LITIJA ★
MAREC 1987, ŠTEVILKA 3
Program aktivnosti ob sprejemu zvezne štafete mladosti v Ljubljanski regiji — Litija, četrtek, 26. marca 1987
Problemski del:
— okrogla miza o drobnem gospodarstvu ob 9. uri v Domžalah
— sekcijska razprava 0 problemih srednjega usmerjenega izobraževanja ob 12. uri v Ljubljani (sejna soba SO Bežigrad, I inhartova 13)
— razprava 0 domicilnem združevanju sredstev v mali sejni sobi Skupščine občine Litija, Jerebova 14
— ob 18. uri v sejni sobi Skupščine občine Litija bodo podani sklepi z vseh okroglih miz
Festivalski del v Litiji v dvorani na Stavbah
velika dvorana:
— ob 9,30 lutkovna predstava za vrtec v izvedbi OO ZSMS Šmartno
— ob II. uri finale regijskega kviza za 8. razred OŠ
— ob 14. uri predstava gledališke skupine iz (iabrovke
— ob 16. uri predvajanje filma Mi otroci s postaje Zoo
— ob 19. uri koncert ansamblov Mclanholiki. Slovcnijatruplo
avla:
— ob 10. uri zamenjava bojnih igrač za didaktične
— ob 17. uri nastop kantavtorjev Bojana Rakovca in Saša Hribarja
stalni program v avli:
— videoprograni
— razstava o ekologiji
— predstavitev najboljših del z natečaja o izdelavi uporabnih računalniških programov
— ekološka in mirovna stojnica
— računalniki Zveze organizacij za tehnično kulturo Za vse goste bo organiziran tudi ogled Predilnice Litija.
Vabimo vas, da se udeležite naštetih prireditev ob sprejemu zvezne štafete mladosti v Litiji.
>mo preživeli?
Kesdu je naslov na prvi pogled zastrašujoč. vendar bodo rtUlj tisti, ki bolj pozorno spremljajo stanje našega okolju, pritrdili umestnosti zastavljenega vprešanju. I vodnik z ekološko temo tokrat ni bil izbran naključno. Gre za vseslovensko akcijo, ki bo propadanje okolja zaustavila in ga nato tudi postopno izboljšala ali morda celo ozdravila. Aprilski ekološki konferenci republiške S/1)1 so bile v nturcti in jebruurju izvedene predhodne občinske razprave mi to temo. Tudi v naši občini je bila, združena z zborovanjem vseh zainteresiranih za ustanovitev društva zu vurstvo okolja.
Ker je bilo v zadnjem času o \ar\tvu okolja kar velikopovedunega in napisanega, na tem mestu ne hom ponavljal že izrečenih in zapisanih besed, I.kološko osveščeni ljudje so jih slišali, prebrali in dojeli, jih sprejeli in vključili v svoje ravnanje, haj pa oni drugi? Tem smo dolžni -odpreti razum«, jih vzgajati in vzgojiti. Ti vzgojni »ukrepi* bodo razumski, torej na ravni naše splošne kulturne zavesti, skratka, "civilizacijski - Saj smo kulturna in civilizirana družba, ali ne? Ce pa tovrstni melodični pristop ne bo z.ulegel, za kar prav tuko obstoju bojazen, bo treba seči po administrativnih ukrepih, ki pa bodo v tem primeru prinesli tudi potrebno ostrino in kazni. Do ustanovitve onesnaževanja in izboljšanja okolju puč moru nujno priti.
Tine Krilej
Se bomo končno odločili: tako..
ali tako? (foto: M. Š.)
TX
41994554
Z letne seje Občinskega sveta zveze sindikatov Litija
Občinski svet ZSS Litija je imel letno sejo 26. 2.1987. Na vsa gradiva, ki jih je za letno sejo pripravilo predsedstvo, člani niso imeli pripomb. Najpomembnejše ugotovitve iz poročila o delu Občinskega sveta ZS v lanskem letu je v uvodu predstavil njegov predsednik Janez Kres.
Aktivnosti Občinskega sveta ZSS Litija in njegovih organov so v preteklem letu temeljile predvsem na pripravah na 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije, 10. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije, na predvolilnih opravilih ter na uresničevanju gospodarske stabilizacije. Pri svojem delu je upošteval tudi usmeritve Republiškega sveta zveze sindikatov. Medobčinskega sveta zveze sindikatov Iju-ljanske regije, dogovorjene naloge v okviru Občinske konference SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij ter organov skupščine občine Litija. Vse sprejete aktivnosti, dogovorjene naloge in usmeritve je OS ZSS uresničeval preko svojih organov in delovnih teles. Neposredno je sodeloval z osnovnimi organizacijami ZSS in sindikalnimi konferencami, predvsem na posvetih z njihovimi predsedniki in na sejah njihovih vodstev ter na letnih članskih sestankih osnovnih organizacij ZSS.
Prizadevanjem za hitrejšo gospodarsko stabilizacijo je namenil velik del svoje aktivnosti. Te so bile preko osnovnih organizacij ZSS usmerjene zlasti v povečanje realnega dohodka, uveljavljanja samoupravnega združevanja dela in sredstev, krepitev akumulativne sposobnosti OZD, smotrno izrabo proizvodnih zmogljivosti, sredstev in dela v zagotavljanje socialne varnosti delavcev in njihovih družin na temelju ustavne pravice do dela in prispevka k rezultatom dela socialistične solidarnosti ter vseh pravic na tej osnovi.
Gospodarske razmere so tudi v letu 1986 od organov in organizacij ZSS v občini terjale sprotno in celovito spremljanje gospodarskih gibanj. Obravnavanju zaključnih računov in periodičnih rezultatov gospodarjenja je bila namenjena še posebna pozornost, predvsem pa OZD, ki so poslovale z motnjami ali pa so izkazale izgubo (TOZD Transportne narave Dole). Od teh se je posebej preko osnovnih organizacij ZSS zahtevalo, da se izdelajo programi oz. ukrepi za izboljšanje rezultatov gospodarjenja.
Občinski svet ZSS je po analizi volitev in konstituiranju delegacij in konferenc delegacij pristopil k nadaljnjemu, bolj poglobljenemu aktiviranju delegacij. Osnovne organizacije ZSS je obveščal in jih usmerjal v skupno delo z delegati in v ustvarjanje dobrih pogojev za delo delegacij. Kljub tem prizadevanjem je ugotovil, da nekatere delegacije že na začetku mandatnega obdobja ne delujejo uspešno, kot npr. v Mizarstvu Gabrov-ka, saj se iz te delovne organizacije ni udeležil niti en delegat seje zbora združenega dela občinske skupščine. Le
z vztrajnim in temeljitim delom vseh odgovornih nosilcev za uresničevanje delegatskega sistema na temeljni ravni in v občini bomo lahko presegli nekatere ponavljajoče pomanjkljivosti.
Samoupravni organiziranosti združenega dela v občini Litija je bilada-na posebna pozornost, predvsem v Lesni industriji Litija, kjer je prišlo do spremembe samoupravne organiziranosti), in OZD, kjer je predvidena sprememba samoupravne organiziranosti (TOZD Gozdni obrat Litija, Kovina Šmartno in TOZD Transportne naprave Dole).
Občinski svet ZSS je dobršen del aktivnosti namenil nadaljnjemu uresničevanju načela delitve po delu in rezultatih dela, izobraževanju delavcev ob delu in iz dela, varstvu samoupravnih pravic delavcev, večjemu zanimanju delavcev za kulturne vrednote, rekreaciji, športu in oddihu de-
lavcev, predvsem pa tudi uresničevanju socialne politike.
Gibanja osebnih dohodkov, inflacije, življenjskih stroškov in s tem padanje življenjskega standarda je v marsikateri OZD spodkopavalo motivacijo delavcev za boljše delo. V nekaterih sredinah je zaradi tega prišlo tudi do manjših konfliktnih situacij.
S seje OK ZKS Litija
Na svoji zadnji seji v začetku marca je občinski komite ZKS Litija obravnaval poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, informacijo o temeljnih značilnostih idejnopolitičnega stanja v družbi in ZK.I in o prodiranju meščanske desnice ter drugih protisocialističnih sil, člani komiteja pa so se tudi seznanili z. aktivnostjo v osnovnih organizacijah v osnovnih šolah in IIP KZ (iahrovka-Dole.
Pomočnica družbenega pravobranilca samoupravljanja Tatjana Rupel je člane komiteja seznanila z aktivnostmi tega organa v preteklem letu in s programskimi usmeritvami za prihodnje leto. Na seji je bil sprejet sklep, da bodo osnovne organizacije ZKS ob obravnavi poročila na sejah delegacij za zbor združenega dela vztrajale, da strokovne službe pripravijo poročila o tem, ali tudi pri njih obstajajo nepravilnosti, na katere opozarja poročilo. Tudi v naši občini številne, tudi največje organizacije združenega dela, svojih samoupravnih aktov niso uskladile s spremenjeno zakonodajo, tako da so npr. njihovi delavci pri plačilu lastne udeležbe v neenakopravnem (slabšem) položaju z občani, ki stanovanje dobijo v stanovanjski skupnosti. Prav tako je potrebno preveriti, ali so vse organizacije združenega dela opredelile merila za oceno motenj v poslovanju. Na seji je bil sprejet tudi sklep, da ho izvršni svet pripravil podrobno informacijo o tem, kako je potekalo sprejemanje srednjeročnih planskih aktov v občini na vseh nivojih, zlasti še glede sočasnosti, realnosti in usklajenosti planiranja. Takšna ocena pa ho potem osnova za nadaljnje aktivnosti na tem področju.
Člani komiteja so v celoti sprejeli sklepe predsedstva C'K ZK.I o nalogah zveze komunistov v idejnem boju proti delovanju meščanske desnice in drugih protisocialističnih sil. Ocenjeno je bilo, da osnovne organizacije v osnovnih šolah dobro delajo, da pa bo še več pozornosti potrebno nameniti idejni zasnovanosti pouka in pa delu z mladinsko organizacijo, zlasti še v povezavi med osnovnimi organizacijami na terenu in šolah, saj se preveč pogosto dogaja, da aktivni mladinec po končani osnovni šoli ne nadaljuje z. delom. Člani komiteja so oh obravnavi informacije o delu OO ZKS KZ Gabrovka-Dolc sklenili, da bodo eno prihodnjih sej posvetili problematiki kmetijstva. Ostro so obsodili nesprejemljiva stališča nekaterih avtorjev v 57. številki Nove revije ter podprli stališča predsedstva C'K ZKS in RK SZDL.
Člani OK ZKS Litija med sejo (Foto: M. Š.)
Preko osnovnih organizacij ZSS so se vodile aktivnosti, da v OZD, kjer so bili nizki osebni dohodki, zahtevajo od poslovodnih organov obrazložitve o vzrokih za tako stanje ter da se sprejmejo ukrepi, ki bi pripeljali do boljših gospodarskih rezultatov, višjega dohodka in s tem možnosti za višje osebne dohodke.
Posebna pozornost je bila dana tudi uresničevanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu v občini Litija. Občinski svet je pri tem osnovne organizacije ZSS pozval, da naj ne bi pristajale na težnje po opustitvi dodeljevanja družbenih stanovanj, in to še posebej zato, ker je treba hitreje razreševati stanovanjska vprašanja mladih družin. Ob uveljavljanju politike ekonomskih stanarin pa se je občinski svet vse skozi zavzemal za dosledno uveljavljanje sistema nadomeščanja stanarin. Podprl pa jc tudi možnosti zamenjave družbenih stanovanj.
Letne seje Občinskega sveta ZSS Litija sta se udeležila sekretar RS ZS Slovenije Franc Hribar in predsednik Medobčinskega sveta ZS ljubljanske regije Branko Pintar.
Franc Hribar je v krajšem govoru člane občinskega sveta seznanil za najnovejšimi ukrepi zveznega izvršnega sveta za stabilizacijo jugoslovanskega gospodarstva in s stališči republiških družbenopolitičnih organizacij do člankov v 57. številki Nove revije Opozoril je tudi, da morajo biti sindikalni aktivisti dosti bolj pozorni na pojave nezadovoljstva delavcev in probleme pravočasno razreševati. Branko Pintar pa je v svojem govoru med drugim izpostavil tudi potrebo po posodabljanju proizvodnje in uvajanju novih tehnologij v OZD v naši občini.
Člani občinskega sveta so na letni seji s tajnim glasovanjem izvolili dva nova člana Občinskega sveta ZSS Litija, in sicer Silvestra Muzgo iz osnovne organizacije ZSS Gostinsko podjetje Litija in Franca Adamčiča iz osnovne organizacije ZSS Lesna industrija Litija.
Franci Kajba, foto: M. Š.
Gospodarjenje organizacij združenega dela v letu 1986
V letu 1986 so razen Kovinarske Krško TOZD Transportne naprave Dole pri Litiji vse organizacije združenega dela s področja gospodarstva izkazale pozitivne rezultate gospodarjenja.
V Kovinarski Krško TOZD Transportne naprave Dole se je negativni rezultat pojavil v prvem kvartalu leta 1986 ter se ob vsakem periodičnem obračunu še povečal. Iz zaključnega računa te temeljne organizacije je razvidno, da znaša izguba 168.031 tisoč din. Za pokrivanje izgube je bil pripravljen program, v katerega seje z veliko mero posluha solidarnostno vključilo združeno delo v občini kot tudi poslovni partnerji izven nje. Trenutno še tečejo akcije na vseh nivojih za vključitev temeljne banke in ostalih z namenom, da bi izgubo pokrili v mesecu marcu 1987 ter tako omogočili temeljni organizaciji nadaljnje poslovanje, in sicer izven sestava delovne organizacije Kovinarska Krško.
V zunanjetrgovinsko menjavo seje v letu 1986 vključilo 13 organizacij združenega dela, ki so v povprečju izvozile za 20% manj blaga kot v letu 1985, uvoz. pa je ostal na lanskoletnem nivoju.
Največji izvoznik je bila še vedno IUV TOZD Usnjarna Šmartno z 2.231.369 tisoč din izvoza, kar predstavlja polovico celotnega izvoza v občini.
Med pomembnejšimi vzroki za padec izvoza in za slabše rezultate na področju zunanjetrgovinske menjave velja zlasti omeniti neustrezno dohodkovno motiviranost za izvoz, podcenjen tečaj dolarja, zakasnitve pri izplačevanju izvoznih stimulacij in slabšo konkurenčno sposobnost na tujem trgu zaradi tehnološke zastarelosti opreme.
Fizični obseg proizvodnje zaostaja za lanskoletnim za 4,3%. kar je v precejšnji meri posledica motenj v reprodukcijskem procesu zaradi večjih investicijskih in vzdrževalnih del v obratih kakor tudi pomanjkanja naročil. Skrb vzbujajoča je ugotovitev, da so se zaloge v naši občini povečale glede na leto 1985 za 23%, kar predstavlja največje povečanje zalog v ljubljanski regiji.
