iK^o^iu^jn^rusin^iOMjii^iu^iu^jii^HL^jii^ji
jj"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OURjjij | FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR g WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-g VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE[1
FOR ALL."	H
IS
i^ni^ii^ii^ni^iii^nissi^R^iiisii^iiisn^iir^if^ii^n^R
ENAKOPR
EQUA
Neodviser* dnevnik zastopajoč in
VOLUME VI. — LETO VI.	CLEVELAND, O., SOBOTA (S ATURDA
Single Copy 3e.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Clevelandi
ČIKAŠKA KONFERENCA PROGRESS ZAHTEVE ANTRA CEV IN RADiKALCEV V RAZKOLU.
Gary obljuli
konzervativci, liberalci in komunisti v
nesoglasju glede platforme federativne farmersko delavske stranke. — ruthenberg in foster kontrolirata zborovanje.
Chicago, 6. julija. — Tretja politična stranka je zadela ob skalo razdora že par ur po njeni organizaciji radi komunizma in Henry Forda. Liberalni elementi so na toanjšinskj koalicijski konferenci, ki jo je sklicala sedala farmersko-delavska stranka, dosegli organizovanje federativne farmersko-delavske stranke na seji, ki je trajala prečko polnoči. Sprejet je bil načrt za spojitev vseh sedatnjih političnih manjšin, katerega je predložila konferenci Worker's Party.
C. E. Ruthenberg in William Z. Foster sta vodila vedno, ki je živahno pritrjevala vsem izjavam, tikajoČih se komunizma in sovjetske Rusija. Konzervativni farmersko - delavski delegatje stare farmersko - delavske franke so se borili proti sprejemu načrta, ki ga so predložili predstavniki Workers' Party in več jih je že nazna-11!lo, da bodo odstopili od novo organizirane stranke.
Konzervativni farmersko - delavski delegatje so tudi prišli do razkola z liberalci radi Henry Forda, kot predsedniškega kandidata. Medtem ko so konzervativni far-Merji zato, da stranka imenuje Forda predsedniškim kandidatom, pa ga so liberalci in radikalci na konvenciji demontirali kot reakcijonarca.
w Farmersko - delavski delegatje se ne marajo pridruži k federativni farmersko - delavski stranki tudi vsled teg
8/ker ima Worker's Party zvezo z moskovsko interna-ClJonalo. Načrt za novo stranko je bil sprejet takoj po-kfii, ko je bila sprejeta resolucija za priznanje sovjetske Rusije in Mehike. t
Konferenca je tudi sprejela resolucije, zahtevajoč gostitve 36 zveznih političnih jetnikov, ki se še nahajajo v ječah, obljubljajoč pomoč vsem preganjanim deškim agitatorjem in zahtevajoč, da se iz šolskih knjig °dpravi vojno propagando.
Nova stranka je sprejela tri principe:
Nacionalizacijo Vseh javnih------
a'Pi'av ter transportnih in komu ^'kacijgkih sredstev. Industrije aJ bi prešle v obrat delavcev in «i'merjev. Delavskim in farmer J*11*" masam se mora zagotoviti aksimalna varnost proti rev-'Clr>i, brezposelnosti in draginji.

Ko
munistična grupa na kon-
enci je tudi uspela v tem, da Je dosegla sprejem zakonodajne-Programa, ki zahteva med ^gim zvezni 8-urni delovni za-i0n- katerega kršitev naj 'bi se
k,
^tiovalo z zaporom; dalje, da ervni bančni sistem nudi po-
08 farmerjem in delavcem; da » Preskrbi zakonita pomoč za rG2poselne; da se določi mini-ž!al«o plačo in prepreči izkori-ail3e otrok v industriji, federativna farmersko- de-
ne borbe za fanmerja in delavca. To je stranka, ki bo končno spojila farmerje in delavce."
Razkol je popoln.
Chicago, 6. julija. —Farmersko-delavska stranka in nova federativna farmersko-delavska stranka bosta imeli v predsedniški kampanji v prihodnjem letu vsaka svojo lastno platformo in svojega lastnega predsedniškega kandidata.
Večina od stare farmersko-de-laVske stranke se ne miara priključiti k novi federativni far-mersko-delavski stranki in se je odločila za svojo lastno platformo in za svoje lastne kandidate-Manjšina od stare farmersko-delavske stranke pa se je pridružila k novi stranki ter tako raz-
' Vska organizacija ne bo imela delila stranko na dva tabora. V
bene konvencije več." se je iz-YVil Po zaključku seje D. A Mc Jy< predsednik illinoiske farmsko
<iili
delavske stranke. ''Ko lZve. da so to konferenco vo-
J1 1J udje, ki priporočajo komu-tedaj bodo vrhovni unij-(j j uradniki odklonili pošiljatev ' f®atov na kako konferenco v
t
°Jčnosti. c T°scan Bennett iz Hartford, j.^'' ki je bii predsednik sta-
farmersko-delavske konven-Pa je istega mnenja in je
Hr:
da so komunisti uničili tu-
rmersko - delavsko st.ran-
jeCWies E Ruthenlberg pa se zaključku konference iz-
i9i federativna farmersko-de-
VSka ■	"
stranka zastopa pol do tri

vetH milj°na delavcev. De-toiSi * Procentov delegatov je z odločilnim namenom, da tu"^ijo svojo organizacijo, k ^nki, ki naj bi vodila politič-
cksekutivi nove federativne farni ersko-delavske stranke se je sprejelo pet članov stare farmersko-delavske stranke, nakar se je nadaljevalo z volitvami ek-i?ekutivneiga odbora in z delom, nia programu za intenzivno aktiv nost. Glavni stan nove federativne stranke bo najbrže v Chi-cagi, kot se je izrazil Ruthenberg1, ki je bil pred kratkim v Michiganu spoznan krivim kršenja anti-sindikalističnega zakona'. Koliko moči je stiara farmersko-delavska stranka radi razkola izgubila, še. ni dognano. Od stare stranke so izvoljeni v eksekutivo nove federativne farmersko-delavske stranke sledeči: C. J. Stevens iz Kentucky, Mrs. Mary D. Bright iz Cincinnati, John C. Kennedy iz države Washington, jRitchard iSwift iz Illinoisa in J. M. Rasmiller iz Wisconsina.
William Boucth iz Washingto-na, predsednik konference, na
JEV.
RUDARJI SO PREDLOŽILI PODJETNIKOM 11 RAZNIH ZAHTEV, MED DRUGIM TUDI ZAHTEVO ZA 20-PROCENTNO MEZDNO ZVIŠANJE.
Atlantic City, 6. julija. — Predsedniki antracitnih rudarjev so danes tukaj predložili podjetnikom svoje nove zahteve. Rudarji so predložili vsega skupaj 1 1 specifičnih zahtev vštevši zahtevo za 20-procentno zvišanje plače. Razgovori med zastopniki delavcev in podjetnikov so se že pričeli in od njih je odvisno, da-li bo v antracitni industriji zopet prišlo do stavke, ko bo s 1. septembrom preminul stari delovni kontrakt.
