DRŽ. UČITELJSKA ŠOLA V LJUBLJANI IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIÜ IZVESTJE ZA ŠOLSKO LETO 1937-38 SESTAVILO RAVNATELJSTVO S'' VC" V LJUBLJANI 1938 IIIIIIIIIHIIIHIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIttllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll SAMOZALOŽBA ZAVODA NATISNILA TISKARNA MAKSO HROVATIN V LJUBLJANI Drž. učiteljska šola v Ljubljani IZVESTJE za šolsko leto 1937-38 Sestavilo ravnateljstvo V Ljubljani 1938 Samozaložba zavoda Natisnila tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani Na osnovi § 6. Pravilnika o tiskanju letnega izvestja (min. odlok S. n. br. 16.102 z dne 23. maja 1930) so učenci dolžni kupiti izvestje svojega zavoda. [ DIREKTOR MAROLT NAND a Komaj se je pričelo šolsko leto 1937/38, je izgubil zavod dne 19. septembra 1937 svojega direktorja Marolta Nandeta. Pokojnik se je rodil 13. julija 1883 v Sodražici, kjer je tudi obiskoval I. razred ljudske šole. Ostale razrede ljudske šole in gimnazijo je dovršil v Ljubljani, kjer je napravil zrelostni izpit 1.1902. Nato je študiral na dunajskem vseučilišču matematiko in fiziko ter napravil usposobi je-nostni izpit za pouk teh predmetov 17. jtaija 1908; že poprej (30. junija 1905) je napravil usposobljenostni izpit za pouk telovadbe. Svojo kvalifikacijo je pozneje razširil še z izpitom iz politične aritmetike za trgovske akademije. Prvo službo je nastopil 16. septembra 1908 kot suplent na drž. realki v Prostejovu na Moravskem, od koder je bil čez eno leto premeščen na drž. trgovsko akademijo v Brnu, kjer je bil nameščen do konca svetovne vojne. V Brnu si je tudi ustanovil domače ognjišče. Od 10. oktobra 1915 do 15. novembra 1918 je bil mobiliziran. Služil je kot črnovojniški praporščak pri gorskem strelskem polku št. 2 in kot komandant vojnoujetniške delavske kompanije št. 1805. Po prevratu ga je poklicala Narodna vlada v Ljubljano in je 16. novembra 1918 nastopil službo na drž. učiteljišču, kjer je ostal do svoje prerane smrti. Z odlokom ministrstva prosvete z dne 30. julija 1932 je bil postavljen za direktorja gimnazije v Kranju, kjer pa dejansko ni nastopil službe, ker je bil že naslednji mesec z odlokom z dne 26. avgusta 1932 premeščen za direktorja drž. učiteljišča v Ljubljani. Poleg svojih stanovskih dolžnosti kot profesor oz. direktor je vršil tri leta tudi posle predsednika državne izpitne komisije za gluhoneme, od leta 1934. je bil tudi član profesorske izpitne komisije v Ljubljani kot izpraševalec za šolsko administracijo. Od januarja 1935. leta je bolehal, vendar je njegova močna volja dolgo kljubovala dolgotrajni bolezni in hudemu trpljenju. Sam je še vodil začetne posle ob pričetku minulega šolskega leta, dasi težko bolan. Dne 9. septembra 1937 je poročal kraljevski banski upravi, da se mu je zdravstveno stanje tako poslabšalo, da mora prositi, naj mu kraljevska banska uprava določi namestnika za čas, dokler bo nesposoben za službo. Deset dni po tej vlogi je pa podlegel bolezni (dne 19. septembra 1937 ob V2 12. uri). Direktor Marolt je bil znan kot odličen strokovnjak in izvrsten učitelj predmetov svoje stroke, kot mož izredne objektivnosti pri presoji znanja učencev brez najmanjšega ozira na desno ali levo. Zrastel je v težki borbi z bedo. To mu je ustvarilo resno gledanje na življenje. Od tod je poznalo njegovo izredno socialno čuteče srce vse težave študentovskega življenja. Bil je pravičen učitelj in vzgojitelj, strog predstojnik v izvrševanju dolžnosti ne le službenih, marveč predvsem poklicnih. Članom svojega učiteljskega zbora je bil ljubezniv tovariš, gojencem moder oče, ki je znal v pravem času pokarati; v besedo je vplel duhovit ribniški humor, krepko primero iz živega življenja, in vsakdo je vedel, da je za raskavo besedo najblažja želja dobrega srca. O tem vedo povedati še posebno mnogo tisti, ki so prihajali k njemu s prošnjami za gmotno podporo. V teh nenavadno težkih časih je znal najti virov in sredstev za dijaško podporno društvo, da je zalagal šolsko podporno knjižnico in reševal svoje gojence iz najtežjih gmotnih neprilik. A sam? Svojih težav ni 'razkladal. Kaj je vedel zavod, kako silno trpi njegov vodja, koliko prečuje nad pisalno mizo v noči in celo v lepih nedeljskih popoldnevih! Preveč je bil mož dela, da bi se bil utegnil ukvarjati s svojo boleznijo. Še tri tedne pred smrtjo je sam vodil prve konference za začetek šolskega leta, in še potem, ko je legel na smrtno posteljo, je ohranil vso zavest do zadnje ure. V nedeljo 19. septembra je mirno ugasnilo njegovo življenje, ko jte dokončal šele 54 let. Učiteljski zbor učiteljišča in obeh vadnic ter gojenci in učenci so se drugi dan poklonili mrtvemu direktorju ob mrtvaškem odru v njegovem stanovanju v šolskem poslopju. Zvečer so ga prepeljali v sokolski dom na Tabor, od koder ga je v torek spremila na zadnji poti ogromna množica prijateljev, stanovskih tovarišev, zastopnikov kulturnih in humanitarnih društev, mnogo bivših gojencev in gojenk in ves zavod. Ob grobu se je poslovil v imenu Profesorskega društva predsednik prof. Fr. Grafenauer, v imenu učiteljišča in vadnic profesor Ivan Kolar, v imenu dijaštva V. Slapšak, rojaki iz Sodražice pa so mu prinesli z doma prsti. Poslednje besede, ki jih je bil napisal direktor Marolt v zavodovo šolsko kroniko, se glase: R. i.p.! Z njimi je bil zaključil poročilo o smrti upokojenega telovadnega učitelja tega zavoda Bajželja Ivana. Tudi njegovi duši naj podeli Bog večni mir! I. Izpremembe v učiteljskem zboru 1. Postavitve, premestitve, dodelitve, upokojitve. Po smrti direktorja Marolta Nandeta (f 19. septembra 1937) je vodil direktorske posle do 23. novembra 1937 profesor dr. Š m a j d e k Josip, nato pa (ker je prof. dr. Šmajdek zbolel) do 10. decembra 1937 prof. dr. K r o p i v n i k Rudolf. Dne 10. decembra 1937 je nastopil službo kot direktor Dolenec Ivan, poprej prosvetni inšpektor pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, ki je bil po službeni potrebi postavljen za direktorja drž. učiteljske šole v Ljubljani z ukazom kraljevskih namestnikov S. n. 42.142 z dne 29. oktobra 1937. Z odlokom ministrstva prosvete S. n. 36.438 z dne 12. oktobra 1937 je bila upokojena s polnimi službenimi leti Skaberne Marija, prof. v IV/1 položajni skupini. Delovala je na zavodu nepretrgoma skoraj 29 let. Z izredno vestnostjo in požrtvovalnostjo je posvečala svoje sile šoli in mladini. Z razumevanjem in z ljubeznijo je sledila klicu novega časa in se s prirojenim darom pravega učitelja prilagodila njegovim pedagoškim zahtevam. Z živim zanimanjem in z voljo, ki nikoli ni popustila, se je izpopolnjevala v poznavanju mladine in poglabljala v študij metodike. Za slepce je pomagala ustanoviti knjižnico v Braillovem točkopisu ter je v ta namen ustanavljala in s temeljito strokovno usposobljenostjo vodila tečaje za ročni pretisk znamenitih del naše književnosti v tisk za slepe. Z odlokom ministrstva prosvete S. n. 45785 z dne 27. novembra 1937 je bil postavljen na drž. učiteljsko šolo v Ljubljani dr. Šarabon Vinko kot profesor 111/2 položajne skupine, ki je bil pa z odlokom kralj, banske uprave IV. No. 2141/1 z dne 28. januarja 1938 dodeljen drž. klasični gimnaziji v Ljubljani. Marjanovič Humbert, tajnik zavoda, je bil z odlokom ministrstva prosvete S. n. 32.714 z dne 11. septembra 1937 premeščen na drž. učiteljsko šolo v Mostarju in dodeljen tamošn ji drž. gimnaziji. Prof. Prosenc Radovan je bil po prošnji premeščen na drž. žensko učiteljsko šolo v Novem Sadu z odlokom ministrstva prosvete S. n. 32.686 z dne 11. septembra 1937. Prof. dr. Š m a j d e k Josip je bil z odlokom kralj, banske uprave IV. No. 21.236/1 z dne 9. decembra 1937 dodeljen drž. klasični gimnaziji v Ljubljani. Prof. Jeglič M i 1 k o je bil dodeljen na delo kralj, banski upravi v Ljubljani (IV. No. 13.976 z dne 14. avgusta 1937) in pozneje postavljen za banskega šolskega nadzornika z odlokom kraljevskih namestnikov P. štev. 44.764 z dne 9. novembra 1937. Prof. dr. G o g a 1 a S t a n k o je bil dodeljen I. realni gimnaziji v Ljubljani, prof. Vodnik-P ega m Dora pa II. realni gimnaziji v Ljubljani, oba z odlokom ministrstva prosvete S. n. 32.920 z dne 14. septembra 1937. Prof. Ercegovac Biserka dopolnjuje svojo učno obveznost na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani tedensko po 14 ur po odloku kralj, banske uprave IV. No. 17.950/1 z dne 18. oktobra 1937. Na zavodu dopolnjujeta svojo učno obveznost Antič Silva, prof. II. realne gimnazije v Ljubljani (po odloku kralj, banske uprave IV. No. 17.950/1 z dne 18. oktobra 1937), in A d 1 e š i č Miroslav, prof. II. drž. realne gimnazije (po odloku kralj, banske uprave IV. No. 16.369 z dne 23. septembra 1937). Na svojo redno službo na zavodu se je vrnila prof. G e r n e j Anica po odloku kralj, banske uprave IV. No. 19.350 z dne 8. novembra 1937, ki je bila z odlokom min. prosvete S. n. 39.694 z dne 15. oktobra 1937 dodeljena III. drž. meščanski šoli v Ljubljani in pozneje drž. klasični gimnaziji v Ljubljani. Službo je nastopila 10. novembra 1937 in vodi na zavodu tudi tajniške posle ob znižani učni obveznosti. Ko je ministrstvo prosvete z odlokom S. n. 40.673 z dne 28. oktobra 1937 odločilo, da se bodo odslej vršili vsi praktični učiteljski izpiti za dravsko banovino samo na drž. učiteljski šoli v Ljubljani, in sicer pred izpitnim odborom, ki ga bodo menjaje se sestavljali v ta izpitni odbor imenovani profesorji vseh državnih srednjih in učiteljskih šol v Ljubljani, je bil prof. čopič Venceslav imenovan za izpraševalca za administracijo pri vsaki sestavi izpitnega odbora v tekočem šolskem letu in poverjeni so mu bili upravni posli, ki so zvezani s tem izpiti; zato je pa bil pouka popolnoma oproščen za to šolsko leto. Hafner Krista, vadniška učiteljica, je bila z odlokom kralj, banske uprave IV. No. 17.324/1 z dne 8. oktobra 1937 dodeljena II. drž. dekliški ljudski šoli v Ljubljani. Na njeno mesto je bila dodeljena dekliški vadnici Žitko Ana, učiteljica III. drž. mešane ljudske šole v Ljubljani. (Odlok kralj, banske uprave IV. No. 17.325 z dne 11. oktobra 1937.) Po upokojitvi prof. Skabernetove Minke je bila dodeljena dekliški vadnici Završnik-Sedlak Gizela, učiteljica V. drž. mešane ljudske šole v Ljubljani. (Odlok kralj, banske uprave IV. No. 19.172/1 z dne 4. novembra 1937.) 2. Dopusti. Prof. Lapajne Adolf je bil na bolezenskem dopustu od 20. septembra 1932 do 20. februarja 1938 (S. n. 43.048 z dne 16. novembra 1937). Prof. dr. Š m a j d e k Josip je bil na bolezenskem dopustu od 24. novembra do 21. decembra 1937 (kralj, banske uprava IV. No. 21.079/2 z dne 11. decembra 1937) in od 22. decembra 1937 do 8. maja 1938 (min. prosvete II št. 10.044 z dne 4. aprila 1938.) Služitelj Miklavčič J o s i p je bil na bolezenskem dopustu od 21. decembra 1937 do 12. aprila 1938. _Q E o cl O O eo 3J2 CON ^ OiÜTH Q>(/i o . 