JUTRA PoStnina plačana v gotovini. Marmonta Cena 1 Din Leto III. (X.)s štev. 13 Maribor, sreda 16. januarja 1929 izhaja razu« nedelje in praznikov vsak dan. ob 16, uri . Račun pri poliram dele. m. v Ljubljani it 11,409 Volj« HMMČno. orejoman v upravi ali po polti 10 Din, dostavlja« na dom pa K Dht Teiefon; Ursdn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova caataftt.13' Ogiaal po tarifa OgtaM sprtem torij ogiM*! addaiefc .Jutro- v LJobJ}«!, -|THI HiTtj /franke in iak@re o saššiti drž®¥® staš Anglije. Razveljavil bo najbrže vse tiaredbe, s katerimi je skušal njegov brat Aman Ulah uvesti v Afganistanu evropsko civilizacijo. PRED ODLOČITVIJO O TOLMAČENJU ČL. 3 ZAKONA O ZAŠČITI DRŽA-VE. — DIPLOMATI PRI GENERALU ŽIVKOVIČU. Hinavščina in zloba O novem položaju v naši državi so Inozemski listi skoro brez izjeme pisali simpatično. Najbolj se je naglaša-lo, da so iz.venparlamentarno vlado zahtevale razmere, ustvarjene in izve dene od samopašnih in koruptnih politikov, katerim je bil parlamentarizem samo krinka in pretveza. Tudi suspendiranje ustave je zunanji svet dobro razumel in raztolmačil. Mnogi listi so nanašali, da je presekan gordijski vozel in odstranjen kamen spodtike. Neki dunajski dnevnik je v dokaz, kako nepotrebna in neumna je vsaka sentimentalnost cb tej priliki, vzbudil v spo miji nekdanjo Avstrijo, Ta država se je toliko bahala s svojo ustavnostjo, njena ustava je pa bila kakor dežnik, ki se zvije in vtakne v futeral, kadar to hoče — paragraf 14. Zunanji svet je v glavnem tudi radi tega tako pisal o naši spremembi, ker naša zunanja politika ni agresivna in ker je pri nas investiranega tudi dosti tujega kapitala, ki je bil z državno imo vino zadnje čase vedno bolj ogrožen. Vse, kar. je doslej inozemstvo izreklo na naslov sedanjega našega režima, je najostrejša obsodba režima, ki smo ga imeli poprej. Ta režim je bil za nas doma škoda in nesreča, za svet pa sramota. Napoveduje s£ stroga pravičnost. Oklepamo se te tfapovedj z nado,- ki ' izhaja iz velikih potreb in težkega pričakovanja. Oni pa, ki so kopičili zlo in škodo, ki so povod zahteve in potrebe največje strogosti, se danes — kakor nekdaj — udejstvujejo, v brezmejni hinavščini hi zlobi. Vlada četvorke je bila najslabša. Mi pravimo in tudi to vedno občutimo, da je bila najslabša od vseh vlad v Jugoslaviji, v beograjski »Politiki« smo pa celo parkrat čitali, da ni bilo tako slabe vlade celo od Obrenovičevih časov. če je kdo diskreditiral parlament 'j1 Parlamentarizem, potem ga ]e brez-dvama ta režim in vsi njegovi predstavniki in člani osebno in kot celota. iudi ustavo so oni toliko izkoriščali, tako Profanirali, da je moralo priti do njene razveljave. V parlament so prišli z zlorabo in prevaro in komaj so se vsedli. so že Majkici- Kobasice, Cvetkoviči in drugi svojim nasprotnikom psovali mater ter grozili : l bijem te. okoljem te itd. Listi teh ljudi so pa pisali, da imamo parlament^kakor Angleži. Francozi itd. V splošnetn strto hneli tak angleški parlament kakoršni šmo Angleži, narod, ki je razbijal staro,Avstrijo! narod albahske Golgote, krvave Dobru-dže in Solunske fronte, narod Stanka Vraza, Strosmajerja, Skerliča. petra Velikega pa gotovo ni zaslužil, da ga zastopajo vaški Oderuhi in drugi pokvarjeni tipi, ki so skozi skupščino in potom nje iskali in tudi dospgli plen svojih pohlepov, kakor lovci skozi gozd. Za parlamentarizem in ustav-Tiost so bili kakor Atila jtf niegovi di- * » v —1 ' 1 «*r BEOGRAD, 16. januarja. Tolmačenje člena 3 novega zakona o zaščiti države še vedno ni definitivno ustanovljeno. Ni še jasno, na katere stranke se nanaša določba glede razpusta in katere stranke je smatrati za verske in plemenske. Doslej je bila v smislu zakona razpuščena samo muslimanska organizacija, ki je že v likvidaciji. V kolikor bo tako izvajanje zakona raztegnjeno tudi na druge stranke, bo padla odločitev šele prihodnje dni. V nekaterih krogih se je pojavilo mišljenje, da bi kazalo razpustiti sploh vse obstoječe stranke in tako popolnoma prekiniti s preteklostjo. V splošnem pa prevladuje mnenje, da je smatrati z zakonom o z^čiti državi za razpuščene vse plemenske in verske stran-ke^ vse ostale stranke pa morajo prositi dovoljenje glede nadalinega obstoja delovanja v okviru zakona. V tem so nekatere strankarske organizacije v Beogradu že vložile prijavo pri beograjski policiji, ki se je nato obrnila na notranje ministrstvo za pojasnila, kako naj postopa. Odločitve pa doslej še ni. , Pri ^ministrskem predsedniku generalu Živkoviču