Zahteve rudarjev so sledeče:
Popolno priznanje rudarske organizacije; 20-procentno zvišanje plač; zboljšanje delovnih pogojev za izvežbane mehanike in 90c plače od ure; 8-urni delavnik; da se določi 2240 funtov kot priznano težo ene tone; da se preskrbi orodje brezplačno; da se določi najmanj 20 c ali 30 c. za vsak palec prsti in kamenja, ki sra ie treba izkopati, da se pride do premoga; da mora razsodnik v sporih, ki pridejo pred poravnalni odbor, pbdati svoje poročilo najmanj v teku 30 dni.
Sicer je položaj precej napet, toda kot izgleda, upata obe strani, da bo prišlo do sporazuma, predno bo preminul sedanji delovni kontrakt.
-O-
—Izmed onih dveh žensk, ki sta zadnjič prestali skušnjo za policijsko službo, je sprejela mesto le ena, dočim ga je druga odklonila. Sedaj pa se obrača varnostni direktor Martinec na javnost za nadaljne policistinje. Pri hodnje skušnje se bodo vršile 8. in 22. avgusta. Najprvo bo telesna preiskušnja in nato pismena. Vsiled dela, katerega imajo oprav ljati policistinje, se zahteva od njih večje mentalne zmožnosti kot od moških policajev. —Z današnjim dnem bodo pričele igrati ob gotovih dnevih po mestnih parkih razne godbe. Danes popoldne bo igrala v Garfield parku Qgnjegasna godba, v sredo ob treh popoldne bo pa i-arala v Gordon parku policijska godba.
—Naš dobro poznani rojak Ciril Kunstel bo odprl v pondeljek na 6616 St. Clair Ave. čistilnico oblek. Ker je imel Ciril svoje-časno že te vrste podjetje in i-ma torej skušnje, se lahko zane-sete, da vam bo nudil dobro postrežbo. Ga rojakom priporočamo!
—Poročno dovoljenje sta dobila Jack Znidaršič, 30, 1063 E. 67 St. in Karolina Jugarčič, 22, 1164 E. 64 St- Bito srečno!
kateri je bila ustanovljena nova federativna stranka, je bil izvoljen tudi predsednikom stranke. Podpredsednika sta Jos. Man ley iz New Yorka, ki je vrhovni tajnik 1 želle^nsko-stavbinskih delavcev in pa W. K. Green iz Nebraske.
Ustava nove stranke določa, da se imia prihodnjega decembra ali januarja sklicati konvencija, na kateri se bo nominiralo kandidate za prihodnje presed-j niške volitve.
JE PISAL HARD V KATEREM F BO 12-URNI DF PRAVILO "PO.
-
* 31
Tacoma, Wash., Predno se je predsti vkrcal na parnik ki se sedaj že nahaj; ti Alaski, je še v Ti nil, da je od E. H. G gih članov America Steel instituta dobil da se bo odpravilo I lavnik, kakor hitro bi dopuščale.
Harding je v svo dejal, da ta obljuba • či "velik socijalni ko ka". akoravno je Gar pismu na predsednika se splošno priznava sprememba zaželjiva, ista nemogoča, doklc razpolago več delav se jih potrebuje.
Ker je Harding v s\ ru s ponosom opozarjdi. nes več dela kot pa lelavcev, zdi da je na podlagi Garyjevega pisma jako malo upanja, da se bo 12-urni delavnik nadomestilo z 8-urnim.
Harding je v svojem govoru v Tacoma tudi obljubi! obnoviti boj v kongresu za podporo privatnim parobrodn:fi£ interesom ter zagotovil, da	tigovako
mornarico, ki sedaj nahaja v u-pravi vlade, izročilo v privatne roke, kakor hiti o se bo zlomilo kongresno obstrukcijo.
"Bluf!" pravi Gompers.
Washington, 6. julija. — 'Cela stvar je pobarvana z blofom in neiskrenostjo", je izjavil predsednik Ameriške delavske federacije, Samuel Gompers, z ozirom na objavo Garyjevega pisma od strani predsednika Hardinga. Gom persova izjava sledi:
"Jaz svetujem jeklarskem delavcem da naj ne pričakujeo preveč kot rezultat izmenjave srčnih čustev med predsednikom in Judge Garyjem. Predsednik je su-gestiral, da bi se 12-urni delavnik moglo odpraviti, "kadar bo več delavcev kot pa dela". Mr. Gary je v svojem odgovoru te besede dal med ušesca in je z uljudnostjo in taktom rojenega diplomata seveda odvrnil, da se ho zgodilo kot predsednik želi. Kadar bo "več delavcev kot pa dela", tedaj si misli Gary, tudi ne bo teško plače znižati in nedvomno upa da bo k temu pomogla čimprejšnja odprava naseljeniških omejitev. Cela stvar je pobarvana z blofom in neiskrenostjo. Jeklarski trust se briga le za pro-fite in ne bo storil ničesar, kar bi moglo postaviti profit v nevarnost, dokler ne bo prisiljen."
-o-
—V prvi polovici letošnjega leta je bilo izdanih 500 več dovoljenj za graditev domovanj kot isti čas lanskega leta. Tako naznanja gradbeni direktor R. G. Skinner. Njegovo poročilo kaže, da se je zgradilo letos 1809 domovanj, ki stanejo skupno vsoto $10.120.450. V isti dobi lanskega leta pa je bilo izdanih 1336 dovoljenj za lesena in zidana bivališča za vsoto $6,828.700. Gra-denje ihiš na Cleveland Heights je padlo tekom zadnjejga meseca za 70 odstotkov. V mesecu juniju se ni tamkaj tekom zadnjih deset let še nikoli tako malo gradilo kot ietos.
ška
meja ^ap*.
-U-
iJt,
Senator napoveduje farmersko paniko.
DOBRA LETINA V EVROPI BO JAKO UDARILA AME-RiŠSav » ^JVSERJE, i rtAVI BROOKHART.
London, 6. julija. — Senator Brookhart je danes tukaj izjavil, da je izredno zasedanje kongresa, ki naj bi podvzelo korake za pomoč farmerjem edino sredstvo, da se prepreči farmersko paniko v Ameriki.
Senator je včeraj odplul proti Ameriki na krovu "President Polk" ter bo pričel z agitacijo za izredno zasedanje kongresa, čim dospe v Washington.
"Niti ene dežele v Evropi ni, ki ne bi pridelala več žita in drugih poljskih produktov, kot pa jih bo sama pridelala. Tega dejstva se v Zedinjenih državah splošno ne priznava", se je izjavil senator pred odhodom, ki je mnenja, da more edino kongres pomagati farmerjem pred velikimi zguba-mi, ki jim groze vzpričo dejstva, da Evropa letos ne bo potrebovala ameriškega žita.
—Smrtna kosa. Dianes zjutraj je umrl rojak Frank Godina, 31, stanujoč na 9918 Sandusky A., v Newburghu. Bolan je bil skoro tri leta. Tu zapušča eno sestro. Bodi mu lahka zem^',;'
—Včeraj je bil po/ožen v smrt 15letni Edward' Brown, 7100 Euclid Ave, Fant se je peljal na nekem tiucku, ko pa jo privozil blizu doma na Euclid Ave. je sko čil z voza, pri tem pa je prišel ravno pred nek itruck, vozeč v nasprotno smer ter je bil povožen. Uumrl je par ur po nezgodi v St. Luke's bolnici.