'O — ^lupojze^j o c «u 773 "TD > P o >cn rt C O co GO CO^ I'- co Gi cs M) i2 S v S C pU rt c s cs 53 P 'TD C C rt _ n rt .S £-a S S n m o rt O §•« d?-“ g.s s. c o w « >' • - a*č? o a C rt u, »O > rl CL rt E o a, c -n p CL rt C ri 1/1 «/> ^ -a v »—5 rt n -> cx; to CO .S rt - rt 5 “ J! c C o > rt c J2 b tt O _o o CL, JA OJ u S e :c C3 ta •A91? -jpjL QJ 0 n e >t/>. ^ c 2'S-S'S. ju S S - Sl a C O • — ^3 ./ oj rt -* j i- N.S2, C r. .—' 1 ■ « --D rt v- .- . " O-u C 0-0 3 J2 -o O-0 o o 4-» c W • rt >M .rt^oi -S3& d'J'i HH ^ C/i c c CD .21 c co — c 05 -a O . 05 ^ rt 05 O » U Ol .5, -Q c _ p. > 5.S« "Z "3 c< !.§■ o 6C .— rt C -Ul vrt . CO — Lr co ^-§§22 •a ij"-1 N c >fi o .£ .~Z "3 c -Iž o J2 33 ■«4g T3 ^ CO ° ► e £ > C/) 2 S»rf a aco 305 •—< «i -a^S o c . Q oi 2»o J3 CIN 3 hJ c/i : > co 1 co 1 rt 05 • rt 3^ OJ rH t- d 05 . rt CO ^is «5 ~°2 • BJ . ^ > cS d cs £ c s -Ü s® ^3 ■ ru-rH o öß n co M Ol CO ei «; co I Sg 2^.0 ~0C ^ (M ■ S iß 05 05 03 t-h » O ^ tH G 00^ o £ ~' CN (M CO 05 05 O (M T-. CO O II 1 . O '05> CO T CO 0105 r; 18 ’ «M g? ! 05 C'l l-H T-H . >-c -5 E 05 ^ (M CO -o O bC N N -o o „ te > N _o cT ^ N ^ ^ N 2 E* S. E 05 I> Ol^ 05 >» ^05 rt N SIS č >u rt Sns H-J r»- bc PL CO 03 oj -2h3 C/) ^ o Ui a rt o *- K= o !£. O c & ta c N i- c ?>-o c s CO rt —j* j'^ >š ■ 05 ”T3 •T3 O -o «S-8 co > fi ., co co Ol co co Ol 05 Ol > -rH o . Z 05 . Ol > > oi 6 co in c co Ol c \6 o 00 . Trt C/) co ta n o JA -o a co o oo Opomba Dodeljen prosv. odd. kr. banske uprave v Ljubljani 12. 2. 1932. S. n. 36304, nato III. drž. realni gimn. v Ljubljani 4. 4. 1938. Pov. IV. No. 4-1 Poslovodkinja Do 31. dec. 1937 članica izp. odbora za prakt. učit. izpite Dodeljen II. drž. real. gimn. v Ljubljani 8.10.1935. S. n. 40444 Dodeljen s pomožne šole v Ljubljani 10.10.1925 O. n. 59365 Varuh orod. za r. delo Dopolnjuje učno obvczn. na drž. ženski realni gimnaziji Dopolnjuje učno obveznost na II. drž. realni gimn. v Ljubljani Dodeljen III. drž. real. gimnaziji v Ljubljani 29. 9. 1936. S. n. 37252 Druge šolske dolžnosti v 1. 1937/38 Varuh učil za žen. roč. dela 5|IUp3JZE>J 1 - 1 1 1 1 1 Število ur na teden 1 CO 1 20 CM i—4 co 1 Kaj je učil, v katerem razredu, koliko ur i n CO « **■ C'l CO 'Z ^ n E 1 CO • 00 X rH ~d > <^05 19 let 12 let 8 m O E «M cm JS £ 00 05 15 let 11 m. 1 11 let ! 6 m. Glavna in stranska stroka Tel Ped, Psih, Mat Pdp, Ze Ročno delo Osnovna šola Sh, nar. zgod oj E bß *“4 N Položaj učitelj telovadbe profesor strokovni učitelj učiteljica roč. del profesor ? Priimek in ime Jeras Josip Cernej Aniea Bernot Ciril C > .0) rt M s Kump Leopoldina Ercegovac Biserka Dr. Pertot Ivo *A33S *5f3X 00 T—H 05 T-H 20 rH (M (N C'J 23 24 10 ; --j o j c > rt 05 j -n co 3 >—i ® h C/5 H > . - .,—, co 5'SP E 05 E -j! Sg i_, , rH č ti e '—' (M co *"• 10 a ,3>S C .is a >N D . ■ CO T3 hJ > CO co aliiSS . 5^ J> ►_) 0\ Oj "5 . > co lSg*d to §s-s S o|ifsŠ' T3 < D i-H CN 'g C ^ rt-* > *d > u T ÖL'S'O cn da d rt b «*> o rt ^ 3• &8 B t4 S ’d ’c J E « E E rt ^ 0 > Q Sr-cd GO 00 CO (M CO (M 05 O 05 05 M ^ »O •>—1 »O 1 >^cq. k—H HH -H *-■ (M (M Sc* O 05 l-H «g s CO 1 - s s e 1 -^1. ^ 05 >“ž §> F- (M CO c.>j , 05 CO < O • Z §1 > - e !S® -H E O oo U-, o N B.S N >N rt "rt © b£^5 r « C5 rt U.-W O w ii i L- . . CO S Č *s 05 Q Tt< O CO a ^ »n > (M (M CO 'u M ^.d 0 O 4> C Ph -O N GO SS ci -f* -rV CO O 05 cO : tH 0 0 to S ^ CO . ^ i d • co > TjH § ^ I> co i 05 • k; (M £ co :> ^ 05 CO >■ -3 3 £ ns 3 2* 11 O ^ö-c rt "n N n3 -»Pvj , l- •—I . -a co _ > co a. oo -a co co -T3 a čo co ®s 05 dco D- « «> J5 *_» u -o -a rt Oj <-> -O • o 7 co S Ci S »O cc 05 . •: a'f>s.s„ O-i ^ " C c 3 O- •§« -a ja a? o 05 a) Deška vadnica. (M c £ rt CO j-'X CO CO 05 05 'rH ^ 3^3 HCOH (N 3 O T-^ CO co H3 ‘ CD CO (M CM 05 T3 "O 'O "O CM CO CD -o }£ co CM 2? CM I 05 cD ^ > CM > 00 1" 00 CD 00 CM CO CD rt -S "§ C P • —- OJ -5 S 00 CO O CD "O £-3-3 Ou\ Dh C • 3 Ou -tf o ■ « >N OS O > «Non 00 05 tH D). Služiteljsivo. CO co CO (N > 00 -O X X C ^ III. Šolski letopis 1937. 27. avgusta. Prva strokovna konferenca vsega učiteljskega zbora za določitev učnih knjig na učiteljišču in na vadnicah. 28. do 30. avgusta. Popravni učiteljski diplomski izpiti poti predsedstvom direktorja Marolta Nandeta. (Glej poglavje XIII.!) 3. septembra. Popravni letni izpit so napravili in prestopili: a) v III. razred: Budkovič Cvetko, Levstek Ivana, Pušnar Ivan, Slap-šak Vinko, Šetina Breda in Šimnovec Jožefa; b) v II. razred: Berlot Ljluban, Dimnik Peter, Mihevc Anton, Nedog Jožef, Račič Marko, Bajer Albert, Strauss Rudolf, Šetina Miloš, Tomažič Alfred, Valentinčič Ciril in Verbič Jožef. Popravnega izpita ni napravil Šturm Ivan, učenec I. razreda. 10. septembra. Poldnevna ekskurzija na velesejem. 19. septembra. Umrl direktor Marolt Nande. 20. septembra. Pouka prost dan zaradi direktorjeve smrti. 21. septembra. Ves zavod se je udeležil pogreba umrlega direktorja. 24. septembra. Spominski dan smrti A. M. Slomška. Sv. maša, nato spominska prireditev v telovadnici. Dan je bil pouka prost. 28. septembra. Ob osmih žalna sv. maša za f direktorjem Maroltom, ki se je je udeležil ves zavod. Od devetih dalje je bil reden pouk. 5., 6. in 7. oktobra. Zdravniški pregled vseh na zavodlu zaposlenih učiteljev in služiteljev. 9. oktobra. Obletnica smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Zedini-telja. Ob devetih žalna služba božja, nato komemoracija v telovadnici. 9. oktobra. I. redna konferenca vsega učiteljskega zbora. 24. oktobra. Proslava obletnice kumanovske bitke. Sv. maša, proslava v telovadnici. 27. oktobra popoldne. Spoved za učence učiteljišča. 28. oktobra dopoldne. Sv. obhajilo za učence učiteljišča. 28. oktobra popoldne in 29. oktobra dopoldne. Spoved in sv. obhajilo za učence in učenke vadnice. 30. oktobra. Mednarodni dan varčevanja. Na njega pomen so opozarjali učitelji med poukom. 19. novembra. II. redna konferenca. 25. novembra do 20. decembra. Praktični učiteljski izpiti. Od 1. januarja 1938 se vrše praktični učiteljski izpiti za vso dravsko banovino pred državnim izpitnim odborom, katerega člani so vzeti iz profesorjev vseh državnih srednjih šol v Ljubljani. (Odlok ministrstva prosvete z dne 29. septembra 1937, S. n. br. 35.641.) Zato od tega dne dalje ne bo več poročil o praktičnih učiteljskih izpitih v šolskem letopisu. Kajti odslej praktični učiteljski izpiti niso več stvar drž. učiteljske šole, ampak posebnega od ministrstva imenovanega izpitnega odbora. 29. novembra. V okviru »izseljenskega tedna« so se vršila predavanja o naših izseljencih. Po vseh razredih učiteljišča je predaval dr. Pogačnik Jože, po vadniških razredih pa razredniki. 1. decembra. Praznik zedinjenja. Sv. maša, nato proslava v telovadnici. 10. decembra. Na zavodu je nastopil službo direktor Dolenec Ivan. 23. do 29. decembra. Božične počitnice. 1938. 27. januarja. Svetosavska proslava v telovadnici. Pouka prost dan. 28. januarja. Redna konferenca za vadniške razrede. 31. januarja. III. redna konferenca, obenem zaključna konferenca za I. polletje. Pouka prost dan. 4. februarja. Obletnica smrti J. -J. Strossmayerja. Sv. maša. Pouka prost dan. 8. februarja. Obletnica Prešernove smrti. Ena ura pouka se je porabila za skupno predavanje o odkupu Prešernove rojstne hiše po šolski mladini. V ta namen so zbrali učenci obeli vadnic in učiteljišča z učiteljskim zborom vred vsoto din 1598.50. 13. marca. Javni dijaški koncert ljubljanskih srednjih in učiteljskih šol v poslopju drž. opere. Učiteljišče je sodelovalo s pevskim zborom in z godalnim orkestrom. Direktorju zavoda je bila poverjena organizacija koncerta. Koncert je obsegal 18 pevskih točk in 3 točke godalnega orkestra. Prodalo se je 448 vstopnic, čisti dobiček v znesku din 2471.50 se je deloma razdelil med sodelujoče šole, deloma pa naložil kot fond za slične prireditve v prihodnosti. T8. marca. IV. redna konferenca. 26. do 29. marca. Duhovne vaje. 28. do 31. marca. Praktični veroučiteljski izpiti. 31. marca do 4. aprila. Zdravniški pregled učencev I. in IV. razreda obeh vadnic. 5. aprila. Brezplačna filmska predstava za dijaštvo o Češkoslovaški, ki jo je priredila Jugoslovansko-Češkoslovaška liga v Ljubljani. 10. aprila. Akademija naraščaja Rdečega križa vseh srednjih, učiteljskih, meščanskih in ljudskih šol v Ljubljani. Zavod je sodeloval z godalnim orkestrom. 13. aprila. Za velikonočno zbirko »pirhov« za »Bran-i-bor« so zbrali učenci zavoda din 604.50. 14. do 26. aprila. Velikonočne počitnice. 29. aprila. V. redna konferenca. 7. maja. Javni telovadni nastop vseh ljubljanskih srednjih in učiteljskih šol. 9. do 11. maja. Praktični izpiti za otroške vrtnarice. 9. do 14. maja. Protituberkulozni teden. Po vseh razredih so se vršila tozadevna predavanja. Učenci zavoda so odkupili za 305 din listkov za podporo protituberkulozne akcije. 15. maja. Ena učna ura se je porabila za skupno proslavo materinskega dne. Program je oskrbela učiteljica — otroška vrtnarica Vencajz Slavica; izvajali so ga predvsem otroci iz dečjega zabavišča ter učenci in učenke vadnice. 27. maja. Izredna konferenca za določitev učnih knjig v šolskem letu 1938/39. 28. maja. Direktorjev dan za učiteljišče. Učenci so pod vodstvom učiteljev priredili daljše izlete. Vadniški razredi so prirejali izlete na dan, ki ga je vsak razredni učitelj določil za svoj razred. 1. junija. Vpisovanje v vadnico. 3. junija popoldne in 4. junija dopoldne. Spoved in sv. obhajilo za učiteljišče. 9. junija popoldne in 10. junija dopoldne. Spoved in sv. obhajilo za vadniške razrede. 9. junija. Cepljenje učencev in učenk I. in IV. razreda vadnice proti kozam. 10. junija. Sklep pouka na učiteljišču. Redovalna konferenca. 11. do 20. junija. Učiteljski diplomski izpiti. 11. in 12. junija. Razstava risb in ročnih del. 15. junija. Redovalna konferenca za vadnico. 22. junija. Zaključna konferenca. 28. junija. Vidovdanska proslava. IV. Seznam učnih knjig za šol. leto 1937-38 A. Državna učiteljska šola. Verouk: I. razred: Svetina: Katoliški verouk, I. del. II. razred: Pečjak: Katoliška dogmatika. III. razred: Pečjak: Katoliški verouk, III. del. Pedagogika: III. razred: Ozvald: Osnovna psihologija (pomožna knjiga). III. razred: Ozvald: Logika (pomožna knjiga). Slovenščina: 1., II. in III. razred: Breznik: Slovenska slovnica, IV. izdaja. (Min. prosv. Sn. br. 22.038 od 13. VII. 1936.) I. razred: Grafenauer: Slovenska čitanka, I. del, (razprodana). II. razred: Grafenauer: Slovenska čitanka, II. del. (Min. prosv. Sn. br. 30.204 od 2. V. 1936.) III. razred: Grafenauer: Slovenska čitanka, III. del. (Min. prosv. Sn. br. 14.258 od 2. V. 1935.) Srbohrvaščina: 1., II. in III. razred: čukovič: Čitanka sa teorijom književnosti. (Min. prosv. Sn. br. 10.0003 od 8. IV. 1936.) II. in III. razred: Popovič Pavle: Jugoslavenska književnost. (Min. prosv. Sn. br. 14.226 od 31. V. 1934.) 