sodelujemo. Žene so predstavile zelo lepe prte, čipke in druge vezenine ter ročno poslikane svilene izdelke in steklenice. Najlepše pa se jim zahvaljujemo za podarjeno pecivo, s katerim smo lahko postregli obiskovalcem v času enotedenske razstave.
Na razstavi je bilo veliko pozornosti deležno 62 bankovcev, in sicer od avstroogrskih kron, vinarjev in vseh vrst dinarjev, ki so jih uporabljali na našem ozemlju do osamosvojitve Slovenije.
S slikami je bila lepo predstavljena naša cerkev in božja pot na Dobrovi, o kateri je pisal že Janez Vajkard Valvasor in za njim še mnogi zgodovinarji, saj njen začetek sega v leto 970 in je stara že 1027 let. To zelo znano božjo pot Marije v leščevju z lepo baročno cerkvijo zelo radi in vsako leto v večjem številu obiskujejo ljudje od vsepovsod. Predstavljen je bil tudi 1000-letni hrast — orjak, ki je rastel ob cerkvi, posekali pa so ga 10. aprila 1888.
Predstavljene so bile slike o delu Prosvetnega društva, ki se je pozneje preimenovalo v KUD Dolomiti. Z njih je razvidno, kako bogata in cenjena je bila kulturna, predvsem dramska dejavnost na našem območja že od nekdaj, sprva v starem prosvetnem domu, sedaj pa že 45 let v dosedanji dvorani. Vselej pa je v tem društvu delalo in nastopalo veliko članov GD, kar je bilo vidno z mnogih razstavljenih slik.
Kinološko društvo iz Ljubljane seje predstavilo s slikami o vzgoji psov in o reševanju izpod ruševin podrtega ljubljanskega kolizeja. Sodelovanje z gasilci je pomembno ob raznih elementarnih nesrečah.
Skladatelj, dirigent in glasbeni pedagog Emil Adamič, rojen na Dobrovi 25. 12. 1877, je bil predstavljen z življenjepisom in slikami. Njegova glasbena zapuščina šteje več kot 1000 del, med njimi prevladujejo vokalna
Zakaj pingvinov ne zebe v noge
dela za moške, ženske, mešane in otroške pevske zbore. Umrl je 6. 12. 1936.
Dr. Jožef Poklukar - glavar dežele Kranjske, rojen 7.3. 1837 v Krnici, je bil z Dobrovo povezan še iz šolskih let. Pogosto je obiskoval svojega strica, kije bil župnik na Dobrovi in ko se je februarja 1875 poročil z Blasni-kovo hčerko Aleksandrino in postal solastnik Blasnikove tiskarne, si je na Dobrovi kupil posestvo in dal zgraditi rezidenco. Bil je doktor prava in eden najvidnejših politikov tedanjega časa ter si je prizadeval za Slovence in slovenski jezik v šolah. Umrl je 17. 3. leta 1891.
Prvo poštno službo na Dobrovi je organiziral dr. Jožef Poklukar v letih 1875 do 1878, ko seje preselil na Dobrovo. Leta 1875 pa jo je prevzel naduči-telj Matija Rant in kasneje njegova hči Marija. Razstavljene so bile slike pošte, pred katero stoji poštna kočija, ter najstarejši poštni nabiralnik, trobenta in tabla Cesarsko-kraljevi poštni urad.
V povezavi z dobrovskim grbom so bile predstavljene slike in življenjepisi treh mož, ki so napravili prvi osnutek za grb. To so bili: arhitekt Jožef Plečnik, dr. pater Gvido Rant ter rezbarski in pozlatarski mojster Ivan Dolinar. Predstavljen je bil tudi grb, ki gaje tik pred razstavo izdelal Janez Dolinar.
Razstava je bila odprta od ponedeljka, 23. 12., do nedelje, 29.12.1996. Povečanih fotografij je bilo razstavljenih prek 300. Med prvimi obiskovalci so bili učenci Osnovne šole Dobrova s svojimi učitelji. Razstavo si je ogledalo še veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so v knjigo vtisov napisali same pohvale.
Kot avtor razstave bi se rad zahvalil vsem, ki ste mi kakor koli pomagali, in vsem, ki ste razstavo obiskali, saj je bila pripravljena z veliko dobre volje.
Janez Dolinar
Napake v tretji izdaji Atlasa
V 4. a razredu OŠ Polhov Gradec smo pregledali tretjo izdajo Atlasa Slovenije in ugotovili, da ima ta izdaja pomanjkljivosti. Natančneje smo pregledali stran 125 (Polhograjsko hribovje z okolico) in ugotovili naslednje:
- Kmetija ob Mali vodi (A/2), v Atlasu imenovana Cepin, se imenuje Cepin,
- Pod Grmado manjka Mala Grmada (nadm. višina 895 m),
- Praproče imajo nadmorsko višino 538 m,
- VMačkovem Grabnu manjka kmetija Maček, po kateri se ta graben imenuje,
- Nejasno je, za kateri kraj velja nadmorska višina (C/2, Dolenja vas ali Dvor),
- Manjka ime potoka Jer-nejčkov graben pod Srednjim vrhom (A/2).
O pomanjkljivostih smo obvestili Geodetski zavod Slovenije. Preglejte tudi vi karte področij, kijih dobro poznate in preprečite ponavljanje napak v nadaljnjih izdajah Atlasa Slovenije.
Mateja Praprotnik
V razredu smo pripravili pecivo, ki smo ga ponudili domačim. Na prireditvi smo predstavili prvo številko razrednega časopisa Igre besed.
(Razredničarka Mojca Kavčič - Potrebuješ)
Nekoč je živel pingvin, ki ga je že od rojstva zeblo v noge.
Ob rojstvu gaje obiskala mala vila. Rad bi vedel njen naslov, morda bi ga ona rešila nadloge. Šel je k staremu mrožu in ga prosil za naslov male vile. Dobil je njen naslov in se odpravil k njej. Prišel je do hiše in potrkal na vrata. Vila jih je odprla, pingvin pa je vprašal za napoj, ki ga lahko reši. Vila mu je dala zelo težko nalogo. Moral je po prstan, ki je ležal na samotnem otoku. Preden je prišel do pr-
stana, se je moral prebiti skozi tri velike oceane zla in premagati dve morski kači, ki ju še noben človek ni premagal. Odpravil se je in brez strahu prišel do samotnega otoka. Na njem je našel zlat diamantni prstan. Čez tri tedne seje spet vrnil nazaj na Antarktiko.
Vili je dal prstan, ona pa njemu napoj, da ga nikoli več ne bo zeblo v noge.
Jure Grjolj, 4. a razred OŠ Polhov Gradec
Tudi
blagoslov konju
Na dvorišču Gorjupovih na Brezjah je bil na Štefanovo kaj nenavaden vrvež. Tjakaj je prijezdilo kar 16 konjenikov iz Konjeniškega kluba Horjulka, z Brezij, Horjula in celo iz Polho-
vega Gradca, da bi, kot je nekoč že bil običaj, dobili blagoslov tudi za svoje varovance. Blagoslov konj je opravil dobrovski župnik Anton Golob.
»Dolgo sem že duhovnik, marsikaj sem že blagoslovil, konj pa še ne,« je po končanem obredu povedal lastnikom konj in drugim, ki jih je zanimal obred. Dobrovski župnik jih je spomnil, da je tudi Noe imel v svoji barki živali in na preroka Jona.
B.'V.
Mogočna snezaka
»Zima, zima bela«so veselo prepevali in rajali malčki v horjulskem vrtcu ob dveh mogočnih snežakih, ki so ga z vso zavzetostjo pomagali narediti svojim vzgojiteljicam in sedaj stojita nedaleč od vhoda kot ponosna stražarja.
|P1 '
Nedaleč proč pa se je Marko Lončar trudil z vso razpoložljivo mehanizacijo, da bi čim prej usposobil oziroma očistil sneg z najpomembnejših površin, kot avtobusne postaje, križišč pošte in ambulante, ki sta pa žal zaradi nekaterih parkiranih vozil občanov, ki se vozijo dalje v službo z avtobusom, prišli na vrsto šele v nedeljo. (F. B.)
Horjulci v Dražgoše
Štirideset kilometrov dolge poti iz Pasje ravni do Dražgoš se je med stodevetinosemdesetimi pohodniki udeležilo kar sedem članov PD Horjul. Med njimi so bili kar štirje (veterani(, saj se je Ivan Krvina podal na to pot že petič, Zdravko četrtič in Anton tretjič. Tretjič je bil na pohodu tudi Slavko Delalut, drugič Franc Košir, prvič pa Ludvik Filipič in Marko Vrhovec. Na pot so krenili v soboto izpred domačije kmečkega turizma ob dvaindvajseti in petinštirideset
minut ter na cilj prišli naslednji dan okrog desete ure dopoldan.
Nočna hoja po globokem snegu, ki jo je spremljalo pokanje lomečih se vej in drevja, je bila zelo naporna. Toda fantje so po nekajkratnih krajših odmorih in okrepčilih vendar pravočasno prišli na cilj in prisluhnili besedam govornika dr. Matjaža Kmecla, ki je med drugim dejal: »Nikogar ni biti sram slovenske zgodovine, saj se je tu gradila protifašistična Evropa in tudi današnja svobodna Slovenija.«
Kar precej utrujeni, vendar ponosni, da so kljubovali snegu, noči, ledu , skratka vsem nemogočim vremenskim prilikam, so se možje vrnili domov.
ZUPANOVA BESEDA
V JANUARJU OCENJUJEMO OPRAVLJENO DELO IN SI ZASTAVLJAMO NOVE CILJE
Življenjske zakonitosti so zelo enostavne, seveda le pod pogojem, da si pred njimi ne zatiskamo oči in ne bežimo zavestno od njih. Na primer: vsak človek je svet zase in izpostavljen vsem vplivom tudi v duhovnem smislu. Vse dobro in hudo je torej sestavni del našega življenja.
Ob priznavanju te pravice sebi in seveda tudi bližnjim se ustvarja dodatna sprostitev in novo veselje do življenja v skupnosti, katera pa res zaživi šele takrat, ko v njej zavlada sožitje v smislu medsebojnega dopolnjevanja in izmenjave posameznih darov in talentov prav zaradi priznanja opisane nepopolnosti vsakega človeka in skupnosti.
Da pa bi se med seboj lahko dopolnjevali in napisano v praksi potrjevali, se spoznavajmo med seboj. Izmislimo si skupne za vse koristne cilje in se povezujmo z za vse koristnim delovanjem! Če pa tega nismo sposobni storiti, bodo naše skupnosti samo še bolj odtujene med seboj!
Razmišljajmo tudi v tej smeri!
NOVOSTI NA PODROČJU URADNIH UR OBČINE BREZOVICA
Čas je dragocen, tako Vaš, kot tudi moj. Zato tudi star način uradnih ur ni najboljši. Vabim Vas torej, da pred obiskom občine opišete problem in ga nam odpošljete po pošti, ali pa nas pokličete, da se dogovorimo za obisk in ob tem vlogo prinesete osebno. Izkušnje so namreč pokazale, da se največ zadev tako najhitreje reši.
NEPRESTANO SE PREVZGAJAJMO NA VSEH PODROČJIH!
Z življenjem po starih navadah smo si in si še kopljemo lastne grobove: Se huje pa je to, da uničujemo bivanjski prostor tudi našim zanamcem. Pa tako malo je potrebno, da namesto smeti vrnemo industriji surovine in okolju kompostirano gnojilo. Le zaživeti moramo kot sestavni deli narave in si pravočasno izbiti iz glave vlogo izkoriščevalcev in gospodarjev, v kateri smo naredili okolju že toliko škode. Prebudimo se tudi na tem področju in še povečajmo tudi tovrstne aktivnosti!
SNEG PA ŠE PADA S STREH!
Sami ste se prepričali, kako je nevarno še posebej tam, kjer pada na cesto. Kdo bo kriv, če pade na otroke iz vrtca ali na nič hudega slutečo voznico ali voznika.
Zahvaljujem se vsem, ki ste s snegobrani odstranili te nevarnosti. Ostale pa opozarjam, da se pripravljajo hude kazni, dražje od sne-gobranov in še vedno neprimerljive z mogočo invalidnostjo ali smrtjo nedolžnih ljudi.
Premoženje krajevne skupnosti
POBUDE
NA VELIKI PONEDELJEK, 31. MARCA BOMO RAZVILI ZASTAVO IN PRIVZELI OBČINSKI GRB
Za to priložnost pripravljamo knjižico s predstavitvijo stanja življenja v današnji občini. Zato prosim vse občanke in občane, da čimprej posredujete na županstvo (24 ur na dan po telefaxu na št.:653-223, osebno ali po pošti) vse zanimive osebnosti - prebivalke in prebivalce naše občine in dejavnosti, da Vas (jih) bomo lahko zapisali v lastno kroniko. Brez Vašega sodelovanja bo delo nepopolno. Prav tako so vabljeni k predstavitvi vsi obrtniki in podjetniki, društva, klubi, vrtci, šole, župnije in ostale skupnosti.
Zadnji rok za zbiranje tovrstnega gradiva je 15. februar!
Na prvem srečanju voditeljev institucij in skupnosti 16.1.1997 smo se dogovorili, da bo osrednja prireditev popoldan pri OS Brezovica ali v njej. Povabim Vas torej, da s skupnimi močmi izkoristimo tudi to zgodovinsko priložnost in z njo opogumimo in obogatimo sebe in širšo skupnost. Tako, kot vsa leta bivanja v samostojni Sloveniji pa vas letos še posebej vabim k urejanju medsebojnih odnosov in okolja. Zunanje znamenje pa naj bodo tudi posajene breze in vse ostale aktivnosti do konca marca 1997, ko si bomo zastavljali že nove cilje.
NAM BO MORDA LETOS USPELO SPLESTI KRAJEVNI VENEC OKOLI CERKVE NA ŽALOSTNI GORI?
Kljub temu, daje v župniji Preserje kar sedem cerkva, jih domačinke in domačinj skrbno vzdržujejo in obnavljajo. Vsako letojDre-senetijo zahvaljujoč prizadevnim: župniku, članicam in članom ŽPS, ključarjem in ostalim, z obnovitvami in posodobitvami. Svetišče na Žalostni gori pa ni samo presersko, saj je najbolj znano božjepotno središče tako v naši občini, kot tudi v širšo okolici. Seveda je še nekako neodkrito in premalo izkoriščeno tako v duhovnem, kot tudi kulturno - turističnem smislu. Cerkev je lepo obnovljena, k obnovi pa kličejo tudi kapelice na obzidju okoli cerkve. Prav te pa so tudi priložnost za tesnejšo povezavo občinske skupnosti tudi v tem smislu. Predlagam torej, da vsak kraj v naši občini prispeva k obnovi ene (svoje) kapelice in da tajco ustvarimo simbolični krajevni (kapelični) venec okoli cerkve na Žalostni gori.
ZAČNIMO POVSOD, TUDI NA POGREBU!
Če hočemo resnično zaživeti v novem, se moramo od starega posloviti tako nekako, kot smo se poslovili od starega leta. Tudi te zakonitosti veljajo na vseh področjih. Torej tudi pri reformi lokalne samouprave ali v družinskem življenju. Seveda nas tudi tovrstni obredi združujejo ali razdvajajo, zato in pa tudi zaradi odnosa do pokojnega in svojcev potrpimo drug z drugim in sledimo pogrebnemu obredu od začetka do konca!
Opustimo stare strahove in se ne izogibajmo vstopa v cerkev, kjer bomo slišali kvečjemu kaj dobrega.
Vprašajmo se torej po vzroku za tako obnašanje in po namenu našega obiska pogreba! Če se sorodniki odločijo za sprevod pokojnika do groba skozi cerkev, je torej prav, da jim stojimo ob strani tudi v cerkvi, kar nam bo gotovo le koristilo v našem lastnem nadaljnjem življenju.
Pri tej, za marsikoga tudi pogumni odločitvi pa si lahko pomagamo tudi z dejstvom, da so že veliko naših prednikov drugi nesli skozi cerkev v začetku življenja (h krstu) in da bodo tudi nas in naše potomce skoraj gotovo nosili skozi cerkve v grob.
Namen članka je pojasniti stanje na področju krajevnih skupnosti, da ne bi prišlo do nepravilnih trditev in s tem do zavajanja krajanov oz. občanov.
Kaj je lastno premoženje, ve vsak občan, saj ima vse pravice odločanja in razpolaganja z njim in tudi dolžnost varovanja in ohrajanja. Ko je beseda o skupnem premoženju, pa naj se imenuje splošno ljudsko premoženje, družbena lastnina ali morda v bodoče javna lastnina, pa marsikomu ni več jasno. Status lastne — privatne in javne lastnine je odvisen od družbeno-politične ureditve države.
Po letu 1945 je prišlo do spremembe, in to iz kapitalistične v socialistično državno ureditev. Del privatne lastnine je bil nacionaliziran in po tedanji zakonodaji so postala privatna sredstva (tovarne idr.) državna lastnina. Ž njo je upravljala država, administrativno, plansko in centralistično. Za racionalnost poslovanja takrat niso skrbeli. Financiranje poslovanja državnih podjetij je bilo iz državnega proračuna po planu. Že po preteku prve petletke je država ugotovila, da seje od vloženih 100 enot ohranilo v gospodarstvu le ' 80 enot, kar 20 enot sredstev je bilo uporabljenih neracionalno. V naslednji petletki je bila racionalna izraba vloženih sredstev še slabša. Tako neracionalno gospodarjenje s sredstvi je spodbudilo zakonodajalca, da je leta 1955 ukinil državno lastnino. Državna sredstva so bila preoblikovana v družbena in dana v upravljanje družbenim podjetjem prek delavskih svetov.
Od leta 1955 do oktobra 1989 je bila v gospodarstvu in na drugih področjih družbena lastnina v upravljanju podjetij, občine, krajevnih skupnosti ali drugih pravnih oseb. Zakonsko je bilo določeno, daje potrebno z družbenimi sredstvi ravnati v smislu dobrega gospodarja, vendar se to ni zgodilo. V gospodarstvu je bilo sklenjenih vse več škodljivih pogodb za podjetja, zlasti zaradi osebnega izkoriščanja. Kontrolni organi niso mogli ustrezno ukrepati, ker ta člen ni bil sankcioniran. Zaradi tako neracionalne porabe družbenih sredstev zakonodajalec 1. 1989 ponovno uvaja zasebno lastnino v želji, da bi ob racionalnem upravljanju z lastnim kapitalom ravnali enako kot z družbenim.
V zadnjem obdobju je uvedena denacionalizacija, lastninjenje družbenih podjetij ter lokalna samouprava in s tem delitvena bilanca med 5 bivšim občinami in devetimi novo nastalimi. Ti postopki se v določenih primerih prepletajo in bodo bržkone trajali še nekaj let. Pravnoformalno status družbene lastnine še ni urejen. Ne ve se, kako jo bo zakonodajalec poimenoval in kdo bo imel pravico do upravljanja z njo.
V takih razmerah je bil izvoljen občinski svet. Se danes niso razmejene pristojnosti med državo in občino, niti med občino in krajevno skupnostjo.
Ko smo se na občinskem svetu odločali o statusu krajevnih skupnosti, smo se odločali kot krajani in občani, zavedajoč se svojih pravic in dolžnosti ter odgovornosti.
Za odločitev, da krajevne skupnosti niso pravne osebe, so obstajali naslednji razlogi:
• V zvezi z lokalno samoupravo smo dobili na državni ravni pojasnilo, da je osnovna celica lokalne samouprave občina, ta pa lahko določena opravila poveri krajevni skupnosti. Katera opravila lahko občina poveri krajevni skupnosti, bo zakonodajalec (državni zbor) taksativno navedel. Zato je občinski svet sprejel sklep, da se bo to področje dokončno uredilo, ko bo sprejeta omenjena zakonodaja (julij 1997).
• Sprejeta ureditev predstavlja racionalno izrabo razpoložljivih sredstev.
• Če krajevna skupnost ni pravna oseba in nima svojega žiro računa, ni potrebno, da ima redno zaposlene ljudi, in ni potrebno, da vodi svoje knjigovodstvo in izdeluje zaključni račun. S tem se lahko finančna sredstva namesto v administracijo koristneje naložijo v infrastrukturo. Znano je, da je v preteklosti bivša občina odtujila lastnino mimo vednosti in volje krajevnih skupnosti kljub statusu krajevne skupnosti kot pravne osebe.
• Pri pregledih poslovanja krajevnih skupnosti je bilo ugotovljeno, da poslovanje pogosto ni bilo strokovno, zakonito in enotno.
Posebej je potrebno poudariti, da krajevne skupnosti z izgubo žiro računa svojih sredstev niso izgubile. Občina vodi sredstva krajevnih skupnosti v okviru svojega žiro računa posebej za vsako KS na posebnih podračunih, s katerimi krajevne skupnosti neomejeno razpolagajo. V vsakem trenutku so na voljo v občinskem računovodstvu stanja teh podračunov.
V času pred ustanovitvijo Občine Brezovica so krajevne skupnosti dobile od bivše občine Vič sredstva za njeno delovanje in druge potrebe, do-tacijonpr. v letu 1994 za KS Brezovica SIT 8.865.000, medtem ko je bilo od ustanovitve nove Občine Brezovica namenjeno Krajevni skupnosti Brezovica iz občinskega proračuna v letu 1995 12.609.000 SIT in v letu 1996 samo za komunalo 5.655.000 SIT, kar najbrž ni miloščina.
Krajevne skupnosti so sedaj del občine in se tako tudi financirajo. Tako kot smo ravnali racionalno pri poslovanju krajevnih skupnosti, smo se obnašali racionalno pri zaposlovanju občinske uprave, s čimer želimo preliti kar največ sredstev za gradnjo lokalne infrastrukture in za zadovoljevanje drugih potreb občanov.
Opozorimo še, da pri lastnini krajevnih skupnosti do danes dejansko še ni nobene spremembe, kljub določilom občinskega statuta. Na sodišču v zemljiški knjigi je še vedno stanje nespremenjeno, npr. zadružni dom je še vedno knjižen kot družbena lastnina v upravljanju krajevne skupnosti.
Povsem napačna in neupravičena je trditev, da je župan s svetniki odvzel vse premoženje krajevne skupnosti. Takšna zahteva ni bila na občinskem svetu nikoli izražena, kaj šele uresničena. Župan občine nima možnosti razpolaganja s tem premoženjem.
Končala bi z željo, da svetniki občine odločajo tako kot doslej nepristransko, ne glede na svojo krajevno in politično pripadnost, v korist vseh občanov oz. krajanov ob tesnem sodelovanju krajevnih skupnosti.
Marija Kregar članica sveta Občine Brezovica
Odmev na kvizo domačem kraju
V novembrski številki glasila Naš časopis je bil na trinajsti strani objavljen kviz Spoznavajmo in vzljubimo svoj kraj.
Zamisel in izvedba sta zelo primerni, da se prebivalci, predvsem mladi, seznanijo z bližnjo okolico. Zanimiva bi bila tudi vprašanja iz polpretekle dobe, kjer je bilo tu precej dogodkov, ki jih ne bi smeli pozabiti. Zanimiva bi bila tudi vprašanja o komunalnem in drugačnem napredku naših vasi, na primer elektrifikacija, vodovodna napeljava, povojni razvoj šolstva in podobno.
V objavljenem kvizu sta dva napačna odgovora:
Podpeč, četrto vprašanje: Kako je nastala lesna tovarna v Podpeči?
Stolarne v Podpeči pred drugo svetovno vojno ni ustanovil vrhniški industrijalec Srečko Ko-bi. Srečko Kobi je bil doma z Brega pri Borovnici, ne z Vrhnike. V Podpeči je že od leta 1906 delovala Kobijeva parna žaga in manjši mlin na kamne. Kobi je pred vojno zgradil tudi sodoben valjčni mlin, ki je de-
loval še nekaj let po osvoboditvi. Pred leti je bil porušen.
Kamnik pod Krimom, tretje vprašanje: Iz katerega studenca črpajo vodo za vodovod? Vode ne črpajo iz Kukovega studenca.
Ta studenec se nikoli ni imenoval Kukov. To je napaka, ki se vleče že iz Krajevnega leksikona (druga knjiga, stran 415).
Verjetno je Kuk nastal iz Čuka, kije kupil stanovanjsko hišo pri tem studencu. Studenec seje vedno imenoval Strojarčkov studenec. Spominjam se, da so stari ljudje pripovedovali, da je v tej hiši prebival strojar in stro-jil kože. To je del naše preteklosti, zato naj ostane staro ime. V zadnjem času ne črpajo več vode iz tega studenca, ker je preveč onesnažena.
Vodo za vodovod sedaj črpajo na Virju pri Jezeru.
V decembrski številki Našega časopisa gospod Drago Stanovnik piše, da je gospa Mateja Nadbaht napisala, da vrtačam v bližni Prevalja pravijo tudi Klobačice. Pravilno so Globo-čice, za Klobačice do danes še nisem slišal.
Želim vam še več zanimivih kvizov, ki naj obogatijo znanje o svojem kraju šolarjem in preko občinskega glasila vsem krajanom.
Ob nastopajočem novem letu 1997 vam želim veliko zadovoljstva, sreče in zdravja.
Andrej Petelin, Kamnik pod Krimom
RUBRIKA STAREJŠIH OBČANK IN OBČANOV
Na prvem prazniku starejših smo se dogovorili, da v Našem časopisu skupaj objavljamo novice in obvestila. Vabila k sodelovanju so namenjena vsem občankam in občanom ne glede na krajevno pripadnost, saj smo ena družina tudi v občinskem smislu!
DU Brezovica
pripravlja
srečanje
Srečali se bomo 7. februarja v Gasilskem domu Brezovica, kjer bo od 10. ure dalje razstava domačih specialitet in ročnih spretnosti. Pokličite tajnico društva Frančiško Štefančič tel.: 654-029 in svoje izdelke prinesite do 9. ure v dvorano Gasilskega doma. Ob 17. uri pa bo kulturni program skupaj z OS, vrtcem in še nekaterimi presenečenji. Vljudno vabljeni.
FEBRUARSKE KULTURNE PRIREDITVE NA RAKITNI
SLIKARSKA RAZSTAVA
Kulturno društvo Rakitna prireja ob slovenskem kulturnem prazniku slikarsko razstavo.
Razstavlja slikar Miro Svigelj.
Otvoritev razstave bo v soboto, 8. februarja 1997 ob 18. uri v šoli na Rakitni.
V kulturnem programu sodelujeta še mešani pevski zbor kulturnega
društva Rakitna pod
vodstvom Jelke Kovačič in igralska skupina kulturnega društva Rakitna pod vodstvom Alenke Kovačič.
Razstava bo odprta tudi v nedeljo,
9. februarja od 8. do 15. ure.
OTROŠKI PLES V MASKAH
V nedeljo, 9. februarja 1997 prirejamo že
tradicionalni otroški ples v maskah.
Sodelovala bosta harmonikar Miha Debevec in kitarist Boštjan Debevec. Med plesom bodo zabavno-tekmovalne igre s simboličnimi nagradami za zmagovalce, pa tudi za poražence. Vse maškare se bodo posladkale. Dobimo se na pustno nedeljo ob 16. uri v šoli na Rakitni!
DRAMSKA UPRIZORITEV IGRE PARK
V soboto, 22. februarja, se
ima zgoditi dolgo in težko pričakovani dogodek: dramska skupina Lenoritisi kulturnega društva Rakitna bo premierno uprizorila igro Park avtorja Matjaža Jevšnika. Za dodatno razvedrilo bo poskrbela plesna skupina Blue Sky. Vabimo vse, ki bi se radi zabavali, in vse, ki jih kulturno dogajanje na Rakitni zanima, da pridejo ob 19. uri v dvorano šole Rakitna. Vstopnina znaša za odrasle 400, za
otroke pa 200 slovenskih tolarjev.
«Špricanje« dela pogrebnega obreda torej pomeni naš napačen odnos do svojcev in pokojnega, zato vabim uniformirane gasilce, lovce in vse ostale drugače misleče, da spremljate glavnino in posvetite to svojo žrtev spominu na pokojnega.
VPLIV MEDIJEV NA VZGOJO OSEBNOSTI
Zadnjo nedeljo v mesecu smo se, kot ponavadi, spet zbrali na Gul-ču in se po molitvi preselili v Domu krajanov v Vnanjih Goricah na pogovor o vplivu medijev na vzgojo.
Pred leti smo isto temo povezali z razstavo domačih umetnikov, gasilci, policaji in lovci ter vrtcem, letos pa je bil poudarek na domačih kulturnih biserih, vendar iz drugega zornega kota oživljanja podeželja s poudarkom na vzpostavljanju trajnih odnosov med ljudmi. Takrat smo imeli hladno neprebeljeno dvorano s starimi klopmi. Sedaj pa je dvorana svetla in ogrevana ter parket brušen, kar predstavlja izboljšane pogoje bivanja in delovanja na kulturnem, športnem in vseh drugih področjih. Spremembe na bolje pa tudi potrjujejo pravilnost oživljanja vasi in podeželja. Na januarskem srečanju smo gostili g. Franceta Boleta (Ognjišče) in Jano Taškarjevo(Delo). Tudi to srečanje je bilo tako, kot vsa dosedanja ponoven dokaz, da se zdravila za ozdravitev slovenskega naroda nahajajo tudi in predvsem v majhnih skupnostih in ne le v parlamentu. Več o srečanju pa v prihodnji številki.
STATUS KS IN SKUPNA LASTNINA KJER SE PREPIRATA DVA, TRETJI DOBIČEK IMA!
V življenju so stvari, kijih lahko spreminjamo in pa tiste, ki spreminjajo nas. Osnovna komunalna organizacija KS je bila urejena v smislu razmer, ki so takrat vladale Sloveniji zelo dobra rešitev, saj ni bilo ne telefonov prevoznih sredstev in nobene komunalne opremljenosti. Spremembe naštetih razmer pa zahtevajo tudi povečan obseg komunalne organizacije, saj so nekdanje KS postale premajhne za racionalno organizacijo dela. Cilj vseh nas in države je v pocenitvi režije in povečanja uslug na ta račun. Prav zato se področja med seboj združujejo, kar predstavlja poenotenje in izboljšanje preglednosti in s tem tudi kvalitete dela.
Cilj občinskih in krajevnih svetnikov naj torej ne bo v posnemanju nepreglednih skupnosti(npr. MOL ali DZ), pač pa naj temelji na medsebojnem dopolnjevanju k čim boljšem poznavanju lastnih soseščin. Vsak svetnik je zastopnik (župan) svojega bivanjskega okolja. Bolj ko jih bomo poznali, bolj jih bomo cenili in jo z večjim veseljem ohranjali našim zanamcem.
Otepanje te odgovornosti in ohranjanje starih (jugoslovanskih) navad pa vsem le škoduje.
Občina je nov organizem in zahvaljujoč prevladujoči modrosti vseh nas se dobro prijemlje in razvija. Velika večina razume to logiko. Povsem razumljivo pa je tudi dejstvo navezanosti na star način.
Če hočem dobro sebi in potomcem se sprijaznimo z dejstvom, da občina ne more imeti pet ali več glav (TOZD), mora in ima pa 67 (svetnikov). Izvolili smo jih zato, da bodo med seboj sodelavci in predstavniki vseh prebivalk in prebivalcev ter vseh skupnosti v občini. Izvoljeni smo tudi zato, da bomo vsem izboljševali pogoje bivanja, nikakor pa ne zato, da bomo drug drugemu podtikali laži in se drug drugega obtoževali slabše kot otroci. S pogledi v preteklost in s figami v žepih ne bomo prišli daleč! Z medsebojnim sodelovanjem Pa smo naredili v dveh letih več kot kdajkoli prej!
Tako, kot je država določila meje občine bo uredila tudi skupno lastnino.
Oboje pa v ničemer ne vpliva na naše medsebojne odnose. Pač če si bomo med seboj pomagali in zaupali bo to koristilo vsem, v nasprotnem pa bo obveljal pregovor, da ima tam, kjer se dva prepirata, koristi tretji.
NAM BO USPELO UREDITI PROSTOR PRED OBČINO?
Pred leti so se domačini ob tržaški cesti zaščitili pred hrupom tako, da so ob meji s cesto nasadili smreke ali borovce. To je zadušilo hrup s ceste, seveda pa tudi vso podrast pod seboj. Da pa bi bil urejen tudi prostor pod borovci, so pred leti le te obžagali. S tem pa so borovci izgubili svoj pomen. Videz pa pačijo tudi polomljeni vrhovi in dotrajani stebri nekdanje ograje, kar vse skupaj potrjuje neurejenost tega dela Brezovice, ki bi lahko z malo dobre volje Brezovčanov postal prijazen center tako Brezovice, občine, barjanske kotline, Slovenije in Evrope. Bližina glavnega mesta in orientacijsko lahka najdljivost to vsekakor omogočata. S pobudo se strinjajo sosedje, k sodelovanju pa sem povabil seveda tudi solastnike (KS in PGD), od katerih pričakujem njihova mnenja.
Predlagana je podobna rešitev, kot je pred gostilno Kavčič na Brezovici in prestavitev zemljevidov Brezovice na protihrupno ograjo na meji z Mikuževo parcelo, kjer bi lahko dodali še zemljevid občine in barja z okolico ter čebelnjak s predstavitvijo vseh dejavnosti na Brezovici.
FOTOREPORTAZA:
ZAHVALE
Vsem tistim krajankam in krajanom, ki ste mi pisali, osebno ali po telefonu zaželeli obilo dobrega ob praznikih in v novem letu.
Prav tako se zahvaljujem tudi vsem, ki ste na katerikoli način pomagali komunalnemu podjetju Brezovica in posredovali izraze hvaležnosti tudi na občino.
Ribiški družini Vrhnika in g. Marjanu Ahčanu, ter vsem drugim sodelavcem, s katerimi si želimo izboljšati stanje naše Ljubljanice in življenje v njej ter ob njej.
Javnemu komunalnemu podjetju Brezovica in vsem, ki pomagate pri zimskem urejanju prometnih površin. Naj poudarim, daje letošnja sezona prva in da smo si kupili lastne pluge ter posipalce, za kar si je najbolj prizadeval direktor JKP Brezovica g. Janez Repar in vsi njegovi kooperanti in sodelavci.
Občina Brezovica je bogatejša za samostojni javni zavod vrtcev. Ob tem se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem, še posebej pa Alji Kuk in občinskemu odboru za družbene dejavnosti.
V zadnjih mesecih je bilo v naši občini največ prireditev v zgodovini. Da se je to zgodilo, se zahvaljujem vsem nastopajočim posameznikom in skupnostim v občini ter seveda vsem organizatorjem. Veliko lepega in dobrega ste nam pripravili! Nastopajoči pa ste tudi bogatejši za nove izkušnje.
Vsem našim strokovnjakom in umetnikom se zahvaljujem za njihov prispevek k napredku skupnosti. Istočasno pa vas vabim, da pokličete na občino, saj se moramo dogovoriti o predstavitvi v občinski brošuri ob privzemu grba in zastave.
Gospe Meti Janež Susman za vsa prizadevanja za napredek Rakitne v smislu odprtja pošte in turistično informativnega urada v Rakitni.
Drago Stanovnik
Naša občina je živa!
Iz malega raste veliko se dobro zavedajo tudi naše vzgojiteljice in obiščejo z namenom zahvale in pozornosti svoje prijatelje in sodelavce v krajufnap. občino).
Skavtinje in skavti živijo in povezujejo barjansko skupnost in nas na poseben način tudi ekološko osveščajo. To je utrinek iz letošnje Božičnice.
Naši špotrniki se zahvaljujejo vsem svojim sponzorjem. Na sliki v Amfori.
Gasilke in gasilci pa svojim in našim veterankam in veteranom v gasilskem domu Brezovica.
O celostnem razvoju podeželja in izkušnjah s tem od Bele krajine do Krasa pa smo se pogovarjali z g. Markom Košakom.
Istočasno pa tudi iščemo prostor za sneg s cest in pločnikov (npr: V Vnanjih Goricah) in ob tem ugotavljamo, da so z dogovarjanjem in razumevanjem drug drugega rešljivi tudi tovrstni problemi.
Še najvažnejše pa je sožitje, ki se kaže tudi v pripravah na slovesnost privzema grba in zastave. Na sliki so predstavniki vseh institucij in skupnosti skupaj s predstavnikoma Grboslovnega društva, g. Jureči-čem in g. Lipovškom. G. župnik pa je zaradi obveznosti srečanje zapustil pred nastankom tega dokumenta.
Besedilo in slike: Drago Stanovnik
V spomin na
učitelja
Šturma
Pišem v imenu vseh njegovih učenk in učencev, mojih sošolk in sošolcev in občine Brezovica.
Našjpokojni učitelj in tovariš Rado Sturm seje s svojim načinom in kvaliteto poučevanja vtisnil v spomin mnogim mladim, saj nas je na posrečen in učinkovit način vzgajal za življenje. Njegovo delo je temeljilo na spoznanju, da v življenju niso najpomembnejši napisani zakoni in programi pač pa, daje najvažnejša srčna kultura, zdrava pamet in logika naravnih zakonitosti. Na mladi rod je prenašal bogate življenjske izkušnje
s tako svojevrstnim pristopom, da je marsikomu osmislil življenjsko pot ter veselje za odkrivanje vedno novih šolskih skrivnosti.
Čeprav smo si ljudje med seboj različni, je učil na tak način, daje to koristilo prav vsem in še našim staršem. Znal je izkoristiti mnoge dnevne dogodke in jih modro vplesti v program.
G. Rado Sturm je bil dober in posnemanja vreden učitelj ter poznavalec in ljubitelj narave, zato se zahvaljujem tudi njegovim najdražjim. Spomin g. Stur-ma bo ostal vedno zapisan v naših srcih, tako, kot je tudi eno njegovih gesel in prva stvar, ki nas jo je naučil in je razobešena preko Podpeške ceste. (PAZI ŠOFER!) KAR NE ŽELIŠ SEBI, NE POVZROČAJ DRUGIM! .
Drago Stanovnik
Z vsemi vpletenimi smo se na pobudo RD Vrhnika pogovarjali o usodi barja in Ljubljanice.
GRADNJA PRIZIDKA OS BREZOVICA
Prve novoletne dni nas je razveselila tudi novica o pridobljenem gradbenem dovoljenju, kar je pomenilo tudi realne možnosti, da spomladi pričnemo z gradbenimi deli in izgradnjo prizidka. Projekte smo sedaj posredovali v nadaljnjo obdelavo. Pripravlja pa se tudi finančna konstrukcija. Morda pa nam celo uspe konec marca pričeti z deli...