—Mrs. Mary Marvin, 58, iz 3452 W. 25 St. je podrl včeraj neki avtomobil, ko je ridal nazaj na Ontario in Champlain Ave. Zdravniki pravijo, da ima najbrže prebito črepinjo.
—Zupan Kohler si je vzel počitnice, toda nihče ne ve, za koliko časa niti kam je šel. Kot je zadnjič povedal, si bo vzel letos večkrat počitnice, da pa ne bo nikdar nihče vedel kam odide. .'Pravi, da mu je silno neprijetno, da bi ga kdo vedno zijal, kot da je na razstavi-
.__ »
u.1 Iz., J. juiij^.-r- - ^ J.---oaKi jjcii laiiici	pO
diskusiji zadnjega papeževega pisma o reparacijškem vprašanju in okupaciji Ruhra odglasovala s 388 glasovi proti 190 zaupnico Poincareju.
V odgovoru na kritike, d so zahtevali, da Francija odpokliče svojega zastopnika na papeževem dvoru, je Poincare izjavil, da francoska vlada ine bo nikdar dovo* ljevala. papežu vmešavati se bodisi v notranje ali zunanje francoske zadeve. Kritiki so izjavljali, da se je poslaništvo v Vatikanu izkazalo kot nepotrebno i nso kot dokaz navajali dejstvo, da se poslaniku ni posrečilo preprečiti objave papeževega pisma o odškodnini in Ruhru ali vsaj obvestiti vlado o njem, predno je bil dan v javnost.
Poincare je odvrnil, da papež nima v posvetnih zadevah nikake moči ter, da je mnenje, ki ga ima papež, precej podobno mnenju nekaterih zavezniških dežela in da se torej Francija ne more čutiti užaljene samo vsled tega, ker je mnenje prišlo od strani papeža. Ako se odpokliče poslanika iz Vatikana, tedaj bi se moralo odpoklica-ti tudi poslanike iz več zavezniških dežela, ki se ne strinjajo s francoskim reparacijskim programom, je dejal Poincare .	'
Clevelandske noviee
—Samomor. Sinoči se je ustrelil na svojem domu, Stop 27, Bedford, O., z lovsko puško 46 letni Joseph Szaraz. Tekom večera je sedel s svojo družino na sprednji verandi ter se pogovarjal. Pripovedoval je, kake nepri-iike ima pri dobavi cementa, da tlakuje avtomobilski kolovoz poleg hiše_ Nato je šel v hišo. Ni preteklo deset minut, ko ga najde žena mrtvega na tleh v družabni sobi. Krogljamiu je šla sko zi srce, toda strela ni slišal nihče izmed domačih niti izmed sosedov. Mož je bil baje v dobrih o-koliščinah in vsem je prava skriv nost, kaj ga je gnalo v smrt.
—Dekleta hitite! Dekleta med 18 in 21 letom, katere se mislite poročiti in ste v dvomu, da vam vaši stariši ne bodo "potrdili" vašega izvoljenca, storite najbolj pametno, da se zvežete pred 18. julijem. Tedaj namreč stor pi v veljavo nova postava, ki določa, da mora imeti vsako dekle pod 21. letom po 18. juliju dovoljenje istarišev, da sme stopiti v zakon. Torej le brž, da ne bo prepozno!
—Mlada roparja. Včeraj je prijela policija dva 171etna mladeniča, ki sta obdolžena, da sta napadla in oropaila Sam Ros3enwas-sena v njegovi modni trgovini na 3507 Payne Ave. Najprvo je prišel v prodajalno nek mlad fant ter si izbral svilnato srajco. Ko pa je potegnil iz žepa $5 bankovec kot da želi plačati, sta skočila v trgovino dva mlada fantalina, ki sta ,bila očividno zaveznika prvega. Z revolverji sta ustralhovallia Rossenwassena ter izropala register. Končavši svoj posel, so vsi trije "odjemalec" in roparja pobegnili- Zadnja dva sta bila zajeta, dočim je prvi ušel.
— V«e one rojake, ki imajo avtomobile, in ki želijo, da se clevelandski Slovenci čim skupne-je vdeležimo jutrajšnjega polaganja vogelnega kamna S. N. Doma v Lorainu, so prošeni. da se zberejo pred S. N. Domom ob 9:30 dopoldne. Oni, ki se želijo peljati z električno železnico, pa se naznanja, da odhaja s Public Square "limited" kara proti Lorainu vsako uro. Najbolj primerne za slavnost so one, ki odidejo ob 9:30 in 10:30.
v katerein smo izražali dvom nad zmožnostjo eieme^ov, Ki ao se zbrali v poskusu, da ustanove tretjo stranko, se je razkol na (konferenci že izvršil in sicer ravno nacistih črtah, kot smo navajali mi v našem članku. Grupa, ki predstavlja že prej ustanovljeno Labor-Party, 'ki vsebuje predvsem farmerje in. konzervativne strokovne unio-* niste, je popolnoma nezadovoljna z radikalno platformo, ki je bila sprejeta pod incijativo Ruthenberga, ki predstavlja Workers' Party, in je že definitivno izjavila, da ni na njeno sodelovanje niti misliti. Nadaljni vzrok nesporazuma na konferenci je tudi Henry Ford. Farmerji so zanj, liberalci in radikalci raznih stopenj in nijans pa so proti njemu. Tako se torej vidi, da je socijalistična stranka prav pametno ravnala, ko ni poslala delegacije na 'konferenco tako nesoglašajočih elementov.
Neki bogatin, Bok po imenu ,ki je bil rojen na Ho-landskem, toda si je v Ameriki ustvaril velika bogastva, jfe ra«pisal nagrado $100,000 za onega, ki sestavi načrt, po katerem bi Zedinjene države zamogle najbolj uspešno
r.il1 TOI
■ ' -
JULY 7th, 1923.
niih odnošajev, Vendar pa stoji, | ska neprijaznost do Francozov da je bila francoska zasedba Po- j in francoske simpatije do našega
ar. Mr. Bo!k je i -trileten pa ni. rogoj, da mora iav, predno bo bili res možje, ii, trie da bi jim je tudi, da se-> h interesov in f bodo imeli kaj i ignoranca, ki ažnik miru. Dovršiva, bomo i-vf ;ajo do vojen, vi ijegov vzrok, h dežela zavedli, jorobi, kar razne iagoslavljajo mo- Razlogi za novo grupacijo ev-i zločin proti bo- r°pskih sil so sivarhega značaja.
| Politični cilji Anglije se ne krijejo s politiko francoske repub-
rurja vsaj direkten v.:rok za u-temeljitev novejga političnega stališča Anglijo napram francoski državi.
Tako se sedaj v evropski politiki pojavljata d;e grupi: prvi stoji na čelu Vfil.a Britanija, in tej se približuje Italija, katera v ,<li na motvoza Madžarsko in Avstrijo. Skupina je več ali manj zase zaokrožena celota ter stoji v nasprotju z drugo grupo, katero vodi Francija in kateri pripada skupir.a držav Male An-tante.