se ie vršil dopoldne diplomatski sprejem. Poselili so ga češkoslo- Afganistanskrkralj Aman Ul ali, ki se je komaj preči dobri pql letom vrnil s svojega znanega potovanja po Evroni, lej ec je bil povsod sprelet z vsemi vladarskimi častmi, se je moral sedaj pred uporniki,; -ki so oblegali glavno mesto Kabul, rešiti z letalom Kandahar in se je obenem na korist svojemu -1 ieta starejšemu bratu Inajat Ulahu odpovedal prestolu. Prenaglo uvajanje evropskih reform v svoji državi, kjer prebivalstvo še nikakor ni zrelo za moderno civilizacijo ter stoji tudi še pod mogočnim vpii-vom konservativne muslimske duliovšči ne, ga je stalo krono- Preseliti se namerava, čim se mu posreči pobegniti Čez mejo. s kraljico Surajo, za stalno v Pariz. Kar se je velikemu ruskerrrti reformatorju, energičnemu carju Petru Velikemu z lahkoto posrečilo nekaj več kot pr e (J 200 leti, to se je eksotčnemu kralju Amon Ulahu izjalovilo. Peter Veliki je Krvavo in našlo zadušil upor proti reformam, ki jih je wu:el uvajati po svojem potovanju po Evropi, Aman 1,'lah pa jc bil preslaboten in je imel vrh tega v Angliji še mogočnega sovražnika, ki je skrivaj ruvala proti njemu. Aman Ulah je bil sicer velik oboževatolj veličine evropske kulture, obenem pa tudi polii!- vji Huni. Kamor so stopili, tam je vse zamrlo. Danes pa .govorijo in pišejo, da fio uničili .parlament oni, kojih voditelji so v njem .izkrvaveli. Danes pošiljajo v svet proraČutiano zlobne ih neresnične vesti. Vladi podtikajo svoje nekdanje načrte o »širokih« samoupravah, agrarnih, davčnih reformah Itd. in to vedno v noži' rv to je na- poslanik- Razen tega je imel general Živkovič običajne konference Z raznimi resornimi nvnistri. posebno s finančnim ministrom ,Šverljttgo, ki je odšel potem na dvor. V prometnem ministrstvu se je dopoldne sestal tarifni odbor, ki je razpravljal o važnih tarifnih in prometnih vprašanjih. V ministrstvu se je zglasila tudi deputacija izvozničarjev, ki je intervenirala glede znižanja tarifov za izvoz pšenice. . V petek se sestane konferenca vseh tajnikov Trgovskih zborric v drž°vv na katero so povabljeni tudi zastopniki gospodarskih ministrstev. V vseh ministrstvih razpravljajo posebno komisije o redukciji uradništva. Komisija ministrstva za šume in rudnike je že- končala svoje delo. V ministrstvu samem bo reduciranih 50 uradnikov, ki .nimajo predpisane kvalifikacije. Državni svet je davi na predlog ministra za šume razpravljal o uvedbi disciplinarne preiskave proti odstavljenemu 'generalnemu direktorju Stamenkoviču in'ostalim višjim uradnikom, ki so bili suspendirani- Državni svet je predlog odobril in odredil, da dobe prizadeti do zaključka preiskave samo polovico rednih prejemkov. čen nasj:>yotnik Anglije, ki je zato z vso skrbnostjo zanetila proti njemu upor in se končno v resnici iznebila zopet enega nasprotnika. Odstopivši afganistanski kralj Aman Ulah je vladal 10- let- Ko je bil njegov oče, emir Habib Ulah februarja 1919 umorjen, se je najprej proglasil njegov stric Nasr Ulah ža kralja, ki pa ga je Aman Ulah strmoglavil že čez 6 dni. Že takoj po nastopu svojega vladarstva se je zapletel v vojno z Anglijo, a je doživel poraz in je moral prositi za mir. L. 1921 je dosegel priznanje neodvisnosti Afganistana- Decembra 1927 je odšel kralj s kralfco Surajo, veliko krasotico, na potovanje po Evropi, s katerega se je vrnil šele julija 1028- Da uvede tudi v Aiganistanu velike pridobitve evropsko kulture, je začel izdajati naredbe za naredbami in hotel šiloma uvesti evropsko civilizacijo- Pri tem pa se je preveč zanašal na sebe in svoje pristaše- Pod vodstvom konservativne duhovščine so se uprla razr.a plemena iti prišlo je do krvavih bojev med obema taboroma, ki Jim je napravil Aman Ulah sedaj kon dnevni drobil Likuidacija izplačila razlik Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani razglaša: Da ne bo nepotrebnega beganja in zmed, opozarjamo, da aktivnim državnim uslužbencem ni treba predlagati računovodstvu finančne direkcije oziroma njegovim odsekom za ugotovitev teh razlik nobenih podatkov. Naloga računovodstva in njegovih odsekov je, da te podatke v lastnem delokrogu in brez njih sodelovanja zbero. Oni upokojenci, ki so predpisane prijave za izplačilo razlik predložili računovodstvu bivše finančne delegacije že meseca avgusta 1928, niso dolžni pred lagati novih prijav, pač pa morajo v svojem lastnem interesu bodisi osebno ali pa pismeno potrditi da so podatki v prvotno predloženih prijavah še vedno veljavni. Ker je mnogo državnih