1., II. in III. razred: Maretič Tomo: Srpska ili hrvatska gramatika. (Min. prosv. Sn. br. 14.083 od 12. V. 1934.) Nemščina: 1. razred: Trivunac-Kangrga: Nemačka čitanka, III. del (pomožna knjiga). II. razred: Trivunac-Kangirga: Nemačka čitanka, IV. del. (Min. prosv. Sn. br. 3531 od 24. II. 1936.) III. razred: Medica Kadivoj: Nemačka čitanka sa grama- tikom za VII. razxed srednjih škola. (Min. prosv. Sn. br.20.425 od 6. VII. 1937.) Zgodovina: I. razred: Bučar: Obča zgodovina za V. razred srednjih šol, II. izdaja. (Min. prosv. Sn. br. 29.530 od 12. IX. 1931.) Odobrilo min. prosv. za nadaljnjo rabo štirih let. II. razred: Bučar: Zgodovina srednjega veka za višje raz- rede srednjih šol, II. izdaja. (Min. prosv. Sn. br. 5808 od 20. IV. 1934.) II. razred: Lazarevič: Zgodovina Jugoslovanov, I. del. (Min. prosv. Sn. br. 24.964 od 31. VII. 1931. Slovensko besedilo: Prosvetni svet št. 14.911 iz 1.1934.). III. razred: Bučar: Zgodovina srednjega veka za višje raz- rede srednjih šol, II. izdaja. (Min. prosv. Sn. br. 5808 od 20. IV. 1934.) III. razred: Lazarevič: Zgodovina Jugoslovanov, II. del. (Slovensko besedilo: Prosv. svet št. 18.447 iz 1.1934.) 1., II. in III. razred: Putzgar: Historički atlas (hrvatska izdaja). Zemljepis: I. razred: Bohinjec-Kranjec-Savnik: Obči zemljepis. (Min. prosv. Sn. br. 15.894 od 21. V. 1935.) II. razred: Prijatelj-Bohinjec-Savnik: Zemljepis, I. del, Evropa. (Min. prosv. Sn. br. 44.987 od 27.11. 1936.) II. razred: Prijatelj-Bohinjec-Savnik: Zemljepis, II. del, Izvenevropske zemljine. (Min. prosv. Sn. br. 44.989 od 27. XI. 1936.) II. razred: Orožen: Zemljepis Kraljevine Jugoslavije za višje razrede srednjih šol. (Min. prosv. Sn. br. 38.484 od 22. XII. 1932.) 1., II. in III. razred: Šenoa: Geografski atlas (hrvatska izdaja). Prirodopis: I. razred: Poljanec: Prirodopis živalstva za višje razrede srednjih šol, II. izdaja. (Min. prosv. Sn. br. 26.376 od 31. VII. 1936.) II. razred: Bevk: Botanika za višje razirede srednjih šol. (Min. prosv. Sn. br. 15.622 od 27. VI. 1936.) III. razred: Dolžan: Mineralogija in geologija. (Min. prosv. Sn. br. 44.724 od 25. XII. 1935.) Kemija: 1., II. in III. razred: Prezelj: Anorganska kemija za višje razrede srednjih šol. (Min. prosv. Sn. br. 9863 od 23. IV. 1936.) Fizika: II. in III./razred: Reisner-Kunc:, Fizika za višje razrede sred. šol. (Min. prosv. Sn. br. 17.460 od 29. VI. 1936.) Matematika: I.in II. razred: Črnivec-Lavtar: Aritmetika za učiteljišča, I. del. (Min. prosv. Sn. br. 6096 od 29. III. 1934.) I. in II. razred: Črnivec: Geometrija za učiteljišča. (Min. prosv. Sn. br. 6154 od 20. IV. 1934.) III. razred: Matek-Zupančič-Jeran: Geometrija za višje razrede srednjih šol (pomožna knjiga). Petje: 1., II. in III. razred: Bajuk: Pevska šola (pomožna knjiga). (Min. prosv. Sn. br. 14.712 od 1. V. 1936.) Goslanje: I. razred: Gröbming: Violinska šola, I. zvezek (pomožna knjiga). II. razred: Gröbming: Violinska šola, II. zvezek (pomožna knjiga). II. razred: Sevčik: Violinska šola, III. in IV. zvezek (pomožna knjiga). III. razred: Sevčik: Violinska šola, V. in VI. zvezek (pomožna knjiga). Telovadba: 1., II. in TIL razred: Šulce: Sokolski sestav telovežbe (pomožna knjiga). T., [I.in III. razred: Zaletel: Zgodovina telesne vzgoje in Sokolstva (pomožna knjiga). B. Deška in dekliška vadnica drž. učiteljske šole. I. razred. Flere: Naša prva knjiga Črnivec: Računica I. del. Pomožna knjiga. II. razred. Krščanski nauk za prvence. Gangl: Čitanka II. del. Schreiner-Hubad-černej: Čitanka II. del. Pomožna knjiga. III. razred. Katoliški katekizem. Černej: III. čitanka. Črnivec: Računica, srednja stopnja, odd. a. Pregelj: Nageljčki, II. zvezek. Lesica: Prva srpska ili hrvatska čitanka, nova izdaja. Ročni zemljevid dravske banovine. Polak: Zemljepis za III. razred. Polak: Zgodovina za III. razred. IV. razred. Katoliški katekizem. Zgodbe Sv. pisma za osnovne šole 1930. Rape: IV. čitanka. Brinar: Slovenska vadnica za osnovne šole, srednja stopnja. Schreiner-Bezjak: Slovenska jezikovna vadnica, IV. zvezek. Črnivec: Računica, srednja stopnja, odd. b. Pregelj: Nageljčki, II. zvezek. Lesica - Dr. Mole: I. srpska ili hrvatska čitanka. Ročni zemljevid dravske banovine. Zemljevid Kraljevine Jugoslavije, razdeljen na banovine. V. a Pismene naloge A. Iz slovenskega jezika. I. razred: Šolske naloge: 1. Na novi poti. (Ob vstopu na učiteljišče.) — 2. Aškerčev ciklus »Stara pravda«. — 3. Prva slovenska povest. — 4. Prešeren, Sonetje nesreče. — 5. Na Lisco. (Popis izleta.) — Domače naloge: 1. Mlada Breda v narodni pesmi pa v Pregljevi povesti. — 2. Pesnikova pokrajina. (Prosto po izbiri.) II. razred: Šolske naloge: 1. a) Gledališče; b) Naša Koroška (10. X.). — 2. Moje literarno obzorje. (Kaj čitam in kako sodim.) 3. Moj domači kraj. (Označitev.) — 4. Govor. (Poljubna vsebina.) — 5. Iz življenja tuberkuloznih. (Ponaredbi banske uprave.) — Domače naloge: 1. Finžgar: Veriga. (Analiza dram. igre.) — 2. Krivda in dolžnost vesti. III. razred: Šolske naloge: 1. a) Deseti oktober; b) Nas direktor je umrl. — 2. Pesnik. (Razmišljanje ob Župančičevem jubileju.) — 3. a) Prešernov nazor o slovstvu; b) Čopov nazor o slovstvu. 4. Prešernov sonetni venec. — 5. Bolnik. (Razmišljanje ob proti-tuberkulozni akciji.) — Domače naloge: 1. Čemu mi na grob kamenit spomenik. (S. Gregorčič.) — 2. Jezik. (Razprava.) B. Iz srbolirvatskega jezika. I. razred: Šolske naloge: 1. Sadržaj narodne pesme »Smrt majke Jugoviča«. — 2. Sveti Nikola. — 3. Pred Uskrs. — Domače naloge: 1. Moj dom. — 2. Agovanje. (Sadržaj.) — 3. Moji prijatelji. II. razred: Šolske naloge: 1. Radičevičeva pesma »Kad mlidijah umreti«. — 2. Marko Kraljevič i brat Andrijaš. — 3. Novela od Stanca. — Domače naloge: 1. a) Naš razred; b) Jesenja šetnja; c) Moje školovanje. — 2. Školski izleti. — 3. Naši uskršnji običaji. III. razred: Šolske naloge: 1. Bez muke nema nauke. — 2. Bolji su svoji i krševi goli, No cvjetna polja kud se tudin kreče. Aleksa Šantič. — 3. Naše planine. — Domače naloge: 1. Važnost saradnje Karadžiča i Kopitara. — 2. Kir Janja. — 3. 0 spolja-šnjem i unutrašnjem bogatstvu. V. b Govorniške vaje I. razred: 1. N. Tesla (Adlešič). 2. Jadransko morje (Ajdič). 3. Finžgar: Gozdarjev sin (Toni). 4. Finžgar: Študent naj bo (Balder -man). 5. France Prešeren (Šubic). 6. F. M. Dostojevskij (Černe). 7. Tavčar: Cvetje v jeseni (Konšek). 8. Simon Gregorčič (Petrovčič). 9. Ivan Cankar (Rijavec). 10. Primož Trubar (Rožaj). 11. Izlet v Rateče in Planico (Boh). 12. Kmetski upori (Vider). 13. S kolesom po Gorenjski (Bezlaj). 14. Erjavec: Hudo brezno (Ačkun). 15. Lojze Bratuž, spominski govor ob obletnici njegove smrti (Toni). 16. Življenje na planinah (Cesar). 17. Prvikrat na sinji Jadran (Kokotec). 18. Kersnik: Cyklamen (Kodrič). 19. Anton Medved (Hrga). 20. Žena v slovenski literaturi (Gostič). 21. Matija Čop (Lenard). 22. »Več ne doseže jih naše oko...« — O izseljencih (Medic). 23. Zagorska dolina in njen okoliš (Pelko). 24. Jurčič: Jurij Kobila (Horvat). 25. O tihotapcih (Lenič). 26. V deževnem jutru. Samostojna črtica (Leskovšek). 27. Met na Bled (Mihelčič). II. razred: 1. Dr. F. Detela: Pegam in Lambergar (Betrlot). 2. Puškin: Kapetanova hči (Bidovec). 3. Sienkiewicz: Quo vadiš? (Cvenkel). 4. Fr. Albrecht: Zadnja pravda (Dimnik). 5. Vseh mrtvih dan (Drinovec). 6. f Dr. A. B. Jeglič (Globočnik). 7. Levstik: Martin Krpan (Jocif). 8. A. M. Slomšek (Krumberger). 9. Finžgar: Študent naj bo (Mokorel). 10. Konec začetka. Črtica (Namar). 11. Jurčič: Jurij Kozjak (Novačan). 12. Rapallo (Pirc). 13. M. Kranjec (Kačič). 14. D. Kette (Spreizer). 15. Jurčič: Ponarejam bankovci (Strauss). 16. Bela Krajina in Belokranjci (Šetina). 17. J. E. Krek (Tomažič). 18. Srečko Kosovel (Valentinčič). 19. Alojzu Bratužu v spomin (Vene). 20. Jurčič: Domen (Verbič). 21. Fr. Prešeren (Dolinšek). 22. O srčni kulturi (Gogala). 23. 0 šaleški dolini (Kurnik). 24. Čolnarji in brodarji na Savi (Jemec). — 25. Val. Vodnik (Peric). III. razred: 1. P. P. Glavar (Slapšak). 2. A. Koder: Marjetica (Ambrož). 3. Dr. I. Tavčar (Brezovec). 4. Potovanje na Sušak (Bud-kovič). 5. Shakespeare: Julij Cezar (Dragar). 6. Jurčič: Tugomer (Kolenc). 7. Kersnik: Agitator (Lobe Milan). 8. Shakespeare: Beneški trgovec (Arnež). 9. Jurčič: Deseti brat (Cerut). 10. Pregled slovenskega slovstva (Drobnič). 11. Pojmo na Štajersko... (Lobe Dana). 12. O. Župančič: Veronika Deseniška (Moravec). 13. H. Tagore: Dom in svet (Poženel). 14. Jurčič: Veronika Deseniška (Cilenšek). 15. Tavčar: Med gorami (Šimnovec). 16. Dr. F. Detela: Trojka (S. Zupančič). 17. Cankar: Za narodov blagor (Pušnar). 18. Naša mladina na Primorskem (Trošt). 19. Josip Murn-AIeksandrov (Žagar). 20. F. M. Dostojevskij (Bračič). 21. Oton Župančič, ob 601etnici (Šetina). Domače čtivo I. razred: Finžgar, Pod svobodnim soncem; Cigler, Sreča v nesreči; Levstik, Martin Krpan; Levstik, Popotovanje od Lilije do Čateža; Balade in romance. (Zbrala in uredila Sket in Wester); Stritar, Sodnikovi; Jurčič, Deseti brat; Jurčič, Sosedov sin; Gregorčičeve pesmi. (Izbor.) II. razred : Medved, Za pravdo in srce; Meško, Mati; Linhart, Matiček se ženi; Cankar, Hlapci; Gogolj, Revizor; Dr. I. Prijatelj: Kersnikov življenjepis; Tavčar, Grajski pisar, V Zali, Visoška kronika, Vita vitae meae; Pregelj, Plebanus Joannes. III. razred: Vodnikove pesmi; Matija Čop; Cigler, Sreča v nesreči; Prešernova korespondenca; Tavčar, Izza kongresa; Terdina, Bachovi huzarji. VI. Sola in dom ter dijaška društva A. Šola in dom. Razredni starešine, pa tudi posamezni predmetni učitelji so bili v stalnih stikih s starši učencev, oz. z njihovimi namestniki. Starši in skrbniki mladine, ki se je šolala na zavodu, so prihajali redno v šolo po informacije o napredku in vedenju otrok, oz. varovancev. B. DIJAŠKA DRUŠTVA. Za izvenšolsko kulturno udejstvovanje ter za narodnostno in socialno vzgojo mladine so skrbela pod pokroviteljstvom profesorjev razna dijaška društva na zavodu. Udruženje učiteijišcnikov je na rednem občnem zboru ob navzočnosti 50 članov izvolilo naslednji odbor: Brezovec Ciril, učenec III. razreda, predsednik; Bračič Vladimir, učenec III. razreda, tajnik; Pušnar Ivo, učenec III. razreda, blagajnik. Društvo je prirejalo sestanke s predavanji in z razgovori, svojim članom je nudilo razne kulturne revije in časopise. Pod okriljem udruženja se je ustanovil literarni krožek, ki ga je vodil Globočnik Martin, učenec II. razreda. Odbor udruženja je imel pet rednih sej, na katerih je določal smernice svojega dela in izdelal načrt za delovanje v prihodnjem šolskem letu. Nadzorni učitelj udruženja je bil profesor dr. Kropivnik Riudolf. Kulturno udruženje gojenk drž. učiteljske šole je delovalo pod vodstvom nadzorne učiteljice Kumpove Leopoldine. Priredilo je 7 sestankov s predavanji in z razgovori o občekultur-nih, socialnih in vzgojnih vprašanjih; gojenke III. razreda so obiskovale tečaj za nego