TRŽAŠKA CESTA
Tudi priprave na rekonstrukcijo Tržaške ceste zahtevajo veliko energije. Zahvaljujoč prizadevnemu krajevnemu gradbenemu odboru in pristojnim službam na višjih nivojih pa se zadeve vendarle premikajo. Zadnjega januarja se bomo pogovarjali o lokacijah avtobusnih postaj med Gorjancem in Pokom, ter o semaforizaciji križišč s Tržaško. Tako, kot se izkušnje potrjujejo na vseh področjih, se tudi pri tem projektu razkrivajo najrazličnejši interesi. Dejanski^premik pa je mogoč sami z vztrajnim delom na vseh področjih. Župljani župnije Brezovica to dobro vemo, saj se je edino na ta način dalo obnoviti Farno cerkev in pokopališče. Zakaj nebi torej seveda skupaj z državo obnovili tudi Tržaške ceste?
Občina Brezovica
Oddelek za družbene dejavnosti
SPOŠTOVANI STARŠI PREDŠOLSKIH OTROK
Na podlagi Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Brezovica (Uradni list republike Slovenije, številka 67/96) in sklepa o izločitvi organizacijskih enot iz sestave javnega zavoda Viški vrtci (Uradni list republike Slovenije, številka 77/96) vas obveščamo, da je s 1. januarjem 1997 pričel delovati Vzgojno-varstveni zavod Brezovica. Zavod vodi vršilka dolžnosti ravnatelja, gospa Alja Kuk. Uprava zavoda se nahaja v Vrtcu Vnanje Gorice, Nova pot 9. Telefonska številka zavoda je 651 -223. Vse starše, kateri so vložili vlogo za znižano plačilo vrtca, obveščamo, da je lestvica višine plačila izračunana, poslana vlagateljem vlog in Viškim vrtcem, ki morajo pripraviti obračun po novem sistemu za obdobje od 1. septembra do 31. decembra 1996. Enako velja za vse tiste, katerih otroci obiskujejo ostale vrtce v Ljubljani.
Položnice plačila oskrbnin za mesec januar 1997 bo izstavil Vzgojno-varstveni zavod Brezovica. S 1. januarjem 1997 seje povišala ekonomska cena vzgojno-varstvenih programov v vrtcih na področju Mestne občine Ljubljana (Uradni list republike Slovenije, številka 73/96). Nova ekonomska cena, ki velja v Viških vrtcih, bo veljala do nadaljnega tudi za Vzgojno-varstveni zavod Brezovica.
Nova ekonomska cena:
prva starostna skupina - 38.647,00 tolarjev,
druga starostna skupina - 33.708,00 tolarjev,
priprava na vstop v osnovno šolo - 29.669,00 tolarjev,
razvojni oddelek - 86.969,00 tolarjev,
varstvena družina - 31.625,00 tolarjev,
od štiri do pet ur s kosilom - 18.628,00 tolarjev in
od štiri do pet ur
z dopoldansko malico in kosilom - 20.076,00 tolarjev.
Janez Miklič
Nekaj informacij javnega komunalnega podjetja Brezovica
Brezoviški skavti prirejajo
v torek, 11. 2.1997, ob 19. uri
pustni ples
v Gasilskem domu Brezovica. Pridite v maskah, najboljše bodo nagrajene. Vstopnina 300 SIT.
Vabljeni!
Občankam in občanom občine Brezovica sporočam nekaj informacij v korist dobrega medsebojnega sodelovanja.
Javno komunalno podjetje Brezovica, ki ga je ustanovila Občina Brezovica, ima svoj sedež v Kamniku pod Krimom 6. Primarna dejavnost podjetja je upravljanje vodovoda, ki oskrbuje potrošnike vode v krajevnih skupnostih Podpeč-Preser-je, Notranje Gorice in Vnanje Gorice. V zadnjih nekaj mesecih smo na vodovodnem omrežju našli nekaj večjih okvar, ki smo jih odpravili in s tem zmanjšali izgube vode. Kljub temu predvidevamo, da so na omrežju še okvare in puščanja vode, ki jih je težko najti. Zaradi tega se obračam na vse krajane in občane, da nam posredujejo informacije o morebitnem puščanju vode. V zimskem času so pogoste zmrzali vode v vodovodnem omrežju ali v samih vodomernih jaških, ki niso dovolj zaščiteni. Poseben problem predstavljajo zapuščene hiše in drugi objekti, v katerih nihče ne živi. Zato naprošam vse odjemalce, da občasno pregledajo svoje vodomerne jaške in nas takoj obvestijo o morebitnih okvarah. S tem si bodo prihranili večje stroške in preprečili škodo, ki lahko nastane zaradi večjega izliva vode.
Zahvaljujem se vsem občanom, ki so nam do sedaj sporočili različne okvare na vodovodnem sistemu.'
Naslednja naloga, ki jo ima Javno komunalno podjetje Brezovica, je upravljanje in vzdrževanje pokopališč. V naši pristojnosti so pokopališča v vseh krajevnih skupnostih, razen na Brezovici,, kjer pokopališče upravlja krajevna skupnost sama. S krajevnimi skupnostmi se dogovarjamo,za način in obseg upravljanja. Čeprav so pokopališča kar lepo urejena, bomo poskušali še marsikaj izboljšati. Najemnike grobov in obiskovalce pokopališč naprošamo, da ovenelo cvetje, ostanke sveč in druge smeti odlagajo v zabojnike za smeti , ne pa za obzidjem pokopališča ali za drugimi grobovi. Le z discipliniranim obnašanjem bomo lahko
skupaj vzdrževali red na pokopališčih.
Nekaj besed o zimski službi: V preteklih letih so zimsko službo izvajali na regionalnih cestah Cestno podjetje Ljubljana, na občinskih cestah Komunalno podjetje Ljubljana s kooperanti iz naše občine, na krajevnih cestah pa krajevne skupnosti same s svojimi kooperanti. Za zimsko sezono 1996/1997 seje občina Brezovica, tako kot nekatere druge občine v naši okolici, odločila, da izvajanje zimske službe poveri lastnemu komunalnemu podjetju. Tako smo se znašli pred težko nalogo. Hitro prihajajoča zima je zahtevala hitro ukrepanje. Kooperanti so ostali brez opreme (snežni plugi in posipal-ci), ker je Komunalno podjetje Ljubljana del svoje opreme pobralo.
V razmeroma kratkem času smo uspeli nabaviti šest novih snežnih plugov s hidravličnim nagibom v obe smeri dva pluga pa predelati, da zadostujejo osnovnim zahtevam pluženja. Pred prejetjem vseh plugov smo zato imeli določene težave na Brezovici, na Rakitni in v Notranjih Goricah. Sedaj imamo v vseh krajevnih skupnostih zadostno število kooperantov z dobrimi snežnimi plugi. En po-sipalec smo si sposodili, tri nove pa imamo naročene in bodo kmalu dobavljeni. Tako bodo vse krajevne skupnosti imele tudi sodobne posipalce in kvaliteta izvajanja zimske službe ne bi smela biti vprašljiva. Odvisna bo predvsem od vestnega izvajanja kooperantov.
Zaradi pomanjkanja opreme smo na začetku zimske sezone prejeli nekaj kritik, ker določene ceste niso bile pravočasno očiščene in posute. Nekatere kritike so bile upravičene in smo
ČESTITKA
Zakonca Polona in Štefan Skleaar sta si z rojstvom sina Lukata ustvarila svojo družino. V novi službi starševjima želim obilo miru in božjega blagoslova.
Drago Stanovnik
jih razumno sprejeli. Deležni pa smo bili tudi nekaj neupravičenih telefonskih kritik iz toplih stanovanj, ne da bi se ljudje prepričali ali smo ceste že posuli. Zahvaljujem sc vsem, ki ste v tej zimski sezoni naše delo tudi pohvalili.
Morda ne bo odveč če občani vedo, da morajo kooperanti začeti s pluženjem snega najkasneje, ko je višina snežne odeje 10 cm. Razumeti morajo tudi to, da vseh cest ne moremo istočasno očistiti in posuti. Vsak udeleženec v prometu pa dobro ve, da mora biti njegovo vozilo v zimskem času opremljeno z zimsko opremo.
Precejšen problem nam povzročajo preozke ceste in ulice, ki so običajno še ograjene z raznimi ograjami in živimi mejami, tako da ni dovolj prostora za večje količine snega.
Za kritična mesta na večjih strminah smo nabavili nekaj plastičnih zabojnikov za mešanico soli in peska, kijih bomo v kratkem namestili. V kritičnih vremenskih razmerah si bodo lahko občani sami dodatno posuli spolzke dele cest.
Za vsa vprašanja, pripombe in obvestila je na voljo telefon/-fax. 631-055. V nujnih primerih lahko pokličete 631-238 ob kateremkoli času. Na obeh telefonih lahko pustite tudi svoje sporočilo. V primeru, da na telefonskih številkah ni nihče dosegljiv, lahko pokličete po radijski zvezi številko 159-44-14 in po dveh kratkih piskih še številko 0066 ali 0067 ali 0070.
Uradne ure podjetja so: ponedeljek, sreda, petek od 8. do 10. ure.
v.d. direktorja Janez Repar
REKREACIJA NA BREZOVICI
Prišle, videle, zmagale
Šport, sprostitev, zabava, prijateljska druženja... Vse to so nam pomenile ure odbojke na brezoviški osnovni šoli. Nekega dne pa je naša šefica prinesla še nekaj: tekmovanje.
Vključile smo se v rekreativno ligo, ki jo pripravlja Agencija za šport v Ljubljani, vendar nismo pričakovale velikih uvrstitev.
Kmalu se je v nas začela prebujati tekmovalna strast. Zmagale smo prvi dve tekmi in želja v nas je pričela rasti. Kljub naši črnogledosti nas je optimizem naše podajačice Helene gnal do zmage. Po prvih dveh tekmah smo dobile še ostali dve v pred-tekmovanju in se zanesljivo uvrstile v finale. Tam nas je čakal težak boj; ne boj, mesarsko klanje! Z zadnjimi atomi močmi smo si priigrale zmago in pokal
je bil naš.
Osemletno druženje smo kronale s svojo prvo zmago na našem prvem tekmovanju.
Veni, vidi, vici.
Končni vrstni red:
Breda Ujčič
1. Brezovica
2. Športno društvo Šentvid
3. Športno društvo Tabor
4. Športno društvo Belinka
5. Gala
6. Foto delavnica
7. Športno društvo Vrhnika
8. A je to
9. Športno društvo Nove Fužine
10. NLB d.d.
11. Športno društvo Pravnik
12. Športno društvo Partizan Moste
13. Ilirija d.d.
IN MEMORIAM JANEZU KLEMENCU
V petek, 24. januarja, smo se na pokopališču v Rakitni poslovili od Janeza Klemenca, dolgoletnega tajnika Krajevne skupnosti Rakitna, zavzetega kulturnega delavca in človeka z izredno močno voljo, optimizmom in visokimi humanističnimi vrednotami.
Rojen je bil 2. prosinca 1930, kot je sam zapisal v knjigi, v kateri popisuje svoje trpko, a vendar tako bogato življenje, v družini železniškega uradnika v Ljubljani. Nekaj otroških let je preživel v Borovnici, kjer je oče služboval, šole pa je obiskoval v Ljubljani. Takoj po koncu vojne je bil s starši izgnan iz države, celotno družinsko premoženje pa jim je oblast zaplenila. Na avstrijskem Koroškem so v zbirnem taborišču pod upravo zaveznikov Klemencovi čakali na nadaljnjo usodo. Janez je bil že v mladostniških letih zelo nemiren in podjetnega duha. Zato je na prigovarjanje prijateljev spomladi 1961. leta ilegalno prestopil avstrijsko-jugoslovansko mejo in obiskal svoje sorodnike v Sloveniji. Ti so ga pregovorili, da se ni vrnil nazaj na Koroško, pač pa nadaljeval šolanje na gimnaziji v Ljubljani. Vendar se je v tem poletju pri plavanju težko poškodoval, tako da je ostal popolnoma hrom. Po nekaj mesecih domala brezuspešnega zdravljenja so ga odpustili iz ljubljanske bolnišnice. V tem času so se uspeli vrniti tudi ostali člani njegove družine. Odločili so se, da si poiščejo novo bivališče nekje na deželi. Ponudila se jim je možnost v Rakitni.
V Rakitno, »v osrčje Krimskih gozdov«, kot je sam zapisal, je prišel Janez s svojima staršema jeseni 1946, kot fizično povsem zlomljen 16-letni mladenič. Negiben po težki nesreči in brez upanja na ozdravitev. Toda njegov duh ni bil zlomljen. Njegova neupogljiva volja, pa skrbna nega in pomoč staršev in tudi soseske ter blagodejna moč narave, so kmalu pripomogli, da se je spet postavil na lastne noge. Resda s pomočjo bergel, pa vendarle. To mu je omogočilo, da se je kljub težki invalidnosti kmalu polno vključil v življenje in v prizadevanja za razvoj Rakitne, ki je njemu in njegovima staršema postala drugi dom. — Samo drobec iz tistega časa: Spominjam se, kako sem kot otrok hodil h Kle-mencovim po zimske šopke. Iz borovih storžev in leskovih vejic je Janez znal delati živopisane cvetlice, ki so krasile naše takrat skromne domove. Tako se je začel vključevati v vaško življenje Rakitne, ki ga je postopoma sprejela za svojega.
Kmalu pa je začel bolj aktivno delovati. V začetku 50-tih let, ko je bila ustanovljena v Rakitni kmetijska zadruga, je postal eden njenih prvih službencev. Prevzel je blagajniške posle in jih skrbno ter pošteno vodil vse do njene pravzaprav prisilne ukinitve leta 1964. Da bi bil bliže svojemu delovnemu mestu, so se Klemencovi preselili iz Jeršinove hiše v Borštu na Sadovnikovo domačijo na Klancu. Tako je Janez vsak dan z berglami premagal pot od Sadovnika do pisarne v 1. nadstropju zadružnega doma. Kakšen napor je bil to zanj in kakšno voljo je moral imeti, da je vztrajal.
Prav tako kot v gospodarsko življenje se je polno vključil tudi v kul-
turno in družabno življenje kraja. Več desetletij je režiral igre, nekaj časa celo učil petje, pripravljal scenarije in režiral zabavne prireditve. Več generacij mladih Rakičanov, ki smo nastopali pod njegovim vodstvom, je tako pomagal kulturno in duhovno bogatiti in usposabljati za življenje. Koliko smo se navadili od njega! In to v kakšnih razmerah! Tista prva leta smo ga pozimi v ročnem vozičku ali na saneh pripeljali v premraženi gasilski dom na vaje za igro ali kak drug nastop. Sedel je v »dvorani« in z besedami usmerjal gibe in mimiko igralcev na odru. Pokazati ni mogel, znal pa je živo opisati. Vedno mu je uspelo. — To so bila leta bogatega kulturnega življenja v Rakitni. In duša tega kulturnega utripa je bil Janez.
A lipa njegovo sodelovanje pri gasilskem društvu. Od njegove ponovne ustanovitve po vojni pa praktično do svojega odhoda iz Rakitne pred dobrima dvema letoma je bil njegov aktivni član; blagajnik, tajnik, nekaj časa celo predsednik. Resda ni mogel fizično sodelovati, ogromno pa je pomagal z nasveti in spodbudami in z opravljanjem vseh tistih pi-sarij, katerih sami nismo bili vešči ali so nam bile zoprne. Svojo privrženost gasilski ideji in domači gasilski druščini je pokazal tudi s tem, da je društvu ob njegovi 70. obletnici podaril kip sv. Florijana, ki mu ga je izdelal ljudski rezbar.
Ali pa njegovo sodelovanje pri nekdanjem turističnem društvu, pri katerem je tudi opravljal nalogo blagajnika in tajnika. Spominjam se, kako zavzeto nas je spodbujal, ko smo daljnega leta 1962 mladi poskusno zajezili potok za umetno jezero Zalaščem. To je bil začetek živahnejšega razvoja turizma v Rakitni, ki zadnje čase zopet hira. Ni več zagnancev, kot je bil v tistih letih Klemencov Janez. In ni več optimizma, ki ga je premogel in tudi na druge prenašal prav on.
Seveda ne smem spregledati njegovega dolgoletnega in učinkovitega dela pri Krajevni skupnosti Rakitna. Ko so nam združili, se pravi »odpeljali« kmetijsko zadrugo, se je Janez zaposlil kot tajnik in blagajnik krajevne skupnosti. Tudi v tej vlogi je uporabil vse svoje sposobnosti in svoj optimizem za razvoj Rakitne. Bil je duša lokalne samouprave, kakor bi danes rekli. Pri njem so se zbirale vse informacije, se stekale vse niti, se evidentirali vsi problemi. Vestno in kakovostno je opravljal vse administrativne posle krajevne skupnosti, da smo lahko uresničili velike razvojne programe, kot so bili izgradnja šole, vodovoda, telefona in drugo. Vedno je znal tudi dobro svetovati. Živel je s krajem, z njegovimi problemi in uspehi. Pri delu krajevne skupnosti je pomagal tudi še potem, ko je odšel v zasluženi pokoj, kolikor so mu to dopuščale moči in zdravje — in obveznosti, ki jih je prevzel pri Društvu paraplegikov v Ljubljani.
Po letu 1972, ko je kot voznik invalidskega avtomobila doživel hudo prometno nesrečo in po tistih poškodbah ostal navezan le na invalidski voziček, se je namreč aktivno vključil v dela tega društva in temu delu se je po odhodu v pokoj bolj intenzivno posvetil. Lotil pa se je tudi pisanja knjig. Tako je pripravil izčrpen prikaz zgodovinskega razvoja Rakitne z naslovom »Rakitna skozi čas«, knjigo o svojem življenju »Fant,
nikoli večne boš hodil«, ki odraža njegov optimistični značaj in njegovo trdno voljo do življenja in uspeha. Kot tretjo knjigo je pripravil zgodovinski pregled razvoja osnovne šole Preserje. Četrte knjige, ki obravnava dejavnost in razvoj Društva paraplegikkov, žal ni mogel dokončati. Težka bolezen je prekinila njegovo ustvarjalno delo. Zdaj odhajaš, Janez!
Saj si pogosto odhajal. Na potovanja, na katerih si z velikim zanimanjem spoznaval druge kraje in ljudi, pa celo obiskoval naše fante pri vojakih daleč v Srbiji, odhajal si na zdravljenja, da so te pokrpali po boleznih in nesrečah, ki so te pogosto obiskovale, nazadnje si pred do-brimia dvema letoma odšel nazaj v rodno Ljubljano prav v sosesko, kjer si preživljal svoje otroštvo, v novo življenjsko sredino, kjer sta si z ženo uredila vama primernejše stanovanje. A vedno si se vračal nazaj.
Tokrat odhajaš zares in dokončno, na pot brez vrnitve.
Ne bomo te več videli. Ne bomo večpokramljali s tabo, ne bomo te več mogli prositi za sto drobnih uslug: za napisati prošnjo za štipendijo, za izpolniti napoved za davkarijo, za napisati pismo v Nemčijo, za telefonirati veterinarju, za sestaviti priložnostni govor. Vse sorte si znal. Vsakomur si rad ustregel.
Toda, odhajaš pravzaprav samo v svoji telesni podobi. Med nami pa ostajaš v neštevilnih spominih na doživetja in delo s tabo, kot človek, ki je vedno znova dokazoval, kako je treba in kako je mogoče obvladovati neprijazno usodo. Med nami ostajaš, Janez Klemene, utelešenje poguma in vztrajnosti. Živa legenda!
Zatone bom govoril o žalosti. To bi ne bilo po tvojem okusu. Dopolnil se je čas, ki ti je bil odmerjen. In ti si ta čas s svojim delom bogato izpolnil.
Vem, Janez! Rakitna ti je bila pravi dom. V Rakitno si se vedno rad vračal, tudi zdaj, kosi se bil odselil. Da si se pogovoril s sosedi in da si se nagledal svojih gozdov in travnikov. Tega ti je v Ljubljani manjkalo. Tu v Rakitni si pognal korenine. Rakitna te je sprejela zavrženega od življenja. Rakitna ti je pomagala, da si se zlomljen vedno znova postavil na noge. In ti si Rakitni vračal po svojih najboljših močeh. Svoje življenje in svoje delo si vtkal v njeno rast. Skoraj 50 let ju je sprejemala vase.
Zdaj sprejema Rakiška zemlja vase tudi tvoje izmučeno telo, da bo tako izpolnjena tvoja intimna želja. In upam, da nam bo tvoje poslednje počivališče še dolgo opomin in spodbuda za prizadevanja v skupno dobro. Tega resnično potrebujemo.
Gospa Slavka, Janezovi sorodniki in prijatelji! Sočustvujemo z vami v teh trenutkih slovesa in žalosti. Vi pa delite z nami hvaležnost in zadovoljstvo, da je Janez živel med nami in toliko pomembnega in plemenitega storil za nas.
Hvala ti, Janez, za vse tvoje delo, za vsako spodbudno besedo, za vsako hudomušno domislico, s katero si znal popestriti vsakdanjo sivino naših dni. Radi vidimo, da ostajaš Rakičan tudi zdaj, ko si prestopil prag zemeljskega bivanja. Menda ga ni med nami, ki bi se te ne spominjal s hvaležnostjo.
Počivaj spokojno v zemlji, ki si jo imel rad!        Matija Kovačič
Skavti razveselili z božičnico
ZANIMIVOSTI IZ OBČINSKE ZGODOVINE - 3
Kakor vsako leto, so skavti stega Ostrorogi Jelen z Brezovice tudi letos pripravili božičnico, s katero so razveselili svoje starše, znance in prijatelje skavtstva.
Letošnja skavtska božičnica je potekala 5. januarja 1997, torej na predvečer praznika svetih treh kraljev, kar ji je kljub po-božičnemu času pridalo nekaj Prazničnega nadiha. Pred leti so namreč skavti božičnico pripravljali že pred božičem, nato Pa so jo prestavili na začetek Januarja, saj je priprava razmeroma obširne predstave pobrala preveč prazničnega časa, časa, ko naj bi se človek bolj posvetil svojemu družinskemu krogu.
Morda je tudi to botrovalo dejstvu, daje bila tistega nedeljskega popoldneva dvorana Zadružnega doma v Vnanjih Goricah nabito polna staršev skavtov, sorodnikov, prijateljev, drugih sokrajanov in vseh, ki jih zanima, kaj brezoviški skavti počno.
In po koncu predstave (vstop Je bil prost) ga najbrž ni bilo rned obiskovalci, ki bi mu bilo žal, da si je vzel nekaj uric časa za prijetno razvedrilo.
Pri pripravi in izvedbi posameznih točk so sodelovale prav vse skavtske veje, od najmlajših, volčičev, do najstarejših, rover-Jev in seveda voditeljev. Opaziti Je bilo, da so se letos skavti še Prav posebej potrudili, saj so Pripravili sila zanimiv program, ki si vsekakor zasluži, da ga vsaj na kratko preletimo:
Najmlajši skavti so uprizorili Prisrčno igro z naslovom Božič očka Martina, prirejeno po Tolstojevi pripovedki. Zbrane je nagovorila, da naj božiča ne Jemljejo preozko, torej samo skozi dobrote prazničnega decembra, marveč precej širše. Božič lahko potemtakem doži-vimo v vsakem človeku, s katerim navežemo pristen odnos, ter ob vsakem času. Pri tem je treba mlade igralce (učence drugega, tretjega in četrtega razreda osnovne šole) prav posebej Pohvaliti, saj jim sploh ni bilo Preveč nerodno nastopati, pa tudi vse besedilo so si zapomnili!
Starejši skavti, izvidniki (osnovnošolci predmetne stopnje |0 dijaki prvega letnika) so za-'grali bržkone najbolj odmevno točko letošnje božičnice, igro o Velikem Gnoju. Veliki Gnoj je bil poglavar kraljestva, v katerem je vladala umazanija. Tudi sam je nadvse ljubil umazanijo 'n slabe stvari in neizmerno je trpel, ko so ga nekega dne prebivalci iz sosednjega kraljestva,
Božična čarovnija
Vladar Veliki Gnoj s svojo umazano klientelo. (Foto: Miha Černetič)
Deklica z vžigalicami je bila uprizorjena kot nema igra. Zgodbo je razpredal pripovedovalec.
kraljestva čistoče, želeli okopati in so nasploh z njim ravnali zelo prijazno. - Če si tukaj privoščimo vzgojni komentar, si upamo brez slabe vesti zapisati, da je igra na oblikovanje 'čuta za higieno' (tako telesno kot duševno) prisotnih otrok delovala precej učinkoviteje kakor neskončno dolge pridige. Ravno to je namreč namen skavtstva: skozi igro in šalo mlade na neprisiljen način vzgajati za dobro.
Najstarejši in najbolj izkušeni skavti, roverji, ki so v brezoviš-kem stegu porazdeljeni v tri skupine, pa so pripravili kar dve igri: Andersenovo Deklico z vžigalicami ter sodobno dramsko igro Kralj Matjaž. Kajpak sta bili tudi ti dve igri vredni ogleda, tako po estetski kakor tudi po sporočilni plati.
Deklica z vžigalicami je bila predstavljena izredno tenkočutno, tako da je bržkone presuni-la prav vse prisotne v dvorani, kralj Matjaž pa se je nenadoma prebudil iz dolgega sna in se znašel sredi dvajsetega stoletja, kar mu je povzročilo kopico težav in nesporazumov. Razreše-
vanje slednjih je gledalce vzpodbudilo, da so vnovič premislili svoje razmerje do takoimeno-vane sodobne civilizacije ter pretehtali njene prednosti in slabosti.
Posebno vlogo pri božičnici pa sta imeli druga skupina izvidnikov ter tretja skupina ro-verjev. Prva je poskrbela za tehnično izvedbo zanimive predstave, druga pa za povezovanje programa. To so izvedli prav domiselno in sicer preko kratkih igranih prizorov med posameznimi točkami. Ti prizori so prikazovali snažilke, kako čistijo oder, se pogovarjajo o pravkar minuli točki ter mimogrede, skoraj neopazno, napovejo novo.
Če povzamemo: tudi letošnja skavtska božičnica je nedvomno popestrila tisti januarski konec tedna in razgibala življenje v kraju, zato si tudi v prihodnje želimo še čimveč tovrstnih dogodkov. Navsezadnje le-ti odslikavajo našo lastno ustvarjalnost in ni vrag, daje ne bi prebivalci brezoviške občine premogli vsaj nekaj!
Miha Černetič
Povabilo v društvo
Zunaj je čutiti zimski hlad. "eter piska okrog ušes, naleta-yaJo prve snežinke. V zraku voham december.
Mrzli praznični december, ki Se duši pod ogromno težo pisa-nih kroglic, kičasto okrašenih srnrečic, ogromno paketov, bleš-Cecih trakov, utripajočih lučk •n druge navlake. Po ulicah drvijo ljudje, se spotikajo drug ob .ugega, se prerekajo in se pri-s,'jeno smejijo.
Predbožična napetost se je zasidrala v naši galaksiji in nikakor noče proč. Še zadnji nakupi, kdo bo imel lepše dreves-j-e> na kateri hiši bo več lučk, kdo bo dobil dražje darilo...
Vsa ta tekmovanja izničujejo Pomen pravega božiča. Ko sem ugotovila, da ni Božička, so Prazniki izgubili zame pravi Pomen.
Tisto čarovnijo, ki jo je na božični večer čutiti v zraku. A ko leto za letom dobivaš obup-ne primerke, kot na primer par Premajhnih nogavic, dva para Prevelikih spodnjic, zavitek to-a'etnega papirja ali pa belo blu-?tcp s čipkastim ovratnikom, lzgine še tista trohica čarovnije, k' je ostala skrita najgloblje v človeški duši.
Ko sem sedela doma v varnem zavetju pod novoletnim drevescem nepravilnih oblik in občudovala lučke, me je preblisnila genialna zamisel: če bom še dolgo sedela tukaj, bo nič hudega sluteče drevesce oskrunjeno še za tistih nekaj bonbončkov, ki jih še nisem uspela pojesti, in da je skrajni čas, da storim nekaj, kar bo koristilo človeštvu.
Prvemu brezdomcu, ki sem ga zagledala, sem podarila sto tolarjev in počutila sem se kot Mati Tereza, kije pravkar odprla bolnico za otroke z rakom. Prešinilo meje nekaj tiste znane božične čarovnije, za katero sem mislila, da je že zdavnaj izgubljena.
Zavila sem v prvo trgovino in kupila skromna darilca za vse družinske člane in tam sem zagledala Božička, ki je otrokom delil bonbone. Tudi meni je dal enega in mi pri tem pomežiknil. Bonbon je imel okus po jagodah, po domačih vrtnih jagodah, kakršne rastejo pri nas doma na vrtu za hišo. Okus sem čutila še dolgo, okus po božični čarovniji...
Marija Remškar 8. razred, OS Brezovica
Tulipan
Naše skupne pa tudi posamezne težave so lažje in hitreje rešljive takrat, ko je sodelavcev čimveč in področje delovanja čimmanjše. Tega se zavedamo tudi pobudnice in pobudniki ustanovnega občnega zbora, ki je bil 6.1.1997 in na katerem smo soglasno ustanovili svoje društvo upokojencev TULIPAN.
Vabimo vse upokojence in vse starejše (tudi če niste upokojeni), da se nam pridružite in se povežemo ter si z medsebojnim sodelovanjem pomagamo, med seboj svetujemo in tudi tako izmenjamo svoje izkušnje.
Član društva lahko postane vsak s podpisom pristopne izjave, katero Vam bodo prinesli poverjeniki društva. Pripiše tudi svoje hobije, znanja in seveda področja, ki so Vam bližja in ste pripravljeni na njih bolj delovati.
Uradne ure imamo vsak torek od 10.-11. ure v pisarni KS Vnanje Gorice, in v tem času tudi po telefonu štel.:651-232. V slogi je moč!
Člani ustanovnega občnega zbora
Šolstvo na Brezovici
Tokrat bomo spregovorili nekaj besed o brezo-viškem šolstvu. 0 tem, kdaj točno je bil na območju današnje občine ustanovljen hram učenosti, pisni viri sicer molčijo, toda po ljudskem izročilu oziroma po pripovedovanju starih ljudi se je ohranil podatek, da so se nekateri duhovniki že v prvi polovici prejšnjega stoletja trudili za tovrstno obliko prosvete.
Najbolj vnetje bil vsekakor takratni župnik Jakob Hartmann, ki je na Brezovici služboval od 17. marca 1830 do 4. decembra 1835. leta. Njegova šola je potekala vsako nedeljo v župnišču od 12. do 13. ure. V tej kratki, a bogati urici je učencem predajal učenost črk, - Prav veliko to res ni bilo, toda za takratne razmere je bilo dovolj že, če so ljudje sploh znali brati.
Ob zaključku vsakega šolskega leta je župnik Hartmann sestavil seznam otrok, ki so bili dovolj stari za šolanje. S tem je bržkone hotel vplivati na cesarske in šolske oblasti, da bi na Brezovici ustanovile redno šolo. Dne 24. oktobra 1832 je tako na Brezovici in v okoliških vaseh naštel 307 šologodnih otrok, in sicer za vsakdanjo šolo 105 dečkov in 101 deklico, za nedeljsko šolo pa 52 dečkov in 49 deklic.
Po smrti župnika Hartmanna je šolo branja prevzel vešči cerkvenikov hlapec, vendar ne toliko iz ljubezni do stvari same, kakor bolj z namenom, da bi si s prizadevanjem za otroke pridobil naklonjenost nekaterih radodarnih in premožnih gospodinj. Nekdaj so bili namreč učitelji precej odvisni tudi od neposrednih darov staršev otrok, katere so učili.
Leta 1849 pa je prišel na Brezovico kaplan Ivan Potočnik (istovetnost priimkov tega in sedanjega kaplana Branka je posrečena, vendar zgolj, naključna), ki seje šolstva lotil z vso vnemo. Zup-ljane je nagovarjal, naj si v svoje dobro čimprej postavijo redno šolo. In njegova želja seje, zahvaljujoč se njegovi zagnanosti, kaj kmalu uresničila: leta 1853je pričel zidati šolsko poslopje, kije bilo dovršeno že naslednje leto.
Pod svojo streho je lahko sprejelo od 80 do 100
otrok. Pa stroški? Odkup zemljišča (od posestnika Jakoba Pezdirja s hišne številke Brezovica 27) je stal 130 goldinarjev (tako priča listina v župnijskem arhivu z dne 15. junija 1853), stroški gradnje pa so, ob prostovoljni pomoči prebivalcev, znesli 2.850 goldinarjev.
Današnji šolarji boste kajpak rekli, da je bila gradnja šole zgrešena naložba. Takratnim učencem pa je, lahko si mislimo, spretnost branja čez čas izjemno koristila, saj seje pričel svet vrteti čedalje hitreje in čedalje več črk seje pojavljalo na njem. Le pomislite, dragi učenci, kdo je bil na boljšem: tisti kmet, ki je znal prebrati, kako naj seje, da bo imel čim večji pridelek, ali tisti, kije sejal zgolj po občutku, ob za naravo neustreznem času in pri tem po možnosti še poškodoval dobršen kos njive? Prepričan sem, da vprašanje ni pretežko!
Ena župnija, dve občini
Ob nastanku sedanjih občin je bilo ponekod s' i-šati negodovanja, češ, kako majhne so te postale. Nekdaj pa so bile, zanimivo, še mnogo manjše.
Na območju nekdanje brezoviške župnije (ki ni bila občutno večja od današnje) sta se nahajali dve občini: občina Brezovica in občina Log. Pr\ a je obsegala vasi Brezovico, Vnanje Gorice, Notranje Gorice in Plešivico ter Betovo hišo ob Ljubljanici, slednja je spadala že v presersko župnijo. Občino Log pa so sestavljale vasi Log, Dragomer in Podlukovec (sedanja Lukovica).
Glede na to, daje bila večja brezoviška občin a, je ta plačevala oblastem približno še enkrat več davka kot ložanska občina. Podobno je bilo tudi s sestavo občinskih svetov (takrat odborov):
brezoviški je štel 18 članov, ložanski pa le 12.
Takšna je bila torej nekdaj upravna razdelitev naših krajev.
Prihodnjič pa si bomo skupaj pogledali zgodovino znamenitega Kušljanovega gradu!
Miha Černetič
Zimska šola v naravi -Rogla, december 1996
Že več let učenke in učenci OŠ PRESERJE preživljajo zimsko šolo v naravi na Rogli. Tudi v tem šolskem letuje 33 otrok 5. a in 5. b razreda nabiralo smučarsko znanje v tem zimnskem športnem centru. Šolo smučanja in druge dejavnosti smo vodili štirje učitelji: prof. športne vzgoje Vlado Klinčarovski, učiteljica lik. vzgoje Romana Bassin, zunanji sodelavec Zdenko Zalar in učiteljica smučanja smučarske šole Rogla, študentka Nataša.
Življenje na Rogli je bilo zelo pestro. Vreme je včasih malo ponagaja-lo, vendar ni motilo živahnega vsakdanjega utripa. Učenci so vsak dan dopoldne in popoldne osvajali nove smučarske prvine in uživali na snegu. Proti večeru se je prileglo plavanje v hotelskem bazenu. Zelo zabavno je bilo v disku, kjer sta dva učenca praznovala rojstni dan. Za nameček si je zaželel dobre glasbe še naš mladi smučarski skakalec Primož Peterka z dekletom. Plesal (učenci so si to zelo želeli!) sicer ni, seje pa v spomin na srečanje z našimi učenci podpisal na risalni list.
Seveda so bile vsak večer tudi vrste pri telefonu. Pa ne zato, da bi jokali v telefon, ampak da bi malo poklepetali z domačimi, ker se potem lažje zaspi. No, nekateri za telefoniranje niso imeli časa, so raje samo napisali razglednice.
Predzadnji dan smo pripravili tekmovanje s »ta zaresnimi koli« in seveda štartnimi številkami. Tekmovanje je uspelo, nihče ni »odstopil« in dobili smo zmagovalce posameznih skupin.
1. skupina
1. Rok Likovič
2. Dejan Pcrušek
3. Katarina Levičar
2. skupina
1. Tilen Repar
2. Anja Suštarišč
3. David Susman
3. skupina
1. Tomaž Rogelj
2. Jernej Rogelj
3. Veronika Mazi
4. skupina
1. Nika Husar
2. Blaž Matjašič
3. Edvin Kerič
Vsi učenci in učenke so prejeli lepa priznanja smučarske šole Rogla, pač glede na osvojeno znanje. Poleg priznanj so na zaključni prireditvi učenci prejeli še sladke nagrade, tako za dobro uvrstitev kot za najlepše urejene sobe.
Na koncu naj še pohvalim izredno prijaznost vseh v hotelski rastav-
raciji in mislim, da se strinjajo tudi otroci, odlično hrano. Za uspešno izvedbo šole v naravi se zahvaljujem OBČINI BREZOVICA in podjetjema PACUKI in KOCKA za finančno pomoč.
Kako je potekalo življenje na Rogli, pa si preberite v zapisih učencev.
Romana Bassin pred. vodja šole v naravi
Naj na Rogli!
Z avtobusom prispeli na težko pričakovano Roglo. Romana je šla iskat ključe in prispela nazaj. Hitro smo se zapodili v svoje stvari, jih zložili pred svoje bungalove in odhiteli h kosilu.
Po kosilu smo še nekaj časa čakali na bungalove, da smo vse udobno namestili. Komaj pa smo se razmestili, smo že morali na smuči in na smučarsko progo.
Tedaj smo videli, kaj je pravo smučišče! Sledil je preskus znanja na smučeh. Veliko jih je bilo za v tretjo skupino, ki jo je vodil g. Zdene Zalar. Tudi jaz sem bila tam. Tisti dan smo veselo ponavljali osnove na smučeh. Bilo mi je zelo všeč. Čez nekaj časa smo se že začeli smučati po položnem terenu. Naslednji dan je bil veliko bolj naporen. Spuščali smo se skorajda po manjši strmini in prvič preskusili vlečnico pri bifeju Uniorček. Čez kratek čas se nam je pridružila tudi Anitka, ki je bila ptej pri ge. Romani Bassin. Prav zaslužili smo si kosilo.
