79
Dopisi.
Iz Trsta. B. — Citalniski odbor je že razposlal oznanila , da bo v spomin sv. Cirilu in Metodu 9. dne t. m. zjutraj ob 9. uri maša v novi cerkvi sv. Antona, zvečer pa slovesna beseda. Al c. kr. policija pozove jednega gosp. voditeljev in mu naznani, da ne dovoli maše, ker to bi bila prevelika demonstracija, vktera bi utegnila Bog ve kakoršne nasledke imeti. Čitalnični voditelj zahteva pismeno prepoved in jo tudi dobi. Drugi dan prekliče odbor slovesnost, c. k. policijno pismo pa spravi v citalniski arhiv.
V Gorici 7. sušca. Tisočletnica prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane, ki bi se bila imela tudi v naši čitavnici 9. dne t. m. obhajati, odložena je za ugodniši Čas, do prihodnjega poletja. Ako ne bo kacega zadržka, mislimo ob sv. Mohorji, mesca julija, primerno cerkveno-narodno slovesnost napraviti in ob enem dvojni spomin obhajati: pokristjanitve, namreč, naših zahodnih o kraj in (po sv. Mohorji pred 1800 leti) in vzhodnih slovenskih in družili slovanskih dežel po sv. Cirilu in Metodu. — V nedeljo 15. marca, ob 7. uri zvečer, bo v naši čitavnici „beseda." — Preuzvišeni vladika djakovaški gosp. J. Strosmajer so ji podarili 100 gold.
Odbor goriške čitavnice.
Iz slovenskega Štajarja. D. — Novi naš knezo-•skof opominjajo prav lepo v svojem prvem pastirskem listu nemško in slovensko stran doljnega Stajarja k vzajemni spravi, k miru in ljubezni med seboj. Razmere med tema dvema strankama pa žalibog! niso še po vsem take, da bi te lepe besede kar meso postale. Naj je le pravica na vsaki strani, pa bo vse dobro! Domoljubje se sicer mora možko glasiti, kjer s samim tihim zdihovanjem: „Domovina — ljubim te!" se nič ne opravi. Narod slovenski potrebuje žive — djanske ljubezni. Sveta naloga je tedaj tistih mož, kterih beseda kaj velja, da se za pravice po Njih Veličanstvu vsem avstrijanskim narodom enako zagotovljene na postavni poti tako dolgo potezajo, dokler vsak narod nima kar mu gre — enakopravnosti. — Dobili smo pa gori omenjeni pastirski list v nemškem in slovenskem jeziku. Oba sta si z ozirom na jezični lišp in obliko močno razločna. V nemškem listu se kažejo knezoškof, rekel bi, v svojem škofovem ornatu, v slovenskem pa v navadni vsakdanji obleki. Ker pa s tem visi pastir nekako nižjo stopnjo omike svojih slovenskih ovčic priznavajo, se je nadjati, da bodo tudi dosledno ravnali, in posebno
za omiko brez svoje krivde zaostalega slovenskega naroda skrbeli v duhu rajnega Slomšeka, ki so se vsi darovali za blagor njegov.
S Pivke. H. — Pretečeni pondeljek je tudi v tukaj sni strani ogenj veliko škodo napravil in sicer ne daleč od predjamskega grada v vasi Bukevje v stu-denski fari, ki šteje kakih 3 zlo na kupu postavljenih hiš; ob dveh popoldne rečenega dne se pokaže plamen pri neki hiši; ker je vse suho, nekoliko še veterno, se požar kmali razširi, in 14 pohištev pokonča, še kacih troje živinčet gre pod zlo. Velika sreča, da ogenj ni več požrl. Nekteri teh pogorelcev so bili s svojimi pohištvi zavarovani, nekteri pa ne; bodi si pa tudi kdo zavarovan, razun pohištva mu je po ognji tudi na druzih rečeh velika zguba. Zatega voljo smemo usmiljene dobrotnike prositi, naj se o zrejo s svojo pomočjo tudi na te reveže! — Na Pivki in pod Nanosom se pač revščina sedanjega časa hudo zna in Čuti; letine niso bile najboljše, zaslužka ni nikjer, davki so silni in drugi izdaj ki so veliki. Sem ter tje se bere kaj o tej strani v časnikih — pa naj bi ne bilo za samo grajanje, ne za samo spodbadanje, naj bi bila tudi kteri-krat kaka djanska pomoč. Na pr. zastran šolskih reči se je že več pisalo, kaj da o tistih pomanjkuje na Pivki; k tistemu bi se še smelo pristaviti, da pomanjkuje pripomočkov za mladenče, kteri bi želeli više šole obiskovati, ni je nobene štipendije za kacega dijaka na doljni in gornji Pivki. Grlejte, od kodar pridejo kaki berači na Kranjsko, bodi si tudi iz ptuje dežele, iz Svajcar-skega ali iz Belgijskega, ne vračujejo se prazni domu; za domaČe potrebneže pa se ne godi vselej tako. Kako šolo, kako bolnišnico v domačii sezidati je tako in še veliko bolj tehtno, kakor kak samostan v ptuji deželi; in vendar koliko in kako dolgo se pretresa že naprava više realke, ali pa razširjenje bolnišnice v Ljubljani, in še vsa ta reč nikamor ne kaže! Se težje se razodeva, kadar se vpraša za kako šolsko ali drugo dobrotno napravo za posamezne srenje po deželi. Kako veselo , kako spodbudno bi bilo, naj bi se večkrat slišalo ali bralo: ta dobrotnik je toliko daroval za realko, uni toliko za bolnišnico , za šolo v tem kraji se je toliko nabralo, za šolo v unem kraji toliko. Pa tudi kako potreba bi bilo tacih dobrotnikov; saj domače moči, domači skladi ne premorejo vsega v vsakterem kraji.