V letu 1986 beležimo dokaj široko investicijsko dejavnost v organizacijah združenega dela. V Predilnici Litija so dokončali prizidek k proizvodnim prostorom predilnici ter gradnjo
proizvodno-skladiščnih prostorov. IUV TOZD Usnjarna Šmartno je preselila mokri oddelek krznarne v nove proizvodne prostore ter pričela z gradnjo prve faze čistilne naprave za čiščenje industrijskih odplak. V Lesni industriji Litija so pričeli z modernizacijo žagalnice ter s pripravami za ureditev skladiščnih prostorov za tempi-
ranje lesa in prostora za avtomeha-nično delavnico. SCTTOZD Industrija apna Kresnice je začela z modernizacijo in rekonstrukcijo kamnoloma v Ušenišču ter končala z izgradnjo prve faze uscdalmh bazenov za odvodnjavo industrijskih odplak od separacije kamenih agregatov. V Kovini Šmartno so končali z izgradnjo novih proizvodnih prostorov poleg pokopališča v Šmartnem ter opremo skoraj v celoti tudi že preselili.
Večina organizacij združenega dela je namenila posebno pozornost zamenjavi zastarele in iztrošenc opreme ter v okviru finančnih možnosti tudi modernizaciji proizvodnje.
Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu občine je znašal 108.333 din in je bil za 112% višji kot v letu 1985. Najvišji povprečni mesečni osebni dohodki so bili izplačani v Mizarstvu Gabrov-ka (153.835 din), najnižji pa v Lesni industriji Litija TOZD Mizarska proizvodnja (81.821 din). Na področju družbenih dejavnosti smo si prizadevali uskladiti raven osebnih dohodkov zaposlenih v OZD s področja negospodarstva glede na kvalifikacijsko strukturo z osebnimi dohodki zaposlenih v gospodarstvu. V mesecu decembru jc bila ta uskladitev v večini
primerov uspešno izpeljana. Obstaja pa bojazen, da bo v letu 1987 glede na novi interventni zakon zopet prišlo do zaostajanja osebnih dohodkov zaposlenih v družbenih dejavnostih.
V negospodarstvu je bi! najnižji povprečni mesečni čisti osebni doho-
dek na delavca izplačan v Vzgojno-varstveni organizaciji Litija (117.492 din), najvišji pa v Zdravstvenem domu Domžale TOZD Zdravstveno varstvo Litija (172.090 din). Izguba v občinski zdravstveni skupnosti za leto 1986 znaša 164.683.466 din. Za pokrivanje te izgube se bodo tudi v letu 1987 združevala sredstva po posebni prispevni 0,87% iz dohodka, tako kot v letu 1986.
Zaradi znižanja prispevne stopnje za občinsko skupnost socialnega skrbstva v mesecu maju 1986 je le-ta zaključila poslovanje v letu 1986 s primanjkljajem 11.156.000 din. Kljub temu pa niso bile delovnim ljudem in občanom krnjene pravice in pomoči, ki izhajajo iz socialnoskrbstvene dejavnosti.
Milena Rappl, foto: dokumentacija
Obisk iz občine Čelinac
V torek, 11. marca, stase mudila na prijateljskem obisku v naši občini predsednik OK ZK BiH Čelinac tovariš Borislav Branković in predsednik IS SO Čelinac tovariš Milorad Dokić.
Draga gosta je s sodelavci sprejel predsednik občinske skupščine tovariš Mirko Kaplja. V prijateljskem razgovoru so drug drugemu predstavili obe družbenopolitični skupnosti in možnosti tvornega sodelovanja na mnogih področjih.
Nekaj podatkov iz osebne izkaznice občine Čelinac:
Občina Čelinac je oddaljena od Banja Luke 10 km in meri 365 km'. Prebivalcev ima 18500, v središču občine jih živi 5500. Imajo 12 KS. najbolj oddaljene vasi imajo do središča cca 35 km. V občini je v gospodarstvu zaposlenih 3400 delavcev, 420 pa jih dela v družbenih dejavnostih. Imajo 17 organizacij združenega dela (med večjimi je tekstilna tovarna, tozd R. Čajevec za proizvodnjo avtomatike gospodinjskih strojev, industrija gradbenega materiala). V občini imajo center za usmerjeno izobraževanje, ki ga obiskuje 700 učencev, tri matične osnovne šole in 12 podružničnih šol.
Skozi občino tečeta dve manjši rečici. Imajo 40 km železniške proge in 35 km asfaltiranih prog.
Gosta sta si v spremstvu gostiteljev obiskala še IUV, TOZD Usnjarno Šmartno, popoldne pa sta preživela ob ogledu muzejskih zbirk na gradu Bogcnšperk in obeležja geometričnega središča Slovenije v Sp. Slivni.
J. S., Foto: GO
mm
i
12 KRAJEVNIH SKUPN
KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
Občni zbor GD
22. februarja 1987 je imelo Gasilsko društvo Sava pod predsedstvom Staneta Šuštarja občni zbor. Od 78 članov se jih je sestanka udeležilo 44.
Poročila o delu so podali: predsednik, poveljnik, blagajnik, tajnik in nadzorni odbor. Največ so se pogovarjali o tem, kako bi prišli do sredstev za novo motorko. Zavarovalna skupnost jim je posodila 3 milijone za tri leta, nekaj bo dala Občinska gasilska zveza, drugo bi zbralo GD Sava.
Sprejeli so tudi plan dela za leto 1987. Upravni odbor bo skrbel, da se bodo plačevale anuitete za motorko, uredile sanitarije v gasilskem domu, opravili preventivni pregledi, da se bodo udeležili občinskega gasilskega tekmovanja, da bodo nakupili opremo in orodje, gospodarno vzdrževali dom in opremo, sproti reševali tekoče zadeve in smernice OGZ, poskrbeli za izobraževanje članov in delo z mladimi. Tesno se morajo povezati z.ŽTP Ljubljana glede vlakov, ki stojijo na Savi in vozijo nevarni tovor. Motorko nameravajo demonstrirati 11. julija 1987, ko bo veselica na Savi. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Ivana Ruparja iz Škofje Loke.
Stekle lisice še na pohodu
Po gozdevih in vaseh v okolici Save še vedno strašijo stekle lisice.
Sredi februarja je šel Kramarjev Ivan iz Leš na Savo. V Gmajni je na Pepelovi njivi zagledal lisico. Ker se ni hotela premakniti, je proti njej vrgel kepo. Lisicaje pokazala ostre zobe in začela teči proti njemu. Fant je urno splezal na bližnjo hruško. Na zverino je etal veje, vendar je še nekaj časa »plesala« pod drevesom. Končno seje naveličala čakanja in se odpravila po poti proti Lešam. Tedaj je Ivan brž splezal z drevesa in urno tekel proti Savi. Lovec Roman Bcrdajs je po telefonu obvestil prebivalce v Lešah, naj bodo previdni in naj starši z avtom pridejo po otroke, ki so se po dvanajsti vračali iz šole.
Lisica je tedaj že korakala proti vasi. Vaščanom seje spretno izmikala. Končno jo je Gričarjev Miran zagledal pod Ropasnikovim čebelnjakom, kjer je kazala zobe in čakala, da zgrabi psico. Tedaj je lovec Niko Sovine ustrelil in tako pokončal še eno steklo lisico.
Ob dnevu žena
Ob 8. marcu se je v KS Sava zvrstilo več prireditev.
Otroci v VVZ Kekec so pripravili mamicam prisrčen kulturni program. Pionirji in otroci iz vrtca so s čestitkami in rožami obiskali delavke v TKG, trgovini, na pošti, v šoli in vrtcu.
Članice RK Sava so s kavo in čestitko obdarovale 33 žensk v KS, ki so stare nad 70 let, in dve invalidki, dvema pa so čestitke poslali v bolnico. Čestitke so izdelali mladi člani RK v šoli. Za darila je, poleg RK, prispevala KS Sava 20.000 din.
V soboto, 7. marca, je KO SZDL Sava organiziral proslavo. O prazniku in problematiki žensk je spregovorila predsednica SZDL Darja Zupančič, kulturni program so izvedli učenci OŠ Sava, za okrasitev dvorane in zabavni program pa so poskrbeli mladinci.
Po kulturnem sporedu so gledalci navdušeno ploskali čarovniškim umetnijam Sandija Videnška iz Ljubljane. Škoda, da spretni čarovnik ni znal prikazati, kako naj se ženske znajdejo v vsakdanjem začaranem krogu problemov, med delom v službi in doma.
Angelca Ocepek
KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA
Oživela gledališka dejavnost
Delovanje gledaliških skupin je v zadnjih letih zamrlo, čeprav so nastopi lc-teh, zlasti domačinov, zaželeni. V Gabrovki seje v letošnji sezoni nekaj premaknilo — člani gledališke skupine se namreč pripravljajo na uprizoritev komedije Kam iz zadreg. Vsi ljubitelji veseloiger pa so že imeli priložnost, da se razvedrijo v soboto, 21. 2. 1987, ko so v Gabrovki gostovali igralci KUD Venčeslav Tauier z Dol pri Litiji. Predstavili so se z veseloigro Klopčič, ki jo je režirala Marta Božič. Številni smešni dialogi so izzvali mnogo smeha in gledalci, ki so napolnili dvorano, so po dveh urah nasmejani odšli domov.
Slovenski veseli večer
V soboto, 28. februarja, je v Gabrovki gostoval Mito Trefalt. Čeprav ga poznamo s TV ekranov, so plakati, ki so vabili na Slovenski veseli večer z Mitom in Andrejem, privabili v dvorano OŠ čez. 400 poslušalcev, kar pomeni, da je bila
zasedena do zadnjega kotička. Občinstvo seje zabavalo, četudi je nastopil z že nekaterimi znanimi šalami in skeči, pogrešali pasmo vmesne glasbene točke, ki bi program popestrile.
Gostovanje v Vevčah
Ženski pevski zbor KUD Fran Levstik iz Gabrovke tudi letos marljivo dela in si po svoji deseti obletnici ni privoščil posebnega zatišja. Pohvalo moramo izreči tudi moškemu pevskemu zboru, ki je po težavah, ki jih je imel v lanski sezoni, zopet začel resno delati, predvsem po zaslugi predsednika zbora Franca Kotarja, ki je pevce spet zbral skupaj, in dirigentke Marjane Kralj, ki pevce vodi že od začetka sezone. Del programa obeh zborov je skupen, tako da lahko pevci in pevke nastopijo tudi kot mešani zbor.
Moški so sodelovali na komemoraciji ob dnevu mrtvih na Javorskcm Pilu, oba zbora sta zapela v Gabrovki na prireditvi ob rojstnem dnevu naše .Jugoslavije, ženske pa so zapele upokojencem Lesne ob zaključku leta v Šmartnem.
6. februarja sta oba zbora gostovala v Vevčah na tamkajšnji proslavi ob kulturnem prazniku Slovenije. Sodelovanje med gabrovškima in vevškim zborom je postalo že kar tradicionalno, saj sta naša zbora tam pela že petič.
Kulturni dan
V petek, 13. 2. 1987, smo imeli drugi celodnevni kulturni dan. Učencem so se predstavili trije umetniki iz domače občine: glasbenik oz. skladatelj Janko Slimšek, akademski slikar Jože Meglic in pesnik Jože Scvljak. Učenci, ki so bili razdeljeni v skupine, so z velikim zanimanjem prisluhnili pripovedovanju Janka Slimška in Jožeta Meglica, kista povedala mnogo zanimivosti iz svojega življenja in seveda predstavila delo, s katerim se ukvarjata. Učenci so si ogledali razstavo slik Jožeta Meglica in poslušali skladbe in priredbe Janka Slimška. Jože Sevljak, ki zaradi bolezni ni mogel priti v Gabrovko, pa je učencem poslal prisrčno pismo, v katerem je predstavil svojo življenjsko pot, seznanili pa so se tudi s pesniškima zbirkama in poslušali nekaj njegovih pesmi, izmed katerih so nekatere tudi uglasbene.
Učenci nižje stopnje pa so si ogledali igrico Kdo je napravil Vidku srajčico, ki so jo zaigrali člani gledališkega krožka pod vodstovm Almc Prijatelj.
DAN ŽF.NA
Prireditev, namenjena materam, ženam in dekletom, je bila v Gabrovki že v petek, 6. marca, organizatorji le-tcpaso bili KK SZDL, KUD Fran Levstik in OŠ Lojze Hostnik-Jovo. V kulturnem programu so sodelovali Moški pevski zbor KUD Fran Levstik, ki je zapel pod vodstvom zborovodkinjc Marjane Kralj, člani gledališkega krožka, ki so se predstavili z igrico Začarana Ančka, zapel je tudi otroški pevski zbor, ki ga vodi Franci Dobravec, najprisrčnejše pa je bilo voščilo malčkov iz VVE ČEBELICA. Nekaj besed je o prazniku spregovoril Stane Mi-klič, ki je vsem ženskam tudi čestital v imenu vseh DPO Gabrovke.
Anica Resnik
KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
Ob dnevu žena
Pri razporeditvi nalog v KS Kresnice je OOZSM zadolžena za organizacijo prireditve ob dnevu žena. Nalogo smo izvedli v soboto zvečer, to je 7. 3., v krajevni dvorani.
V času priprav smo si zastavili naloge in določili nosilec in roke za dokončanje priprav. Da bi prireditev imela primerno usmeritev, smo za pisno gradivo zaprosili Svet za družbenoekonomsko aktivnost žena pri RK SZDL in uporabili uvod iz knjige Slovenka v podobi in pesmi, ki ga je napisal dr. Matjaž Kmecl.
OSTI OBČINE LITIJA
Mladinci so vsem ženskam pripeli majhno pentljo, narejeno iz traku zastave, in jim ponudili medico, moški spremljevalci pa so »morali« dati prostovoljni prispevek. Na prireditev je prišlo toliko krajanov, daje zmanjkalo prostora. Prvi je izrekel čestitke k prazniku, še posebej udeleženkam NOB, predsednik KK SZDL. V kulturnem programu so s prisrčno točko nastopili otroci iz vrtca, nadaljevali pa so otroci iz OŠ. Učinkovita je bila točka, ko smo ugasnili luči, projicirali na platno upodobitve žensk, ki so jih naslikali priznani slovenski umetniki, in ob tem brali pesmi. Program je zaključila s kvalitetnim nastopom instrumentalno-vokalna skupina mladih deklet iz Domžal. Zadnja točka seje prelila v družabno srečanje.
OO ZSM KRF.SNICE
KRAJEVNA SKUPNOST VAČE_
Na obisku pri najstarejši krajanki
Tudi dveletna Tanja Eržen iz Slivne je prišla obiskat sosedo Amalijo Kimovcc iz Slivne 17, ki je najstarejša vaščanka v KS Vače, saj bo v kratkem praznovala svoj 91. rojstni dan. Loči ju kar 89 let. Srečali sta se na peči pri Amaliji, kamor smo jo prišli obiskat sosedje. Rodila seje na Boltiji pri Ponovičah na veliki kmetiji. Zato so morali otroci kmalu prijeti za delo, pravi Amalija. In ni ji bilo težko, saj je bila takrat mlada in polna energije. Zabave in razvedrila, kakršnega imajo mladi danes, ni poznala, a je kljub temu bila zadovoljna. Ko smo jo vprašali za recept, kako dočakati tako starost, je najprej skomignila z rameni, nato pa dejala: »Skromnost in zmernost sta velikega pomena.« Tako pa je tudi Amalijino življenje. Ko se je pred šestinštiridesetimi leti poročila na kmetijo v Slivno. kjer živi še danes, ni računala na tolikšno osamljenost, kajti že 27 let je, odkar ji je umrl mož. Da pa ni tako osamljena, poskrbimo sosedje in sorodniki, ki jo večkrat obiščemo. In ji po potrebi tudi pomagamo. Ko smo zapuščali njeno prijazno hišo, smo ji zaželeli še mnogo zdravja, ona pa nam je odvrnila: »Oglasite se še kaj!« Obljubili smo ji, da so taki obiski v naši KS že v navadi. Pred kratkim smo namreč obiskali tudi KO-lctno Marijo Ustar, po domače Rožančevo mamo, ki ji je okupator med vojno požgal domačijo in ustrelil moža. Našega obiska je bil a tudi ona zelo vesela.