uslužbencev mnenja, da se bo pričelo z izplačilom razlik že te dni, opozarjamo, da ima finančna direkcija nalog, da na podlagi zbranih podatkov do 20. t. m. šele zaprosi za otvoritev potrebnega kredita, nakar ji bo ministrstvo financ ta kredit formalno otvorilo. Upati je, da se bo to čimprej zgodilo in da se bodo razlike v polovična izmeri pričele likvidirati meseca februarja. Radgončani v Beogradu. V članku o novi razvrstitvi finančnega uradništva v Sloveniji smo včeraj o-menili tudi, da so v mariborski oblasti ukinjeni davčni uradi Sv. Lenart, Gornja Radgona iti Rogatec- Iz Beograda javljajo danes, da se je včeraj oglasilo pri finančnem ministru odposlanstvo občine in okrajnega zastopa Gornja Radgona, in sicer župan Boedo, načelnik okrajnega zastopa Lajnšič in industrijajec Bouvier, ki so prosili, da bi se vendarle pastil Radgoni davčni urad- Finančni minister ie dal baje pozitiven odgovor. — Nalezljive bolezni v Mariboru. Od 8. do 14. t. m- je bilo prijavljenih mariborskemu mestnemu fizikatu 6 slučajev obolelosti na nalezljivih boleznih v mariborskem mestnem okolišu in sicer sami slučaj ošpic. Kakor torej razvidno, ošpice, ki so se zadnje čase v našem mestu in okolici zelo razpasle, zopet pojenjujejo- »Španska« Je prijahala tudi v — Mar!* bor. V Mariboru so se pojavili te dni prvi hvalabogu osamljeni slučaji španske hripe, kar smo, objavljajoč svarilne član* ke proti tej zavratni neprijateljici, slutiti v naprej, o ozirom na neverjetne spremembe temperature pa je verjetno, da je ta pojav le močnejša influenca. Vsekakor pa je treba ob gotovih znakih, ki dajo slutiti na pojav hripe, poklicati zdravnika, ki je kompetenten za kvalifikacijo bolezni- Potrebna je največja opreznost, da ne bo nepotrebnih žrtev- Sicer pa sedaj ni nobene nevarnosti v našem mestu. Nezgoda drvarja. V pondeljek se je v Breznu pri Ribnici ponesrečil 271etni drvar Jernej Jesenek. S sanmi je vozil drva, ki so se vsula nanj in ga podkopala pod seboj. Teža drva mu je zdrobila kost v levi nogi. Ponesrečenca so danes prepeljali v mariborsko bolnico. Pobalinska šala. Neznani nepridiprav je sinoči čez pot za Dravo v Studence napel bodikasto žico. Več nič hudega slutečih pasantov ni v temi opazilo z zlobnim namenom napeljane žice. Popadali so po ledenih tleh ter se potolkli. Dva sta si raztrgala obleko. Ljudje se pritožujejo, da se je ta pobalinski poskus že večkrat ponovil. Kabaret-kavarno »Evropa« je nova najemnica gospa inž. Tinca Gro-scliel popolnoma preuredila, tako da odgovarja sedaj povsem velikomestnim zahtevam. Z vsakodnevnim programom prične danes dne 16- t. m. Izvajajo ga domači in inozemski prvovrstni umetniki. Ker je g. inženirjeva Tinca Grosche-lova že dolgo vrsto let lastnica znane in priljubljene bar-ka varne »Odeon« v Ljubljani, je dano zagotovilo, da bo pod njenim strokovnjaškim vodstvom »Evro. pa« nudila vse ono, kar smemo pričakovati od moderne »Kabaret-kavarne«. 85 Naivtiia književne nahlada NAJBOLJ RAZŠIRJENA KNJIŽEVNA DELA. MAY-A. 5,000.000 KNJIG KARLA Začetkom leta so v Nemčiji izdali statistiko tekom 1. 1928 prodanih leposlovnih knjig. Tej statistiki je priložen tudi pregled, kaj in koliko se je čitalo v Nem čiji v povojni dobi- Prva leta po prevratu je bila na prvem mestu socijalna in politična literatura. To vsled tega. ker so se mnogi iz teh knjig pripravljali za novo eksistenco, inflacijska doba je tudi književni trg hudo udarila- Šele leta 19^5 so si književni založniki zopet op> ' mogli. Kmalo so dosegli intenzivnost mirne doBe in sedaj so jo že prekosili. Sedanja statistika kaže, da se klasiki ne morejo dvigniti. Na višini je pa še vedno Karl May. V treh letih je število njegovih knjig naraslo na pet milijonov. Na drugem mestu so zgodovinske knjige Emila Ludviga z 1,200-000, potem pa pride angleški pisatelj kriminalnih romanov Edgar Wallace z naklado 900.000. Jako močna so sledeča starejša dela: Bonselova »Čebela Maja« s 670-000, Frenssenov »Jorn Uhl« s 300.000, Suder-mannova »Skrb« enako, Ganghoferjev »Grad Hubertus« z nad 200.000, znani francoski erotični »Dnevnik’ izgubljenke« pa celo s 600.000 naklade. Tržna urečnosf zgodouinskih osebnosti Bonapartov sluga, ki je po bitki pri Waterloou prodal za nekaj novcev star klobuk svojega kraljevskega gospodarja, pač ni računal, da bo obrabljeno pokrivalo, kateremu je manjkala celo kokarda, postalo dragocenost. Kako naj bi obupani sluga premaganega gospodarja, ki ga je preganjala usoda in ki je bil sramotno izgnan na otok Sv. Helena, računal z dejstvom, da bo čas