-"ti c ilotnega člain-'a delničarjev. Zato etična oseba, ki je ■ov; K'la, zapustiti u> -.o se je seja pri-
p je prišla na tvii a deva za izbolj-t in oem tistim del-i niso bili navzoči, se poroča, dia se bo v speljalo kanale in vo-pri čem ar bodo mog-čarji priti pomagat- O k še ]K>sebej obve-
•enein (Olju smo pre-• ■ . e 'bilo bi lepo, i... a al k enemu ali r . . Društvo "De-P , jL :. ed vsemi dru-•v .. i i) stu. Agitacija <h.\:i • je v lepem teku.
1 Vsak, ki i ristopi sedaj, ima »ti na . ; :	pristojno in bolniško
Jadrana.
Mala antanta je torej kot zaveznica francoske republike na tihem prisiljena boriti se proti drugi skupini, ki privilegira naše nasprotnike, med katerimi se nahajata Madžarska in Italija. Zlasti proti prvi je razpoloženje v vsej Mali antanti veliko in dosledno. Ako bi Madžari ne uživali italijanske zaslom.be, bi že davno morali spremeniti smer svoje politike, tako pa po italijanskih navodilih rujejo proti naši državi, proti Cehoslovaški in Romuniji.
Naše stališče v novi mednarcd ni kostelaciji je popolnoma odrejeno, naj pride kar hoče. Napo-i like. Angleži in Francozi imajo j sled je res, da moramo braniti s kom kake pogod- l napram Nemcom neenako stali-' naše lastne koristi. Kdor jih o-
šče. Francija hoče razorožiti in- malovažuje ter jim celo napove-dustrijalno Nemčijo, Anglija pa stremi za tem', da se Francija ne okrepi na račun Nemčije, kajti potem bi postala Francka v nekih ozirih lahko tekmec angleških koristi.
duje boj, ne more biti naš zaveznik miti prijatelj. To pravilo veljia zlasti glede naših odnoša-jev z Italijo in Madžarsko.
-O-
NAZNANILO.
Članom W. O. W. Waterloo Camp 281
naznanjam, da se redne mesečne seje vršijo vsak drug torek zvečer ob pol osmi uri v Kunčičevi dvorani, torej ne več vsako tretjo nedeljo. Kateri pa ne pride na sejo, l..hko odda asesment vsaki zadnji in prvi dan v mesecu na mojem domu od 7- do 9. ure zvečer. Prosim torej bratje, vpošte-vajte to naznanilo.
Chas. Lampe, tajnik,
466 E. 147 St.
(160)
Tudi med Italijo in Francijo zeva velika razpoka. Njuno ri-valstvo je doma v vodah Sredozemskega morja. Odtod italijan-
Central" 201 -R
jf ce so resnične govorice, da so gospod oznanila v cerkvi, da se bo prihodnjo nedeljo vršvla iiiobd. . iiaicm Domu. lučko sino spravili na dnevni red in malo debatirali o nji. Nekateri so bili mnenja, da se odda dvorano vsakomur v najem, kdor je pripravljen za isto plačati, moje mnetnje pa je ibilo to, da nima nobena vera ničesar opraviti z Domom in da bi nam enako postopanje več škodilo kot koristilo. Ustvarilo bi se samo sovraštvo med nami in to je vse.
Ko sem navzočim stvar pojasnil, so skoro vsi glasovali za to, da se oddaja dvorano za namene,
preiskavo. M.-o§ki, ženske in otroci od enega leta iprej, vsi dobrodošli.
Člane društva "Delavec" opozarjam, da se vdeležite prihodnje seje pclnošteviino. Na dnevnem redu bodo načrti glede namera viane veselice. Potrebno je torej, da smo vsi navzoči.
Joe Janežič.
i iALI ŽE IMATE NAJNOVEJŠE! GRAMOFONSKE PLOŠČE? j
Navedemo samo-j nekatere: I'obiej sem star še ls 3B| S® let — Sveti večer; Katrinka polkaj — Oj ta Polončicaj in mnogo dru-| gih novih. i )( Jako zniZane ce-| N ne grafonol za Ij "•"")	mesec. j
Wm SITTER Co. j 6404 St. Clair av.j Cleveland, Ohio, j
Velika zaloga zla-: tnine, srefornine.j in najfinejših ur.; Popravljamo sta-i rokrajske in ame-j rikanske ure vsa-; kovrstno zlatnino,; kot tudi vse vrste: gramofone.
TELEFON, Main 1441
Mihael C. Cerrezin
HRVAŠKO-SLOVENSKI ODVETNIK 413 Engineers Bldg. St. Clair Ave. & Ontario St	blizu Public Square.______
• cai
!	TELEFON:
!Bell Rand. 710-W. Prine. 1958-W!
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu, znancem In prijateljem prijazno sooi-očam, da sem kupil
GOSTILNO na 955 East 78 St.
(Prva hiša od St. Clair Ave.)
Postregel vam bom z raznimi pijačami, cigarami, CI" gareti in raznovrstnim tobakom. Kadar vas prime žeja, se priporočam, da me obiščete.
ŠTEFAN JAKŠE
-o-
Krasno izdelane slike
bodisi posamezno ali z družino POSEBNA POZORNOST novoporo-
Cencem
SUPERIOR PHOTO STUDIO
7033 SUPERIOR AVENUE JOHN BUKOVNIK Slovenski fotograf. Odprto, ob nedeljah.

Nova griipacija Evrope.
Ze delj časa se opaža, da se po-1 litika velesil našega kontinenta v katere je bila irikorporirana. grupira v dve formaciji. Prvi po-Proti nd glasov,al niihče. dasirav- vod zia to grupacijo je dala fran-no je mogoče kateri na tihem cos'ka zasedba Ruhra. Seveda je mislil drugače. Sploh pa kot se francosko-angleška zve?;a že tr-čuje, silijo v naše vrste osebe, pela pred temi dogodki na poki nimajo pri podjetju nikake manjkanju iskrenih medseboj-
likamo, barvamo, popravljamo, predeljujemo ženske in moške obleke.
NAŠA POSEBNOST — BARVANJE ŽENSKIH SVILENIH OBLEK.
New York Dry Cleaning Co.
6220 ST. CLAIR AVENUE POLEG KOPALIŠČA	princeton 1944-w.
• • *
Pridemo iskat in pripeljemo na dom.
kTOwanminiiMinuHnmnHuiiinuMmninnmHiitnnHiiHiiiimit™
LMHPiMiiHuiuruiiiiui^iniimwmitiiiuiliimiDllililM^	|
| KARL MAY:
1 WINNETOU
RDECI GENTLEMAN |
bnMH
, TMIIfl..............................................................................................................
"Potem je on!" zavpije L.ange. "Ali ga poznate,
Sir?"
"Seveda! Saj sem v njegovi službi."
"In mojega zeta?"
"Kdo je to?"
"Neki Uhlmann, kteri je F.vropojec."