Tekst in loto: T. V.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Kulturni dan najmlajših
Na pustni torek so imeli šmarski šolarji nižje stopnje kulturni dan. Pionirska organizacija jc pripravila zanje pustovanjc. Če že nimamo več litijskega karnevala (upamo, da le začasno), naj tradicijo šemljcnja nadaljujejo vsaj otroci. Nad 2(K) maškar jc odšlo ob pol dveh popoldne na obhod skozi Šmartno do Ustja, pred vrnitvijo v šolo pa so pričakale delavke in delavec Usnjarncna tovarniškem dvorišču. Komisija, ki jc ocenjevala skupine in posameznike, je najbolj domiselnim podelila nagrade, nato pa so se maškare lahko ob zabavni glasbi še zavrtele. Žal jc mrzlo in vetrovno vreme preprečilo, da bi se učencem pridružili v sprevodu tudi predšolski otroci.
Pestro praznovanje
Ob letošnjem dnevu žena je bila osrednja proslava v avli šmarške šole, ki sojo pripravili člani Šolskega kulturnega društva Zvonček. V programu so sodelovali mladi pevci, glasbeniki, plesalci in recitator ji. ženam pa je spregovoril tudi novi predsednik skupščine krajevne skupnost i Šmartno Stane Čeme. Otroci so jim namesto šopkov podarili mošnjičke iz blaga, ki so jih izdelali učenci v oddelku podaljšanega bivanja, mladinci terenske organizacije ZSMS pa so ob pomoči krajevne skupnosti poskrbeli za skromno zakusko.
Precej pozornosti jc vzbudila razstava pletenih ženskih ročnih del. ki so jo pripravili v eni izmed učilnic organizatorji proslave. Z izdelki seje predstavilo 28 prizadevnih članic plctilskega krožka, ki deluje na šoli, in 12 žena ter deklet iz Smartna in okolice. Prikaz izdelkov bi bil lahko še bogatejši, če bi bila obveščenost boljša. Obiskovalke so menile, naj bi za podoben prikaz ženskih ročnih del — morda kvačkanih — poskrbeli ob prihodnjem 8. marcu.
Boris Žužek
Uspel plesni venček
V lanskem oktobru jc OOZSMS Šmartno organizirala plesne vaje. ki jih jc obiskovalo kar 80 mladih. Ob koncu nadaljevalnega tečaja pa smo mladinci pripravili »plesni venček«, ki je bil pred leti že tradicionalna prireditev. Začeli smo ga s tekmovalnim delom, nadaljevali pa z zabavnim programom, v katerem jc sodelovala plesna šola iz Trbovelj s skupinami Rock'n'roll, Break dance. Electric boogic, Brodway show...
Mnoge delovne organizacije in posamezniki so pokazali veliko pripravljenosti za pomoč mladim, saj so našo prireditev vsestransko podprli. Vsem. ki ste nam pomagali, se šmarski mladinci najlepše zahvaljujemo.
Polna litijska dvorana pa znova potrjuje, da si ljudje, predvsem pa mladi, takih večerov še želijo.
Saša Koprivnikar
IZ KRAJEVNIH SKUPA
O vodovodu Litija—Šmartno
Spremljanje vode v februarju seje izvajalo po dogovorjenem programu. Analize vzorcev vode v mesecu febmrju, ki so bile odvzete na črpališču ob Ljubljanski cesti in na izlivkah v Litiji in Šmartnim (Pekarna Šmartno, samopostrežna trgovina na (iraški Dobravi, Zdravstveni dom Litija), so bakteriološko in kemično neoporečne.
KOP Komunala Litija je končala z montiranjem klorinatorjev v črpališču ob Ljubljanski cesti in v nadrezervoarju na Sitarjevcu.
Pred pričetkom kloriranja vode bo Zavod za socialno medicino in higieno Maribor opravil še zadnje preiskave vode s ponovnim poizkusom kloriranja odvzetih vodnih vzorcev v mesecu marcu.
Na podlagi teh analiz bo Zavod za socialno medicino in higieno Ljubljana podal pisno mnenje o načinu kloriranja vode. ^
Do uvedbe ukrepa kloriranja vode ostane v veljavi ukrep prekuhavanja vode.
Aktivnosti v zvezi s sanacijo varstvenih pasov v Reka Gozdu potekajo kot je bilo opisano v informaciji o vodovodu Litija—Šmartno v februarski številki Glasila občanov.
DELOVNA SKUPINA
KRAJEVNA SKUPNOST POLŠNIK
Francu Jermanu v spomin
Ob snetni belini hladnega zimskega dneva smo nepričakovano zvedeli za trpko resnico, da je umrl tovarii Franc Jerman, znan in ugleden rojak kraja Polšnik. Njegovo življenje je ugasnilo v času, ko se je narava odela z debelo snežno odejo.
S polšniškega sveta seje umaknil človek, ki je bil z mislijo in delom prisoten na vseh področjih dogajanj v domačem kraju. Pokojni Franc je v svoj delovni dan vnašal vse tiste
Ko odleze bela odeja
Zimski čas, veselja čas. Vse je pokrito 7. belo odejo. Kako je vse lepo in romantično.
Ko pa sonce posije malo močneje in bela odeja skopni, se nenadoma pokaže vsa naša nema-rščina. Potem pa krivimo naše komunalce, ko bi vendarle morali začeti najprej vsak pri sebi. (Foto: M. Š.)
Dobitniki Valvasorjevih plaket
Z leve proti desni: Matjaž Peskar, Ivan Fojkar, predsednik odbora Jože DernovSck, Rezka Gernedel, Ivan Boh, dr. Boris Kuhar in Jože Meglic. (Foto: Zofka)
vrline, ki so bogatile življenje, čas, prostor in družabnost Polšnika. Bil je človek kulture in družabnosti. Njegova samorastniška nadarjenost in sočutje do preganjanih v vojnem času sta ga navdihnila, da je pripravil dramsko delo v dveh delih Z naslovom Selitev in vrnitev. Njegove igralske besede na odrskih deskah so bogatile kulturno poslanstvo med ljudmi, ki so bili z njim pripravljeni ustvarjati kulturno podobo Polšnika.
Franc Jerman se je rodil pred sedemdesetimi leti v Številni Jer-manovi družini, ki je v skromnih razmerah živela na hriboviti domačiji v Sni ju pri Stranskem Vrhu. Tu je doraščal in oblikoval svojo osebnost. Kot mladfant je izpod domačega krova odšel v mestno okolje Ljubljane in začel s priložnostnim delom ustvarjati pogoje za vsakdanje življenje. Tu je zaznaval prve napredne ideje in ko se je vrnil iz Ljubljane, se je že proti koncu leta 1941 znašel med simpatizerji in sodelavci OF. Za njegovo aktivnost je okupator kmalu izvedel in tako se je na jesen 1942. leta znašel v trboveljskih gestapovskih zaporih, nato v Celju, Mariboru in končno v taborišču Dachau. Prestal je vojne strahote in svobodo dočakal na nemških tleh.
Ko se je poleti 1945. leta vrnil domov, si je takoj našel svoj življenjski in delovni prostor med domačini, ki so se po letih pregnanstva vrnili na svoje domačije. Vključil se je v vse tokove takratnega družbenopolitičnega in društvenega življenja na Polšniku. Kot tajnik takratnega KLO in pozneje kot matičar je znal ustvarjati tako razpoloženje, da je bil kraj kos vsem zahtevnim nalogam pri izgradnji oblasti in obnovitvi vasi. Njegovo delo se je odražalo na vseh področjih: v obnovitveni zadrugi, KO SZDL, vrsto let pa je opravljal tudi funkcijo tajnika KO /It Posebno je skrbel za izvedbo vseh prireditev v kraju in bližnji okolici, saj mu je bilo to v veliko življenjsko uteho in ponos, kaj vse lahko organizirajo ljudje v hribovitem Polšniku. Za vsa njegova dejanja in prispevke k razvoju kraja se tovarišu Francu v imenu družbenopolitičnih organizacij občine Litija in KS Polšnik iskreno zahvaljujemo in mu dajemo vsa priznanja.
Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako ljubil.
Aktivisti, borci in sodelavci
OSTI OBČINE LITIJA
K S LITIJA
Obisk pri Gregčevih
Na obrobju našega mesta živi vse manj ljudi, ki bi zaupali zemlji in se preživljali le s kmetijstvom. »Gregčeva domačija« je prislonjena na obronek »graške ravnice« in v njej domujeta zakonca Pregel ter otroci, ki so si v bližini postavili svoje domove. Oče in mati sta z dušo in srcem vezana na svoj košček zemlje, ki ga negujeta z vso ljubeznijo.
Pustega februarskega dopoldneva sem obiskal Gregčeve. Gospodarja sem našel v hlevu med svojimi »dimkami« in »sivkami«, ki jim namenja vso skrb in pozornost in je upravičeno ponosen na svoje ljubljenke. Povabil me je v »hišo«. Ob kramljanju se nama je pridružila žena in skupaj smo listali »življenjsko knjigo« Gregčcvega rodu. Na prvih straneh je naslikana mladost in nekam otožno se spominja teh let: »Kje so leta mladosti, a kako trpko je bilo takrat življenje, ko sem moral v svet iskat svoj kos kruha. Spoznal sem, da mi v življenju ne bo nič podarjenega, zato sem danes srečen, da sem živel pošteno in da sva z ženo ustvarila dom v znoju in trpljenju.« Naenkrat je postal zamišljen. Umolknil sem, žena pa gaje le gledala, čutil sem, da želi razkriti nekaj, kar ga teži. »Najtežje pa je bilo po vojni, dom je bil razrušen, treba je bilo začeti iz nič, zemlja je skromno rodila in kako malo je ostalo hrane za preživetje, saj smo morali preživljati ljudi za stroji, ki so se trumoma selili iz vasi v tovarne, v mesta, in vendar smo to »obveznost« sprejeli kot nujnost z razumom in srcem, saj drugače ni bilo mogoče.«
Zopet je postal tih, vendar je umirjeno nadaljeval: »Človeka boli, da se vse tako hitro pozabi, kmet postaja vse manj cenjen, pa ne gre le za to, da bi te cenili, priznali nam naj bi tisto, kar smo z delom in odpovedovanjem zaslužili.« »Kako je pri nas, vemo,« se je oglasila žena, »cenjeno je mesto, pisarna, osemurni delavnik. Seveda pa je na kmetih drugače, kmet dela od jutra do večera. Nihče ti ne plača nadur. Delamo pač, ker polje ne vpraša, koliko je ura, živina hoče jesti, hlev je treba počistiti, pa naj bo petek ali svetek.« Mož pa je pristavil: »Kmetovanja se ne moreš naučiti le iz knjig. Z zemljo moraš rasti, ljubiti jo moraš, pod kožo ti
mora leči, in vendar je čista resnica, da mora imeti kmet tudi znanje. Če človek kmetuje s pametjo, lahko iz iste zemlje iztisne trikrat več kot tisti, ki se ob kmetovanju ne izobražuje.« Res je tako, v Gregčevi hiši je prava kmetijska knjižnica in žena je pristavila: »Kmetijske knjige so naša biblija, vedeti moramo, kako se razvija živina, kako raste, kje sc najbolje počuti, biti moraš malo veterinarja, vrtnarja, agronoma, mehanika in še kaj.« Po glavi so mi blodile misli in razmišljal sem o teh dveh izjemnih ljudeh, ki sta v bistvu in jedru preprosta človeka, v duši pa tako bogata, iskrena in
Zakonca Gregorc s svojimi vnuki
poštena in če je potrebno, kritična do sebe, svojih otrok in družbe. Prav zato nisem bil presenečen, ko je moj sogovornik razgrnil predme paleto svojih misli. »Težko življenje sva prehodila z ženo, mnogokrat je bilo hudo, in vendar sva imela voljo, da sva vse težave premagala, ker sva si zaupala in drug drugega spoštovala. Danes sva srečna, da sva ustvarila topel dom, v katerem ni pomanjkanja kruha in ljubezni. Kaj naj bi zahtevala od življenja še več?«
Preprosta je bila tale izpoved, vendar v današnjem svetu, ko se zapiramo  med. štiri zidove in
iščemo srečo v lažnem potrošništvu, še kako pomembna in vredna razmišljanja.
Gregčevi otroci imajo poklice, službe in družine, vendar so vezani na svojo domačijo, saj so tu doživljali svoj otroški svet in srečo. »Srce mi zaigra, ko se zberemo na polju; ne le da opravljamo delo, uživam od smehu vnukov, sproščenemu medsebojnemu razumevanju in občutku, da smo srečni in živimo drug z drugim, kot da smo velika, velika družina,« je ganljivo pripovedovala Gregčeva mama.
Gregčeve poznam že precej dolgo, sem hodim tudi po mleko, zato mi njihov vsakdanji utrip ni tuj. Radi delajo in radi se vesele življenja. Ko sem odhajal od njih, se mi je zdel ta pusti, megleni februarski dan svetlejši. Užival sem v sreči teh ljudi, kjer Gregčeva mati in oče nista ostala sama, njun dom je razgiban mladostni val življenja in ni tako kot na mnogih slovenskih kmetijah, kjer životarijo izsušeni in zgarani ljudje.
Najbolje pa bom svoj prispevek zaključil, če zopet dam besedo sogovorniku: »Naš rod bo nadaljeval najino delo. Snaha Majda je ostala na kmetiji. Če bomo zdravi, se nam ni bati. Seveda pa bi bil tudi vesel, da bi družba spoznala, da kmetijstvo ni naša cokla, ampak smo mi, kmetje, proizvajalci hrane, kot so delavci v tovarnah proizvajalci svojih izdelkov. Upam, da do teh spoznanj ne bomo prišli prepozno.«
Najbrž sc boste strinjali s temi mislimi. Tudi težav v naši družbi bi bilo veliko manj, če bi povsod delali tako zagnano in v razumevanju kot pri Gregčevih.
Franc Končar foto: M. Š.
Problematika združevanja sredstev za dejavnost socialnega skrbstva v letu 1986
V prvem letu novega srednjeročnega obdobja so bile prvenstvene naloge Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija naslednje: zagotavljanje materialne in strokovne pomoči ogroženim posameznikom in družinam, zagotavljanje njihove socialne varnosti ter skrb za njihovo normalno vključevanje v dfužbeno skupnost. Do konca leta 1986 so bili osebni dohodki izvajalcev socialnoskrbstvene dejavnosti usklajeni z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu, kar je bila pomembna naloga na vseh področjih družbenih dejavnosti. Sredstva za uskladitev osebnih dohodkov je skupnost v minimalni višini lahko zagotovila le Centru za socialno delo Litija, ki je imel najvišje zaostajanje, medtem koje Dom TIŠJE Šmartno opravil uskladitev iz lastnih virov; sofinanciranje Občinskega odbora rdečega križa Litija pa je ostalo nerešeno.
