LETO (VOL.) VIII
"AVE MARIA'
Izhaja vsaka drugo soboto—Published every second Saturday by FRANCISCAN FATHERS In the interest of the Order of St. Francis. 1852 West 22nd Place	CHICAGO, ILL.
Naročnina $3.00 na leto.—Subscription Price $3.00 per year.
Published and distributed under permit (No. 650) authorized by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Chicago, Illinois, by order of the President, A. S. Burleson, Postmaster General.
Entered as second-class mater Oct. 20, 1919 at the post office at Chicago, 111., under the Act of March 3, 1879. Acceptance for mailing at the special rate of postage provided for in Section 1103, Act of October 3, 1917, authorized on October 25, 1919.
Naši zastopniki.
kr so pooblaščeni pobirati naročnino za "Ave Maria", "Glasnik Presvete-ga Srca Jezusovega", "Edinost", molitvenike in druge knjige ter vse tiskovine.
OHIO.
Baberton, Ohio.—Mr. Frank Zupaučič, Mr. Joseph Lekšan, Mr. Joe Pod-pečnik.
Newburg, Ohio.—Rev. J. J, Oman, Mr. Jakob Resnik.
Cleveland, Ohio.—Mr. Frank Suhadol-nik, Mr. Anton Strniša, Mr. Joseph Meglich, Mr. Rudolph Cerkvenik, Rev. A. L. Bombach, Mrs. Ivanka Gaspari.
Bedford, Ohio.—Mr. Frank Stavec.
Collinwood, Ohio.—Mr. John Mesec.
Notingham, Ohio.—Miss Mary Mevzek.
Lorain, Ohio.—Miss Frances Bombach.
PENNSYLVANIA.
Ambcidge, Pa.—Mrs. Jennie Svegel.
Beadling, Pa.—Mr. N. Simonič.
Braddock, Pa.—Mr. Joseph Lesjak.
Bridgeville, Pa.—Miss Elizabeth Pogačnik.
Burdine, Pa.—Mr. John Krek.
Canonsburg, Pa.—Mr. Mihael Tomšič, Mr. John Pelhan, Mrs. Mary Bevc, Miss F. Mohorič.
Forest City, Pa.—Mrs. Anna Grčman, Miss Mary Svete.
Johnstown, Pa.—Mr. Andrew Tamec.
Olyphant, Pa.—Miss Mary Zore.
Pittsburgh, Pa.—Mr. John Golobič, Mr. J. Bojane, Mr. Geo. Weselich.
Steeltonf Pa.—Mr. Anton Malesich.
Export, Pa.—Mr. Jakob Rink.
So. Bethhlehem, Pa.—Mr. J. Korpivšek.
MINNESOTA.
Gilbert, Minn.—Mrs. A. Preglet. Aurora, Minn.—Mrs. E. Smolich. Biwabik, Minn.—Mr. Frank Globokar. Chisholm, Minn.—Mrs. Barbara Globoč-
nik, Rev. J. E. Schiffrer. Ely, Minn.—Mr. Jos. Peshel, Mr. J. Otrin.
Eveleth, Minn.—Mrs. Frances Gregorich. Greaney, Minn.—Mrs. U. Babich. New Duluth, Minn.—Mr. M. -Spehar,
Rev. A. Pirnat. Rice, Minn.—Rev. John Trobec. Soudan, Minn.—Mr. John Loushin. Virginia, Minn.—Mrs. Rosie Tishel.
ILLINOIS.
Aurora, 111.—Mrs. M. Vesel. Chicago, 111.—Mr. Frank Koren, Mr. Andrew Glavach.
Joliet, 111.—Mr. Marko Bluth, Mr. Joseph F. Muhich. La Salle, 111.—Mr. J. Strukel. North Chicago in Waukegan, 111.—Mr. Joseph Drashler, Mr. Math Ogrin, Mr. J. Kosir. Springfield, 111.—Mrs. C. Andrews. Biradley, 111.—Mr. M. Smoley. Milwaukee, Wis.—Mr. Steve Hoynik,
Miss Mary Mohorko. Sheboygan, Wis.—Mr. M, Progar. Willard, Wis.—Mr. Frank Pero.všek. Brooklyn, N. Y.—Mr. Jos. Skrabe. Newark, N. J,—Mrs. Johana Mevzek. Denver, Colo.—Mr. Jos. Pavlakovič. Pueblo, Colo.—Rev. P. Cyril O. S. B„
Mrs. J. Meglen. Indianapolis, Ind.—Mr. Louis Komlanc,
Mr. Frank Markič. Thomas, West Va.—Mr. John Lahajnar,
Mrs. M. Bulich. Calumet, Mich.—Mr. J;' Musich, Mrs. Frances Plautz. Iron Mountain, Mich.—Mr. A. Berce. '
Detroit, Mich.—Mrs. A. Banks. Bridgeport, Conn.—Rev. M. J. Golob. Kansas City, Kans.—Mr. Peter Majerle. Dodson, Md.—Mr. Jernej Intihar. East Helena, Mont.—Mrs. Frances Am-bro. *
St. Louis, Mo.—Mr. John Mihelich. So. Omaha, Nebr.—Mrs. M. Petrasičh. Valley, Wash.—Mrs. Mary Swan., Rock Springs, Wyo.—Miss Apolonia Mrak.
^•»iiuiiiniininiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiniiiiiiiuuidiiiiiiiiiiiiniiiiiumiuitKi.*
I NAZNANILO IN PRIPO'! I ROČILO. j
1	Našim naročnikom in do- |
I	brotnikom kakor tudi vsem ro- I
1	jakom v državah Pennsylvania §
I	in West Virginia naznanjamo, |
I	da jih bo te dni obiskal Mr. g
§ MICHAEL ŽELEZNIKAR. j
I On je pooblaščen pobirati §
I naročnino, oglase in sploh vse, §
I kar je zvezi z našim^ listi I
I "AVE MARIA", "EDINOST" |
§ in "GLASNIK PRESV. SRCA |
I JEZUSOVEGA".	I
§	I
I Vsem ga toplo priporočamo |
I in obenem prosimo, da mu gre- j
i do rojaki na roke v vseh ozirih. | = □
1 UPRAVA IN UREDNIŠTVO |
= =
I AVE MARIJE, EDINOSTI j
IN GLASNIKA P. 5. J. i	s
" oniiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMiiuiiiiiiimiinniiiiiiiiuc:'
iiiiiiipmiiiiiHiiiiiilii^
v
Širite
Katoliško
"v
Časopisje
IIMIIII	11111®» IIII1IMI	1111111
iiha	III1IIMII1IIIIIIM	111111111


MMgjHB
IMUS5

lŠTEV. (NO.) 7.
APRIL 2nd, 1921.
LETO (VOL.) XIII.
Naročnina za celo leto s koledarjem za Ameriko $3.00. ^ Evropo Naročnina za pol leta	za Ameriko $1.50
$3-50.
List v obrambo sv. vere
med ameriškimi Slovenci.
i t . «.-..v«

AVE MARIA!
H. B.
Kakor že mnogokrat, je tudi letos besni judovski: Križaj gaIzadušil ponižni angeljski: Ave Marija, (Zdrava Marija! Veliki petek je spodrinil Marijino oznanjenje. Da ta dva praznika nikakor ne spadata skupaj, je jasno. Prvi je dan največje žalosti, drugi dan največjega vesela. Na dan Oznanjenja je brio Marijino srce prepolno veselja, tako, da bi najraje zaklicala: O vi vsi, ki mi-mo greste poglejte, če je kako veselje večje kot moje! Na dan trpljenja svojega Sina pa je potopljena v žalosti jokajoče zdihovala: O vi vsi, ki mimo greste, poglejte, je kaka bolečina, kakor bolečina moja!
A praznik Marijinega oznanjenja je prevesel za nj° in za nas, da bi ga mogel krvavi veliki petek popolnoma vdušiti. Zato ga sv. Cerkev, če pade na enega zadnjih treli dni velikega tedna, prenese na povelikonoč-ni čas, ko vesela Aleluja odmeva po srcih in cerkvah. Iz istega vzroka se ga hočemo tudi mi v dobi radostne deluje spominjati. Pozabiti nanj že radi tega ne srae-mo, ker naša Ave Maria ta dan obhaja svoj patrocinij. Ker Marija že trinajsto leto tako zvesto čuva nad njo in jo blagoslavlja, bi bilo vendar nehvaležno, če bi se ne spomnila godu svoje mogočne patrone.
Angeljski Ave Marija je mejnik v Marijinem življenju. On deli njeno življenje v dve dobi, v dobo brezmadežnega devištva in dobo deviškega, materinstva. Samo ena je brezmadežna devica in samo erja deviška, božja
mati-Marija.
Kakor Bog ni dopustil, da bi ob vesoljnem potopu vse telesno življenje konec vzelo, ampak je je v Noetovi ladji ohranil, da se po tem svetovnem očiščenju pomlajeno nadaljuje, tako ob vesoljnem duhovnem potopu, provzročenem po izvirnem grehu, ni dopustil, da bi srca vseh Adamovih otrok njegovi umazani valovi zajeli in s seboj potegnili v svoje blatne globine. Eno je obvaroval pred njimi, še predno so jo dosegli—Mariji. Kakor v Noetovo ladjo, ki jo je Bog sam za njim zatvo-ril, nr prišlo ves čas potopa niti kapljice vode, tako je brezmadežno srce naše rešilne ladje iz duhovnega vesoljnega potopa, Marije, skrbno zaprl, da jo krog in krog nje pluskajoče umazano valovje greha ni niti najman moda-ževalo. Ko človeška srca o nekdanjem zemeljskem raju, njega nedolžnosti in vsestranski sreči, niso več druzega okušala kot sladke spomine, ki niso nikdar popolnoma zginili iz človeškega rodu, je bila v Marijinem brezmadežnem srcu še rajska nedolžnost in sreča doma. V njenem in samo v njenem srcu je še zelenela in cvela ved-na pomlad, polna najlepšega cvetja, čednosti, darov, milosti, pomlad, ki jo nikoli niti ogrožala ni slana greha.
Ni dvoma, da je bila to za njo velika čast. Čast, ki jo kdo vživa je tem večja, čem redkejša je in čem bolj temelji nad notranjih vrlinah češčenega. Čast brezmadežne device vživa v celi Adamovi družini samo ena,
Marija. Ta čast tedaj ne temelji le na kakem visokem vnanjem stališču, kakor je to pri svetnih mogotcih navadno, ampak na izrednih notranjih vrlinah, s katerimi jo je božja milost tako bogato obdarila, a ne brez njenega lastnega sodelovanja.
Že kot taka, kot brezmadežna devica, odičena z vsemi mogočimi naravnimi in nadnaravnimi darovi, je Marija daleč nadkriljevala vse druge Adamove otroke. A to ni niti edini, niti glavni vzrok njenega češčenja, ki ji ga sv. Cerkev in z njo vsi njeni dobri otroci- po pravici skazujejo. Kajti vse te vrline, ki obkrožajo najlepši biser njenega devištva, brezmadežnost, so bile le priprava za najvišjo čast, ki ji je bila v večnih božjih sklepih določena, čast božje Matere. Ta čast jo dviga na višine, ki so našemu razumu nepojmljive, ker so v najtesnejši zvezi z včlovečenjem božje Besede, ki je za nas nedoumna skrivnost. Toliko lahko rečemo, da je božje materinstvo krona vseh njenih prednosti, brezmadežno spočeje pa najlepši biser te krone.
Krona božjega materinstva ji je bila dana na njeno deviško glavo ob angeljevem oznanjenju. Ko je nekega dne po svoji lepi navadi in zgledu svetih očakov zopet goreče molila in prosila: Rosite ga nebesa, zemlja odpri se in rodi nam Zveličarja! so nebesa uslišala goreče vzdihe njenega brezmadežnega srca. Prošnje prvoroje-ne hčerke nebeškega Očeta so zaključile dolgo dobo
obljub in hrepenenja. Kar so si druge judovske matere želele in mnoge tudi pričakovale, da bo njih rod, če ne same, svetu dal obljubljenega Mesijo, ta čast je proti vsemu lastnemu pričakovanju doletela Marijo-Devico, ki v svoji ponižnosti in deviški čistosti na to niti mislila ni-
Nadangejlju Gabrijelu je bila poverjena vzvišena naloga Marijo neposredno na to izredno čast pripraviti-Po človeško mišljeno in govorjeno to ni bilo tako lahko delo. Evangelij sv. Luke, ki nam o tej pripravi, na podlagi izjav preblažene Device same, natančneje poroča, priča, da je bila ta druga Eva vse drugačne žena kot prva-Prvi je govorila kača in jo po enem samem kratkem ugovoru, oziroma samo odgovoru, pridobila za se. Drug1 je govoril nadangelj v nebeškem blišču. Zdrava, milosti polna, jo je nagovoril. Ali si je mogoče misliti laska-vejši pozdrav, zlasti za žensko srce? In Marija sc je morda vsa počaščena zadovoljno in srečno nasmehnila? O ne! Ko pa je to slišala, pravi evangelist, se je prestrašila nad njegovim govorjenjem in je premišljevala, kakšno bi bilo to pozdravljenje. Nadangelj je moral na novo povzeti besedo. Ne boj se Marija, jo je pomiril, ker našla si milost pri Bogu. Glej spočela boš v svojem telesu in rodila Sina in imenuj njegovo ime Jezus. Ta bo velik in Sin Najvišjega se bo imenoval, in Gospod Bog mu bo dal sedež Davida njegovega očeta in bo kraljeval v hiši Jakobovi vekomaj in njegovemu kraljestvu ne bo konca.