dojenčka v Dečjem domu«. Socialno so se udejstvovale tako, da so šivale perilo za dojenčke ter so svoje izdelke poklonile »Decjemu domu«. V udrtuženju je bilo včlanjenih 31 gojenk. Predsedovala mu je Drobnič Ivanka, učenka III. razreda. Podmladek Rdečega križa je bil organiziran v vseh zavodovih oddelkih. Imel je 280 članov oz. članic, in sicer 53 dijakov in 31 dijakinj učiteljišča ter 100 učencev in 96 učenk vadnice. Šolski odbor P. R. K. je bil sestavljen naslednje: predsednica prof. Černej Anica, blagajničarka učiteljica Knez Olga, tajnik učitelj Završnik Rudolf. Vsak letnik učiteljišča je bil naročen na lasten izvod »Glasnika«, vsak vadniški razred pa na mladinsko revijo »Dobro dete«. V okrilju podmladka se je na pobudo nekaterih članov učiteljišeni-kov osnovala dramatska sekcija. Učenci in učenke obeh vadnic so si živahno dopisovali s svojimi sovrstniki z drugih šol v državi. Dekliška vadnica je priredila pod vodstvom učiteljice Olge Knezove lepo uspelo božičnico, pri kateri je obdarovala otroke 25 revnih družin z obleko, s čevlji in z živili, v skupni vrednosti 2000 din. S preostankom nabrane članarine je podmladek podprl socialno delo na šoli ter izpopolnil zbirko zdravil, ki jo je nabavil lani. Trezna mladina. Društvo je letos na novo oživelo. V njem je bilo organizirano vse dijaštvo zavoda. Združenje je imelo tri sestanke, ki so razpravljali o kvarnih vplivih alkoholizma in o protialkoholnem gibanju pri nas. Nadzorna učiteljica Trezne mladine je bila prof. Ercegovac Biserka, predsednik Jocif Janko, učenec II. razreda luičiteljišča, tajnik Šubic Miran, učenec I. razreda. Počitniška zveza (Ferijalni savez). Na zavodu poslujoča 50. podružnica P. Z.« šteje 24 članov. Članarina znaša 35 din, od vsake članarine ostane podružnici po 2 din. Prispevek za S. P. D. je v tekočem šolskem letu izostal, ker P. Z. ni posredovala vpisa v S. P. D., ki hoče ustanoviti svoj mladinski odsek. Podružnico P. Z. je vodil pod nadzorstvom prof. Ivana Repovša upravni odbor: predsednik Trošt Stojan, učenec III. razreda; podpredsednik Pelko Vanda, učenka I. razreda; tajnik Dimnik Peter, učenec II. razreda, in blagajnik Poženel Jelka, učenka III. razreda. Podružnica je delovala v najlepšem redu. Pred koncem šolskega leta si je izvolila na rednem letnem občnem zboru novo upravo: predsednik Trošt Stojan, podpredsednica Pelko Vanda, tajnica Gogala Sonja in blagajnik Bračič Vladimir; revizijski odbor tvorijo: Bud-kovič C., Adlešič M., Pirc F. Podružnica je bila naročena na list »Naša domovina«. Podmladek Jadranske straže za učiteljišče. V podmladku so organizirani vsi učenci in učenke (53 moških in 31 ženskih), skupaj 84 članov in članic. Podmladku je načeloval naslednji odbor: predsednik Pušnar Ivo, učenec III. razireda; podpredsednica Gogala Sonja, učenka II. razreda; tajnica Šetina Breda, učenka III. razreda; blagajnik Trošt Stojan, učenec III. razreda; revizorja Moravec Ana, učenka III. razreda, in Nedog Jože, učenec II. razreda. V minulem šolskem letu je imel podmladek dva občna zbora in sedem odborovih sej. Dne 5. decembra je bilo miklavževanje za ves zavod skupno (za učiteljišče in obe vadnici). Zaradi gmotnih ovir in poznih priprav se je moral nameravani izlet na morje preložiti na prihodnje leto. Premoženja je v blagajni 4.203 Din, več zvezkov pevskih in orkestralnih skladb ter nekaj kostumov za odrske prireditve. Na revijo je naročen vsak razred, dijaška knjižnica in še pet članov posebej. Podmladek je sodeloval tudi pri šolskih prireditvah. Na zadnjem občnem zboru dne 3. junija 1938 je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Pušnar Ivo, podpredsednica Jamnik Nada, tajnika Bračič Vlado in Kodrič Boža, blagajnika Trošt Stojan in Ukmar Nada, praporščak Kačič Marko, revizorji: Poženel Jelka, Smolnikar Marija, Rožaj Robert. Nadzorna učitelja sta: prof. Ivan Kolar in prof. Ercegovac Biserka. Podmladek J. S. na deški vadnici šteje 107 članov. Začetkom šolskega leta je redni občni zbor izvolil novi odbor, ki je razširil propagando za Jadransko stražo po «razredih, na rednih sejah pa je obravnaval vprašanja o notranjem društvenem delovanju. V oktobru je sodeloval član Gvido Deržaj na Jadranski svečanosti v šolskem radiu ter pri Jadranskem dnevu v dvorani železniške direkcije. Vsak razred je bil naročen na mladinsko revijo J. S. Podmlad-karji so med šolskim letom sodelovali pri raznih zavodovih proslavah. Nadzorni učitelj: Deržaj Viljem, vadniški učitelj. Podmladek J. S. na dekliški vadnici je imel 82 članic. Delovanje v Podmladku je bilo zelo živahno. Vsak razred je prejemal po en izvod mladinske revije J. S. Podmladkarice so sodelovale pri šolskih proslavah na zavodu: v oktobru 1937 je nastopila članica Cigoj Lidija skupno s članom P. J. S. deške vadnice v šolskem radiu in na Jadranskem dnevu. Bolehno članico Vovkovo Danijelo bo poslal Podmladek na svoje stroške na letovanje v Bakar. Nadzorna učiteljica: do 31. X. prof. Skaberne Minka, pozneje pa učiteljica Završnik Gizela. VI!. Poučne ekskurzije Poučne ekskurzije in izleti so po čl. 18. zakona o učiteljskih šolah sestavni del šolskega delovanja v prid izobrazbi, vzgoji in zdravju učiteljskega naraščaja; zato so se prirejale tudi v lem šolskem letu, celodnevne in poldnevne ekskurzije, deloma skupne za ves zavod, deloma za posamezne razrede pod vodstvom razrednikov ali predmetnih učiteljev. Ves zavod je priredil naslednje ekskurzije: 10. septembra na velesejem in na novinarsko razstavo, 24. novembra li koncertu bolgarske narodne pesmi, 13. decembra k filmu o Pasteurju, 9. februarja k filmu o Dalmaciji in Bosni ter o kolpskih manevrih. Posamezni razredi pa so imeli še te-le ekskurzije: I. r a z r e d : 13. maja celodnevna ekskurzija na Vrhniko in Logatec. Ogled mlekarne in sirarne. Ogled kraškega sveta. Obisk Cankarjevega doma. — 28. maja majniški izlet na Lisco. II. razred: 16. februarja v Podreče, Praše in Kranj. Obisk Prešernovega in Jenkovega groba ter Jenkove rojstne vasi. — 28. maja majniški izlet v Litijo, na Vače in na Sv. Goro. III. razred: 18. februarja ogled mineraloškega instituta univerze. — 29. marca poldnevna ekskurzija na Ig in v Drago. Ogled ekonomijle veleposestnika Palmeta, ribnikov in gojišč postrvi. — 28. maja majniški izlet v Rogaško Slatino, na Boč in v Poljčane. VIII. Zbirke učil in knjižnice 1. Fizikalna zbirka obsega 424 inventariziranih fizikalnih priprav, izmed katerih pa je zaradi nepreprečljive korozije tekom dolgoletne uporabe 70 odstotkov v slabem ali povsem neuporabnem stanju. Letos se je zbirka pomnožila za e p i s k o p z rezervnimi žarnicami in projekcijskim platnom v vrednosti 2600 din. — Varuh: prof. Miroslav Adlešič. 2. Kemijska zbirka obsega 140 anorganskih snovi, 65 analitičnih raztopin, soli in kislin, 100 organskih snovi in preparatov in množice uporabnih predmetov in sredstev iz porcelana, stekla, roževine, kavčuka i. t. d. Zbirka je bila v letošnjem šolskem letu povsem prenovljena in sipopolnjena, tako da je postal eksperimentalen pouk organske in anorganske kemije v polnem in predpisanem obsegu izvedl jiv. Nakup naštetih tvarin, priprav in poskusnih sredstev je omogočila dotacija kraljevske banske uprave. Kupljeni inventar ima vrednost 5400 Din. Varuh: prof. Miroslav Adlešič. 3. Prirodopisna zbirka: Zoologija: 117 slik in 406 preparatov. Zbirka se je pomnožila za nagačeno regijo iz družine plovcev. Botanika: 67 slik. Somatologija: 44 komadov. Mineralogija: preko 1500 rudnin, priprav za določanje lastnosti rudnin. Geologija: 28 kart in slik, 70 fosilov. — 45 modelov za razne panoge prirodopisnega pouka. — Varuh: prof. Antič Silva. 4. Zemljepisna in zgodovinska zbirka; a) zemljepisnih kart 66; b) zgodovinskih kart 29; c) atlasov, kart, špecijalk, manjših zemljevidov in načrtov 85; d) zgodovinskih in zemljepisnih slik (pokrajinskih) na lepenki 221; e) globusov in reliefov 25 komadov. — Varuh: prof. dr. Kropivnik Rudolf. 5. Risarska zbirka: 240 predlog, 20 aparatov in žičnih modelov, 420 lesenih modelov, 182 raznih predmetov za risanje po prirodi, 21 ptičev, 24 mavčnih kipov, 22 malih lesenih modelov in 28 lesenih poslod. — Varuh: prof. Lapajne Adolf. 6. Muzikalni arhiv vsebuje 571 inventarnih del. V tem številu pa niso všteti glasovi in inštruimentalni parti posameznih del. — Pevsko-pedagoško-literarnih del je 86, revij svetne in cerkvene glasbe 72, violinskih, klavirskih in orgelskih literarnih del je 76. — Instr u- m e n ti: 5 starih klavirjev, 1 harmonij, 1 violina, 3 viole, 1 violončelo, 1 contrabas in 17 notnih stojal. — Varuh: prof. Repovš Ivan. 7. Telovadna zbirka: Inventar telovadnega in igralnega orodja izkazuje 338 kosov. Letos se je nabavila zračna stiskalka za polnjenje nogometnih žog, 1 igla za zavezovanje žog in 25 m vrvi za mrežo za odbojko. — Varuh telovadnega orodja: učitelj telovadbe Zaletel Vinko. 8. Zbirka učil za telovadne igre: 1 žoga za odbojko, 3 žoge z dušo, 2 polni žogi, 20 malih žog, 9 kratkih kolebnic, 3 vrvi, 2 stojali za mrežo, 1 mreža za odbojko, 2 mrežnati košari za košarko, 1 črpalka, 1 tamburin s tolkačem, 2 papirnata valja. — Varuh: učiteljica telovadbe Joža Trdina. 9. Zbirka učil za kmetijstvo in poljedelstvo: 57 kosov raznih modelov, aparatov in orodja; za živinorejo 56 raznih predmetov; za vrtnarstvo, sadjarstvo in čebelarstvo 175 modelov, aparatov in priprav; za gozdarstvo 57 kosov. — Varuh: dipl. agr. Jamnik Alojzij. 10. Zbirka učil za ženska ročna dela: 2 šivalna stroja, 51 učnih knjig in predlog, 77 številk »Bazarja«, 57 raznih učnih pripomočkov. Varuh: učiteljica ročnih del Kump Leopoldina. 11. Zbirka učil za deška ročna dela: Najpotrebnejše orodje za mizarstvo, strugarstvo in lepenkarstvo: 2 skobelnika, 3 mize, 2 omari, 3 skoblji, 2 sponi, 1 kuhalnik za klej, 2 merili za prave kote, 6 dlet, 2 pili, 1 knjigoveška stiskalnica, 1 knjigoveški šivalnik. — Varuh: strokovni učitelj Janko Blaganje. (Opomba. Poleg navedenega šolskega inventarja je v delavnici še železna stružnica, vrtalni stroj in ca 100 kosov raznega orodja, ki pa je last varuha.) 12. Učila za zabavišče (otroški vrtec): Fröbelovi darovi I., II. in III. škatljica; obročki, palice, ploščice; lesene, lepenkaste in papirnate igre, trgovinica z materijalom, 2 umivalnika z garnituro posod za umivanje, petdelna stena za sobico, pletena garnitura, posteljica, 2 manjša in 1 večji voziček za punčke, 5 punčk, košarica za punčke; kredenca s posodo, štedilnik; 12 konj za jahanje; 4 žoge; 31 barvastih slik, 6 gibljivih živali na potezo; deske za modeliranje, škarjice, svinčniki, pletilne igle; grabljice, motike, lopate, žlice, hišice (za igre v pesku). — Varuh: učiteljica-zabavilja Venca jz Slavica. 13. Zbirka učil obeli vadnic vsebuje: slik 378, modelov 71, preparatov 110, rudnin 34, učil za fiziko 77, učil za računstvo 49, slik iz sv. pisma 46. — Varuh: nastavnica Prosenc Ivanka. 