Izvajanje programa socialnega skrbstva je bilo v letu 1986 (predvsem v drugem polletju) znatno oteženo zaradi premajhnega združevanja sredstev za obstoječi obseg dejavnosti, kar je
bila posledica preveč znižane prispevne stopnje v mesecu maju 1986, ki se do konca leta ni več spreminjala. Sredstva za izvajanje programa socialnega skrbstva so se v prvih štirih mesecih preteklega leta združevala po stopnji 0,86% iz. BOD, ostalih osem msesecev pa po stopnji 0,66%. Tako je bila dejavnost socialnega skrbstva v letu 1986 izvršena v obsegu, ki ga skupnost ni mogla finančno pokriti, zaradi česar je poslovanje v tem letu zaključila s primanjkljajem. Kljub finančnim težavam pa se je osnovna dejavnost socialnega skrbstva redno izvajala, tako da delovnim ljudem in občanom niso bile krnjene pomoči in pravice, ki izhajajo iz področja socialnega skrbstva.
Vzporedno z usklajevanjem celotne skupne porabe v letu 1986 se je usklajeval tudi finančni načrt Občinske skupnosti socialnega skrbstva Litija. Po tretji uskladitvi v mesecu novembru 1986 je bilo ugotovljeno, da sreds-
tva, združena po znižani prispevni stopnji, ne bodo zadoščala za realizacijo programa socialnega skrbstva. Družbenodenarne pomoči s področja socialnega skrbstva so sc lani tekoče usklajevale, in to s poprečno rastjo osebnih dohodkov v Sloveniji. Tako so bile te pomoči povečane štirikrat in je družbenodenarna pomoč — edini vir od višine 15.500,— din v začetku leta, dosegla višino 38.400,— din ob koncu leta, vsa realizirana sredstva za te pomoči kot edini in dopolnilni vir pa so bila za 116% večja kot v letu
1985. Posebna skrb je bila posvečena rejencem in rejniškim družinam, saj je bil za ureditev problematike na tem področju sprejet poseben sporazum o rejništvu, ki enotno v vsej Sloveniji urejuje višine rejnin in nagrade rejnikom (prej so bile velike razlike med bogatejšimi in revnejšimi občinami). Sporazum je v veljavi od 1. septembra
1986, njegovo uresničevanje pa je pomenilo precej dodatnih neplaniranih sredstev. Višina rejnine je po novem sporazumu v zadnjih štirih mesecih lani znašala za predšolskega otrok 65.262,— din (prej 18.600,— din), za šolskega otroka 73.516,— din
Izbrani zdravnik
V Zdravstvenem domu Litija smo letos začeli izvajati določilo samoupravnega sporazuma s področja zdravstvenega varstva, da si mora vsak bolnik izbrati svojega splošnega zdravnika. To določilo je bilo sprejeto zaradi strokovno medicinskih razlogov. Če bolnik hodi vedno k istemu zdravniku, je to bolje za oba. Bolnik svojemu zdravniku lažje zaupa, ni mu treba vedno razlagati istih stvari, saj zdravnik pozna njega in bolezni, ki jih je prebolel. Njegov zdravnik lahko hitreje odkrije mnoge bolezni v zgodnejših obdobjih, ko so znaki bolezni slabo izraženi, saj lažje opazi spremembo pri istem bolniku kot pa zdravnik, ki ga vidi prvič. Na bolezni pogosto vpliva bolnikovo okolje in tudi bolnikova osebnost. Vpliv teh dveh dejavnikov dosti lažje presoja zdravnik, ki pozna bolnika in razmere, v laterih le-ta živi. Zato od novega leta vzpodbujamo vsakega bolnika, da si izbere svojega stalnega zdravnika, da si ogleda njegov delovni čas in ob bolezni pride k njemu. Zato predlagamo, da se ob prvem obisku v zdravstvenem domu odločite za zdravnika, pri katerem se boste odslej zdravili. Izberete si lahko katerega koli splošnega zdravnika, razen če nima že preveč svojih bolnikov.
Nekatere delovne organizacije v naši občini so z našim zdravstvenim domom podpisale pogodbe za t.i. obratne ambulante. Zaposleni ljudje v teh delovnih organizacijah se praviloma zdravijo v njihovih obratnih ambulantah pri zdravniku, ki dela v takšni ambulanti in je načelno tudi njihov izbrani zdravnik.
Zdravstveni dom Litija
(prej 20.400,— din), za izvešolskega otroka pa .85.897,— din (prej 20.400,— din); realizacija vseh rejnin pa je bila v letu 1986 za 174% večja kot v letu 1985.
Pri spremljanju stroškov zavodskega varstva odraslih oseb je bilo moč ugotoviti, da so se ti stroški prav tako bistveno povečali v primerjavi z letom 1985. To je bila posledica hitrega in visokega porasta cen socialnoskrbst-venih storitev v socialnih zavodih
varstvenih pravic še ni v celoti zaživel, kakor tudi ne nov sistem solidarnosti.
Po sistemu solidarnosti je postala
prejemnica in dajalka solidarnosti tudi naša skupnost socialnega skrbstva.
Stroški na področju socialnega skrbstva so bili v letu 1986 realizirani v višini 145.876.522,00 din, prihodki pa v višini 134.720.214,80 din (od katerih so znašala sredstva dovoljene porabe 106.344.633,00 din). Primanjkljaj znaša 11.156.307,20 din. Zaradi manjšega združevanja sredstev in večjih stroškov ter klub prejeti solidarnosti in visoko realiziranim prihodkom od občanov — zavezancev za prispevke k socialnoskrbstvenim storitvam, je prišlo pri skupnosti do navedenega pri-manjklajaja. Le-ta pa zajema obveznost do Doma TISJK Šmartno (neporavnani računi za zadnje tromc-sečje leta 1986) in obveznost do Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (solidarnostni in skupni program). Zaradi premajhnega združeva-
V Litiji odvetniška pisarna
V aprilu t.l. bo v Litiji odprta odvetniška pisarna kot oblika pravne pomoči za vse delovne ljudi in občane občine Litija. Pravna pomoč bo zagotovljena v naslednjih oblikah: sestavljanje raznih vlog za pravosodne, upravne in druge organe in organizacije, urejanje pogodbenih razmerij med fizičnimi in pravnimi osebami, dajanje pravnih nasvetov in zastopanje subjektov pred pristojnimi organi in organizacijami.
Odvetniške storitve bo opravljala samostojno kot poklic diplomirana pravnica Jolanda Konjar.
kakor tudi v zavodih za usposabljanje in vzgojnih zavodih izven občine, na katere naša občinska skupnost socialnega skrbstva nima vpliva. Cene v posameznih zavodih določajo domicilne občinske skupnosti socialnega skrbstva, ki svojim zavodom dovoljujejo celo poračunavanje za nazaj. Naša skupnost lahko omejuje le cene socialnoskrbstvenih storitev v občinskem socialnem zavodu, DomuTISJE Šmartno, katerega cene storitev tudi potrjuje. Cene so sc v tem zavodu povečale trikrat, zadnja uskladitev pa je bila izvršena s 1. julijem 1986, tako da je poprečna cena znašala 1.806,— din (prva veljavna 1.251,— din, zadnja pa 2.326,— din). Vse nadaljnje možne uskladitve cen pa Domu TIŠJE niso bile priznane, ker je bilo ob analizi devetmesečnega poslovanja ugotovljeno, da bo lahko poslovno leto uspešno zaključil, brez povečanja cen.
Navedeni primeri povečanja stroškov so obenem tudi vzroki za nastali primanjkljaj, kajti tolikšnega povečanja ni bilo mogoče planirati, ker je bila večina predlaganih uskladitev pomoči in cen storitev znana tik pred izvršitvijo. Negotovosti pri planiranju so se na področju socialnega skrbstva pojavljale skozi celo leto, kajti samoupravni sporazum o uresničevanju socialno-
nja sredstev je bil v zadnjem tromesc-čju leta 1986 najbolj pereč problem nelikvidnosti, tako da ni bilo mogoče redno poravnati obveznosti, zato jc morala Občinska skupnost socialnega skrbstva Litija najeti premostitveni kredit v Domu TIS.IL Šmartno.
, Primanjkljaj bo potrebno v letu 1987 pokriti s povečano prispevno stopnjo. Prav tako pa bo potrebno povečati prispevno stopnjo za redni program skupnosti, kajti poprečna prispevna stopnja iz leta 1986 v višini 0,73% ne zadostuje niti za minimalno realizacijo programa v prvih mesecih leta 1987. Tako sc skupnost zopet srečuje s problemom nelikvidnosti, ki jo bo skušala rešiti s pridobitvijo premostitvenega kredita v Domu TIS.IE.
Dejavnost socialnega skrbstva je res specifično področje, ki v težkih gospodarskih krizah pride še bolj do izraza in ki jo jc težko krčiti in omejevati, saj jc zagotavljanje pomoči in socialne varnosti najbolj ogroženim posameznikom in družinam ter skrb za izboljšanje socialnega položaja delovnih ljudi in občanov naša skupna, družbeno zelo pomembna naloga.
Marina Krnel
Jubilejna revija mladih f NOVICE IZ VRTCA
Društvo glasbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske že deset let prireja revije učencev glasbenih Sol; letos so se mladi glasbeniki predstavili na koncertih v Ribnici, Grosupljem, Trbovljah in na zaključni prireditvi v Litiji, kije bila 27. februarja. V dvorani na Stavbah smo prisluhnili mladim glasbenim izvajalcem glasbenih šol Cerknica, Domžale. Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje. Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje, Ljub-Ijana-Mostc-Polje Ljubljana-Vič-Rudnik, »Franc Šturm« Šiška-Bežig-rad in Litija, sodelovale pa so še učenke Srednje glasbene in baletne šole iz Ljubljane. Od domačinov so nastopile: Veronika Hauptman. Urška Mohar in Sanja Šešok (vseklavir), .loži Zupančič (harmonika) in Simona Cclestina (flavta).
Vse nastopajoče, njihove pedagoge in obiskovalec je pozdravil član organizacijskega odbora in vodja litijske glasbene šole Jože Dobravec; ob koncu pa je spregovoril predsednik Dru-
štva glasbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske in ravnatelj glasbene šole Ribnica Mirko Rebolj, ki je izrazil tudi željo, da bi v Litiji čimprej dobili nov klavir, saj sedanji pianino v dvorani ni primeren za podobne revije, še manj pa za solistične koncertne nastope. Vsaka glasbena šola je prejela poleg plakete tudi darilo, knjigo Valvasor Branka Reis-pa, za kar je kot pokroviteljica poskrbela Občinska izobraževalna skupnost Litija.
Ko sem z redkimi obiskovalci jubilejne revije zapuščal dvorano, sem razmišljal o dveh stvareh: kako naj se lotimo akcije, da bi naša glasbena šola čimprej dobila ustrezen instrument, ki bi obenem omogočal tudi gostovanja poklicnih slovenskih umetnikov v Litiji, česar sedaj, kljub bližini Ljubljane, ne moremo organizirati in zakaj se je vabilu na revijo, kjer so se predstavili glasbeniki iz osemnajstih slovenskih občin, odzvalo tako malo Litijanov in okoličanov, med katerimi pa so prevladovali šolarji?
Priprave na letne revije
Pevke in pevci šolskih ter odraslih pevskih zborov se s svojimi zborovodji že dalj časa pripravljajo na letne revije Otroški in mladinski zbori bodo nastopili na občinski reviji v petek, 27. marca, ob 17. uri v avli osnovne šole v Šmartnem. Moški, mešani in ženski zbori ter okteti pa se bodo srečali prvo soboto v aprilu ob 18. uri v Gabrovki. Boris Žužek >--S
Zagnanost ne pojenja
Prvo soboto v marcu je Zveza kulturnih organizacij Litija pripravila v litijski dvorani že 3. občinsko srečanje lutkovnih skupin. Začeli so ga lutkarji z. osnovne šole Dole, in sicer z igrico Didl didl daja (mentorica Jožica Vrtačnik), nato so se predstavili osnovnošolci z Vač s Sadno komedijo (mentorica Milka Rogelj), lutkovna skupina LILU iz Litije pa je navdušila številne mlade obiskovalce z znano zgodbo Volk in trije prašički.
Po nastopih je stekel pogovor o posameznih uprizoritvah; v njem so sodelovali vsi ustvarjalci predstav, vodili pa sta ga strokovni sodelavki za lutkovno in gledališko dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije (Jelena Sitar) in Medobčinskem svetu ZKO Zasavja (Nanda Gučck). Ugotovili smo, daje med Zasavci lutkarstvo najbolj razvito v litijski občini, zato velja to srečanje tudi kot medobčinsko. Vsem začetniškim lutkovnim skupinam, zlasti pa šolskim, bi morali nuditi strokovno pomoč, mentorjem pa omogočiti ustrezno izpopolnjevanje. Lutkovna skupina LILIJ, ki je z dolgoletnim vztrajnim delom mentorice Bertc Juvan dosegla zavidljive uspehe na gostovanjih po Sloveniji in tudi v zamejstvu, bo k nadaljnjemu razvoju lutkarstva v Zasavju lahko veliko pripomogla, seveda pa vsem nalogam sama ne bo kos, zato pričakujemo tudi pomoč področnega združenja za gledališko in lutkovno dejavnost vseh štirih zasavskih občin.
• V februarju 1987 smo sprejemali oceno gospodarjenja za leto 1986in bi vas seznanili z nekaterimi ugotovitvami:
— ekonomska realizirana cena za predšolskega otroka je bila v 1986. letu 38.279.— din in za dojenčka 53.834.— din (brez amortizacije);
— povprečni osebni dohodek na delavca je znašal 117.491.— din;
— bolniški izostanki se iz leta v leto povečujejo in povzročajo resne organizacijske probleme, ugotavljamo, da je preobremenjenost delavk prevelika;
— zgradili smo nove vrtce, vendar so vsi, razen v Jevnici, potrebni temeljitega popravila: v VVE Medvedek na Graški Dobravi v Litiji imamo v kotlarni talno vodo, objekt se ugreza, steklene površine se lomijo, v VVE Ciciban Šmartno v prizidku, kije bil zgrajen pred dvema letoma, pušča streha in je uničena izolacija, stene pa so prepojene z vodo. V TOZDGradmetal, izvajalcu tega objekta, še niso ničesar storili. Vsi ti objekti so zgrajeni iz sredstev samoprispevka, kot uporabniki smo potegnili najkrajši konec, srečujemo se s težavami in nosimo odgovornost za nap«flce, ki jih je storil nekdo drug, pa naj gre za izbiro lokacij ali samo gradnjo in normalno bi bilo, da bi za to nekdo odgovarjal;
— edina večja investicija v tem letu je bila izolacija starega dela enote Ciciban v Šmartnem, kjer je bil objekt tako slabo izoliran, da smo imeli v igralnicah temperaturo tudi po 14°C, izvajalec del, LIL Litija, je kvalitetno opravil delo;
— ogrevanje je zelo drago, v pretekli kurilni sezoni je bila cena ogrevanja za m" v VVE Medvedek v Litiji 311,35 din, v WE Ciciban Šmartno 185,25 din, VVE Jurček — Jevnica 185.05 din, Najdihojci — Litija (Rozmanov trg) 157,32 din in Kresnički Kresnice 166,67 din (električna energija).