Povestica o Lidiji, ki je imela zvezde v očeh.
F. R. L. Tominec O. F. M.
Že od nekdaj ljubim zvezde. Še otrok sem včasih cele ure gledal in strmel na nočno nebo in sanjal zlat sen, sam ne vem o čem. Od časa pa, ko sem zvedel, da imajo zvezde zlata srca sem jih vzjubil še bolj toplo. To se je zgodilo takole:
Bili sta nekoč dve zvezdici, majhni, s čudovito nežnim sijajnim bleskom. Vedno sta bili prvi pri nebeških vratih, ko je bilo treba iti sleherni večer na stražo in Bog jih je posebno ljubil ter bi jima rad izpolnil vsako željo, če bi le katero imele. Ali ljubki zvezdici niste imele in poznale nobenih želja.
Stali pa ste večer za večerom na istem mestu, ravno nad lepo mičilo vilo obdano z visokimi smrekami in vedno zelenimi krepkimi bori, ki so noč za nočjo šumeli svojo pesem nikoli izpeto.
Vse, ki so prebivali v mični gozdni hišici ste naši zvezdici poznale ali najbolj se vzljubile malo čudovito ljubko deklico konstanjevih las, bledega lica in z otožnim smehljajem na ustnih. Ime ji je bilo Lidija. Ob jasnih nočeh, ko so vsi spali se je naslonila na okno ter prisluškovala šuštenju vetra, ki je prihajal Bog ve od kod in odhajal Bog sam ve kam in sanjala sladke, opojne sanje.
Po dnevu pa je zahajala malone sleherni dan v gozd, kjer je presedela cele ure povsem mirno pri studencu, razmišljajoč in pričakujoč krotkih srn, ki so jo dodobra poznale in se je niso prav nič bale. Večkrat se je zgodilo, da je ovila roko krog vratu kake živalice in tako sloneča poslušala pesmi gozda, sladko, plakajoče in smejoče žuborenje
potočka in božajoče pihljanje vetra-Vse to je mala, otožna deklica le po* slušala, videti te krasote nikdar n1 mogla — zakaj bila je slepa.
Pa ne, da bi bila Lidija zato morda nevoljna, ne, saj je uživala topl° ljubezen mamice in očeta in jo tudi zvesto vračala. Poleg tega je '* mela čisto in čuteče srce, ki je naj* večja uteha takim bitjem. Tako so ji mirno tekli dnevi,"kakor nema vda na molitev, sladkootožen sen. Ime* la pa je tudi brata, ki je študiral daleč v velikem mestu lepo vedo 0 zvezdah, solncu in prekrasnem nebe-su — bil je astronom. Od časa časa je prišel domov in tedaj je s kipečimi besedami pripovedoval 0 veličastvu, ki se mu dan za dnen1 globočje odkriva pri njegovem uce* nju. Pravil je z blestečimi beseda* mi o sijaju in bajni krasoti nočne*
ga neba, o žaru solnca in pokojnem blesku zvezda.
Ob' takih večerih se je spočelo in naselilo v drobnem srcu otožne Lidije veliko sladkoopojno hrepenenje. Raslo je od dne do dne, ž njo je odhajalo spavat in vstajalo ž njo vecje in večje.
Neki večer, ko je veter utihnil in Je celo večno nepokojni gozd nehal šumeti je vstala in odšla iz hiše v pokojno noč. Pokleknila je, dvignila svoje otožne ugasle oči kvišku, tja kjer je slutila nebo in ihte zaprosila : Ti Bog, ki mi mama pravi, da si moj dobri oče, usliši prvo veliko prošnjo svojega otroka. Samo enkrat naj vidim krasoto zvezdnatega, nočnega neba in solnce, sobice . .
Solze gorkega hrepenenja so zalile bleda lica Lidijina, vitko njeno telo v beli nočni haljici je trepetalo zadrževane boli. Visoko, jasno nebo pa je zrlo začudeno na to krasno, opojno sliko sredi sanjave no-ei in podrhtevalo od sočutja. Tudi mali zvezdici ste slišali preprosto molitev otrokovo in njun sijaj Je malone hipno ugasnil v bolečini toplega usmiljenja.
Komaj je v jutru prispela rožna Zarja na nebo ste odhiteli zvezdi Pred prestol božji. Zdaj da imajo Veliko željo, ki naj jo jima Bog iz-Polni, sta prisrčno prosili. Bog Oče Je seveda že vedel, kaj želite in je kil že sklenil, da usliši molitev dolgega otroka, slepe Lidije, odvrnil Je torej zvezdicam, da če hočejo iti na zemljo k ubogi deklici, se prej ne bodo mogle vrniti na nebesni obok, dokler ne pokliče Lidije k sebi. Jaz sani pa grem z vama, da pomagam
Vama in pomorem deklici.
* * *
ftil je ledenomrzel zimski večer.
Gozdna hišica se je skoro povsem
skrila in zavila v mehki, beli sneg
m gozd se je odel v hermelin. V
hišici pa je sedela Lidija z očetom
111 mamico in vsi trije so molče po-
slušali zategli jok in stok vetra, kar
Sc nenadno začuic slabotno trkanje. V
vrata se odpro in čez prag stopi Slv°las starček z belo, dolgo brado,
z globokimi jasnimi očmi, ki dobrohotno zro na malo družinico. Zlasti pa je otožni usmev krasne deklice izvabljal starčku neko posebno sočutje. Sama ni vedela kako, ali vedno bolj in bolj jo je vse vleklo k njemu, kjer ji je bilo tako prijetno in mirno, skoro kakor v cerkvi. Še pozno v večer ni mogla zaspati vsa prevzeta prečudne dobrote neznanega starčka . . . šele v pozni noči ji je sen objel trudno čelo.
Prišlo je jutro in starček se je poslavljal od dobrih ljudi, želeč jim božjega blagoslova. Preden pa je odšel je pritegnil bledo in čudno nemirno Lidijo k sebi jo pobožal po lepih konstanjevih laseh, se dostak-nih njenih oči in položil vanje obe jasni zvezdici. Kakor opojen sen se je zdelo Lidiji vse to, nato pa je ihte pretresljivo ^aklicah:: mami, mama, jaz vidim, vidim . . .
Klic začudenja je zamrl na ust nicah mamice, privila je hčerko k sebi in ji pogledala v oči; in res, mesto ugaslih, otožnih oči, so zrle
sedaj v svet jasne, globoke oči v lepem sijaju nalik zvezdam.
Ihte je poljubljala mamica sladke, plave oči male Lidije, oče pa se je samo smehljal tako vdano in preprosto kakor otrok, le oči so ga nekako pekle in molče se je obrnil v stran, da si otrne solzo z lica.
Šele sedaj so se spomnili na čudovitega starčka, toda bil je že davno odšel, daleč tja v nebo — zakaj bil je sam Bog Oče.
Tam na vzhodnem nebu, pa res manjkajo dve zvezdici in gotovo boste v jasnih nočeh našli tisto prazno mesto, zlasti vsi tisti, ki ste kakor otroci vernega srca.
Sicer pa kaj zato, če manjkajo na nebu, saj jih je še vedno dosti, a na zemlji nas pa le vesele in nam svetijo v očeh male, lepe Lidije.
Dragi naročniki!
Naročniki in prijatelji "Ave Marije" se čutimo tu v Ameriki, kakor velika Marijina družina, kot bratje in sestre po skupni nam materi Mariji. Zato smo pa že več let sem napravili tudi skupne šmarnice v našem listu Ave Maria. Vsako leto smo nabrali skupaj nekaj prispevkov, da smo mogli majniško izdajo prazniško opremiti. Tudi letos smo mislili na to, a si radi težkih razmer v katerih živi večina naših naročnikov in prijateljev, nismo upali s prošnjo ven. Ker bi pa eden ali drugi, ki se še ne čuti tako hudo prizadetega morda vendar le rad kaj prispeval v ta namen, bomo v upanju na to skušali šmarniški številki le malo lepše okrasiti, kot navadno. Če pa ne bodo tako bogato oblečeni kot prejšna leta, pač ne bo nihče zameril, ker ve, da če so za naročnike in prijatelje suha leta, so za ''Ave Marijo" in sploh naše liste tudi. Vsak dar nam bo tedaj dobrodošel. Pa tudi pisane prispevke bomo radi objavili, ako nam kdo kaj primernega pošlje.
UREDNIŠTVO.
m
Prav tik njihove hiše je bila revna družinica, revnejša, kakor sta bila Jožef in Marija. Stara mati v tej hiši je ležala že dolgo časa bolna. Marija je velikokrat hodila v to hišo, kier ie redla k bolniški postelji stare revice in jo tolažila aH ji je skušala postreči, kakor je pr.č mogla. Bolna ženica je ob takih prilikah pozabila vse svoje težave in vse svoje trpljenje. Marija jo je znala tako potolažiti, da je z veseljem prenašala vse bolečine. Naučila jo je, kako se da revščina in gorje tega sveta spremeniti in posvetiti s potrpežljivostjo in udanostjo v voljo božjo, da je ljuba Bogu, obenem pa lahka.
Večkrat je prihajala pred Marijino hišico tu li uboga vdova z otroci s;ro tatni. "Otročički moji so tako lačni", je ickla, "celo jutro že jokajo, pa jim nimam kaj dati. Pomagaj nam, pomagaj!"
Seveda ni uboga vdova nikdar zastonj prosila pomoči, kakor noben drugi revež, kateri je potrka! na t:i vrata. Vsaki dan je bil poln raznih dobrih del usmiljenja, kale a je skazovala Marija. Jožef je vede! z i vsa ta dobra dela in z ve.eljcm še 1 olj mrrljivo delal, da bi mogla še več mile ščinc deliti.
"Marija, draga sestra", je rekel večkrat, "ne vem, kako sem si zaslužil toliko milost, da s:ncm biti s teboj pod eno streho. Mar.-ikako grenko in žalostno uro sem preživel,
dokler r.em bil sam. Težke nesreče so me zadevale cclo moje življenje. Moje srce je poznalo samo bol in gorje. Toda od kar sem bil tako srečen, da sem dobil tebe, kako srečnega se počutim! Kako lepo je moje življenje! Kako sem hvaležen Eoeru za ta veliki dar. Da,- čutim, c'a sem srečnejši, kakor m pa zaslužim !"
Vp.l ie pogled v njo i;i skoraj se mu ie videlo, da ga boli srcr\ "Kdor ie navajen v življenju na samo trpljenje, kdor ie samo trpel i i skrbel, ta se boji rrečo!"
Marija ga ie pogl dala sočutno.
"Kaj misliš s tem?"
"Bojim se, da bom te dneve svoje prevelike sreče drago plačal s težkimi uran:i-, katere me morda čakajo".
"Nikari ne govori tako, Joži!" mu ie odgovorila Marija ljabeznj'vo. "Midva, ki sva tako srečna, da ž'viva pod porebnim božjim vodstvom, ne smeva ni! dar dovoliti, da bi se naju lotile kako maloduš::e misli, ki bi naju postavile v nevarno t da bi postala malodušna in nezaupna do božie volje". Za tve uitck je pomislila. kftkcr bi iskala primernih besedi. da Li potolažila svojega d »brega moža. "Ako te res moja navzočnost csrečire. je to gotovo samo plačilo Gospoda za tvoio čisto pokorščino. v kateri si mu bil vdan do reda j. Kar se pa tiče kake nesreče, katera naju morda čaka", nasmeh-
ljala fc ie veselo", je gotovo, da nama seda j le Gospod ne bo dal one srčnosti, kakoršno nama bo dal takrat, ko bo težava prišla. Mana v puščavi, katero je dajal Gospod Iz* raelcem, je bila vedno samo za en c'an. Bog ie z rama. Ali ni to dovolj? Moliva Ga in podvrziva se popolnoma njegovi sveti volji".
"Da, prav praviš, Bog je z nama!" ie ponovil Jožef zamišljeno, vendar
0	I ločno, ('a se je videlo, da ga je Ma-riin. potolažila.
Tako ie teklo njih sladko, nebeško življenje. Ma ija se je pa pi"1" nrnvljala z molitvijo in dobrimi deli za nerazumljivo nalogo, katero J1
1	o Bog iz t čil.