"Se vjema. On je ravnatelj rudnikov in ima zelo lepe dohodke. Nekaj mesecev se že govori, da postane sodrug gospodarja. Ali ste vi njegov tast?"
"Seveda. Njegova žena Neža je moja hči."
"Mi jo imenujemo senora Ines. Mi vsi jo poznamo, Sir. Slišal sem, da stanujejo njeni stariši v Missouriju. Ali jo hočete obiskati?"
Lange potrdi.
"Potem vam ni treba iti v Chihuahuo, ampak v bonanzo, od ktere sem prej govoril jaz. Ali še niste slišali od nje? Saj je lastnina vašega zeta! Nedavno je ja-hal, da se razvedri, v gozd in našel tako žilo zlata, da se kaj tacega še ni dobilo v teh krajih. Senor Davis mu je dal takoj delavce na razpolago, da se izkoplje ruda. Zdaj se pridno dela in sicer s takim uspehom, da bode postal senor Uhlmann sodrug senorja Davisa, kar bi bilo za oba zelo ugodno."
"Kaj ne poveste! Will, ali slišiš?"
S tem vprašanjem se obrne na sina. Ta ne odvrne. Le debele solze mu tečejo po obrazu — solze veselja.
Tudi mi se radostimo nad srečo rojaka. Old Death spreminja na V3e načine svoj obraz; dasi sem poznal pomen slednje potezei vendar nisem mogel Uganiti, ka naj to pomeni.
Precej časa mine, predno poleže razburjenost radi novice, da je Langov zet našel novo bonanzo. Koneč-no nadaljuje gambusino:
"Jaz sem pomagal Hartonu urejevati bonanzo. Nato" sva se odpravila po Mapimi za rudo. Tri dni sva jahala po tej okolici, ne da bi našla kako znamenje zlate rude. Danes dopoldne sva počivala ob potoku. Bila sva utrujena, ker nisva vso noč nič spala. Zato nehote zaspiva. Ko se zbudiva, vidiva da naju je obkolila velika četa belih in rdečih ljudij."
"Kteri Indijanci so bili to?"
"Čimara; bilo je štirideset rdečih in deset belih."
"Čimara! Ti so najhrabrejši med vsemi. Pa so se spravili nad vaju, dva revčka? Zakaj? Ali žive v sovraštvu z belimi?"
"Človek ne ve nikdar, pri čem je z njimi. Niso niti prijatelji niti sovražniki. Sicer se boje nastopiti odkrito kot neprijatelji, ker jih je premalo; toda nikdar se nam tako ne pridružijo, da bi jim mogel človek zaupati. To je bolj nevarno kot odkrito sovraštvo, ker človek nikdar ne ve, kako bodo ravnali ž njim."
"Potem bi rnd vedel, zakaj so postopali z vama na ta način. Ali sta jih razžalila?"
"Niti najmanje ne. Toda senor Davi3 je dal nama dovolj oprave. Vsak je imel dva konja, dobro orožje, streljivo, orodje, kar potrebuje človek kteri namerava o-
stati delj v teh pustih krajih."
"Hm! To je res za take ljudi več 'kot dovolj."
"Obkolili so naju in vprašali kdo sva in kaj išče-va tukaj. Ko sva jim povedala resnico, delali so se zelo jezne in trdili, da je Mapimi njih z vsem kar je na nji. Nato so zahteval^ da jim izročiva naše potrebščine."
"Ali sta jih dala?"
"Jaz ne. Harton pa je bil pametnejši in je odložil vse, kar je imel. Jaz sem pa zgrabil za puško, ne da bi streljal, ker bi bilo preneumno napram taki premoči, ampak le, da bi jih ukrotil. Takoj me premagajo, po-tolčejo in oropajo do kože. Beli nama niso hoteli pomagati, pač pa so začeli naju izpraševati. Jaz nisem hotel odgovarjati; zato so me pretepli z laso. Harton je bil zopet pametnejši. On ni mogel vedeti, kaj nameravajo ali kaj bodo sklenili. Povedal jim je vse, tudi od nove bo-nanze senorja Uhlmanna. To so poslušali! Vse jim je moral popisati. Jaz mu pravim naj molči. On zapazi, da se jim ne sme zaupati preveč in obmolkne. Mene so zato zvezali in zakopali. Hartona pa so tepli toliko časa, da jim je moral povedati vse. Ker so mislili, da jim je povedal kaj napačnega, so ga vzeli seboj in mu zapretili z najgroznejšo smrtjo, če jih ne pripelje do jutri večera do bonanze."
Obraz starega postane tak, da ga še nikdar nisem videl podobnega, dasi sem ga že opazoval v vseh duševnih bojih. Teman, divji in neizprosen čut leži na njegovem obrazu. Izgleda kot morilec, kteri ne misli imeti s svojo žrtvijo nobenega usmiljenja. Njegov glas je skoro hropeč, ko vpraša:
' Ali mislite, da so šli od tukaj v bonanzo?"
.Da. Hočejo jo napasti in oropati. Tam je velika zaloga streljiva, živeža in drugih potrebščin, ktere ima-
jo veliko vrednost za take lopove. Tudi srebra )e volj."
"Vsi vragi! Delili bodo. Beli vzamejo srebro pa drugo. Kako daleč je do tam?"	»
"Dober dan s konjem; jutri zvečer bodo že tarn' ne bode poslušal Harton mojega sveta".
rdeči
Če
"Kt
erega

Rekel sem mu, naj jih pelje po ovinkih.
«■ V te"1
sem si, da utegne priti kdo po poti in me resi. v ^ slučaju bi ga prosil, naj jaha hitro do bonaze in
'rtlft^
zori ljudi. Jaz bi seveda ne mogel iti ž njim, ker
konja."	, .
b1
"Najrajši bi odjahal takoj. Ce se takoj se videla sled lopovov_ a samo, dokler se ne stem"'-mi ne morete popisati pota tako, da bi ga našel P°
čl?
Mož odločno zanika in svahi pred nočno je:'-0'
Old
Death sklene vsled tega, da počaka druzega jutr0, ^
to nadaljuje:
rde'
"Nas šestnajst se mora spoprijeti s štiridesetim^ ^ čimi in desetimi belimi lopovi; to je skupaj Pe ^ ^ Mislim, da se nam ni treba bati ničesar. Kako so °
ženi Čimari?"
tudi na*« g«lTr
"S sulicami, pšicami in loki. Zdaj imajo
puške in revolverje, kter so pobrali nama", odvrne ^
busino.	* .1,
ti s *
"To nič ne stri; oni itak ne razumejo ravna .
kim orožjem. Sploh pa moramo izkoristiti vse o ^
Zato moramo poizvedeti, kje in kako leži bonanz-1'
vite, da se jo najde le slučajno. Tega ne razuma"
1
bonanzi je najbrž voda. Ta teče v kak prepa • kterega se pa lahko najde na tej neporastlej P Popišite mi kraj 1"
JULY 7th, 1923. ^
"ENAKOPRAVNOST'
STRAN 3

F. S. Finžgar:
IZ MODERNEGA SVETA.
Roman.
ril?
XXX.