• Mali šolarji bodo od 9. 3. — 14. 3. 1987 zimovali na Pohorju. Organiziran bo tudi smučarski tečaj.
• Pri izobraževanju vzgojiteljic in varuhinj bodo v šolskem letu 1987/88 velike spremembe, šolanje vzgojiteljic bo trajalo 6 let (srednja in dve leti višje šole) ter varuhinj 4 leta (srednja vzgojiteljska šola).
• VVO Litija je bila podeljena zlata plaketa Beogradske banke za uspešno medsebojno sodelovanje.
9 Ponosni smo na naše delavke v kuhinji, saj sta bila od vzetih 70 bakterioloških vzorcev le dva pozitivna. Z zadovoljstvom ugotavljamo, daje v naših kuhinjah čistoča na visoki ravni.
Franc Končar
Zanimiv kulturni dan
V drugi polovici februarja sta na šmarski šoli gostovala znana lutkarja iz Kopra, člana lutkovnega gledališča PAPILU. Brane in Maja Solce sta edina slovenska lutkarja, ki se ukvarjata s senčnimi lutkami. Gostujeta po Sloveniji in sta redna gosta republiških srečanj, kjer sta lani prejela zlato Linhartovo značko za predstavo Deklica z vžigalicami. Poleg uspešnih predstav vodita tudi seminarje za učitelje in učence, prirejata kulturne dneve z delavnico in sodelujeta z drugimi ustvarjalci pri različnih prireditvah.
V okviru delnega kulturnega dne sta se predstavila 5. in 6. razredom. Najprej sta jim prikazala nekaj svojih
lutk, ki jih izdelujeta izključno iz papirja. V predstavi Srečni lev so pred nami zaživele pri nas malo znane senčne lutke.
Učenci so po igrici z zanimanjem sledili razlagi o izdelavi in animaciji tovrstnih lutk.
Sledil je najzanimivejši del kulturnega dne — LUTKOVNA DELAVNICA. Učenci so se razdelili po razredih in pod vodstvom obeh gostov izdelovali senčne lutke. Svoje izdelke so preizkusili na grafoskopih in z njimi odigrali prave male predstave.
Tako so se na zelo učinkovit način seznanili s senčnimi lutkami, ki bi jih lahko v šoli večkrat uporabljali.
Danica Ocepek
Lutkovna skupina OS Vače
Jazz za šolarje
Glasbena mladina Slovenije že nekaj let omogoča učencem osnovnih in srednjih šol ter vzgojnovarstvenih ustanov različne glasbene programe, organizira pa tudi obiske glasbenih matinej v Ljubljani. Šmarski sedmošolci in osmošolci so vsako leto njihovi gostje v Cankarjevem domu, kjer poslušajo koncert resne glasbe s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije. Letos pa so se odločili za jazzovsko matinejo, ki je bila 2. marca v dvorani kina Union. Na komentiranem koncertu seje predstavil BIG BAND RTV Ljubljana, ki ga vodi dirigent Jože Privšek.
Boris Žužek
Kam pelje prikrivanje dejstev?
O problemih in nepravilnostih v družbeno-poliličnem življenju na Primskovem je bila javnost že nekajkrat seznanjena preko Dnevnika in ljubljanskega radia, s kratkim zapisom z zbora občanov pa tudi v Glasilu občanov. Preden preidem k bistvu, moram vendarle pojasniti nekaj dejstev, zaradi katerih se je na Primskovem začelo zapletali.
Čeprav so nekateri krajani, predvsem pa mladina, že nekaj let opozarjali, da je treba delo krajevne samouprave in DPO spremenili, teh predlogov nihče (točneje nekateri krajevni funkcionarji) ni hotel slišati, kaj šele, da bi se O njih pogovarjali. Stvari pa so sodu izbile dno ob lanski gradnji krajevnega vodovoda. Na precejšnje nepravilnosti je moč pokazati že na osnovi pogodbe med uporabniki vodovoda in vodstvom krajevne skupnosti kot investitorjem, vrsto kritik pa so izrekli tudi nekateri uporabniki, češ da vsi niso izpolnili obveznosti iz pogodbe. Ob tem naj omenim, da mnogi sploh niso skopali 41 metrov kanala kol je bilo dogovorjeno, med njimi pa so ludi najodgovornejši krajevni funkcionarji. Čeprav so na jesenskem zboru občanov posamezniki zahtevali, da se izdela poročilo o akciji, doslej lega niso naredili, kur vse potrjuje, da je res kup nepravilnosti ali nedoslednosti.
Na napake je opozorilo ludi vodstvo mladinske organizacije in ugotavljalo, da je bila s tem, ko vodstvo krajevne skupnosti namenoma ni hotelo izterjati denarja od tistih, ki kanalov niso skopali (to izhaja iz pogodbe), družbena skupnost oškodovana za najmanj milijon dinarjev. Tudi tokrpt pripomb niso niti obravnavali, dokončno pa se je zapletno ob kadrovskih postopkih v krajevni skupnosti. Mladina je izoblikovala pripombe do nekaterih kandidatov (še posebej do Ivana Vidgaja. kandidata za predsednika skupščine) kjer so ocenjevali, da so nekateri posamezniki naredili preveč napak, da bi lahko še naprej opravljali najodgovornejše funkcije. Ob tem so mladi navedli še neodgovorno delo pri urejanju krajevnih cest, gradnji telefonskega omrežja in odnosa do O O ZSMS in mlade generacije sploh.
Slednje je prišlo do izraza prav na sejah Socialistične zveze, kjer so bili predstavniki mladine izpostavljeni posmehom, zaničevanju in ostrim verbalnim napadom. Vrstili so se pritiski na mladino, prišlo je do izrednih zaprtih sestankov sveta KS (predsednik je Ivan Vidgaj), kjer so vodenje kadrovskih postopkov vzeli v svoje roke, Socialistično zvezopa potisnili ob rob. Ob tem moram povedati (morda je to zgolj naključje), da je predsednica KK SZDL (zdaj je funkcije že razrešena, ker ji je potekel man-^ dat) žena predsednika sveta KS. Prav predsednica Socialistične zveze pa je doslej največ naredila, več let je uspešno vodila frontno organizacijo, več let je opravljala tudi naloge, ki bi jih morali izvrševati drugi in največkrat je bila kritizirana za napake, za katere ni odgovorna. Tisti, ki bi morali govoriti, pa so bili vsaj na sejah brez besed.
Vse dogodke sta s strani OK SZDL Litija spremljala sekretar Tone Pavli-ha, delno tudi Alojz Urbič (član [S SO Litija), vendar nikomur ni uspelo preprečiti nedemokratičnega vodenja kadrovskih postopkov. Na Primskovem so šli mimo vseh demokratičnih načel in pravil o kadrovskih postopkih, kjer so izključili vse subjekte, ki bi lahko pokazali na napake, in si kadrovske rešitve priredili po svoje, ki v marsičem niso v skladu z našimi predpisi. Mladinsko organizacijo so odrinili na rob dogajanj, predsednika mladinske organizacije često sploh ne povabijo več na seje in nadaljujejo z »delom po domače«, kol svoje metode dela poimenujejo. Kaj pomeni delo po domače, pa vendarle kažejo težave ob krajevnem samoprispevku, zapleti pri vodovodu, še vedno protipravno delovanje pogrebnega odbora,... Le tako naprej, dokler nekdo ne bo za vse te napake moralno in politično odgovarjal.
In o vseh teh zadevah krajani ne smejo zvedeli preko Glasila občanov, saj krajevnega glasila iz bogsigavedi kakšnih razlogov ni bilo skoraj leto dni. Ko sem želel objektivno o tem seznaniti javnost, sem bil prvič na uredniški seji (sem član uredniškega odbora) na poetičen način s strani odgovornega urednika »prepričan«, naj umaknem svoj tekst, da počakamo še en mesec, morda se bo situacija bolj izkristalizirala in bomo potem temeljiteje predstavili vso problematiko. Podobno se je zgodilo v naslednji številki. Ob vsem tem me najbolj moti, da meje odgovorni urednik Jože Sevljak tudi po politični liniji, je namreč podpredsednik OK SZDL Litija, »prosil«, naj vendarle umaknem svoj teksl. Ne morem niti mimo lega, da seje vsa leta doslej moje prispevke spreminjalo ali popravljalo brez moje vednosti, pa čeprav so bila dejstva resnična. S takšno uredniško politiko, kjer te nekdo prepričuje in popravlja besedila kot oseba z več funkcijami, se ne strinjam, kajti prikrivanje dejstev le še poslabšuje statije, namesto da hi ga izboljšali. Prikrivanje dejstev (včasih pomembnih) v naši družbi pa nas je pripeljalo v situacijo, v kakršni smo.
Upam. da bodo občinske struklurt še vnaprej odobravale takšne metode dela na Primskovem in upam, da bo Glasilo občanov še naprej predvsem kulturni časopis, namesto da bi delovne ljudi in občane seznanjal z aktualnimi dogajanji v naši občini. In v znak protesta proti takšnim metodam in uredniški politiki Glasila občanov ODSTOPAM kol član uredniškega odbora!
OBČAN, MLADINEC RUDI BREGAR
PISMA BRALCEV
iS
P S GLASILO OBČANOV
jjp| GLASILOI OBČANOV §4S«.o OBČANOV
U> bo teto /tjx7
odnejSe?       1 UA ONO \T a r
REJ!
Preberite in razmislite
Kot večletna predsednica KK SZDL Primskovo in na osnovi 15-lclnega dela na vseh področjih družbenega in političnega življenja v KS Primskovo tokrat ne morem mimo žalitev in pripomb, ki jih navaja Rudi Bregar v svojem članku pod naslovom Kam pelje prikrivanje dejstev? Zato k članku posredujem še svoje mnenje in mnenje članov prejšnjega predsedstva KK SZDL in sveta KS, ki so pri tem odgovoru sodelovali, da bi krajanom Primskovcga lahko na podlagi vsebine članka Rudija Bregarja in našega mnenja predstavili celovito podobo dogodkov, ki jih v članku omenja Rudi Bregar.
Ne strinjamo se s tem, da so na Primskovem sami zapleti, problemi in nepravilnosti. Res pa je, daje pri delu zadnje čase več težav — kol včasih— saj se je naša KS začela v zadnjih letih hitreje razvijati in napredovali. Nalog in želja je veliko — vseh pa se ne da naenkrat oziroma v kratkem času realizirati — zato je potrebno veliko požrtvovalnosti, veliko dogovarjanj in seveda strpnosti, česar pa verjetno ne bomo dosegli z obtoževanjem po časopisih, temveč z dogovarjanji s krajani v sami KS.
V članku Rudi Bregar trdi, daje mladina opozarjala na spremembo dela — sprašujemo se kdaj — saj so se ti nesporazumi začeli šele. ko Rudi Bregar ni hotel sprejeti funkcije predsednika KK SZDL, prevzel pa bi funkcijo za predsednika skupščine KS, za kar pa ni dobil podpore.
Žalostno je tudi. da ob tako pomembni pridobitvi kolje vodovod išče kup nepravilnosti in nedoslednosti — ob tem pa navaja le 9. in 10. člen pogodbe iz 3. faze gradnje, ob kateri navaja le okrog 41 metrov izkopa kanala na uporabnika, ne upošteva pa ostalega dela krajanov — uporabnikov, t.j. vrtanja, miniranja, prevoza cevi s traktorjem, nakladanja in razkladanja cevi...
Verjetno bo drugačnega mnenja takrat, ko bo podan pregled nad tem delom, saj marsikdo svoje obveznosti presega. Ali se je Rudi Bregar kdaj vprašal, koliko ur dela in truda je v to vložil gradbeni odbor in svet K S? Ali, koliko km poti je opravil za potrebe KS Ivan Vidgaj brezplačno? Verjetno veliko več kot Rudi Bregar s pisanjem in obtoževanji, ki delajo razdor med ljudmi. Gradbenemu odboru očita, da je zaradi malomarnega pristopa družbeno skupnost oškodoval najmanj za milijon dinarjev. Dejstvo pa je. da je Rudi Bregar med gradnjo vodovoda prihajal na Primskovo z družbenim avtomobilom (brez izpita) in od KS zahteval povrnitev potnih stroškov.
Ali s tem ni oškodovana družbena skupnost — ali se je kdaj vprašal?
Ne maram se ponašati tudi s svojim delom, ki sem ga vložila v to — nič mi ni žal, če vem, da je delo opravljeno v dobro vseh. Sicer pa je važno, da krajani oz. uporabniki našega vodovoda pijejo zdravo pitno vodo in da so zadovoljni.
Zamerimo mu tudi to, da v svojem članku imensko omenja samo Ivana Vidgaja, za ostale pa namerno uporablja izraz »odgovorni krajevni funkcionarji«. Kaj pa član sveta KS, predsedstva KK SZDL, mar tem ljudem ne pripada pohvala za njihovo aktivnost ali pa neaktivnost?
Kaj pa odbori in organi, v katerih je odgovoren tudi Rudi Bregar? (urednik krajevnega glasila Čez hrib in dol, predsednik gradbenega odbora za telefon, sekretar O O ZSMS).
Javno sprašuje, zakaj krajevno glasilo ni izšlo že skoraj leto dni. Odgovor pa bi krajanom moral podali sam — saj je on njegov urednik.
Preveč dela, truda in časa je bilo vloženega v realizacijo nalog v Socialistični zvezi, zato samo opozorilo, kdo je delal zaplete na sejah, kdo hoče imeti vedno vse prav, kakšni verbalni in drugi napadi so bili — naj ocenijo krajani sami, saj je bilo teh sej veliko in obisk kar dober.
Res pa je, da sem bila takrat žena predsednika sveta K S in to ne »zgolj po naključju«, kot navaja Rudi Bregar — ampak resnično in sem še. Za svoje delo in napake pa nisem bila od Primskovljanov kritizirana, ampak sem bila za svoje delo od mnogih krajanov in širše družbe večkrat pohvaljena, kar mije dajalo in mi še daje veliko volje do dela.
Zakaj so bili ljudje na zadnjih sejah bolj liho kot ponavadi, so tudi pojasnili. Rekli so: »Saj nima več smisla, kar koli poveš, jih dobiš nazaj.«
Ali bodo imeli ljudje ob takšnem pristopu še voljo za delo v organih KS in SZDL? Ali lahko takšen način, kot ga uporablja Rudi Bregar. prispeva k aktivnejšemu delu in skupnemu napredku?
Tudi z mladino ni tako, kot je navedel Rudi Bregar. Mladina ni prav nič potisnjena na rob in tudi ni nikoli bila s strani vodstvenih organov KS SZDL V novih kandidatnih listah je preko 50% mladih in vsi ti mladi radi delajo in radi sodelujejo v organih KS.
Zakaj pa ni aktivnosti v sami OO ZSMS in kje so vzroki, kdo je temu kriv, pa naj ocenijo sami mladi in vzroka jim gotovo ne bo težko najti. Težave ob krajevnem samoprispevku so bile — ne trdimo, da jih ni bilo. Odgovor ustavnemu sodišču na prvo pobudo, da ni bilo nepravilnosti, je v imenu KS sestavil ravno Rudi Bregar. Sedaj pa se je sam obrnil na ustavno sodišče s trditvijo, da uvedba samoprispevka ni bila zakonita. Pozablja, daje bil dolžan ustavnemu sodišču že v prvem odgovoru predstaviti pomisleke, s katerimi argumentira svojo trditev.