Popoldne smo šli že smučat in se peljati s sidri. Sprva meje bilo strah, a prav kmalu nič več. Po smučanju smo napisali razglednice in odšli plavat. Bilo je zelo zabavno. Bila sem zelo utrujena, a bilje še disko. V njem je bilo zelo zabavno. Bila je tudi dobra glasba in plesali smo kot nori. V disko je prišel Primož Peterka, ki nas je razveselil s svojim podpisom. Za konec so zaplesali tudi vsi naši učitelji. Po napornem dnevu smo si vsi zaslužili dober spanec.
Zjutraj smo se zbudile in hitele pospravljat obleke. Kar hitro smo opravile in odšle smo k zajtrku. Ko smo se vrnile, smo pospravile še postelje, hodnik, ko-
palnico in kuhinjo. Tovarišica nas je pohvalila. Po ocenjevanju smo se hitro oblekli v kombinezone in odšli smučat. Ni bilo tako mučno kot v četrtek. Bil je prav zabavno ves dan.
Do sedaj smo se imeli zelo dobro. Prav nič mi ne diši po mojem domu, kajti tukaj jc zame veliko bolje kot doma. Sploh ne vem, kako bo, ko se bom morala posloviti od tega čudovitega kraja —Rogle.
Petra Suhadolnik, 5.b OŠ Preserje
Prelepa Rogla
Rogla je kot cvet, ko zasuje jo prvi sneg. Vsa v belem žametu ždi in na soncu nastavlja svojo belo kri. Vabi nas iz vseh dežel, tudi če na druge Alpe greš, ne pozabiš je NIKDAR VEČ! '
Anja Šuštaršič, 5.a OŠ Preserje
V discu
V četrtek smo odšli v disko. Ob 7.50 smo se zbrali pred hišo številka 5, od koder smo odšli v hotel. Dvorana, kjer smo se zabavali, je bila prazna. Potem smo se dekleta opogumila in odšla plesat. Fantje so še nekaj časa gledali, potem pa so se opogumili tudi oni. Bilo je zelo zabavno. Plesat je prišla tudi tovarišica. Vlado, tovariš za športno vzojo, in tovariš Zdene pa sta se potuhnila za mizo. Učenke in učenci so Vlada nekako prisilili, daje odšel na plesišče. Potem je prišel Primož Peterka s svojo punco. Tovarišica Bassinova gaje prosila za avto-gram za šolo. Punca je Primoža prosila naj gre plesat, on pa ni hotel. Potem pa je prišel na plesišče Zdene. Oponašal je fante pri njihovem plesu, a je kmalu pristal na tleh. Domov bi morali iti ob 10. uri, bilo pa je tako lepo, da smo odšli šele ob 10.30. V hišicah smo se umili in oblekli v spalne srajce. Ura je bila 10.45, ko smo se spravili v posteljo. Do 11. ure smo se pogovarjali in smejali na račun tega, kar smo doživeli.
Naslednje jutro smo zaspale in zbudila nas je šele tovarišica Bassinova. Ampak to je bil že nov dogodek.
Nika Husar, 5. a OŠ Preserje
RAZVOJ PODEŽELJA V OBČINAH NA LJUBLJANSKEM BARJU, NJEGOVEM ZALEDJU IN POLHOGRAJSKEM HRIBOVJU
Čisto okolje in dediščina
Na dveh srečanjih oziroma razgovorih v novembru in decembru s predstavniki občin smo ugotovili, da imajo občine Ljubljanskega barja, njegovega zaledja in Polhograjskega hribovja veliko več skupnih interesov in problemov, kot bi na prvi pogled pričakovali. Tema dosedanjih razgovorov je bila za začetek problematika komunalne opremljenosti, s posebnim poudarkom na vprašanjih, ki zahtevajo medobčinsko sodelovanje oziroma dopolnjevanje.
Ker so predstavniki občin izrazili željo po sodelovanju tudi na drugih področjih (turizem, podeželje, gozdarstvo, telefonija,...), je bil 16. 1.1997vprosto-rih občine Brezovica razgovor o
širši problematiki urejanja podeželja, ki so se ga udeležili predstavniki občin Logatec, Vrhnika in Brezovica ter Kmetijske svetovalne službe. Za uvod nam je mag. Marko Koščak iz Upravne enote Trebnje ob diapozitivih predstavil njihove izkušnje pri pospeševanju razvoja podeželja v okviru programov Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), ki jih Ministrstvo za kmetijstvo vodi od leta 1991. Sad njihovega petletnega dela je tudi lanskoletno 2. mesto Knežje vasi v okviru tekmovanja srednjeevropskih vasi, ki ga organizira združenje ARGE, s sedežem na Dunaju.
Tudi v naših občinah potekajo programi CRPOV v Podlipi
(občina Vrhnika), Črnem vrhu (občina Dobrova-Horjul-Pol-hov Gradec) in Ravniku (občina Logatec). Udeleženci razgovora so poudarili, da je za učinkovitost teh programov pomembno, da vanje vključimo domače strokovnjake in vaš-čane.
Kljub temu, da v občini Brezovica ne poteka program CRPOV, so v zadnjih letih pripravili številne akcije in prireditve z namenom obujanja tradicije na podeželju (Sosedov dan in Pozdrav pomladi, lesene oznake s starimi hišnimi imeni,...).
Udeleženci so bili tudi mnenja, da moramo iskati skupno razvojno vizijo za celotno območje Ljubljanskega barja in njegove zaledja, saj je velika nevarnost prevelikega širjenja mesta Ljubljane, s tem pa tudi zgubljanja identitete naših krajev. To bi negativno vplivalo tako na podežlje kot na Ljubljano. Zato je toiiko bolj potrebno, da se občine v zaledju Ljubljane povezujejo in iščejo skupne rešitve pri svojem razvoju.
Razvoj podeželja ni sam sebi namen, ampak omogoča ena-
komerno poselitev, ohranjanje kulturne krajine in identitete vasi ter njihovih prebivalcev. Zaradi bližine Ljubljane se kažejo možnosti tudi pri razvoju turizma, ki se vse bolj usmerja od množičnega k individualnemu. Ta pa zahteva skrb za čisto in naravno okolje in spoštovanje ter ohranjanje dediščine.
Evropska skupnost preko svojih sktrukturnih skladov namenja znaten del sredstev za razvoj podeželja. Nekateri slovenski projekti, ki odražajo skupen interes več občin že sedaj pridobivajo sredstva iz teh virov. Tudi zato je pomembno, da se občine med seboj povezujejo in s tem poleg občinskih in državnih sredstev pridobivajo tudi sredstva na mednarodnih razpisih (tako kot npr. projekti A.L.P. Peca na Koroškem, projekt Prebujajoča se lepotica za Dolenjsko in Belo krajino). Ta sredstva lahko pridobimo kljub temu, da še nimamo uvedene vmesne stopnje med lokalno samoupravo in državo. Pomemben je torej le jasno izražen skupen interes več občin.
Štefan Skledar
Žled v gozdovih
Anketa Našega časopisa
Nač časopis odgovarja na potrebe
Proti koncu decembra smo v uredništvu brezoviških strani Našega časopisa napravili pregled in ovrednotenje dela za minulo leto. V tem okviru smo izvedli tudi vzorčno telefonsko anketo med prebivalci občine Brezovica In jih povprašali, kako so kaj zadovoljni z občinskim glasilom.
Anketo smo, če povemo natančneje, izvedli 19. decembra 1996 popoldne v_ prostorih občine Brezovica. Štirje člani uredništva smo poklicali naključno izbrane prebivalce naše občine in izmed tistih, s katerimi smo uspeli vzpostaviti zvezo, ni sodelovanje v anketi odklonil nihče. Pri spraševanju o kakovosti Našega časopisa smo se omejili na brezoviške strani. Skupno smo dobili 23 odgovorov (6 iz krajevne skupnosti Brezovica, 5 iz Vnanjih Goric, 2 iz Notranjih Goric, 3 z Rakitne, 2 iz Jezera, 3 iz Podpeči in 2 iz Preserja).
Najmanjša starost vprašanih je bila 16 let in pol, najvišja pa 74 let. Pestra je bila tudi izob-
razba sodelujočih v anketi, sicer pa je bilo izmed sodelujočih 65 odstotkov občank in 35 odstotkov občanov.
Sedaj pa preglejmo odgovore na vprašanja. Prav vsi anketirani občani Naš časopis prejemajo v svoje gospodinjstvo in ga tudi (pre)berejo, od tega jih 78 odstotkov prebere časopis v celoti, 22 odstotkov pa le brezoviške strani, ki se tičejo njihove občine.
Vsebino brezoviških strani so vprašani ocenjevali z oceno od 1 do 5 in sicer po šolsko, kar pomeni, daje številka 1 pomenila najslabšo oceno, številka 5 pa najboljšo. Razveselilo nas je, da ste Brezovičani precej zadovoljni z vsebino svojih strani v Našem časopisu, saj je vsebini člankov več kot polovica prisodila oceno 4 (54 odstotkov), tretjina oceno 3 (27 odstotkov), na koncu, s skoraj petino glasov, pa je sledila tudi odlična ocena 5(19 odstotkov). Nadalje je večina (82 odstotkov) menila, da so brezoviške strani vsebinsko dovolj pestre, in le slaba petina vprašanih (18 odstotkov), da bi naj bile bolj raznolike.
Posebej veseli smo, ker so vprašani podali tudi kar lep kupček svojih predlogov in zamisli. Na brezoviških straneh bi si želeli križanke, kake novosti, pisanje o načrtih v prihodnosti ter o morebitni gradnji javnih zgradb, novice iz Brezovice (prav iz kraja, ne samo iz občine), pa tudi iz manjših vasi, \a£
fotografij, poročila o dogodkih iz kraja in krajevne uprave, otroške rubrike, več kulture, potopise iz tujih dežel, zapise o starih običajih in zaslužnih starejših ljudeh, več vnaprejšnjih napovedi dogodkov, ki se bodo zgodili, več življenjskih stvari, več malih oglasov, več podpeš-kih prispevkov, opozorila k okoljski osveščenosti in kratek romanček.
Nekaj anketiranih bralcev je izrazilo tudi željo po tem, da bi Naš časopis izhajal v barvah ali da bi bil še kako drugače popestren. Vsi pa so si bili nekako enotni v mnenju, da mora časopis pač prinašati vsega po malem za vse in da mu to tudi v dobršni meri uspeva.
Na vprašanje, če je dovolj strani posvečenih brezoviški občini, pa smo dobili precej več negativnih odgovorov. Kar dve tretjini vprašanih (61 odstotkov) je menilo, da bi morala imeti naša občina v Našem časopisu več strani. Predlagali so od ene dodatne strani do skupno petih strani, v dolgoročnem oziroma postopnem smislu pa je bilo slišati tudi pobudo za samostojni časopis brezoviške občine.
Kar se tiče obveščanja o dogodkih v občini, so vprašani menili, da zanje večinoma izvedo pravočasno. Nekaj obvestil o tovrstnem dogajanju pa preberejo tudi v drugih časopisih, kadar ti pač objavijo kako poročilo ali napoved z brezoviške-
Pregled izidov ŠŠD Brezovica ob trimesečju
Brezoviška osnovna šola je vedno slovela po dobrih športnih izidih. Še najbolj odmevni panogi sta odbojka in atletika, pri katerih so naši učenci dosegli največ dobrih izidov. Pod skrbnim vodstvom športnih pedagogov, Anke Kunčič in Petra Mav-rina, so učenci konec prejšnjega leta (1996) dosegli zavidljive uvrstitve.
Atletika
Konec septembra so na atletskem pokalu osnovnih šol za zunanje občine (občine, ki so nekoč spadale pod ljubljanske) starejše deklice dosegle 2. mesto, skupno v ljubljanski skupini pa 5. mesto.
Pred njimi so se uvrstile osnovna šola Vič, osnovna šola Danile Kumar, osnovna šola Oskar Kovačič in osnovna šola Louis Adamič.
Starejši dečki so se uvrstili na 4. mesto, skupno na 10. mesto v ljubljanski skupini.
Kros
Prvenstvo Ljubljane v krosu je potekalo 11. oktobra 1996 v Tivoliju, kjer so učenci zares pokazali, kaj vse zmorejo. V prvem razredu je naš
Gašper Pavlin osvojil 2. mesto, v petem razredu pa prav tako 2. mesto Tilen Artač.
Dekleta so osvojila naslednja mesta: v drugem razredu je Urška Ozimek zmagala, v tretjem razredu je Tanja Skodlar pridobila srebrno kolajno, v petem razredu pa je Ana Hribar osvojila 3. mesto.
V šestem razredu je Petra Feko-nja zmagala in se uvrstila na državno prvenstvo, kjer je zastopala reprezentanco Ljubljane.
Državno prvenstvo v krosu se je odvijalo v Velenju 19. oktobra.
Proga, po kateri je potekal kros, je bila zelo lepa, a po predhodnem dolgotrajnem deževju zelo razmočena in blatna. Petra se teh težkih pogojev ni ustrašila. Odlično je začela med stotimi udeleženkami in osvojila 5. mesto. S svojo uvrstitvijo pa je ekipi mlajših pionirk (letnik 1984) reprezentance Ljubljane pomagala osvojiti 1. mesto.
Nogomet
Tudi v nogometu so starejši dečki osvojili najvišje mesto med osnovnimi šolami zunanjih občin in se uvrstili v ljubljansko ligo, kjer so bili šesti.
Gimnastika
Že pred leti so imeli na Brezovici dobro gimnastično ekipo. Po nekajletnem premoru je gimnastika na brezoviški osnovni šoli ponovno zaživela.
Pod strokovnim vodstvom Janija Kunčiča so na ljubljanskem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave ekipno mlajši dečki dosegli 2. me-
sto, starejši dečki pa 3. mesto.
Med posamezniki pa so se med mlajšimi dečki zelo dobro odrezali Jure Pešec, 2. mesto; Matic Kumer, 3. mesto in Primož Japelj, 4. mesto.
Pri starejših dečkih je zelo dobro uvrstitev dosegel Aljaž Kunčič, lanski državni prvak med mlajšimi dečki, saj je letos osvojil 3. mesto med starejšimi dečki. Obe ekipi, tako mlajša kot starejša, sta se uvrstili na državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave in tudi tam dosegli zavidljive izide. Najbolje sta se odrezala Jure Pešec in Primož Japelj v skupini mlajših dečkov s 3. in 4. mestom.
Ekipa, ki sojo sestavljali Jure Pešec, Primož Japelj, Matic Kumer, Iztok Strelec, Jernej Čebula in Jan Žabkar, je dosegla odlično 2. mesto. Za tako dobro uvrstitev jih je s pozdravom nagradil tudi Aljaž Pegan.
Med starejšimi dečki je Aljaž Kunčič dosegel 6. mesto, ekipno pa so Aljaž Kunčič, Tilen Artač, Sandi Pišek, Tomaž Šebenik, Matej Marinko, Matej Japelj in Marko Rozman osvojili 6. mesto.
Odbojka
Kot najbolj množična in uveljavljena dejavnost je odbojka tudi letos prinesla dobre uvrstitve. Starejše deklice so med osnovnimi šolami zunanjih občin osvojile 3. mesto. Starejši dečki pa so bili prvi in so se zato uvrstili v prvo ljubljansko ligo.
O njihovih uspehih v tej ligi in o ostalih dobrih uvrstitvah vas bomo obvestili ob naslednjem trimesečju! Breda Ujčič in Jelka Marinko
ga konca.
Ob koncu si seveda nismo mogli kaj, da ne bi svojih prijetnih sogovornikov povabili k sodelovanju. Za pripravljenost na sodelovanje, bodisi s članki, fotografijami ali podobnim gradivom, se je izreklo 39 odstotkov vprašanih, preostalih 61 pa je menilo, da jih pisanje člankov sicer ne veseli, vendar jih zato toliko raje preberejo.
Kaj torej zapisati ob koncu? Vsekakor bi se vam radi zahvalili za izkazano zaupanje in pohvale, ki ste ga izrazili v tej anketi. Seveda pa se zavedamo, da bi bil lahko časopis še mnogo boljši, za kar se bomo potrudili po svojih najboljših močeh. Ob tej priložnosti bi vas radi (tiste, ki vas tovrstno delo zanima) vnovič povabili k sodelovanju. Obenem pa vsem našim bralcem želimo čimveč užitkov ob prebiranju Našega časopisa. Tudi v bodoče bomo veseli vaših pripomb. - Saj veste, več glav več ve!
Miha Černetič
Novoletni ples na Brezovici
V petek, 10. januarja, se je v brezoviškem gasilskem domu zgodil novoletni (bolje rečeno: ponovoletni) ples. Pripravilo ga je občinsko društvo mladih v sodelovanju z brezoviškimi skavti.
Rajanje, za katerega je bilo treba odšteti borih 300 tolarjev, seje pričelo ob 20. uri in končalo v poznih nočnih urah. Ob popularnih popevkah, disco in techno glasbi ter ob večno priljubljenih zimzelenčkih seje zabavalo kakih petdeset mladih, seveda brez alkohola, cigaret in drugih narkotikov. Vmes so organizatorji zabavo popestrili s takoimenovanim srčkovim plesom, kjer so se naključno izbrani pari preizkusili v svojih plesnih sposobnostih. (Mimogrede naj vam prišepnemo, da sta zmagala Simona iz Ligojne in Jernej iz Podpeči. Čestitamo!)
Ples je dobro uspel, sodeč po izraženih željah, da bi ga priredili tudi v prihodnje. No, izvedeli smo, da se bo ta želja kaj kmalu tudi uresničila: prav na Valentinovo, dan zaljubljencev (v petek, 14. februarja 1997) se bo v taistem prostoru in ob taistem času zgodil Valentinov ples. Organizatorji vabijo vse mlade, da se plesa udeležijo, in zagotavljajo, da ne bo manjkalo ne dobre in raznolike glasbe, ne prijetne družbe!
Miha Černetič
V zadnjih dneh lanskega in v začetku novega leta je žled zopet povzročal škodo v gozdovih. Dodatno je drevje obremenil in zato tudi poškodoval sneg. Prizadeti so gozdovi na nadmorski višini od 400 do 750 metrov, nižje ležečim gozdovom je bilo tokrat prizanešeno.
Na območju, ki ga pokriva Zavod za gozdove, Krajevna enota Vrhnika, je bilo poškodovanih 6000 ha gozdov, oz. 10.500 m3 lesne mase. Škoda je ocenjena na 10 milijonov SlT. Najhuje so poškodovani gozdovi na Pokojišču, kjer je z žledom obremenjeno drevje dodatno lomil močan veter. Tam je na površini 200 ha podrtih kar 3000 m3 lesne mase iglavcev. Še huje je v občini Do-brova-Horjul-Polhov Gradec, ki jo pokriva Krajevna enota Ljubljana. Tam je bilo poškodovanih 2200 ha gozdov oz. kar 35000 m3 lesne mase. Škoda je ocenjena na 87 milijonov SIT. V občini Brezovica, ki sodi v Krajevno enoto Škofljica, je bilo poškodovanih 1000 m* lesne mase, predvsem listavcev.
Zavod za gozdove Slovenije poziva lastnike gozdov, naj pregledajo poškodovanost drevja v svojih gozdovih, kot bodo to dovoljevale vremenske razmere. Žled je namreč zaradi nizkih temperatur še vedno na drevju, zato nevarnost lomljenja ostaja oz. se lahko ob morebitnem sneženju še poveča. Posebna pozornost naj velja polomljenemu drevju in vejam ob strugah potokov in rek. Ob odjugi ali močnem deževju bi zaradi tega drevja in vej nastopila nevarnost zajezitve strug in s tem poplav, zato gaje treba čimprej odstraniti. V primerih, ko podrto in polomljeno drevje leži oz. sega na stavbe, ceste, poti in druge komunikacije, naj lastniki gozdov čimprej poskrbijo za odstranitev. V navedenih nujnih primerih lahko lastniki gozdov dela opravijo tudi brez poprej izdanih odločb, ki jih sicer izdajajo lastnikom revirni gozdarji (29. člen Zakona o gozdo-
vih), vendar morajo o nameravani sanitarni sečnji in drugih preventivnih varstvenih delih poprej pisno obvestiti Zavod za gozdove Slovenije.
V primerih, ko je v gozdu podtro. drevje, ki pa ne ogroža komunikacij, in če je poškodovano stoječe drevje, naj se lastniki gozdov čimprej oglasijo na naslov revirja, kamor sodi njihov gozd. Dobili bodo podrobne informacije. Revirni gozdarji bodo označili poškodovano drevje za posek in izdali lastniku odločbo o sečnji in, če bo treba, o preventivnih varstvenih delih v gozdu.
Revirji Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevni enota Vrhnika in deloma Krajevne enoti Ljubljana in Škofljica, kjer se lahko oglasijo lastniki gozdov, so:
Krajevna enota Vrhnika:
Revir Vrhnika: Vrtnarija 11, Vrhnika; tel.: 756-153; urad. ure: vsak del. dan od 7. do 7.30 Revir Podlipa: Vrtnarija H, Vrhnika; tel.: 756-153; urad. ure: vsak del. dan od 7. do 7.30 Revir Bistra: Vrtnarija 11, Vrhnika; tel.: 756-153; urad. ure: vsak del. dan od 7. do 7.30 Revir Borovnica: Borovnica; tel.: 746-003; urad. ure: vsak' del. dan od 7. do 7.30 Krajevna enota Ljubljana: Revir Dobrova: Ul. V. Dolni-čarja 2, Dobrova; tel.: 272-351; urad. ure: ponedeljek od 7. do 9. ure
Revir Horjul: Horjul 57, Horjul; tel.: 749-233; urad. ure: torek od 7. do 9. ure Revir Polhov Gradec: Polhov Gradec 74, P. Gradec; tel.: 645-005; urad. ure: ponedeljek od 7. do 9. ure        v . Krajevna enota Škofljica:^ Revir Ig: Mijavčeva 16, Škofljica; tel.: 666-196; urad. ure: ponedeljek od 7.30 do 10. ure Revir Preserje: Zel. postaja Pre-serje, Preserje; tel.: 631-172; urad. ure: ponedeljek od 7.30 do 10. ure.
Marija Tavčar, dipl. inž. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana Tržaška c. 2, Ljubljana
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE Krajevna enota Škofljica
Za zmanjšanje števila nesreč in povečanje varnosti pri delu v gozdu organizira ZGS v mesecu marcu 20., 21.3.1997 tečaje za: 1. Varno delo za motorno žago, ki obsega okvirno časovni razpored del
1. DAN
8.45 zbor udeležencev 9.00 — 9. 15 uvodni del (pozdrav, predstavitev seminarja,
namen, urnik ...) 9.15— 11.15 motorna žaga (sestavni deli, delovanje, vzdrževanje,...) 11.15— 12.00 odmor za malico
12.00 — 14.00 pregled motornih žag (čiščenje, nastavitev teka
motorja, brušenje) 14.00 — 14.30 predstavitev orodja in opreme sekača
2. DAN
8.45 zbor in opremljanje udeležencev 9.15 — 12.45 delo po skupinah
13.00— 13.30 prikaz sproščanja obviselega drevesa, fallboy,... 13.30 — 14.30 zaključek (anketa, potrdila, video, razprava) 14.30 kosilo
Orodje in oprema: Udeleženci morajo imeti le svoje žage in primerno obutev
2. Krojenje gozdnih lesenih sortimentov
UVOD — 15 minut (predstavniki ZGS-OE In CE)
— pozdrav, namen seminarja, program
— splošno o krojenju
Teoretični del — 90 minut (ZGS, učitelj PP SGLŠ Postojna)
— drevesni deli in njihova uporabnost
— lastnosti lesa
— napake lesa
— gozdni lesni sortimenti — uporaba standardov
Praktični del — 90 minut (učitelj PP, tečajniki)
— krojenje lesa — praktični primeri, ločeno za iglavce in listavce
— merjenje lesa
— razprava
Izvajanje teoretičnega dela: dvorana Izvajanje praktičnega dela: sečišče v gozdu Kotizacija: 5000 SIT na udeleženca.
Prijave sprejema do 10. 3. 1997 Občina Brezovica, Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo in Zavod za gozdove Slovenije, K. E. Gozdarstva Škofljica, Mijavčeva 16, tel.: 666-196.
Milan Podlogar
Kaj narediti?
Stranke slovenske pomladi v Borovnici od vsega začetka sodelujejo tesno, brez kakršnikoli razparaj in zapletov. Tudi ko seje slovenski Demos razšel, smo temu nasprotovali in zahtevali skupno, usklajeno delovanje, saj imamo skupne cilje, kijih le skupaj lahko dosežemo: urejeno, bogato življenje v Sloveniji. Zavedamo se, da tega ne morejo doseči vodstva sama, da lahko uspemo le, če bo vsak kraj, občina, vsak posameznik opravil svoj del. Najenostavneje je seveda kritizirati vsevprek, politiko pa sploh, potem pa se čuditi, zakaj gre vse narobe. V demokraciji smo pač vsi soudeleženi in odgovorni za vse dobro, pa tudi za vse slabosti in napake. Kazanje s prstom na druge, čakanje na vsemogočnega odrešitelja od drugod, ima za posledico le drsenje navzdol, vedno na slabše.
Slišimo: »Dobili smo svojo občino. Še slabše je kot prej?« Nič čudnega. Nova občina je samo možnost, da si občani na našem koncu vsaj v neki meri sami ustvarjamo svoj način življenja. Seveda paje treba to hoteli in ukrepati, ne pa stvari prepuščati samim sebi. Ali to res delamo? Ali pa vse prepuščamo le županu, občinski upravi, svetnikom? Ali je župan pretehtano izbral upravo? Ali jim sedaj pomagamo, jih nadziramo, ali sploh vemo, kaj se na občini dogaja?
Stranke slovenske pomladi smo v stalnih stikih z našimi svetniki, ki se trudijo po svojih najboljših močeh. S kakšnim uspehom?
Obravnava občinskega proračuna je ena bistvenih nalog. Na 4,5 tipkanih straneh smo pomladne stranke dne 12. 3. 1996poslale občini 25 naših kritičnih pripomb na osnutek proračuna. Naša svetnika Volek F. in Palčič A. pa še dodatne pismene pripombe. Odgovor smo dobili dne 3- 4. 1996. Ker nas ni zadovoljil, smo dne 15. 4. 1996 poslali na treh straneh 22 pripomb. Zadnji odstavek se je glasil: »Dokler ne dobimo odgovorov na gornja vprašanja, je razprava o proračunu neproduktivna, proračun pa za nas nesprejemljiv.«
Katere so bile naše tehtnejše pripombe, ugotovitve? Naštejmo jih nekaj:
— Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
— Zupan skrbi za izvajanje sklepov obč. sveta. Je tudi odgovoren za uslužbence, za občinsko upravo, za njeno kvalitetno, učinkovito, ek-speditivno delo. Kdo naj uresničuje še tako dobre sklepe brez učinkovite občinske uprave z županom na čelu? ^
— Sredstva se morajo trositi (16.775.000 SIT za obnovo občinske zgradbe!), le s pismenim sklepom sveta. Zupan ne sme o tem, o izvajalcih odločati samovoljno.
V letu 1996 so tri prednostne naloge:
— Pokopališče z mrliško vežico. Reševanje tega problema je vsak dan težje, novi grobovi v stiski že zasedajo zadnje prostore, kar bo še otežilo smotrno, funkcionalno ureditev pokopališča. Sklepi sveta so tu (15. seja dne 14. 5. 1996), izvajajo pa se ne. Ali občani nismo vredni dostojne mrliške vežice?
— Računalniška učilnica na šoli. Če bodo naši otroci računalniški onalfabeti, bodo težko nadaljevali šolanje in dobili službo.
— Knjižnica dela v starih, neprimernih prostorih. Z dotrajanimi lesenimi stropi je tudi varnost vprašljiva. Poleg tega je zgradba v postopku za denacionalizacijo. Predlagali smo, da se preseli v prostore nad vrtcem. Sredstva naj se dobijo tudi od ministrstva za kulturo.
Kjer župan in uprava nista kos problemom, naj se najame pravna služba (sklep sveta z dne 14. 5. 1996.): pokopališče, pasje zavetišče, denacionalizacija idr.
Podpiramo prizadevanja za zdravo, čisto okolico, za zavarovanje čiste vode v borovniškem vršaju, ki napaja dve občini. Razen lepe narave, Polj, travnikov, gozdov, čiste vode — naš kraj nima posebnih bogastev. Občani smo jih dolžni čuvati in ohraniti za nas in naše potomce. Nihče nima pravice ogrožati jih, zlasti pa ne ogrožati usode naših otrok, saj prav nične vemo, kakšne utegnejo biti še neznane, dolgoročne posledice kemikalij za potomstvo. Razumemo, da problem Fenolita ni enostaven in lahek. Načrtno in strpno je treba preusmeriti proizvodnjo na nenevarno, neproblematično. Svetniki bodo o tem v kratkem odločali. Kateri svetnik si upa prevzeti nase odgovornost za možne posledice Pred našo in prihodnjo generacijo?
Slišimo besede: Naša občina ne potrebuje svetnikov! Svetniki jim odgovarjajo: Sklepi so bili izglasovani, zapisani. Izvršeni pa ne!
Kaj narediti? Svetujte, pomagajte, ukrepajte! Pomagajte svetnikom, strankam, upravi, županu! S skupnimi močmi bo šlo mnogo hitreje in lažje. Očitno je prehod (tranzicija) težak, saj so stare korenine (povezave, koristi, interesi, zveze, kraje, denar, naše navade in razmišljanje) mnogo globlje, kot smo mislili. Pa je vredno truda, za urejeno, prijetno Slovenijo in prav takšno občino.
Stranke slovenske pomladi (SKD, SLS, SDS) Borovnica
ZIMSKE POČITNICE
Na pobudo Sveta staršev OŠ in Odbora za družbene dejavnosti pozivamo društva, javne zavode, organizacije, skupine in posameznike, da predlagate organizirane dejavnosti
(finančno ovrednoteno ponudbo) za šolarje med zimskimi počitnicami, torej v terminu od 22.02. do 02.03.1997.
Predloge posredujte v pisni obliki na Občino Borovnica do 10.02.1997. O izbranih dejavnostih Vas bomo obvestili do 17.02.1997.
VVZ BOROVNICA JB; SE PREDSTAVI W
1.01. 1997 je za vrtec pomemben datum, saj smo s tem datumom postali samostojni zavod. Registracija na sodišču je v postopku, prav tako je v postopku vpis v razvid, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo. Za to, da obstajamo kot samostojni zavod je potrebno izpolnjevati določene pogoje (10 oddelkov) Naš vrtec sestavlja enota Miš - Maš s 5 oddelki v katere je zajetih 110 otrok, enota Rega - Kvak z 2 oddelkoma po 44 otrok in oddelek skrajšane priprave na šolo z 12 otroki, ki se nahaja v osnovni šoli Tako imamo v zavod zajetih 166 otrok v 8 oddelkih. Takoj lahko odpremo še dva oddelka lodd. prvega starostnega obdobja 1-3 leta in lodd. iz preseženih normativov. Kadrovska zasedba: 8 vzgojiteljic, 7 pomočnic vzgojiteljice, vodjo kuhinje, kuharja, kuharsko pomočnico, vzdrževalca, perico, čistilki, od 1.02. administrativno-računovodski delavec in ravnateljica
To je naš znak, ki vas bo opozarjal na zanimivosti, novosti, prireditve, probleme, ki se odražajo v našem delu.
* VABIMO VSE PREDŠOLSKE OTROKE IN STARŠE NA PUSTOVANJE11.021997 OB 17. URI V TVD PARTIZAN. PROSTOVOLJNI PRISPEVKI BODO NAMENJENI
* OBISKU MARKA IN RADOVEDNEGA TAČKA, KI NAS BOSTA OBISKALA KONEC MESECA. O PREDSTAVI VAS BOMO OBVESTILI NAKNADNO S PLAKATI.
* KAM Z DOJENKČI?
Vrtec, ki smo ga odprli leta 1991 je pokrival vse potrebe v našem kraju. Že vš.l. 1996/97 smo odklonili 6 otrok. Do sedaj smo prejeli 30 prošenj otrok v starosti od 1-3 let, 21 prošenj v starosti od 3-7 let in 9 prošenj za enoto Rega - Kvak. Ker začnejo veljati novi normativi (63. člen Zakon o vrtcih) lahko s 1.09.1997 sprejmemo le 14 otrok za starostno obdobje od 1 - 3 bi nujno potrebovali dodatne prostore. Po zakonu je ustanovitelj (občina) dolžan zagotoviti dodatna prosta mesta v javnem vrtcu (10. člen Zakon o vrtcih) Ker iz meseca v mesec narašča število prošenj jasličnih otrok je nujno potrebno zagotoviti dodatne prostore. Najboljša rešitev je usposobiti zgornjo etažo vrtc^
ali poiskati drugo ustrezno rešitev ( stanovanje v bloku........v. d. ravnateljice
Marija Occpek
Na podlagi Statuta Občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) je Občinski svet občine Borovnica na svoji 19. seji, dne 19.12.1996 sprejel
SKLEP o sofinanciranju zimske in letne šole v naravi ter šole za življenje v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica
1. člen
Zimsko in letno šolo v naravi ter šolo za življenje izvaja Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica kot dodatni vzgojnoizobraževalni program.
2. člen
Iz občinskega proračuna se sofinancira:
• zimska šola v naravi v trajanju 5 dni,
• letna šola v naravi v trajanju do 7 dni,
• šola za življenje v trajanju 4 dni. pogoj pa je, da je udeleženih več kot 50% učencev .
3. člen
Iz sredstev občinskega proračuna se krijejo naslednji stroški:
1. RAZREDNIKI
• dnevnica, nočnina, turistična taksa
2. VADITELJI
• prizna se en vaditelj na 8 nepla-valcev/nesmučarjev oz. en vaditelj na 12 plavalcev/smučarjev
• dnevnica, nočnina, turistična taksa
• kilometrina za dva osebna avtomobila
• stroški vlečnice za vse vaditelje v zimski šoli v naravi
• vodji šol v naravi oz. šole za življenje nagrada po 100 DEM vsakemu
3. DIJAKI ALI ŠTUDENTI PEDAGOŠKIH ŠOL
ZA OPRAVLJANJE OBVEZNE PRAKSE
• poln penzion
• nagrada do 10.000 SIT na podlagi mentorjevega mnenja
4. PREVOZNI STROŠKI UČENCEV
• 80% prevoznih stroškov učencev
5. ZDRAVSTVENE STORITVE
• dve uri na dan po zdravniški tarifi za vsako šolo posebej, in sicer v dogovoru med osnovno šolo in zdravnikom, ki zagotavlja zdravstvene storitve v kraju, kjer šola poteka.
6. SOCIALNO OGROŽENI UČENCI
• do 5 x 50% penzionskih stroškov učenca; za vsako šolo posebej; s sklepom Odbora za družbene dejavnosti; na predlog strokovnih delavcev osnovne šole.
4. člen
Občina sofinancira zimsko in letno šolo v naravi ter šolo za življenje v znesku po določilih iz 2. in 3. člena tega sklepa, zmanjšanim za sredstva, ki jih osnovna šola pridobi za šolo v naravi od Ministrstva za šolstvo in šport.
Iz tega naslova se osnovna šola obveže kandidirati z eno od šol v naravi v Centrih za šolske in obšol-ske dejavnosti.
5. člen
Občina refundirá osnovni šoli sredstva po oddanem poročilu, čigar priloge so fotokopije vseh računov.
6. člen
Višina dnevnic se uskladi z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom (Ur. list RS,št. 62/94,7/95), ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek.
7. člen
Razredniki oz. vaditelji, ki se udeležijo šole v naravi oz. šole za življenje ne smejo s seboj peljati svojih družinskih članov, ki niso upravičeni do šole v naravi oz. šole za življenje.
8. člen
O načinu sofinanciranja vseh ostalih organizacijskih oblik, ki jih bo osnovna šola organizirala za učence, ki se ne bodo udeležili klasične šole v naravi, bodo sprejeti dodatni sklepi, vendar morajo biti te organizacijske oblike planirane in potrjene najkasneje do 31.12. v tekočem letu za naslednje leto.
9. člen
Glede sofinanciranje zimske oz. letne šole v naravi oz. drugih izletov, tečajev, ipd., za učence, ki obiskujejo šolo s prilagojenim programom na Vrhniki in imajo stalno bivališče v Občini Borovnica, bodo sprejeti posebeni sklepi.
10. člen
Sklep velja takoj, uporablja pa se od 01.01.1997 dalje.
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič l.r.
SKLEP objavljamo, ker želimo poudariti, da se pridružujemo mnenju šolskih strokovnjakov, da tak način vzgoje in izobraževanja otrokom koristi in širi obzorja. Hkrati želimo predvsem staršem podati informacijo na kakšen način in v kakšnem obsegu Občina te dejavnosti podpira.
Zakon o osnovni šoli in Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96) določata:
• 20. člen ZOS - šola v naravi spada med razširjeni izobraževalni program
• 26. člen ZOS - v šolo v naravi se učenci vključujejo prostovoljno
• 119. člen ZOFVI - šola v naravi spada v letno delovno obveznost učitelja
• 81. člen ZOFVI - za delavce, ki izvajajo program šole v naravi, zagotavlja sredstva za osebne prejemke Ministrstvo za šolstvo in šport, in sicer:
— 1.000,00 SIT na učenca dnevno,
— za dejansko število vključenih učencev le enega razreda,
— le za eno šolo v naravi v trajanju najmanj 3 do največ 5 dni.
V letu 1996 je Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica organizirala in izvedla zimsko šolo v naravi (5 dni), letno šolo v naravi (8 dni) ter šolo za življenje (4 dni).
Starši so za otroka pokrili pen-zionske stroške in 20% prevoza, kar prav gotovo ni bil majhen izdatek, ker šola v naravi v takem obsegu pač ni poceni.
Glede na zakonska določila šola pridobi od Ministrstva za šolstvo in šport cca. 125.000,00 SIT. Vse ostalo je nadstandard - izven rednega izobraževalnega programa, torej tudi 1.327.978,10SIT, kar je bilo v letu 1996 zagotovljeno iz občinskega proračuna.
Odbor za družbene dejavnosti in Občinski svet občine Borovnica sta zavzela stališče, da bo občina svoj delež prispevala še naprej, prav tako pa bo s prispevkom za socialno ogrožene skušala omogočiti udeležbo čim večjemu številu učencev.