smeiega Korzičana tako dvignil njegov ugled in slavo, da se bodo ljubitelji redkosti tep- li za obnošeni klobuk gigantske osebnosti francoskega vojskovodje. V enem stoletju jc zamazani tringelnik dosegel tržno vrednost lOO-OOO dinarjev- Na borzi zgodovinske pijetete cene običajno hitro rastejo, čeprav so vzroki čestokrat zelo nenavadni. Visoke cene slik in kipov svetovnih mojstrov so :a-ziutiljive, ker pač predstavljajo vrednost umetnine, dočim so cene spominskih predmetov raznih znamenitih oseb čestokrat prav nerazumljive in posledica sentimentalnosti navdušenih oboževalcev. Kakor na trgu resnične sodobnosti, se tudi na trgu zgodovinske imaginacije regulirajo cene potom ponudbe in povpraševanja. Toda borza zbirateljev redkosti je bolj občutljiva kot navadne borze, kjer se zastavljajo ogromna premoženja. Manija posedovanja predmetov iz preteklosti poganja kurze navzgor do onemoglosti. Kakor hitro pa mine navdušenje za junaka, pade tudi kurz predmetov, ki jih je nekdaj posedoval. Kako nepreračunljivo jc tržišče zgodovinskih osebnosti, dokazujejo pisma oboževank Ludovika XV- Grofici Pom-Padour in Dubarry istočasno razvpiti in v nočnem svetu enako slavni, sta v kraljevski bližini postali čislani in splošno zaželjeni- Njuna pisma pa je narod kupoval za drage denarje in njih vrednost Padla niti na današnjem trgu. Zelo čislan je tudi pisatelj mističnih romanov Meyrink. Njegov »Golem« je spravil na 250-000, »Zeleni obraz« pa na 115.000 izvodov. Knjiga Osendowskcga »Živali, ljudje in bogovi« je dosegla 100-000 izvodov. Oswald Spenglerjev »Propad zapa-da« je med znanstvenimi knjigami v pr- vi vrsti ter ima naklado 100.000. Velik uspeh ima v Nemčiji norveška literatura. Dela Selme Lager!5f krožijo po Nemčiji v 400.000 knjigah, od Knut Hamsuna pa samo njegovo »Zadnje poglavje« v 100-000 izvodih. Delo pisateljice Undset »Hči Kristina Lavrana« se je tiskalo v 250.000 izvodih. Blizu stotisoč je. mnogo del Gals-worthy-ja, Claude Anet-a, zlasti njegova »Ariana«, Thomasa Manna in Hein-rich Manna, čegar »Podložnik« je dosegel ce’o 170-000 izvodov. To je eno od starejših de! tega pisatelja. Njegovo novejše delo »Glava« je doseglo samo naklado 25.000. Schnitzlerjeva »Gospodična Elza« je razširjena v Nemčiji v 60.000, »Serscha Krische« Arnolda Zvvei ga v 40-000, Jakob Wassermannov »Mauritius« pa celo v 75.000 izvodih. Preteklo leto so imeli na Bel ju 12S9 molznih krav, ki so dale preko deset vagonov surovega masla; vsaka teh krav je dala v letu povprečno 2443 litrov mleka. Konj so imeli 173, bikov 288, telet 641, nemolznih krav pa 2189. Svinj beleži Belje 2952, ovac pa 2944 komadov- Pretekld leto so dobili iz katastral-nega jutra 1.198 kg pšenice, 1.157 kg mešanega žita, 1-263 kg ječmena, 1-373 kg ovsa, 496 kg fižola, 27 hi koruze, 5810 kg krompirja, 119 meterskih stot-jv sladkorne repe, 2910 kg konoplje, 453 kg hmelja in 867 litrov vina- V pretekli sezoni je bilo izvožene sladkorne repe za 8800 vagonov; dobili so 1.125 vagonov sladkorja. Odstotek sladkorja v repi je znašal 12.75. Rib so polovili na Belju 1,434.900 kg- — Lepe številke, ki bi bile gotovo še lepše, Če ne bi vedno menjavali upravnikov in uradnikov- Morda bo v bodoče tudi tu boljše! Tip sleparja — elegana Sekta raziskovalcev svetega pisma ima v Varšavi svojo molilnico, lepo, zračno in veliko dvorano v prizemiju veiike meščanske hiše. K molilnici spada tudi stanovanje. Nekega dne se prijavi neki Štefan Bukijevič, ki živi od ljudske neumnosti, za člana te sekte in je to članstvo v kratkem dodobra izkoristil. Bukijevič je zvedel, da išče brivec Jakubovski primernega lokala za svojo brivnico in kosmetično delavnico- Stopil je k njemu in mu ponudil za poslovne lokale molilnico svoje sekte pobožnih raziskovalcev svetega pisma- Jaku-bovskemu je dtjal Bukijevič, da je našla sekta boljše mesto za svojo molilnico in da je on kot predsednik verske občne pooblaščen prodati dosedanje svete prostore- Pozval je brivca, naj si takoj ogleda prostore, samo naj se mirno obnaša, ker je bil baš čas večerne molitve. Res sta našla zbrano pobožno ijid Pa: Spari Službene objave MOLNP. Na seji 18. XII. so se določili sledeči termini za odigranje pokalnih tekera LNP-a- 21. aprila: Bapid - Svoboda in »Maribor« - Železničar. 2 8. aprila: finale. 5. maja: Olimpijski dan; Železničar« Svoboda in »Maribor« - Rapid. 2- junija: Ilgerjev pokal; »Maribor«« Ptuj, Železničar - Svoboda. 9. junija: finale. Semifinalne tekme med prvakom celjskega in mariborskega okrožja bodo: 17- marca: Celje:Maribor v Celja. 