Pri delu pogrebnega odbora ne vidimo nepravilnosti, pač pa vrsto težav. Sicer pa se od vsakega krajana KS dostojno poslovi. Resnica pa je, da smo v svojem 4-letncm mandatu dokaj složno in enotno delovali, bili smo med seboj povezani in čeprav smo se srečevali z mnogimi težavami, smo jih z enotnostjo (SZDL, KS, mladina) in strpnostjo vedno znali rešili, dosegli smo vrsto uspehov in realizirali vrsto nalog, s katerimi smo pripomogli k napredku naše KS, Naj na kratko naštejemo nekaj važnejših pridobitev in izkušenj v zadnjem mandatnem obdobju 1982—86:
— uvedena avtobusna delavska proga, ustanovljena OO ZSMS, oprema prostora za KS in DPO, omara za knjige in pridobitev potujoče knjižnice v kraj, začetek izhajanja glasila Čez hrib in dol, premična stena med učilnicama ter pridobitev prostora za kulturne prireditve, gradnja vodovoda po letnih fazah, ustanovitev KUD-a. sodelovanje z JLA, ureditev postajališča, oglasne table in vitrine, popravilo opornega zidu na pokopališču, oskrba s kruhom v trgovini Primskovo. pomoč pri gradnji Gasilskega doma, vzdrževanje krajevnih cest, eleklro omrežje Sobračc—Pusti Javor, javna razsvetljava Ješče—Sobrače...
Še bi lahko naštevali naloge, ki smo jih opravlja/i z vso odgovornostjo in zavestjo — s kančkom upanja, da bomo za svoj trud dobili malo boljšo pohvalo, kot je prišla z Rudijcvc strani.
Sigurno pa je, da bodo novo izvoljeni organi delali z veseljem in uspešno le, če jim za njihov trud ne bo kdo sta/no podtika/ po časopisih nezaupnice.
Zalo mu svetujemo naj si ponovno prebere svoj članek v krajevnem glasilu Čez hrib in dol. april 1986. št. 2, kjer sam kot odg. urednik pravi takole:
» Vse pogosteje letijo očitki, da se vse skupaj odloča v ozkih krogih vodstva krajevne skupnosti, da je omejeno odločanje delovnim ljudem in občanom, vendar sem prepričan, da je vsaj v zadnjem obdobju vsem omogočeno, da se aktivno vključijo v vse razprave in vse oblike odločanja v našem sistemu. Naj omenim samo seje predsedstva KK SZDL. sveta KS, zbore občanov in druge oblike dela, na katerih ima vsak možnost sodelovati in aktivno prispevali k oblikovanju stališč in sklepov. Zalo nikakor ne moremo dopustiti takšnih očitkov, predvsem pa lislim posameznikom, ki so bili še pred kratkim na odgovornih dolžnostih v krajevni skupnosti ali pa so posredno še aktivni v nekaterih organih, obenem pa imajo na glavi toliko masla, da ob pregledu svojih napak rajši ne bi spregovorili.
Kakorkoli že. vsi listi posamezniki, ki rušijo enotnost in ugled naše krajevne skupnosti navzven, nimajo kaj iskati. Podpiram konstruktivno kritiko, ki nekam vodi, ne pa natolcevanje in dezinformiranje delovnih ljudi in občanov. Tudi v prihodnje imamo na Primskovem velike načrte, vendar sem prepričan, da jih bomo dosegli zgolj z enotnostjo in povezanostjo, zato bo potrebno še več medsebojnega poznavanja in poznavanja naših težav ter predvsem osnov delovanja našega družbenopolitičnega sistema. Tega pa nekateri naši polpretekli funkcionarji na Primskovem nc poznajo ali pa nočejo razumeti.«
To je bil naš prispevek k objektivni sliki razmer v naši KS glede na članek Rudija Brcgarja z željo, da si krajani ob branju prispevka ustvarijo svoje mnenje o našem delu.
Rudiju Bregarju pa sporočamo, da se z njim preko časopisov nočemo več pogovarjati — ker verjetno ve tudi sam, da obstajajo primernejši načini
Marinka Vidgaj
Pri odgovoru so sodelovali:
Slavko Fajdiga. Brane Zadružnik, Ivan Vidgaj, Dragica Miklavčič, Milan Vidgaj, Anton Gliha, Anton Kovačič, Martin Kepa, Tone Mulh, Jože Fajdiga, Marko Ovnik, Miha Selan, Andrej Pevec.
Pa še pojasnilo
L___J
Menim, da je treba po zelo izčrpnem in poučnem odgovoru krajanov KS Primskovo dodati še nekaj besed o tistem delu pisma, ki zadeva Glasilo občanov.
R. Bregar je 30. januarja 1987 objavil v tedniku Mladina polemičen članek z naslovom Cenzura v lokalnem glasilu, v katerem se pritožuje nad neobja-vljanjem njegovih prispevkov. V eni od naslednjih številk Mladine mu je argumentirano odgovoril odgovorni urednik in dokazal, da to ni tako.
2. februarja smo v uredništvo prejeli njegov dopis, da odstopa kol član uredniškega odbora, hkrati pa tudi prispevek za rubriko Pisma bralcev, ki ga je v vednost poslal tudi OK SZDL Litija. Na sestanku na Primskovem je bilo pismo tudi prebrano. Po tem dogodku je R. Bregar K), februarja poslal v uredništvo popravke tega pisma, kjer je nekatere — odstavke spremenil.
Na telefonsko zahtevo odgovornega urednika, naj pošlje končno obliko tega pisma, je 11. februarja poslal še tretjo verzijo pisma, ki pa se seveda spel razlikuje od prejšnjih dveh.
Uredniški odbor je na redakcijski seji za februarsko številko G O. kamor je povabil tudi R. Brcgarja. pa se le-tu seje ni udeležil, sklenil da se z njim pogovori o obravnavani tematiki. Nc zato. da bi pismo umaknil, pač pa zalo. da bi mogel navesti morebitne nove razloge, vsebinske dopolnitve oziroma razširitve, kajti pismo s podobno vsebino (to potrjuje tudi sam v drugem prispevku v Mladini dne 12. 3. 1987) je že objavil v Mladini in naj prejel odgovor.
Uredniški odbor jc potem prejel v vednost še troje Bregarjcvih dopisov — pritožb, iz katerih smo izvedeli, da ga na ta pogovor ne bo. Odstop R. Brcgarja smo posredovali nato izdajateljskemu svetu GO. ki ga je na seji dne 2. marca tudi sprejel, ni pa sprejel — kolikor nam je znano — tudi razlogov, zaradi katerih odstopa.
Da bo stvar že v začetku jasna in nedvoumna, poudarjam naslednje: Glavni in odgovorni urednik nista bila dolžna objavili njegovega prispevka na podlagi 74. člena Zakona o javnem obveščanju, ker je bilo pismo s podobno vsebino Že objavljeno, pa naj R. Bregar pošilja prošnje in zahteve kamor že hoče. Da seje to kljub temu zgodilo, je razlog v tem. ker želimo naši javnosti pokazati, kakšno je resnično ozadje te problematike. Pokazalo seje, da smo ravnali prav.
In zdaj k njegovim trditvam (čeprav je odgovore nanj lahko že prebral v Mladini). Odgovorni urednik in uredniški odbor sla ravnala povsem pravilno, ko sta odklonila inkriminirani članek. Bil je neargumentiran in žaljiv. Odgovorni urednik jc R. Brcgarja opozoril, da je treba počakati do programsko volilne seje KK SZDL Primskovo. da se bodo zadeve razčistile in osvetlile z vseh plati Torej R. Bregar pri poročanju o tej zadevi zamolči najbolj bistveni del informacije, iz česar se izcimi polresnica, od tu pa do neresnice pa jc le kratek korak. Kolikor je Bregar resnično objavljal v našem glasilu, pa se lahko vsak bralec prepriča sam, pa tudi o tem. kaj jc objavljal.
Odgovorni urednik ravna pri odločitvah o objavi oziroma neobjavi v skladu s svojimi pooblastili in kodeksom novinarske etike, zato R. Brcgarja nima kaj prositi, kakor bi on to rad prikazal. Njegova funkcija podpredsednika OK SZDL ga k temu le še bolj zavezuje, čisto nepomembno pa je, kako si R. Bregar to razlaga.
Jasno je. da prispevke ali dele prispevkov, ki niso objektivni, argumentirani ali so v celoti neresnični, nc objavljamo, pa naj pridejo od kogarkoli. Tune pomaga nobeno pregovarjanje ali drugi »poizkusi«, da bi bilo obratno. To je naša uredniška maksima. In tega se bomo držali tudi v prihodnje! No, včasih kakšen prispevek izpade zaradi pomanjkanja prostora. Če je še aktualen, pa ga objavimo v naslednji številki.
Zdaj pa šc o napadu na odgovornega urednika kot družbenega delavca. Nobene mora/ne pravice nima R. Bregar namigovati na njegovo pristranost in funkcije, ki jih opravlja. Lahko rečem, da je v svojem več kot petindvajsetletnem strokovnem in družbenopolitičnem delu pokazal, kdo jc in kaj je. O tem govori opravljeno delo. številna družbena priznanja in objavljeni teksti. Ob odgovornem delu individualnega poslovodnega organa, ki zahteva celega človeka, je iz stabilizacijskih razlogov prevzel še uredniško in novinarsko delo pri GO. Mar naj bodo taki napadi (v zadnji številki Mladine jc R. Bregar resnično prešel vse meje dovoljenega) nagrada človeku, ki si prizadeva za delo na kulturnem področju? Kdo daje moralno pravico R. Bregarju. da sodi. česar ne pozna in ne razume?
Za konec šc tole: Da, tudi v prihodnje bo Glasilo občanov poleg ostalega tudi kulturni časopis, pa če bo to Bregarju všeč ali ne. Prav zaradi tega tudi ne bomo dopuščali, da bi zgubljali tako dragoceni časopisni prostor za take nesmiselne napade in obtožbe, in še manj ljudi, ki po naših krajevnih skupnostih brez kakršnegakoli plačila opravljajo težaško delo ljudskih aktivistov.
Z današnjo objavo tako tudi zaključujemo to polemiko.
Andrej Kralj, glavni urednik GO
__J
★ ★
* ★
★
+
★
* ★ ★ * ★ * * ★ ★ * ★ ★ ★
★ * ★ * *
★ ★ * * * ★ * * ★ *
* ★ * ★ ★ * ★ * ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★
*
* * ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★
★ * ★ ★ ★ ★ * ★ *
* * * * * ★ ★ ★
★
★ ★ ★ ★ ★ * * ★ *
★ *
★
★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * *
ŠE POMNITE, TOVARIŠI?
7
Moji spomini na čas med NOB
t.
Bilo je leta 1942, meseca se ne spominjam, vem le to, daje bilo jeseni. Mladi iz Spodnjega Loga smo šli na Savo v kino. Bilo nas je vsega skupaj 17, ko smo se okrog 8. ure zvečer vračali domov. Naš govor je sredi savskega mostu prekinil glas nemškega stražarja, ki je zavpil: »Stoj!» Roke kvišku!« V temi nismo ničesar videli, zato smo obstali in čakali. Nenadoma smo se znašli v strašnem ognju, kajti Nemci so začeli streljati z brzostrelkami in mitraljezi. Ko so prvi med nami padli pod streli, seje v vsej zmedi prvi znašel najstarejši med nami, in sicer Andrej Smrdelj. Začel je teči po mostu nazaj, drugi pa za njim in to jih je rešilo. Ivan Gombač, sestra Ani in jaz pa nismo več utegnili zbežati z mostu, zato smo se hitro vrgli na tla. Ležali smo in čakali konec streljanja, ki se nam je zdelo strašno dolgo, čeprav je trajalo le 15 minut. Po končdnem streljanju so Nemci prišli na most, kjer so bili trije hudo ranjeni, in sicer brata Franci in Lado Gombačeva ter Slavko Verbe, in mi trije. Nemci so ranjence prenesli v gostilno pri mostu. Ob pogledu na ranjence sejegos-tilničarka prijela za glavo in dejala: »Saj sem vedela, da se bo nekaj zgodilo, ko pa so toliko pili! Sedaj pobijajo že otroke!« Med nami so bili res vsi zelo mladi, saj so bili razen treh vsi mlajši od 15 let.
Naslednji dan smo zvedeli, da so bili Nemci res pijani in da smo kljub vsemu imeli še srečo, ker so mitraljez postavili ob mostu, kajti če bi ga bili postavili naravnost na most, bi nas vse pobili. Oba Gombačeva brata so uspešno pozdravili v bolnišnici, Slavko Verbe pa je ostal invalid.
Tako sem se prvič srečala z vsem gnevom nemškega rajha, ki je zagospodaril po naši zemlji, toda to me ni prestrašilo, da bi se kasneje tudi sama aktivno ne vključila v boj proti sovražniku.
II.
V letu 1943 sem začela delati za OF. O vsem potrebnem me je poučila aktivistka Tonka Potokar Drjan-čevič. Posebno me je opozorila, kako previdna moram biti pri delu, kajti kasneje sem videla, kako pomembna je bila previdnost, da smo lahko preživeli strahote vojne vihre.
Moj dom je stal na Maljcku, popolnoma na samem. Nemci so slutili, da sodelujemo s partizani, zato smo imeli večkrat preiskave.
Ob eni takih preiskav so Nemci našli večjo količino soli in kvasa, katerega nisem uspela odnesti partizanom zaradi nemške hajke. Moko, kvas in sol nam je namreč za partizane dajala Milka Preželj, ki je imela v Litiji pekarijo.
Nemci so sumili, kam je pošiljka namenjena, in res je malo manjkalo, da me niso ustrelili skupaj z mamo in dvema sestrama. Nemec, ki je vodil preiskavo — po rodu je bil Mariborčan — je bil prava pošast. Kričal je in kričal, tako daje že izgubljal glas. Nagnal nas je na konec hleva, postavil v vrsto, postrojil vojake nekaj metrov stran in ukazal mitraljezcu, naj se pripravi. Vedele smo, kaj nas čaka. Niti ena izmed nas ni potočila solze ali rekla česa sebi v obrambo, da bi si rešila življenje... Čakale smo na strel. Tisti kričavi Mariborčan nas je že popisal, nato pa se počasi, korak za korakom, pomikal nazaj. V tistem trenutku seje pripeljal nemški oficir, ki je bil sicer komandant policije v Litiji. Vse štiri nas je nagnal nazaj " hišo. Slišale smo še, kako sta se prepirala, toda bile smo tisti trenutek tako prizadete in preplašene, da nismo razumele ničesar niti nismo poskušale razumeti, kajti ostalo nam je takrat najdragocenjše — življenje.
Drugič so delali preiskavo belogardisti. Teh sem se bala, ker so zelo grdo delali z nami. Med preiskavo so grozili, da bodo vse postrelili. Preiskavo, ki je ne bom nikoli pozabila, so delali tako temeljito, da so vse, kar jim je prišlo pod roko, zmetali po tleh, pa naj je bila to hrana ali obleka. Sproti so nam »delili« udarec s puškinimi kopiti in nas zmerjali z najgršimi izrazi.