OBČINSKA UPRAVA OBČINE BOROVNICA
Praznično obarvani veseli december
Tako kot vsako leto, so se v mesecu decembru v vrtcu Miš-maš dogajale same zanimive stvari. Otroci so se z vzgojiteljicami mrzlično pripravljali na prihod težko pričakovanega dedka Mraza. Med marljivimi prstki otrok so nastajale zlatolaske in zvezdice Zaspanke, ki so krasile prostore v igralnicah in garderobah.
Otroci so bili praznično razpoloženi ob dejavnostih, ki so se vrstile dan za dnem ter prinašale v otroška srca veselje in srečo.
Prvo veliko presenečenje je bilo skrivnostno obdarovanje otrok s parkeljčki iz pekarne Vrhnika in dišečim pecivom, ki so ga spekle pridne roke naših mamic in babic.
V TVD Partizanu je otroke lutkovna igrica popeljala v toplejše in nevarnejše kraje ob reki Nil, kjer živi pravi krokodil s svojimi prijatelji. Da nas v telovadnici nikoli ne zebe so otroci dokazali v športnem dopoldnevu, ob zanimivih igricah ogrevanja in razgibavanja na orodju.
Na pravljičen dan so najmlajši odpotovali v deželo pravljic in zaživeli v njej. Svoja doživetja so prelili na papir in risbice razstavili.
Zanimivo je bilo tudi potovanje igrač iz enega v drug oddelek. Igrače s katerimi nas je v vrtcu in doma obdaril dedek Mraz. so bile seveda najbolj priljubljene in so popestrile kotičke v igralnicah.
Mali šolarji so v veselem decembru razveselili v vrtcu svoje mlajše prijatelje in učence prvih razredov z igrico Rdeča kapica. Z vlakom so se odpeljali v Ljubljano v Deželo igrač na Gospodarskem razstavišču, se sprehodili po mestnih ulicah in si ogledali Prešernov spomenik. Povabljeni so bili tudi na Vrhniko, kjer so si v Cankarjevem domu ogledali lutkovno igrico Jane Stržinar Zaljubljeni zmaj. V OS dr. Ivana Korošca v Borovnici so uživali ob izredno dobro pripravljeni igrici Kres-niček.
V popoldanskem času so se otroci in starši v gasilskem domu na Bregu poveselili na novoletni zabavi, ki jo je pripravil vrtec Rega-kvak. Ogledali so si igrico o rumeni in modri roka-vički ter se razveselili daril, ki so jih v obliki srečelova pripravile vzgojiteljice vrtca Borovnica.
Vzgojiteljica: IRENA MALI
Na podlagi 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 1/90 in RS, št. 13/90 in 47/92), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US RS 45/94, odločba US RS št. 57/94), Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94) in Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) je Občinski svet Občine Borovnica na svoji 19. redni seji, dne 19.12.1996 sprejel
SKLEP
o določitvi vrednosti točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Borovnica
i.
Vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Borovnica leto 1997 znaša 0,025 SIT in začne veljati s 01.01.1997.
2.
Vrednost točke iz 1. točke sklepa se na tromesečje revalorizira glede na porast cest storitev v nizkih gradnjah, ki jih objavlja GZS - Združenje gradbeništva in IGM.
3.
Sklep začne veljati z dnem objave v občinskem glasilu Naš časopis in se uporablja od 01.01.1997.
OBČINA BOROVNICA PREDSEDNIK OBČINSKI SVET OBČINSKEGA SVETA
Anton Kržič l.r.
Številka: 066/3-7/5-19/96 Datum: 19.12.1996
VABILO NA SREČANJE S PREDSTAVNIKI OBČINE IN KMETIJSKIMI STROKOVNJAKI
Vse kmete iz občine Borovnica, vabimo na dopoldansko srečanje z županom občine Borovnica in predsednikom Odbora za kmetijstvo pri občini Borovnica ter s strokovnjaki Kmetijskega zavoda Ljubljana.
Srečanje bo v torek, 4. februarja 1997 ob 9. uri v Gasilskem domu na Bregu pri Borovnici.
PROGRAM I.
1. Pozdrav župana in poročilo o kmetijskem programu v letu 1996
2. Razprava in pobude sodelujočih glede programa za leto 1997
II.
1. Predavanja:
- dipl. ing. Jože Lužovec: O IZKORIŠČANJU TRAVNATEGA SVETA
- mag. Janez Koprivnikar: PREHRANA GOVEDI
- dipl. ing. Irena Batina: PRIPRAVA NA SPOMLADANSKO SETEV
Posamezna predavanja bodo trajala 30 minut. Časa bo dovolj tudi za postavljanje vprašanj predavateljem.
Prosimo vas, da se srečanja udeležite v čim večjem številu. Vabimo tudi druge člane družine, sorodnike in znance.
OBČINA BOROVNICA KMETIJSKO SVETOVALNA ŽUPAN SLUŽBA Andrej Ocepek
Na podlagi 3. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) in Statuta občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) je Občinski svet Občine Borovnica na svoji seji dne 19.12.1996 sprejel
ODLOK o gospodarskih javnih službah v občini Borovnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen
Ta odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe (v nada-
ljevanju: javne službe) v občini Borovnica (v nadaljevanju: občina) in ureja način in oblike izvajanja teh javnih služb.
Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotoviti na trgu.
2. člen
Kot javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne javne službe in dejavnosti, ki so kot javne službe določene s tem odlokom.
3. člen
Občina z odloki podrobneje uredi opravljanje posamezne javne službe oziroma podrobneje določi elemente iz 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah.
II. JAVNE SLUŽBE
4. člen
Na območju občine Borovnica se kot javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
3. ravnanje s komunalnimi odpadki,
4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
5. javna snaga in čiščenje javnih površin,
6. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in
zračnikov zaradi varstva zraka,
7. urejanje in vzdrževanje javne poti, površin za pešce in zelenih površin, pešpoti
in drugih javnih površin,
8. plakatiranje, obešanje transparentov in zastav,
9. pogrebne storitve,
10. urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene med magistralne
in regionalne ceste,
11. vzdrževanje in urejanje javne tržnice,
12. oskrba s plinom,
13. urejanje javnih parkirišč,
14. javna razsvetljava v naseljih, ki obsegajo razsvetljavo prometnih in drugih
javnih površin v naseljih,
15. urejanje in vzdrževanje javnih kopališč ter športnih objektov in naprav,
16. urejanje prometnih signalizacije in prometnih režimov,
17. zimska služba,
18. gasilstvo.
5. člen
Javne službe se opravljajo na celotnem območju občine, če z odlokom iz 3. člena tega odloka ni določeno drugače.
Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z lokalnimi javnimi službami je obvezna, če z zakonom ali z občinskim odlokom ni določeno drugače.
6. člen
Infrastrukturni objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb v Občini Borovnica so:
- objekti in naprave za oskrbo naselij z vodo,
— objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
- objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda,
- objekti in naprave za ravnanje s komunalnimi odpadki in za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
- plakatna mesta,
- hodniki, peš poti, dovozne poti, ulice, trgi, ceste in druge javne površine v naseljih, ki niso razvrščene med magistralne in lokalne ceste,
- pokopališčni objekti in naprave,
- tržnice,
- objekti in naprave za oskrbo s plinom,
- javni parki, nasadi, drevoredi in javna otroška igrišča,
Spoštovani
občani
Borovnice!
Vljudno Vas vabimo, da sodelujete pri delovanju Vase knjižnice. Potrebujemo dva občana, ki bosta ČLANA SVETA KNJIŽNICE DR. MARJE BORŠNIK BOROVNICA. Predloge zbiramo do 03.02.1997 v knjižnici v Borovnici.
Hvala za razumevanje.
Knjižnica dr. Marje Boršnik Borovnica
- omrežje in naprave javne razsvetljave,
- omrežje in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi.
Z odloki iz 3. člena tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave, namenjeni za izvajanje javnih siužb; določijo se objekti in naprave, ki so javno dobro; uredijo se pogoji in način rabe objektov in naprav ter druga vprašanja, povezana z infrastrukturnimi objekti in napravami.
III. OBLIKE IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
7. člen
Občina zagotavlja izvajanje javnih služb v naslednjih oblikah:
- v javnem podjetju,
- z dajanjem koncesij,
- z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Javno podjetje
8. člen
Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v lasti občine ali kot podjetje v mešani lastnini v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Vprašanja, povezana z dejavnostjo javnega podjetja in njenim izvajanjem, z uporabo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje dejavnosti ter medsebojne pravice in obveznosti med občino kot ustanoviteljico in javnim podjetjem, se uredijo z aktom o ustanovitvi javnega podjetja.
Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje občinski svet.
9. člen
V javnem podjetju se kot javne službe izvajajo naslednje dejavnosti:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
3. ravnanje s komunalnimi odpadki,
4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
5. oskrba s plinom.
Javno podjetje lahko pridobi koncesijo tudi za druge dejavnosti javnih služb.
Javno podjetje določa pogoje in daje soglasja k dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo infras-trukturne objekte in naprave, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena. Ji Javno podjetje daje soglasje za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
Koncesija
10. člen
Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina da koncesijo pravni ali fizični osebi, kije registri-
rana in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije.
Koncesija se daje za dejavnosti javnih služb, ki se ne izvajajo kot dejavnost javnega podjetja.
Občina pridobiva koncesionarje z javnim razpisom na podlagi koncesijskega akta.
11. člen
S koncesijskim aktom določi občinski svet predmet in pogoje opravljanja gospodarske javne službe.
O izbiri koncesionarja odloči pristojni organ občine z upravno odločbo po predhodnem soglasju občinskega sveta.
Z izbranim izvajalcem (konce-sionarjem) sklene župan koncesijsko pogodbo.
Vlaganje kapitala
12. člen
Javne dobrine lahko občina zagotavlja z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Odločitev o vlaganju javnega kapitala sprejme občinski svet.
Na podlagi odločitve o vlaganju kapitala se izvede javni razpis za pridobitev zainteresiranih oseb zasebnega prava.
O izbiri osebe zasebnega prava odloči upravni organ občine z upravno odločbo, po predhodnem soglasju občinskega sveta.
Z izbranim izvajalcem sklene župan ustrezno pogodbo.
IV. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
13. člen Javne službe se financirajo:
- s ceno javnih dobrin (komunalna taksa, tarifa, nadomestilo,...),
- z lokalnim davkom,
- iz proračuna,
- iz prihodkov javnega podjetja, koncesionarjev ali osebe zasebnega prava, ki
zagotavlja javno službo,
- iz ostalih virov.
14. člen
Cene se oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določata zakon in odlok občine v skladu z zakonom.
Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin in po rednosti njihove uporabe.
V. STROKOVNO TEHNIČNE IN RAZVOJNE NALOGE
15. člen
Strokovnotehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih
javnih služb opravlja strokovna služba občinske uprave.
16. člen
Naloge iz 15. člena tega odloka se nanašajo zlasti na:
- razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarskih javnih služb,
- investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za
izvajanje gospodarskih javnih služb,
- postopke ustanavljanja in organiziranja javnih podjetij,
- strokovni nadzor nad izvajalci gospodarskih javnih služb,
- financiranje gospodarskih javnih služb,
- določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor in okolje, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave gospodarskih javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce gospodarskih javnih služb.
17. člen
Posamezne naloge iz prve in druge alinee prejšnjega člena se lahko odstopijo za
to usposobljeni organizaciji ali podjetju.
Izvajalci posameznih dejavnosti javnih služb so dolžni sodelovati pri načrtovanju in pospeševanju dejavnosti, ki jo opravljajo kot javno službo.
Občina lahko prenese določene naloge kot javno pooblastilo na izvajalca javnih gospodarskih služb.
VI. VARSTVO UPORABNIKOV JAVNIH DOBRIN
18. člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin občina ustanovi svet za varstvo uporabnikov
javnih dobrin (v nadaljevanju: svet)
19. člen
Svet je sestavljen iz predstavnikov uporabnikov javnih dobrin.
Podrobnejšo sestavo, delovno področje ter pristojnosti in pravice sveta določi akt o ustanovitvi sveta.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
Do sprejema predpisov iz 3. člena tega odloka se za urejanje zadev, ki niso urejene s tem odlokom, za posamezna področja gospodarske infrastrukture uporabljajo do sedaj veljavni predpisi in sklenjene pogodbe.
21. člen
Občinski svet v roku 6 mesecev od sprejema uskadi določila odloka o organiziranju javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika (Ur. 1. RS, št. 2/91) s tem odlokom.
22. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v občinskem glasilu Naš časopis.
Številka: 066/3-5/5-19/96 Datum: 19.12.1996 OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA
Anton Kržič l.r.
Na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Borovnica je Občinski svet občine Borovnica na svoji seji, dne 19.12.1996 sprejel
ODLOK o ravnanju z odpadki v Občini Borovnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
V Občini Borovnica je obvezno zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov.
2. člen
Zbiranje odpadkov je organizirano po sistemu ločenega zbiranja in sortiranja. Pooblaščeni izvajalec za zbiranje odpadkov, pripravi Pravilnik o odvozu in deponiji odpadkov, h kateremu daje soglasje tudi Občinski svet.
II. RAVNANJE Z ODPADKI
3. člen
Glede na način ravnanja z njimi se odpadki delijo na naslednje vrste:
1. sekundarne surovine
2. bio-odpadki, primerni za kompostiranje
3. gradbeni odpadki
4. kosovni odpadki
5. nenevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti
6. gošča iz greznic in usedline iz peskolovov
7. nevarni odpadki (ostanki zdravil, baterije, ostanki barv in topil, druge hitro vnetljive, jedke, dražlji-ve, radioaktivne, ali strupene snovi, odpadno olje, ostanki gnojil, ostanki insekticidov in pesticidov, živalski ostanki, neohlajen pepel...)
4. člen (sekundarne surovine)
Odpadki, ki se posebej zbirajo kot sekundarne surovine (npr. papir, steklo, les...) in območja, na katerih se sekundarne surovine zbirajo, so določeni s pravilnikom o odvozu odpadkov.
Sekundarne surovine se odlagajo v specialne zabojnike, zabojnike za mešane odpadke, ali pa se zbirajo z občasnim odvozom.
5. člen (kompostiranje)
Bio odpadke, primerne za kompostiranje, povzročitelji lahko sami kompostirajo, ali pa jih odlagajo v specialne zabojnike.
Bio odpadke je prepovedano odlagati v posode za mešane odpadke oziroma v vreče na območjih, kjer je odvoz organiziran po principu ločenega zbiranja odpadkov.
6. člen (gradbeni odpadki)
Gradbeme odpadke je, razen v manjših količinah, prepovedano odlagati na odlagališče.
Za odlaganje odpadkov je odgovoren povzročitelj. O mestu odlaganja gradbenih odpadkov odloči občina, ki mora za to pridobiti lokacijsko dovoljenje.
7. člen (kosovni odpadki)
Kosovni odpadki se odvažajo na odlagališče. Odvoz opravlja izvajalec odvoza odpadkov, v rokih, ki so določeni s pravilnikom o odvozu odpadkov.
Če povzročitelj sam pripelje kosovne odpadke na odlagališče, jih mora odložiti na mestu, ki je za to določeno ter jih predhodno razvr-' stiti po vrstah odpadkov.
8. člen
(nenevarni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti)
Z nenevarnimi odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti se ravna kot z ostalimi komunalnimi odpadki, s tem da morajo povzročitelji obvezno skleniti pogodbo za odvoz odpadkov s pooblaščenim izvajalcem in pogodbo za odlaganje odpadkov na odlagališče.
V pogodbi morajo biti natančno določene vrste odpadkov, ki se odvažajo in odlagajo na odlagališču.
Upravljalec odlagališča je dolžan zavrniti sprejem odpadkov, če njihovo odlaganje ni predvideno s pogodbo.
Izvajalec odvoza odpadkov in upravljalec deponije sta dolžna zavrniti sklenitev pogodbe za odpadke, za katere obstaja sum, da so nevarni.
Povzročitelji iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti le izjemoma lahko sami odvažajo odpadke na odlagališče. V tem primeru morajo skleniti pogodbo o odlaganju odpadkov. Odlaganje je možno le tako, da jih povzročitelj predhodno razvrsti po vrstah odpadkov.
Župan občine, kjer se nahaja deponija da soglasje k pogodbam o odvozu in deponiranju odpadkov iz tega člena odloka.
9. člen
Gošče iz greznic se odvažajo na odlagališče oziroma na čistilno napravo. Gošče lahko odvažajo le iz-vajajalci, ki predhodno pridobijo soglasje oz. podpišejo pogodbo z občino in upravljalcem odlagališča. Usedline iz peskolovov se odlagajo na odlagališče.
10. člen (nevarni odpadki)
Nevarne odpadke je prepovedano odlagati na odlagališče.
Nevarne odpadke je prepovedano odlagati v posode za odpadke ali jih spuščati v kanalizacijo.
V primeru suma, da gre za nevaren odpadek, se šteje, da je odpadek nevaren, dokler pozročitelj z ustrezno strokovno študijo ne dokaže nasprotno.
Nevarne odpadke mora povzročitelj shraniti v ustrezni embalaži in na ustrezno urejenem mestu v okviru lastnih poslovnih površin in jih oddajati pooblaščeni organizaciji.
III. ZBIRANJE ODPADKOV
11. člen
Povzročitelji odlagajo odpadke v tipske posode za odpadke ali kom-postnike. Le izjemoma je dovoljeno odlagati odpadke v pravilno zavezanih PVC vrečkah, za to je potrebno pisno soglasje izvajalca odvoza odpadkov.
Posode za odpadke povzročitelji v skladu z razporedom odvoza dostavijo na odjemna mesta.
Razpored odvoza se določi s pravilnikom o odvozu odpadkov.
12. člen
Zbirno mesto za odpadke je urejen prostor, na katerem povzročitelji odlagajo odpadke v ustrezne posode za odpadke.
Odjemno mesto za odpadke je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalci odvažajo odpadke.
Povsod, kjer je možno, naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru.
13. člen
Zbirno in odjemno mesto za odpadke morata ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim ter požarnovarstvenim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah.
Povzročitelji so dolžni čistiti zbirna in odjemna mesta ter zagotoviti, da so posode za odpadke v uporabnem stanju.
Izvajalec je dolžan čistiti zbirna mesta in odjemna mesta, če je do onesnaženja prišlo po njegovi krivdi. Izvajalec mora zagotoviti popravilo oziroma zamenjavo posod za odpadke, če je do okvar oziroma poškodb prišlo po njegovi krivdi.
Izvajalec je dolžan vzdrževati in čistiti skupne zabojnike na ekoloških otokih, ostale pa po pogodbi z lastnikom odpadkov in izvajalcem.
Skupni zabojniki pri ločenem zbiranju odpadkov na ekoloških otokih in specialni zabojniki za bio odpadke ter kompostniki so last občine.
14. člen
Zbirna in odjemna mesta določajo izvajalci v soglasju s povzročitelji in lastniki zemljišč. V primeru spora o zbirnih in odjemnih mestih odloči župan, po predhodnem posvetu z Odborom za komunalne dejavnosti. Javna zbirna mesta določi župan, po predhodnem posvetu z Odborom za komunalne dejavnosti.
Občinska priznanja
Pozivamo občane, skupine, organizacije, podjetja, društva, zavode in druge pravne osebe, da predložijo predloge za dobitnike občinskih priznanj v letu 1997. Predloge posredujte v pisni obliki, s podatki o kandidatu in utemeljitvijo predloga, na Občino Borovnica, najkasneje do 21.02.1997.
Priznanja se podelijo za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem, kulturnem in športnem ter na drugih področjih, prejmejo pa jih lahko posamezniki, podjetja, društva, zavodi in druge pravne osebe.
Slavnostna podelitev priznanj bo ob občinskem prazniku.
ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Andrej Ocepek l.r.
15. člen
Upravljalci tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in trgov ter lastniki in upravljalci trgovin in lokalov, morajo namestiti potrebno število košev za odpadke ali druge primerne tipizirane posode za odpadke v dogovoru z izvajalcem odvoza.
16. člen
Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev in aktivnosti na prostem morajo poskrbeti, da so prireditveni prostori v času trajanja prireditve opremljeni z ustreznimi posodami za odpadke.
Organizatorji morajo zagotoviti, daje prireditveni prostor v roku 12 ur po končani prireditvi počiščen.
17. člen
Razpored odvoza in vrste posod za odpadke se določijo s pravilnikom o odvozu odpadkov. Razpored m posode morajo ustrezati značilnostim in količini posameznih odpadkov.
V primeru izpada odvoza zaradi višje sile ali večjih ovir na dovoz (sneg, zapore cest....) so izvajalci dolžni opraviti odvoz odpadkov najkasneje v naslednjih dveh dneh Po prenehanju ovire.
Inšekcijski organi lahko z odločbo naložijo izvajalcu večjo pogostost odvoza na stroške povzročitelja.
18. člen
Upravljalec odlagališča mora zavrniti sprejem odpadkov, če povzročitelj odpadkov ni iz občine Vrhnika oziroma iz občine Borovnica.
IV. CENE
19. člen
Če se za odvoz odpadkov iz gospodinjstev uporabljajo posode za odpadke, se cene določijo glede na velikost stanovanjske površine, glede na število prebivalcev v gospodinjstvu ali pa glede na količino ne-sortiranih odpadkov. Struktura cene za odvoz in deponiranje se določi s pravilnikom.
Če se uporabljajo zabojniki, se cena odvoza razdeli na število povzročiteljev (število gospodinjstev, ■število vikendov...).
Pri odvozu odpadkov od počitniških objektov se upošteva ena tretjina povprečne cene odvoza iz gospodinjstev.
Odvoz odpadkov iz poslovnih objektov se izvaja po posebni pogodbi med izvajalcem odvoza in Povzročiteljem. Pri določanju cene se upošteva velikost poslovnih prostorov in količina ter vrsta odpadkov.
Če povzročitelj sam izvaja odvoz, se cena deponiranja določi glede na količino in vrsto odpadkov.
20. člen
Povzročitelji so dolžni v roku 30 dni sporočiti izvajalcem podatke in spremembe, ki vplivajo na obračun stroškov odvoza odpadkov.
21. člen
V načelu so cene odvoza odpadkov ločene od cen odlaganja odpadkov in urejanja deponije.
Ob ceni se lahko v skladu z zakonom uvede prispevek za investicijska vlaganja in taksa za obremenjevanje okolja.
22. člen
Pri oblikovanju cen se upoštevajo ^ naslednja načela:
Cene odvoza odpadkov iz gospodinjstev ne sme biti odvisna od oddaljenosti od deponije. *■ Cene odlaganja odpadkov so lahko diferencirane po vrstah odpadkov.
23. člen
Oblikovanje cen se podrobneje določi s pravilnikom o odvozu od-Padkov in s pravilnikom o urejanju odlagališča.
Pristojni organ občine daje soglasje k cenam storitev.
v- NEPRAVILNO ODLAGANJE
24. člen
Odlaganje odpadkov v nasprotju z določili tega odloka je prepovedano.
Povzročitelj, ki odloži odpadke v nasprotju z določili tega odloka, jih Je dolžan na svoje stroške odstraniti ln sanirati nastalo škodo. V prime-ru, da tega v roku, ki mu je določen, ne stori, odstranitev zagotovi občina na stroške povzročitelja.
Za nepravilno odlaganje se šteje tudi skladiščenje surovin, reproma-teriala in drugih stvari, za katere obstaja sum, da lahko onesnažijo okolje. Lastnik stvari je v primeru dolžan z ustrezno strokovno anali-z° dokazati, da je način ustrezen oziroma nenevaren za okolje.
25. člen
Občina Borovnica zagotavlja postopno sanacijo črnih odlagališč odpadkov, za katere ni mogoče ugotoviti povzročitelja.
VI. NADZOR
26. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja komunalni nadzornik, pristojne inšpekcijske službe, pooblaščeni delavci izvajalca odvoza in upravljalca deponije ter policija.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
27. člen
1. Z denarno kaznijo 20.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelj, če se ne vključi v organizirano zbiranje in odvoz odpadkov (1. in 2. člen odloka).
2. Z denarno kaznijo od 10.000 do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelj (posameznik oziroma gospodinjstvo), če ravna v nasprotju s 4., 5., 6., 7., ali 9. členom odloka.
3. Z denarno kaznijo od 20.000 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja (posameznik oziroma gospodinjstvo), ki ravna v nasprotju z 10. členom odloka.
4. Z denarno kaznijo od 5.000 do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki ravna v nasprotju z 11., 13. ali 20. členom.
5. Z denarno kaznijo od 20.000 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, če ravna v nasprotju s 4., 5., 6., 7., 8., ali 9. členom odloka.
6. Z denarno kaznijo od 40.000 do 320.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, če ravna v nasprotju z 10. členom odloka.
7. Z denarno kaznijo od 10.000 do 80.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, ki ravna v nasprotju s 15. in 16. členom odloka.
8. Z denarno kaznijo od 20.000 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek:
- izvajalca odvoza, če ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom 8. člena, tretjim ali četrtim odstavkom 13. ali v nasprotju s 17. členom odloka.
- upravljalca odlagališča, če ravna v nasprotju s tretjim ali četrtim odstavkom 8. člena.
9. Z denarno kaznijo od 10.000 do 160.000 SIT se kaznuje za prekršek povzročitelja, ki odloži odpadke na način ali na mesto, ki za to ni določeno ali na neprimeren način skladišči surovine, repromateriale ali druge stvari (24. člen odloka).
10. Če je bilo ravnanje povzročitelja v nasprotju z določili odloka in je imelo za posledico ogrožanje življenja ali zdravja ljudi, uničenje ali poškodbo ali kritično obremenjenost okolja, se storilca prekrška kaznuje z denarno kaznijo najmanj 500.000 SIT.
11. Organi, ki izvajajo nadzor nad izvajanjem tega odloka takoj na kraju samem izterjajo denarno kazen 5.000 SIT za naslednje prekrške:
- če povzročitelj odloži v posodo za odpadke odpadek, ki ga ne bi smel,
- če zbirno ali odjemno mesto nista urejena oziroma očiščena,
- če goščo iz greznic odvaža izvajalec, ki za to nima dovoljenja,
- če povzročitelj odvrže manjšo količino odpadkov na mesto, ki za to ni določeno (manjša količina pomeni količino do vsebine ene PVC vrečke za odpadke).
VIII. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
28. člen
Način izbire izvajalca odvoza odpadkov se določi z odlokom o lokalnih javnih službah v Občini Borovnica.
Do uveljavitve odloka, navedenega v prejšnjem odstavku, izvaja odvoz odpadkov Komunalno podjetje Vrhnika.
29. člen
Obstoječe odlagališče na Tojni-cah lahko pod enakimi pogoji kot Občina Vrhnika uporablja tudi Občina Borovnica. Souporabo odlagališča določita občini s pogodbo, ki jo skleneta na naslednjih načelih:
1. odpadki, ki so zbrani na območju občine Borovnica, se lahko odložijo na odlagališču, če izpolnjujejo pogoje, določene s tem odlokom in s pravilnikom o urejanju odlagališča,
2. Občina Borovnica plača sorazmerni del stroškov urejanja in rekultiviranja odlagališča tudi po prenehanju obratovanja,
3. če Občina Vrhnika uvede plačilo odškodnine naselju, kije prizade-
Obvestilo!
Letne prepustnice za gibanje v prepovedanem območju bodo predstavniki MORS izdajali 7. februarja med 18. in 19. uro v gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici.
to zaradi bližine odlagališča, Občina Borovnica zagotavlja sorazmerni del sredstev, ki se določijo s pogodbo med občinama.
30. člen
Občini skleneta pogodbo o souporabi odlagališča v roku treh mesecev od uveljavitve tega odloka.
31. člen
Do sprejetja Pravilnika o odvozu odpadkov in Pravilnika o urejanju odlagališča se uporablja dosedanja struktura cen.
32. člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v občinskem glasilu Naš časopis.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 42/85).
Številka: 066/3-1/5-19/96 Datum: 19.12.1996
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič l.r.
Na podlagi 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. 1. RS, št. 72/93) je Občinski svet občine Borovnica na seji dne 19.12.1996 sprejel
ODLOK
o začasnem Financiranju javne porabe v Občini Borovnica za leto 1997
1. člen
Do sprejetja proračuna za leto 1997 se javna poraba Občine Borovnica začasno financira po proračuna za leto 1996.
2. člen
Uporabniki proračunskih sredstev mesečno prejemajo dvanajstine realiziranih sredstev po proračunu za leto 1996.
3. člen
Doseženi prihodki in odhodki po tem odloku so sestavni del proračuna Občine Borovnica za leto 1997 in se morajo izkazati v zaključnem računu.
4. člen
Določbe Odloka o proračunu Občine Borovnica za leto 1996 se smiselno uporabljajo tudi v obdobju začasnega financiranja.
5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu, uporablja pa se od 01.01.1997 dalje.
Številka: 066/3-11/5-19/96 Datum: 19.12.1996
OBČINA BOROVNICA OBČINSKI SVET
PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA Anton Kržič l.r.
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II
II L"
PGD BREG - PAKO Vas vabi na
VELIKO PUSTNO ZABAVO,
ki bo v Gasilskem domu na Bregu pri Borovnici, v soboto, 08.02.1997 ob 19.uri
Pridite v
Pripravljamo: bogat srečelov - vse srečke zadenejo izbor najlepše in najbolj izvirne maske otroške maske bodo nagrajene posebej
Za jedačo in pijačo bodo poskrbeli gasilci, za dobro voljo pa skupaj z vami ansabel "Štrukelj".
-7
I
Na pomoč!
11. novoletni šahovski turnir
V nedeljo, 29. 12. 1996 je v Gasilskem domu na Bregu pri Borovnici potekal tradicionalni novoletni šahovski turnir. Organiziral ga je Šahovski klub Borovnica ob tehnični pomoči upravnika Gasilskega doma Dušana Vulete.
Tokrat so se tekmovalci pomerili v pospešenem šahu — posameznik je imel na voljo 15 minut časa za celo partijo. Nastopilo je 54 tekmovalcev, večinoma iz Ljubljanske regije in Notranjske. Med njimi smo našteli 2 mednarodna mojstra, 2 FIDE mojstra in 16 mojstrskih kandidatov. Odigranih je bilo 9 kol švicarskega sistema. Med odmorom za kosilo so tekmovalcem postregli s tradicionalnim pasuljem. Po dokaj izenačenem boju — zmagovalec vse do zadnjega kola ni bil znan — so se najboljši razvrstili takole:
1. Kecič Stevan (MK) 7.0
2. Podvršnik Marko      (FM) 7.0
3. Srebrnič Vojko        (MK) 7.0
4. Bašagič Zlatko (IM) 6.5
5. Praznik Niko (MK) 6.5
6. Praznik Anton (MK) 6.0
7. Hajna Jurij (MK) 6.0
8. Stojnic Miodrag       (MK) 6.0
9. Krumpak Hinko (MK) 6.0 10. Butala Marjan (MK) 6.0
Med mladinci so se najbolje odrezali Šebenik Matej, Žagar Marjan in Klemen Šivic.
Zaradi novoletnega časa so vsi tekmovalci prejeli praktične nagrade, razdelili pa so si jih po načelu »kdor se bolje uvrsti, prej izbira«. Največ skomin je vzbujal MIP-ov kraški pršut, ki so si ga trije prvo-uvrščeni po bratsko razdeliti.
Na tem mestu se zahvaljujemo MIP, d.d. iz Nove Gorice, EMAK, d.o.o. in STIM, d.o.o. z Dola pri Borovnici za prispevane praktične nagrade. Posebna zahvala pa velja podjetju ELLES iz Borovnice in njegovemu direktorju Franju Modrijanu, ki za razliko od drugih »domačih« podjetij že leta dolgo podpirata to tekmovanje. Lični in praktični izdelki iz njihovega asor-timenta med šahisti vsako leto vzbudijo pozornost.
Zahvaljujemo se tudi Dušanu Vu-leti za pomoč pri organizaciji turnirja in pa gasilcem z Brega pri Borovnici, ki so nam omogočili organizacijo tekmovanja v njihovem Domu.
za ŠK Borovnica Peter Anastasov
VAŠKI ODBOR BREG — PAKO
1.000.000 KG IN VEC IZDELKOV IZ NEVARNIH SNOVI VSAK MESEC IZ PRIVATNE DELNIŠKE DRUŽBE FENOLIT BOROVNICA
Družba FENOLIT vsak mesec izdela med drugim 1.000.000 kg in več izdelkov iz nevarnih snovi nad zajetjem pitne vode, ki jo pije 20.000 ljudi iz občine Borovnica in Vrhnika.
To je podatek, ki gaje vodstvo družbe Fenolit javnosti posredovalo dne 16. januarja 1997 na skupnem srečanju vaškega odbora Breg-Pako, borovniških svetnikov, občinske uprave Borovnica z županom in vodstva Primis-a.
Vaški odbor Breg-Pako je na tem srečanju med drugim povedal nekaj svojih ugotovitev.
Vaški odbor in njegovi člani so opravili 700 ur dela v času od 23. 8. 1996 do 31. 12. 1996.
Pri posvetovanjih in razgovorih je vaški odbor sodeloval z raznimi strokovnjaki iz različnih področij. Vključene so bile vladne in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z izdelavo ureditvenih načrtov, ekologijo in varstvom okolja, izdelavo presoj vplivov na okolje itd. Vse pripombe in ugotovitve, ki smo jih napisali, so bile prej dogovorjene in pregledane z ustreznimi strokovnjaki.
V svojem poročilu bi se dotaknili le nekaterih področij v nekaj segmentih.
POROČILO O VPLIVIH NA OKOLJE FENOLITA
Na naše pripombe smo prejeli odgovor izdelovalca pročila, Zavoda Republike Slovenije za varstvo pri delu.
Pojasnjujejo, da so število prebivalcev povzeli iz Krajevnega leksikona Slovenije. Iz tega lahko vidimo, da podatki niso pridobljeni na osnovi posnetka sedanjega stanja.
V odgovoru navajajo, da ni podatkov o onesnaženosti zemljišča na območju Fenolita. Vemo, da sta bili v osemdesetih letih narejeni dve vrtini. Ugotovila seje onesnaženost tal s fenolom in formaldehidom do globine 5 m in dlje. Pri globini 10 m takrat ni bilo več sledi onesnaženja tal.
Odgovarjajo, da so podatke o sežiganju nevarnih odpadkov dobili kot izjavo direktorja. Navajajo, da Fenolit od leta 1992 sežiganja ne opravlja več. Na sestanku vaščanov dne 9. 8. 1996 je vodstvo Fenolita povedalo, da opravljajo sežiganje 8.000 ton letno na osnovi dovoljenj.
Za hrup krogličnih mlinov so napisali, da meritev ni in zato niso mogli ocenjevati jakosti hrupa.
Zavod RS za varstvo pri deluje Poročilo izdelal zelo površno. Poročilo o vplivih na okolje ni izdelano v skladu z metodologijo Evropske banke za obnovo in razvoj, niti v skladu s predlogom Navodila o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje, ki gaje pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor.
UREDITVENI NAČRT
Podjetje PRIMIS, d.d., je izdelovalec ureditvenega načrta za Fenolit. Ureditveni načrt je narejen zelo površno in v nasprotju z zakonodajo.
Posnetka obstoječega stanja nismo prejeli. Ne vemo, kakšno je ničelno stanje. Ne vemo, kakšni objekti so, njihove velikosti, leta izdelave objekta in kakšnemu proizvodnemu programu so namenjeni. Zate podatke smo zaprosili Fenolit5.12. 1996, vendar do danes teh podatkov nimamo.
Zaprosili smo za gradbena dovoljenja in uporabna dovoljenja podjetje Fenolit, vendar nam niso odgovorili. Upravna enota Vrhnika pa nam je pripravila pregled raznih dovoljenj in vlog vse od leta 1962 do 1996.
Smo prizadeta javnost, zato smo zaprosili za spise inšpekcijskih služb. Fenolit nam ni odgovoril na naše prošnje. Naši vlogi pa so se odzvali iz Inšpektorata RS za okolje in prostor.
Ugotovili smo, da Fenolit ne razpolaga z gradbenimi in uporabnimi dovoljenji za sedanjo proizvodnjo. Oni so črnograditelji in kršilci zakona o varstvu okolja.
Na samem področju Fenolita se nahaja več kot 1000 (tisoč) m3 nevarnih kemikalij: fenol, formaldehid, fenolne smole, krezol, metanol, toluen, nonilfenol, visokokoncentrirane odpadne vode in ogromna količina nevarnih odpadkov na 500 m2, vse to neustrezno skladiščeno.
Ruši se devet objektov, ostalim je tehnološki čas že potekel. Za novejše objekte nimajo dovoljenj. V Fenolitu seje pač očitno delalo tako, da seje nekaj gradilo, sedaj pa se to stanje želi legalizirati.
V nekaj letih bo torej na tem prostoru stala popolnoma nova tovarna s povečanim obsegom poslovanja kot v letu 1987, v neposredni bližini vodnega zajetja. S sprejetjem takega ureditvenega načrta bi pomenilo, da borovniški svet legalizira življenjsko nevarno kemično proizvodnjo na vodnem zajetju za 20.000 ljudi. V čigavem imenu!!??
Vaški odbor Breg-Pako
Vabimo vas na slovesnost ob otvoritvi novega semaforja s prijateljsko košarkarsko tekmo med
PODJETNIKI IN OBRTNIKI
ZNANI
BOROVNIČANI
Tekma bo v petek, 7. marca 1997 ob 18. uri v dvorani OS dr. Ivana Korošca.
Ekipi bosta vodila:
— podjetnike Franjo Medinjan
— znane Borovničane Andrej Ocepek
PREJELI SMO
Zmedenost, neznanje ali morda oboje?
Pred kratkim mi je prišel v roke Naš časopis, december 1996, ki izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Hor-jul-Polhov Gradec in Brezovica. Z veseljem sem ga prebral in ugotovil, da prinaša mnogo novega, zanimivega in koristnega, žal pa tudi nekatere prispevke, ki so napisani zmedeno, nestrokovno in nerazumljivo, in za katere bi bilo bolje, da v taki obliki ne bi bili objavljeni ali pa bi jih pred objavo morali pregledati ljudje, ki bi popravili vse napake in nelogičnosti, da bi prispevek dobil tisto obliko, ko bi bralec lahko dejal, da ga je bilo koristno in smotrno prebrati.