Od tistega trenutka- ko je na usodno povabilo zdravnikovo: ''Pojdite z menoj od tod," Alma stisnila Vinku roko. se je v njenem srcu ustvaril nov svet. Ljubila je Vinka že davno. Ali ta ljubezen so bile samo one tihe in sladko-grenke sanje, katere sanja vsak človek večkrat v življenju, ko mu zasnuje v tihi uri bujna domišljija lepe gradove v oblake, kjer si zamisli svoj raj. svojo srečo, in okušajoč te radosti s silo domišljije pozabi za nekaj hipov, da ste j i na grudavi in blatni zemlji^ ki je vsa polita s solzami večnega zatajevanja in razočaranja. Atari se je zdelo, da je z onim vročim stiskom njegove desnice pričarala one gradove na zemljo in da je njeno srce vstopilo skozi široka, zlata vrata v te gradove in zakralje-val'o z vsemi bujnimi sladkostmi v njih. Njena duša je drhtela neprenehoma kakor metuljček na rosnem cvetu, ko ga nenadoma obsije gor ki solnčni žarek. Kolikokrat je bila prej nemirna radi feWbcke tajne, ki jo je nosila v duši! Toda ta nemir se je je loteval le, kadar je sama slonela v skritem kotu, kadar je ob njeni postelji brlela luč v pozne večere.
Ali sedaj je ta sladki nemir šel zanjo korak za korakom. Povsod jo je isipremljal, dema in na izprebodu, v tiho sobico se je prikradel, ko je slikala, se je razprostrl nad paleto, da se ji je tresla roka. In ob takih prilikaih ie odložila čopiče in barve in si
tiho zapela.
Ta sladki nemir je bila lepa, mlada sreča za njeno srce.
Ali včasi je prišlo do nje čisto drugo lice. Prišlo je sovražno, režeče se; gledalo je hudobno nanjo, ploskalo z rokami, na katerih so bili zavihani dolgi nohti, črno okrvavljeni od srčne krvi. In ob tem smehu in ob tem plosku se ji je krčilo srce, da je hodila stežka v globokih dihih )po sapo, da so ji kipele nedolžne prsi in da je zbežala v skriti kot ter zajokala z grenkim jokom.
Vse njeno modrovanje, kako je močna, kako je zmožna, da z mirnim licem prebije največje zlo — vse modrovanje je bila le puhla fraza. Sedaj je bila ona šmarna srce, samo tisto plemenito žensko srce. ki vzljubi s toliko iskrenostjo, da mu izgine vsaka srednja pot, da vidi pred seboj •samo smrt — ali življenje. Njeno srce ni hodilo v svetovno šolo, d;a bi se naučilo igre; njeno srce ni poznalo gledališkega življenja, kjer se v parfumovani večer izrekajo prisege, ki se ob zori pozabljajo. Alma je bila cvet nepokvarjene narave, močan in i krepak, da bi kljuboval največji j muki — pa zopet tako čist in od-! krit, da bi ga zmota srca ubila kakor toča. In prav zato je trpela neizmerno dva dni, odkar je i segla Vinku v roke.
Kakor bi iz pekla prihajal de-i mon, tako jo je mučil dvom. Kaj, če je Vinko rekel ite besede kot frazo, če je izgovoril odločilni ! stavek samo, da je nekaj govo-

DR. SMEDLEY, špecijalist
JAZ IMAM 40 LET SKUŠENJ V MEDECINI.
Ne obupajte torej, pojdite k prave-mu špocijalistu in ne h kakemu neiz-"	vežbanemu. Resničen špecijalist in
profesor vas ne bo ypraiSal, kje in kaj vas boli, temveč vam bo sam povedal, kaj vam je po temeljiti preiskavi. Prihranili si boste čas in denar. Mnogi drugi zdravniki vam niso mogli^po-magati, ker niso imeli dovolj skušenj in ne morejo zapopasti vašega slučaja, kakor bi ga morali.
Moj aparat X-žarkov in moje bak-teriologične preiskave krvi mi razo-denejo vašo resnično bolezen in če vas vzam;m jaz pod mojo oskrbo, se vam bo povrnilo zdravje in živahnost in počutili se boste ztirave, kot pred boleznijo. Povedal vam bom jasno, jeli vasa bolezen ozdravljiva ali ne. — Ne tratite časa in denarja. Pridite k meni. Preiskave in posvetovanja zastonj, ako prinesete seboj ta oglas. „ Posebni oddelki za moške ali ženske.	Mi govorimo slovensko
DR. SMEDLEY, špecijalist
URADNE URE: od 9. dop. do 4. pop. — od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dop. do 1. pop. SOBA 4 1040G EUCLID AVE. vog. E. 105. St 2. NADSTROPJE CLEVELAND, OHIO.
"Ne, ni res, on ne laže, on ne 1 sme lagati-'' — In vendar ni bilo mogoče lulglušiti demonskega zvoka, ki ji je cesto šepetal na uho, da je vse to sama pusta beseda.
Na vse to &o pa vplivale tudi razmere v družini.
Ravnatelj je bil po baronovem odhodu redkobeseden in slabe volje. Bil je sicer prepričan, da njega ne zadene nikaka krivda, da je bil baron celo prijazen z njim. Ali vendar je čutil, da bi bilo lahko drugače, ko bi ne prepuščal včasih prevelik kos svoje oblasti Semenu Do duše je bil uverjen, da je razmer v tovarni kriv le in edino nadzornik in pa seveda on, ker je bil tuintam pre dober. Res da je bila njelgova glava že siva, res da je v življenju izvojeval že najhujše boje in da si je želel miru na pozna leta ter je bil vesel, če je disciplino vodil kdo drugi namesto njega. Ali vest mu je vedno govorila: Ti si ravnatelj ! In dokler si, moraš biti do zadnjega trenutka e-dini odgovoren za vse, kar se vrši pod teboj.
Ob itakem razmotrivanju je bil žalosten, da ni mogoče v svetu dobiti ljudi, ki bi jim lahko vse zaupal, ki bi mu odvzeli nekaj bremena ter ga podpirali. O, da, vzeli so radi iz njegovih rok oblast, pa so jo porabljali za to, da so mu naložili še težji jarem.
Nekaterikrati so kaj malega govorili pri obedu o razmerah v tvornici. Gospe ni bilo všeč, da odhaja zdravnik- Diasi ga očitno ni hotela hvaliti, ga je cenila visoko. Ženskam je že vrojeno, da se zlepa ne zmotijo, kadar ocenjujejo moža. Morda tuintam lažejo z usitniciami, ali pravo žensko srce se v tej sodbi ne vara.
Tudi ravnatelju ni bilo po volji, da je zdravnik odpovedal službo. Imel je dosti smisla in razuma, da je uvaževal njegovo vestno delovanje. Ali doma je vendar govoril, da je zaradi miru in reda bolje za tvornico in za zdravnika, če igre. Ob takih prilikah mu je pritrjevala Pavla, ki je čezdalje bolj spoznavala, da nečesa pogreša, odkar se je jezno obrnila od zdravnika. Zato je hotela sama sebe prepričati, da ni bil zanjo, da bi bila z njim gotovo nesrečna.