Našli niso ničesar, vsaj tistega ne, kar so iskali. Po njihovem odhodu smo obupane gledale v kup »mešanice« na tleh. Naenkrat me je spreletela groza, kajti na kuhinjski omari sem zagledala pismo komandanta Dolenjskega odreda. Nekomu bi bilo potrebno samo stegniti roko in naša usoda bi bila zapečatena...
Ob vsej tej nesreči in razdejanju smo se zjokale. Živele smo skromno, sedaj pa smo ostale brez najosnovnejših živil. V svojem obupu niti opazile nismo, da seje pojavila na vratih Ema Simončič s Spodnjega Loga. Obrnila se je in odšla brez besed. Čez kakšno uro je prfšel nazaj njen sin Albin in prinesel nekaj hrane ter dejal, da bomo imele za prvo silo in naj nikar ne jokamo, saj bo kmalu prišel čas, ko bo sovražnik
uničen. To je bil dogodek, ki ga ne bom nikoli pozabila, še posebno ne Simončičcve družine, ki je delala za OF in nam v tistih težkih trenutkih priskočila na pomoč.
III.
Močno v spominu mi je ostal dogodek, ki se je zgodil decembra 1944. Iz Litije je prišla na Maljck kolona Nemcev in se ustavila pri na-s. Videti je bilo, da se pripravljajo na hajko. Vedela sem, da so se tisti dan zadrževali na Okrogah partizani in da jih je treba na nek način obvestiti o prihodu Nemcev. Z mamo sva sklenili, da jih gre obvestit ona, toda načrt je padel v vodo takoj, ko je prišla na cesto, ker so jo Nemci nagnali nazaj. Samozavestno sem šla do vojakov in ker sem bila noseča, so me pustili naprej v prepričanju, da grem po mleko. Z zmernim korakom sem šla do ovinka, takoj nato, ko sem jim izginila izpred oči, pa sem začela teči, kolikor sem mogla. Po ravnini je še nekako šlo, toda'v hrib je bilo težje. Trudila sem se na vso moč, saj nisem smela izgubiti niti minuto. Nosečnost in hrib sta naredila svoje, kajti proti vrhu sem si morala pomagati kar z rokami. Brez sape in s skrajnimi napori sem prišla do partizanov in uspela zaklicati le: »Bežite, Nemci!« Partizani so malo pred tem zaklali govedo in sedaj je bilo treba hitro ukrepati. Komandant Frenk Mojškerc je ukazal, naj zaklano govedo zakopljejo pod kozolec, kjer je bila že skopana jama, ki so jo domači uporabljali za skrivališče raznih stvari, ki bi ne smele priti v roke sovražniku.
V vsej naglici se je Albin Tomšc spomnil tudi name in dejal drugim, naj mi hitro nekdo napolni steklenico z mlekom. Vsega mleka pri hiši je bilo le za pol steklenice, zato so dolili vodo. Jože Mahkovec je dejal, da sedaj ne smem po isti poti nazaj, zato sem se spustila proti Spodnjemu Logu. Malo niže sem videla Nemce, ki so žc obkoljevali Okrogc z dveh strani. Partizani so imeli zelo malo časa za umik. Skrbelo meje,ali jim bo uspelo pravočasno uiti močnemu nemškemu napadu, in napeto sem poslušala, kdaj se bo začelo streljanje. Toda šlo je vse po sreči. Nemci so našli prazne Okroge, jaz sem pa še po toliko letih srečna, da sem bila takrat hitrejša od sovražnika.
IV.
Februarja 1945. leta so me aretirali gestapovci in belogardisti. Že do-
ma mi je eden od belogardistov rekel: »Pa smo te dobili, banditka prekleta! Ne boš nas več štela, ko gremo mimo vaše hiše! Ti si kriva za smrt naših!« Nekaj dni pred tem so v partizanski zasedi namreč padli dva belogardista in gestapovec. Ne morem ponoviti vsega, kar so mi takrat rekli in kako grdo so me psovali. Eden izmed njih je celo poudaril, da bi bilo najbolje, da bi me na mestu ustrelili. Odpeljali so me. Mama je bila prepričana, da me bodo med potjo kjc-na samem ustrelili, zato je poslala za nami mlajšo sestro Lojzko. Ko so jo opazili, so jo nagnali nazaj in zagrozili, da bodo obe ustrelili. Toda zdržala je do Brega, od tam naprej pa ni bilo več nevarnosti, da bi me med potjo ustrelili.
Na Grbinu smo srečali aktivistko Tonko, s katero sva skupaj delali kot skojevki. Samo malo sem jo pogledala, a vendar ne bom nikoli pozabila njenega presenečenega obraza, na katerem je bilo videti obup in grozo.
Ob prihodu v Litijo smo se ustavili pri gostilni Vera. Gestapovec je zahteval od belogardista mojo osebno izkaznico, kar pa je le-ta odločno odklonil. Po krajšem prerekanju so mc odpeljali gestapovci. Naslednji dan so mc zasliševali. Najprej so me vprašali, koliko časa sem noseča. Zlagala sem sc, da bom devet mesecev, v resnici sem bila šele v šestem. Ob vprašanju, koliko časa sem skojevka, sem odgovorila, da ne vem, kaj je to. Do trenutka, ko je v sobo, kjer so me zasliševali, stopil nekdo, ki sem ga poznala, sem spretno lagala, tisti hip pa mi je bilo, kot bi se pod menoj vse podrlo. Belogardist, ki je vstopil, je bil namreč še pred pol leta partizan, a je pobegnil. Izjavil je, da sem skojevka in da meje videl v štabu Dolenjskega odreda. Spomnila sem sc ga, saj sem ga tudi jaz videla, ko je prišel h komandantu z vprašanjem, če žc imajo zanj puško.
Ker sem do tega soočenja spretno lagala, sem poskusila vztrajati še naprej. Rekla sem, da sem šla takrat na Mamolj po hruške in so me pri tem zajeli partizani, da pa se mora gotovo spomniti, da sem imela pri sebi košaro hrušk. Gestapovec je zahteval, naj pove, ali je videl košaro hrušk ali ne. Tega se na mojo srečo ni mogel spomniti. Potem so poklicali babico, ki je potrdila, da sem pred porodom. To meje rešilo zapora in nadaljnjega zasliševanja. Izpustili so mc.
j«-***)«-*******************)«-)«-*******)«-)«-)«-**********************************************^
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očka, brata, dedka in tasta
JANEZA RAZPETA
iz Moravč 43
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, KS Gabrovka in Mizarstvu Gabrov-ka za izražena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govorniku tov. Rapplu za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem iz Gabrovke in Gasilskemu društvu Gabrovka. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, brata in dedka
ANTONA TAUFERJA st.
upokojenca Predilnice Litija
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih globoke žalosti pomagali, mu darovali cvetje in vence, nam izrekli ustno ali pisno sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo pevskemu zboru Lipa iz Litije, Glasbeni šoli, trobentaču za zvoke Tišine, govorniku Franciju Grošlju za poslovilne besede ob odprtem grobu ter g. župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Marinka, sin Tonček z družino in ostalo sorodstvo
IZ MATIČNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti...
V Litiji se je v februarju rodilo 26 otrok, od tega 17 dečkov in 11 deklic.
Na Bogeniperku se je poročilo 28 parov, med njimi: Dcrcnčini Andrej, iz Litije in Motoz Greta iz Smartna pri Litiji, Rus Emil iz Gatinc in Pečar Tatjana iz Grosupljega, Lambcrgar Silvo iz Gradišča pri Litiji in Bcrčon Agata iz Litije, Tavželj Zoran iz Vidma Dobrep-olja in Pctrič Cvetka iz Krke, Matjaž Jože iz Biča in Novljan Vesna iz Nove vasi, Jancžič Tomaž iz. Ljubljane in Vrabec Janja iz Ljubljane, Lcbar Franc iz Zavin in Knez Marija iz, Čcmšcnika, Stopar Karol iz Pokojnice in Sinjur Dragica iz Rađanje vasi, Fele Božidar iz Litije in Piki Renata iz Litije, Brkinjač Dragutin iz Domžal in Božič Mojca iz Domžal, Ozimek Anton iz, Ljubljane in Naraglav Zlata iz Ljubljane, Frclih Ladislav iz, Trbovelj in Pangeršič Anica prodajalka iz. Trbovelj.
Umrli v Februarju: Kukovica Ignac, 81 let, iz Kresniškega Vrha, Hauptman Leopold, 82 let, iz Spodnjega Loga, Valentinčič Janez, 62 let, iz. Kresniškega Vrha, Širok Leopold, 58 let, iz Litije, Hribar Marija, 86 let, iz Spodnjega Loga, Gorišck Frančiška, 76 let, iz, Litije, Stražar Ivan, 65 let, iz. Kresnic, Kokalj Avgust, 59 let, iz Ustja, Hauptman Ciril, 80 let, iz. Smartna pri Litiji, Taufcr Anton, 64 let, iz Litije, Rctar Alojzija, 75 let, iz, Zavrstnika, Zaje Marija, 87 let, iz Laz pri Vačah, Kolesa Jožef, 80 let iz. Mulh, Šef Frančiška, 86 let, iz Borovnice, Strmljan Neža, 87 let, iz. Vač.
Joža Čož,
ZAHVALA
Ob smrti naše mame
MARIJE HRIBAR
iz Spodnjega Loga
se zahvaljujemo sosedom za pomoč, izraženo sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala patronažni sestri Moniki iz ZD Litija in župniku za opravljen obred.
Žalujoči: mož Martin, hčerka Francka, Ivica, vnukinja Ljubica z Anjo in Ksenija z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata, dedka in pradedka
LEOPOLDA HAUPTMANA
Grčanovega ata
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tov. Slavki Hauptman, tov. Stanetu Šuštarju in tov. Albinu Jesensku za lepe poslovilne govore, ZB NOV in GD Sava, pevcem Lipe in Društvu upokojencev Litija. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
CIRILA HAUPTMANA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu prinesli cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem iz Smartna za presunljive poslovilne pesmi, tov. Albinu Jesensku za tople besede ter vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih ustno ali pisno izrazili sožalje. Žalujoči: žena Pepca ter hčerka Eli, sin Jože in snaha Majda z družinami
Usmerjanje vpisa v šole
Mesec marec je za vse, ki končujejo osnovno, srednjo ali katero drugo šolo, in tiste, ki si želijo pridobiti nova znanja, mesec, ki vodi k iskanju informacij o možnostih izobraževanja.
Opozoriti želimo na dnevne časopise (DELO, Dnevnik), ki nas zasipajo z objavami razpisov potreb po delavcih, razpisom za vpis v programe srednjega usmerjenega izobraževanja, razpisom za vpis na visokošolske delovne organizacije, razpisom za sprejem v dijaške in študentske domove in skupnim razpisom vseh vrst štipendij za š. 1. 1987/88.
Akcije, ki spremljajo vpisne aktivnosti in poskušajo usmerjati namere kandidatov za vpis, so še naslednje:
— informativna dneva na vseh srednjih, višjih in visokih šolah v Sloveniji (6. in 7. marec),
— odprti dnevi v OZD po posebnem razporedu Gospodarske zbornice ljubljanske regije,
— interni razpisi za izobraževanje v vseh OZD, TOZD in delovnih skupnostih,
— roditeljski sestanki s starši učencev 8. razredov,
— informativni dnevi in svetovanje za študij oh delu in iz dela ob sredah na skupnosti za zaposlovanje.
Res veliko akcij za mesec marec, da bi se delovni ljudje in kandidati za izobraževanje lažje odločili za pridobitev, poglobitev, razširitev in izpopolnitev znanj za zahtevnejše tehnologije 21. stoletja.
Majda Hostnik
Skladno s stališči in ugotovitvami komisije za reševanje stanovanjskih vprašanj upokojencev pri Zboru delegatov SPIZ SR Slovenije, enote Litija, objavlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija
RAZPIS
ZA POSOJILA UPOKOJENIM OBČANOM V LETU 1987
1. Ocena skupno razpoložljivih sredstev za kreditiranje prenove — modernizacije ali adaptacije stanovanj in stanovanjskih hiš znaša 2,000.000,— din.
2. Na razpis za pridobitev posojila se lahko prijavijo upokojenci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da imajo stalno prebivališče v občini Litija,
— da so lastniki stanovanja oz. stanovanjske hiše,
— da bodo sredstva vlagali v prenovo ali adaptacijo lastnega stanovanja oz. stanovanjske hiše.
3. Prednost za pridobitev posojila po tem natečaju imajo upokojenci, ki do sedaj še niso prejeli posojila za prenovo — modernizacijo ali adaptacijo.
4. Zaradi omejenih sredstev je predviden najvišji možni znesek posojila v višini 400.000,— din.
5. Posojila bodo odobrena po pogojih splošnega akta stanovanjske skupnosti za sredstva vzajemnosti, s tem da je najdaljša doba vračanja posojila 10 let. Obrestna mera za posojila je 12 (dvanajst) odstotkov.
6. Rok za prijavo na razpis traja do vključno srede, 15. aprila 1987.
7. Upokojenci predložijo prijavo na posebnem obrazcu, ki ga dobijo pri strokovni službi komunalne in stanovanjske skupnosti. K prijavi predložijo:
— odločbo o upokojitvi,
— potrdilo o stalnem prebivališču in članih skupnega gospodinjstva,
— dokaz o lastništvu.
8. Upokojencem, ki bodo izpolnjevali vse pogoje razpisa, bodo pregledane stanovanjske razmere in istočasno pregledane potrebe po prenovi
— modernizaciji in adaptaciji. Zato so ti upokojenci dolžni dopustiti komisiji ogled stanovanj oz. hiš.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA
MERKUR — trgovina in storitve, n.sol.o. Kranj, Koroška c.l
TOZD PRODAJA NA DROBNO, n.sub.o. Kranj Kranj, Gregorčičeva 8
prehaja v prodajalnah Tehnika in Gradbeni material v Litiji na nov obratovalni čas — NONSTOP od 8. do 19. ure in s tem uresničuje želje občanov Litije in okolice, ki v teh prodajalnah nabavljajo blago.
Prehod na nov delovni čas (dvoizmensko delo) pogojuje nove zaposlitve.
Če ste PRODAJALEC. TEHNIČNE STROKE ali imate poklic kovinarske ali gradbene smeri in željo po prodaji tehničnega blaga, čimprej pošljite ponudbo na MERKUR, kadrovsko-socialna služba, Kranj, Koroška c.l ali se osebno zglasite pri poslovodjih navedenih prodajaln v Litiji.
Skladno z določili Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil in družbenih stanovanj iz sredstev, ki jih obrtniki in pri njih zaposleni delavci združujejo v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija (v nadaljevanju: pravilnik), sklepom izvršilnega odbora osnovne organizacije sindikata delavcev, zaposlenih pri obrtnikih, z dne 4. 3. 1987 in po podatkih Uprave za družbene prihodke občine Litija z dne 10. 3. 1987 objavlja stanovanjska skupnost
III. NATEČAJ
ZA ZBIRANJE PRIJAV IN UGOTAVLJANJE UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV POSOJIL DELAVCEM, ZAPOSLENIM PRI OBRTNIKIH
1. Razpisana vsota zajema združena sredstva za leto 1985 (poračun), vplačane akontacije za leto 1986.
Po podatkih Uprave za družbene prihodke Skupščine občine Litija od marca 1987 so združena sredstva: za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, zaposlenih pri obrtnikih v višini 4,300.000.— din.