Iz Ljubljane. — V nedeljo, na predvečer godu sv. Cirila in Metoda je napravila tudi naša čitavnica slovesno „besedo", s ktero je pokazati hotla svojo živo hvaležnost sv. apostoljnoma, ki sta zraven tega, da sta Slovanom pred 1000 leti prižgala zveličavno luč sv. vere, položila tudi temelj našemu slovstvu. Da se vredno praznuje ta spomin, je gospod dr. T o man, prvi stopivši na oder čitavnice in omenivši pismo mariborskih Slo-vencov, izrekel željo, naj se ustanovi „matica šTo-venska", ki izdaja knjige (bukve) za omiko naroda in povzdigo slovenskega slovstva. Sveta vera je tudi vir omike narodne; zato se matica prav tesno ujema s tisočletnico, ki jo obhajamo danes. Navdušeni pravo-klici so bili znamenje, naj bi se z letošnjim letom pričela matica slovenska kot nevenljiv spominek letu 863. *) — Potem je sledila beseda z dvema krasnima koroma, ki jih je vodil gosp. prof. Nedved; eden je bil na Vodnikove besede po gosp. dr. Benj. Ipavcu zložen pod naslovom „Ilirija oživljena", drugi pa, ki so ga mogli gospodje pevci celo dvakrat peti, je bil češki kor Knittelov „Šablenka brušena". Med tema koroma je bral
*) Se en spominek pa, želimo in zahtevamo, da se odsihmal postavi našima apostoljnoma, namreč naj ju pratika naša, ki ju je dosihmal nekako čudno popolnoma pozabila, postavi v vrsto, ki jima gre, in ki jima jo stavi tudi naae „Proprium sanctorum."
80
dr. Jan. Bleiweis »Črtice iz življenja sv. Cirila in Metoda", ki jih je za današnjo slovesnost spisal gosp. Fr. Levstik. Društvo je pazljivo poslušalo mično sostav-Ijeni spis in ves primeren današnjemu večeru, kteri na svojem koncu skoz in skozi resnične besede izgovarja, da — ako bi bila Slovanom osoda odnekdaj milejša bila — da bi imeli Slovani na podlagi svojih aposteljnov že dolgo en književen jezik.— Sedaj pa se je ,,beseda" preobrnila v gledišče, ktero je vpeljala šesterica vrlih naših gosp. muzikov, ki so bili z glasno pohvalo sprejeti. Vse je že radovedno čakalo, kdaj da se bo zagri-njalo razpelo in prav lično in okusno napravljeno gledišče odprlo. Kar pozvoni zvonec — in odpre se oder „Zvesti do smrti" ali „vdovi in vdovcu" — kratkočasili igri, ki jo je že pred več leti dr. Jan. Bleiweis svobodno poslovenil po nemški Holbeinovi. Igrale ste dve gospodičnji: ena do smrti žalostno vdovo, druga pa veselo , nagajivo prijatlico njeno, — en gospod tudi do smrti žalostnega vdovca, drugi pa šaljivega njegovega prijatla. Igra je težka, zlo težka, al res da prav izvrstno so vsi dovršili svojo nalogo. Ce pa vendar go-spodičnjam dajemo prednost, ne storimo to iz „galan-tarije" same, ampak zato, ker moramo pravični biti in pomisliti, da dosti težje je ženstvu stopiti na oder očitni kakor možkim. Vsi četvorki tedaj čast in hvala — še posebno pa domoljubima gospodičnjama! Se nekemu gospodu bi radi očitno hvalo dali, ki je sicer nevidljiv, pa z izurjeno roko vodil celo igro; — al ker se je sam skril pred svetom, se tudi mi nočemo dotakniti ponižnosti njegove. Ni nam treba po vsem tem še dostavljati, daje bila igra z enoglasno pohvalo sprejeta; vendar pa si ne moremo kaj, da bi ne razodeli radosti svoje nad tem, kako lepo in lahko se v čitavnici naši izpeljujejo vse veselice, — pa zakaj nek? — zato, ker vse srca navdaja le eno čustvo: domoljubje živo.