24- marca: Maribor:Celje v Mari* boru. Finalni tekmi za prvenstvo Slovenije stvo v »cerkvi«. Bukijevič je pozdravil nekaj znancev, spregovoril na tihoma ž njimi par besed in spremil Jakubovske-ga po vseh prostorih. Brivec se je od’o-čil, da kupi molilnico za svoje potrebe in je na mestu izplačal sleparskemu eie-ganu 750 zlotov v gotovini in mu dal menico glasečo na 1000 zlotov. Obljubi, pa mu je seveda še večjo vsoto denarja, čim se izprazne dvorana. Bukijevič je zginil z novcem. Ker ga nekaj dni ni bilo na spregled, je šel Jakubovski v molilnico in vprašal, kedaj jo mislijo vendar izprazniti verniki- V trenutku je bilo seveda ugotovljeno, kakšnemu lopovu je dobroverni brivec nasedel. Buki;eviČa še niso našli- 7. aprila v Ljubljani, 14. aprila v Mariboru. ^°gastuo čržaunega posestva Belje Državno posestvo Belje v Baranji, o katerem še vedno ni ugotovilo mednarodno razsodišče v Haagu, je 11 brezpogojna last naše države ali bomo morali plačati težke milijone odJSkodnine bivšemu gospodarju nadvojvodi Frideriku habsburškemu — je znano vsaj posredno vsakemu našemu državljanu Saj jc na Belju uslu/i.enih tudi mnogo ?*ov‘ifi-cev, Inženjer-ev in drugih gospodarskih strokovnjakov. Zelo zanimive so nekatere statistične števiike iz gospodarstva tega našega največjega državnega posestva. Bi:ie obsega 86.277 juter zemlje, in sicer 19150 juter oranice, 24.242 juter polja, 12 799 juter livade in 23-904 juter neproduktivnega močvirnatega zomli'šča. Ostanek odpade na vrtove in parke. Kruaua drama u Strass-baurgu V Strassbourgu se je pred dnevi odigrala strašna rodbinska drama- Mlada žena, Helena Faulet, ki je stanovala z desetletno hčerko v svojem stanovanju, je zapiosila za ločitev zakona, ker je mož našel delo v Roubrixu in se sam pieselil tjakaj, dočim je žena z otrokom samotarila v Strassbourgu- Nedavno se je Helena seznanila z nekim inženjer-jem iz Basela, ki ji je ponudil zakon, v kar je žena privolila, čim bo ločena od prvega moža. V znak zadovoljstva je priredila na stanovanju malo gostijo, katere se je udeležila poleg zaročenca tudi njegova sestra z možem in drugim 4.0-rodstvom. Med pojedino, ko je bilo razpok ženje na višku, je sluga javil, da je prišel g. Faulet in da želi govoriti s soprogo. Zena pa mu je sporočila, naj potrpi pol ure, da gosti odidejo. V naslednjem trenutku pa je Faulet že planil v stanovanje, kjer so bili zbrani vsi gosti. Pristopil je k ženi, pavidezno mirno in jo vprašal: »Hočeš li živeti z mano?« —• »Ne,« je odgovorila- Faulet pa je potegnil revolver in z dvema streloma usmrtil ženo, nato pa zaročenca- Po strašnem zločinu se je sam prijavil policiji. Potnik brez uozounice V Buenos Airesu so aretirali mladega nemškega inženjerja, ki se je na parniku pripeljal iz Hamburga brez vozovnice. V Buenos Airesu je pri nekem podjetju prišted'1 50.000 frankov, nato pa je odšel »a dopust v London in Hambuig, kjer je porabil vse denarje. Za zadnji dve marki jc kupil vstopnico za ogled parnika. Med razgledovanjem pa je izrabil ugodno pril ko in se skril v skladišču premoga ter brezplačno odjadral v Južno Ameriko. Toda na cilju ni Imel sreče. Ko je hotel zapustiti parnik, so ga prijeli in oddali oblasti- 10 letnica SK Ptuja. Vrsta Ikubov slavi v letošnji sezoni desetletnice- Agilni SK Ptuj pa je že izdelal program svečanostnih prireditev. 4. avgusta bo v Ptuju nastopila reprezentanca Slovenije proti prvemu moštvu jubilanta. Predtekmo pa bo odigrala mladina ISSK Maribora z rezervo SK Ptuja. — Hazenske svečanosti se bodo vršile dne 11. avgusta- Družine državnega prvaka ISSK Maribor, SK Ilirije, SK Mure in Ptuja bodo odigrale tur nir- 15. a v gu sta pa bo jubilant priredi! lahkoatletski miting. Istega dne bodo jubilejne svečanosti zaključene in zmagovalcem razdeljena darila. Jubilejni pokal si bo priboril klub, ki bo skupno v vseh panogah izvojeval največ točk. O. podrobnostih bomo poročali- ISSK Maribor — nogometna sekcija Igralci se ponovno opozarjajo, da oddajo klubov inventar najkasneje do 18. tm. prostorniku. V petek važen sestanek vseh nogometašev v telovadnici- Definitivna postava moštev in volitev kapi* tanov mladine in rezerve. Novi sodniki. Drugi mariborski dnevnik prinaša v včerajšnji številki pod športom naslednjo vest z gornjim naslovom: »Prav natihoma je polagalo preteklo soboto in nedeljo na železničarskem športnem pro* štoru sodniške izpite nič manj kot sedem kandidatov. Izpraševala sta zvezna sodnika Fabris iz Zagreba in dr. Planinšek iz Maribora. S prav dobrim uspehom so položili izpit gg. Franjo Bizjak, Jože Er-menc, Jože Fischer in Lojze Marinič, medtem ko so bili trije kandidati repro-birani- Naš zbor nogometnih sodnikov pač ne pride sedaj pri delegiranju več v zadrego.