14. a) Učiteljska knjižnica ima 4711 vpisanih zvezkov. Prirastek od lanskega leta je 78 zvezkov. Stalno se pomnožuje knjižnica z naslednjimi revijami in časopisi: Čas, Časopis za zgodovino in narodo- pisje, Doni in svet, Geografski vestnik, Glasnik muzejskega društva, Kmetovalec, Kronika slovenskih mest, Ljubljanski Zvon, Misel in delo, Planinski vestnik, Popotnik, Prirodopisne razprave, Slovenski učitelj, Sodobnost, Zbornik za umetnostno zgodovino, Ženski svet, Die Ernährung der Pflanzen. — Knjižnica se preureja po enotnem sistemu katalogizacije. Ureja jo dipl. fil. Iva Šegula, knjižničar: profesor Kolar Ivan. b) Dijaška knjižnica ima 3002 zvezka. Prirastka je od lanskega leta 64 zvezkov. Knjižnica ima 1190 slovenskih, 516 srbsko-hrvatskih in 396 nemških del. Naročena je na naslednje časopise in revije: Feri-jalec, Mentor, Mladika, Naš rod, Podmladek Jadranske straže, Proteus, Soko, Sokolič, Sokolski glasnik, Zvonček, publikacije Mohorjeve družbe, Vodnikove družbe, Slovenske Matice, Slovenske šolske Matice. — Knjižničar: prof. Ivan Kolar. c) Knjižnica obeh vadnic šteje 550 knjig (314 dekliška, 236 deška vadnica). Knjige so le deloma v slabem stanju. Knjižnica se stalno povečuje z letniki mladinskih revij (Naš rod, Zvonček, Vrtec, Jadranska Straža). Na dekliški vadnici so čitale učenke povprečno v II. razredu po 7, v III. razredu po 15, v IV. razredu po 20 knjig. Varuh knjižnice na deški vadnici je naslavnik Oman Oton, na dekliški učiteljica Knez Olga. IX. Telesna vzgoja učencev in učenk 1. Sokol kraljevine Jugoslavije je imel na državni učiteljski šoli 28 moških in 5 ženskih pripadnikov. Na obeh vadnicah je telovadilo pri deci 28 dečkov in 14 deklic. Evidenco o sokolskem udejstvovanju vse šolske mladine sta vodila poleg razrednikov oba telovadna učitelja Trdina Jožica in Zaletel Vinko. Poleg predpisane in obravnavane učne tvarine sta telovadna učitelja opozarjala dija-štvo na veliki vzgojni pomen sokolstva pri vzgoji naroda v duhu narodnega in državnega edinstva. 2. Plavanje. Dijakom se je stalno priporočalo plavanje, kar jim bo koristilo v njihovem bodočem poklicu kot narodnim učiteljem pri telesni vzgoji mladine. Na pobudo telovadnega učitelja Zaletela Vinka je priredila letos Prva jugoslovanska plavalna šola v zimskem kopališču športnega kluba »Ilirija« od 16. do 25. maja plavalni tečaj za dijake zavoda. V tem tečaju so dobivali dijaki teoretični in praktični pouk v plavanju. Poučevali so zdravniki in priznani plavalni strokovnjaki. Temata posameznih predavanj so bila: 1. Splošno o plavanju (Kogovšek). 2. Funkcija telesnih organov pri plavanju. 3. Higiena plavanja (dr. Brecelj). 4. Kako navajam otroka na vodo? (Fax). 5. Prva pomoč v nezgodah (dr. Novak). 6. Plavalni stili (Kra-maršič). 7. Skoki (Kramaršič). 8. Kako naučim otroka plavati? (Kogovšek). 9. Igre v vodi (Otruiba). 10. Crawl (Kramaršič). 11. Reševanje pred mokro smrtjo (dr. Novak). Udeležba je bila redna in ves teoretični in praktični pouk je obiskovalo 25 dijakov. Nadzorstvo v tečaju je imel ves čas telovadni učitelj Zaletel Vinko. Uspeh tečaja je bil prav dober. Ravnateljstvo izreka na tem mestu svojo najtoplejšo zahvalo Prvi jugoslovanski plavalni šoli. Plavati zna 50 dijakov in 30 dijakinj, to je skoraj 100% vsega dijaštva. Na obeh vadnicah zna plavati 51 dečkov in 59 deklic. 3. Smučanje. Ker je redni telesnovzgojni pouk na ljudskih šolah v zimskih mesecih, kjer šole nimajo telovadnic, zelo otežkočen ali pa sploh prekinjen in ker razsežni šolski okoliši, posebno v hribovitih krajih povzročajo pozimi nereden šolski obisk, se je posebno priporočalo dijakom gojenje zimskih športov, t. j. sankanja, drsanja, posebno pa smučanja. Da bi si bodoči učitelji pridobili v smučanju popolno znanje, je na prizadevanje banovinskega referenta .Jerasa Josipa kr. banska uprava omogočila dijakom III. letnika ljubljanske in mariborske učiteljske šole osemdnevni smučarski tečaj na Rakitni. Ker se zaradi kratkih božičnih počitnic ni mogel izvesti ves tečaj, se je vršil samo štiridnevni tečaj od 26. do 29. decembra. Tečaj je obiskovalo 9 ljubljanskih in 13 mariborskih učiteljiščnikov. Nadzorstvo nad dijaki v tečaju je imel telovadni učitelj Zaletel Vinko, kot strokovna smuška učitelja pa sta bila tečaju prideljena učitelja SicherI J. in Kveder J. Organizacija tečaja je bila odlična. Od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure so se dijaki vadili na terenu, od 7. do 8. ure zjutraj, od 17. do 19. in od 20. do 21. zvečer pa so poslušali strokovna predavanja. Strokovna predavanja so bila naslednja: 1. Smuiška oprema in ohranjevanje opreme. 2. Smučke in njih izdelava. — 3. Zgodovina smučarstva. — 4. Zimska turistika in nevarnosti v planinah. — 5. Orientacija v planinah. — 6. Metodika smučarskega pouka v osnovni šoli. — 7. Besard busola in njena uporaba. 8. Organizacija smučanja v šoli, med narodom in v vojski. — 9. Poškodbe in prva pomoč pri smučanju. Vsako jutro od 7. do 8. ure pa so se teoretično obravnavali smuški liki, ki so jih nato učenci vadili na terenu. Zdravstveno nadzorstvo nad dijaki je imela gospa dr. Lunačkova. Tečaj je zakl jučil v imenu kr. banske uprave banovinski referent Jeras Josip z lepim bodrilnim govorom. Uspeh tečaja je bil za ta kratki čas dober. Razpoloženje in soglasje je med dijaki obeh učiteljskih šol bilo prav dobro, disciplina vzorna. Zdravstveno stanje je bilo izvrstno, omembe vrednih nezgod ni bilo. Ravnateljstvo izreka na tem mestu najtoplejšo zahvalo kr. banski upravi, ki je z gmotno podporo omogočila ta tečaj, in vsem, ki so pripomogli, da se je tečaj vršil v tako vzornem redu. Na zavodu zna smučati 43 dijakov in 27 dijakinj. Na obeh vadnicah pa zna smučati 66 dečkov in 12 deklic. Drsati se na ledu zna 62 dečkov in 53 deklic. X. Podporna akcija za siromašne učence in učenke A. Podporno društvo. »Podporno društvo za učence državne učiteljske šole v Ljubljani« je imelo svoj peti redni občni zbor dne 28. januarja 1938. Predsedoval mu je odbornik dr. Kropivnik Rudolf, ki se je pred pričetkom zbora v toplih besedah spomnil umrlega predsednika direktorja Marolta Nandeta. Podal je predsedniško in tajniško poročilo o poslovanju odbora v minulem upravnem letu, ker je bivši tajnik dr. Gogala Stanko dodeljen v tem šolskem letu I. drž. realni gimnaziji. Na rednih in izrednih sejah je sklepal odbor o podpornem delovanju na zavodu, o višinah podpor ter o nakupu in razdelitvi knjig iz podporne zaloge. Občni zbor je izvoli! naslednji upravni odbor za novo upravno leto: predsednik direktor Dolenec Ivan, tajnica profesorica Černej Anica, blagajnik vadniški učitelj Završnik Rudolf. Novi odbor je na rednih sejah razpravljal o podelitvi podpor siromašnim učencem ter o nabavi Slovenskega pravopisa (Breznik-Ramovš) in Nemško-slovenskega slovarja (Janežič-Bartel) za vse učence drž. učiteljišča. Nabavo je tudi izvedel in sicer tako, da je naklonil v ta namen okoli 2000 din podpore. Nekateri učenci so dobili obe knjigi ali eno izmed njih zastonj, nekateri so plačali zanje polovico cene, nekateri pa so poravnali izdatek v celoti. Podporno društvo je založilo ob nakupu knjig ves znesek, učenci so tekom leta odplačevali dolg. Poročilo o računu dohodkov in izdatkov za čas od 15. junija 1937 do 31. decembra 1938. Dohodki: 1. Imovina dne 15. junija 1937 ..................din 13.020-72 2. Članarina............................................ 270-75 3. Prostovoljni prispevki pri praktičnih učit. izpitih . „ 5.050-— 4. Obresti............................................... 454-— Izdatki: 1. Podpore dijakom.......................................din 290— 2. Manipulacijski stroški in kolki.......................„ 30-50 Imovina dne 31. decembra 1937 ........................„ 18.474-97 Skupaj . . . din 18.795-47 Po sklepu računov za 1.1937. je imelo društvo do 15. junija še naslednje dohodke in izdatke: Dohodki: 1. Imovina dne 1. januarja 1938 .......................din 18.474-97 2. članarina..............................................„ 155-— 3. Delna vrnitev stroškov za kupljene knjige ... „ 1.747-50 4. Prostovoljni prispevki pri prakt. učiteljskih izpitih „ 3.800-— Skupaj . . . din 24.177-47 Izdatki: 1. Podpore dijakom..........................................din 2.979- 2. Nabave knjig..............................................„ 3.712-- 3. Manipulacijski stroški....................................„ 38-— Imovina dne 15. junija 1938 „ 17.448-47 Skupaj . . . din 24.177-47 Primerjava : Končna imovina 15. junija 1938 .............................din 17.448-47 Začetna imovina 15. junija 1937 .............................„ 13.020-72 Društvena imovina se je povečala za....................din 4.427-75 Društvena imovina je naložena: 1. V Drž. hipotekarni banki, podružnica v Ljubljani, vložna knjižica št. 1118................................din 17.084-— 2. V Poštni hranilnici, podružnica v Ljubljani, ček. rač. št. 16.426 185-97 3. V ročni blagajni je........................................... 178-50 Končna imovina dne 15. junija 1938 .....................din 17.448-47 15. Banovinske štipendije in podpore. Kr. banska uprava je podelila (z odlokom IV. No. 650/2 z dne 17. januarja 1938) za šolsko leto 1937/38 učencem našega zavoda dve štipendiji v skupnem znesku din 2000 in (z odlokom IV. No. 650/3 z dne 17. januarja 1938) dve podpori v skupnem znesku din 600. Štipendijo po 1000 din sta prejela Jemec Marija, učenka II. razreda drž. učiteljske šole, in Černe Franc, učenec I. razreda, podporo po 300 din pa sta dobili Drobnič Ivanka, učenka III. razreda, in Moravec Ana, učenka III. razreda. XI. Zdravstveno stanje šolske mladine A. Poročil« socialno-medicinskcga oddelka Higienskega zavoda, odseka za socialno-zdravstveno zaščito dijaštva. V šolskem letu 1937/38 je bil izvršen po zakonu o zdravstveni zaščiti učencev predpisani sistematski zdravniški pregled dijakov na zavodu. Zdravstveno stanje je v splošnem dobro. Težji organski defekti niso bili ugotovljeni. Razveseljivo je dejstvo, ki ga kaže statistična primerjava z rezultati zadnjih let, da postaja odstotek dijaštva brez vsakršnega defekta na srednjih in strokovnih šolah od leta do leta večji. Nedvomno imajo znatno zaslugo pri tem napredku obvezni zdravniški pregledi, ki spremljajo dijake na podlagi zakonskih predpisov od vstopa v osnovno šolo dalje v rednih presledkih, najmanj pa vsako četrto šolsko leto. Vsak zdravniški pregled, tudi če ne bi bil spojen s strokovnimi nasveti in intervencijami, pomeni že sam po sebi spodbudo, da se posveti dobi šoloobveznosti, ki je obenem doba najintenzivnejšega razvoja, vsestranska pozornost. Čim bolj smotrena je pažnja, tem večja je možnost nemotenega nadaljnjega razvoja. To velja v enaki meri za odpravo ugotovljenih defektov kakor za vse ukrepe zdrav-stveno-zaščitnega značaja. Dočim je pred par leti znašal odstotek dijakov brez