Alma je doslej edina in odločna zagovornica dejlfnj in i-dej zdravnikovih. Ali od onega dne, od dogodka pred bolnico, je molčala in zasuknila govor na kaj drulgega, ali pa je vstala od
mize in pričela brati. Ni stavka ni upala več izpregovoriti v prilog zdravniku. Zakaj bala se je, da vsaka beseda izda njena čustva, njeno tajnost. In ko bi se to zgodilo, ko še sama ne ve, ali £>o sanje ali resnica, kaj bi bilo z njo! Kako bi prenesla očitke mame, kako zbadianje sestre! Zato je čakate, molčala in trpela. ...
Trije dnevi so minuli.
Zdravnik je oni večer, ko je odslovil nadzomikove sekundan-te, šel v mesto, da poišče mentorja — Prosenca. Nabralo se je v enem dnevu toliko velikih dogodkov, da ni mogel strpeti, da ne bi šel poiskat prijatelja.
Adjunkt Prosenc ga je poslušal s »tako mirnim in resnim licem, kot bi zasiršaval v sodišču vsakdanjo tožbo. Ko je zdravnik prenehal in vprašujoče ter radovedno gledal majhne oči prijateljeve, je pozval' adjuaikt šam-panjko. Nato mu je pomolil čez mizo dolgo lopatasto roko in stisnil Vinkovo desnico, da ga je zabolelo.
"Fant, dober šolar si! Dobro si se vedeil. Vreden si kozarca vina!"
V čašah je zakipelo in prijatelja sta trčila: Eden razgret in rdec~v lice, drugi miren in mrzel, pa v očeh z žarkom ziadovoljno-sti.
Zdravnik mu doslej še ni povedal o dogodku z Almo. Ta ga je najbolj zanimal in vse drugo diasi važno, mu je bilo vendarle malenkostno. Zato je moral dobiti nekoliko oddihljiaja in je pustil Prosenca, da je z modrimi opazkami osolil njegovo pripovedovanje.
"Se nekaj!"
Zdravnik se Je ozrl po kavarni in primaknil stol bliže.
"No, kaj še?"
Adjunkt se ni ganil, mirno je kadil smotko in gledal v vijuge dima.
"Z Almo sem se--no, prav
zaprav sem se zaročil!"
"Jako zanimivo! En dan cela drama! Govori!"
Zdravnik mu je povedal srečanje pred bolnico, svq.jo prošnjo i nemi odgovor Alme.
"Ali si že sedel a.a sodnji stol in si presodil samega sebe, kaj si storil?"
"Sem, prijatelj."
"In...."
"In nisem se obsodil!"
"Dobro! Čestitam!"
Adjunkt je vnovič pomolil roko čez mizo in zdravnik jo je stisnil trdo, kakor da bi iskal
! Za paiwbrodne listke v in i». Evrope se zglasite pri ^ JOHN L. MIHELICH CO-6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
v tej močni dlani odgovora, ali I "Reci še enkrat, ali mires je sodil prav ali ne. Pridržal je j čestitaš." roko Prosenčevo in se mu zagle- "Res, Vinko!"
dal v oči z vso silo človeka, ki stavi resno vprašanje in ki čaka v odgovoru sreče ali nesreče za celo življenje.
Adjunkt je naenkrat izpreme-nil glas ter govoril meče-
(Dalje prihodnjič)
SE
ej|n	zTr
|	Otvoritveno obvestilo!	Q
e Ta	-E
Vse Slovence, prijatelje in znance v Clevelandu in o-	|j| Ife kolici tem potom prav prijazno obveščam, da bom otvoril |i=
iti .	iii M v pondeljek dne 9. julija
■p	=|i Pj NA 6616 ST. CLAIR AVE.
ČISTILNICO
OBLEK
m
šjš
11 Opravljal bom vse delo spadajoče pod to stroko kot: |j| ČIŠČENJE, POPRAVLJANJE, BARVANJE, LIKANJE, MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLAČIL, NATANČNO IN LIČNO. ■j| Se vam vsem skupaj prav teplo priporočam naklonjenost! |{§ ija	IJš
| Ciril Kunstel |
its	i|Š
II«! ii i»ji iigitiiajii iiajiii Bitij j jii iiM^ii|g|tti>siiiigi n i»ii ;imiiiiw|ii ^nii iiB|iiiPjiiiwi! i|W ^ii i»i:i|Mj'ii»ii iit^-^
fTiaTi i lal l llB Ili'u. I iluli i !; Iloi'ii il »Ti !*■■; i iltTH i: u,:.T^iitaTi t, Bli rT5Ti rt^liJTa! i iTttTi -Tič iii i b i i iTHTi illc'iiiHiliiKlillBlit1^
katerega priredi
Slov. društvo W. 0. W.
WATERLOO CAMP Š! 281.
V Jugoslov. Nar. Domin, v Euclid, 0,
Tem potom so vabljena vsa cenjena društva iz Col-linwooda, da nas posetijo. Na programu jo več različnih dirk za mlade in stare. Posebno otrok ne smete pustiti doma kajti zanje imamo nekaj posebnega. Delile se bodo različne nagrade.
Rojakom bo na razpolago vožnja z avtomobilom, o-ziroma truckom in sicer vsako uro, ob 1., 2., 3.. itd. Čakal bo pred Kunčičem in peljali se boste lahko tja in nazaj proti mali odškodnini. Nadalje: za jesti in piti bo vse izvrstno preskrbljeno. Torej na veselo svidenje v nedeljo v Notting-hamu. — Godba — Bratje Ule.
Vas uljudno vabi odbor.
SINGER SEWING MACHINE CO. i
713 EAST 152nd STREET.	||
Da vplačate le $5.00 na šivalni stroj in pripeljemo ga vam |g] na dom. Nato imate tri mesece časa. da ga plačujete. Sedaj je velika razprodaja malo rabljenih strojev. Tu- ||]j di popravljamo vsakovrstne šivalne stroje.
Tel. Eddy 3972.
lili
Dr. L.. E. Siegelstein
naznanja, da je presolil svoje uradaW sobe 415-417 The Cleveland Athletic Club Building, 1118 EUCLID AVE.
nasproti Statler Hotela URADNE URE: od 10 dop. do 4 pop. vsak dan razun nedelj.
Oh torkih, četrtkih in sobotah zveCor od 7. do 8.
PROSPECT 502
| Frank J. Lausche slovenski odvetnik j
I Cent. T10,
Uraduje po dnevi v svoji odvetniški pisarni
1 O 3 9 GUARDIAN B L D G.
Zvečer od 0:30 do 8. ure pa na domu.
«121 ST. CIjAIR A VB.
Main 252T
r■ .. . - . .... ~ . .. • "	fluttlU AMI ..................................................................................................................................................
£BBBBflBflBEHBaflBflSBBBKBflBSBBBBE:2BSSISB~BEBBBliaiaBBBBflBBBn 5	®
Ako hočete imeti vašo pomladansko obleko čisto, po- S
šljite jo k
Se vam priporočam!
Saj poznate moje delo!