W'k človek ima v svojem življe" irn dobe t°žav in poskušenj, pa naj bo v katerem koli stanu ali starosti-In kadar te težave pridejo, nikdar niso lahke.
Toda njih korist za nas je odvis' ra ocl tega, kako jih prenašamo. Bog govori človeškemu srcu, je ma' lo s c tako trdih, da bi ostala zakr^' j ii'era in se Mu trajno upirala. ^ prifle v resnici velfka žnlost, tedaj je že v človeški- naravi, da tako ra<j pobiti k Njemu, kakor pohite ma'1 otroci k očetu in materi, ako se j'111 kaj žalega dogodi. Marsikak otre^' nikdar ne misli veliko na mater, pa gorje stiska njegovo dušo, o, k3' ko hiti tja, kjer je mati.
4* 4« 4* 4> 4* 4» 4* 4« 4» 4* 4* t?? 4" 4» 4* & 4« 4* 4* 4» 4? 4» 4» 4? 4? 4" 4» 4" 4* 4» 4» 4« 4« 4? 4» 4» 4?4» 4»
r
v./ LILIJA IZ RAJA.
Xi tf. q, Jfr Jf, * fyfy^fyfyq, Jf* v v v v i? v v v r v v v v & v v v v v ♦ ft
.VraVH 3IAV.»

■■■BB»BBa«»i5c:3::s:: = ssca2icEZ[!D:2:cc:sDSZ2«i = 5BEsassai3s;aaCEJissEr3ssci
I HI S : [Ml :
[ED
i ts i 21 u i i
Z MOJIH POTOV V AMERIKO.
Rev. Ilugo Bren.
(Dalje.)
Da bi me znal p. i desetih za celih pet lir opeha:iti, za take goljufe J'h zopet nisem imel. In to se je zgodilo. Jaz sem res dobro preštel dobiž !z petih lir, ki jc bil v reda, pri tej pozornosti sem pa pozabil, da sem da! desetlirski bankovec. Tako me je opeharil za pet lir. Na karali se 111 i Je ponovno pripetilo, da sem dobil 12 lire sicer prav nazaj, a ko sem po-Zneje pregledoval tiste nerodne italijanske kebre po pet in deset cente-zmiov, sem videl, da so vmes t.idi ta" ki. ki so že zdavnaj iz veljave, ali Pa podobni novci drugih držav. E-no staro ženšče, ki jc pred cerkvi o sv. Antona v Padovi podobice in razglednice prodajalo, je pa menjaje si-cer prav štelo, a je bil jezik urnej-Sl kot roka, tako ji je deset cente-zimov v roki ostalo. Ni veliko, da-r°val bi jih ji bil, če bi bil vedel, da je potrebna. A ker me je liote-'a na račun sv. Antona ogoljufati, Se,n jo v imenu sv. Antona, od kate-rega lahko živi, a goljufati ne sme, tako zdelal, da je imela zadosti.
Kako ti judje novega testamenta Sele one lupijo, ki ne poznajo prav n,c ne jezika, ne denarja! Se ne ču-clim, če so mnogi, ki so se vozili v retjeni razredu več zavozili, kot jaz v drugem. Zato bi vsakemu, poseb-110 pa kmetškim in sploh vsem, ki se niso bili veliko po svetu, odloč-110 odsvetoval, da bi se kar tja v en °an podajali na tako pot, češ, kar-to irnjam, pojmo. Jc še marsikaj dntzega treba, če hoče kdo brez več-J1« žrtev priti v Ameriko. M ile so neifOgibne.
Radoveden sem, kako so one Be-°kranjice in Hrvatice potovale. Če So morale v Trstu dalje časa čaka-
na parnik, so ji!i gotovo pošteno
ogulili, kjerkoli so kaj kupovale.
Na denar je treba posebno paziti, ker so razni žepni tatovi silno prefrigani. lJrei omenjeni srbski detektiv je pravil'; da je bil nekoč sam priča, kako premeteno znajo priti du svojega plena. Tri nekem vojaku, ki se je vračal z dopusta, so ti uzmoviči izpazili lepo vsoto. Sli so za njim. Ko so videli, da gre na karo, sta dva pred njim skočila gori in zab'asala vhod, nekaj druzih je pa zadaj rinilo, da je nastala gnje-ča. To pori vanje in prerivanje je eden izmej njili po:abil, ter vojaku prerezal obleko, kamor je vtaknil denar. K sreči je vojak v zadnjem trenutku opazil, kaj se je zgodilo, potegnil bajonet in preklal dolgoprst-nežu glavo, mejtem ko je policija e-nega druzega tovariša prijela.
Torej večji denar v najbolj notranjo notranjost. In ne ga vedno ven jemati, ter pred neznanimi lju.lmi šteti, koliko ga jc še. O vsakeni dobro misliti, pa pred vsakim oprezen biti, kakor bi bil tat, to bodi pravilo, ker najlepše oblečen jc lahko in velikokrat največji lump. Ce je treba kaj kupiti, pa kdo ni vajen tujega denarja, naj ako le mogoče, to prepusti kakemu izvedenejšemu znancu. Ako pa t d ni mogoče, naj plačuje kar moč z malim denarjem, ker pri izmenjavi zlasti zdaj najlažje naleti. Razne države, oziroma mesta, so mej vojsko radi pomanjkanja drobiža izdale papirnati državni in mestni drobiž. Kaj boš z njim, ko prideš v drugo državo ali mesto, kjer ga nihče nc sprejme.— Meni so pred odhodom iz Ljubljane v Jugoslovanski bukvami našteli cacega drobiža. Scve ne iz kakega slabega namena, saj so ga takoj
nazaj vzeli, ko sem povedal, da grem r.e samo iz mesta, ampak iz države. Drugod pa človek včasih niti vedeti ne more ali je dotični denar splošno ali samo krajevno veljaven, zlasti, čc ne zna jezika, da bi vprašal.
Staro-avstrijskih eno in dvekron-skili bankovcev ne spraviš več v denar, ko prideš čez jugoslovansko mejo. Jaz se še kolekovanega deset-kronskega nisem mogel drugače znebiti, kakor da sem ga eni Slovenki daroval, da ga ob priliki svojega obiska domačih porabi.. Papirnatih kron se tedaj vseh prej znebi. Potem pa glej, da si le toliko denarja države skozi katero potuješ izmenjaš, kolikor ga neobhodno potrebuješ, ker čem večkrat ga menjaš, tem vec ti ga odleti. Banke ne menjavajo zastonj.
Ob pol desetih srno p: išli v Trst, kjer sem sklenil ostati čez noč, da si kupim zimsko suknjo, ker sem vedel, da bomo imeli na ladji hladne dneve. Prtljago pustim na kolodvoru in hitim, da vjamem karo do starega sv. Antona, v katerega bližini, stanuje naš dobri prlj itelj Mnsg. Ivrazig, pri katerem sem imel namen prenočiti. Toda cestna železnica je ravno štrajkala. Moral sem jo ubrati peš. Vprašam enega vojaka, ki sem ga dobil pred kolodvorom, za pot. Prav prijazno mi pove. Ilitro, kolikor jc bilo ob strašni burji, ki mi jc vela nasproti mogoče, jo mahnem ob morju proti nakazani smeri. Ccz pol ure sem bil že na stanovanju našega prijatelja, ki me je prav ljubeznivo sprejel, čeravno sem ga iz prvega najslajšega spanja pokonci spravil.
Drugo jutro po maši sva šla z neko italijansko gospodičino, ki jo je
monsignor naprosil, od trgovine do trgovine, za suknjo. Nazadnje sva jo vendar dobila, prav primerno za moje zmrzle kosti. Sedem sto lir je hotel imeti zanjo. Gospodičina — najbrž je zdaj že gospa, ker je rekla, da je nevesta — je pa predobro poznala negocijante svoje krvi in njih judovske lastnosti, zato je tudi pošteno "glihala". Osemdeset lir mu je le doli zbila.
Trst ima že čisto lice drugih italijanskih mest. Na ulici nisem slišal nobene slovenske besede. Vse kar zna, govori laško, da ne draži že itak razpaljenega italijanskega narodnega šovinizma. Pa tudi iz cerkva bodo kmalu spodrinili vsako slovensko sled. Saj ljudje še tam niso varni pred raznimi narodnimi in nerodnimi razgrajači. Ko je imela slovenska Marijina družba svoj shod, so ti junaki pridrli v cerkev in mej kričanjem: qui non si parla sciavo, tu se ne govori slovenski, voditelju na prižnici pretili z revolverjem. Tako Italijani razumejo varstvo narodnih manjšin.
Ker sem mej dnevom zvedel, da smo na Koroškem slavno pogoreli, sem jo popoldan odkuril iz Trsta proti Milanu.
Milanski brzovlak je bil nabito poln. Še zunaj na hodnikih jih je vse polno stalo in od postaje do postaje željno pogledovali če bo prostor. V naš oddelek so gledali zaman.
Vsi kar nas je bilo tako srečnih, da smo za časa prišli in dobili prostore, smo bili namenjeni do Milana, nekateri pa še naprej. Zato so morali celo noč zunaj pokoro delati za svoje obiranje pred odhodom na vlak. Sicer smo se jih od časa do časa u-smilili, da so se malo odpočili, mi pa na hodniku razhladili, a svoje dragocene pravice nismo nikomur odstopili. Še danes sem vesel, da ta stiska ni bila na ameriških železnicah, ker bi bil skoro gotovo ob prostor. Zunaj sti namreč sedeli dve dami- na svojih kovčegih in nas očividno zavidali za mehke sedeže druzega razreda. Prav za prav je bila njih zavist neumestna, ker jih je hvaležna narava bolj stape-cirala, kakor vse nas druge, a ameriški gentleman bi se kljub temu čutil dolžnega, svoje kosti kam drugam premufati. Ker mojih tovarišev, ki so bili vsi- olikani ljudje, nihče ni imel težke vesti, ko je gledal dami, kako se željno ozirati po naši oblubljeni deželi, je tudi meni srce zakrknilo, da sem ostal na svojem mestu.
Nekaj zanimivega je te Italijane poslušati-, kako govore in kaj govore. Samo težko jih je umeti, deloma radi gibčnosti njih jezika, deloma radi narečja, ki se ga tudi izobraženi radi poslužujejo. Ce bo Bog od vsake nepotrebne besede odgovor tirjal, bo moral Italijane že na občin-
sko vago dati, ker ta več potegne, pa tako natančna ni, drugače se jim bo že radi tega slaba godila. Pa ta njih narodni šovinizem, prenapetost, ki ne pozna nobenih mej. Kaj menite, da so s tem zadovoljni, kar so nam oropali ? Kaj še! O vnebo-vpijočih krivicah so govorili ti junaki z jezikom, ako se jim ne prizna zadnja ped zemlje, na kateri stoji italijanski- vojak. To da je najmanj, kar mora armada, ki ji na svetu ni para v junaštvu, zahtevati, a-ko bi diplomacija popuščala. S takimi in podobnimi gorostasnostmi so drug drugemu netili ta že na blaznost meječi narodni šovinizem.
Jaz se nisem mogel niti hotel vtikati v njih pogovore, ker za taka razborita prerekanja je treba imeti jezik popolnoma v oblasti. Pa če bi ga tudi imel, bi mi ne kazalo se spustiti z njimi v boj, najmanj z Italijani, pri- katerih imajo prekipevajoča čustva vedno večjo be >edo, kot pamet. Bi znal še kaj stakniti. V kot sem se stisnil in se delal kakor bi spal, v resnici sem pa pomiloval te narodne peteline, res prav podobne petelinu, ki se baba kadar kura jajce znese, kakor bi ga bil on. Ob enem mi je dalo to povod, da sem se nekoliko zamislil v narodno čustvovanje in njegovo vlogo, ki jo zlasti danes igra pri vseh narodih.
Rev. Evstahij Berlec O. F. M.
Vera, upanje, ljudezen.
Milo seva luč nebeška, svete vere čisti žar . . . Hvalim te, dobrotni Oče, drag mi je tvoj sladki dar!
Z upom svojim me napajaš, Kristus, duši rajski med,* ti samo, Gospod, govori, ti, Beseda vseh besed!
Dal si mi ljubezni ogenj, radost večnih visočin, Duh svetosti, tebi pevam hvalo srčnih globočin! —
OCE.
H. B.
Zadnjič smo tako bolj mimogrede dejali, da je za celotno vzgojo otrok Potreba ne samo mehke materine, ampak tudi trde očetove roke. Za danes smo se namenili to očetom Posebej na srce položiti, ker nje posebno "am gre." Neštetokrat smo Ze slišali pritožbe žena, da se mož otroke nič ne briga, da se morajo same z njimi vkvarjati. Zelo redko pa je isto pritožbo slišati iz ust •noza-očeta. Je že res, da raje že-na moža toži, kot mož ženo, a v tem °z'ru imajo navadno žene-matere res Vec vzroka za pritožbe kot možje-°četje.