defektov v srednjih šolah le 5 do največ 7 %, kaže letošnja statistika porast na povprečno 12.2, v višjih razredih še znatno več, celo do 23.5. Sicer je ta razlika med dijaki višjih in nižjih razredov obstojala od začetka, v glavnem radi tega, ker z leti raste razumevanje za potrebne korekcije vseh vrst, zlasti za popravilo zob in nezdrave telesne drže. Oboje moramo šteti med zdravstvene nedostatke in ker so procentualno najštevilnejši, moramo vprav njim posvetiti posebno pažnjo. In zadnja leta se uspeh te rastoče pažnje začenja opažati v izdatnejši meri tudi na dijaštvu prvih srednješolskih razredov, kakor dokazujejo najnovejše statistike. Ker je delo šolskih zdravnikov v zadnjih letih doseglo tako viden napredek, je upravičeno upanje, da bo z rastočo zdravstveno pro- sveto med starši in mladino odstotek brezdefektnosti ob vstopu v srednjo šolo še stalno rasel. S tem dejstvom je tudi najbolje potrjena važnost in potreba rednega zdravniškega nadzorstva dijakov, ki dolgo časa ni našel zasluženega upoštevanja. Še ena ugotovitev, ki jo kaže pregled izvršenega dela, zasluži poseben poudarek, da se namreč dijaštvo v čim dalje večjem obsegu obrača na šolsko-zdravniški urad zaradi posvetovanja. Posveti s starši v primeri z njimi daleč zaostajajo. Razmerje med številom posvetov z dijaki in s starši za leto 1937. znaša za vse ljubljanske srednje šole 4763 proti 197. Z drugimi besedami: pretežna večina staršev, oz. njihovih namestnikov čuti potrebo po posvetu s šolskim zdravnikom šele tedaj, ko je otrok očitno bolan. Da bi se informirali o splošnem zdravstvenem stanju in morebitnih defektih, ki ogražajo otrokov normalni razvoj, ta potreba pri pretežni večini staršev še ni prišla do izraza. Želeti bi bilo, da starši in njihovi namestniki v bodoče pokažejo več zanimanja za rezultate zdravniškega pregleda, kakor tudi za razna zdravstveno-vzgojna vprašanja, ki čakajo rešitve. CO 00 (M 00 -a 00 Oj oo co (M GG CO - GO w CO K' o JZ 05 CO c. co GS CO a. co co co 00 co co 00 co co co (M a. -N šolski kuhinji Nj. Vel. kraljice Marije se je hranilo 8 dijakov učit. šole. V počitniških kolonijah drz. sol. poliklinike so bile o učenke. XII. Klasifikacija (Debeli tisk z zvezdico (*) znači odličen, debeli prav dober in navadni tisk dober učni uspeh. Poleg imena je naveden rojstni kraj.) A. Državna učiteljska šola. I. ra Razredni starešina- 1. Adlegič Milan, Ljubljana 2. Ajdič Bojan, Bohinjska Bistrica 3. Bezlaj Matej, Zg. Kašelj 4. Boh Anton, Ljubljana 5. Černe Franc, Zg. Kašelj 6. Horvat Andrej, Goriča vas-Kočevje 7. Lenič Jernej, Turjak 8. Leskovšek Anton, Toplice pri Zagorju 9. Mihelčič Alfonz, Ihan - Kamnik 10. Petrovčič Ladislav, Litija 11. Rijavec Milan, Bruna vas - Krško 12. Rožaj Robert, Trbovlje Popravni 25. Balderman Rudolf, Virmaše -Škofja Loka, iz matematike z r e d. prof. Černej Anica. 13. Šubic Miran, Ljubljana 14. Toni Vinko, Vevče 15. Vider Ciril, Tržič 16. Ačkun Eva, Studence - Hrastnik 17. Cesar Majda, Ljubljana 18. Gostič Nada,, Mozelj - Kočevje 19. Hrga Gabrijela, Sv. Križ pri Rog Slatini 20. Kodrič Boža, Hrastnik 21. Kokotec Milena, Osilnica - Čabar 22. Lenard Milena*, Turjak 23. Medic Ana, Loka - Črnomelj 24. Polko Vanda*, Toplice - Zagorje izpit imata: 26. Konšek Franc, Trojane,, iz matematike II. razred. Razredni starešina: prof. KoJar Ivan. 1. Berlot Ljuban, Ljubljana 2. Bidovec Ivan, Kranj 8. Cvenkel Franc, Ljubno pri Radovljici 4. Dimnik Peter, Ljubljana 5. Drinovec Jože, Laze 6. Jocif Janko, Koprivnik pri Radovljici 7. Kramberger Alojzij, Bistrica [pri Mokronogu 8. Kutin Julij, Ljubljana 9. Mihevc Anton,, Velike Lašče 10. Mikuž Miroslav, Šmarje pod Ljubljano 11. Mokorel Aleksander, Žužemberk 12. Nainar Leopold, Škofja Loka 13. Novačan Stane, Moravče 14. Pirc Ferdo, Ljubljana 15. Račič Marko, Adlešiči 16. Spreizer Dušan, Ljubljana 17. Strauss Rudolf, Ljubljana 18. Šetina Miloš, Črnomelj 19. Valentinčič Ciril, Ljubljana 20. Vene Vincenc, Ljubljana 21. Verbič Jože, Vrhnika 22. Cimperšek Marjeta*, Sevnica 23. Del Linz Breda*, Ljubljana 24. Dolinšek Marija, Jesenice 25. Gogala Sonja*, Ljubljana 26. Jamnik Nada, Ljubljana 27. Jemec Marija*, Senožeti 28. Kurnik Majda, Velenje 29. Peric Marta,, Sedlarjevo, Šmarje pri Jelšah Popravni 33. Globočnik Martin, Poženk, iz Poslan ja 34. Nedog Jože, Poljče pri Begunjah, iz goslanja 35. Rajer Albert, Lokavci (Italija), iz matematike 30. Robič Irena, Kranjska gora 31. Smolnikar Marija, Ljubljana 32. Ukmar Nada, Žužemberk izpit imajo: 36. Tomažič Alfred,, Domžale, iz goslanja 37. Javornik Pavla, Studenec-Ig, iz goslanja III. razred. 1. Ambrož Pavel, Grobišče pri stojni (Italija) 2. Bračič Vladimir, Sv. Barbara v Halozah 3. Brezovec Ciril, Škofljica 4. Budkovič Cvetko, Ljubljana 5. Dragar Oskar, Dol pri Hrastniku 0. Kolenc Dušan, Zagorje ob Savi 7. Lobe Milan, Zagradec 8. Pušnar Ivan, Slov. Bistrica 9. Slapšak Vinko, Prestranek (Ital.) 10. Trošt Stojan*, Podstenje pri Ilirski Bistrici (Italija) 11. Žagar Jakob, Iška vas 12. Arnež Marija*, Jesenice 13. Cerut Vida, Truška, Koper (Italija) 14. Cilenšek Zora, Ptuj 15. Drobnič Ivanka, Stari trg pri Ložu 16. Lobe Danica, Zagradec 17. Moravec Ana, Slavina (Italija) 18. Poženel Jelka*, Ljubljana 19. Šetina Breda, Ljubljana 20. Šimnovec Jožefa, Ljubljana 21. Zupančič Silva, Ljubljana Razredni starešina: prof. dr. Kropivnik Rudolf. Po- IJ. Deška vadnica. I. razred. Razredni starešina: vadniški učitelj Završnik Rudolf. 1. Aplenc Andrej, Ljubljana 2. Arko Dragotin, Ljubljana 3. Bajc Oton*, Ljubljana 4. Baich Teodor*, Ljubljana 5. Blumaucr Peter*, Ljubljana 6. Černivec Miroslav*, Bjelovar 7. Fakin Leopold, Ljubljana 8. Florjane Vladislav, Ljubljana 9. Globočnik Božidar, Ljubljana 10. Goluber Andrej, Ljubljana 11. Grujič Milenko, Ljubljana 12. Hafner Jožef*, Ljubljana 13. Hren Branko, Ljubljana 14. Jeglič Janez*, Predtrg 15. Kovač Jožef*, Rudnik 16. Lavrič Lavrencij, Ljubljana 17. Lokar Vladimir*, Ljubljana 18. Marinko Milan, Ljubljana 19. Mihič Vekoslav, Beograd 20. Mušič Ivan*, Ljubljana 21. Porenta Marko, Ljubljana 22. Rožman Marko*, Ljubljana 23. Schiffer Ervin*, Ljubljana 24. Skubic Tomislav*, Ljubljana 25. Savnik Boris, Ljubljana 26. Tavčar Ivan*, Ljubljana 27. Vidmajer Janez, Ljubljana 28. Vilfan Vinko, Ljubljana 29. WohiI)z Mihael, Ljubljana 30. Zalesjak Henrik, Ljubljana II. razred. Razredni starešina: vadniški učitelj Deržaj Viljem. 1. Babšek Dimitrij, Ljubljana 2. Barili Vekoslav, Maribor 3. Basaj Aljoša*, Ljubljana 4. Bricelj Marko*, Ljubljana 5. Damaska Velimir*, Zagreb 6. Dereani Jakob, Ljubljana 7. Deu Jurij, Ljubljana 8. Fuks Anton, Ljubljana 9. Gabrijelčič Anton*, Stara Loka 10. Gorjanc Ivan, Ljubljana 11. Goriup Danilo, Ljubljana 12. Hanuš Janez, Beograd 13. Ilren Dušan*, Ljubljana 14. Jeglič Željko*, Ljubljana 15 Jerala Zdenko, Ljubljana 16. Kobal Janez*, Ljubljana 17. Kolar Sergej, Ljubljana 18. Kranjec Marko, Ljubljana 19. Kuhar Rudolf, Ljubljana 20. Lephamor Štefan, Ljubljana 21. Mihič Ivan, Dol. Logatec 22. Mudrovčič Josip*, Ljubljana 23. Novak Nebojša*, Ljubljana 24. Oblak Peter*. Ljubljana 25. Ogorelec Dušan*, Ljubljana 26. Pičman Lovrenc*, Ljubljana 27. Pintar Luka*, Ljubljana 28. Remec Andrej, Ljubljana 29. Rus Veljko, Višnja gora 30. Sežun Marjan*, Ljubljana 31. Šircelj Jožef, Ljubljana 32. Šporn Anton, Ljubljana 33. Turk Borut, Ljubljana 34. Turk Josip*, Ljubljana 35. Urbanc Vladimir, Gaberje 36. Verhovec Teodor, Ljubljana 37. Zorko Dimitrij, Ljubljana 38. Žitko Stanislav*, Ljubljana III. razred. Razredni starešina: nastavnik Oman Oton. 1. Antekolovič Božidar, Zagreb 2. Černe Marko, Ljubljana 3. Deržaj Gvido*, Ljubljana 4. Deu Marko, Ljubljana 5. Erldavec Pavel, Ljubljana 6 Grablovic Feodor, Gradec (Nemčija) 7. Jakša Iztok*, Ljubljana 8. Jovan Janko, Praga (CSR) 9. Kainonšek Marko, Ljubljana 10. Kapus Franc*, Medvode 11. Kovač Samo*, Ljubljana 12. Kranjec Janez*, Ljubljana 13 Kržan Ciril, Ljubljana 14. Lukič Franc*, Ljubljana 15. Marčič Marko*, Ljubljana 16. Marinko Janez, Komanija 17. Miklič Edvard*, Ljubljana 18. Mirtič Ivan, Ljubljana 19. Mis Franc, Ljubljana 20. Novak Aleksander*, Ljubljana 21. Perless Heini, Ljubljana 22. Prosenc Nikolaj* Ljubljana 23. Repovš Ivo*, Ljubljana 24. Sivec Ivan*, Kočevje 25. Smole Ivan, Ljubljana 26. Soss Nikolaj*, Ljubljana 27. Urlep Frančišek, Ljubljana 28. Verovšek Mihael, Ljubljana 29. Zupančič Črtomir*, Ljubljana Ni izdelal: 30. Žitnik Peter,, Ljubljana IV. razred. Razredni starešina: vadniški učitelj Sežun Andrej. 1. Batistič Mirjan*, Sp. Hudinja 2. Brelih Sava, Ljubljana 3. Cvirn Stanko, Ljubljana 4. Černe Jernej, Ljubljana 5. Dac ar Dimitrij, Ljubljana 6. Fugina Stanislav, Maribor 7. Gorečan Dušan*, Ljubljana 8. Hribar Andrej*, Ljubljana 9 Janežič Zvonimir, Ljubljana 10. Jerman Aleksander, Kočevje 11. Kuhe'lj-Kastelic Boris, Ljubljana 12. Kit Dušan, Ljubljana 18 Klun Fedor*, Ljubljana 14. Koblar Lovro, Ljubljana 15 Kolarič Marijan*, Ljubljana 16. Kosler Hubert, Ljubljana 17 Kuhar Andrej*, Dev. Mar. v Polju 18. Lephamer Ivan, Ljubljana 19. Likar Boris*, Ljubljana 20. Martinc Anton, Ljubljana 21. Mikeš Jožef, Ljubljana 22. Miklič Karel, Ljubljana 23. Mravljo Dušan, Ljubljana 24. Muster Aleksander,, Krmelj 25. Nedelko Ivan, Studenci pri Mariboru 26. Oblak Marko*, Sv. Gregor nad Ortnekom 27. Otujac Dušan, Ljubljana 28. Pipp Bojan, Ljubljana 29. Rudolf Stojan, Ljubljana 30. Smole Anton*, Ljubljana 31. Schiffrer Nikolaj, Ljubljana 32. Trošt Janez, Ljubljana 33. Vakselj Bojan, Ljubljana 34. Veber Tomaž, Ljubljana 35. Stojanovič Aleksander, Kragujevac Neredovan zaradi bolezni: Udir Marijan, Ljubljana C. Dekliška vadnica. 1. razred. Razredni starešina: vadniška učiteljica Žitko Anica. 1. Babnik Verica*, Ljubljana 2. Brumen Tajda*, Ljubljana 3. Erker Metka, Ljubljana 4. Golmajer Janka*, Ljubljana 5. Kadunc Majda*, Ljubljana 6. Kambič Nevenka*, Ljubljana 7 Lapajne Verica*, Ljubljana 8. Mandelj Ariadna*, Ljubljana 9. Marčec Marina*, Ljubljana 10. Merčun Nina*, Ljubljana 11. Milanovič Dušanka, Ljubljana 12. Mosettig Marija, Ljubljana 13. Obid Majda*, Krško 14. Pestator Marta, Ljubljana 15. Peterka Brna*, Domžale 16. Pirc Ksenija*, Ljubljana 17. Potnik Nada*, Ljubljana 18. Polanc Nuška, Ljubljana 19. Pretnar Stanka,, Ljubljana 20. Pustovrh Frančiška, Ježica 21. Rakuljič-Zelov Jelena*, Gradec (Nemčija) 22. Rossi Vladka, Ljubljana 23. Ručigaj Jakobina, Ljubljana 24 Samec Janja*, Ljubljana 25. Seršič Vidojka*, Ljubljana 26. Sever Marijana*, Ljubljana 27. Stern Eva*, Ljubljana 28. Schiffer Eva*, Ljubljana 29. Štefančič Dragica, Ljubljana 30. Štrukelj Jožica*, Ljubljana 31. Vesel Magdalena*, Ljubljana 32 Virant Marija. Ljubljana 33. Vodišek Breda*. Ljubljana 34. Weibl Majda, Ljubljana 35. Žabjek Nasta, Ljubljana 36. Ženko Helena*, Dunaj (Nemčija) II. razred. Razredni starešina: nastavnica Prosenc Ivanka. 