Kmet in ustava
Piše: Franci Rozman
V nedeljo, 23. septembra je bila v Vodi-cah javna razprava o novi zvezni in republi-ški ustavi, ki sta jo pripravila občinska kon-ferenca SZDL in sekcija za kmetijstvo in gozdarstvo. Uvod v razpravo je podal ing. Ivan Kukovec, sekretar sekretariata za samouprav-Jjanje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije. V živahni razpravi je bilo nato po-udarjeno, da se občani vse premalo zavedajo pomembnosti pravic in dolžnosti, ki jih pri-dobivajo z novo ustavo. Predvsem bo treba dvignrti zavest občanov, je menil eden od udeležencev razprave. V novi ustavi je dana prednost zadovoljevanju skupnih potreb — interesov in bo potreben večji čut solidar-nosti in usklajevanja skupnih interesov, še zlasti tistega dela občanov, ki delajo z lastni-rrti proizvajalnimi sredstvi.
Pohvalno je, da je prvič v ustavo vnešen izraz »kmet«. Določilo 68. člena zvezne usta-ve o zemljiškem maksimumu je spričo so-dobne tehnologije malce zastarelo. Nespre-jemljivo je dejstvo, da je v Sloveniji vse več neobdelane zerralje, po drugi strami pa uvaža-mo za dragocene devize kmetijske pridelke. Zato bo treba pohiteti z izvajanjem sloven-skega zakona o zemljiščih, da bomo prepre-čili še večjo škodo zaradi neobdelanih povr-šin in obenem zagotovili dovolj hrane. V in-teresu večje kmetijske proizvodnje in s ci-ljem, da bi čimprej izenačili položaj kmeta z drugimi delavoi, bo nujno v ustavi postav-Ijena načela o usklajevanju razmerij na trgu, o svobodni menjavi blaga in sodelovanju, proizvodnih in trgovskih organizacij uzako-niti.
Nadalje je v 15. členu zvezne ustave do-ločilo, da je ustvarjeni dohodek, kot rezultat združenega dela in sredstev, odvisen od delo-vanja tržnih zakonitosti. Vsi pa vemo, da to načelo ne bo mogoče dosledno izvajati. Ustav-na dopolnila so za te primere dopuščala mož-nost kompenzacije, nova ustava pa tega ne predvideva, čeprav bi takšna rešitev bila še večkrat opravičljiva.