Ko poslušam njih tožbe mi stopa Pfed oči podoba nekega srednjeveškega slikarja predstavljajoča rojs-našega Gospoda. Dotični slikar Je hotel s čopičem povedati, da Je-2lIS ni bil sin Jožefov in Marijin, aiTlPak božji in Marijin. Da bi to Versko resnico tudi neukim kristja-no,n kar moč nazorno dopovedal, je llaslikal preblaženo Devico, kot bož-30 Porodnico, na bornem ležišču v ^letn kotu betlehemskega hlevčka.
nasprotnein kotu pa je naslikal ^• Jožefa, kako v steno obrnjen brez r,zno spi, kakor bi Marije sploh ne P°2nal, temveč je le slučajno na-^ Prenočišče v isti pastirski staji, ot Marija. Pri pogledu na to po-
dobo je pač vsak, še tako priprost in neuk kristjan, razumel kaj pomeni, da je Jožef le rednik, ne pa oče Jezusov.
Na čisto podoben način, dasi popolnoma v drugem smislu bi lahko ponazorili ravnanje mnogih očetov naših dni, kar tiče vzgojo otrok. V enem kotu bi naslikali mater, kako se vkvarja z otroci, v drugem pa o-četa, ki je ves zaverovan v "jakca", karte ali kaj druzega, žena in otrok mu pa ni- mar. Mej takimi je prav mogoč slučaj, ki ga, bolj za smeš-nico kot za res, pripovedujejo. Neki tak oženjeni pivski bratec, je bil ravno mej svojimi tovariši pri delu. Kar prihiti njegov sinček, ki je tudi že vedel, kje ima ata iskati, če ga ni doma in mu v eni sapi pove, ata pojdi domov mama je enega fantka dobila. Kaj me to briga, pravi oče proti svojim tovarišem, sinčku pa reče naj gre domov, da pride takoj za njim. Ta takoj se mu je pa tako zavlekel, da je bil prej sinček zopet pri njem s poročilom, da je mama že drugega fantka dobila, naj vendar hitro pride.— No, pravi nejevoljno oče proti bratcem v jakcovem duhu, zdaj moram pa že iti, drugače ne bo konca.
Škoda da tistim, ki jih očitek take brezbrižnosti v polni meri zad-
ne, te vrstice ne bodo prišle v roke. Toda kljub temu, da bodo to brali le očetje — če ne žene svojim možem, mesto lastnih levitov — ki i-majo Ave Marijo v hiši, kateri v tem oziru gotovo niso mej takimi brezbrižneži, hočemo vendar govoriti o pomenu in dolžnosti očetovske vzgoje. Noben še tako vesten oče ni tak vsestransko vzoren vzgojitelj, da bi se ne mogel več kaj novega naučiti, ne mogel dobiti nove pobude za svoj vzvišeno zvanje.
Da je poleg materine splošno tudi očetova roka potrebna za celotno vzgojo otroka, to zahteva človeška narava sama. Po naravi je vsak človek, da se izrazim z domačo primero pol tiča pol miši, če ne je spaček, nenormalno razvit. Noben možki ni samo možki, nobena ženska samo ženska. V vsakem mož-kem je en kos ženske in v vsak' ženski en kos možkega, tako v telesnem kakor v dušnem in še v duhovnem oziru. V tem smislu je vsak človek pol tiča pol miši. Seveda s tem ni rečeno, da je v vsakem res ravno pol možkega pol ženske. To je le naša domača primera. Vsaka primera je pa kakor veste saj na eno nogo šepava. Zato smo pa dejali, da je v vsakem možkem en kos ženske in v vsakt ženski en kos mož-
kega. Po večjem kosu se potem i-menuje spol, možki ali ženski.
Narava sama, oziroma Bog-Stvar-nik je tako naredil in kar je on naredil, je brez dvoma dobro naredil, tako da je na koncu stvarjenja lahko sam sedi dal red: Prav dobro.
Da pa je temu res tako uči znanstvo in skušnja. Znanstvo je dognalo, da dalj časa samo Bog ve kaj bo, štorklja še nič. Šele pozneje fantek prehiti punčko ali pa punčka fantka, ki pa vedno več ali manj eden od druzega s seboj vzameta.
Ta razvoj se potem vsak v svoji smeri nadaljuje do zrele možke oz. ženske dobe, a moški nikoli popolnoma ne izloči ženske, kakor ženska ne možkega. Pa o tem razvoju tu ne homo dalje govorili nima pomena.
Kardinal James Gibbons.
Že večkrat se je odpiral grob in s svojim nenasitnim žrelom hlastal po največjem sinu sodobne katoliške A-merike, da Amerike sploh — kardinalu James Gibbonsu. Zlasti v pre-tečenem adventu se je zdelo, da ga bo zdaj pa zdaj stisnil v svoje hladno naročje. Dne 12. decembra je imel govor v Havre de Grace. Ob tej priliki se je bil prehladil in postal tako slab, da si ga niso upali spraviti domov. Prenesli so ga na dom njegovega prijatelja Roberta Schri-verja. Nekaj časa so mu moči vidno propadale. Toda bolj s silnim duhom, kot slabtnim telesom, se je takrat še izvil iz objema smrti. Polagoma so se mu začele moči vračati, tako, da se je mogel v začetku aprila preseliti na svoj dom. Vsakdanji sprehodi v avtomobilu, ki so mu jih zdravniki nasvetovali, so ga tako k sebi spravili, da je bila nevarnost za življenje na videz zopet odstranjena. Na cvetno nedeljo pa Je naenkrat padel v nezavest. Vse je kazalo,da se je začelo-zadnje deja-nje njegovega življenja. Resnost položaja so brzojavili sv. očetu, ki je s skrbjo in sočutjem zasledoval potek bolezni. Sicer se je še zbudi! lz prve nezavesti, a upanje na o-zdravljenje je po človeško postalo enako ničli. Papežev apostoljski delegat Most Rev. J. Bonzano in kardinalov generalni vikarij, ter pobožni škof, Rt. Rev. Owen Corri-gan, sta večinoma ob njegovi postelj' prebila. Veliko sredo popoldne je Ponovno padel v nezavest, iz kate-se ni več prebudil. Kot takemu ]e došel po kablu papežev blagoslov
H. B.
za umirajoče, s katerim pokrepčan je veliki četrtek ob 11:33 izdihnil, v starosti 87 let. Velikonočni pon-deljek so truplo prepeljali v stolnico, kjer so se ob častni straži Kolumbovih vitezov vsaki dan vršile slovesne zadušnice. V četrtek so ga pa položili k večnemu počitku v lastno grobnico pod velikim altar-jem stolnice.
Rajni kardinal je bil rojen v Bal-timoru 23. jul.1834. Njegovi stari-ši, Tomaž in Marija, so prišli nekaj let prej iz Irske.Ko je imel Jakob dve leti, so se vrnili v svojo staro domovino. Po smrti moža-očeta sta se z materjo zopet preselila v A-meriko in se nastanila v New Or-leansu, kjer je postal Jakob pomočnik v neki •groseriji. Toda previdnost božja je imela z njim vse višje namene. Šel je v šolo. Gimnazijske nauke je dovršil v kolegiju sv. Ka-rola v Ellkott City, bogoslovje pa v seminariju sv. Marije v Baltimoru, kjer ga je nadškof Patrick Kendrick 6. jun. 1861. posvetil v mašnika. Po kratki dušno-pastirski službi kot kaplan in župnik v Baltimoru in okolici, je bil poklican v škofijsko sto-lico Za nadškofovega osebnega tajnika in škofijskega kancelarja. Toda po komaj petletni duhovniški službi ga je papež Pij IX. (1868) imenoval za škofa in 11111 izročil v oskrbo apostolski vikarijat North Carolino. Kot tak je prisostoval 1. 1870. vatikanskemu cerkvenemu zboru, komaj 34 let star, najmlajši iztnej vseh. L. 1872. je bil premeščen n vi škofijski sedež v See of Richmond, Va. V maju 1877. je
postal pomožni škof baltimorski s pravico nasledstva in že v augustu istega leta nadškof istotam, ter kot tak primas katoliške cerkve Zedinje-nih držav. L. 1886. je kot prvi ame-rikanski cerkveni knez dobil kardi-nalski klobuk. V letu 1893, je sklical ameriški cerkveni zbor v Bal-timor, ki je položil temelj mogočni zgradbi katoliške cerkve v tej naši novi domovini.
To so suhe letnice njegovega življenja, ki jih, potem ko ga je Gospod povedel k svojemu altarju, gosto prepletajo velika dela in veliki vspehi. Katoliška cerkev Združenih držav je z njim zgubila svojega Leona XIII.Kar je bil Leon XIII.za vesoljno cerkev, to je bil kardinal Gibbons za cerkev Zedinjenih držav. A s tem je prav za prav še premalo povedano. Zgodovina pravi, da so bili veliki škofje večkrat majhni papeži, izvrstni voditelji posameznih škofij niso bili kos vodstvu vesoljne cerkve. Kardinal Gibbons ni bil le v tem pomenu Leon ameriške cerkve, on je bil duh, ki bi tudi na stolu sv. Petra tekmoval z Leonom.
So možje, vsako stoletje jih morda par rodi, ki s silo svojega izrednega duha ustvarijo mogočen jez temu ali onemu pogubonos-nemu toku, ki vse druge manjše duhove s seboj potegne v svoje deroče valove. Oni mu zastavijo pot in o-brnejo njegovo strugo v čisto drugo smer. Taki veleduhovr so bili Mahnič za slovensko-hrvatski, Gibbons za za ameriški, Leon XIII. za vesoljni katolicizem, če smemo tako govoriti, ker katolicizem že sam na
sebi pomeni nekaj vesoljnega.
Bil je čas, ko so gotovi duhovski, mej njimi celo višji duhovski krogi Zjedinjenih držav hoteli katolicizem nekako amerikanizirati, kakor ga hočejo zdaj Cehi in Jugoslovani nacionalizirati. Toda s tem razločkom, da češki in jugpslovanskr duhovski krogi pod krinko narodne cerkve skušajo priti do žensk. Narodna cerkev jim je prav tako deveta briga, kot latinska ali grška. A-merikanizem je imel plemenitejše namene. Drugovercem je hotel podati prijateljsko roko in jih privesti v naročje prave cerkve. To je bilo brez. dvoma vse hvale vredno prizadevanje. Le cena, ki jo je na svojo pest ponudil za to prijateljstvo, je bila taka, da jo vesoljna cerkev ni mogla in ni smela odobriti. Ko gre za temeljne resnice ona ne pozna nobenega mešetarje-nja, nobenega kompromisa, pa tudi nobenih diplomatičnih trikov in kart ki so na zunaj vse drugačne kot na znotraj. Jasno vsakemu pove, kaj ima verovati, kdor hoče biti njen. Amerikanisti so pa pri svojem navdušenju za združenje ubrali nevarno diplomatično pot, ki jih je zvedla saj v navidezen dogmati-čen kompromis z drugoverci, kakor zadnja leta gorečega zagovornika zedinjenja z razkolno cerkvijo, princa Maksa Saškega.
Kardinal Gibbons je, kakor je bil z dušo in telesom amerikanec in mož širokega srca, v katerem je bilo tudi za drugoverce prostora, spoznal, da to ni prava pot, ki jo hodi resnica. Resnica hodi jasna in odkrita pota, brez umetne rudečice in po-mlajenosti, ker je sama zadosti lepa in prikupljiva za vsacega, ki jo išče. Sčiten od Rima, ki je ameri-kanizem obsodil, ga je tako temeljito zatrl, kakor se taka stremljenja navadno ne zatro in bi ga kak drug, manjšega duha in vpliva, ne bil. Danes o kakem ameriškem amerikaniz-mu v označenem smislu ni več govora. Pač pa se je v Evropi pojavil pod novim imenom modernizma. A-merikanizem je predhodnik modernizma, samo da je ta mnogo slabši.
O amerikanizmu se ni moglo naravnost reči, da je krivoverski, mej tem ko je moderni zem, ki mu je rajni papež Pij -X. vrat zavil, po njegovih besedah skupek vseh he-rezi, krivih ver.