1. Bajželj Marijana*, Ljubljana 2 Barbič Ana, Ljubljana 3. Bartl Alenka*, Ljubljana A Blažič Marija Ana*, Ljubljana 5. Božič Amalija*, Stara vas pri Vidmu 6 Črne Ljudmila, Ljubljana 7. Dekleva Alenka*, Ljubljana 8 Egger Vera, Ljubljana 9 Est Sonja*, Ljubljana 10. Fejzagič Slobodanka*. Beograd 11. Hribernik Hildegarda*, Maribor 12. Kambič Tatjana, Ljub jana 13. Kolti Marija*, Ljubljana 14. Kocijan Milica*, Ljubljana 15. Kratochwil Majda*, Ljubljana 10. Lehpamer Sonja*, Ljubljana 17. Lobe Milena*, Zagradec 18. Makovec Edita*, Ljubljana 19. Ncdo'ko Marjeta, Studenci pri Mariboru 20. Oroliek Aleksandra, Ljubljana 21. Orehek Marjeta, Ljubljana 22. 5*i k u s Ines, Trst 23. Polc Ana*, Ljubljana 24. Praprotnik Marija, Ljubljana 25 Sajko Rosanda*, Ljubljana 23. Steržinar Božidara, Ljubljana 27. Tabor Majda, Ljubljana 28. Tanči k Danica*, Ljubljana 29. Tiringer Jasna*, Ljubljana 30 Tominec Mija*, Slovenjgradec 31. Trinkaus Milena, Ljubljana 32. Vovk Danijela*, Ljubljana III. razred. Razredni starešina: vadniška učiteljica Knez Olga. 1. Cerjak Neda*, Krško 2. Čapek Erika, Ljubljana 3 Černej Aleksandra*, Slov. Bistrica 4, Franetič Marija,, Ljubljana 5 Gliha Marta*, Ljubljana 6 Goričar Francka*, Ljubljana 7. Grujič Mir j ana, Osijek 8. Haszlakiewicz Josipina*, Ljubljana 9. .Teras Eva*, Ljubljana 10. .Tug Božena, Ljubljana 11. Košir Antonija, Ljubljana-Moste 12. Kramar Marijanca*, Ljubljana 13 Merčun Dagmar, Ljubljana 14. Miklavčič Mirjam*, Ljubljana 15. Ogorelec Ljubica*, Ljubljana 16. Osterman Milena*, Ljubljana 17. Paulič Rut, Železna Kapla (Nemčija) 18. Pleničar Boža*, Ljubljana 19. Sfiligoj Jasna*, Gradec (Nemčija) 20. Skalicky Zdenka*, Novo mesto 21. Stern Ena*, Ljubljana 22. Savnik lilga, Ljubljana 23. Tevž Zdenka, Ljubljana 24. Triler Marijanca, Ljubljana 25. Trost Vida, Ljubljana 20. Turel Mirjana*, Ljubljana 27. Vahen Vera, Ljubljana 28. Vodnik Marijanca*, Ljubljana 29. Volčič Marica, Ljubljana 30. Volčič Mirjam*, Maribor-Krčevina IV. razred. Razredni starešina: vadniška učiteljica Završnik-Sedlak Gizela. 1. Adamič Nikolaja, Ljubljana 2. Ahtik Breda, Ljubljana 3. Ambrožič Marta*, Ljubljana 4. Basaj Sonja*, Ljubljana 5. Blumauer Ruža*, Ljubljana 0. Bohinc Bronislava, Ljubljana 7. Budič Sonja*, Ljubljana 8. Cigoj Lidija*, Ljubljana 9. Ferjančič Irena*, Ljubljana 10. Finžgar Breda, Trbovlje 11. Flere Marion*, Ljubljana 12. Funk Gizela, Niš 13. Hlebš Tatjana, Ljubljana 14. Jager Sonja, Ljubljana 15. Jenčič Dragotina, Ljubljana 10. Kregelj Dragica, Ljubljana 17. Lapajne Jelena, Ljubljana 18 Mareš Ada, Vel. Kikinda 18. Mazovoc Marjeta*, Ljubljana 20. Milovanovič Jelena, Ljubljana 21. Mrzljak Marija*, Novi Vinodol 22. Novak Silvija*. Ljubljana 23. Rozman Marija Stanka, Ljubljana 24. Saksida Tugoniira, Ljubljana 25. Škrk Štefanija, Ljubljana 26. Vran Vida, Ljubljana C. Otroški vrtec. Razredni starešina: učiteljica Vencajz Slavica. Deklice: 1. Batistič Tamara, Ljubljana 2 Boskovič Sonja, Ljubljana 3. Čuk Milena, Postojna 4. Deržaj Blažiča, Ljubljana 5. Dogan Martina, Ljubljana 6. Dremelj Zvonka, Ljubljana 7. Fischer Anica, Lubljana 8. Jeršič Alenka, Ljubljana 9. Kikelj Nada, Ljubljana 10. Kimeswenger Marjanca, Ljubljana 11. Kobi Lilijana, Ljubljana 12. Kramar Metka, Ljubljana 13. Lobe Olga, Zagradec 14. Natlačen Nežica, Ljubljana 15 Ručigaj Tatjana, Ljubljana 16. Rus Helenca,, Ljubljana 17. Schweiger Marija, Ljubljana 18. Škof Vlasta, Ljubljana 19. Tiringer Breda, Mežica Dečki : 1. Dominko Milenko, Ljubljana 2. Grčar Stanko, Ljubljana 3. Grm Marko, Ljubljana 4. Hribar Igor, Beograd 5. Kolerič Janko, Ljubljana 6. Kovač Pavel, Novo mesto 7. Kušar Janezek, Ljubljana 8. Martelanc Marko,, Ljubljana 9. Martelanc Jošt, Ljubljana 10. Metlika Ivo, Ljubljana 11. Pelan Staš, Ljubljana 12. Polc Franci, Ljubljana 13. Poselil Saša, Sevnica 14. Rathner Valter, Ljubljana 15. Ribarič Marjan, Ljubljana 16. Toni Ladko, Ljubljana 17. Urek Stanko, Ljubljana 18. Vilhar Jakec, Ljubljana 19. Vrančič Janezek,, Ljubljana 20. žužek Tonček, Ljubljana XIII. Statistika. A. Število učencev in učenk. a) Učiteljska Sola. V začetku šolskega leta 1937/38 I. Razred II. III. Skupaj m. ž. m. ž. m. ž. m. ž. vseh Na novo vpisani 14 10 14 10 24 Napredovali iz nižjega razreda istega zavoda — — 24 10 10 8 34 18 52 Ponavljajo razred istega zavoda . . . 4 — 1 — — — 5 — 5 Prišli od drugod 2 1 2 1 4 5 Skupaj . . . 18 10 25 12 11 10 54 32 86 Odšli v druge šole 1 1 1 Odstranjeni po čl. 40. pravil o vedenju _ — — _ — — — Zapustili šolo iz drugih vzrokov . . . 1 — — — — — 1 — 1 Odstranjeni po čl. 43. toč. 1 zak. o sr. š. — — Umrli Koncem šolskega leta 1937/38 .... 17 9 25 12 11 10 53 31 84 1>) Vadnica. V začetku šolskega leta 1937/38. Deška Skupno Dekliška Skupna OlroSki vrtec Rrazred Razred 1. 2. 3. 4. m. 1. 2. 3. 4. ž. m. ž. Na novo vpisani 29 29 35 35 20 20 Napredovali iz nižjega razre- da istega zavoda .... 37 31 34 102 — 32 28 24 84 — — Ponavljajo razred istega za- voda Prišli od drugod 1 1 - 2 4 1 — 2 2 5 — — Skupa) . . . 30 38 31 36 135 36 32 30 26 124 — — Odšli v druge šole .... 1 1 _ _ Zapustili šolo iz drugih vzrokov Umrli . . Koncem šolskega leta 1937/38 30 38 30 36 | 134 36 32 30 26 124 20 20 B. Učni uspeli. a) U£llcl|»ka Sol». Razred V % Uspeli I. II. lil. m. i. m. ž. m. i. m. z» '.seli m. ž. vseli Odličen 2 4 1 2 1 8 9 1-89 25-80 10-72 Prav dober 7 3 10 6 8 8 25 17 42 47’17 5484 50-00 Dober 8 4 11 1 2 — 21 5 26 39-62 16-13 1 30-95 Izdelajo razred . . . 15 9 21 11 11 10 47 30 77 88-08 90-77 91-67 Imajo razredni izpit (za radi bolezni) . . . Imajo popravni izpit iz enega predmeta . 2 4 1 ! 6 1 7 11-32 3-23 8-33 Ponavljajo razred . . Izgube pravico do šol. po § 43 zak. o sr. š. . — — - — — — — — — — — Skupaj . . . 17 !) 25 12 11 10 h j 3! 84 100 100 100 b) Vadnica. Deška Dekliška Uspeh Razred Skupno v°/o Razred || Skupno v % 1. 2. 3.| 4.; m. m. 1. 2. 3. 4.1 ž. 1 ž. Odličen 12 16 14 9 51 38-06 23 19 17 K) 69 55"65 Prav dober 14 19 9 15 57 42-53 8 10 10 12 40 32-26 Dober 4 3 6 H 24 17-91 5 3 3 4 15 12-09 Skupaj . . . 30 38 29 35 132 98-50 36 32 30 26 124 100 Izdelajo razred . . . Zaradi bolezni neoce- 30 38 29 35 132 98-50 36 32 30 26 124 100 njeni 1 1 0-75 Razred bodo ponavljali — — 1 — 1 075 — — — Skupaj . . . 30 38 [30 3G ! 134 100 36 1 32 1 30 i 26 124 100 XIV. Diplomski učiteljski izpiti A. UCKeljski diplomski izpiti v avgustu 1937. Popravni učiteljski diplomski izpiti so se vršili v dneh od 28. do 30. avgusta 1937 pod predsedstvom direktorja Marolta Nandeta. K izpitu so se prijavili, ga z uspehom napravili in so bili s tem usposobljeni za učiteljsko službo na ljudskih šolah naslednji učiteljski pripravniki (-ce): Blagajne Vida, Dobnikar.Vinko, Fojkar Maksimilijan, Germek Vladimira, Gorišek Bogomira, Kodre Milena, Kranjc Ana, IMiberšek Marijan, Praznik Marija, Ropič Alojzija, Ulaga Ferdinanda in Žitnik Vincenc. Temata za pismene naloge pri popravnih učiteljskih diplomskih izpitih so bila: 1. iz pedagoške skupine: Komensky in sodobna pedagogika. 2. iz narodnega jezika: a) iz slovenščine: Šestnajsto stoletje v slovenski literaturi; b) iz srbohrvaščine: Lirika XIX. veka. 3. iz nemščine: Goethe, Dichtung und Wahrheit. (Od 34. vrste na strani 22. do 18. vrste na strani 23., prevod v slovenščino.) V juniju 1937 je napravilo učiteljski diplomski izpit 14 pripravnikov in 9 pripravnic, v avgustu 4 pripravniki in 9 pripravnic, skupno v letu 1937. torej 17 pripravnikov in 18 pripravnic. H. Učiteljski diplomski izpiti v juniju 1938. K učiteljskemu diplomskemu izpitu so se priglasili 3 kandidatje in 6 kandidatk, ki so bili v junijskem roku leta 1937. odklonjeni za eno leto. Izpitnemu odboru je predsedoval direktor Dolenec Ivan. Pismeni izpiti so se vršili od 11. do 14. junija. Temata pismenih nalog so bila: 1. iz pedagoške skupine: Kako si napravljamo učila za pouk in kako jih uporabljamo. 2. iz narodnega jezika: a) iz slovenščine: Razvoj pripovedništva v slovenskem slovstvu; b) iz srbohrvaščine: Karakteristika najjačih dela srpskobrvatske književnosti. 3. iz nemškega jezika: W. Foerster, Jugendlehre, stran 316., od 1. do 25. vrste (prevod). Izdaja Berlin 1906. Na osnovi ocen pismenih nalog so bili vsi kandidati (-ke) pri-puščeni k nadaljevanju diplomskega izpita. Pismeno pripravo za praktični del izpita so pisali kandidati (-ke) 15., nastope pa so imeli 17. junija na deški in dekliški vadnici. Na osnovi ocen pismenega in praktičnega dela izpita so bili pripuščeni vsi kandidati (-ke) k ustnemu izpitu. Ustni izpiti so se vršili 18. in 20. junija. Učiteljski diplomski izpit sta napravila 2 kandidata in 3 kandidatke. Popravni izpit iz enega predmeta ima 1 kandidat in 3 kandidatke. A. Diplomo o učiteljskem diplomskem izpitu so prejeli: 1. Kačič Helena 2. Pfeifer Vida 3. Strehovec Rudolf 4. Supan Viljem 5. Vrhovnik Nikolaja B. Popravni izpit imajo: 1. Pustišek Marta iz nemškega jezika 2. Schollmayer Janez iz nemškega jezika 3. Snoj Jožica iz pedagoške skupine 4. Vertič Zofija iz narodne zgodovine XV. Poročilo o šolskem vrtu Šolski vrt rabi gojencem v letih, ko se uče kmetijstva, za demonstracijski objekt. Tul vidijo razna dela pri gojitvi poljskih in vrtnih rastlin, pri vzgoji divjakov, sadnega drevja in trte. Po določenem redu prihajajo gojenci jeseni in spomladi na vrt tudi k obveznemu praktičnemu delu. Lega vrta ni ugodna, zemlja je slaba. Vrhnja plast je plitva, nižje plasti so zelo propustne, za sušo občutljive. Sadno drevje ne uspeva dobro in ni lepe rasti. Nekaj bolje uspeva oblično drevje od zidovih. Za lažje zalivanje in škropljenje sta na vrtu dva hidranta in betoniran bazen. V glavnem je vrt (ca 5000 nr) razdeljen na 7 obdelovanih prostorov z gredicami; ob robeh se goje cvetice. Na vrtu je tudi majhen vrt planinskih rastlin (alpinum). Sredi vrta je prostorna zgradba za shrambo orodja in pridelkov. Vsako leto dobe gojenci po nekaj cvetličnih sadik, da jih vsade na domačih vrtovih in tako širijo gojitev cvetic po deželi, zlasti gojenje novejših vrst dalij. Šolski vrt se ne obdeluje po trgovskih vidikih, ampak je namenjen šolanju, kjer naj vidijo dijaki razne vrste gospodarskih in gospodinjskih rastlin ter spoznajo opravila pri njih gojenju. XVI. Naznanilo o pričetku šolskega leta 1937-38 a) Pričetek šolskega leta. Šolsko leto 1938/39 se bo pričelo dne 5. septembra 1938. Vpisovanje učencev in učenk v I., II., III. in IV. razred učiteljske šole ter v II. — IV. razred obeh vadnic bo dne 5. septembra 1938 od 8. do 11. ure. Učenci in učenke učiteljske šole morajo pri vpisu predložiti zadnje letno izpričevalo in plačati din 50— za kolek na prijavo, din 20-— za zdravstveni fond ter posebej šolnino. Šolnina se plačuje po določilih, ki so objavljena pod točko c) tega naznanila. Redni pouk se bo pričel v vseh oddelkih v petek dne 9. septembra 1938 ob osmih. Natančnejše odredbe bodo na objavni deski v šolski veži. Popravni in razredni izpiti se morajo opraviti v