Prispevek take vrste je bojav-ljen na nesrečni strani, ki nosi oznako 13, in sicer ima naslov Vaški odbor Breg — Pako, Breg 26v1353 Borovnica.
Že prvi stavek, ki omenja, kolikokrat se je Vaški odbor (tu ni omenjeno, kakšen oziroma kateri Vaški odbor in čemu je ta odbor namenjen) sestal do 15. 12. 1996, kaže, da se bo skozi ta prispevek kar težko prebiti, saj ne omenja, v kakšni sestavi seje Vaški odbor sestal, kdo je prisostvoval tem sestankom ali vsaj temu zadnjemu, kdo je bil povabljen ipd.
Iz nadaljnjega teksta je s težavo mogoče ugotoviti, da gre pri stvari za nek odbor, ki se specifično ukvarja le s problematiko, ki naj bi jo predstavljala tovarna Fenolit.
Na isti strani časopisa je v levem spodnjem delu sicer zaslediti tudi prispevek, ki govori o Društvu za ekologijo in varstvo okolja Borovnica, vendar logične povezave med Vaškim odborom in Društvom ni. Ali gre za isti organ oziroma institucijo, iz članka ni razvidno. Tudi naslova obeh organizacij sta povsem različna, tako da ni logičnega sklepa, da gre pri obeh za ukvarjanje z okljevar-stvenimi problemi. Logično je le, da se omenjeni Vaški odbor loteva predvsem problematike tovarne Fenolit, le-to pa počne na nestrokoven, zavajajoč in di-letantski način.
Pa pojdimo po vrsti. Drugi stavek prispevka govori o tem, kaj je nedefinirani Vaški odbor obravnaval. Po treh vrsticah očitno dnevnega reda je jasno, da je Vaški odbor posvečen le problemom tovarne Fenolit in sklepati je možno, da bi se lahko imenoval Fenolitov vaški odbor. Tem trem alineam sledijo ugotovitve, in sicer precej čudne vrste. Le-te sestojijo iz 37. člena statuta občine Borovnice, Zakona o urejanju naselilj in drugih posegov v prostor iz leta 1984 in pripomb na Poročilo o vplivih na okolje tovarne Fenolit (izdelal ga je Zavod RS za varstvo pri delu, november 1996).
Po tem stavku, ki naj bi bile »ugotovitve«, mimogrede zakoni in predpisi, kakršnikoli že so, so stvar zakonodajalca, vsekakor pa to niso ugotovitve nobenega odbor, a celo Vaškega ne, sledi nova »ugotovitev«, in sicer v obliki zelo čudno formulira-nega stavka, ki bi mu človek težko rekel trdilni ali vprašalni. Citiram: »Fenolit se nahaja v širšem vodovarstvenem pasu, kaj pravi ustrezna zakonodaja?« (konec citata).
Po tej »ugotovitvi« sledijo pripombe na poročilo o vplivu na okolje. Torej izredno hiter preskok od prve alinee obravnavanega dnevnega reda (postopki sprejemanja osnutka ureditvenega načrta), saj o tem razen nekaj navedenih členov Zakona, ni nobenega govora k drugi točki dnevnega reda. Navedene pripombe k poročilu so:
— na pavšalno oceno števila prebivalcev. Poročilo menda na-
vaja 2000 prebivalcev Borovnice, vaščani pa so prepričani, da jih je 3500. Mala splošna enciklopedija, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1973, na strani 198 navaja podatek 1600 prebivalcev za kraj Borovnica. Verjetno je avtor upošteval novejše podatke in zato omenil 2000 prebivalcev, čeprav je možno, da ima Vaški odbor vseeno prav, to je, da ima Borovnica 3500 prebivalcev, čeprav bi bil potem v tem primeru naravni prirastek prebivalstva v Borovnici med najvišjimi na svetu,
— na zgoraj omenjenem številu prebivalcev Borovnice v poročilu Vaški odbor gradi eno izmed najbolj drznih tez o logiki in sklepanju, in sicer da so potem tudi vsi ostali podatki v poročilu napačni, pa naj gre za kemijske analize ali kakšne druge ugotovitve neodvisnih ekspertnih skupin in institucij ali za sklepe in ugotovitve avtorja poročila. Nedvomno je to pogum, ki ga lahko pripišem le nestrokovnemu pristopu k problematiki ali pa čistemu di-letantstvu, če ne celo zmedenosti postavljalcev takšnih tez,
— trije stavki, ki sledijo, so kontradiktorni z vsebino članka in problematiko, ki jo hoče Vaški odbor izpostaviti, kot tudi sami med seboj. Zadnji stavek namreč v vprašalni obliki sprašuje, na podlagi česa so postavljene domneve, da lahko pride do onesnaženja. Takšnega vprašanja človek ne bi pričakoval od nekoga, ki seje postavil v pozicijo, daje vse, kar je zvezano s tovarno, slabo, nevarno in po definiciji nesprejemljivo.
Sledi citat iz poročila o vplivu na okolje, ki ugotavlja dejansko stanje, ne podaja pa še možnih rešitev ali sugestij in iz citata ni moč zaslediti pripomb in komentarja na citat. Zakaj je (so) avtor(ji) prispevka zapisali ta citat, ni jasno.
Sledi stavek, ki ga je izrekel direktor Fenolita o tem, da »čistilna naprava nima nobenih dovoljenj«. Iz tega bi človek sklepal, da čistilna naprava obstaja, da deluje, vendar brez dovoljenja (vprašanje je katerega?).
Nato pa smo že pri ugotovitvi, ki pa ni podprta z nikakršnimi argumenti, in sicer avtorji) ugotavljajo), da zgoraj omenjeno Poročilo v posameznih segmentih ne govori o veliki potencialni nevarnosti za okolje, kar je evientna kontradikcija z omenjenim citatom iz poročila, stavek pa se konča »večinoma so meritve oz. rezultati brez posebnosti«. Kaj je posebnost za Vaški odbor in kaj ne, avtor(ji) ne navaja(jo), sedaj pa naj si vsak bralec misli o tem, kar si hoče. Avtor(ji) ne govorijo) niti o tem, za katere meritve oz. rezultate gre, ampak s svojo avtoriteto trdijo, da so le-te brez »posebnosti«. Globokoumno, da je joj.
Naslednji umotvor se avtor-ju(em) zapiše že v naslednjem stavku, in sicer »Poročilo je polno kontradiktornosti, gre za veliko neskladje podatkov in netočno informiranje«. Ugotovitev »par excellence«, saj avtorji) ne navajajo) niti ene teh trditev, ne dokažejo) niti ene kontradiktornosti, niti enega neskladja in ne pove(do), katera informacija je netočna.
Avtorji) se nato povrnejo) na zgoraj omenjeni Zakon in citirajo del 29. člena ter pove(do), daje potrebno po tem Zakonu »izdelati vplive na okolje«. Tra-parija brez primere je izdelovati vplive na okolje, saj vplivi so ali pa jih ni, vsekakor pa noben Zakon ne predpisuje izdelave vplivov, temveč le presojo vplivov na okolje. Normalni ljudje si želijo odpraviti vplive na okolje, Vaški odbor pa umno ugo-
tovi, da je potrebno izdelati vplive na okolje, kot da jih že tako ali tako ne bi bilo preveč. V nadaljevanju je celo zaslediti, da bi morali biti vplivi na okolje izdelani na osnovi tehnološkega procesa — Bog naj se nas usmili, če se nas bo lahko, ko bomo izdelovali vplive na okolje celo po tehnologijah, saj bomo Slovenci prvi in edini na svetu z namensko izdelavo vplivov na okolje po Zakonu.
Naslednji odstavek se ukvarja že s tretjo alinejo obravnave Vaškega odbora, to je z izdelavo Osnutka ureditvenega načrta, ki ga je izdelal Primis. Le-ta naj ne bi imel na razpolago podatkov, kot so potrebni elementi varovanja okolja in zatorej Osnutek ne more vsebovati teh elementov.
Od kod Vaškemu odboru ta podatek, iz teksta ni razvidno, očitno iz dejstva, da Osnutek ureditvenega načrta ne obravnava čistilne naprave, hermeti-zacije pri cisternah in mlinov sintetičnih smol. Slednje je v nasprotju z navedbami v naslednjem odstavku, kjer je omenjeno, da se v osnutku načrtujejo poleg bioreaktorja za 280 m3 tudi novi mlini za plastiko, novo cisternsko skladišče in nov prizidek k upravni stavbi. Tu Vaški odbor moti predvsem to, da je tloris upravne stavbe večji od sedanje in da ni jasno, koliko bo imela poslovna stavba nadstropij. Menda tloris in število nadstropij poslovne stavbe bistveno vplivata na okolje, čeprav prostorsko-ureditveni plani tako na občinski kot tudi na republiški ravni ne dovoljujejo gradnje, ki bistveno spremeni izgled okolja in načrtovalci pri takih posegih v prostor nimajo prostih rok.
Po zgoraj opisanem sledijo vprašanja Vaškega odbora Breg-Pako. Tukaj zmedenost prispevka oziroma avtorja(ev) doseže vrh.
Prvo vprašanje je ugotovitev, da ima tovarna Fenolit boljše laboratorije kot Institut Jožef Štefan. Nevednost brez primere, saj če bi avotrji) samo od zunaj videli omenjeni Institut, bi ugotovili, daje to nemogoče že zaradi velikosti same tovarne Fenolit kot tudi zaradi števila ljudi, ki delajo v omenjeni znanstveni instituciji. 800 (osemsto) raziskovalcev Instituta Jožef Štefan potrebuje dosti večje in bolje opremljene laboratorije, kot bi jih Fenolit lahko postavil na celotni površini svoje tovarne. Če pa so laboratoriji tovarne Fenolit vseeno tako dobro opremljeni, kot trdijo) avtorji), dokazuje to le eno, in sicer vodenje pametne raziskovalno-razvojne dejavnosti tovarne kot tudi skrb za sprotno kontrolo kvalitete izdelkov z analizami vseh vrst in skrb za kontrolo emisij in imisij. Investiranje v dobro raziskovalno opremo se je v vseh primerih do sedaj izkazalo za tisto usmeritev, ki je pripeljala do kvalitetnejše proizvodnje, večje varnosti pri delu, čistejšega delovnega okolja, zmanjšanja obremenitev okolja vseh vrst in še bi lahko naštevali.
Drugo vprašanje, ki si ga avtorji) postavljajo), je vprašanje čistilne naprave. Verjetno je tu mišljena čistilna naprava za odpadne tehnološke vode, čeprav to ni eksplicitno poudarjeno. Glede na izjavo direktorja, ki jo avtorji) citirajo) v prvem delu prispevka, je razvidno, da naprava deluje (vendar brez dovoljenja). Glede na to, da so strokovnjaki pristojne institucije na okrogli mizi 12. 11. 96 v Borovnici povedali, da so analize očiščene odpadne vode, ki jo tovarna spušča v potok Borov-niščico, po zakonu neoporečne za kvaliteto tehnološke vode, ki
jo je dovoljeno izpuščati v vodotoke, je očitno, da naprava deluje tako rekoč neoporečno ali vsaj tako dobro, da republiške inšpekcije in institucije, ki opravljajo analizo in kontrolo, nimajo pripomb nanjo.
Vprašanje, ki sledi, se glasi »Koliko jih je?«. Koliko je česa, ni navedeno, verjetno pa je tu mišljeno število čistilnih naprav tehnoloških odpadnih voda. Če je to tako, se postavlja vprašanje, zakaj bi bilo potrebno več čistilnih naprav za isto stvar (odpadno tehnološko vodo), saj že ena deluje v redu, obenem pa se postavlja vprašanje, kako bi bilo možno postaviti novo čistilno napravo, če razni Vaški odbori nasprotujejo vsaki spremembi znotraj tovarniškega dvorišča, če jim gre na živce tudi nova poslovna stavba, da o opremljenosti laboratorijev ne govorimo.
Vprašanje, ki sledi, je strokovno zastavljeno, in sicer Vaški odbor zanima, kaj je bioreak-tor z 280 m3? Odgovor je kratek in jasen: bioreaktor je naprava, v kateri poteka določen proces. Omenjeni ima očitno 280 m3 volumna. Drugih zadev v zvezi s tem bioreaktorjem vprašanje Vaškega odbora ne vsebuje.
Sledi trdilni stavek, ki pravzaprav ne spada med sklop, o katerem se sprašuje Vaški odbor. Le-ta se glasi: »Ruši se devet objektov in planirajo se novi objekti«. Če je Vaški odbor vse to ugotovil in postavil omenjeno trditev, opremljeno celo s klicajem, potem ni jasno, zakaj se o tej stvari sploh sprašuje.
Sledi vprašanje, kaj je sanacija? Tudi tu odgovor ni težak. Sanacija je izboljšava in ureditev razmer. Kljub temu, da Vaški odbor ne sprašuje o vrsti in načinu sanacije in o tem, kaj sanira ter kje, bi iz besede in vprašanja lahko sklepal, da če se omenjeno vprašanje nanaša na tovarno Fenolit, potem je tudi sanacija povezana z omenjeno firmo.
Pri zadnjem vprašanju »Kaj je legalizacija in kaj se legalizira?« bi bil odgovor lahko podoben, kot je na prejšnje vprašanje. Legalizacija je uzakonjenje ali overitev. Legalizirajo pa se tiste stvari, ki še niso uzakonjene.
Sklop vprašanj se konča s trditvijo, daje to le nekaj vprašanj izmed mnogih. To je verjetno res, res pa je tudi, da so tako zastavljena vprašanja precej splošna in bi Vaški odbor odgovore lahko poiskal v knjigah, kot so slovarji, leksikoni ipd.
Naslednja ugotovitev je očitno iztrgana iz konteksta ali pa je vsaj težko razumljiva na tem mestu. Govori o tem, da tak osnutek ne more biti predmet javne obravnave. O osnutku je bilo do sedaj povedano bore malo, zato je težko razumljivo, kakšen osnutek ne more biti predmet javne obravnave.
Na koncu je dodan še javni apel na go. Vero Hrovatin.
Kaj zapisati po tem, ko človek prebere tako zmedeno pisanje?
Najprej si mora vsakdo malce urediti zgornje stavke, nametane brez pravega reda in povezave, jih postaviti v neke okvire, jih poskušati logično povezati in izluščiti, kaj je prispevek hotel povedati, nato pa je potrebno pobrskati po nekaterih drugih dejstvih, ki jih prispevek ne opisuje, so pa vseeno v povezavi s tisto skrbjo, ki jo Vaški odbor želi preko pisanja sporočiti javnosti in zaradi katere se tako pogosto sestaja. Očitno je, daje to skrb za okolje. Vendar pa se človek vpraša, kaj je Vaški odbor Breg-Pako ukrenil s svoje pozicije za to. Ali se je Vaški odbor kdaj vprašal na svojih sestankih, koliko prebivalci onesnažujejo okolje s svojo neurejeno kanalizacijo, ko svoje fekalije spuščajo v zemljo. Obsojajo tovarno Fenolit, da je v preteklosti spuščala v zemljo fenol, ki naj bi prodiral proti podtalnici, obenem pa jim strokovnjaki, ki so jih sami povabili na okroglo mizo v Borovnico, povedo, da fenol ne more prodreti skozi približno 50 (petdeset) metrov
debelo plast gline do podtalnice, saj se bo prej razkrojil po naravni poti. Obenem se ne vprašajo, ali lahko odpadne gospodinjske odplake, ki jih sami spuščajo v zemljo, prodrejo do podtalnice, čeprav je znano, da so anorganski kationi in anioni, ki so sestavni del vsakega čistila, dosti težje razgradljivi po naravni poti, kot je fenol. Tudi njihove ostale aktivnosti, kot je kmetijstvo, ki je nujno vezano na uporabo fitofarmacevtskih sredstev, so obremenjevalci okolja, pa se ljudem zdi razumljivo, da se to dogaja. Skrb in vprašanja, povezana z napravami, ki jih ima tovarna Fenolit in kijih želi sanirati (npr. lovilne sklede pod cisternami, kjer še niso nameščene) ter nepristajanje na to sanacijo kaže, da le enostransko razumejo skrb za okolje, v katerem živijo in daje zelo verjetno, daje gnev, ki ga kažejo proti tovarni, le plod nekaterih zamer bivših delavcev te tovarne ali njihovih sorodnikov, kijih v času njihovega dela v omenjeni
Gnojenje
tovarni ni prevevala takšna skrb za okolje in ki niso v tistem času nikoli protestirali proti tedanjemu vodstvu tovarne zaradi neodgovornega odnosa do okolja. Ali ni ta dvoličnost izraz njihove neuspešnosti v njihovih sedanjih firmah in čeprav bi nekateri med njimi, ki so bili med vodstvenimi delavci tovarne, leti na račun svojih dobrih osebnih dohodkov niso nikoli našli tistega poguma, odločnosti in energije, da bi uredili tako tovarno kot tudi lastno kanalizacijo. Ali ni zanikanje in dvom v vse meritve, ki so jih predstavili strokovnjaki pristojnih in pooblaščenih institucij na omenjeni okrogli mizi, skrivanje za lastne grehe iz preteklosti in na koncu koncev sprenevedanje, da si operejo lastno slabo vest.
Spoštovani Vaški odbor, pomesti bo potrebno najprej pred svojim pragom. To bo najbolj pošteno in najbolj produktivno v vseh pogledih.
Pa brez zamere!
Oto Erman, dipl. oec.
Verjetno se marsikateremu pridelovalcu hrane postavlja vprašanje, kaj praktično prinašajo omejitve gnojenja, sprejete v novi Uredbi o vnosu snovi v tla? Ta uredba določa največje dovoljene količine letne uporabe gnojil živalskega izvora. To znaša do 210 kg dušika/-ha, 120 kg fosforja/ha in do 300 kg kalija/ha čistih hranil. Na vodo-varstvenih območjih so določila še nekoliko strožja. Poudariti velja, daje poglavitni problem izpiranje dušika, zato ne smemo izpuščati gnojevke in gnojnice v času, ko je zemlja zmrznjena, v z vodo nasičenih tleh, na zasneženih zemljiščih in na velikih strminah. Prepoved gnojenja z gnojevko in gnojnico je tudi v času od 15. novembra do 15. februarja.
Menim, da kmetje na našem območju niso bistveno prizadeti, saj je le malo kmetij, ki bi imele tolikšne količine gnojevke ali gnojnice, da bi uporaba le-te predstavljala kršenje omenjene uredbe. Pozorni moramo biti le, da bomo s temi gnojili gnojili v pravem času in porazdelili količine na zemljišča, ki jih je na našem območju dovolj.
KISLOST TAL — Optimalem pH je za različne talne tipe različen, in sicer v mejah od pH 7 na težkih tleh, pa do pH 5,5 na peščenih, lažjih tleh. Prav tako je za rastline ugodnejši na njivah višji pH, na travinju pa nekoliko nižji. Kislost v tleh uravnava predvsem vsebnost oziroma izpranost kalcija v tleh. Kalcij je pomemben, saj vpliva na dostopnost drugih hranil, stabilizira koloide in humate in tako upliva na strukturo tal. Kalcij se bolj izpira na neposejanih tleh, nekaj pa ga izčrpajo iz tal pridelki. Zaradi preniskih pH vrednosti se odločamo za apnenje tal. V ta namen trosimo vsake tri leta 1,5 do 2,5 tone CaO/ha, ločeno od mineralnih gnojil (apneno moko, kalcinal, apno.,,,)
t
HRANILA — Zaloga fosforja v tleh naj znaša do 25 mg/100 g tal, kalija pa do 33 mg/100 g tal na njivskih tleh, za travinje pa velja do 15 mg P/100 g tal in do 25 mg K/100 g tal. Za vsak mg primanjkljaja je potrebno dodati 20 kg čistega hranila nekega gnojila; npr. 100 kg gnojila 8-26-26 vsebuje 8 kg N, 26 kg P in 26 kg K čistih hranil.
Vsebnost čistih hranil v organskih gnojilih
1. m3 gov. hlevskega gnoja 1 m3 gov. gnojnice 1 m3 gov. gnojevke 1 m3 prašičje gnojevke
Dušink (N) 5 kg 2 kg
3.4 kg
5.5 kg
Fostor (P) 2,5 kg 0,1 kg 2 kg 4,5 kg
Kalij (K)
6 kg
6 kg 4,7 kg 2,5 kg
Kot je razvidno iz predlenice organska gnojila niso najprimernejša za založno gnojenje, saj je razmerje dušika veliko in se močno izpira.
TRAVINJE — Količine gnojevke ali gnojnice poskušamo porabiti na travinju, za kar se odločimo v času rasti trave, da izkoristimo razpoložljiv dušik in varujemo okolje. 15 m3 gnojevke / ha vsebuje že primerno količino dušika, zato s količinami ne pretiravamo. Potrebno je dodati še hranila, ki jih v gnojevki ni dovolj (P). Travnike, kijih lahko pokosimo zgodaj spomladi, prav tako prej pognojimo. Če za gnojenje uporabljamo mešanice mineralnih gnojil, uporabimo tako, daje najbližje gnojilni normi.
Norme gnojil: Dvokosni travnik Trikosni travnik Čredinski pašnik
N PK
40 + 40 kg 80 kg       120 kg
60+40+ 40 kg 90 kg       140 kg
40+ 40+ 40+ 40 kg 110 kg      160 kg
Praktično na primer: 400 kg NPK 8-26-26 spomladi predstavlja 20 kgN, 104 kg P in K in 15m3gnojniceje30kgNin 1,5 kg P in 90 kg K. Po vsaki košnji dodamo še gnojevko ali gnojnico, če ne pasemo, ali pa 200 kg KAN-a.
KORUZA — Na njivah priporočamo gnojenje z organskimi gnojili. 20 ton govejega gnoja vsebuje 100 kg N, 50 kg P in 120 kg K. Za dosego gnojilne norme pri nekoliko intenzivnejši izrabi; 210 kg N -70 Kg P — 170 kg K je treba dodati še 60 + 50 kg N in 20 kg P ter 50 kg K. Ta gnojila dodamo pred sajenjem, in sicer 300 kg 8-26-26, in za dognojevanje 200 kg KAN-a v času 5-7 listov.
ŽITA — Norma za intenzivnejše pridelovanje žit znaša 130—200 kg N, 80— 110 kg P in 130—200 kg K. Dušik je koristno razdeliti v tri odmerke, in sicer jeseni pred setvijo 60 kg, spomladi ob razraščanju 60 — 80 kg (odvisno od gostote in prezimitve) in do 60 kg v času kolenčenja, kar zelo poveča pridelek. Da žito ne poleže, pazimo, da opravimo drugo dognojevanje točno v času med pojavom prvega in drugega kolenca. Na primer: 400 kg NPK 8-26-26 jeseni, 300 kg NPK 14-12-13 spomladi v razraščanju in 250 kg KAN v času kolenčenja.
Ker je problematika gnojenja zelo obširna, vam priporočam, da se v konkretnih primerih posvetujete pri Kmetijski svetovalni službi.
Kmetijski svetovalec: inž. agr. Anton Zavodnik
POVABILO
Državljani in drugi prebivalci kot posamezniki ali organizirani v društva, strokovna in druga združenja, nevladne organizacije za varstvo okolja in ekologijo ter podjetja ste povabljeni k sodelovanju in da postanete naši člani.
Aktualna tema: ZAŠČITA PITNE VODE BOROVNIŠKEGA VRŠAJA
Naš naslov: DRUŠTVO ZA EKOLOGIJO IN VARSTVO OKOLJA Dol 112,1353 Borovnica
DRUŠTVO ZA EKOLOGIJO IN VARSTVO OKOUA se v svojem Programu dela med drugim posveča tudi akcijam ekološkega osveščanja.
Pripravili smo članek z naslednjim naslovom: TOKSIČNOST FENOLA
Društvo za ekologijo in varstvo okolja Borovnica
Toksičnost fenola
V zadnjem času se pojavlja vedno več burnih razprav o škodljivosti fenola, tudi v dnev-
nih časopisih, ki so povezane z delovanjem Fenolita v Borovnici. Ti komentarji občasno prikazujejo fenol oz. industrijo s fenolom ter podobnimi snovmi kot praktično nenevarno zadevo, vendar izgleda, da ni vse tako enostavno in nedolžno. V tujini je objavljenih precej član-
kov, ki govore o akutni in kronični škodljivosti fenola na živa bitja. Tu je navedenih le nekaj trditev oz. izvlečkov iz objavljenih študij (številka v oklepaju pove, kje na koncu med literaturo lahko najdete avtorje, naslov članka in ime revije, kjer je bila študija objavljena).
Splošno znano je, da je fenol strupena snov, ki se uporablja predvsem v industriji. Učinki akutnih zastrupitev so znani, manj podatkov pa je o daljno-ročnih posledicah na ljudeh, ki so bili v stiku s fenolom. Študije se opravljajo večinoma na živalih, predvsem na glodalcih, saj poskusi na ljudeh že precej časa iz moralno-etičnega stališča niso opravičljivi oz. dovoljeni.
Ugotovili so, da najbolj pogosto onesnažujejo podzemne vode naslednje kemične substance: arzen, benzen, kloro-form, krom, svinec, fenol in tri-kloretilen (1). Raziskave na ljudeh se glede toksičnih snovi iizvršijo le v primeru nesreč. Tak primer je znan iz Koreje, ko je marca 1991 po nesreči prišlo do izlitja fenola v reko Na-kdong. Posledica tega je bila kontaminacija pitne vode za cca. 2 milijona prebivalcev v mestu Teagu. Študijo so opravili na 6913 ljudeh. Populacijo so razdelili na tiste, ki so bili izpostavljeni kontaminirani vodi in na ljudi, ki niso prišli v stik z onenaženo vodo. Izpostavljena
skupina ljudi je imela statistično pomembno več znakov, povezanih s fenolom, kot neizpo-stavljena skupina (39,6= proti 9,4=). Posebno izraziti simptomi so bili: slabost, bruhanje, driska in bolečine v trebuhu.
Ljudje, izpostavljeni kontaminirani vodi, so zaznavali specifičen okus in vonj iz tekoče pitne vode — izpostavljeni 92=, neizpostavljenih 34,3=(2).
Zadnje analize kažejo, da ne moremo natančno določiti količine fenola, ki bi bila daljno-ročno še varna glede sistemskih, nevroloških in razvojnih škodljivih učinkov. Pomembno je tudi, koliko časa je človek izpostavljen fonolu (3). Študija na Poljskem je pokazala pri delavcih, ki so bili izpostavljeni fenolu, znižano število T — limfocitov, pri nekaterih tudi znižano število eritrocitov, biokemične analize pa jetrno okvaro. Ti rezultati kažejo, da je delovanje imunskega in hematopoetskega sistema pri dolgotrajni izpostavi fenolu lahko moteno (4). Poleg imunotoksičnosti so dokazali tudi nevrotoksičnost fenola, v
Študija je bila opravljena
na miših, ki so dobivale različne doze fenola v pitni vodi. Med temi skupinami niso ugotavljali očitnih kliničnih simptomov, prisotno pa je bilo znižano število rdečih krvničk v periferni krvi. Ugotovili so tudi znižano
koncentracijo snovi, ki so pomembne za delovanje možganov — nevrotransmiterji (5). Znana je tudi toksičnost fenola na srce, še posebej, če je njegov vpliv preko kože. Povzroča lahko motnje srčnega ritma (6).
Benzen in fenolni metaboliti povzročajo DNA poškodbe v celičnih kulturah ter v kostnem mozgu in vivo. Razni metaboliti fenola se akumulirajo v kostnem mozgu in lahko igrajo pomembno vlogo pri nastanku levkemije (7). Pri delavcih, ki so bili v stiku s formaldehidom in fenolom, so v kulturah limfocitov dokazali kromosomske nepravilnosti (8).
V tem dopisu ni subjektivnih mnenj, le podatki iz spodaj navedenih študij. O potencialni nevarnosti fenola pa naj razsoja vsak sam, vendar je nemogoče predvideti dolgoročni toksični vpliv fenola na ljudi, zlasti pa na naše potomce.
Literatura:
1. Constan AA, Yang RS, Baker DC, Benjamin SA. A unique pattern of hepatocyte proliferation in F 344 rats following long-term exposures to low levels of a chemical mixture of groundwater contaminants. Carcinogenesis. 16(2): 303 — 10, 1995 Feb.
2. Kim DH, Lee SK, Chun BY, Lee DH, Hong SC, Jang BK. Illness associated with contamination of drinking water supplies with phenol.
Journal of Korean Medical Science. 9(3): 218 - 23, 1994 Jun. 3. MacPhail RC, Berman E, Elder JA, Kavlock RJ, Moser VC, Narot-sky MG, Schlicht M. A multidisci-plinary approach to toxicological screening. Journal of Toxicology & Environmental Health. 45 (2): 211-20, 1995 Jun.
. Baj Z, Majewska E, Pokoca L, Dworniak D. Paradowski M, Tchorzewski H. The effect of chronic exposure to formaldehyde, phenol and organic chlorohydrocar-bons on peripheral blood cells and immune system in humans. Journal of Investigational Allergology & Clinical Immunology. 4 (4): 184 -91, 1994 Jul-Aug.
5. Hsieh GC, Sharma RP, Parker RC, Coulombe RA Jr. Immunological and neurobiochemical alterations induced by repeated oral exposure of phenol in mice. European Journal of Pharmacology. 228 (2-3): 107- 14, 1992 Sep 1.
6. "Gaudy JH, Tricot C. Sezeur A. Serious heart rate disorders following perioperative splanchnic nerve phenol nerve block. Canadian Journal of Anestesia. 40 (4): 357 - 9, 1993 Apr.
7. Kolachana P, Subrahmanyam VV, Meyer KB, Zhang L„ Smith MT. Benzene and its phenolic metabolites produce oxidiative DNA damage in HL 60 cells in vitro and in the bone marrow in vivo. Cancer Research. 53 (5): 1023 - 6,1993 Mar 1.
8. Mierauskiene J, Lekevicius R, Lazutka JR. Anticlastogenic effects of Aevitum intake in a group of chemical industry workers. Heredi-tas. 118(3): 201 -4, 1993.
Zakaj smo bolni?
Človeštvo se neprestano razvija, vsakdo lahko prepozna velike spremembe v družbi. Samo v tem stoletju je bilo veliko odkritij, opazen je velik napredek v vseh znanostih, večji kot kdaj prej. Napredovalo je znanje, razvila seje tehnologija. Razvila se je medicina, a bolezni ni zmanjkalo, še vedno je mnogo ljudi bolnih. Vse več je specializiranih področij medicine, ampak se včasih zazdi, daje vse več novih, vse težjih in na pogled nerešljivih bolezni. Zakaj je vse več ljudi bolnih? Zakaj smo sploh bolni? Prvo vprašanje: Kdo je lahko sploh bolan? Ali je lahko mrtev človek bolan? Seveda ne! Bolno je lahko le živo človeško bitje in zaradi tega moramo najprej pogledati kakšna je razlika med živim človeškim bitjem in truplom. Živo bitje in truplo imata oba telo in organe. Ampak organi trupla ne delujejo. Truplo ne more dihati, ne more hoditi, ne more misliti, ne more govoriti, ne more plesati, ne more se smejati in uživati v življenju. Nekaj mora resnično obstajati, kar živ človek ima, mrtvemu pa manjka. Kaj je to? Ni beseda o telesu ali o organu, ampak nas zanima, kaj premika naše organe? O tem kaj omogoča, da naše srce utripa, kaj premika naša pljuča in jim omogoča da dihajo, kaj nam omogoča premikanje, kaj omogoča očem, da vidijo in ušesom, da slišijo? Kaj je to? Energija! Energija premika naše srce, pomaga nam da dihamo, da delamo vse tisto kar delamo. Oziroma, živi smo zato, ker imamo energijo. A kdo je bolan? Oseba, ki ima polno energije ni bolna. Če smo utrujeni, če se ne počutimo dobro, takrat smo bolni. Oseba z malo energije je bolna. Bolezen je pravzaprav problem naše energije. Mi smo kot reka. Kadar ima reka velik dotok izvirne sveže vode in dovolj velik odtok, lahko rečemo, daje reka živa. Voda v taki reki je kristalno čista, ne zaudarja, v njej so ribe in rastline. Lahko jo Pijemo, se z njo umijemo, v njej lahko kuhamo, lahko plavamo ali pa peremo perilo. Kadar pa je dotok sveže vode vse manjši in manjši, postane motna, blatna, umazana. Namesto žive reke imamo postano, polno sluzastih alg, smeti, in mrtvih rib. Ne moremo je piti, ne moremo se v njej umiti, ne moremo v njej kuhati, ne moremo z njo zalivati rož, ker je v njej polno kemikalij.
Tako je tudi s človekom. Ko smo živi in neprestano sprejemamo svežo življenjsko energijo, smo močni in zdravi. S sprejemanjem velike količine sveže energije in z odpuščanjem stare, obdržimo svoj energetski tok vedno svež. Dokler naša življenjska energija teče brez kakršnihkoli ovir, smo zdravi in naše življenje teče gladko. Ko pa so naše sposobnosti za sprejemanje energije slabe, dobimo manjšo količino in tudi njen tok je vprašljiv. Nimamo dovolj moči, da bi iztisnila staro energijo, dan za dnem postaja vse bolj vprašljiva in ustaljena, kot tista reka. Takrat energija ne pride do vseh delov naše duše in telesa. Posledica tega je, da imamo težave in zbolimo. Ta energija je super-kreativna življenjska energija, kije osnova vsega obstoječega v vesolju in jo na kitajskem imenujejo SHEN QI. SHEN QI niso samo sproščanje in sprejemanje energije, ampak tudi proces "čenja, treninga in odpuščanja. Lahko rečemo, daje to neke vrste življenjska šola. Vsi rabimo šolo življenja zato, ker nimamo dovolj znanja kako sprejemati z dneva v dan čim več sveže čiste energije in s tem živeti brez problemov. Še vedno smo bolni, 'mamo fizične in psihična težave, težave v partnerskih odnosih, težave v družbi, težave z denarjem, poslovne in druge težave v življenju. S SHEN QI treningom in osvajanjem znanja spreminjamo način življenja, to pomeni, da bomo zdravi in brez problemov, ki jih imamo sedaj. Sedaj imate enkratno priložnost, da se naučite in osvojite to znanje, imate priložnost trenirati.
Pripovedi obiskovalcev SHEN QI tretmajev:
Ivanka Gunstek: Za obisk SHEN QI sem se odločila zaradi močne alergije na obrazu in nogah. Noge so bile zelo zatečene in boleče, tako da sem težko hodila. Že po prvem obisku sem se Počutila boljše. Ker se mi stanje kljub jemanju zdravil in raznih krem ni izboljšalo, sem se odločila, da bom tretmaje redno obiskovala. Sedaj hodim brez težav, bolečin ni več, koža pa je normalna.
Antonija Dobrovoljc: Pred leti mi je stric povedal, da sije nek fant iz Zaplane, ki je bi na insulinu, pozdravil sladkorno pri ga.
Wang v Šiški. Ko sem dobila reklamni letak za SHEN QI tretmaje, ki jih vodi Debevec Saša, sem se takoj odločila za obisk. Tudi jaz sem imela težave s sladkorno, visokim krvnim pritiskom, sluhom in vidom. Hitro sem dobila prve rezultate. Težav s sluhom in vidom ni več, vrednost sladkorja in pritiska je nižja.
Vojko Hren: 33 let sem se bojeval z astmo. Uporabljal sem zdravila, injekcije in sprej. Imel sem tudi zelo ukrivljeno hrbtenico. Povedali so mi, da bom imel te težave do konca življenja in da se bodo težave z leti le še stopnjevale. S tem se nikakor nisem sprijaznil zato sem preizkusil vse, da bi to odpravil. Predno sem prišel k SHEN QI sem hodil na QI GONG. Zdaj nimam težav z astmo, ne uporabljam nobenih zdravil, tudi ukrivljenost hrbtenice je vedno manjša. Sem popolnoma spremenjen in zelo hvaležen, da sem se seznanil z metodo.
Staša Pišler: Hotela sem shujšati pa mi to ni uspelo, kljub raznim dietam. S pomočjo SHEN QI treninga sem v 10 dneh zgubila 3 kilograme, brez težav, kljub temu se počutim veliko bolje kot kdaj prej in še prebava se mi je uredila. Želim zgubiti še en kilogram.
Ivo Prijatelj: Pred štirimi leti me je hotelo raztrgati in imel sem popolnoma porušen živčni sistem. Jemal sem močna zdravila in dobival injekcije, začel sem kaditi po 40 cigaret na dan, piti kavo in žgane pijače. Z obiskovanjem SHEN QI treningov sem postal popolnoma druga oseba. Prenahal sem kaditi, piti kavo, zdravil ne potrebujem več, ker se počutim zelo mirnega, srečnega in polnega energije.
NA SHEN QI TRETMA LAHKO PRIDETE VSAK DAN TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH OB KATERIKOLI URI, PRVI OBISK JE BREZPLAČEN!						
PO	5.30-6.30	7.00-8.00	15.00-16.00	16.00-17.00		
ro	5.30-6.30	7.00-8.00			17.00-18.00	18.30-19.30
SR	5.30-6.30	7.00-8.00	15.00-16.00	16.00-17.00		
ČE	5.30-6.30	7.00-8.00			17.00-18.00	18.30-19.30
PE	5.30-6.30	7.00-8.00			17.00-18.00	18.30-19.30
SO	5.30-6.30	7.00-8.00			17.00-18.00	18.30-19.30
NE	5.30-6.30	7.00-8.00			17.00-18.00	18.30-19.30
INFORMACIJE SO VSAK DAN MED 16.30-17.00 V DVORANI »PAVZA« TRG KARLA GRABEUŠKA 3 NA VRHNIKI, ALI PO TELEFONU 061/ 746-503 !MED 20.00-22.00!						
Saša Debevec
Zahvala
borovniških
osmošolcev
Borovniški osmošolci smo 20. 12. 1996 priredili novoletni ples za učence naše šole. Med drugim smo pripravili tudi sre-čelov.