Bog vedi, kaj bi bilo s katoliško cerkvijo v Zedinjenih državah, če bi bil takrat amerikanizem napravil globlje korenine, ki bi jih gotovo bil, da ji ni previdnost božja poslala Gibbonsa. Najmanj, kar moremo z gotovostjo reči je, da bi ameriška cerkev, danes brez dvoma ne stala v taki moči in cvetju nasproti raznim sektam, kakor stoji danes. Seveda je ta bujni razcvit v prvi vrsti pripisovati vedno sveži notranji moči katolicizma, vendar je oseba rajnega kardinala najtesneje zvezana z njim, v kolikor se božja moč navadno tam lepše kaže, kjer so boljši človeški predpogoji. Zato ima pa on tudi pri tem svoj bogat delež, da more danes prosta cerkev proste A-merike s svojim zgledom celemu svetu oznanjati, da katoliška cerkev za svoj obstoj in razvoj ne potrebuje nobenega državnega ali kakega drugega jerobstva. Dobro je da svet to ve. Ko je svetovna vojska pomedla z zadnjo takozvano katoliško velesilo, Avstro-Ogrsko, so bili mnogi katoličani ne malo pobiti, kar zapopasti niso mogli, kako je mogel Bog dopustiti, da je šla zadnja zašč;,tnica cerkve v razvaline.— Nasprotno so se pa njeni sovražniki zadovoljno muzali, češ kol je izruvan, trta bo sama padla. Mnenje, da je cerkev ali saj njen razvoj in razcvit navezan na katoliške države, kakor sirota na jeroba, se je bi lo v teku dejanske zveze mej cerkvijo in državo tako zajedlo v nas. da smo nehote mislili, mora tako biti.
Katoliška cerkev Zedinjenih držav pa jasno in glasno priča, da to ni res. Ona se brez državnega jerobstva lepše razvija, krasnejše procvi-ta, kot vsaka druga pod protektora-tom kakega veličanstva, ki jo je morda le izrabljal v svoje sebične namene, kakor jerob premoženje sirote. Kdo ve če ni spričo tega za cerkev poniževavnega jerobstva, ne
samo dopuščajoča, ampak naravnost hOteča volja božja, da take njene naslovne zaščitnice, v resnici pa cok-Ije odpadejo in na njih razvalinah požene za njo nova pomlad, ki jo je prej le dena sapa raznega ceza-rizma, pod firmo zaščitništva zadrževala. Pa naj bo že tako ali tako, Amerika uči, da je vsaka država, naj ko tudi velesila, bolj odvisna od cerkve kot cerkev od nje. In da gre ta glas danes po vsem svetu, krepi in -tolaži verne, kali veselje brezver-nim, je v veliki meri zasluga rajnega Gibbonsa. On je zaupal v moč resnice, katere nezmotljiva učiteljica je cerkev, zaupal v moč božjega protektorata nad njo in danes slepec vidi, da je imel prav.
Gotovo, da je bil tudi on načelno za zvezo mej cerkvijo in državo, ker je to katoliški nauk, ki mu je bil vedno prav po irsko svet. A 011 je videl, da je tisto idealno razmerje mej njima, ki bi v smislu načela moralo biti, vsled dejanskih razmer, ki danes vse povsod vladajo, nemogoče, zato je raje povdarjal, kar je v dejanskih razmerah najbolje, ne kar bi bilo, če bi bile razmere drugačne. Nekateri so 11111 to zamerili, češ da se preveč ozira na to, kar je, premalo na to kar bi moralo biti. Ko je kot novoimenovani kardinal vzel v Rimu v posest svojo kardinalsko cerkev, je v običajnem nagovoru vneto zagovarjal ameriško razmerje cerkve do države, tako da so se poslušavci kar spogledovali. Niso mislili na to, da imajo amerikanca pred seboj, ki z dejanskimi razmerami računa, kolikor more in sme, ne pa z idealnimi s katerimi ne more.
Katoliška cerkev Zedinjenih držav plaka nad grobom, svwjega največjega sina, vendar ne kot nepreskrbljena sirota. Dorasla, močna, preskrbljena je, kakor nikjer drugod. Zato so njene solze le sylze hvaležnosti do njega, ki jo je dolga leta modro in pogumno vodil iz boja v boj, a tudi od zmage do zmage.
Dober bojevnik naj pri Bogu obhaja večno zmagoslavje!
• e
Ac 7 i
«—..»

TVOJ NEDEUSKI TOVARIŠ.
Piše Rev. Smoley.

PRVA NEDELJA PO VELIKI NOČI.
(Bela nedelja.)
Prejmite sv. Duha. Katerim bote grehe odpustili, so jim ■odpuščeni.	—Jan. 20, 23:
To, kar nam pripoveduje današnji evangelij, se je dogodilo v nedeljo večer tega dne, ko je Gospod vstal od mrtvih. Prikazal se je desetero apostolom in jim dal moč, odpuščati grehe: "Prejmite sv. Duha. Katerim bote grehe odpustili, so jim odpuščeni; katerim jih hote zadržali, so jim zadržani". To je zakrament sv. pokore ali spoved. In 0 tej hočem govoriti danes.
Ob velikonočnem času nas kliče Jezus Kristus vse k sv. spovedi. Čemu? Da bi nas mučil? Ne! Našo dušo hoče ozdraviti, in sicer na tako priprost način, da si priprostej-šega misliti ne moremo.
Tu in tam ste bili že bolni. Maine? In prišel je zdravnik, in povedali 'ste mu vse do zadnje malenkosti, kaj vas boli, in kje vas boli. Kaj je bilo to? Bila je spoved — spovedali ste se zdravniku, da bi vas ozdravil. Ni li nekaj naravnega taka spoved? — Zadela vas je tu in tam kaka britkost, nekaj hudega, bilo je vam hudo. Prišle so vam solze v oči, razjokali ste se in odleglo vam je. Ni li bilo tako- In kaj so hile te solze? Bile so spoved duše. Ako nas tlači in mori kaka žalost, Potožiti jo moramo drugemu, ako tega ne moremo, se pa razjočemo in kolje nam je. — Zadrli smo si trsko v roko. Jo li pustimo? Ne, potegnemo jo ven, da se rana ne prične gnojiti in da-se čim preje zaceli. Taka trska je greh; ta ne sme ostati v
srcu, mora iz srca ven, čim preje, tem bo\j.
In je nekaj posebnega, kako od-leže duši po dobri spovedi. Kristus j.e rekel, da je v nebesih veliko veselje nad grešnikom, ki se spreobrne, in vi veste sami, kaka radost je napolnila vašo dušo po .dobro o-pravljeni spovedi. Sedaj vidite, zakaj sem rekel: Kristus nas vabi k spovedi, da bi nas ozdravil, nam naše srce olajšal.
Je li težko se spovedati? Je in ni, kakor se vzame. Ako ne greš celo leto k spovedi, ako odkladaš spoved od tedna do tedna, od meseca do meseca, stala bo spoved pred. tvojimi očmi kakor kako strašilo.— Premagaj se, reci: Se ta teden poj-dem k spovedi, spovej se dobro, pa boš rekel sam pri sebi: Kako sem bil neumen, saj spoved vendar ni kaj tako težkega! Da, težka bi bila, ko bi Bog zahteval: Roko, ki je kradla, treba odsekati, jezik, ki je obrekoval in kradel bližnjemu čast in mu uropal dobro ime, treba odrezati, oko, ki je zrlo poželjivo, nevoščljivo, treba izdreti, potem še le se bo greh odpustil — to bi bila seveda težka spoved, toda obtožiti se greha, greh obžalovati, to pa ni tako težko. Poskusiti to treba, pa bo vsak verjel in priznal, da je sv. .spoved dobro zdravilo za dušo. Naj vam to dokažem ?
Tam na kamnu ob cesti v daljni- tujini sedi raztrgan berač. Tare ga lakota. Žalostno se ozira na svinje, kako s slastjo žro luščine. On niti luščili ne sme jesti. Gospodar ga gleda od strani. Tako sedi tam ta revež, revež na telesu, revež 11a duši, zgubljeni sin. O materi sv. evangelij ne omenja besedice, bržkone je bila že mrtva. Navadno i-majo otroci večje zaupanje do matere. Ko bi bil doma potožil materi, ko bi se bil odkril materi, ni-
koli bi ne bil šel iz očetove hiše. Ko bi bil iz tujine pisal očetu vsaj kratko pisemce, priznal svoj prestopek, nikoli bi ne bil padel tako globoko. Kako to, da je postal zgubljeni sin? Ker se ni nikomur razodel, nikomur potožil, nikomur spo-vedal.
Na gori Kalvariji umira razbojnik. Legenda pripoveduje, da je bil iste starosti ko Kristus. Na begu v Egipt prenočevala je Mati Božja s sv. Jožefom in Božjim Detetom v kočici- siromašnega drvarja. Imeli so tam malega dečka. Iz dečka je postal fant, ki je imel razne napake. Te je zapiral v svoje srce, nikomur ni zaupal, prišel je v slabo tovaršijo. Se bi se bil rešil, ko bi se bil v pravem času komu zaupal. Prvi večji greh je kakor rana, ki postaja vedno večja in večja, srce prične gniti, bolezen se širi, ker ni zdravnika — dokler srce ni popolnoma zgubljeno. To je popis življenja razboj-nikovega. Kako je postal razbojnik? Nikomur se ni odkril, nikomur se zaupal, nikomur spovedal.
Ravno isti dan je umrl še drug fnlad človek, bil je apostol, prišel je na slaba pota: kradel je. V-četrtek pri poslednji večerji je slišal besede : "Eden izmed vas me bo izdal". Moji dragi! Ko bi bil ta trenutek pokleknil pred Gospoda in priznal:: "Da, Gospod, jaz sem, ki te hočem izdati", njegovo ime bi se svetilo med svetniki. Toda on svojega načrta ni priznal, on se ni izpovedal. Spovedal se je, ko je bilo že prepozno. "Grešil sem, ker sem izdal nedolžno kri!" Spovedal se je tam, kjer odpuščenja dobiti ni mogel, kjer so se 11111 mesto odpuščanja posmehovati: "Kaj je nam mar? Ti glej!"
Dragi moji! Nisem vsegaveden,
io8
"AVB MAMIA"
lahko pa rečem, da bi se zgrozili, ko bi vam angel j varuh pokazal, koliko mladih src se je pokvarilo, ker niso šli k spovedi, koliko sinov je postalo izgubljenih sinov, ker niso imeli matere, niso imeli očeta, ki bi jih bil poslal k sv. spovedi. Zgrozili bi se, ko bi videli, koliko duš gre v nesrečno večnost, ker se niso brigali za spoved. Premišljujte večkrat o teh poslednjih besedah in recite sami pri sebi: Nočem nesrečno umreti, imam še dolgove na svoji vesti, čas je, da te dolgove poplačam. Pojdem čim preje k sv. spovedi, stopiti hočem pred sodnji stol božjega usmiljenja, da se mi ne bo treba bati enkrat sodbe pravičnega Boga. Amen.
DRUGA NEDELJA PO VELIKI NOČI.
In bo en hlev in en pastir.
Jan. io, 16.
In bo en hlev in en pastir, pravi Gospod v današnjem evangeliju. Ke-daj pač nastane ta srečna doba? Ke-daj napoči doba edinosti v veri, v češčenju Boga, v krščanski ljubezni? Kedaj pride čas, o katerem pravi a-postol Pavel, da bo "En Gospod, ena vera, en krst?"
Tak čas sedaj še ni — je preveč razkolov. A Gospod pravi, da bo "en hlev in en pastir". Skrbimo, da vsak po svoji moči k temu pripomo-remo. Vsak izmed nas naj bo "misijonar", ne da bi šel med divjake oztnanjat besedo božjo, toda v svoji okolici naj vsakdo gleda na to, da bo vera in zakon Gospodov čim preje zavladal. Na prvem mestu imajo tako dolžnost stariši glede svojih otrok. Stariši so prvi "misijonarji", in starišem hočem govoriti danes.— Vas, očetje in matere, hočem danes opozoriti na veliko vlogo, ki vam je poverjena od Boga: Kako morete biti vi dobri pastirji vaših otrok?— Dobri pastir pase svoje ovce in jih varuje pred volkovi; vaša naloga je ravno ista; pasti morate svoje otroke, to je: učiti jih nauk Gospodov, treba jih pa seveda tudi varovati vsega, kar bi jih moglo pokvariti.
Stariši morajo svoje otroke učiti.
Takoj v mladih letih treba nasiče-vati otroka z božjimi resnicami. Za Boga je duša vstvarjena, k Bogu mora biti vojena. Zato, oče, mati, ko pričenja otrok rasti, učita ga o Bogu. Vtisnita mu v srce resnico, da je Bog, da vse vidi in vse ve, da bo vsakega sodil; — poučujte otroka o Jezusu Kristusu — saj visi — upam — v vaši domači hiši na steni Kristov križ. Povejte otroku, kdo visi na tem križu, kako nas je ljubil, da je umrl za nas . . . Učite otroke moliti, skrbite, da bodo radi molili, da bodo imeli veselje za molitev, da bodo vedeli, da govore z Bogom, kadar molijo.