dneh 1., 2. in 3. septembra 1938 po sporedu, ki bo od 24. avgusta dalje objavljen v veži šolskega poslopja. Prošnje za pripust k popravnemu izpitu se morajo vložiti pri ravnateljstvu do 8. julija. Prošnjo je kolkovati z 10 din in za vsak predmet, iz katerega se dela popravni izpit, še z 10 din, torej v celoti z 20 din. Zakasnele prošnje se ne bodo upoštevale; učenci, ki bi prošenj ne vložili pravočasno, izgube pravico do izpita in bodo morali razred ponavljati. Popravni diplomski izpiti se bodo pričeli 29. avgusta 1938. Tudi za te izpite se morajo vložiti prošnje najpozneje do 8. julija pri ravnateljstvu. Prošnjo je kolkovati kakor prošnjo za razredni popravni izpit. Ravnateljstvo opozarja učence (-ke), da veljajo disciplinska pravila tudi v velikih počitnicah. b) Pravila o sprejemnem izpitu učencev pri vpisu v I. razred učiteljske šole. V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 18. junija 1938 so objavljena pravila o sprejemnem izpitu učencev pri vpisu v I. razred učiteljskih šol. Iz teh pravil je tukaj ponatisnjeni]] prvih 16 členov. Obenem pripominja ravnateljstvo, da do dne, ko je šel rokopis za to lelno poročilo v tisk, še ni bilo znano, koliko učencev se bo moglo sprejeti v I. letnik. Ko bo izšel o tej stvari ministrski odlok, se bo njegova vsebina objavila v časopisju in na oglasni deski v veži drž. učiteljske šole. Člen 1. Za sprejem v I. razred učiteljske šole se smejo prijaviti učenci srednjih šol z opravljenim nižjim tečajnim izpitom in učenci meščan- skih šol, ki so opravili zaključni izpit z odličnim ali s prav dobrim uspehom, in pri tem spolnjujejo pogoje § 35. zakona o učiteljskih šolali.* Člen 2. Vsi učenci, ki so se prijavili za sprejem v I. razred učiteljske šole, morajo biti zdravniško pregledani, preden se začne opravljati sprejemni izpit. Pregleda jih šolski zdravnik, kjer pa tega ni, zdravnik šolske poliklinike ali pa sreski sanitetni referent v kraju. Zdravniškemu pregledu prisostvuje direktor ali učitelj (na ženskih šolah učiteljica), ki ga (jo) direktor odredi. Člen 3. Učenci, ki bolehajo za dolgotrajnimi boleznimi ali ki so nagnjeni k boleznim, nevarnim za druge učence, ali ki imajo kakršen koli telesni nedostatek ali ki za svoja leta niso dovolj in pravilno telesno razviti, ne morejo biti sprejeti na učiteljsko šolo. Člen 4. Po opravljenem zdravniškem pregledu morajo opravljati vsi prijavljeni kandidati izpit iz petja. Pri tem izpitu mora kandidat pokazati, da ima posluh. Učenec, ki ima poleg tega tudi še glas za petje, ki pozna teorijo petja ali zna svirati na kako glasbilo, ima prednost. Člen 5. Učencu, ki pri zdravniškem pregledu ali pri izpitu iz petja ne zadosti pogojem za sprejem na učiteljsko šolo, se vrnejo vse priložene listine, na izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu pa se zapiše pripomba: >Se je prijavil za sprejem na učiteljsko šolo, a je bil zavrnjen pri glasbenem pregledu« ali pa: »a je bil zavrnjen pri zdravniškem pregledu.« Člen 6. Učenci meščanskih šol, ki so bili sprejeti pri zdravniškem in glasbenem pregledu, opravljajo še: 1. pismeni in ustni izpit iz srbskohrvatsko-slovenskega jezika; 2. ustni izpit iz matematike. * § 35. zakona o učiteljskih šolah določa, da morajo učenci priložiti prošnji za sprejem v ]. letnik učiteljske šole poleg izpričevala o nižjem tečajnem izpitu ali završnem izpitu tudi rojstni list, iz katerega je razvidno, da učenec do konca tekočega sončnega (ne: šolskega) leta ni dosegel 18.leta starosti. V šolskem letu 1938/39 se bodo torej sprejemali tudi še vsi učenci, rojeni v letu 1921. Kdor bi bil starejši (a ne več nego za dve leti!), lahko vloži na kralj, bansko upravo prošnjo za spregled starosti. Člen 7. Sprejemni izpit se opravlja pred izpraševalnim odborom, v katerem so: direktor kot predsednik ali njegov namestnik, učitelj predmeta, iz katerega se opravlja izpit, in učitelj iste ali sorodne stroke, če pa takega ni, učitelj pedagog. V izpraševalnem odboru ne smejo skupaj s predsednikom biti manj ko trije člani. Člen 8. Za pismeni izpit iz srbskohrvatsko-slovenskega jezika predlaga predmetni učitelj deset nalog; izpraševalni odbor pa izbere izmed predloženih nalog eno, preden se izpit začne. Izdelava naloge traja največ 2 uri. Dela se vselej le predpoldne. Člen 9. Pri pismenem izpitu iz srbskohrvatsko-slovenskega jezika mora pokazati kandidat dobro poznavanje slovnice in pravopisa kakor tudi sposobnost za lepo in lahko izražanje. Pri oceni pismenih nalog se gleda poleg tega tudi še na njih zunanjo obliko, na lepoto pisave, redoljubnost in snažnost. Člen 10. Pismeno nalogo pregleda in oceni predmetni učitelj, za njim pa še druga dva člana izpraševalnega odbora. Če se ne strinjajo, se določi dokončna ocena z večino glasov. Člen 11. Ustni izpit se opravlja iz vsakega predmeta posebej; na en dan pa se sme opravljati izpit samo iz enega predmeta. Člen 12. Pri ustnem izpitu mora učenec pokazati: 1. iz srbskohrvatsko-slovenskega jezika ob izbranem berilu zlasti, da dobro pozna stavek, samostalniške in glagolske oblike in njih uporabo, dalje važnejša pravopisna pravila, poleg tega pa tudi najboljše narodne pesmi s poglavitnimi podatki o naši narodni književnosti — vse v obsegu učne snovi, predpisane za nižje razrede srednjih šol. 2. i z matematike: da je popolnoma trden v računanju z decimalnimi številkami in navadnimi ulomki kakor tudi v rabi občnih in relativnih števil, kolikor je to potrebno za njih uporabo pri reševanju enostavnih enačb prve stopnje; da dobro pozna lastnosti geometričnih likov (kota, trikotnika, četverokotnika, mnogokotnika in kroga) in njih medsebojno razmerje, najslavnejše lastnosti geometričnih teles; da je zanesljiv in okreten v ravnanju z geometričnimi potrebščinami pri reševanju konstrukcijskih nalog — vse v obsegu programa za nižje razrede gimnazije. Člen 13. Izpraševanje iz enega predmeta traja 10 do 15 minut. Člen 14. Ocene vsakega ustnega predmeta določi izpraševalni odbor istega dne takoj po dokončanem izpitu. Ob nesoglasju se odloči z večino glasov. Člen 15. Učenec, ki pokaže bodisi pri pismenem ali pa pri katerem ustnih izpitov slab uspeh, ne more biti sprejet na učiteljsko šolo v tem sol-skem letu. Vrniti mu je treba takoj vse priložene listine s pripombo na izpričevalu, da sprejemnega izpita ni opravil. Člen 16. Sprejemni izpit se opravlja v času od 28. avgusta do vštetega 4. septembra. c) Določila o šolnini. Šolnina se plačuje že pri vpisu za vse šolsko leto vnaprej; brez plačila šolnine se ne sme nihče vpisati in dovoljevati se ne morejo nikaki odlogi. Šolnina se plačuje po skupni letni vsoti vseh neposrednih davkov, katere plačujejo roditelji in učenci, ter po skupinah. Na učiteljskih šolah plačujejo vsi učenci šolnino po 1. skupini, in sicer: Kdor plačuje davka na leto plača šolnine Kdor plačuje davka na leto šolnine plača nad 800 do 1000 din din 100 — nad 9.000 do 10.000 din din 800— „ 1000 30(X) »J 150- „ 10.000 „ 12.000 „ „ 1000'— „ 3000 »t 5000 >» 200— „ 12.000 15.000 „ „ 1500'— „ 5000 1» 0000 Y! 350 — „ 15.000 „ 20.000 „ 2000— „ 6000 1” 7000 »» >1 400'— „ 20.000 „ 25.000 „ „ 2500- „ 7000 »» 8000 500 — „ 25.000 „ 30.000 „ 3000— „ 8000 P» 9000 650’— „ 30.00!) „ 40.000 „ „ 3500- Vsak učenec mora prinesti k vpisu potrdilo o višini davkov, kolkovano z din 20-—; overovljeni prepisi potrdil pa se kolkujejo /. din 10'— in veljajo samo pri polovični šolnini. Za učence, katerih roditelji imajo po več otrok v šolah, se plačuje: a) za prvega otroka celotna šolnina, b) za ostale otroke polovična šolnina. Celotna šolnina se plača za onega učenca, za katerega je šolnina najvišja; pojma »prvi« torej ni razumeti po starosti, ampak po stopnji šole ozir. razreda. Šolnine oproščen more biti samo tisti učenec, čigar roditelji z njim vred plačajo le do din 800 — davka na leto. Ker se ne vrši po vseh šolah vpis istočasno, se lahko plača polovica šolnine za prvega vpisanega otroka, če da roditelj pismeno izjavo, katero mora prinesti učenec k vpisu s seboj, da bo po šoli starejši otrok plačal celo šolnino in da bo o tem prinesel dokaz, t. j. pobotnico o vplačani šolnini v prepisu; izvirnik pobotnice bo treba samo pokazati, da se lahko na prepis zabeleži, da je šolska oblast videla izvirnik. Kdor bi k vpisu ne prinesel vseh tu navedenih potrdil, ga mora ravnateljstvo brezpogojno odkloniti. Roditelje tudi opozarjamo, da ravnateljstvo ne vrača nobenega za vpis potrebnega potrdila, čeprav bi ga kdo zahteval, češ da ga potrebuje za vpis drugega otroka; vsakdo si mora zato pravočasno preskrbeti dovoljno število overovljenih prepisov. Za več otrok na istem zavodu zadostuje eno potrdilo, za vsak drug zavod pa spet drugo potrdilo, oz. prepis. Kdor je po posebnih določilih zakona oproščen plačevanja neposrednega davka, mora prinesti uverenje, koliko bi znašal davek, če bi ne bilo oprostitve; šolnina se mu bo določila po tem odmerjenem davku, ker od šolnine v tem primeru ni oprostitve. Ravnateljstvo. pMK/mfr-h • feJ /\{'t ’ iVir ■ W-l, i, ■ 4' 'Sir J * fO f., ■N: h’ m .’. Ttvš’-' V' . ..'V .S'*! , a;/ ’ /fv V'; < v'1: r /> A • 1$S i -i A U ' v Ufi j i / h 3 *: ■■1 yt '# 'V'' ' V‘ ■ \' M M) . nr,- AV « '// K./( / W >■ ■ V. ' v v L M Av •m J (iclr . ■ / - ■• I /MT. }/#. ■'1 ,>*• rWiPy J v K.■■"A'.’' 1 i.VV J -v ¥ /l/i. k. jto bK/f, Jj,; "I i,1' (h >' 'i-1'-!. WTV* -V’1'\\ ■)"-/]Vj/iifr .V SW.’fC-V V. ■■1 «»VÄvni V' , ! , I «M/ •' < i ; Aj* i i fsf. J :fC" .yV'; V’,lxv ■':;■■■*'v^'-: fV'ji''f.fe'■ Li ‘ f ' 'fyßfySikvji' 1$-{/‘V \ Š.-'' Tl" :\ ‘ fcitV/ '•• Ift’l I i'V. i 'A'^' Mi? i‘j\,; . M' V' H ! T ' iv','' . '.:!#■:■ t ,'t ’ ■ ■ *■ v-- ■-* ■" / 'n i'^'v \^,ii,r,AfS r 4,f(^ M ) 'i •■' vni.M?1 v. ■' r1 m m ■mv'Wm i "i' '-■ - “V ' " Mi : ’l'fö -/ ' 'V- W K i*1 ■' k m » T#;, ‘v " A '• 't» / ' (L V' t ' 'i:'. ;i M 1, , !' 1 ' V Z' ' ,7 •'' ' . t.{ ' i i-' ;/r/ '': i*- v’;' V1 ■-''■•!> "' "-k/) I’/': üf ' 4 .'f •flv -jv1 ifivi'«*'; vi*--!. . • ’■/ \ m, j - ■);•■.' i "/■ ^.■■/„:.!■ -.m .ifl'Mi.'.i :*• v.i •» v' 4-.V v,™,.. , t... (!■• i,:: :A 'V, ' -i;-., / *•# ., ' : 5 Ä .i ■' ';r rl '■ " I V' •) W,v Ä' rn^rn ;f^v ft, vxjwv«>. r-«^;'fAäwC' «?• ,w: c»'. v- f 'KTSvvjP W ': 1 •-'••> V '•KnfrivV v ■ v^tivv k‘' ¥:Ci' U' f,^i ■■£ !M 'kJ ;,i'4r / '/.i, T’/-, , \' ' '.(ymkß ■; '.M-' ; i, :.;- l>'f V' .^,-' *y; v ' ^ i i n v ' yj'7 U'-rß' ^ ' Wm^i Ili; ÄV>V\^V Ä SC ■ '■ i . i■ : v-J\ -y y. ■ y :&M A' ) H ' '1 v ' ‘VO V' »' 1 :0Mi:' ilif&Ui, >%// t'/ij-h .. ■ ■'!■ 'K * "ttf :v;v'fe 1 ■■ *v ■*■'■ (■ V ' ■ š i. v 'Ji.i ■' i: 1v 'K',v?t * . •*•'" 4', ■fMEi ......... VW!»«,-- -'H • < Hi -',*■ S^, T?’’a .i*' "-' '" v' ■■' V.. ■'-■-V \ih \ ' - I ■■■! H I '■■ t ,-/, >V !'■ ■ ' ■' - "''V .'\, l: '. v ' i'. •■-.'■■ ,\ ■ :J ■ ■■ 7. -¥;^, - ä A >r:’vl'4 ■:l":'l: v: f ^'Ariv-.ri \ M Sr:' immmi jt'ž j'1:. >•: > ^ti ■ j '^;v ;-:i '-!,i $1 ('-S ■ I' ^0- : '• ' : VK f ' 1 tl ' ' : 1 . ■