« — Kako se je Nikolaj II. odrekel prestolu . General Danilov, ki je bil 1. 1917. šef ki so pod protektoratom Anglije in ki j armijskega štaba na severni fronti, opisuje v neki francoski reviji momente, ko se je zadnji ruski car Nikolaj H. odrekel prestolu. General Danilov pravi: Car se je nekolikokrat obrnil proti zastrtemu oknu vagona- Njegovo sicer nezgibno lice, je drgetalo. Ustnice pa so se gibale na način, ki ga pri njem nisem n!kdar poprej opazil. Imel sem občuteK. da se v njegovi duši odigrava nekaj strašnega. Nič ni motilo smrtne tišine-Vrata in okna so bila hermetično zaprla. Samo da bi nekdo prekinil strašni molk, smo želeli vsi prisotni. Nenadoma se je car obrnil proti nam in odločno dejal: Odločil sem se. Pripravljen sem odreči se prestolu v korist svojega sina Alekse ja.« — Nato je napravil preko valovečih prsi velik križ. Tudi mi smo se pokrižali- — »Najlepša vam hvala. Hvala vam za vašo hrabrost in zvestobo. Upam, da ostanete taki tudi pod vlado mojega sina.« Kasneje je car vprašal svojega telesnega zdravnika za svet. Ta pa mu je dejal, da zdravstveno stanje carjeviča ne dopušča, da bi prevzel tako velike naloge. Ko je še istega večera sprejel odposlance dume, je izjavil, da se je odrekel prestolu v korist svojega brata, velikega kneza Mihajla Aleksandro* viča. Vse to se je godilo v kraljevem vla-i ku na kolodvoru v Pskovu. Kako }e ugnal financarja Vesela dogodivščina je zabeležena v nekem francoskem lislu. V mestu Tur-iies ob gornjem toku reke Adour pod Pireneji imajo tako kot marsikje pri nas vpeljano mestno trošarino. Pri mitnici ustavi financar dobrodušnega moža s povezanim koškom. — »Kaj nosiš v mesto?« — »Na to ni zaukazana trošarina!« — »Pokaži!« — »Dejal sem že, da ni takse za to stvar!« — Carinik je moral šiloma odpreti košek in je našel v njem tri mlade zajčke. Mož je moral plačati lepo celo trošarino. — Nekaj dni za tem jo zopet primaha isti možic s 00-krito košaro ter naleti na istega carinika. Dvogovor je bil zopet isti kot oni dan- »Pokažite!« se je glasilo resno povelje finančnega organa- — »Dobro, pokažem. Toda, če mi uidejo živalice, jih plačate vi!« — »To se razume!« se odloči mož postave brez pomisleka. Carinik odpre košaro, iz katere švignejo tri mačke ter jo odkurijo vsaka na svojo stran. Carinik je moral povrniti škodo. Mož pa je prišel lepo do onega denarja, ki ga je plačal za trošarino zajcev, mačke si je vzel kar za šalo! Indijske držauice jim načelujejo domači maharadže pa tudi ponekod ženske — maharine, spadajo med najbolj konservativne dežele Anglije. Zanimivi so doživljaji nekih laških izletnikov v indijske vode- Tako je n. pr. vlada rka neke nezavisne države fravankora povabila v goste Mussolinijevo hčerko Edo. Tako je imela Beni-tova hčerka priliko videti razna čudesa Vzhoda. Trava nkor je država s Štirimi milijoni prebivalcev, kjer je žena privilegirana v vseh strokah razen v vojski in politiki. Tudi prestol je deden samo v ženski liniji- Maharina se strogo drži svoje vere- Ona sama in vse njeno spremstvo se je šlo naravnost okopat v čisto domačo vodo, potem ko so odšli Lahi, katerih so se morali dotakniti med posetom- Eda Mussolini je napravila zlet na slonu in dobila darilo v obliki sijajne obleke. milijone za literarno tatuino Anne Nichols, avtorica glasovitega romana »Abbies Drish Rose«, ki ima največjo naklado na svetu, je obtožil"> filmsko podjetje Universal Pictures Corporation radi literarne fatvine- Podjetje je namreč filmalo njeno delo brez njenega privoljenja. Avtorica zahteva 3 milijone dolarjev odškodnine. Razpravo bo vodilo -"»sliingtonsko sodišč*. niste pričakovali.« • Žok&t*, dopissrms^a in og<*. 5 jf »i tra*v«te>(j» «* re&tamtMga I g riaJnja: neka baeeda 50 p, naju,sjjH anoeok Din IO'— Mm> i«M, H4uBj*v pcer*. dovtim In —aljal— ntoan« e Minah*; a—k« beeada 30 p, Mjmanjil sneeak Din B-— Kuharica prvovrstna ki bi opravljala tudi event. druga dela išče službo. Naslov pove uprava lista. Spalne sobe, polne polltirane, na prodaj. Krekova ulica 18, dvorišče Več gospodov se sprejme na s Slovenska ulica •jorn/c Wa»ršS? V t C FWfK ffi V Mariboru, 'dne '16- I. 10?? Teplo Thurston: Sovražnikova žena DRUG! DEL. »Ni vzroka, mr- Carroll, da bi se prestrašili- Nobenega zasledovalca nimam za petami, vsaj v teh krajih ne. Tam gori v hribih hodijo za mojo sledjo in domišijujejo si, da so mi (tako blizu za petami kot še nikdar. Vneti so, kakor lovski psi, nosa pa nikdar ne dvignejo od tal. Zdi se mi, da sem jih slišal lajati, ko sem odhajal. To je bilo tako smelo povedano, daje tudi prepričevalno učinkovalo. Njegov glas je bil glas svobodnega človeka. "Kako bo pa z nami?