Kako srečne bi bile družine, ko bi se tako ravnalo! Žalibog pogosto-ma ni tako. Duša otroka vstvarjena za Boga — a oče in mati se za Boga ne zmenita! Nikakega verskega pouka ne najdemo v premnogih družinah, niti najnavadnejših molitev pogosto otroci ne znajo. — Kako žalostno je v takih družinah! Pater Hattler S. J. pravi v svoji knjigi o verski vzgoji otrok, da bi bil v marsikateri družini rajši žival ko pa otrok. To je ostra beseda, pa resnična! Kako skrbe v mnogih hišah za krave, za konje, za prešiče— pa poglejmo, kako se brigajo za o-troke! Ne skrbi jih, ali otrok raste v dobrem ali v hudem!
Stariši! Bodite dobri pastirji svojih otrok! Vodite jih k pastirju vseh pastirjev! Zdi se mi, kakor bi Gospod stal sredi med vami, kazal na vaše otroke in govoril: "Pasi moje ovce! Poučujte svoje otroke! In ta pouk naj ne bo samo z besedo, ampak v prvi vrsti z zgledom. Naj otroci vidijo na vas, da tudi sami tako živite, kakor jih učite; ne pozabite, da: "Besede mičejo, zgledi pa vlečejo".
Varujte svoje otroke! To je vaša druga dolžnost. Vsak otrok je velike vrednosti. Kake pa? To vedo najbolje stariši, ki nimajo otrok. Kako si jih žele! Bog ve, kaj bi dali, ko bi imeli kakega otroka. Da, otrok ima velikansko vrednost. Bolj ko mi, ki smo na zemlji, vedo to v
nebesih in v peklu. Nebo in peklo se bojuje za otroka; bori se za njega čednost in greh. Bog hoče imeti otroka, pa tudi hudič ga hoče dobiti v svojo pest. Zato pošilja Bog svoje angelje, da bi otroka vodili, pošilja pa tudi hudič svoje priganjače, da bi otroka pokvarili. Eden tak priganjač uči otroka lagati, drugi krasti, tretji biti nevoščljiv itd.
Stariši! Varujte otroke pred takimi priganjači, pred takimi zape-ljivci. Bodite pazljivi, kdo občuje z vašimi otroci, kdo pride z njimi v dotiko. Varujte otroke pred grabežljivimi volkovi!
To sem hotel vam danes položiti v vaša srca, Pastir vseh pastirjev pa naj vas blagoslovi pri vašem delu Amen.
TRETJA NEDELJA PO VELI-KINOČI.
Še malo in me ne bote videli.
—Jan. 16, 16.
"Še malo in me ne bote videli", je rekel Gospod svojim učencem pri poslednji večerji. Pripravljal jih je na svojo smrt.
Tako lahko reče vsakdo izmed nas: "Še malo in me ne bote videli". Kako dolgo pa trpi človeško življenje? Prav kratki čas. "Kratki so dnevi človeka", pravi pobožni Job. In sv. Avguštin piše: "Življenje človeka je kratko, in še ta kratkost je negotova".
Ker je življenje tako kratko, ker ga je le "malo", ima ta beseda "malo" za nas velik pomen: Dobre vzpodbuja, hudobne straši, trpeče tolaži. O tem trojem bomo premišljevali danes.
Beseda "malo" dobre vspodbuja. K čemu? Da bi čas svojega življenja dobro porabili.
Kratko življenje — dolga, nezmei* na večnost! In apostol Pavel pravi: "Kar bo človek sejal, to bo tudi žel'. Kratka setev — večna žetev; čim več poseješ, toliko več boš žel.
Toda malo Ij udi j se briga za to-Skrbe — sejejo — za časno življenje, trudijo se noč in dan. Za večnost? Nič ali pa skt ro n<»- Daro-
vati kako miloščino, podpirati cerkev, sirotišnice, dobre katoliške liste — za vse to se jim zdi škoda denarja. Hoditi v cerkev prejemati zakramente — za vse to jim je škoda časa! Nespametni ljudje! Kar si človek seje, to bo žel. Kar storite dobrega za večno življenje, za to bote prejeli plačilo, Kristus vam ne bo ničesar dolžan ostal.
Kratkost našega življenja nas vspodbuja, da bi pridno sejali. Kolikor več dobrega, toliko večje plačilo. Poglejte svetnike, kako so porabljali čas, da bi kar največ mogoče dobrega storjli. Sv. Ivana Frančiška Chantal-ska darovala je vsako delo Bogu, storila vsako dobro delo, katero je mogla storiti; in če jo je kdo vprašal, čemu je tako goreča, je rekla: "Ko bi zgubila eno samo minuto, katere ne bi porabila za dobro delo, smatrala bi to za tatvino, izvršeno nad menoj".
Da, čas je kratek, še "malo" in me ne bote videli — zato, prijatelji, sejmo pridno za večnost!
Beseda "malo" straši hudobne.
Še "malo", pa boš stal pred sod-njim stolom božjim. Ti bo li kaj pomagalo hudo, katero si storil na zemlji? Bo li pomagalo skopuhu premoženje, katero si je v svoji lakomnosti nakopičil? Mu bo li po-niagalo obrekovanje bližnjega, raznovrstne častikraje, s katerimi je škodoval svojemu bližnjemu? Mu hodo H pomagala bogokletstva, krive prisege? Bodo li tatu pomagale njegove tatvine?
Pri nekem misijonu opozoril je misijonar, da treba vsako storjeno škodo popraviti. Med poslušavci je bil mož, ki si je svoje poslopje sam zažgal ,da bi dobil zavarovalnino. In ko je misijonar ponovno rekel: Ali povrniti, ali pa na večno pogubljen biti", tedaj je ta mož šel iz cerkve in glasno rekel: "Če je temu tako, bi moral človek obupati".
Moral bi človek obupati! Resni-Ca je in ostane: Kdor ostane v gre-bu, mora obupati! Čas hiti, sodba božja ga čaka; še "malo" časa in Prejel bo svoje plačilo. Beseda "maw tolaži trpeče.
"Povem vam, da bote jokali in plakali", je napovedal Gospod apostolom. In to lahko rečemo o vsakem izmed nas. Vsak človek ima
svojem življenju ure žalosti in britkosti. Naj si je bogatin ali revež, učen ali neučen, kralj ali zadnji cestni pometač. Vsakemu so u-sojene solze. Ta ima več žalosti, drugi zopet manj; a trpeti mora vsakdo v tem življenju.
I NAŠI NOVI DOSMRTNI j NAROČNIKI.
187.	Mr. John Speh,
Cleveland, Ohio.
188.	Mrs. Johana Gornik,
Cleveland, Ohio.
189.	Mr. John Vrbiščar,
Chicago, Illinois.	j
j 190. Mrs. Katarina Ravnikar, | Gilbert, Minn.	{
j 191. Mr. Martin Česnik,	j
Indianapolis, Ind. j i 192. Mr. Frank Ivančič,	j
Cleveland, Ohio.	{
S 193. Mr. Jakob Mulec,	)
Cleveland, Ohio.	f
j 194. Rev. Anton Leskovic,
Eveleth, Minn.	j
j 195. Mr. Frank Bruder, I	La Salle, Illinois,
i 196. Rev. John Perše, j	Kansas City, Kans.
I 197. Agnes Klarich,
Brooklyn, N. Y.
In v tem trpljenju nas bo tolažila beseda "malo". Tudi trpljenje bo prešlo. Seveda v trenutku, ko trpimo, se nam zdi trpljenje dolgo, vendar ima svoje meje. Gospod sam je tolažil apostole: Sedaj imate žalost, toda zopet vas bom videl, in radovalo se bo vaše srce in vaše radosti vam nikdo ne odvzame".
Ko so peljali sv. Felicito z njenimi sedmerimi sinovi na morišče, ker niso hoteli zatajiti vere v Kri-sta, se je Felicita bala, da bi kateri njenih sinov pri mukah ne odpadel, zato jim je klicala: "Otročiči mojr, poglejte na nebo, tam vas čaka Kri-
109
stus, še malo, pa bomo pri njem". In te besede so dale njenim sinovom moč, da so ostali stanovitni.
Drugega mučenika, sedemletnega dečka, dal je cesar vpričo matere kruto bičati, da je bil razbit po celem telesu, in je vsled izgube krvi trpel grozno žejo. "Žeja me", zdi-hoval je otrok-mučenec, a mati ga je potolažila: "Sinček moj, kmalu boš pri svojem Odrešeniku, in ta te bo napojil na veke".
Vidite, beseda "malo." tolaži v trpljenju.
Imejte, prijatelji moji, to besedo vedno pred očmi! Naj vas opominja, kako hitro mineva čas vašega življenja, da je toraj nujno potreba, da pridno skrbite za večnost.— Naj vas ta beseda varuje vsega greha, ker se bo kmalu približala sodba božja. Naj vas ta beseda tolaži v vašem trpljenju, in tudi nad vami se bo izpolnila obljuba Kristo-va: "Zopet vas bom videl, in vaše srce se bo radovalo, in vaše radosti nikdo ne bo vzel od vas". — Amen.
Rev. Evstahi Berlec O. F. M.
USMILI SE, GOSPOD.
Usmili se, Gospod, rojakov mojih! Zapustili so te v življenja bojih!
Razlila strup je stara kača: nevere strup, razdvoj, nered, nemir, obup — O Bog,
od tebe se odvrača nesrečni svet; preliva kri in kliče: "smrt"! — Molitve ni, ljubezni ni, le srd in črt! —
Usmili bednih se otrok, tolaži srca sred nadlog, — usmili se, o Bog!
E5EE
rxr,

Iz katoliškega in sieka-toliškega sveta.


Iz Jugoslavije. — Kulturni boj, ki ga je započel prosvetni minister Pribičevič z vpeljavo sokolstva po vseh šolah, je izzval zlasti mej Slovenci, ki poznajo Sokole in njih težnje, najodločnejši protest. Triie škofje, zagrebški ljubljanski in djakovski, so takoj po razglasitvi ministerskega kulturnobojnega odloka, stopili skupaj in sestavili spomenico na regenta, ki so mu jo osebno nesli v Belgrad, v kateri z apostolsko prosto-dušnostjo zahtevajo, da se omenjena odredba takoj ukine. "7]ato dvigamo svoj glas", pravijo mej drugim, "in zahtevamo. da se naredba ministerstva prosve-te . . . ukine za področje šol, katere obiskuje katoliška mladina in telovadni pouk v teli šolah uredi po načelih zdrave pedagogike in brezstrankarske in kul-turnobojne podlage, neodvisno od vsakih izvenšolskih vplivov in v skladu z versko-nravno vzgojo, katera velja v naših šolah in katere si katoličani ne dajo vzeti za nobeno ceno". Obenem je Dr. Korošec vložil enako odločni protest pri ministerskemu predsedniku Pašiču, v imenu slovensko-hrvatskih katoliških organizacij, od strani katerih napoveduje odločen boi, ki državi ne bo koristil. Seveda kulturnobojnežem ti protesti niso všeč, zato prostaško napadajo naše viš,-je pastirje, češ, da trgajo edinstvo države. da so rimski brezdomovinci i. t. d. Se bodo li 11a ta energični protest za enkrat umaknili ali ne, je treba počakati. Da bi svoi načrt popolnoma opustili, na to ni misliti. Če vraga tudi v blagoslovljeni vodi okopljcš, ki je zanj naj-mrzlejši tuš, se bo otresel in te začel od druge strani napadati in zapeljevati, bolj skrito morda ,a zato s tem večjim upanjem 11a vspeh. Tako bodo skušali ti njegovi jugoslovanski pomagači na ta ali oni način priti do svojega cilja. Reči se mora. da si za to pripravljajo ja-ko ugodna tla. Za predsednika Slovenije so vrinili nekega demokrata, liberalca, ki jc bolj srbski kot Srbi sami. Ta je prinesel s seboj iz Belgrada uki-njen.ie ženske občinske, volivne pravice, ki jo je regent za Slovenijo že podpisal. To pomeni, da nreide večina občinskih uprav v demokratsko-samostoj-110-rdečc roke, ki so vse stisnjene za boj proti cerkvi. fJeneralni štab vseh kulturnih bojev, ki jih poznamo, prostozidarji, so vladni ljubljenci. Kadar službeno Dotujejo, to je kadar hodijo po svo-iih misiionih za razširjanje kraljestva s:>-fai ovega .imajo na vseli jugoslovanskih železnicah prosto vožnjo. Če bi kak ka-
toliški misijonar prosil za polovično vožnjo, bi se čudili njegovi predrznosti. S takimi in podobnimi pripravami bodo, če jim zdaj spodleti, polagoma skušali priti do svojega cilja. Sicer jih pa njih kulturnobojni program preveč tišči, da bi mogli polagoma z njim 11a dan. To se vidi iz razprav v ustavnem odboru. Slovensko-lirvatski liberalci in samostojni kmetje, ki so pa iz istega testa, so predlagali, naj se uprava cerkvenega premoženja katoliške cerkve izroči vladi, pravoslavna in muslimanska, je pa lahko same upravljate. Nadalje so bili za tako zvani kraljevi placet, ki je v prejšnjih steletjih vladarjem jamčil pravico nadzirati vse dopisovanje papeža s škofi in škofov s papežem. V Jugoslaviji naj bi imel to pravico minister verstva, ki je danes prostozidar, jutri pa lahko Turek. Posebno so se pa potegovali za kacelparagraf, ki daje žandarjem pravico nadzirati duhovnike v cerkvi kaj pri-digujejo. Če ne bo vse po njih paragrafih bodo imeli oni pravico prej reči Amen. To so pač dosti očitna znamenja kaj hočejo. Resnici 11a ljubo bodi novedano, da so srbski lajiški politični krogi, če izvzamemo posamezne, v tem oziru mnogo strpljivejši, kot naši katoliški janičarji, demokratje in "samostoj-neži. Pač pa so višji in izobraženejši srbski cerkveni krogi fanatični nasprotniki katoliške Cerkve. Iz njih vrst se s'išiio zahteve po predpravicah pravoslavne cerkve, kot državne cerkve, kar bi bil pač višek ponižanja za nas. V teh za katoliško Cerkev v Jugoslaviji "krajno neugodnih razmerah, ko bi moralo vse, kar se količkanj katoliško čuti, do vrh glave oboroženo s škitom vere, v strnjeni vrsti pogumno odbijati so-vra-ne naskoke na našo mater—Cerkev, 10 se našli tudi v Tugoslaviji nekateri Iv-tronozabni duhovniki svetni in redovni. ki hočejo po zgledu svojih čeških tovarišev v kalnem ribariti in pod vabo narodne cerkve vloviti žensko. No, če so vse vsega druzega avstriisko-ogrske-p-n otresli, nieno oravilo: Bella gerant alii. tu folix Austria nube, so ohranili in «0 svo'e prikrojili: Drugi "ai se boju-ioio. ti srečni se na ženi. t ast slovenski duhovščini, ki dozdaj nima še nobenega teh izdajic!