2. Združena sredstva so po tem natečaju namenjena za kreditiranje gradnje in adaptacij stanovanjskih hiš v zasebni lasti (pridobitev novih stanovanjskih površin).
3. Na natečaj se lahko prijavijo delavci, zaposleni pri obrtnikih, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da občinska uprava za družbene prihodke iz BOD odvaja na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Litija sredstva za stanovanjsko gradnjo v dogovorjenem roku in obsegu,
— da nimajo stanovanja ali pa imajo neprimerno stanovanje glede na število družinskih članov,
— da niso sami ali njihovi družinski člani, kateri rešujejo stanovanjski problem, lastniki primernega vseljivega stanovanja ali stanovanjske hiše,
— da niso sami ali njihovi družinski člani, kateri rešujejo stanovanjski problem, lastniki počitniške hiše, ki presega 50 m2 uporabne površine,
— da jim je na dan zaključka razpisa poteklo vsaj dveletno namensko varčevanje ali so že pridobili posojilo na podlagi najmanj dveletnega namenskega varčevanja,
— da predložijo gradbeno dovoljenje oz. dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračunom.
4. Obrestna mera za posojila je 12 (dvanajst) odstotkov. Doba vračanja posojila je odvisna od višine dohodka na člana družine, vendar ne more biti daljša od 10 let.
5. Prednost pri pridobitvi posojila bodo imeli tisti upravičenci do posojila, ki posojila iz združenih sredstev še niso prejeli.
6. Prijave na natečaj morajo biti oddane do vključno srede, 15. aprila 1987. Kasneje prispele prijave nc bodo obravnavane.
7. Občan, ki se bo prijavil na razpis, jc dolžan dopustiti komisiji ogled stanovanjskih razmer in faznosti gradnje. Če to komisiji ne bo omogočeno, lahko stanovanjska skupnost njegovo prijavo zavrne.
8. Stanovanjska skupnost ima pravico preveriti namensko porabo odobrenega posojila.
9. Glede na omejena sredstva in število upravičencev do pridobitve posojila ima komisija pravico s sklepom določiti najvišji možni znesek posojila po tem natečaju.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LITIJA
OBVESTILO
Obveščamo vse člane ZZB NOV in ostale občane, da je tudi letos možnost oddiha na morju v našem počitniškem domu v Banjolah. Dom v Banjolah bo odprt od 15. 4. do 25. 10. 1987. Vse ostale informacije dobite na Občinskem odboru ZZB NOV Litija in v časopisu TV-15, številka 9 z dne 5. marca 1987.
Prijave sprejemamo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. — 11. ure.
Občinski odbor ZZB NOV Litija, Ponoviška 6
Komisija za sprejem otrok v Vzgojno varstveno organizacijo Litija objavlja
VPIS
— dojenčkov (starost od 1—2 let)
— predšolskih otrok (starost od 2—7 let)
za vstop v VVO Litija v šolskem letu 1987/88 za vse enote (Litija, Šmartno, Sava, Kresnice in .levnica).
Vpis bo v mesecu aprilu 1987 v prostorih uprave VVO Litija, Bevkova 1, vsak dan, razen sobot, od 7h — 14\ ob ponedeljkih pa je možen vpis od 7*
— 16h.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Delavska univerza
objavlja za šol. I. 1987/88
RAZPIS
I. za vpis v programe srednjega usmerjenega izobraževanja
1. kovinsko-obdelovalna usmeritev
— program obdelava kovin in upravljalec strojev (1. in 3. letnik) — SR
— program obratni strojni tehnik — tehnolog (1. letnik) — NAD
2. promet in zveze
— program vožnja motornega vozila — smer voznik (SKR)
— program organizator notranjega prometa — prometni tehnik (NAD)
3. komercialni tehnik (NAD)
4. živilska predelava — smer živilski delavec (SKR)
II. v osnovno šolo za odrasle (od 6. do 8. razreda)
III. v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja za delo (tečaje):
— upravljalec lahke in težke gradbene mehanizacije
— tečaj za voznike viličarja
— tečaj tujih jezikov (angleški, nemški, italijanski)
— začetni in nadaljevalni strojepisni tečaj
— tečaj za skladiščnike
— začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja
— tečaj za gostinske delavec
— tečaj iz. varstva pri delu
— higienski minimum
Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi, Parmova 4, tel. 881-182, vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 16. ure, ob sobotah od 8. do 10. ure.
Na podlagi 46. in 51. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. I. SRS, št. 18/84), I. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Litija (Ur. I. SRS, št. 11/81) in meril in kriterijev za pridobivanje stavbnih zemljišč družbene lastnine v občini Litija za gradnjo stanovanjskih hiš, obrtnih delavnic in garaž (Ur. I. SRS, št. 11/81) razpisuje Sklad stavbnih zemljišč občine Litija
JAVNI NATEČAJ
ZA GRADNJO INDIVIDUALNE STANOVANJSKE HIŠE S POSLOVNIMI PROSTORI ZA OPRAVLJANJE MIRNE OBRTI V SKLOPU HIŠE NA ZEMLJIŠČU PARC. ŠTEV. 1339/116, k. o. HOTIČ, NJIVA IV. V IZMERI 550 m2
1. Zemljišče je opremljeno s temi komunalnimi vodi in napravami:
— vodovod,
— kanalizacija,
— cesta v asfaltu,
— javna razsvetljava,
— NN KO.
2. Za razpisano parcelo je pridobljena lokacijsko-tehnična dokumentacija s soglasji PTT in elektro in plačana sprememba namembnosti zemljišča.
3. Strošek za zgrajene komunalne naprave in za pridobljeno dokumentacijo znaša 3,112.849.— din in ga mora pridobitelj zemljišča poravnati do 30. 4.1987 na račun 50150-654-49035 — Sklad stavbnih zemljišč občine Litija.
4. Odškodnino za pridobljeno zemljišče bo investitor poravnal v višini 1.500.— din za m2 zemljišča do 30. 4. 1987 na račun 50150-654-49035 — Sklad stavbnih zemljišč občine Litija.
5. Kandidati za pridobitev zemljišča morajo ob prijavi na javni natečaj plačati varščino v višini 100.000.— din na račun 50150-654-49035 — Sklad stavbnih zemljišč občine Litija. V primeru, da interesent na javnem natečaju uspe, se plačana varščina všteje v ceno komunalnega prispevka, če pa stavbnega zemljišča ne dobi, se mu varščina vrne.
Če kupec kasneje odstopi od gradnje, varščina zapade v korist Sklada stavbnih zemljišč občine Litija, razen v izjemnih primerih (smrt v družini, težja bolezen).
6. Pridobitelj stavbnega zemljišča mora pričeti z gradnjo v roku enega leta in jo končati v petih letih po pridobitvi stavbnega zemljišča.
7. Kandidati za pridobitev zemljišča morajo oddati ponudbo do 15. 4. 1987, najkasneje do 14. ure na Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija, Jerebova 6, Litija.
Kandidati morajo ponudbi priložiti:
1. Potrdilo o družinski skupnosti, ki ga izda matični urad
2. Dokazilo o dohodku gospodinjstva v preteklem letu, ki ga izda TOZD, kjer so člani gospodinjstva zaposleni.
3. Potrdilo o dobi stalnega bivališča v občini Litija, ki ga izda matični urad
4. Potrdilo o času zaposlitve v občini Litija, ki ga izda OZD
5. Dokazilo o času namenskega varčevanja za gradnjo stanovanjske hiše
6. Dokazilo o plačani varščini
7. Dokazilo o opravljanju mirne obrti.
8. O izidu javnega natečaja bodo udeleženci obveščeni do 10. 5. 1987.
9. Vse podrobnejše informacije interesenti lahko dobijo pri Samoupravni komunalni skupnosti občine Litija, Jerebova 6, Litija ali po telefonu 881-004.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE LITIJA Komisija za izvedbo javnega natečaja
V delovno razmerje sprejmem KV instalaterja centralne kurjave. Pogoj: odslužen vojaški rok, znanje varjenja in vozniško dovoljenje I! kategorije. OD po dogovoru.
Naslov: Tomažič Ciril, Ustje 121, Šmartno pri Litiji
Kupim (kredit) ali vzamem v najem enosobno stanovanje ali garsonjero v Litiji ali Šmartnem. Naslov v uredništvu.
) SPOR T IN REKREA CIJA A
VELESLALOM
Občinsko prvenstvo
V organizaciji IVI) Partizan Litija jc bilo izvedeno občinsko prvenstvo v veleslalomu.
Tekmovanje naj bi sredi februarja potekalo v Martuljku, vendar jc zaradi neugodnih snežnih razmer odpadlo, in je bilo I. marca organizirano na Rogli. Ob lepem vremenu ter dokaj dobro pripravljeni progi jc tekmovanje popolnoma uspelo v vseh starostnih kategorijah. Skupno se ga jc udeležilo 90 tekmovalcev. Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli lepe medalje, zadnji pa "polžkc- za vztrajnost.
Rezultati:
Dečki I. do 4. razred:
1. Simon Dobčnik — Litija — 95,32,
2. Matiaž Zadnik — Litija — 97.11, 3. Luka Kovic — Kresnice — 1.10.42. Deklice Ldo4. razred: 1. Urška Pavlica — Litija — 1.06,63. Dečki 5. do 8. razred: 1. Jure Kovic — Kresnice — 89,65. 2. Zlato Zavrl — Gabrovka — 90,36, J. Sašo Vchovcc — Kresnice 91,46. Deklice 5. do 8. razred: 1. Natalija Borišek — Litija — 1,04,2. Udovič Maja — Jcvnica — 91.84. 3. Nataša Bizjak — Kresnice — 1.01.64. Ženske
C: 1. Mojca Lebinger — Litija — 1.04,15 — 25 točk. Ženske Bi I. Milena Muzga — Litija — 2.79,11 — 25 točk. Ženske A: I. Maja Rozmane — Kresnice — 96.82 — 25 točk, 2. Dani Ko-kalj — Litija — 1.00,72 — 20 točk. 3. Majda Mak — Dole — 1.04,23 — 15 točk. Moški D: 1. Lado Kavšck — Litija — 89,14 — 25 točk. 2. Vinko Udovič
— Jevnica — 89,55 — 20 točk, 3. Jože Kovic — Kresnice —91,07 — 15 točk. Moški Ci I • Ludvik Novak — Litija — 85.67 — 25 točk, 2. Janez Kovic — Kresnice — 86.06 — 20 točk, 3. Stojan Koncilja — Kresnice — 88,29 — 15 točk. Moški B: I. Jože Kamnikar — Litija — 82,43 — 25 točk, 2. Jože Čož
— Litija — 82,82 — 20 točk, 3. Srečo Kotar — Jcvnica — 83,74 — 15 točk. Moški A: I. Jernej Kovic — Kresnice
— 81,29 — 25 točk, 2. Matjaž Mirtič
— Litija — 82.64 — 20 točk, 3. Dušan Škuli — Šmartno — 84.32 — 15 točk. Izven — samo ena vožnja: I. Janez Brunčck — Kresnice — 44,20. 2. Mito Vchovcc — Kresnice — 44,82, Vinko Brčan — Litija — 45,75, Lojze Drcmclj — Litija — 48,58.
MIRKO PLAZNIK
Zakaj tako?
Občan: Dober dan tovariš semafor! Semafor:  Dober  dan spoštovani občan.
Občan: Le zakaj neki stojiš tu, v tej mrzli zimi, drhtiš od mraza in nič ne utripaš. Mar si bolan?
Semafor: Veš, zaupati ti moram, da mi srce te ob rojstvu ni tako utripalo, kot so ieleli. Kljub prizadevanjem »doktorjev- mi srca niso mogli popraviti, zato mi je vse upanje v ozdravitev izplahnelo.
Občan: Kje pa so tisti, ki so te postavili sem. in kako zdaj skrbijo zate?
Semafor: Zelo sem razočaran spoštovani občan. Ti hodijo in se vozijo mimo, gledajo vame, kako iz dneva v dan samevam. Pravzaprav sedaj tudi gledati ne morem več, ker so mi pobrali oziroma razbili nekaj prepotrehnih leč.
GLASILO OBČANOV — Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Dušan (■ne/da, I rane Končar, Marina Krnel, Gora/d Mavretič, Slavko Rokavec, Boris Žužek, Jelka Belec (lektorica Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brilej (odgovorni urednik), Vid Praunseis, Roža Urbane. Predsednik izdajateljskega sveta: Miro Kaplja. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Pečenik. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika Novo mesto. Tisk: A. .lov»notic. Litija. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel.: 881-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
O elektriki pa še sanjali ne smem... Joj, joj...
C. C, foto: M. Š.
Pripis uredništva:
Ne. ne. dragi bralci, ni to scenarij za nov slovenski (litijski) film. tak dialog bi lahko tekel, če bi semafor (edini) znal govoriti. Povedal bi najbrž tudi kaj o (nc)upravičeni investiciji, pa o vandalskem obnašanju nočnih obiskovalcev. Je potreben še kakšen komentar? Najbrž ne. dobrodošel pa bi bil odgovor pristojnih!
KOŠARKA
V boju za republiško ligo
Košarkarji Litije so končali prvi del tekmovanja v letošnji sezoni. V SKL-zahod I so zasedli drugo mesto in se tako uvrstili v super ligo, med šest ekip, ki se bodo potegovale za vstop v prvo slovensko košarkarsko ligo.
V super ligi bodo iz SKI.-zahod II
Posnetek s košarkarske tekme Litija — Lokainvest (foto: M. Š.)
tekmovala moštva Medvod, Tolmina in Nove Gorice, iz. lige, v kateri jc nastopala Litija, pa poleg nje še Lokainvest in Radovljica. Medsebojni rezultati ekip iz iste lige se že upoštevajo, tako da bo Litija v nadaljnjem tekmovanju startala z dvema zmagama in z dvema porazoma. Oba poraza jc doživela v gosteh, proti Radovljici in Lokainvestu. Samo prvouvrščeni izmed šesterice se bo uvrstil v prvo republiško ligo. V najboljšem položaju sta pred začetkom Medvode in Lokainvest, ki imata le po en poraz, Tolmin in Litija pa sta jima za petami, tako daje pričakovati izenačene in trde boje.
Šele po končani drugi lazi tekmovanja bo moč celovito oceniti letošnjo sezono. Rezultati v neizenačeni ter pogosto neresni SKL-zahod I pač ne morejo biti objektivno merilo vrednosti ekipe. Morali pa bi ti rezultati pripeljati do ustrezne spremembe tekmovalnega sistema, ki bi v večji meri zgostil kvaliteto. Vsaj polovica ekip v območnih ligah nastopa brez pravih treningov, nekatere so tudi brez trenerjev in imajo največ šest igralcev, ki pridejo na tekmo. Ker iz lige ne morejo i/pasti, tudi 80 do 100 točk razlike ni nobena redkost. Prav zares ni jasno, komu takšen tekmovalni sistem koristi, saj predstavlja neodgovorno razsipavanjc z družbenimi sredstvi, samo košarkarsko igro pa spušča na raven sindikalno-rekreativ nih turnirjev, ali tudi pod njo.
Marko Godec