« je menil Step-hen- »Kaj če bi padlo poročniku od mornarice, ki je v Ardmori na misel, da nas obišče? Časa ima itak dovolj-« John je potegnil iz žepa nek časopis. »Ne vem. če črtate to zanimivo glasilo, ki se mu pravi tiralica,« je rekel. Tu pa imam zadnjo ilustrirano številko. Poglejte, to naj bi bil jazi« Stephen je vzel list ter ga pregledoval. »Opisi in slike zasledovanih oseb: Mihael Collins, Rihard Mulcahv, Denis Galon, Pierce Bcasicy in Jon Madden — temni lasje, sive oči, bled obraz.« N ».d popisom ji n.a slika moža činih brk. Pred njima ra i.ati je pri stal •mgo-re\ gladko obrij mož in težki bi w,~ ugotoviti, da je isti kot na si’ki. Jana, je Stephenu gleeala,preko rame, se je nasmejala- »Kdaj ste pa prišli na to idejo?« gaje vprašala. »Tedaj, ko sem še odpravljal v Anglijo. Vedel sem, da imajo to sliko, ki je bita pred dvemi leti' napravljena' v Cor-ku, v rokah in da me po njej iščejo. Odkar sem se obril, še nisem bil slikan. »Ali se še spominjate na St. Jamesovo cesto?« je rekla Jana. In na našega starega Brittonh- Tam 'smo se po njem ravnali, tu pa po Sean Troy-u. To je razlika-« Nasmehnil se je- »Lahko si mislim, kako je mo&tkar trd in okoren. Upam pa, da nekaj dosti boljšega Pletenino vseh vrst izdeluje solidno in poceni strojna ple-tarna M. Pelan, Rotovški trg 4- 71 Kdor se hoče varno in brez deiektov voziti na kolesu, motornem kolesu ah avtomobilih, naj da svoje vozilo v popravilo v mehaniki delavnici, Krčc-vina* Aleksandrova c. 169. kjer se mu izvrši popravilo garantirano natančno in po zelo nizki ceni. Zato kolesarji, motociklisti in avtomobilisti z vašimi vozili v Krčevino, Aleksandrova cesta 169. S7 »To ne bi bilo tako slabo,« je menila Jana, »če ne bi imel želje, zgrabiti naju za vrat.« »Kako to? Kaj je z njim?« »Bože moj, Stephena še nekoliko mara, ribarila sta skupaj in govorila po irsko, mene pa naravnost sovraži. Proti takemu sovraštvu vljudnost ničesar ne zaleže.« Govorila je še marsikaj, da bi ga zapletla v razgovor in da ne bi tako strmel v njo. Bilo ji je neprijetno in večkrat je pogledala Stephena- Ta je Mad-denu dejal: »Če mislite, da lahko tvegate, — bodeva midva tudi.« * Jani se je zdelo, da je Stephen nekako občudovalno motril Maddena- Ali ve tako malo o strasti, da ne zna raztolmačiti izraza Maddenovega obraza- Stephen je mirno nadaljeval: »Kaj Vas je pa privedlo sem? Ali je to tajnost organizacije?« »Na jugu sem imel opraviti,« je odvrnil Madden previdno, in zaželel sem si svidenja z Vami.« »Kako dolgo ostanete?« »Ne dalje od ene ali dveh ur. Postrež-mco imate seboj iz Londona, kaj ne?« ie vprašal Jano. &Da.« »Mojega imena naj ne sliši, drugega pa ni treba.« »Kako je pa s Troy-iem in njegovo ženo?« je vprašal Stephen. »O, to je pa vse v redu. Saj itak ve-kdo sem.« »Torej je stari tudi poleg? Niti besedice nisem spravil iz njega- Če kaj govorim o ustanku, stisne usta in ne črhne več besede-« »Vsi tu so poleg. Kar sem Vam v Londonu pravil, ni bilo pretirano. Dvajset let Vas ni bilo tu. Radi tega niste mogli pričakovati, da je vse poleg. Najboljše orožje naše organizacije je tajnost, ki jo obdaja. Celo jaz ne poznam niti polovice od tega, kar se dogaja v Dublinu. Moj delokrog je tukaj in dovolj brige ima človek za svoj delokrog.« »Vi ste danes jako optimistični-« »Danes, gotovo-« »Mislim, da ste slišali, da so pred osmimi dnevi enega ustrelili tu na vrtu ob Mizarstvo 75 na stanovanje in hrano- —-16. 90 Meblovano sobo s prostim vhodom, elektr. razsvetljavo oddam, Marijina uh 10 I. 89 Kupim staro zlato srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin. urar in iu-velir, Maribor. Gosposka ulica 15. X »Slišal sem.« »In da so Vas tu iskali?« »Tudi to sem slišal.« »Jana Vam bo vse povedala. Saj zna vse tako živo opisati. Povej mu, Jana! Nekaj pisem moram napisati. Kmalo; se' vrnem.« Vzravnal se je in nekaj — kakor poJ nos in opomin — je bilo v izrazu njegovega obraza. »Res je, kakor pravite, dvajset let nisem bil tu- Niso pa vsi pravi Irci, ki nosijo na dan Sv. Patrika po Londonu irsko deteljico v gumbnici- Ali če tudi sem samo gledalec, mislite li, da sem pozabil, kje sem rojen?