Vsem, ki so se odzvali naši prošnji za dobitke, se lepo zahvaljujemo. Prav je, da na tem mestu objavimo njihova imena: ČP Devnik, Gostišče Godec, KIM-VI, Cokla, Škorpijon, tovarne LIKO ELLES, frizerstva Julka, Saša, Darinka, trgovine Wevit Commerce, d.o.o., Me-garon d.o.o., Pri Petrič, Žito Vrhnika, Mercator Izbira, Jur-ček, Mercator Dolomiti, ADI-prodaja na drobno, Kamelija, Stik, Kocka, Janit, Avtomate-rial, Urh d.o.o., Piškotek ter Vrtnarstvo Rahne, Peter's Te-leurh, S.p. strojno ključavničarstvo in popravilo lesnoobdelo-valnih strojev in kompresorjev Brenčič, Digitstroj, Gorenjka Lesce, Svežina servis in Logatca, Complast d.o.o, PLASMA s.p., Termotom, OMNA d.o.o., Vulkanizerstvo Molk in občina Borovnica.
Vsem še enkrat HVALA, v novem letu pa predvsem zadovoljstva ob delovnih uspehih! Osmošolci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica
10 drobnih navad za življenje
1. Razmišljajte o velikih rečeh, uživajte pa v drobnih zadovoljstvih.
2. Nikoli nikogar ne oropajte upanja; morda je to vse, kar ima.
3. Vsako stvar pustite malo boljše, kot ste jo našli.
4. Nikoli ne izpustite priložnosti, da bi nekomu povedali, da ga imate radi.
5. Naučite se odpuščati sebi in drugim.
6. Zapomnite si, da je tako v poslovnih kot tudi v družinskih odnosih najpomembnejše zaupanje.
7. Prizadevajte si za odličnost, ne za popolnost.
8. Bolečino in razočaranje sprejmite kot del življenja.
9. Bodite drzni in pogumni. Ko se boste ozrli na svoje življenje, boste bolj obžalovali tisto, česar niste storili, kot tisto, kar ste.
10. Potem, ko ste trdo delali, da bi dosegli tisto, kar si želite, si vzemite čas, da boste tisto tudi uživali.
Zbrala: N. M.
DOLOČBE NOVEGA ZAKONA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (Ur. I. RS št. 59/96)
melioracijskih sistemov
Dne 25. 10. 1996 je bil v Uradnem listu RS št. 59 objavljen težko pričakovani novi Zakon o kmetijskih zemljiščih.
V členih od 77. do 98. so določila v zvezi z melioracijami. Melioracije po tem zakonu so osuševanje, namakanje in agromelioracije.
V omejenih členih so navede-
ni najprej pogoji za uvedbo melioracij, vendar bi se v tem članku osredotočila na vzdrževanje že zgrajenih melioracijskih sistemov. Vsi ti sistemi so bili zgrajeni s precejšnjim delom sredstev, ki ga je nepovratno prispevala Republika Slovenija iz proračuna. Sofinanciranje projektov je predvideno tudi v novem zakonu.
V 92. členu je določeno, da morajo lastniki kmetijskih zemljišč poskrbeti za redno delovanje, rabo in vzdrževanje in za trajnost lastnosti tal doseženih z agromelioracijo. Če ne poskrbijo za to, se ne štejejo za dobre gospodarje. Sredstva za kritje stroškov za redno delovanje in vzdrževanje osuševalnih sistemov zagotavljajo lastniki me-lioriranih zemljišč v sorazmerju s površino melioriranih zemljišč.
Program rednega delovanja in vzdrževanja melioracijskih sistemov in finančni načrt pripravi upravljalec (prej investitor) melioracijskega sistema, višino obveznosti na hektar pa določi minister, pristojen za kmetijstvo.
Na podlagi predpisa iz prejšnjega odstavka in podatkov o parcelah, ki so v posameznem melioracijskem območju in jih
pristojna upravna enota posreduje pristojni geodetski upravi, ta pa v skupno bazo zemljiškega katastra, izda pristojni urad Davčne uprave RS odločbo o višini stroškov za redno delovanje in vzdrževanje melioracijskih sistemov za posameznega lastnika kmetijskih zemljišč. Sredstva za vzdrževanje melioracijskih sistemov se vplačuje v proračun RS. Če daje lastnik kmetijska zemljišča v zakup, je zavezanec za plačilo stroškov zakupnik.
V 98. členu je še določeno, da minister, pristojen za kmetijstvo, predpiše v soglasju z ministrom, pristojnim za okolje in prostor, podrobnejše predpise o uvedbi, izvajanju, upravljanju, delovanju in vzdrževanju melioracijskih sistemov.
Zvonka Loštrek, dtpl. ing. agr.
višja svetovalka KMETIJSKA INŠPEKTORICA
NOVICE IZ TEKAŠKEGA SMUČARSKEGA KLUBA COMING VRHNIKA
ŠPORTNA RITMIČNA GIMNASTIKA
Za dober rezultat je potrebna redna vadba preko celega leta
V tekaško smučarskem klubu COMING Vrhnika smo z načrtno vadbo za novo tekmovalno obdobje 1996/97 pričeli 6.maja. Z najrazličnejšimi športnimi aktivnostmi kot so: igre z žogo, krosi, pohodništvo, kolesarjenje in rolkanje smo začeli prvi del pripravljalnega obdobja (1,2,3,4 mezociklus), ki je temeljil na nabiranju osnovne kondicije. V drugem delu (od 4 do 8 mezociklu-sa) pa smo v povečan obseg vadbe vključevali tudi vedno več specialnih treningov.V celotnem pripravljalnem obdobju preko poletja in jeseni smo se tako udeleževali različnih tekmovanj in športnih prireditev. Naj omenim le najpomembnejše:
- 12/5 smo tekmovali na 1.mednarodni tekmi v skirolkah in osvojili skupno 3.mesto (1.mesto: Mole
Mateja, Batič Matjaž, 2.mesto: Za-lar Domen, 3.mesto: Slavec Ajda),
- 23/5 smo na 25.teku prijateljstva v Hotedršici osvojili naslednje medalje: 1.mesto Debevec Jan, Za-lar Domen in Jurjevčič Tina, 2.mesto: Grom Klemen,
- 8/6 smo se udeležili 1.kolesarskega maratona » Češnje« iz Ljubljane v Goriška Brda in izvedli tradicionalni tekaški piknik na Ulovki,
- 15/6 smo se v duhu olimpizma udeležili olimpijskega teka v Moste-cu,
- 16/6 smo tekmovali v gorskem teku« čez Rigel« v Zagorju. S 3.mestom se je odlično odrezal Berginc Gorazd,
- V nedeljo 23/6 smo se kot najštevilčnejša ekipa COMING (preko 60 tekmovalcev) udeležili tradicionalnega 15.kolesarskega maratona Franja,
- od 3/7 do 7/7 smo organizirali poletne priprave v Cerknem,
- v juliju smo precej kolesarili in se med drugim podali s kolesi na morje v Portorož,
- v začetku avgusta smo taborili v Dragonji pri Portorožu,
- 10 in 11/8 smo se podali na
Triglav
Sicer pa so treningi v tem obdobju zajemali predvsem kros, rolke in kolo.
Sredi našega poletja na smučarski maraton v Novo Zelandijo in Avstralijo
Konec avgusta sem se jaz v okviru reprezentance v smučarskem maratonu udeležil mednarodne tekme v Novi Zelandiji, kjer sem izmed 400 tekmovalci iz Nove Zelandije, Avstralije, Japonske, Kanade, Finske in Nemčije zasedel 11.mesto. Teden dni kasneje sem v Avstraliji nastopil na prvi tekmi za Worldloppet cup nove sezone 96/97 , imenovani Kangaroo Hoppet in s 25.mestom izmed 1500 tekmovalcev 18 držav sveta osvojil točke svetovnega pokala.
V pozno poletnem in jesenskem delu pripravljalnega obdobja doma smo tekmovali na različnih rolkar-skih tekmah po Sloveniji in vselej posegali po medaljah.
V drugem delu pripravljalnega obdobja (4 do 8 mezociklus) smo obseg in intenzivnost vadbe povečali. Prevladovali so treningi na ski rolkah.
V sredini oktobra in novembra smo se nekajkrat podali v Avstrijo
Roman Rupnik, trener SK Corning in tekmovalec, je v Avstraliji zasedel 25. mesto in s tem točke za svetovni pokal.
na ledeniški trening. Že 20/11 pa se snega razveselimo doma. Pred pri-četkom tekmovalne sezone se podamo še na zadnje priprave na Pokljuko (od 23 do 28/12).
Pričetek
tekmovalne sezone
Uradno seje začela 12. decembra s prvo tekmo za Emona pokal na Pokljuki. Srebrno medaljo in edino je v kategoriji članov osvojil Grom Miha. Ostali, razen Plahutnika, ki ni štartal so se uvrstili med prvih deset v svojih kategorijah.
Naslednja tekma - druga za Emona pokal (29/12) in prva za Žito pokal (28/12) je bila prav tako na Pokljuki. Medalje so osvojili:
2. mesto pri mlajših dečkih: Debevec Jan
2. mesto pri starejših deklicah: Mole Mateja
2. mesto pri starejših mladincih: Plahutnik Miha
Druga tekma za ito pokal je bila 11/ 1 - 97 v Logatcu:
Osvojene medalje:
2. mesto: Mole Mateja (pri starejših deklicah)
3. mesto: Petrovčič Tinka (pri mlajših deklicah)
Tretja tekma za Emona pokal in memorijalna tekma za » Srebrno palico« je bila 12/1 v Logatcu. Osvojene medalje:
2. mesto: Grom Miha (pri članih)
2. mesto: Batič Matjaž (pri juniorjih)
3. mesto: Zrnec Miha (pri juniorjih)
2. mesto: Debevec Jan (pri mlajših dečkih)
3. mesto: Petrovčič Tinka (pri mlajših deklicah)
2. mesto: Mole Mateja (pri starejših deklicah)
Tretja tekma za ito pokal je bila 18/1 na Kokrici pri Kranju. Osvojene medalje: 2.mesto: Debevec Jan (mlajši dečki)
Pohvale za uvrstitve do 10.mesta so na prvih tekmah prijeli naslednji mlajši tekmovalci:Slavec Ajda, Komar Tinkara, Petrovčič Tinka, Miku-lan Anja, Dukarič Mateja, Zalar Domen, Kogovšek Gregor, Debevec Jan , Andrijanič Jure in Jelovšek Erik.
Ostali neomenjeni starejši tekmovalci so na prvih tekmah sezone nekako v pričakovanju dosegli rezultate do 10.mesta.
Glede na dejstvo, da so nekateri tekmovalci preko poletja in v jesen-
skem delu pripravljalnega obdobja premalo trenirali sem na splošno z rezultati zadovoljen. Upam in prepričan sem, da se bodo dobri in še boljši rezultati nadaljevali.
Mateja Mole je 19.1.1997 v Italiji na tekmi »TOPOLINO« osvojila odlično drugo mesto.
MOLE MATEJA DRUGA NA TEKMI TOPOLINO
V ITALIJI
18/1 je bila v Italiji mednarodna tekma, imenovana TOPOLINO, na
kateri so se naši tekmovalci kot predstavniki države Slovenije odlično uvrstili. Se posebej seje izkazala Mole Mateja, ki je v mednarodni konkurenci tekmovalk letnika 84 osvojila 2.mesto. Odlično so se uvrstili tudi ostali tekmovalci TSK Corning: dečki letnik 84:
9. mesto: Kogovšek Gregor
10. mesto: Zalar Domen 15. mesto: Bajec Simon deklice letnik 84:
2. mesto:Mole Mateja 4. mesto: Slavec Ajda 7. mesto: Mikulan Anja
ODLIČNI NASTOPI MIHE PLAHUTNIK NA MEDNARODNIH TEKMOVANJIH
Po sprejetih kriterijih SZS so se naši tekmovalci januarja uvrstili na naslednje mednarodne tekme: Miha Plahutnik je tekmoval na tekmi in-terkontinentalnega pokala v Avstriji in Franciji ter v alpskem pokalu mladincev do 18.leta v Švici. Prav na slednji tekmi je dosegel izjemen rezultat. Kot najboljši Slovenec seje uvrstil na odlično 4.mesto.
Tudi Zrnec Miha se je uvrstil na mednarodne tekme v Francijo in Španijo, vendar je žal zaradi šolskih obveznosti mesto prepustil drugemu.
GROM MIHA ODPOTOVAL NA UNIVERZIADO V JUŽNO KOREJO
21.januarja je naš najstarejši tekmovalec in študent drugega letnika FGG, Grom Miha odpotoval v Južno Korejo na Univerziado. Uspeh je že sama uvrstitev v Slovensko ekipo študentov, ki bo v močni mednarodni konkurenci bivših in nekaterih še vedno aktivnih vrhunskih športnikov poskušal osvojiti kar najboljše mesto. Želimo mu dobre uvrstitve.
Prvi rezultati COMINGOVIH tekačev so vsekakor odlični in kažejo na dobro ter zavzeto delo celotnega kluba. Vspodbudno je že dejstvo, da imamo trenutno v klubu kar 30 aktivnih tekmovalcev, od tega pet v različnih državnih selekcijah (Rupnik, Grom, Berginc, Zrnec, Plahutnik), med nami so državni prvaki ( Plahutnik Miha, Mole Mateja, Zalar Domen) in imamo precej tekmovalcev, ki se na različnih tekmovanjih konstantno uvrščajo med dobitnike medalj .
Žal pa ima medalja tudi drugo plat. V mislih imam nenehne finančne, organizacijske in tehnične probleme, katerim se bodo po vsej verjetnosti pridružili še kadrovski. Če bodo slednji pozitivni za nadalj-ni kakovostni razvoj tekmovalcev bomo vsi, ki tek podpiramo veseli.
V nasprotnem primeru, bomo vsi, ki šport cenimo ne le zgolj kot tekmovanje, medsebojno merjenje moči in prizadevanje za doseganje vrhunskih rezultatov, ampak tudi kot način zdravega življenja, ki mladega človeka usmerja na pravo pot razvoja primorani iskati najboljšo rešitev. Upam in želim si da jo v zadovoljstvo vseh najdemo.
Na koncu bi se rad zahvalil še našemu glavnemu sponzorju COMING, ki nas je tudi letos opremil z ličnimi dresi in nam z novim kombi-jem zagotovil dnevno uporabo.
trener Roman Rupnik
Tudi po uspešno pravljenem, jubilejnem 10. mednarodnem turnirju vrhniške ritmičarke niso počivale. Že teden dni za tem so se 3 najboljše tekmovalke udeležile POKALA SLOVENIJE. Vse tri, Dušica Jeremič, Mojca Rode in Biljana Milaši-novič so tudi stale na zmagovalnih stopničkah. Mojca in Dušica sta nastopili v absolutni kategoriji mladink in članic ter zasedli oblično drugo in tretje mesto. Svojo pripravljenost je Jeremičeva potrdila še z osvojitvijo naslova pokalne zmagovalke v finalu z obročem, kjer je bila Mojca druga. Se prijetneje pa nas je razveselila Biljana Mi-lašinovič, ki je v kadetski kategoriji zmagala in tako letošnjemu naslovu državne prvakinje dodala še pokalni naslov.
Urška Cvetko in Barbara Si-nigoj sta se v novembru udeležili mednarodnega turnirja v Va-raždinu, kjer je sodelovalo 62 tekmovalk iz Avstrije, Italije, Bosne, Poljske, Rusije, Slovaške, Češke, Estonije, Kazahsta-na, Belgije, Italije, Madžarske, Romunije, Hrvaške in vseh slovenskih klubov. Barbara je med kadetinjami osvojila 7. mesto, Urška pa je bila pri mladinkah 8.
Decembra sta Tina Pajnič in Mojca Rode nastopili na mednarodnem turnirju v nemškem mestu Halle an der Salle, ker so sodelovali klubi iz Rusije, Bolgarije, Japonske, Nemčije, Poljske, Madžarske, Švedske in seveda Slovenije. Mojca je bila v mladinski kategoriji 3. Za seboj je pustila celo odlično Bolgarsko Slavčevo in Poljakinjo Do-broszycko. Tina je bila med članicami 7.
22. decembra je 6 slovenskih reprezentantk nastopilo v Benetkah na dvoboju z italijansko regijo Veneto. V ekipi so bile 3 naše tekmovale; članica Dušica Jeremič je kljub veliki napaki v vaji z obročem pri kolebnici z najvišjo oceno tekmovanja nadoknadila zamujeno in zasedla 2. mesto med 7. tekmovalkami. Mojca Rode je kljub tedenski odsotnosti zaradi šole v naravi uspela v mladinski konkurenci ugnati vseh 12 tekmic in zmagala, kadetinja Barbara Šinigoj pa
Državno prvenstvo v smučarskih tekih za mlajše kategorije v Logatcu
Tekaški smučarski klub Corning Vrhnika in Športno društvo POVŽ Stara Vrhnika organizirata državno prvenstvo v smučarskih tekih za mlajše kategorije na tekaških progah v Logatcu (pod Skirco). Tekmovanje bo dva dni, in to v soboto, 15. februarja (tekme posameznikov) in v nedeljo, 16. februarja, (teki štafet). Tekaški smučarski klub Corning vabi vse ljubitelje smučarskih tekov na ogled in vzpodbujanje vse boljših mladih tekačev iz Vrhnike, ki že nekaj let krojijo vrstni red najboljših v kategorijah. Nasvi-denje 15. in 16. februarja na tekaških progah v Logatcu.
S.S.
RAČUNOVODJA — SAMOSTOJNI PODJETNIK
je med 8 tekmovalkami stala na tretji stopnički. Vse tri so torej kar izdatno pripomogle k premočni slovenski zmagi 104,30: 96,90.
Tina Pajnič in Mojca Rode sta pospešeno trenirali tudi med novoletnimi prazniki in se že prvi vikend v januarju udeležili mednarodnega turnirja v italijanskem Grossettu blizu Rima. Obe sta nastopili odlično in med 18 tekmovalkami z mnogoboj-skim 3. mestom Mojce Rode in 7. Tine Pajnič pritelovadili za ekipo ŠZ Vrhnike 2. mesto, tik za Ukrajinkami znamenite šole Derjugine (ki je trenirala olimpijsko zmagovalko Aleksandro Timošenko). Za seboj sta pustili celo talentirani Rusinji Stolbo-vo in Myrmino. Obema se je uspelo uvrstiti prav v vsa 4 finala, Mojca pa je za vaji z žogo in obročem še enkrat stala na zmagovalnih stopničkah za 3. mesto.
Tudi naše mlade tekmovalke Tina (9 let) in Tea (7 let) Križ-man ter Ana Kovač (8 let) so se že pričele udeleževati tekmo-, vanj; sodelovale so na turnirjih v Ribnici in Ljubljani. Bolj kot uvrstitev pa je zanje zaenkrat pomembno pridobivanje prepo-trebnih izkušenj. V novem letu največ stavimo na novopečeno članico Dušico Jeremič, ki se bo kot članica A reprezentance za Slovenijo udeležila velikih FIG turnirjev v Corbeilu in Thiaisu (FRA), Stutgartu, Bratislavi, Kalamati (GRE) in na Grand prix turnirju v Ljubljani. Največji dogodek zanjo pa bo nedvomno prvi nastop na individualnem svetovnem prvenstvu oktobra v Berlinu.
Mladinka Mojca Rode se bo od večjih turnirjev udeležila tekmovanja v Stutgartu, Bratislavi in Ljubljani, naša mladinka Biljana Milašinovič pa se kot edina Vrhničanka udeležuje treningov reprezentance v skupin-
Mojca Rode niza za uspeh za uspehom
skih vajah za nastop na Evropskem prvenstvu v grškem Pa-trosu.
Poleg tega pa pod vodstvom Sandre Žilavec pridno trenirajo najmlajše deklice za prva prvenstvena tekmovanja s skupinsko vajo brez rekvizita in s koleb-nicami.
Tudi na strokovnem področju naši trenerji ne počivajo. Sodnice Meta Mohar, Sandra Žilavec, Elvira Dreškovič in Ana Stumberger so opravile izpit za sodnice državnega ranga, decembra v Bratislavi pa je »moja malenkost« potrdila izpit za mednarodno sodnico.
Špela Mohar
zanesljivo in poceni vodi vaše knjige na svojem ali vašem računalniku.
Telefon: 061/756-217
Božično - novoletne priprave v penzionu Jelka na Pokljuki so popolnoma uspele, saj so rezultati že vidni.
Miha Zrnec in Miha Plahutnik člana mlade slovenske reprezentance za sezono 1996/97.
V sredini je Jan Debevec, kije na Pokljuki za ŽITO pokal osvojil drugo mesto.
SMUK S KURENA V POLNEM SIJAJU
Tudi nekaj padcev
Aljoša Grom prejema praktično darilo od predsednika KS Stara Vrhnika Francija Petkovška.
ALJOŠA GROM NAJBOUŠI ŠPORTNI PLEZALEC V LETU 1996
Trdi treningi na umetni steni v Brezju
Športno društvo POVŽ s Stare Vrhnike, je v soboto 18. januarja 1997 izvedlo tradicionalno smučarsko tekmovanje smuk »KUREN 97«. Marljivi prireditelji so resnično imeli srečo z lepim vremenom, saj je popoldansko tekmovanje pozdravilo sonce iz dolge meglene podobe Vrhnike. Smuka seje udeležilo 90 tekmovalcev iz bližnjih krajev, največ pa seveda domačih članov športnega društva POVŽ.
Lepo vreme pa ni pritegnilo številnih tekmovalcev, ampak tudi skoraj celo Staro Vrhniko, ki je prišla bodrit svoje »POV-ZARJE«.
Hitra in ledena proga je organizatorje prisilila, da so ženske in mlajše kategorije nastopile na krajši progi, vsi starejši najpogumnejši pa so se spustili do predvidenega cilja v samo dolino -skoraj na središče vasi. Bilo je kar nekaj padcev, tako da je bila v enem primeru celo Potrebna zdravniška pomoč. Po neuradnih podatkih smo zvedeli, da so šle kolenske vezi. Ne glede na to pa so tekmovalci bili V cilju sila zadovoljni in navdušeni nad uspelo smukaško prireditvijo. Najhitreje je progo Prevozil domačin Andrej Krvina v 44,46 sekunde in v kategoriji moški do 30 let tudi zmagal.
Rezultati pa kategorijah so bili (prvi trije): Mlajši dečki:
1- Zan Gabrovšek (ŠD Povž) 40,10
2. Anže Dečman (Vrhnika) 40,78
3. Nejc Pahor (Vrhnika) 42,07
Mlajše deklice:
Martina Nartnik (Rovte) 41.72
2. Katarina Garafolj (Vrhnika) 50,20
3. Polona Cafuta (Vrhnika) 1.13,21
Starejši dečki:
l.Sašo Jarc (Verd) 36.96
2. Šimen Drašler (Verd) 37.13
3. Andrej Susman (Mirke) 37.45
Starejše deklice
1. Nina Gorenc (Mirke) 42,02
Ženske do 25 let
1. Nina Grom (ŠD Povž) 35.99
2. Renata Ravnikar (Pokojišče) 36.41
3. Alva Recek (Vrhnika) 38.08
Ženske od 25 let naprej
1. Mira Butko (ŠD Povž) 37.03
2. Damjana Gabrovšek (ŠD Povž) 38.34
3. Mojca Slabe (ŠD Povž) 38.85 Mladinci
1. Aljaž Recek (Vrhnika) 54.25
2. Gorazd Petrovčič (Sinja Gorica) 1.05,82
3. Matjaž Metejko (Vrhnika) 1.11.74
Moški do 30 let
1. Andrej Krvina (ŠD Povž) 44.46
2. Peter Furlan (Verd) 45.26
3. Matjaž Sluga (Vrhnika) 45.95
Moški od 30 do 40 let
1. Robert Sluga (Vrhnika) 47.76
2. Vlado Pahor (Vrhnika) 48.04
3. Vinko Kovač (Ligojna) 48.33
Moški od 40 do 50 let
1. Darko Recek (Vrhnika) 50.74
2. Miro Jurca (Podlipa) 52.23
3. Tomo Grom (ŠD Povž) 53.31
Moški nad 50 let
L Gabrijel Jelovšek (Drenov grič) 49.58
2. Franci Malovrh (Podlipa) 50.81
3. Tone Sluga (Vrhnika) 53.08
Tekmovalno razpoloženje se je iz proge preneslo še v kulturni dom na Stari Vrhniki, kjer je bila podelitev medalj. Te so prejeli prvi trije uvrščeni v vsaki kategoriji. Vsi prisotni tekmovalci pa so si izžrebali praktična nagrade, katere so prispevali sponzorji. Za pravo presenečenje pa je poskrbela Pekarna Vrhnika, ki je spekla dva velika polža iz testa, za najpočasnejša tekmovalca na smuku.
S.S.
Sponzorji »Kuren 97«
Vrtnarstvo Hlebec Stržinar Jože Grogar
Optika Jelovčan
Vulkanizerstvo Jeršinovič
Semenarna Sončnica
Gostilna Jurca Podlipa
Gostilna Paradiž Horjul
Gostilna Marolt Drenov Grič
Avtohiša Seliškar
Štirn d.o.o.
Pekarna Baškovč
Drogerija Dična
Trgosodček Kržič
Foto Markelj
Trgovina Lonček
Vrhovec Marko
Avtomax
Lionys klub
Chamnons gallus
Klub Tine - Pišek Andrej
Gostilna Turšič
Boter - Pišek Franci
FlamingoTen bar
Pizza griča
Bencinski servis Horjul Bar Trojka
Avtokleparstvo Novak Cankarjev hram Mercator dolomiti Kuhar Verd Cvetje Karmen d.j. Andrej Gostilna Povž Liko les
Pleskarstvo Žakelj Iskra antene Blago mix
Ključavničarstvo Plahutnik Elektromehanika Penko Kara Vrhnika
Za svoj prispevek se jim športni delavci Stare Vrhnike iskreno zahvaljujejo.
Sprejem za
starovrhniške
športnike
Krajevna skupnost Stara Vrhnika je ena manjših v občini Vrhnika, vendar pa se lahko ponaša kot ena največjih krajevnih skupnosti s športno dejavnostjo ter z dobrimi in kvalitetnimi športniki.
Konec preteklega leta so v Gostilni »POVŽ« na Stari Vrhniki pripravili tradicionalni sprejem za državne športne prvake in za perspektivne mlade športnike. Ob tej priložnosti se je v imenu Krajevne skupnosti Franci Petkovšek zahvalil mladim športnikom za vse uspehe v letu 1996 ter nenazadnje tudi promocijo Vrhnike, Stare Vrhnike in športnega društva POVŽ izven občinskih meja. Na koncu pa jim je podelil tudi praktične nagrade. Sprejema so se udeležili le štirje športniki, saj so ostali trije že imeli športne in tekmovalne obveznosti. Tako so praktične nagrade osebno prejeli: Aljoša Grom - državni prvak v prostem plezanju Urška Cvetko - državna repre-zentantka v ritmični gimnastiki Gašper Petkovšek - 6, na svetovnem prvenstvu v monopolyju Andrej Krvina - športnik re-kreativec, občinski prvak v kolesarjenju
Naknadno pa so nagrade še prejeli:
Mojca Rode - državna kadetska prvakinja v ritmični gimnastiki
Miha Plahutnik - državni mladinski reprezentant v smučarskem teku
Klemen Grom - perspektivni smučarski tekač
S.S
V navadi je, da se ob zaključku leta podeljujejo različna priznanja za uspešne dosežke v preteklem letu. Tudi alpinistična zveza je pregledala delo in uspehe svojih članov ter vrhni-čanu Aljoši Gromu podelila priznanje za najboljšega športnega plezalca v letu 1996.
23 letni Aljoša Grom je član PD Vrhnika, se s športnim plezanjem ukvarja kar nekaj let, saj je bil državni prvak že v letih 92, 93 in 94. Nato je v letu 1995 doživljal neko krizo, za katero sam pravi, da ne ve zakaj je prišla, saj je normalno treniral kot vsa leta prej. Vse težave pa je premagal kar hitro ter v letu 1996 dosegel dosedaj največje uspehe na svoji kratki športni poti. Premočno je postal državni prvak, saj je na štirih tekmah od šestih zmagal in tako zbral največ točk za skupnega zmagovalca in državnega prvaka.
V mesecu juniju je opravil šolo vzpon v OSPU, v smeri Sonce v očeh (8a +), ki je eden težjih solo vzponov na svetu. Naj ob tem povemo, da je solo vzpon izpeljan brez varovanja, plezalec pa mora biti popolnoma skoncentriran na steno in imeti mora popolno zaupanje v sebe.
Julij in avgust pa je Aljoša preživel v Ameriki, kjer je imel odločen trening v skalovju ameriških gora. Preizkusil se je v skakalnem plezanju in dosegel odločne vzpone, kar mu je prineslo vrhunsko formo za nadaljnja tekmovanja po Evropi.
Proti koncu leta seje udeležil treh tekmovanj za svetovni pokal. V Rusiji je v Ekotermin-burgu dosegel do tedaj najboljšo uvrstitev, in to 9. mesto. Konec novembra je tudi Kranj
gostil najboljše športne plezalce sveta. Pred domačim občinstvom je trema naredila svoje, tako da je bila uvrstitev zelo slaba. Vendar je tekmovalno plezalno smer na umetni steni preplezal za trening in ugotovil, da se po rezultatu lahko kosa z najboljšimi športnimi plezalci sveta. Tako je že na naslednji tekmi za svetovni pokal v Gradcu dosegel najboljšo slovensko uvrstitev na 6. mesto. V skupni uvrstitvi pa je zasedel 8. mesto in tako prispeval najboljšo slovensko uvrstitev v športnem plezanju.
Vendar pa časa za slavljenje ni bilo, saj seje Aljoša takoj začel pripravljati za svetovno prvenstvo, ki bo konec januarja v zibelki športnega plezanja v Franciji.
Aljoša Grom nam je tudi povedal, da trenira štiri ure na dan na umetnih stenah. Če pa se odloči za plezalno turo na prostem, pa porabi cel dan. Pravo zanimivost pa nam je izdal, da zadnje leto trenira skupaj s so-plezalcem Juretom Golobom v Brezju pri Horjulu. V domačiji Kavčič je postavljena umetna stena, ki jim nudi odlične pogoje treniranja. Pa še domača mama jim nudi vso pozornost in ugodnost, da jo smatrajo kot drugo svojo mamo. Aljoša se ji prav preko Našega časopisa tudi zahvaljuje za vso skrb in pozornost, ki jim jih nudi Kavčičeva mama.
Na koncu razgovora nam je Aljoša še razodel, da sta mu sponzorja SLED d.o.o. in NOKIA ter da ima še veliko načrtov v prihodnje, predvsem pa si želi zmago v svetovnem pokalu.
S.S.
NOGOMETNI KLUB VRHNIKA
Nogomet
spraviti
na
nekdanja pota
Po neuradnih podatkih se je nogomet na Vrhniki pričel igrati že pred 70 leti. Pravi razcvet in uspehe pa je doživel nekako pred 30 leti in več, ko so bile igre z žogo na Vrhniki najbolj popularne. Še so v spomin nedelje, ko seje na nogometnem igrišču trlo vrhniških gledalcev, ki so prišli bodrit takratne igralce »USN AR-JA«. Vendar so različna obdobja dosedaj ter različni pogledi in interesi v športu, tudi na Vrhniki pripeljali v okoliščine, da je nogomet pričel stagnirati, nastopila je kriza nogometa v občini. Predvsem v zadnjem času je bilo opaziti životarjenje sedanjega nogometnega kluba Vrhnika, ki se je ukvarjal z igralskimi - kadrovskimi in finančnimi problemi.
V nogometni sezoni 1996/97 je članska ekipa NK Vrhnika v jesenskem delu igrala v 4. slovenski ligi in je v sredini lestvice. Poleg članske ekipe tekmujeta še dve pionirski ekipi in mladinska, kije zasedla 2. mesto 3. lige v svoji skupini.
Že na začetku sezone je trenerske in organizacijske posle prevzel Rafael Jaklič ter si s svojimi ožjimi sodelavci zadal nalogo preporoditi in poživiti vrhniški nogomet. V mesecu februarju pripravljajo skupščino kluba, kjer bodo izvolili novo vodstvo. Glavna naloga kluba pa bo prav gotovo izboljšati organizacijo kluba, kadrovsko okrepiti člansko ekipo ter poiskati vire financiranja za vse selekcije v klubu. Vse to nameravajo izboljšati že za novo tekmovalno sezono 1997/98. Zelo intenzivno iščejo glavnega sponzorja, po katerem bo klub dobil tudi ime.
Ob tem pa sedaj vodijo različne akcije za pridobitev ostalih sponzorjev, ki so bili pripravljeni financirati v vrhniški nogomet, ki bo z novim vodstvom prav gotovo poizkušal to športno panogo ponovno zaživeti. Zato se obračajo tudi preko Našega časopisa, na vrhniške gospodarstvenike in podjetnike, da s svojimi reklamnimi tablami ob vrhniškem nogometnem igrišču pripomorejo k ponovni oživitvi nogometa na Vrhniki. Ponujajo tri različne velikosti oglasnih tabel: 120 cm x 80 cm za 500 DEM 160 cm x 80 cm za 1000 DEM 200 cm x 100 cm za 1500 DEM
Vsi zainteresirani morajo posredovati svoje logotipe ali znake na upravo NK Vrhnika, ali pa osebno Rafaelu Jakliču. Iz vodstva kluba bodo tudi vse zainteresirane obiskali ter tudi sklenili pogodbe za oglaševanje.
Prav tako bodo v kratkem obiskali tudi tiste, ki že imajo oglasne table ob nogometnem igrišču ter se dogovorili za nadaljnje sodelovanje.
Z geslom »Nogomet na Vrhniki naj bi zopet zaživel«, se strinjamo prav gotovo vsi športni delavci na Vrhniki. Vedeti moramo, da se veliko mladih ukvarja z nogometom, katere je potrebno pravilno organizirati, jih usmeriti ter jim ponuditi pravo športno druženje v klubu. Ta pa mora poskrbeti za pravo vzgojo in pravo klubsko življenje. Če bo novemu vodstvu in tudi novi politiki kluba to uspelo združiti, bo tudi podpora vseh vrhniških struktur vedno zagotovljena. V pomoč pa jim bomo tudi preko Našega časopisa.
S.S.
Sjevilni gledalci so vzpodbujali vsakega tekmovalca.
#;
■v
Pogled na uspešno reševanje Slavca, ki si je poškodoval kolenske vezi.
Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 Odprto:
vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure _sobota od 8. do 12. ure_
Zaradi športnih obveznosti so se sprejema športnikov v KS Stara Vrhnika udeležili štirje mladi športniki - od leve proti desni: Gašper Petkovšek, Aljoša Grom, predsednik KS Franci Petkovšek, Urška Cvetko in Andrej Krvina.
Tomaž Gorenc v dirkalniku formule 3 na znani nemški dirkalni stezi
Tomaž Gorenc se je preizkusil v dirkalniku formule 3
O tem, da je 19(letni Vrhničan Tomaž Gorenc postal avstrijski državni prvak v kartingu, smo že pisali. Svojo lansko karting sezono pa je zaključil na mednarodni dirki za nagrado MONACA, kjer je lahko sodelovalo le 34 najboljših evropskih kartistov. Ta dirka je bila v MONACU konec meseca oktobra in je tudi nekakšen zaključek karting sezone v Evropi. Častni gostje bil voznik formule 1, Michael Schu-maher. Tomaž je v kvalifikacijah vozil zelo dobro in zasedel 3. mesto. V finalni vožnji pa je v borbi z evropskim prvakom zletel s proge in ostal brez brez uvrstitve. Vendar pa so 3. mesto opazili tudi prisotni proizvajalci karting opreme in mu ponudili sodelovanje v tekmovalni sezoni 1997. Kot pa poznamo Tomaža Gorenca, ki teži vedno k novim in drznim poskusom, ni čudno, da se mu je uresničila želja, da poskusi testno vožnjo z dirkalnikom formule 3.
V mesecu novembru je bil povabljen k najboljši evropski ekipi GM-MOTO ŠPORT iz Nemčije, kjer imajo evropskega prvaka v formuli 3. Na znanem nemškem dirkališču HOCKENH AIN je Tomaž prevozil 10 testnih krogov z dirkalnikom
formule 3. Ne glede na deževno vreme je lahko prevozil teh 10 krogov, kar pa je bilo premalo za pravi vpogled v sposobnost obvladovanja dirkališča in dirkalnika. Testni čas je bil kljub dežju za 4 sekunde počasnejši kot čas rekordnega kroga. Sam dirkalnik ima 240 KM in razvije največjo hitrost do 270 kilometrov na uro.
Tomaž nam je povedal, da je bil s testno vožnjo zelo zadovoljen, pa tudi lastniki znane nemške ekipe so pokazali kar nekaj zanimanja. Svetovali so mu, da naj se poskusi v tekmovanju dirkalnikov nižje kategorije, nato pa bodo, glede na rezultate, lahko sklenili sodelovanje. Zato seje Tomaž odločil, da bo v sezoni 1997 še vedno tekmoval v kartingu z avstrijsko licenco za ekipo AUSTRO CART MORI, kar mu prinaša udeležbo na mednarodnih karting dirkah sirom Evrope.
Dosedaj mu je bil glavni sponzor MITA d.o.o. (Miran in Tatjana Novak) iz Ligojne, finančno pa so mu še pomagali: Liko -Verd, Pivnica in konzum Grogar, Obles d.o.o., Mizarstvo Kogovšek, Vargalant, Vul-kanizerstvo Birtič, Subaru Kržič, Marjan Oblak - Sinja Gorica, trgovina KARA, Prebil-Plast (Horjul), Bife Žemljica, Klemen Popit, Okrepčevalnica Tine, Gostilna Kranjc, Citroen servis Merlak, KIM d.o.o. in Avtokleparstvo Rode, za kar se jim Tomaž Gorenc res zahvaljuje. Zahvaljuje pa se tudi vsem ostalim, ki so kakorkoli pomagali, da je tudi v letu 1996 postal avstrijski državni prvak v kartingu.
S.S.
Irenka Štefančič, Slavi Debevec, Renata Štefančič, Štefka Kotnik
Ženski
turistični
rally
7.12.1996je potekal že 13Ženski turistični rally »Gradovi na Slovenskem«, ki ga organizira Elizabeta Škofca iz Ljubljane. Tokrat smo se podale v smeri Kamnika. Start je bil s parkirišča kinodvorane Kamnik. Pot nas je vodila mimo gradov Volčji potok, Češenik, Krumperk, Jab-lje, Križkega gradu in Malega gradu Kamnik. Oddahnile in pokrepčale smo se v gostilni pri Logarju. Čas nam je tudi tokrat meril VRHNIKA TIMING. Z Vrhnike imamo kar 3 posadke, ki so zasedle naslednja mesta:
2. Štefančič Irenka - Debevec Slavi
8. Jež Nina - Jenko Claudia 16. Kotnik Štefka - Štefančič Renata
in se zahvaljujemo svojim sponzorjem, ki so jim omogočili udeležbo na tej prireditvi.