Patriiotizem ameriških Nemcev.—Naš
oaicaški nadškof Most Rev. Mundelein, i p brzojavno obvestil kolinskega nadškofa kardinala SphuKc-ja. da so nemški katoličani Severne Amerike darovali
za stradajoče prebivalstvo v Nemčiji trideset milijonov funtov moke. Nemška vlada je hvaležno sprejela to naznanilo in takoj vse potrebno ukrenila za pre-' voz.
Sad kulturnega boja.—Na Ogrskem so imeli za časa komunističnega strahovlade sicer kratek, a hud kulturni boj, ki je Mažare temeljito ozdravil prejšne svetovno znane verske površnosti. Da imajo resno voljo, za prihodnjost bolj 11a globoko odriniti, priča poročili, ki bi pa iz Ogrske ne pričakovali, da so poslanci narodne skupščine sledili povabilu benediktinskega nadopata staroslav-nega samostana v Panonhalmi, naj o-nravijo skupne duhovne vaje, da se tako versko utrdijo in pripravijo na žrtev polno delo, ki jih čaka. V svojem oglasu na nje pravi, da je politika od duhovnih vaj izključena. Ondotno časopisje to misel in njeno izvedbo z veseljem pozdravlja.
Koroški nemčur obstrelil dekana. —-
Dekan Limpl v Kapli ob Dravi po ponesrečenem plebiscitu ni hotel zapustiti svojih udanih mu Korošcev, ker so bih vsi obupani. Nemčurji bi bili pa to radi videli, ker jim je bili kot znan slovenski narodnjak trn v peti. Na vse mogoče načine so se trudili, da bi mu zastudili bivanje na Koroškem. Ker ga na ta način niso mogli proč spraviti, so se poslužili sredstva, ki z bengalično lučjo osvetljuje njih bahavo kulturo. — Zvečer 16. februarja, pride en nemčur dekana klicat, naj gre, kakor hitro mo-p-oče. previdet v eno uro oddaljeno vas Pesnik. Ondotni kmet Možica, da P° zdravniški izjavi ne bo dočakal druzega dne. Vestni dušni pastir se nit hudega sluteč s svojim cerkvenikom takoj odpravi 11a pot. V gozdu pred imenovano vasjo pa naenkrat, 'eden za drugim, poči pet strelov iz zasede. Dekan se v nrsa zadet zgudi z Najsvetejšim. Cer-l-ovnik hiti po pomoč, ki je smrtno ra-nienega dušnega pastirja odpeljala v celovško bolnišnico. Krivcev posknšanc-• -i umora še niso dobili, pač pa jc gotovo da je bilo to nemčursko "kulturno" dejanje dogovorjeno, ker dotičn' kmet. ki ga je šel dekan previdet, je bi' zdrav. — To so duhovniške žrtve za na-rod Ob priliki bodo na zopet kaki lii'bljanski narodni kričači prišli 11a Koroško i>it, živijo vpit in narodne plese iiriri-iat in ti bodo veljali za /.avediu- nS' rodnjake., duhovniki za brczdonio-vince.
boš res šel v stari kraj! Koliko lepega bodeš videl. Le moli zanj, da bode o-stal stanoviten v svojem poklicu! Slike pa nc morem dejati v list, ker silno veliko stane. Štirikrat toliko, kolikor si poslal, bi komaj zadostovalo. Bom pa pri drugi priliki. Morda takrat, ko prideš nazaj iz starega kraja pa nam boš prinesel njegovo sliko kot novomašnika. Kaj ne, da ne boš hud na me, ker ne morem ustreči tvoji želji. Pozdravljen.
Tvoj striček.
Eveleth, Minn. — Dragi striček: — To ie moje prvo pismo ki vam ga pišem. Hodim v 4 razred Public School sem 9 let stara. Doma se učim slovensko citat in pisat in se rada učim. Ave Maria prav rada čita min Edinost tudi. — V sobotah hodim h krščanskem nauku se učim za prvo sv. obhajilo ob petkah zvečer in ob nedeljah popoldne, hodimo h križevem potu. .Grem zelo rada. V moving picture ne grem nikoli drugači kot kadar je v šoli zastonj. Velikonočnih oraznikov se zelo- veselim, ker bomo imeli prav lepe cerkvene obrede. Se-daj na dovolj, pa drugič kaj več in bolj-"re. Vam vošim vesele velikanočne praznike in prav lepe pirhe z najlepšim pozdravom ostanem vaša udana
Mary Udovich.
P. S. — Pozdrav vsem na kornerju! Prosim če smem še kaj pridet na kor-ner ?
Draga Mary: — Vidiš kako lepo si se že naučila slovensko! Kako je to lepo od tebe! Kako me tudi veseli, da rada čitaš Ave Maria in Edinost. To je jako lepo. Tako bi morali storiti vsi otroci. Kako bo lepo, ko boš šla k prvem sv. (jbhajilu! Le pridno se uči! — Na komer pa pridi le velikrat! Kadarkoli boš prišla, te bomo vsi veseli, kaj ne, boys and girls! Le kmalu toraj zo-Det pridi, da nam boš kaj povedala, kako se kaj imate t^m_ v severnih krajih.
Tvoj striček.
Aurora, Minn. — Dear Unc.:: — IIow are you feeling? I am feeling fine. I am writing a few lines about what I did before Easter and what 1 am going to do on Easter Sunday. We have the stations of the Cross every Wednesday
night at 6 P. M. And we have Ca-thecism every Sunday morning. We have our monthly communions and I will try to make good communions.
So good bye, 1 am going to send you ten centj worth in stamps. Yours truly.	Anna Hodnik.
P. S. — Please send me about 12 Easter post cards to sell, I need some myself and I can sell some. Please send nice ones.
Draga Annie: — Kako si pridna, da tako lepo opravljaš svoje verske dolžnosti, da greš h križevem potu in k mesečnim svetim obhajilom. Ne pozabi pri svetem obhajilu moliti tudi za me. Pa drugikrat poskusi pisat slovensko! Če narediš kak mistake, nič ne de!
Pozdravlja te	Tvoj striček.
Cleveland, O. — Dragi striček: — Prav cdo se Vam zahvalim, ki ste mi poslali tako lepe podobice. Smo bili jako veseli jaz in moj ata in mama. Zato "ii Vam pa jaz dobil enga novega naročnika za Ave Maria. In vaša zasta-\ :ca odgovorim. Jaz bi najrajši, kar bi vi storili za me, dj bi se me spominjali
i sveti maši, da bi se dobro učil v šoli. Vas lepo pozdravim J. Stražišer.
Dragi Johnie: — Prav lepo se ti za-1 valim za novega naročnika! Kako je to lepo! Otroci, vidite, kako dobro de-!o je naredil naš Johny, ko je pridobil za list Ave Maria novega naročnika.— Kako bi bilo, ko bi tudi drugi otroci posnemali ta lepi zgled. Hura! otroci, kdo bode next! Johny, tebi pa čast in zahvala!	Tvoj striček.
Soudan, Minn. — Dragi striček: — Vosi 11 Vam vesele velikanočne praznike in veselo Alelujo in Vam želim vse d >bro. Zdaj Vas pa lepo pozdravim pa !i di moja mama in ate, moja sister Mary in vam želijo vesele velikanočne praznike. Z Pogoni!	Jennie Zavodnik.
Draga Jennie: — Me jako veseli, da i se me spomnila za praznike. Tudi jaz \ šini tebi in tvojemu ateju in mami in sestrici Mary, da bi Bog vas vse blagoslovil.	Tvoj striček.
Cleveland, O. — Jaz sem učenka 5 razreda in hodim v St. Laurence School. Stara sem 11 let hvala Bogu jaz sem bila zdrava celo leto in dal Bog da bi še več let živela srečno in veselo in da !>i ubogala ata in mama prosim Vas spominjajte se me pri sveti maši in jaz bom darovala ejio svete obhajilo za Vas.— Good bye	Albina Jančar.
Draga Albina: — Kako me veseli, da boš darovala sv. obhajilo za me. Hvala ti lepa. Da, tudi jaz se te bom spominjal pri sveti maši vsaki dan. — Le pridna bodi!	Tvoj striček.
Pueblo, Colo. — Dragi striček: — Tudi mene veseli eno malo pismice napisali. Jest sem 10 let stara in sem učenka 4. grade. Mi se učimo angleško in slovensko. Mene veseli slovensko se ti-čiti zato, ker tudi rada govorim slovensko. Jest hodim v St. Marys School.
West Allis, Mis. — Dragi striček: — Jas se tudi slovensku učim pisat hodim v Holy Assumption School 4. razred jas sem star deset let in hodim mestrelat u St. Mary Church slovensko, cerkev. Good by Striček.	Rudolf Marolt.
Dragi Rudolf; — Jako lepo je od tebe, da hodiš streči k sveti maši. To je angeljska služba, katero bode Jezušček gotovo obilo plačal dobrim katoliškim boys^ ki jo opravljajo. Le priden bodi. Pa še kaj piši.	Tvoj striček.
Soudan, Minn. — Dragi striček: -.Tast sem učenka 3. grade hodim v Soudan v public School prav dobro ne znam Po slovensko brati in pisati bom se še zanaprej učila ker pravijo moj ata, da se moram navaditir Jaz vam pišem zdej Prvikrat bom se še kaj oglasila na vas korner vas lepo .pozdrvaim, dragi striček. Z Bogom.	Jennie Zavodnik.
Diraga Jennie: — To je jako lepo, da se učiš slovensko. Da, ata imajo popolnoma prav, ko pravijo, da se moraš naučiti tudi slovensko. Le lepo jih ubo-Kaj.	Tvoj striček.
Cleveland, O. — Dragi striček: — Tudi jaz se enkrat pridružim na vaš kor-ner- Jaz sem učenec St. Vitus school. •§tar sem 10 let hodim v 4. grade. I11 vani pošiljem sliko iz starega'kraja ker ,se moj bratranec šola v škofijskem zavodu v Ljubljani in 611 je'jako revnih starišev, tako da mu moj ata tud kaj pomagajo. Pa če bo 011 to dosegel, botri iaz šel v stari kraj 11a novo mašo. \n če bi hoteli s'iko det v list Ave Ma-r,a Pošlem Vam en dolar v čast Materi božii za zdravie ria ne zamerite za
11 bn pisanje ker zdej prvikrat pišem slo-vensko. Vas lepo pozdravim.
John Stražišar.
Dragi Johnie: —	),0 to lepo, če
Jest bom za Vas molila in šla k sv. obhajilu v torek. Vi pa tudi mene ne pozabite pri sv. maši. Good bys. I will remain a good friend to you after this.
Annie Rehol.