« Zopet je počival njegov pogled, poln občudovanja na Maddenu. »Nisem prijatelj takih vrst božje spd-be,a< je pristavil. »Ne priznam, da so naj boljši oni, ki so zmagali, ker so bili močnejši. Surova sila je ravno tako slab argument kakor slabost. Za najboljše je včasih bolje, če podležejo. Mogoče se sliši to v Vaših ušesih kakor veleizdaja. Med vojno sem nekoč nekaj podobnega povedal, pa ni bilo nobenemu prav. Svojo modrost sem tako ohranil za sebe- Najbrž tudi Vam ni všeč in če bi Vam tudi bila, bi vendarle ostali pri Prijateljsko ie potrkal Maddena porami- »Veseli me, da ste tako optimistični.« je dejal. Potem se je obrnjl ter brez besede odšel v hišo. Oba sta ostala na trati ter gledala za njim. Jana je bila posebno začudena. Torej ni ničesar razumel. Otrok je, otrok s filozofijo. »Ali ne bi bilo strašno kruto,« je dejala in njen glas je zvenel kakor od daleč; — »če bi se moža, kakoršen je on, prijelo za vrat ter se mu pokazalo življenje v pravi luči.« »Ali ne ve ničesar?« »Ničesar:« ‘ »Ali res mislite, da nima niti suma. da sem bU tedaj -v. hiši? « »Niti najmanjšega-« »Mislite, da, mu ni prav, ker sem danes prišel sem? Radi tega, ker bi bilo to za Vas lahko nevarno-« »Ne. Ali. niste opazili globokega občudovanja, s katerim Vas je ogledoval?« »Nisem opazi!-« »Da, tako je bilo. Gledal Vas ie, kakor da ste njegov sin, kakor da je ponosen na Vas. Kako silno je to! Ali je prekoživljensko veliko, ali pa strašno malo, da ne iporem nikdar jasno gledati.« - Sedla je ter se obrnila proti njemu. »Sedite tja,« je dejala, »ter povejte mi vse do zadnje malenkosti. Ne spadam k onim, ki gledajo od zunaj- Jaz sem na sredi in čutim, kar me obdaja-Vašega tovariša sem videl — Jima Tier ney-ja, ki so ga tu ustrelili- V sobi poleg jedilnice je ležal, dokler ni rodbina prišla ponj. Prav imate! Smrt ničesar ne pomeni! Nasprotno! To je pot. ki vodi iz vseh težav. Skoraj sem mu zavidala. Razkrila sem ga in gledala. Imela sem občutek:.merili so nanj, streljali so nanj in mislili so, da mu bogzna kaj storijo. Kako malo so vedeli, — kako malo so vedeli! V torek so prišli sorodniki ponj. Čuden ročni voziček so imeli. (Dai)e prihodnliC.) Frispsvajte xa t^mnik Kralju Petro v Mariboru Vozni red vellav«t od oktohm Prihod In odhod osebnih vlakov v postali Maribor gh kol. Prihod vlakov v Maribor gl. k. Vrata Tlak« Prihaja h Sobo- in črkosllk&nje izvršuje po ceni, hitro in okusnp Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2. 2231 ♦ Danes v sredo, dne 16. januarja v Kabaret - kavarno Evropa! Kabaret v prenovljenih prostorih prične danes zopet s predstavami. Nastopali bodo poleg prvovrstnih inozemskih artistov tudi domači priljubljeni gledališki igralci. Ob nedeljah in praznikih se bodo vršile tudi popoldanske družinske predstave s popolnim večernim programom. Godba pojačena. Za obilni obisk se vljudno priporoča 84 Tlnca Groiljeva bni * V potniški mešani potniiki hrži potniški brzi mešani potniški mešani potniški n 9 f Danaja Trsta Zagreba (Snlak, Split) Ljubljane (Postojna, Zagreb Čakovca, (Murska Sobota) Poljčan Prevalja (Slovenjgradec) Št; lija Dunaja Valik« Kanite (Mur. Sob.) Ljubljane (Zagreb) Trata (Zagreb) Fala Semmeringa Celovca Prag« (Dunaj) Ormoža (Mur. Sobota) Beograda (Split) Trata (Reka) Št. lija Trata (Zagreb) Dunaja Vel. Kaniž« (Mur, Sobota) Fftla Št. lija Baliaka Brucka ob Muri Koto, ibe (Mar. Sobota) Zagreba (Ljubljane) V četrtek, dne 17. trn. bo mesarfja Pirš na Tezuu prodajala ggovaje meso po 8 In & »sn kg. 92 Poskusila enkrat masažo Ika po metodi »Chiro-practic* ali pt „Vibratora", orlg. ameriški sistem, ki ga izvršuje dolgoletni strokovnjak iz Amerike. Priporoča se ŽESALNII SALON I. DOBAJ sr, GOSPOSKA UL. 38 tičem lokal v sredini mesta. Dopise na upravo lista pod »Lokal*. ^ • 88 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran BroiovlSv Mariboru, liska A\aribcrska tiskarna d, d. oredstavnlk Stanko Detel« v Maribora. Odhod viškov Iz Maribora g! k. Vrsta Tlaka j Odhaja t ob uri brzi Trst 1-45 i T« Zagreb 'Sušak, Split) STO 1 ’’ Dunaj 4’— potniški Zagreb (Ljubljano) (5-20 A Kotoribo (Mur. Soboto) 5-35 Celovec 5*40 Dunaj meša«i . St. Ilj fi-40 potniški Val. Kanižo (Mur. Sobolo) 8-24 m Dunaj 8fi5 it Postojno (Zagreb) 020 Falo 10-30 Ormož 10 40 Dunal 13-10 m CeloTeo 13-10 it Rakek 13-29 mešani Št. Ilj 13-30 brzi Trst 14-35 ’ Beogratl (Split) 14-: ■■;■■■ DuUaj (Praga) 15-37 potniški Val, Kaniio (Mur. Sobolo) 16-18 Falo 17*10 Ljubljano (Zagreb)' 17-20 Ctlovfec (Slovenjgradec) 18-34 mešani Št. lij 18 45 Pragersko 19-20 potniški Run ai 20- Čakovca 21-06 • Trat 23-25