Posadki Štefančič - Debevec so pomagali:
AVTOTRADE Sinja Gorica JET COMMERCE Ljubljana JERŠINOVIČ Vulkanizerstvo Vr-
hnika
INTEKO Ljubljana in FOTOSTUDIO Vrhnika
V letu 1996 sta bili na vseh prireditvah na zmagovalnih stopničkah. Irenka Štefančič je tudi zelo uspešna inštruktorica B kategorije v AV-TOŠOLI L MM TILIA Ljubljana.
Posadka JEŽ - JENKO se je udeležila 11 prireditev. Vozi z avtom JUGO in je dosegla lepe rezultate. Zahvaljuje se sponzorjem: ADRIA BANK DUNAJ SINTAL Ljubljana MATA Ljubljana EUROINFOND Ljubljana in 13 M Ljubljana
Posadka KOTNIK - ŠTEFANČIČ se je udeležila 13. rallvja tokrat prvič. Tako voznica kot sovoznica sta bili navdušeni in bosta v letu 1997 tekmovali samostojno, s svojima sovoznicama. Kotnik Štefka je dobila nagrado - udeležba na naslednjem rally-u, kot najstarejša udeleženka. Važno je sodelovati. Zahvaljuje se sponzorjem: AVTOPRALNICA LESK Sinja Gorica
STANHOME Ljubljana Gostilna MATILDA Vrhnika SVEČARSTVO Kobal Anka - STR-ŽINAR Vrhnika.
Naslednja prireditev bo predvidoma 5.4.1997. Pokličite na tel. 1412-618 za informacije, saj so ti ral-lyji predvsem namenjeni prijetnemu druženju in spoznavanju ter preverjanju naših vozniških sposobnosti.
Smučarsko zavarovanje spada k osnovni opremi dobrega smučarja
Snowboard Team Slovenija z vrhniškimi boarderji
Smučarsko zavarovanje vas varuje na poti do smučišča, med smuko ter med vračanjem. Zavarovani ste v primeru nezgode, ki se pripeti vam ali če boste sami nehote povzročilil škodo drugim. Zavarovalnica vam bo povrnila škodo zaradi ukradene smučarske opreme. Lahko se vam pripeti, da boste nenadoma morali prekiniti dopust ali pa ga zaradi nezgode podaljšati. Smučarsko zavarovanje lahko sklenete za izbrano število dni, smučarsko sezono ali vse leto. S smučarskim zavarovanjem Zavarovalnice Triglav boste svoj zimski dopust lahko res brezskrbno uživali.
Naj vam navedemo le nekaj prednosti, ki jih prinaša določena vrsta smučarskega zavarovanja. Zavarovanje je mogoče skleniti posamično ali družinsko za čas smučarskega dopusta. Zavarujete se lahko za 8,16, 24 ali 32 dni, vso smučarsko sezono (od 1. 10. do 31. 5.), pa tudi za vse leto, ki vključuje vsa turistična in ne samo smučarska potovanja. Smučarsko zavarovanje je mogoče skleniti s širšim ali ožjim zavarovalnim kritjem.
Širše kritje obsega:
a) stroške reševanja in vleke vozila zaradi okvare ali prometne nezgode do najbližjega ustreznega servisa ali stalnega
bivališča, če po mnenju servisa vozila ni mogoče usposobiti za vožnjo, ter stroške prevoza potnikov in prtljage do namembnega kraja ali stalnega bivališča; b) stroške zdravljenja v bolnišnici, poškodbe s trajnimi telesnimi posledicami, nezgodno smrt in stroške prevoza umrlega zavarovanca;
c) tatvino, rop, uničenje in poškodovanje prtljage, smučarske opreme in osebnih stvari
d) odovornost zavarovanca za škodo, ki jo je pri smučanju ali na potovanju povzročil drugim;
e) prekinitev potovanja ali poznejšo vrnitev z njega zaradi zdravstvenih razmer ali drugih tehtnih vzrokov.
Ožje kritje pa krije vse nevarnosti širšega kritja, razen nevarnosti iz točke a).
V primeru zdravljenja ali drugih nastalih stroškov mora zavarovanec shraniti vsa zdravniška spričevala, potrdila in račune, ki jih izdajo pooblaščene osebe. Pri poškodbah v prometni nesreči, požaru, eksploziji ter v primeru tatvine, vloma ali ropa, pa mora zavarovanec takoj obvestiti pristojno policijo in zahtevati zapisnik. Tako bo zavarovalnica lahko hitro in preprosto rešila škodni zahtevek.
Način	Kombi.	Kraj	Čas    Trajanja zavarovanja do				
zav.	zav.	zav.	8 dni	16 dni	24 dni	32 dni	Leto
Posa-							
mično	A	Evropa	3.600	5.400	6.300	7.200	12.296
		Svet	8.640	12.960	15.120	17.280	29.510
	B	Evropa	2.650	3.970	4.630	5.290	9.416
		Svet	6.330	9.530	11.110	12.700	22.598
Družin-							
sko	A	Evropa	6.010	9.020	10.520	12.020	18.988
		Svet	14.430	21.640	25.250	28.860	45.571
	B	Evropa	5.450	8.180	9.540	10.910	17.592
		Svet	13.090	19.630	22.910	26.180	42.221
Smučarsko zavarovanje lahko sklenete na vseh poslovnih mestih Zavarovalnice Triglav, turističnih in potovalnih agencijah in smučarskih klubih. Člani Smučarske zveze Slovenije (SZS) imajo pri sklenitvi zavarovanja tudi I0-odstotni popust, ki ga lahko uveljavljajo z veljavno izkaznico SZS. Za pri-
dobitev popusta pri družinskem zavarovanju je dovolj, da je le en član družine včlanjen v SZS. Dodatne informacije o smučarskem zavarovanju pa tudi o drugih vrstah zavarovanj lahko dobite na našem avtomatskem odzivniku s telefonsko številko 080 2864.
Na smučišču Mrzla dolina kmalu še vlečnica za otroke
Smučišče v Mrzli dolini na spodnji strani Hotrjula je prve dni v novem letu začelo delovati s polno paro. Seveda tudi po zaslugi obilnega snega, ki gaje na-sulo po božičnih praznikih, še zlasti pa po novem letu. Ob vznožju smučišča so postavili manjši kiosk, ki služi hkrati kot blagajna in redarstveni prostor, načrtujejo še sanitarije in klubski prostor.
Smučarska sekcija ŠD Horjul, ki upravlja s smučiščem, pa ni pozabila tudi na najmlajše. Ob robu smučišča bodo potegnili še krajšo vlečnico, ki bo namenjena mlajšim otrokom, tako da se jim ne bo treba več bati, da bi jih »povozil« kdo od starejših smučarjev. Kot je povedal Ludvik Praprotnik, ki
skrbi za red na smučišču, naj bi otroška vlečnica stala kakih 900 tisoč tolarjev.
»Začeli smo že zbirati denar. Naprošamo še zlasti starše mlajših otrok, ki smučajo na našem smučišču, naj nam pomagajo po svojih močeh. Nova otroška vlečnica bo prav gotovo v veliko veselje najmlajšim.«
V januarskih sobotah in nedeljah so na smučišču v Mrzli dolini zabeležili tudi do 200 smučarjev na dan; čez teden pa jih je bilo seveda manj, od 20 do 50. Ob vikendih so se domačim smučarjem pridružili še smučarji od drugod, ki so, kot so sami dejali, za novo smučišče v Horjulu zvedeli prek Našega časopisa.
Branko Vrhovec
Kljub sorazmerno nizkemu hribu, kot je Ulovka, seveda glede na višine, kjer Slovenci smučamo, velja za Vrhniko, da so bili njeni smučarji že pred tridesetimi leti uspešni in se nato prav s te vzpetine povzpe-njali v smučarske vrhove.
Za boardanje bi težko rekli, da seje pričelo na Ulovki, zanesljivo pa so tam s smučkami začeli tudi sedanji vrhniški boarderji.
Vrhniški boarderji so se izoblikovali iz SPORTWAY kluba CASINČ, ki združuje alternativne športe in ga vodi Erčulj Boštjan z Vrhnike, organizirani pa so v SNOWBOARD TEAM SLOVENIJA, ki ga sponzorira CASINO Ljubljana.
V Snowboard Team Slovenija so vključeni boarderji iz različnih krajev Slovenije, ki trenirajo pri nas in v tujini. Pomembnejše priprave boarderjev v halfpipeu so bile pod vodstvom finskih strokovnjakov, ki usposabljajo tudi najbolje uvrščene boarderje v Evropi.
Člani tcama pa se usposabljajo tudi v skakanju. Da treningi boarderjev ob močni finančni
podpori staršev niso bili zaman, dokazujejo tudi uspehi na tekmovanjih.
Na tekmovanju Vecchia Ro-magna Straight Jump v Mariboru so tekmovalci Snowboard Team Slovenija dosegli naslednje rezultate, med njimi so bili uspešni tudi Vrhničani:
1. in 2. mesto sta si delila Matej Zimšek in Rok Vrenko
3. mesto je zasedel Dare Vertovšek
5. mesto je zasedel Martin Martinec
9. mesto je zasedel VRHNIČAN Borut Kržič
10. mesto je zasedel Grega Glavan
18. mesto je zasedel Žiga V. rtovšek
19. mesto je zasedel VRHNIČAN Tomaž Baškovč
20. mesto je zasedel VRHNIČAN Tit Višček
Boarderji Snowboard Team-Slovenija se bodo v mesecu januarju in februarju usposabljali na Krvavcu in upamo, da bomo o novih uspehih kmalu spet poročali.
Peter Peternel
Že drugi superveleslalom na Samotorici
Planina nad Tolminom, v osrčju samotorškega hribovja, je bila prizorišče že drugega smučarskega temovanja. Letos so samotorški fantje progo su-perveleslaloma usmerili proti sami cesti, ki pelje na Samotori-co, tako da so tekmovalci, ki so seveda zvečine prišli od drugod, pa tudi gledalci, imeli lažji dostop. 800 metrov dolga proga je
imela 120 metrov višinske razlike, dovolj za mladince in člane, ki so se spuščali z vrha Planine, otroci, ki so štartali nižje, pa so se v dolini pred ciljem že skoraj ustavili. Med skupno 103 tekmovalci je progo najhitreje prevozil Klemen Rotar iz starostne skupine 25—30 let (36:66), ki si je s tem prislužil tudi prvo nagrado — 100 mark.
Kot je povedal organizator tekmovanja Miro Osredkar, so smučarsko progo utrjevali kar s traktorji, saj na Samotorici še ne premorejo teptalnega stroja. Pa vendar razmišljajo, da bi še letos ustanovili lastno športno društvo. B. V.
Nogomet v Šentjoštu
Šentjoška nogometna scena je večji del leta za ljubitelje malega nogometa dokaj zanimiva. Dve oz. tri leta že poteka liga malega nogometa, ki se odvija vsak petek jeseni in pomladi, ne glede na vreme.
Letos je tekmovalo 8 ekip, ki so se vsak petek pomerile v polurnem nogometnem dvoboju. Prva tekma seje začela ob 19. uri,zadnja pa seje končala ob 21.30. Tekme so potekale na asfaltnem igrišču pred OŠ Šentjošt, pod reflektorji. Šentjošt s svojim geografskim položajem nudi najboljše možnosti, da se med seboj pomerijo nogometna društva občine Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, kar tudi pripomore, da se vsako leto prijavi kakšna ekipa več.
Naj na kratko pokomentiram ekipe, ki so sodelovale. Horjulci so bili nedvomno najuspešnejši. Vice prvaki so ŠRD Polhov Gradec, ki pa jim dela skrbi šesto uvrščeni Dvor. Rovtarji so bili povprečni. Peto uvrščena Trgovina Duh je s
NA 2. TOP 12 ČLANOV V PRESERJU
tremi točkami prehitela nepoboljšljivo dobre Dvorce. Le-ti so v jesenskem delu lige začeli presenečati. Predzadnja je bila Brunarica Grič, ki z grozo pričakuje dan, kp jih bo premagalo osmo uvrščeno ŠD Šentjošt.
Liga je dosegla svoj namen, saj je bilo gledalcev glede na prejšnjo sezono nedvomno več. Naslednje leto pomladi se bo začelo znova, zato že sedaj vabim vse zainteresirane nogometne ekipe, naj se dobro pripravijo.
Se vidimo spomladi.
Rezultati - končni vrstni red:
Ekipa	Z N P Točke	
l. ŠD Horjul-Studenec	II 2 l	35
2. ŠD Lučine	9 2 3	29
3. ŠRD Polhov Gradec	9 0 5	27
4. Rovte	7 4 3	26
5. Trgovina Duh	6 3 5	21
6. Dvor	6 0 8	18
7. Brunarica Grič	2 lil	.7
8. ŠD Šentjošt	l 014	0
	Gašper Tominc	
Zmaga Saša Ignjatoviča
Nova pridobitev horjulskega smučišča: kiosk za blagajno in redarstveni prostor
Na 2. namiznoteniškem TOP , 12 turnirju članov v letošnji sezoni smo bili v zaključnih dvobojih priča nekaterim zanimivim dvobojem, ki pa niso postregli s preveč kakovostno igro. Na koncu turnirja je zasluženo slavil Sašo Ignjatovič, ki že tretjo, sezono igra v ZRJ za Sintelon iz Bačke Palanke. V finalu je premagal Grego Škafarja (MM-Olimpija), v polfinalu pa po hudem boju Gregorja Komaca (Krka). Turnirja se ni udeležil Robi Šmrekar, kije imel obveznosti do kluba v Nemčiji.
Za zmago je prejel 500 DEM in posebno nagrado spoznorja Avtocomcrca, d.o.o., Avto Triglav, d.o.o., iz Ljubljane, ki so zmagovalcu podarili tridnevni
vikend paket uporabe avtomobila Fiat Brava. Tudi ostale nagrade, katere so prejeli najbolje uvrščeni igralci, so prispevali sponzorji: Mesarija Lajči, Wool Top, Galanterija Podpeč, Pivovarna Laško, Ljubljanske mlekarne, Coca Cola, Selda, Teh-nochem, Gosser EMS, d.o.o., Gostilna pri Zgornjem Kirnu in Gostilna pri Mari. Za izvrstno pripravo BILTENA za turnir se zahvaljujem Gregorju Reparju, za uvodne besede v njem pa županu Občine Brezovica Dragu Stanovniku. Vsem člaom NTK Preserje se iskreno zahvaljujem za trud in odlično organizacijo turnirja, kije bil organiziran na zares visoki in kakovostni ravni.
Igor Petrovčič
POSLOVNO - INFORMACIJSKI CENTER ZA RAZVOJ PODEŽELJA, VRHNIŠKA C.1, LUKOVICA, 1351 BREZOVICA, TEL. 653 - 884, FAX 653 - 223
MOŽNOSTI RAZVOJA V OBČINAH: BOROVNICA, BREZOVICA, DOBROVA -HORJUL - POLHOV GRADEC IN VRHNIKA
Konec preteklega leta smo s predstavniki občin Brezovica, Vrhnika in Ig obiskali Podjetje za razvoj in trženje produktov Mežiške doline - A. L. P. PECA v Črni na Koroškem. Ustanovili so ga z namenom, da bi združili znanje in kapital za pospešen gospodarski razvoj 'n prodornejši nastop Mežiške doline. Njihovi partnerji so občine, svetovalne in razvojne organizacije, podjetja, podjetniki in javni zavodi. Ključna področja njihovega delovanja so: poslovno informacijski center, turistični produkt »Park kralja Matjaža«, podpora razvoju perspektivnih dejavnosti ter razvoj infrastrukture in prostorskih pogojev. Na ta način želijo revitalizirati Mežiško dolino in s tem Prebivalcem nuditi perspektivo preživetja v tem delu Koroške. Treba je pohvaliti njihovo zavzetost, iznajdljivost, predvsem pa znanje. Iniciativa je prišla iz njihovih vrst, pomagale so jim celo evropske mstitucije, v zadnjem času pa jim je prisluhnila tudi država, potem, ko je začela zaupati v njihove projekte, ki niso ostali samo na papirju. Veliko brezposelnim so preko javnih del sčasoma omogočili zaposlitev, s svojim znanjem pa so pripravljeni pomagati tudi drugod Po Sloveniji.
Mi živimo na pragu Ljubljane in priznati moramo, da smo v marsičem v boljšem položaju kot nekateri predeli Slovenije, ki jih je gospodarska kriza še bolj prizadela. To nas ne sme uspavati. Truditi se fnoramo izkoristiti čimveč možnosti za razvoj (predvsem na področju turizma, kmetijstva in malega gospodarstva), odkriti vse lokalne Potenciale, predvsem pa ne smemo pustiti ob robu dragocenih hribovskih oziroma odmaknjenih predelov naših občin, ki jim doslej nismo posvečali dovolj pozornosti in so se v zadnjih desetletjih praznili. Da bi se lahko približali tem ciljem je potrebno znanje, razvojna strategija, sodelovanje znotraj občine, med občinami in trdna volja za uresničevanje teh ciljev.
Vzporedno s podjetjem A. L. P. Peca v Ravnah na Koroškem deluje tudi NOVNA (Studio podeželja; svetovalna organizacija s številnimi referencami na področju spodbujanja lokalnih skupnosti). Skupaj z Republiškim zavodom za zaposlovanje pripravlja različne delavnice. Namenjene so nezaposlenim s srednjo, višjo ali visoko stopnjo izobrazbe, presežnim delavcem, ki izhajajo iz kmetij in iščejo nove zaposlitvene možnosti, vključenim v programe javnih del na Področju razvoja turizma, dediščine, naravovarstva in izobraževanja, pa tudi tistim, ki si želijo nove perspektive. Cilji delavnic so Predvsem: povečati motiviranost za iskanje lastne zaposlitvene priložnosti v domačem okolju, vzpodbuditi aktivnost v razreševanju razvojnih problemov lastnega okolja, povečati usposobljenost mladih za delo na področjih, ki zahtevajo vodstvene in organizacijske sposobnosti, ustvarjati pogoje za zaposlovanje v okviru razvojnih Programov in projektov, razumeti razvojni proces kot sistem medsebojno povezanih faktorjev in ključno vlogo človeškega potenciala v njem.
S podobnimi delavnicami bomo začeli tudi v posameznih krajih naših občin. Z njimi bomo skušali prepoznati probleme posameznih krajev s pomočjo ljudi, ki v njih živijo in nakazati možnosti za njihovo reševanje. Pri tem bomo združevali zagnanost in idealizem mladih ter modrost in realizem starejših. Ugotovili bomo, da se napredek začne z majhnimi koraki, ki jih je mogoče realizirati brez velikih sredstev.
Polona Skledar
KOLEDAR PRIREDITEV
OBČINA BREZOVICA
. Petek, 24.1.1997 ob 19. uri v župniki cerkvi na Viču - KONCERT fOZlCNIH IN ČRNSKIH DUHOVNIH PESMI OKTETA PO-DpEČ-PRESERJE
Nedelja, 26. 1. 1997 ob 9. uri -UBCNI ZBOR PROSTOVOLJNE-
MALI OGLASI
MATEMATIKO, FIZIKO za osnovne in srednje šole inštrui-ram na območju Vrhnike, Borovnice, Podpeči in Brezovice, 'nformacije po telefonu 123-37-33 vsak delovni dan od 9. do 16. ure.
Prodam novo francosko pošteno, za 35.000 SIT. Jasmina Kalauzovič, Cesta na Polje 15, Vrhnika.
Jnštrukcije kemije: absolvent kemijske tehnologije zelo uspešno inštruira kemijo in kemijsko računstvo, za osnovne in srednje šole.
^formacije po tel. 061 753 152. Prodam avto SUZUKI - MAMUTI 800, metal sive barve, 1. 94 - garažiran, registriran do °ktobra 97, 8000 km, cena 6200 DEM.
Ivanka Krvina, Vrhnika, Ob Potoku 32 tel- 753 432
Poslovne prostore za trgovinsko dejavnosti v približni izmeri 100 kvadratnih rnetrov na Podpeški cesti 299 na Brezovici oddam, '"formacije po tel. 651296.
Pdvetnica Alenka Kermelj lz Vrhnike, Tržaška c. 23, obveščam cenjene stranke, da bodo s 1.2.1997 uradne Ure ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro.
GA GASILSKEGA DRUŠTVA BREZOVICA
Nedelja, 26. 1. 1997 ob 10. uri v Marijinem domu na Brezovici -SREČANJE ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA
Nedelja, 26. 1. 1997 ob 19. uri v Domu krajanov v Vnanjih Goricah - SREČANJE DRUŽIN IN POGOVOR O VPLIVU MEDIJEV NA VZGOJO OSEBNOSTI; gostje
večera bodo g. F. Bole (urednik rev-je Ognjišče in radia Ognjišče), ga. J. Taškar (novinarka Dela) in ga. B. Meden (urednica revije Otrok in družina); v kulturnem programu nastop folklorne skupine Rožmarin
Nedelja, 2. 2. 1997 ob 10. uri na Brezovici - SREČANJE OTROK 7. RAZREDA IN VODITELJEV
Nedelja, 2. 2.1997 ob 19. uri v Zadružnem domu v Notranjih Goricah - gostovanje KUD Šentvid pri Stični z veseloigro: ŽUPANOVA MICKA
Sobota, 8. 2. 1997 ob 18. uri v Domu krajanov v Vnanjih Goricah - PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU; vabi KUD Rožmarin iz Vnanjih Goric
Sobota, 8. 2. 1997 ob 18. uri v OŠ na Rakitni - OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE MIRA ŠVI-GLJA; prireja KUD Rakitna
Nedelja, 9. 2. 1997 ob 16. uri na OŠ Rakitna - TRADICIONALNI OTROŠKI PLES V MASKAH
Torek, 11.2.1997 - VESELO PU-STOVANJE IN PUSTNI KARNEVAL PO VASEH; vabijo vzgojiteljice skupin otrok v vrtcih Brezovica, Vnanje Gorice, Notranje Gorice, Podpeč in Rakitna
Sobota, 15. 2. 1997 - OBČNI ZBOR PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA PRESERJE
Sobota, 22.2.1997 ob 19. uri v OŠ
na Rakitni - dramska uprizoritev igre: PARK; vabi
dramska skupina Lenoritisi KUD Rakitna
Petek, 28. 2.1997 ob 10. uri v vrtcu v Vnanjih Goricah - dramatizacija otrok z naslovom: ALI SI TI MOJA MAMA? in ustvarjalna delavnica: KNJIŽNICA; za otroke od 4-7 leta starosti, ki ne obiskujejo vrtca
Sobota, 15.3.1997 ob 18. uri v gasilskem domu na Brezovici - prireditev z naslovom: ŽENSKA ŽENSKI; koncert ŽPZ Brezovica pod vodstvom S. Sojer; gostja večera bo pesnica M. Kačič, ki bo recitirala svoje pesmi; otvoritev razstave slik slikarke samorastnice Dagmar Lu-kanovič z Brezovice
SMUČIŠČE NA RAKITNI OBRATUJE; informacije na tel. številki: 650 - 050, 650 - 100
OBČINA VRHNIKA
Sreda, 22.1.1997 ob 19. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma - OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNE SKUPINE ARTI (razstava odprta do 12. 2. vsak dan od 8. - 18. ure, v soboto in nedeljo od 10. - 13. ure)
Petek, 24. 1. 1997 ob 19.30 uri v
Cankarjevem domu na Vrhniki -burka: IZGUBLJENI IN ZOPET NAJDENI MOŽ; uprizarja KUD Podlipa
Sobota, 25. 1. 1997 ob 19. uri v
župnijski cerkvi sv. Pavla na Vrhniki - KONCERT BOŽIČNIH PESMI LOGAŠKEGA VOKALNEGA KVARTETA
Petek, 31. 1. 1997 ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki -POGOVOR Z ROJAKI; večer s pesnikom in prevajalcem C. Br-glezom
Torek, 4. 2.1997 ob 19. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki - KON-
CERT DIJAKOV SREDNJE GLASBENE ŠOLE IZ LJUBLJANE
Četrtek, 6. 2.1997 ob 16. uri v gostišču Močilnik - OBČNI ZBOR DRUŠTVA INVALIDOV VRHNIKA; vabi Društvo invalidov Vrhnika
Petek, 7. 2.1997 ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki - VEČER PESMI IN SAMOSPEVOV; nastopajo: J. Bermež, J. Mrzel, I. Valič, M. Bajug, N. Valant
T6rek, 11. 2. 1997 ob 10. uri -SPREVOD PUSTNIH MASK PO LIGOJNI; vabi KUD Ligojna
Torek, 11.2.1997 ob 20. uri v gasilskem domu v Ligojni - GASILSKA VESELICA
Petek, 21. 2. 1997 ob 20. uri v Cankarjevem domu na Vrhniki -gledališka predstava: PO NEMŠKO (NE) ZNAJO; KUD Pirniče »Oder treh Herojev«
Petek, 21.2.1997 ob 18. uri v Kulturnem domu v Bevkah - OBČNI 2BORPR06TOVOIJ>JEGAGASILSKE-GA DRUŠTVA BEVKE
Sobota, 1. 3. 1997 v gasilskem domu Ligojna - ZIMSKI VEČER NA VASI; prikaz opravil v zimskem času; vabi KUD Ligojna SMUČIŠČE NA ULOVKI NE OBRATUJE
OBČINA
DOBROVA-HORJUL-PO-LHOV GRADEC
Sobota, 25.1.1997 ob 19. 30 uri v
domu v Rovtah - komedija: ZARES ČUDEN PAR; uprizarja KUD Šentjošt
Nedelja, 26.1.1997 ob 15. uri v OŠ
Vrh nad Rovtami - komedija: ZARES ČUDEN PAR; uprizarja KUD Šentjošt
Nedelja, 26. 1. 1997 ob 14. uri na
smučišču v Šentjoštu - ODPRTO PRVENSTVO V SUPERVELES-LALOMU V VSEH KATEGORIJAH (prijave na tel. 740 - 126 popoldne in 740 - 093 dopoldne ali uro pred začetkom); po koncu tekme bo možnost nočnega slaloma
Četrtek, 30.1.1997 ob 9. uri v gostilni Prebil v Horjulu - OBČNI ZBOR GOVEDOREJSKEGA DRUŠTVA DOLOMITI; vabi Govedo-rejsko društvo Dolomiti
Sobota, 8.2.1997 ob 19. uri v Prosvetnem domu Horjul - gostovanje KUD J. Jalen Notranje Gorice z gledališko predstavo: RODIL SE JE OČKA v režiji Janeza Cimper-mana
Nedelja, 9. 2.1997 ob 10.30 uri na
smučišču v Šentjoštu - TRADICIONALNI VELESLALOM
Nedelja, 9. 2. 1997 ob 14. uri v Šentjoštu - TEKMA V TEKU NA SMUČEH; na obeh tekmah bodo podeljene bogate nagrade in medalje ter smuči Elan za absolutno najboljši čas
Četrtek, 20. 2. 1997 ob 8. uri izpred Zadružnega doma na Dobrovi - ENODNEVNA EKSKURZIJA ZA UČENCE VIŠJIH RAZREDOV OSNOVNIH ŠOL, NJIHOVE STARŠE IN UČITELJE; ogled Srednje kmetijske šole Grm pri Novem mestu; organizira in zbira prijave kmetijska svetovalna služba, enota Dobrova (tel. 267 - 370) v sodelovanju z občino Dobrova-Hor-jul- Polhov Gradec
D0LNIČAR & C0.
kamnosestvo
letita jtHtiacija <i/kec¿*t¿it<ut ¡a &amen
NAGROBNIKI
KAMNITI PULTI
STOJALA ZA PRŠUT Vaze, pepelniki, okenske police
izdelava in obnova, iz granita, marmorja... na razpolago široka paleta barv
za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice. Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna!
podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi kot poslovno darilo - spomin iz Slovenije
in ostali izdelki iz kamna.
BOLNICAH & C0. kamnosestvo d.o.o. • Sinja gorica 34 • 1360 Vrhnika • tel.: 061/ 752 950 • lax: 061/ 447 640
TERMO
tel./fax.:(061) 746 - 209, mobitel:0609 644 -173
Ulica bratov Mivšek 24, J353 Borovnica
PVC OKNA jr«r VRATA
vsx.nr oblik mikt vacjurJccMMri
novoohadnja IN «c/HTOJHI obnova
TJEÄA/KiV-jrjE XJEÙSJEJVjrjHT OACJEJV
Sobota, 22. 2. 1997 ob 14. uri na
Vrzdencu št. 60 - Predavanje z diapozitivi in praktični prikaz: SADJARSTVO BREZ STRUPOV PO BIOLOŠKO - DINAMIČNI METODI; predava g. SIEGFRIED BAUMANN iz Nemčije; vabi društvo AJDA iz Vrzdenca
VLEČNICE V ŠENTJOŠTU OBRATUJEJO vsak dan od 15. - 17.
ure, ob koncu tedna pa od 9. - 17. ure, možna je tudi nočna smuka od 17.30- 19. ure
SMUČIŠČE V HORJULU OBRATUJE; informacije na tel. številko 749 - 429
SMUČIŠČE V ŽAŽARJU OBRATUJE; informacije na tel. številko 749 - 619
Krajevna skupnost Brezovica
ZAHVALA DAROVALCEM SREČANJA STAREJŠIH KRAJANOV IN KRAJANK BREZOVICE
V imenu članov Sveta krajevne skupnosti Brezovica in Društva upokojencev Brezovica se za denarno in drugo pomoč iskreno zahvaljujemo naslednjim darovalcem: podjetju Jomar d.o.o., gostilni Pri kopaču, podjetjema Mercator Dolomiti in Electa Bema d.o.o., pekarni Kovač in podjetnikom gospodu Omanu, gospodu Marasu, gospodu Zdešarju in gospodu Voglerju.
Slavica Slana, predsednica Sveta KS Brezovica -
Wftm
?mww ČISTILNI SERVIS
Friderik Sajovic, s.p.
Log, Cesta v Lipovce 28 1351 Brezovica Tel.: 061/653-714 Čistimo:
— lamelne in plisirane zavese
— itisone in tapisone
— sedežne garniture in preproge
— odstranjujemo stare premaze s talnih oblog
— vinaz, pvc, kamen itn. in jih na novo zaščitimo
VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO
VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117
— servisiranje in popravila vozil VW
— velika ponudba avtoplaščev znanih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT ...
— možnost plačila na tri (3) čeke
— gotovinsko plačilo 5% popusta
DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure
KAMNOSESTVO SVETE
Izdelava in obnova nagrobnikov, več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov zeleni, rdeči, črni lučke, vaze,
izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov, mize,
Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru!
Delovni čas: 700 - 17°°
KAMNOSESTVO SVETE s.p. Jezero 097, 61352 PRESERJE Tel. Fax 061/631-294   aH Mob. 0609 633-250
ZIDARSTVO PETROVČIČ
Podiipa 95, Vrhnika telefon/fax: 753 895
Redno ali honorarno zaposlim:
- priučenega ali KV zidarja
- pomožnega gradbenega delavca
Vse informacije dobite od 16. ure naprej na zgornjem naslovu in po telefonu 753 895.
GOSTIŠČE POLZ
Stara Vrhnika 2 <Hi 061/754 381 (Ž5 061/754 382
Ne nudimo samo lepo urejenih prenočišč, ampak tudi domačo hrano in velik izbor odprtih in ustekleničenih vin znanih slovenskih pridelovalcev.
— VSAK DAN TOPLE MALICE
— pripravljene domače sezonske jedi,
— jedi po naročilu,
— poskusite tudi polže na več načinov.
Gostišče je odprto vsak dan od 9. do 22. ure, razen sreda popoldan zaprto.
Sedaj tudi točeno.
NNEt
er comes near.
) METREL
merilna in
regulacijska oprema, d.d., HORJUL
Smo uspešno izvozno usmerjeno podjetje in eden vodilnih evropskih proizvajalcev merilnih elektronskih instrumentov.
Objavljamo naslednja prosta delovna mesta:
1. DIREKTOR PRODAJE
Pogoj: visoka ali višja izobrazba, dobro poznavanje uporabe elektronskih merilnih instrumentov, aktivno znanje angleškega jezika
2. TEHNOLOG
Pogoj: visoka ali višja izobrazba elektro ali strojne smeri, zaželene so delovne izkušnje s področja montažne elektrotehnologije
3. POKLICNI DELAVEC
za delo v oddelku orodjarne in delo na stružnici Pogoj: obdelovalec kovin oz. orodjar ali strugar z delovnimi izkušnjami pri orodjarskih delih in struženju
4. SITOTiSKAR
Pogoj: grafični tehnik ali ofset tiskar z delovnimi izkušnjami pri sitotisku
5. REFERENT BAZE PODATKOV
Pogoj: delavka s srednjo šolo tehnične smeri ali KV delavka z izkušnjami pri kodiranju tehničnega materiala in arhiviranju tehnične dokumentacije
GALVANIZER
Pogoj: galvanizer z ustreznimi delovnimi izkušnjami
7. PRIUČEN DELAVEC za delo v galvaniki
Pogoj: delovne izkušnje pri galvanskih delih
Za vsa delovna mesta bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas s poskusnim delom treh mesecev.
Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazila o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite kadrovskemu oddelku Metrel, d.d., 1354 Horjul v osmih dneh po objavi.
TRGOAVTO
Z METALOTRGOM
VRHNIKA
ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 tel. 061 756-210  061 756-211 faks 061 756-210
NOVOST
Digitalna sobna kolesa ATALAV vseh vrst iz Italije že v prodaji od 24.516 dalje Medicinsko kolo za 42.630 SIT z merjenjem srčnega utripa.
Rezervni deli za tovorna vozila TAM, ZASTAVA, IVECO - tudi po naročilu.
Rezervni deli za osebna vozila: Škoda, Golf, Zastava, P-126,
- Olja ESSO za tovorna vozila, 10 litrov 3.905 SIT Stroji za pranje z gretjem in brez LAVOR -VVASH iz Italije
Električno ročno FELISATI
- kotne brusilke že od 9.330 SIT dalje
- stabilne krožne žage 64.774 + PD
- avtomobilske prikolice od 70.547 SIT + PD dalje
Večnamenski vitel v kombinaciji z motorno žago.
3t
Možnost nakupa
na več obrokov
NOV DELOVNI ČAS od 7.00 do 19.00 NON STOP
Tel. 061 756 210 756211
WT0TRA
TJ
Ed ûoOoOo
Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346
ZASTOPSTVO ZA PRODAJO IN SERVIS VOZIL
LANCIA
• UGODNI KREDITI
• MENJAMO STARO ZA NOVO
FIAT MAREA
NA ZALOGI IMAMO ŠE NEKAJ VOZIL LETNIK 1996
V SREDINI MESECA FEBRUARJA PRIČAKUJEMO NOVE POŠILJKE AVTOMOBILOV LETNIK 1997 OBIŠČITE NAS!!
SA NI K ER, d.o.o
Opekarska c. 18., VRHNIKA Telefon: 753-618, 751-376
ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME
zidarska dela,
zamenjava vodovodne instalacije, polaganje keramičnih ploščic, montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva, odvoz odpadnega materiala.
GARACIJA IN ROK IZVEDBE ZAGOTOVLJENA.
Hvala za zaupanje!
tXPRESS ^
Studio a
Frfro
M A R K E L J
MARKftr
Akcija meseca februarja:
Vsaka stranka, ki prinese film na izdelavo fotografij v velikosti 10x15, dobi brezplačen film. Naročiti pa mora najmanj 20 fotografij iz filma 135 mm.
PRIPOROČATA SE FOTOSTUDIA NA VRHNIKI: PETKOVŠKOVA 4, STARA CESTA 5
GOSTILNA
Katarina Bašič
Sinja Gorica 109
1360 Vrhnika
tel.: 061/754-199, 753-509
Odprto 9. — 23. ure sreda zaprto
V naši gostilni ob magistralni cesti Vrhnika — Ljubljana, v Sinji Gorici, vam nudimo:
tople malice družinska kosila in večerje jedi na žaru različne ribe morske posebnosti domača odprta primorska vina.
Za večje skupine, zaključene družbe in poroke damo 20% popusta.
VSAKO SOBOTO GOSTE ZABAVA ANSAMBEL »DOBER DAN«.
Dom-Oppcma
TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA
Tržaška 23 (pri kino dvorani) tel/fax 061/755-255
delovni čas: 8.30 - 12 In 16 - 19 sobota 8.30 - 12
V na novo odprtem razstavnem prostoru, na lokaciji nekdanjega Gramexa -zdaj trgovina Kotnik, vam nudimo preko 20 različnih sedežnih garnitur, kavčev in dvosedov.
POSEBNA PONUDBA:
- kotna garnitura z ležiščem in zabojem v blagu 67.900 SIT
- kotna garnitura z ležiščem in zabojem v usnju 224.900 SIT
- dvosedi z ležiščem od 25.900 SIT dalje
- kavči z zabojem od 38.900 SIT dalje
Poleg tega pa vam na stari lokaciji nudimo tudi ostali pohištveni program:
ZELO UGODNO
- dnevne sobe od 69.900 SIT dalje
- garderobne omare vseh dimenzij
- jedilni kot + miza + 2 stola = samo 63.000 SIT
- spalnice bele ali v = 102.900 SIT
- predsobe od 47.900 SIT dalje
- postelja 190 x 90 = samo 11.000 SIT
- pisalna miza = samo 11.000 SIT
- mladinske sobe od 59.900 SIT dalje.
(Sota?
AVTOŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE STORITVE IN FOTOKOPIRANJE
AVTOŠOLA
s tradicijo in dobrim uspehom
VSAK MESEC TEČAJI CCP A, B, C, E in F KATEGORIJE. PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENT110% POPUST!
Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CCP opravili pri drugi avtošoli. ORGANIZIRAMO TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM IN TEČAJ ZA MOPEDISTE.