Draga Annie: — Kako me veseli, ko mi obetaš, da bova od sedaj naprej dobra prijatelja. Da, tako je treba! 7,a" hvalim se ti tudi za tvoje sveto obhajilo in tudi jaz se te bom spominjal pri sv. maši. Le pridna bodi in večkrat kaj piši.	Tvoj striček.
Indianapolis, Ind. — Ljubi striček: — Jaz Vam vošim vesele velikanočne praznike. Jaz sem vesela, ker je dobil moj ata sliko Ave Maria. Jaz se bi rada naučila slovensko pisati in brati ker ima moj ata polno omaro knjig. Včasih nas Father Cyril učijo slovensko, malo se jaz pa doma učim. Ko bom dobro znala bom pa pridno na korner hodila. Jaz hodim v fourth grade Holy Trinity School. Good bye. Julia Česnik.
Draga Julia: — Da, ti imaš zelo dobrega ateja, za katerega moraš vsaki dan moliti. Pa rada jih ubogaj. Veseli me tudi, ko praviš, da bi se rada naučila slovensko. To je lepo! To je znamenja, da poslušaš svojega dobrega ateja, ki te tako lepo uče. Pa če prav ne znaš «e popolnoma pravilno pisati, vendar, draga Julia, je velikrat nam kaj piši. O-troci na kornerju bodo jako radi čitali.
Tvoj striček.
Bridgeport, O. — Dragi striček: — Tudi jast vam pošlem enega naročnika. Upam da boste dobili veliko naročnikov za ta mesec. Vesele velikanočne praznike Vam želim. Vas vse lepo pozdravim in ostanem Vaš Stanislav Hoge.
P. S. — Tudi moj Grandpa Vas lepo pozdravijo.
Dragi Stanley: — Kako sem ti hvaležen, da si se potrudil in mi dobil novega naročnika. O ko bi vsi moji prijateljčki na kornerju hoteli storiti isto, koliko bi nas bilo! Hvala ti lepa, moj dragi Stanko! Pa tvojemu Grandpa se jaz lepo zahvalim za njih pozdrav in reci jim, da jih tudi jaz pozdravim in povej jim, da se jih velikrat spominjam, če jim prav tolikrat ne pišem, kolikorkrat bi jim rad. Good bye, dragi Stanko!
Tvoj striček.
Waukegan, 111. — Dragi striček: — Še jaz se oglasim pri Vašem kornerju, Jaz Vam vošim vesele velikanočne praznike. — Jaz bodem šla k sv. obhajilu za Vas na Velikanočno nedeljo. Z Bogom.	Johanna Setničar.
Draga Johanna: — Kako sem ti hvaležen za tvoje sveto obhajilo za me. Povem ti pa, da se bodem tudi jaz tebe
spominjal pri sveti maši. Le pridna bodi! Hvala ti lepa tudi za tvoje vošilo! Z Bogom!	Tvoj striček.
Waukegan, 111. — Dragi striček: — Jaz Vas prav lepo pozdravim. Jaz sem šla k prvem sv. obhajilu na veliki četrtek. Jaz bodem šla k svetem obhajilu na Velikonočno nedeljo za Vas. Vesele velikanočne praznjke. Z Bogom.
Štefanija Setničar. •
Draga Štefanija:— Kako sem vesel, da si šla tudi ti k svetem obhajilu za me. Kako sem v resnici vesel, da imam tako dobre prijateljčke na kornerju, da se me spominjajo s svetimi obhajili.— Bog ti plačaj, dobra Štefanija.
Tvoj striček.
Waukegan, 111. — Dragi striček: — Najprvo Vas lepo pozdravim. Mi vsi vam vošimo vesele in pobožne praznike Velikanočne. Če bode mogoče bodem jaz dobil še kaj naročnikov. Z Bogom.	Mathew Setničar.
Dragi Mathie: — Vidiš, tako je lepo! Dober katoliški boy mora skušati tudi kaj dobrega storiti. Prepričan sem, da boš gotovo imel vspeh, ako boš poskusil in mi boš gotovo poslal kakega novega naročnika. Bog te blagoslovi, dobri Mathie!	Tvoj striček.
Pueblo, Colo. — Dragi striček: — Jest sem 10 let star in grem v St. Marys School en to je moje prvo pismo, ke sem pisal v Slovenian. Ke se iz naše naselbine ne oglasi, nihče, se ja Vam oglasim in Vam pošaljem eno naročnico za Ave Maria. In bom šel za Vas na Easter Sunday h Communion. Good bye.	Adolph Okoliš.
Dragi Adolf: — Kako me veseli tvoje darilo za praznike. Tudi tebi Bog plačaj tvojo ljubezen. Jaz se te bom tudi spominjal pri sveti maši. Le večkrat piši, dragi Adolf.
Tvoj striček.
Cleveland, O. — Dragi striček: — 7,o-pet sem prišel 11a corner, da se malo pogovorim z Vami in z mojimi tovariši, ki čitajo list Ave Maria. Zelo sem bil vesel, ko ste mi zadnjič tako lepo pisali v listu Ave Maria. Bog daj, da bi se uresničile vaše besede in moje želje. Ko bi vi vedeli, kako srečen sem jaz bil na veliko nedeljo, ko sem trikrat stregel pri sveti maši, prejel sveto obhajilo in popoldne so nam zopet naš dobri Father Oman razdelili piruhe, za kar se jim prav lepo zahvaljujem. Danes sem daroval tudi za Vas, dragi striček, sveto obhajilo. Sedaj Vas pa lepo pozdravim vaš zvesti.	Joseph. Mervar.
Dragi Joseph: — Ti si res dober dečko, ker tako rad strežeš pri sveti služ-
bi božji. Le tak vedno ostani. Kako boš srečen! Kdor je dober, je vedno srečen. Kdor pa ni dober, ni nikdar srečen. Lepo se ti zahvalim tudi za tvoje sv. obhajilo. Tudi jaz se te spominjam pri sveti maši. Pobzdravljen.
Tvoj striček.
Gowanda, N. Y. — Dragi striček: —■ Spet bi rada prišla k Vam na kornar. De vam bom povejdala kako mi obja-jamo sveti postni čas. Mi ta mal boys in girls gremo vsako deljo k svetemu obhajilu, vsak torek in petek imamo kri-žev pot in lejpe pridige in vselej dam mali dra za Pezuška in Marijo. Zdej Vam pa pošlem 25c in u nedeljo bom šla k sv. obhajilu za Vas. Jaz bi rada, da bi Vi meni poslali za Easter lepe bukvice angleške. Če mi boste Vam bom že še kaj v dar poslala ako bom za Easter to dobila. Good bye striček.
Virginia Belec.
Draga Virginia: — Hvala lepa za tvoje sv. obhajilo. Kakor mislim si dobila knjižico, katero sem ti poslal. Ali si zadovoljna ž njo? upam da si! Le pridna bodi!	Tvoj striček.
Soudan, Minn. — Dragi striček: — Jest ne znam še dobro pisat po slovensko pa bi vseglih rada prišla enkrat na korner. Jest sem se učila pisat in brat od katekizma pa mal od očeta in matere. Jest imam štire sestre in šest bratev kar je živih ena sestra in en brat sta pa že umrla. Jest sem 12 let stara pa hodim v Soudan Public School in sem u sedem razredu. Če boja očali vaše prav kazale, da bi mogli moje pismo prav prebrat bom še večkrat pisala. Z Bogom.
Terezija Zollar.
Draga Terezija: — Danes pa moja o-čala prav kažejo. Prav vse sem lahko prečital, kar si pisala. Upam da bodo sedaj vedno tako čista, da bom vsako tvoje pismo prečital, katerih boš še veliko pisala, kaj ne, draga Terezija? Po-zdravjam te	Tvoj striček.
[a^i LVB^J t^jfjtjjBAi t^t/J ^jti-.' ij^M u^tM ^vyvj J J LV!^;J
ZAHVALE.
Tisočera hvala presv. Srcu Jezusovemu in prebl. Devici Mariji za uslišano molitev.	Mrs. Helena Patrick.
Od naše strani pa prav lepa hvala Vam, da se tako vneto trudite razširjati naše liste. Če vspeh ni tak, kakor bi si ea želeli, so pač žalostne razmere krive. Vaše plačilo pri Bogu in Mariji bo isto.
Uredništvo.
Čast in hvala prebl. Devici Mariji, k' mi je izprosila ljubo zdravje.
Mrs. Katarina Kastelic, Calumet.
T«Uphone: Caul 1614
VSTANOVLJENO 1888.
A. H. KAPSA
Slovencem priporočam svojo trgovino z železnino.
Pošteno blago —
zmerne cene.
»000-3004 Blue Island Ave.. Cor. 20th St.
Chicago, 111
Pridite in prepričajte se!
Severova zdravila vzdrzujejo zdravje v družinah.
Izčisti svojo kri.
Sedaj potrebujete spomladansko zdravilo. Kot posledica zimskega življenja, ko je človek po večini zaprt v sobi in mu manjka zraka in gibanja—postane vaš sistem okoren, prebava nepravilna in udje več ali manj negibčni.
S
evera's Blodal I
(preje Severov Kričistilec) je pravo obnovljevalno zdravilo, ki bo delalo blagodejno na izmenjavo vašega sistema, ki ga tako želite. Pomaga do poprave nenaravnih razmer in deluje kot regulator za zdravljenje kožnih izpuščajev. Cena $1.25. Pri vseh lekarjih.
'w. F.	SEVERA	CO.
CEDAR	RAPIDS,	IOWA
SEIZBROS.
Priporoča duhovnikom irojo vaHho izbiro nabožnih knjff v v*eh jezikih, vseh cerkvenih potrebščin, kipov, podob, intiajie i. t. d.
Priporoča se tudi vsem slovenskim društvom pri nakupu zastav in druitveolh znakov.
31 Barclay Street, May York Telefon, 5985 Barclay.
Katoliški Slovenci zave-vedajte še svoje dolžnosti in podpirajte!
"KATOL. ČASOPISJE."

+ + + * * +
ZA VSE LJUDI IN ZA VSE SLUČAJE.
Gotovo je, da imam največje prodajalne in najbolj založene z različnim blagom za slovenske gospodinje in gospodarje, pa tudi za ženine in neveste, ker imam fino pohištvo in druge potrebne reči.
PRVE SO GOSPODINJE, katere dobijo pri meni najboljše peči, preproge, linoleum, posodo, vozičke, zibele, blazine, omare in drugo.
GOSPODARJI VEDO, da imam raznih barv, železja, ključavnic, cevi za plin, stekla, korita in drugo vedno v zalogi.
NOČ IN DAN pa imam otvorjen pogrebni zavod z/"AMBULANCAMI". — Trije am-bulančni in bolniški avtomobili so vedno na razpol ago, za vsaki čas, za vsako nezgodo ali bolezen.
Največji pogrebni zavod, v katerem izvršujemo vsa dela v vso zadovoljnost naroda.
Oba telefona noč in dan:
Bell: Rosedale 1881.
O. S. Princeton 1381.
Anton Grdina,
1053 E. 62nd St.,
Trgovec in pogrebnik
Cleveland, O.
* * * * * + * * * * * * *
****************************
S slabim želodcem ni vspeha!
San Francisco I9I5
Veliko darilo
Dr. Orison Swett Marden, sloveči pisatelj pripoveduje: "Možgani dobe veliko kredita, ki bi ga pravzaprav moral dobiti želodec. In prav ima. Na tisoče ljudij je na svetu, ki se imajo zahvaliti za svoj vspeh v življenju predvsem dobri prebavi. Kdor ima slab želodec in trpi bolečine, ne more imeti nikdar popolnega vspeha. Najbolj zanesljivo zdravilo za slab želodec je:
Zlata kolajna	_	_____
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
Pripravljeno je samo iz grenkih rastlin, korenin in lubja znane zdravilne vrednosti in naravnega rdečega vina. Izčisti želodec, odpravi vse snovi iz notranjosti, pospešuje prebavo, vrne slast, ojači živce in celo telo. Za zaprtje, slabo prebavo, glavobol, omotico, nervoz-nost, pomanjkanje energije, splošno omemog-lost, i- t d.
Trinerjeva Angelika Grenka Tonika
je splošno odvajalno in zelo okusno sredstvo proti slabostim telesnega vstroja,
TRINERJEV LINIMENT
je izvrstvo zdravilo, zelo močno, toraj uporabno za zunanja zdravila. Oprostilo te bo revmatizma in trganja. Ako so tvoji udje otrpli, ali imaš bolečine v hrbtu, ali si kak ud pretegnil ali zvil, za otekline itd., ako si s njim namažeš utrujene mišice ali noge potem, ko si se skopal, boš začuden čutil blagodejen vpljiv.
TRINERJEV ANTIPUTRIN je najboljši čistilec za zunanjo uporabo : Grgranje, izpiranje ust, čistenje ran, odprtin i. t. d.
V vseh lekarnah. v
Panama 1916
JOSEPH TRINER COMPANY
e, Chicago 111