—  Ko je v pondeljek zjutraj ob 6. uri se v predmestji trnovskem že praznovala sv. maša v spomin godu sv. Cirila in Metoda, je bila v veliki (stolni) cerkvi slovesna sv. maša ob 9. uri. Vsa cerkev je bila polna mestjanov in mestjank različnih stanov, ki so prišli obhajat veliki praznik slovanskih aposteljnov. Visokočastiti general-vikar in prost gosp. Anton Kos so peli sv. mašo in nazadnje „Bog Tebe hvalimo." Na koru pa so peli naši častiti gospodje bogoslovci in sveto obhajilo spremljevali s svojim izvrstnim petjem v latinski in slovenski besedi tako, da vse srca so bile zares povzdignjene v visoki pomen današnje Božje službe; peli so latinsko mašo Kamilo Ma-šekovo; slovenske pesmi pa vmes so bile „Upanje", besede Leop. Klinarja, „Slava", spevana sv. Cirilu in Metodu, besede JVtatija Majarja v „Novicah" leta 1860, in pa „Bog", besede Mir. Vilharja; vsem tem pesmam je napeve zložil mnogozasluženi vodja g. pevcov bogo-slovcov gosp. Dragotin Klinar, kteremu se srčno zahvalujemo za ta prelepi dar.
—  22. dne p. m. je tukajšno društvo za dnarno pripomoč obrtnikov imelo svoj letni veliki zbor. Okoljšine so bile krive, da nismo po naši stari navadi naznanili brž, kaj se je godilo v tem zboru, v kterem je razun mnogih častnih udov, med njimi tudi deželni glav&r baron Codelli, bilo pričujočih nad 100 djan-skih družbenikov — očiten dokaz, da družtvo to ne životari samo, ampak da živi krepko in čedalje bolj napreduje v korist tistim obrtnikom in rokodelcom, ki se v dnarni stiski obračajo v pomoč njegovo. Mnogozasluženi vodja tega društva gosp. Horak je potem, ko je zboru naznanil prijazni dopis Njih ekscelencije c. k. deželnega načelnika barona Schloissnigg-a, naznanil de-
lavnost društveno v preteklem letu, iz ktere se vidi, da je društvo to leto 141.839 gold. in 31 kr. na posodo dalo in na posodi pustilo. To je lepa pripomoč. Posojila pa, ki so jih družbeniki sami družbi dali, so znesli konec leta 33.272 gold. Lastno družbeno premoženje se je povzdignilo že do 3796 gold. Tudi lepo znamenje dobrega gospodarstva. Čuditi se je po vsem tem res, in pravična je pritožba gosp. vodja v svojem začetnem govoru, da ljubljanska hranilnica (šparkasa), ktere dolžnost je vendar, da podpira občekoristne deželne naprave, odrekuje še zmiraj svojo pripomoč temu društvu, čeravno ji je zagotovilo lOkrat vse, kar bi mu posodila! — V lanskem zboru za pretres družbenih računov izvoljeni odsek je po gosp. Sventnerju naznanil, da je vse v najlepšem redu našel. Z veliko večino glasov so bili v gospodarski odbor zopet voljeni gospodje: V. Rudholzer, Blaž Vertovc, Juri Frevberger in Mat. Schreiner, — v odsek pa, ki ima račun preteklega leta pregledati, gospodje: Miha Pakič, Jože Sventner in Ferd. Bilina. — Letošnjemu letopisu so pridjane sedanje društvene pravila (statute) v nemškem in slovenskem jeziku, ki jih je prav na kratko in jasno osnoval društveni pravdosrednik gosp. dr. Etbin Costa, lanski zbor sprejel in c. k. vlada potrdila.