TURISTIČNA AGENCIJA
ZIMA NA MORJU IN SNEGU
zavarovanje CORIS PRODAJA TURISTIČNIH ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ
PLAČILO NA 6 ČEKOV LETALSKE KARTE
POMOČ IN SVETOVANJE
PISARNIŠKE STORITVE FOTOKOPIRANJE
URADNE URE: pon. - pet. od 9. do 18. ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: COM-TAR, d.o.o., PTC LOKA, Robova 6, 1360 VRHNIKA, tel./fax: 061/755-828, 755-023
ill
GOZD
LJUBLJANA
LASTNIKOM GOZDOV NUDIMO:
ODKUP LESA na kamionskih cestah in na panju
PLAČILO ZAGOTOVLJENO v naslednjih rokih:
hlodovina listavcev in iglavcev 30 dni
celulozni les iglavcev in drva 60 dni
Kakovostno in po konkurenčnih cenah opravimo naslednja dela: posek, spravilo, vsa gozdnogojitvena dela.
Informacije: Uprava podjetja: 12-53-130
telefax: 210-729 Tržaška c. 2,1001 Ljubljana
Lokalni odkupovalec: RUDOLF KRANJC, Rakitna 103, Preserje telefon: 650-042 JANEZ BRBRE, Glinškova ploščad 21, Ljubljana telefon: 347-420
d.o.o. Z DOBRIM IMENOM
IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO
— brezplačen tečaj CPP organiziramo 2-krat mesečno ob 16.30 na Tržaški 2
— v februarju bo tečaj CPP 10. in 24. v mesecu
— organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom, ki bo 20. 2. ob 17. uri
— dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji
— izposojamo literaturo
Jordanov kot, Rimska 33 Log pri Brezovici
obvešča, da vpisujemo nove začetne tečaje:
— JAZZ BALETA za vse, ki ljubijo ritem, glasbo
in skladno gibanje;
— AIKIDO enkratno borilno veščino s
preko 100 različnimi prijemi, meti in udarci, s katerimi onesposobimo nasprotnika.
Pohitite s prijavo! Število članov je omejeno.
Vabimo pa vas seveda tudi na vse ostale dejavnosti, kot so:
— AEROBIKA
— STEP AEROBIKA
— FITNES
Pričakujejo vas priznani AFA inštruktorji
Informacije na tel.: 653-188 od 16. do 22.30
AKCIJSKA PRODAJA
TESTENIN
Tel. 061/756-066
Obiščite nas na VRHNIKI, Prisojna pot 4, od 1. do 28. februarja 1997.
ti
BIOBRAZDA
SEMENARNA PROIZVODNJA
Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel. 654-580
TUDI V LETOŠNJEM LETU SMO VAM PRIPRAVILI
VSE ZA VAŠ VRT:
— vse vrste semen, semensko koruzo
— čebulnice, grmovnice, sadike sadnega drevja
— vse vrste orodja, kosilnice, električne škarje, kompostnike
— veliko izbiro korit, pvc in keramične lončke
— gumijaste škornje, sadilne platoje, tople grede
— vse za male živali, krmila, koruzo, otrobe itn...
— 100 % naravna gnojila, prst za sajenje in presajanje
— semenski krompir, UVOZ, desire, romano, maris bard, kenebeck, jerla, jana...
ZA SEMENSKI KROMPIR SPREJEMAMO TUDI NAROČILA!
V tem mesecu vam nudimo 30% znižanje čebulnic... Izbira je res velika — možnost odmika plačila!
POGREBNE STORITVE
— naročila na domu
— prevozi
— prevozi za upepelitev
izkop jam pevci, glasba venci, cvetje, sveče
postavitev mrliškega odra — urejanje grobov
pogrebna oprema urejanje umrlih
urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem;l)e spremstvu
ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061 /751 -437, 751 -435, mobitel 0609 637 617
ZAHVALA
25. decembra 1996 smo se zadnjič poslovili od našega dragega sina, brata, svaka in strica
Borisa Pihnerja
iz Dobovičnikove 31, Vrhnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, za izražena sožalja ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se kolektivu Pekarne Vrhnika in Anki Ščukovt za nesebično pomoč in govorniku za občutne poslovilne besede.
Vsi njegovi.
In memoriam Boris Pihner
V decembru nas je pretresla huda vendar resnična novica, da je kruta nesreča za zmeraj vzela našega dolgoletnega člana in nogometaša Nogometnega kluba Vrhnika Borisa Pihnerja.
Rodil seje 1. novembra 1969. Že z 10 leti je pričel igrati nogomet, kije bil tedaj na Vrhniki zelo popularen. Najprvo je igral pri pionirjih ter prešel vse starostne kategorije pri takratnem USNJARJU. V člansko ekipo se je vključil z 18 leti ter tako prebrodil vse krize in uspe vrhniškega nogometa v zadnjem času. Že kmalu je opravil sodniški izpit za nogometnega sodnika ter sodil tekme pionirjev in članov 4. in 5. slovenske nogometne lige. Ob sodniškem delu je nogomet za kratek čas prenehal tekmovalno igrati, vendar se je v zadnjem času zopet vrnil v prvo ekipo in odigral za NK Vrhnika v letu 1996 vse tekme. Zadnjo tekmo je odigral v dresu članov v zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja.
K igranju seje vrnil predvsem z mislijo, da bo vrhniški nogomet pod novim vodstvom zajel nov zrak ter prešel na nekdanja dobra pota v tem športu na Vrhniki. S svojo živahnostjo pa je znal vlivati samozavest mladim nogometašem ter tudi svojim po letih enakim soigralcem. Zato je med nogometaši nastala praznina, ki jo bo težko zapolniti. Bo pa vedno spominjala na Borisa, ki je vso svojo športno pot posvetil vrhniškemu nogometu.
Za NK Vrhnika S.S.
Dr. Borut Lavrenčič
V novembru smo se poslovili od dragomerškega krajana doc. dr. Boruta Lavrenčiča, ki ga je komaj 54-letnega premagala dolgoletna bolezen.
Rojen je bil v Ljubljani. Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo in že pri 23 letih diplomiral na oddelku za fiziko. Takoj po diplomi je nadaljeval študij v ZDA, na University of Washington v Seattlu, kjer je magistriral kot najboljši študent univerze. Študijsko izpopolnjevanje v ZDA je moral zaradi bolezni prekiniti. Vrnil se je v Ljubljano, se zaposlil na Inštitutu Jožef Stefan in mu ostal zvest do svoje prezgodnje smrti. Doktoriral je na ljubljanski univerzi.
Njegovo znanstveno delo je bilo posvečeno raziskavam feroe-lektričnih tekočih kristalov. Strokovni članki, ki jih je napisal s tega področja, so izvirni in jih zaradi pomembnih spoznanj še danes citirajo. Objavljal je v uglednih mednarodnih strokovnih revijah in s prispevki sodeloval na številnih strokovnih srečanjih. Rezultati njegovih raziskav niso bili namenjeni zgolj znanosti, ampak so bile njegove raziskave prenesene tudi v proizvodnjo. Na aplikativnem področju ima dr. Borut Lavrenčič pet patentov in tehniških izboljšav. Za svoje delo je bil trikrat nagrajen z nagrado Kidričevega sklada za izume.
Na podiplomskem študiju v ZDA se je začel ukvarjati tudi z računalništvom. Kasneje je zelo zavzeto sodeloval pri ustanovitvi podjetja YUPAC, kije z elektronsko pošto povezalo univerze in znanstvene inštitute v bivši Jugoslaviji. Svoje bogato znanje računalništva je nesebično razdajal ne le svojim sodelavcem, ampak tudi učencem osnovne šole v Dragomerju. Dve leti je dvakrat tedensko uvajal mlade radovedneže v svet računalništva in jim odkrival velike možnosti, ki jih prinaša računalniška tehnologija. Za plačilo ni spraševal.
Vedno so mu bile blizu socialdemokratske ideje, zato se je med prvimi pridružil oživljeni Socialdemokratski stranki Slovenije; najbliže mu je bil Univer-
ZAHVALA
Ob slovesu našega dragega moža in ata
Ferdinanda Jm Mivška
z Zaplane
se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga imeli radi in ga v njegovem 90. letu starosti v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala za vsa pisna in ustna sožalja, za denarno pomoč, za darovano cvetje in svečke, ki mu bodo še dolgo dogorevale v spomin na našo ljubezen do njega. Naša posebna zahvala dr. Francu Cukjatiju, patro-nažni sestri, duhovnikom vrhniške dekanije, podjetju Orel, d.o.o., gasilcem GD Zaplana in govorniku g. Pavlu Bizjanu.
Z žalostjo v srcu vsi njegovi
ZAHVALA
Za vedno je odšel od nas dragi mož, oče in dedek
Janez Opeka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem in OOZZBNOV Vrhnika za vso pomoč, darovano cvetje in sveče ter izrečena sožalja. Zahvala g. Kapšu za lepo opravljen obred? Posebna zahvala dr. Logarju za nesebično pomoč ob njegovi hudi bolezni.
Žalujoči: žena Marjanca, sina Janko in hči Marjetka z družino
ZAHVALA V 97. letu starosti nas je zapustil
Anton Požar
iz Lukovice, naš oče, dedi in pradedi
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom za darovano cvetje in sveče, zahvaljujemo se tudi dr. Gabrijeli Grabnar Petrič za zdravniško nego, g. župniku Janezu Komparetu za lep opravljen obred in pogrebni službi.
Vsi njegovi
zitetni znanstveni forum pri tej stranki.
Osamosvojitev Slovenije mu je dala dodatne vzpodbude za aktivno delovanje. Barikada na Brezovici, ki so jo pomendrali tanki JLA, se še ni dobro razkadila, ko je dr. Borut Lavrenčič po elektronski pošti že seznanjal mednarodno strokovno javnost z resnico o Sloveniji. To je počel vse dni osamosvajanja. Niso ga utišale obtožbe beograjske Politike, češ da »dr. Lavrenčič izrablja znanost v politične namene«. Zal se mu, morda tudi zaradi njegove velike osebnostne skromnosti, nihče ni javno zahvalil.
Ljubiteljsko se je ukvarjal tudi z našo preteklostjo. Še posebej je bil naklonjen Istri, zanimali so ga njeni prebivalci in njihova zgodovina. Svoja dognanja o poreklu Istranov je tudi objavil.
Dr. Borut Lavrenčič je Dra-gomer sprejel za svoj kraj in skušal biti vsestransko dejaven tudi v tem okolju. Njegova prezgodnja smrt je zato prizadela tudi vse prijatelje in znance v Dragomerju.
Polde Blaznik
ZAHVALA
Ob bolečini in praznini, ki jo občutimo ob prerani smrti našega moža, očeta, dedka, brata, strica in svaka
Leopolda Lukančiča
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom v hiši, prijateljem in znancem, ki ste z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje ustno in pismeno in ga pospremili na njegovo zadnje počivališče na vrhniško pokopališče. Iskrena hvala pevcem, trobentaču in vsem za prekrasno cvetje in sveče. Mojim bratom in sestram pa se najtopleje zahvaljujem za izkazano pomoč. In ne nazadnje, se najlepše zahvaljujem gospodu Vrhovcu in njegovi ekipi za lep obred. Hvala vsem skupaj.
Žena Mici Lukančič z družino
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
Ob mnogo prerani in boleči izgubi naše ljube žene, mame, stare mame in tašče
Vide Školč
iz Sinje Gorice
se iskreno zahvaljujemo za pomoč pri zdravljenju dr. Pirši-čevi in dr. Majdičevi. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, krajanom Sinje Gorice in Razorske doline, znancem, sodelavcem iz IUV Vrhnika za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu dekanu, OOZB NOB Vrhnika, g. Rapužu za poslovilne besede ter Ribiški družini Vrhnika. Vsem še enkrat hvala. Ne bomo vas pozabili.
Žalujoča družina Školč
ZAHVALA
Človek je kakor cvet, živi in usahne.
Za vedno se je poslovila od nas draga mama,    stara mama in prababica
Frančiška Kovačič
iz Dragomerja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izražena sožalja, darovano cvetje ter sveče, še posebej pa za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma upokojencev Vrhnika za njihovo skrb v času njenega bivanja, pevcem, ki so ji še zadnjič zapeli ter pogrebni službi Vrhovec. Zahvala tudi domačemu župniku g. Komparetu za opravljen obred. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob smrti mojega ljubega moža
Janeza Klemenca
se iskreno zahvaljujem vsem, ki so ga pospremili na zadnjo pot in s tem počastili njegov spomin. Posebno zahvalo izrekam Gasilskemu društvu, na čelu z gospodom Stanislavom Kržičem, kije vodil vso organizacijo poslovilnega obreda. Hvala gospodu župniku Petru Šetini, gospodu kaplanu Janezu Zdešarju za cerkveni obred in prelepe besede ob slovesu, pevcem za petje. Zahvaljujem se za lepe besede gospodoma: dr. Matiji Kovačiču in Ivanu Peršaku, predsedniku Zveze paraplegikov Slovenije, Gabrijelu Borštniku in Tonetu Kovačiču za varovanje žare in fotografije pokojnika. Hvala gospem ravnateljici OŠ Preserje Francki Selan za uporabo dvorane, Marici Debevec, Anici Grimšič in Jožici Kovačič za pripravo po pogrebne gostitve. Ne morem, da se ne bi vrnila v mislih enaindvajset let nazaj, ko sem prišla na Rakitno mlada Janezova nevesta. Tudi tistega mrzlega februarskega dne so Rakičani na lastno iniciativo pripravili prekrasno slovesnost in topel ljudski sprejem. Bila sem mlada, iz čisto drugačnega okolja (rojena Leskovar v hrvaškem Zagorju, navkljub petindvajsetim letom starosti —razvajena deklica svojih staršev), polna strahov pred novim živijenjem. Vsi moji strahovi so se v hipu razblinili, ker sem začutila: TUKAJ ŽIVIJO DOBRI LJUDJE! Tudi sedaj imam veliko strahov. Ostala sem resnično sama s svojo psičko. Zelo bom pogrešala JANEZA KLEMENCA. V teh dolgih letih lepega sožitja s krajani sem postala Rakičanka. Dragi Rakičani, prosim vas, ne pozabite tega! Želim vam vse
dobro in hvala vam za vse lepo! Slavica Klemene Ljubljana, 27. 1.1997
ZAHVALA
ob smrti tete in sestre
Zofije Rode
iz Vrhnike
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Jaz pa bom vedno Tebi pesem pel in kadar moji zvoki dozorijo, pri Tvojih bom kolenih obsedel!
(F. Balantič)
Za vedno je odšel od nas naš ata
Rado
■v
Sturm
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nudili nesebično pomoč v tem težkem trenutku. Iskrena hvala za vsa izražena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Bog povrni g.Janezu Komparetu za pogrebni obred. Hvala g. Edvardu Velkavrhu, upokojenemu ravnatelju OS Brezovica za izrečene besede ob slovesu. Hvala tudi podjetju PIETA za vso pomoč in pevce.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob tragični in boleči izgubi dragega moža, sina, brata
Ervina Kalauzoviča
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, pomoč in tolažbo, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi podjetju Liko Verd in gospodu Trčku ter prijatelju Žigatu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi g. dekanu organistu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Žalujoči: žena Urša, mama Marina, ata Qemal, sestra Jasmina in brat Bojan z družino
—---------------------	
1	V božjih rokah je začetek in konec!
	ZAHVALA Za vedno je zaspal in se poslovil od nas naš dragi mož, ata, stari ata in tast
	Anton
	Kuzmič
zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala sodelavcem: komunalnega podjetja, Cominga, Industriji usnja Vrhnika, Obrtni zbornici Vrhnika, Društvu upokojencev. Posebna hvala družini Turk - Tomažič in Adamič. Iskrena hvala dr. Piršičevi. Hvala za vso pisno in ustno izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje in sveče. Hvala pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za lepo opravljeni pogrebni obred. Najlepša hvala vsem, ki ste ga tako v velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala tudi pogrebni službi Vrhovec in Pieta.	
	Vsi njegovi
Vrhnika, 15.1.1997	
	
ZAHVALA
ob smrti našega dragega
Simona Dolničarja
Izgubili smo Simona, ki nam je bil najdražji. Čutili smo, da trpite z nami. Z globokim spoštovanjem smo hvaležni za stisk roke in darovano cvetje vsem sorodnikom, Simonovim sošolcem in profesorjem, vsem sosedom, vaščanom Lukovice, prijateljem, znancem, gospodu kaplanu Branku Potočniku in vsem ostalim. Hvala vam.
Simonova mama Sonja, ati Rajko, sestra Barbara in stara mama Rozi Dolničar
Lukovica, 13.1.1997
Težko je ljubiti brez upa in srca, še težje zgubiti, kar človek rad ima!
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi naše drage žene, mame in stare mame
Frančiške Dolenc
iz Dražice pri Borovnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, pogrebcem in pogrebni službi Vrhovec. Lepa hvala trgovini Krim, Liku Verd in Dvigalotehniki Debevec. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo v velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi naše mame, stare mame in prababice
Ane Turšič
roj. Rot Anžinove mame
iz Zabočevega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala zdravnikom in sestram nevrološke klinike v Ljubljani, vsemu zdravstvenemu osebju ZD Borovnica, gospodu župniku Janezu Silarju, pogrebnemu društvu, pevcem Borovnica in vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri pogrebu naše mame.
Vsi njeni
Predraga, edina, moj veter v laseh, najdražji, prelepi in topli nasmeh, sedaj si ostala le solza v očeh, misel edina v samotnih nočeh, v srcu boš mojem za vedno ostala, prelepa, predobra in najboljša mama.
(Sari)
ZAHVALA
ob izgubi moje drage mame in tašče
Francke Reven
iz Vrhnike
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste moji mami na njeni zadnji poti izkazali spoštovanje z darovanim cvetjem, svečami in denarnimi zneski za humane namene. Posebna zahvala dr. Stanovnikovi za njeno pozornost v zadnjih letih, ob ugašanju njene življenjske svečke. Hvala bratrancu za poslovilne besede pri cerkvenem obredu, ter vsem, ki ste se udeležili sprevoda v tako slabem vremenu, kije bil vzrok, da ji na zadnji poti ni bila zapeta pesem, ki jo je tako ljubila.
Njeni najožji
ZAHVALA
ob nepričakovani izgubi našega dragega
Franca Korčeta
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Peršičevi, za hitro pomoč.
Vsi njegovi
ZAHVALA
ob izgubi mame,    babice in prababice
Pavle Slabe
iz Zažarja pri Horjulu,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu Gradišku za lepo opravljen pogrebni obred in vsem pevcem.
Vsi njeni
Horjulci na pohodu v Dražgoše
Janeza Praznika
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nudili nesebično pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Preserje, ostalim gasilcem ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem zdravnikom in osebju Torakalne in Nefrološke klinike UKC v Ljubljani, župnikoma gospodu Lojzetu Kočarju in gospodu Vinku Malovrhu za darovano mašo ter pogrebni službi Pieta.
Vsi njegovi iz Podpeči in Ljubljane.
Gospod je moja luč in moja rešitev (psal. 27)
Zahvala
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustila draga žena, mami, babica in prababica
Cilka Tomsic
Zvižgovčeva mami.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani in nudili nesebično pomoč v tem težkem trenutku. Iskrena hvala za vsa izražena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Gospodu župniku se zahvaljujemo za pogrebni obred, iskrene zahvale pa gredo tudi njeni sestri Mirni in vsem sosedom, še posebej pa sosedam Francki, Frani in Ivanki. Hvala tudi pogrebcem, podjetju Pieta in mešanemu cerkvenemu zboru z Brezovice.
Vsi njeni Brezovica, 10. januar 1997
Planinsko društvo Vrhnika Sekcija »Veseli Triglavci«
V začetku januarja smo se zbrali »VESELI TRIGLAVCI«, oz. ožji odbor in zastavili ptogram dela za tekoče leto. S oet bomo organizirali pohode skozi vse leto na bližnje in dal-n e gore po Sloveniji.
Masovnega pohoda peš z \ > hnike na Triglav letos ne bori:« organizirali, skoraj gotovo pa se bodo na pot podali Po-varji in Vašani.
Veseli Triglavci bomo letos p. deti spoznavali svet ob Kolpi, ž nski del pa bo hodil po trans-v rzali od Tržiča najprej, Lin-t ^rni pa gredo po Karavankah.
Ob koncu lanskega leta smo organizirali pohod iz CVrknire
na Slivnico, čez Pokojišče na Vrhniko ter pohod na Javornik nad Črnim vrhom.
V januarju so nekateri šli na Kum, organiziran pohod pa je bil na Kriško goro nad Krizami pri Tržiču.
Februarja se bomo podali na Čaven in na Grmado.
Vmes pa se bomo odpravili še kam drugam ali pa na Planino ali v Dolge tale za Ljubljanskim vrhom, kjer sta koči ob nedeljah in praznikih odprti.
Planinke in planinci, članarino za letos lahko poravnate1 v pisarni PD ob sredah od 9. — 20. ure ali v nedeljo na Planini.
20. 9. KRIM 7,00
27. 9. PLANINA JEZERO 6,00
19. 10. OKOLI ŽIROV 7,00 8. 11. OD LITIJE DO ČATEŽA 6,00
15. 11. MIRNA GORA 6,00
29. 11. SLIVNICA-POKOJIŠČE 7,00
20. 12. JAVORNIK 7,00
Kavčič Janez Jelovšek Jele Susman Jaka Miklavčič Damjana Jelovšek Jele Krašovec Srečo Miklavčič Damjana
DRAGOMER KARA VRHNIKA
LESTVICA
: EC0N0C0M LOGATEC 53:64 (28:27) : TRIM BOROVNICA       56:52 (25:24)
Prijavite se lahko v pisarni PD Vrhnika, kjer bo imela sek cija uradne ure ob torkih od 18.
— 19. ali pri »Kranjc« na Vrhniki ali v »Krnici« v Verdu.
Jaka S.
REZULTATI MEDOBČINSKE KOŠARKARSKE LIGE 1996/97
l, krog
RED BULL VRHNIKA DRAGOMER KARA VRHNIKA TRIM BOROVNICA EC0N0C0M LOGATEC
12 27 10
24
1.2 7
18, 5
ohodi v letu 1997 6. 1. KRIŠKA GORA i. 2. ČAVEN
5. 2. GRMADA
1. 3. JURČIČEVA POT H. 3. SNEŽNIK
2. 3. JELENOV ŽLEB
6. 4. KLJUČ 4. ŠTAMPETOV MOST
4. VRHNIŠKA POT
5. BLEGOŠ 5. STOL
5. VRHNIKA-STOL
6. SLAVNIK
6. VIRNIKOV GRINTAVEC
7. KOFCE-KOŠUTA
-0. 8. SPIK
13. 9. RATITOVEC
odhod vodi
7,00 Krašovec Srečo
7,00 Miklavčič Damjana
8,00 Petrič Janez
7,00 Susman Jaka
6,00 Krašovec Srečo
7,00 Miklavčič Damjana
8,00 Miklavčič Damjana
8,00 Susman Jaka
8,00 Krašovec Srečo
7,00 Miklavčič Damjana
6,00 Petrič Janez
15,00 Susman Jaka
7,00 Jelovšek Jele
6,00 Petrič Janez
6,00 Jelovšek Jele
7,00 Petrič Janez
7,00 Susman Jaka
2. krog GR0GARJ1 PIZZA GRIČA TRIM BOROVNICA UNICOM
ŠI TEAM BREZOVICA
3. krog
RED BULL VRHNIKA DRAGOMER Š1GTEAM BREZOVICA C0N0C0M LOGATEC
4. krog
EC0N0C0M LOGATEC UNICOM PIZZA GRIČA TRIM BOROVNICA GROGARJI
5. krog
ŠIG TEAM BREZOVICA GROGARJI
UNICOM	57	35	(26:16)
GROGARJI	57	63	(28:30)
ŠIG TEAM BREZOVICA	64	46	(34:30)
KLUB LESKOVEC	56	62	(54:54)
PIZZA GRIČA	68	39	(31:19)
KARA VRHNIKA	74	53	(43:23)
RED BULL VRHNIKA	59	61	(27:34)
ECONOCOM LOGATEC	43	58	(18:24)
DRAGOMER	36	78	(7:41)
KLUB LESKOVEC	49	57	(34:27)
TRIM BOROVNICA	42	41	(22:22)
PIZZA GRIČA	73	47	(38:27)
GROGARJI	54	44	(24:22(
KLUB LESKOVEC	34	39	(¡4:21)
RED BULL VRHNIKA	62	41	(33:12)
ŠIG TEAM BREZOVICA	0:	20	b.b.
KARA VRHNIKA	47	48	(25:24)
DRAGOMER	55	71	(21:30)
KLUB LESKOVEC	55	47	(35:24)
PIZZA GR1CA	59	48	(28:27)
UNICOM	20	:0	b.b.
(29:22)
1. ECONOCOM LOGATED	5	4	1	286	215	71
2. GROGARJI	5	4	1	256	211	45
3. DRAGOMER	5	3	2	332	265	67
4. ŠIGTEAM BREZOVICA	5	3	2	228	213	15
5. KLUB LESKOVEC	4	3	1	205	194	11
6. RED BULL VRHNIKA	4	3	1	201	197	4
7. KARA VRHNIKA	4	3	1	221	219	2
8. TRIM BOROVNICA	5	0	5	247	289	-42
9. PIZZA GRIČA	5	0	5	240	309	-69
10. UNICOM	4	0	4	71	175	-104
Nagradna križanka
Po zbranih podatkih, ki jih imamo, bo glasilo NAŠ ČASOPIS v letošnjem letu proslavilo 25. letnico izhajanja. Najprvo je bil časopis namenjen krajanom Vrhnike, nato še krajanom Borovnice. Sedaj pa izhaja v nakladi 13.000 izvodov za novo nastale občine Vrhnika, Borovnica, Brezovica ter Doborova-Horjul-Pol-hov Gradec. Prejemajo ga vsa gospodinjstva vseh štirih občin brezplačno. Financira pa se iz proračunov štirih občin ter z oglasi na oglasnih straneh Našega časopisa.
Tako na Vrhniki prejmemo 6.000 izvodov, v Borovnici 1350, na Brezovici 2.800 in v Dobrovi, Horju-
Rešitev
Novoletne
križanke
Vsem bralcem in reševalcem nagradnih križank Našega časopisa se opravičujemo za napake pri »Novoletni križanki«. Križanka je bila sestavljena popolnoma pravilno, pri računalniškem prerisovanje pa je prišlo do neljubih napak, ki so nastale, ker je bilo premalo skrbnosti pri prenašanju gesel in okenc. Vsem se iskreno opravičujemo. Ne glede na to pa so poznavalci križank napake odkrili in pravilno rešili križanke. Prejeli smo okoli 300 rešenih križank ter podelili šest nagrad, prvim šestim izžrebanim križankam.
Nagrade prejmejo:
1. nagrada: večerja in pijača za 4 osebe:
Milena Gerdina, Breg 16, 1353 Borovnica
2. nagrada: večerja in pijača za 2 osebi:
Milena Artač, Žabnica 16, 1357 Notranje Gorice
3. nagrada: večerja za 2 osebi:
Peter Molek, Pionirska 7, 1360 Vrhnika
4. nagrada: pizza Cankar Marija Novak, C. Krimskega odreda 15,1360 Vrhnika
5. nagrada: pizza Cankar Sabina Majcen, Zadobrova 113,3211 Skofja vas
6. nagrada: pizza Cankar Matej Sever, Pot na Polane 26, Dragomer, 1351 Brezovica
Nagrade vsi nagrajenci dobijo v gostilni Cankarjev hram na Vrhniki, Ljubljanska 1, katere lastnik je bil sponzor »Novoletne križanke« ter tudi novoletnega silvestrovanja na prostem na Trgu za sodiščem.
S.S.
lu, Polhovem Gradcu 2650 izvodov Našega časopisa. Lahko se pohvalimo, da je Naš časopis eden redkih lokalnih časopisov s tako naklado in takim obsegom. Pri časopisu je redno zaposlen samo organizator, kije obenem še novinar. Vključenih pa je precej sodelavcev iz vseh štirih občin.
Časopis predvidoma izhaja enkrat mesečno, na koncu ali začetku vsakega meseca.
Za nagradno križanko je nagrade pripravilo uredništvo Našega časopisa in so naslednje:
1. nagrada: 10.000,00 SIT
2. nagrada: 8.000,00 SIT
3. nagrada: 6.000,00 SIT. Rešene križanke pošljite
do 20. februarja 1997 na naslov: NAŠ ČASOPIS, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika, v ovojnici s pripisom »KRIŽANKA«.
S.S.
NAS ČASOPIS
Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1, T 360 Vrhnika! Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567.
Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223.
Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil.
Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana.
Vaš prodajalec avtomobilov Hyundai -
odslej tudi na Vrhniki:    "Želimo, da svoj avto kupite pri nas
in zato se bomo pošteno potrudili!"
Sa v t o h i š a CHELL
VRHNIKA
HfOO
Schell avtohiša
Robova 6 (PTC - Loka), Vrhnika telefon 061 753 198 telefon in faks 061 753 146
Po nakupu avtomobila v vašem imenu opravimo še tehnični pregledi, zavarovanje, Vrhničanom pa, če nas pooblastijo, vozilo tudi registriramo.
Omogočamo ugodne nakupne pogoje: krediti, leasing, staro za novo.
Avtomobili Hyundai so sodobni, zmogljivi, varni in bogato opremljeni. Cene? Oglejte si drugo stran letaka!
Vsi avtomobili imajo garancijo, ki velja 3 leta ali prvih 100.000 prevoženih km. Garancija za prerjavenje 6 let.
POZOR od cen v ceniku ODŠTEJTE 1500 DEM
tovarniškega POPUSTA za določeno količino vseh modelov avtomobilov
HYunrjni
Vedno na dobri poti
ŠTEVILI«	modei	■	Prosti V UM	o	Cena \ s 5%	•a á gs ±¿ >	-Q_	co	Servo osebn, nastav višini)	<t > ai l—l t^i ■	■uOOm <r ■> Cl. czl	Centr/ zaklep	Elektri predn.	Elektri predn. zadnji	AlUMII platišč	Elektri nastav zunan	Odpir pokro prtua; voziia	Zložu klop 4	Zadnji	Zadnji	-S G_ —i	pomič okno	l^i CD	Radio z 2/4/	Tonir/	: -O	c¿	Avto/ sistemi
	ACCENT																											
T.	1.3 LSi	3V	1341	86/62,6		17.500	155/80 R13	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	•	-	-	-	-	-	' -	0	o	o
\ 2.	1.3 LSi	3V	1341	86/62,6		17.990	175/70 R13	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-	•	-	-	-	-	-	•	o	0	o
; 3.	1.5 GSi	3V	1495	91/66		20.490	175/70 R13	-	•	-	-	-	•	-	-	-	• •		•	-	-	-	-	• /4	•	o	o	o
4.	1.5 GSi/top-k	3V	1495	91/66		24.700	175/70 R13	•	•	•	-	-	•	-	-	•	• •		•	•	•	-	-	• /4	•	0	0	o
5.	1.3 LSi	5V	1341	86/62,6		18.990	175/70 R13	-		-	-	-		-	-	-			•	-	-	-	-	-	•	o	o	o
6.	1.5 G LSi	5V	1495	91/66 J__- -		21.600	175/70 R13	-		-	-	•	•	-	-	-	• •		•	-	-	-	-	• /4	•	o	o	o
7.	1.5 GLSi/stRvo	5V	1495	91/66j_ -		22.300	175/70 RI3	-	•	-	-	•	•	-	-	-	• •		•	-	-	-	-	• /4	•	o	o	o
8.     1.5 GLSi/servo/abs		5V	1495	91/66		23.500	175/70 R13	•	•	-	-	• •		-	-	-	• •		•	-	-	• -	-	•/4	•	o	o	o
9.	1.5 GLSi/top-k	5V	1495	91/66		25.700	175/70 R13	•	•	•	-	• •		-	-	•	• •		•	-	•	-	-	•/4	•	0	o	o
10.	1.3 LS	4v	1341	86/62,6		18.990	175/70 RI3	-		-	-			-	-	-			-	-	-	-	-	-	•	o	o	o
11.	1.5 GLSi	4v	1495	91/66		21.800	175/70 R13	-		-	-	• •		-	-	-	• •		-	-	-	-	-	• /4	•	o	0	o
12.	1.5 GLSi/SfRvo	4v	1495	91/66 -		22.500	175/70 R13	-	•	-	-	• •		-	-	-	•	•	-	-	-	-	-	• /4	•	o	o	o
13.	1.5 GLSi/servo/abs	4v	1495	91/66		23.700	175/70 R13	•	•	-	-	• •		-	-	-	•	•	-	-	-	-	-	• /4	•	o	o	o
14.	1.5 GLSí/top-k	4v	1495	91/66	-	25.900	175/70 R13	•	•	•	-	• •		-	-	•	•	•	-	-	•	-	-	•/4	•	o	o	o
LANTRA - SEDAN																												
15.	1.6 GLSi	4v	1599	114/83,9		24.900	195/60 R14	-	•	-	-	•     - •			-	-	•	•	-	-	-	-		•/4	•	0	o	o
16.	1.8 GLSi	4v	1795	130/95,7		26.600	195/60 R14	-	•	-	•	•     - •			-	o	•	•	-	-	-	-	-	•/4	•	o	0	o
17.	1.8 GLSi/kuma	4v	1795	130/95,7		28.600	195/60 R14	-	•	•		•     - •			-	0	•	•	-	-	•	-	-	•/4	•	o	o	•
18.	1.8 GLSi/abs	4v	1795	130/95,7		28.600	195/60 R14	•	•	•		•     - •			-	o	•	•	-	-	-	-	-	•/4	•	o	o	•
19.	1.8 GLSi/top-k	4v	1795	130/95,7		30.800	195/60 R14	•	•	•		•	-	•	■	o	•	•	-	•	•	-	-	•/6	•	o	o	•
LANTRA - WAGON																												
20.	1.6 GLSi	5V	1599	114/83,9	-	25.900	195/60 R14	-	•	-		•	-	•	-	-	•	•	•	-	-	-	-	•/4	•	o ' o		o
21.	1.8 GLSi	5V	1795	130/95,7	-	27.700	195/60 R14	-	•	-	•	•	-	•	-	o	•      • •			-	-	-	-	•/4	•	o	o	o
22.	1.8 GLSi/kuma	5V	1795	130/95,7	-	29.700	195/60 R14	-	•	-	•	•	-	•	-	o	•      • •			-	•	-	-	•/4	•	o	o	•
23.	1.8 GLSí/abs	5V	1795	130/95,7	-	29.700	195/60 R14	•	•	-	•	•	-	•	-	o	•      • •			-	-	-	-	•/4	•	o	o	•
24.	1.8 GLSí/top-k	5V	1795	130/95,7	-	32.000	195/60 R14	•	•	-	•	•	-	•	•	o	•      • •			-	•	-	-	•/6	•	o	o	•
COUPE																												
25.	2.0 fX	3V	1975	139/102	-	34.900	205/50 VR15	•	•	-	•	• •		-	•	•	•      • •			•	-	•	-	•/4	•	o	o	o
26.	2.0 FX/TOP-K	3V	1975	139/102	-	37.900	205/50 VR15	•	•	-	•	• •		-	•	•	•      • •			•	•	-	-	•/6	•	0	o	•
2Z	2.0 FX/TOP-KU	3V	1975	139/102	-	39.500	205/50 VR 15	•	•	-	•	• •		-	•	•	• •		•	•	•	-	•	•/6	•	o	o	•
SONATA																												
28.	1.8 GLSi	4v	1796	98/72	-	29.790	195/70 R14	o	•	-	•	•		•	-	•	•	•	-	-	O	-	-	•/6	•	o	o	o
29.	2.0 GLSi/top-k	4v	1997	139/102	-	39.790	205/60 R15	•	•		•	•		•		•	• •		-	-	•	-	0	•/6	•	o	o	•
																												
	LAHKA TOVORNA IN KOMBINIRANA VOZILA H-100																											
30.	2.5 DLX/kombi/diesel 3 seo.		2476	80/574	24.600	-	185 R14 8PR	-	o	-	-	-		-	-	-	-	-	•	-	-	-	■4	•/2		o		0
31.	2.5 DLX/k0m8i/diesel 6 sed.		2476	80/57,4	26.200	-	185 R14 8PR	-	o	-	-	-	-	-	-	-	-	-	•		-			•/2	-	o	-	o
32.	2.5 DLX/minibus/diesel9 sed.		2476	80/574	29.990	-	185 R14 8PR	-	•	-	-	-	-	-	-	-	-	-	•	- "i	-	-	-	•/2	-	o	-	o
33.	2.5 GS/minibus/diesel 9 sed.		2476	80/574	33.000	-	205/70 R14	-	•	-	-	•	•	-	•	-	-	-	•	- ■	•	-	-	•/4	•	0	-	o
34.	2.5 GLX/tovornjak    3 sed /diesel/standard-cab		2476 .	80/574	23.000		5.50 R14 8PR 5.00 R12 8PR		o	-	—	—	—	—	—	—	—	—	—		—	-	—	— ■	—	o	—	o
cene:c1f LJUBLJANA - PLAČLJIVO V SIT PO PRODAJNEM PODJETNIŠKEM TEČAJU NOVE LJUBLJANSKE BANKE D.D. NA DAN PLAČIIAlegendo:
DOPLAČILO:
• kovinska barvo
• mineralna barva
200 DEM 400 DEM
SONATA (samo pri 1.8 GLSi) klimatska naprava 1.900 DEM
SONATA (samo pri 1.8 GLSi) ABS 2.000 DEM SONATA usnjeno oblazinjenje ♦
CD radio, kasetofon (10 zvočnikov) 3.000 DEM SONATA aluminijasta platišča +
pnevmatike 205/60 R15 1.000 DEM
H-100 kombi servo volan nadgradnja - fiksno streha - dvižna streha
- m v programu
500 DEM 2.800 DEM 3.700 DEM
standardna oprema
ACCENT GLS. LANTRA, COUPE -SONATA - avto olarmni sistem ACCENT GS - avto olomtni sistem ACCENT LS - avto olormni sistem
O možnost doplačila avto alarmni sistem 430 DEM
460 DEM 480 DEM SS0 DEM
GARANCIJSKI POGOJI
LETA ALI 100.000 PREVOŽENIH 6 LET ZA PRERJAVENJE
>km<
DOBAVA: iz zaloge do 8 dni po vplačilu.
CENE SO INFORMATIVNE
TEHNIČNI PODATKI IN OPREMA SE LAHKO SPREMENI BREZ PREDHODNEGA OBVESTILA PRODAJALCA