1192 Norwood Road
"Mislite si globoko v gozd zarezano zajedo, ktera na sredi razširi in ktero obdaja strmo skalovje. Te Apnenčeve stene so neizmerno bogate srebra, bakra in 8vinca. Visok gozd obdaja to brezno prav do roba; nekaj drevja in grmovja visi še po stenah. V ozadju izvi-ra voda, ktera je takoj pri izvirku močna. Brezno ali kolje; dolina je dolga dve angleški milji. Toda nikjer ni priPravnega mesta, da bi se dalo priti po pečinah doli. ^ini uhod in izhod je tam, kjer teče voda iz doline. Tam 80 Pa stene, tako stisnene, da gredo komaj trije ljudje ali jezdeca skozi."
"Potem se da kraj zelo lahko braniti pred napadi!"
"Gotovo. Drugega uhoda nima vsaj za ljudi ne, kteri ne spadajo med delavce. V sredi doline se dela. To-Predaleč je bilo v slučajih potrebe hoditi pol ure do U^'oda. Zato je napravil senor Uhlmann na pripravnem ^raju stopnice. Tam ni skala navpična, ampak se dvi-stopnjevito. Senor je posekal drevje in ga spustil ta-da je naslonjeno ob skale. Potem so v debla vsekali 8t°Pnice, ktere so tako skrite med vejevjem, da jih ne noben tujec."
"Oho! Jaz pa mislim, da najdem te stopnice. > Vi 8ai*>i ste jih izdali, ker ste rekli, da so iz posekanega dre-
Kjer se je drevje umikalo in prenašalo, morajo biti Č1°veški sledovi."
"Če pridete na dotično mesto, ne bodete niti usu-tl'1- da smo spuščali drevje z vrvmi, lasami in drugim 0f°djem; to je bilo zelo naporno in smrtnonevarno. Rabite me! Drevja nismo sekali kar tako. Nobenega što-^e vidite. Senor Uhlmann jih je izkopal tako, da so 8e Počasi nagibala proti prepadu; to je šlo vse s kore-
nino. Potem nas je nad trideset mož držalo, da ni drevo padlo nanagloma, ampak počasi lezlo v globino in se ustavilo na obronkih."
"Koliko delavcev ima?"
"Skoro štirideset."
"Potem nam ni treba skrbeti radi napada. Kako zvezo ima z vnanjim svetom?"
"Z mulami. Vsake štirinajst dnij pridejo in prinesejo vse potrebno. Odnesjo pa rudo".
"Ali straži kdo pri vhodu?"
"Ponoči, kadar vse spi. Sploh pa stika jeden, nalašč v ta namen dobljeni lovec ves dan po okolici in pre-skrbljuje ljudi z divjačino. Ta mora vse zapaziti.
"Ali je Uhlmann sezidal tudi poslopja?"
"Ne. On stanuje v velikem šotoru, v kterem se zbirajo vsi delavci po delu. Šotor zraven je pa skladišče. Oba sta pri steni doline. V p^krogu so kočice iz vej in lubja, v kterih stanujejo delavci."
"Če pride tujec na rob, lahko vidi te šotore?"
"Ne, ker so zakriti z gostim drevjem; sploh pa niso iz belega platna ampak iz temnega gumijastega blaga."
"To je nekaj druzega. Kako so pa oboroženi?"
"Izvrstno. Vsak ima dvocevko, revolver in nož.'
"No, potem naj le pridejo ti ljubi Čamara Seveda je potrebno, da mi prej pridemo kot oni. Mi moramo nagnati jutri naše konje. Zdaj pa hočemo malo zaspati. Z ozirom na jutrašnji napor se moramo mi dobro odpo-čiti, konji pa tudi."
Jaz nisem mogel najti zaželjenega počitka, dysi nisem spal prejšno noč. Vznemirja me misel ,da dobim jutri Gibsona v roke. Tudi Old Death ne spi .Ponovno se obrne iz jedne strani na drugo. Tega še nisem zapazil pri
njem. Včasih globoko zdihne in govori nekaj nerazumljivega. Gotovo mu teži nekaj srce. Njegovo obnašanje v zvezi z gambusinom Hartonom je bilo čudno; vendar pa sem si tolmačil to razburjenje s tem, da sta se poznala med seboj. Mogoče ju vežejo še druge vezi med seboj?
Kq ležimo kake tri ure, zapazim, da on ustane. Posluša naše dihanje, da se prepričanje, če mi spimo. Potem ustane in gre ob potoku. Indijanec je na straži in ga seveda ne zadržuje. Jaz čakam. Mine več četrt ur, a on se ne vrne. Potem ustanem in grem za njim.
Odšel je daleč proč. Sele za deset minut ga zagledam. Ob potoku stoji s hrbtom napram meni in gleda v nebo. Skušam hiteti, a trava ovira moje korake. Vendar me ne sliši, kar kaže, da je zelo zamišljen. Šele ko stojim prav za njim, se obrne. Potegne revolver izza pasa in se obrne proti meni:
"Vsi vragi! Kdo ste? Kaj se plazite okrog mene? Ali želite jedno kroglo od-----."
Obstane. Najbrž je bil tako zamišljen, da me ni spoznal.
"Ah, vi ste!" nadaljuje. "Kmalu bi vam bil dal jedno kroglo, ker sem resnično mislil da ste tujec. Zakaj pa ne spite?"
"Ker mi misel na Gibsona in Ohlerta ne da, da bi spal."
"Tako? Vriamem- No, če ne prideta jutri oba v naše roke, pa naj preneham biti Old Death. Jaz ga ne morem več preganjati, ker moram ostati v bonanzi."
"Vi? Zakaj? Ali je to kaka skrivnost?" "Da".
"No, potem vas ne maram več motiti. Slišal sem vaše zdihovanje in godrnjanje, pa sem mislii, da vam
v kaki točki lahko pomagam. Lahko noč, Sir!"
Obrnem se, da bi odšel. Ko grem par korakov, zaslišim za seboj:
"Ne bežite, Master! Res je, kar ste omenili glede srca; nekaj mi leži na duši, a ne morem pregnati. Jaz vas poznam kot tihega, dobrosrčnega človeka, kteri je gotovo mil v svoji sodbi. Zato poslušajte, da vam povenT, kaj me teži. Ni mi treba povedati vsega, amphk le jedno; ostalo si itak lahko mislite." Prime me pod pazduho; tako korakava ob potoku.
"Kaj mislite vi pravzaprav od mene?" vpraša naenkrat. Kaj mislite o mojem značaju od, od — no, od nravstvene vrednosti Old Deatha"?
"Vi ste poštenjak; zato vas ljubim in spoštujem."
"Hm! Ali ste kdaj zakrivili kako hudodelstvo?"
"Hm!" pogodrnjam za njim. "Nagajal sem stari-šem in učiteljem. Na sosedov vrt sem hodil nad sadje. Tovariše sem pretepal, kteri so bili drugega mišljenja, in drugo!"
"Ne brbljajte tako neumno! Jaz govorim o resničnem, kaznjivem hudodelstvu."
"Na kaj tacega se ne spomnim."
"Potem ste izredno srečen človek, Sir. Jaz vas za-
i
vidam; slaba vest je huda kazen. Ne vislice ne zapor
jo ne pomiri!"
(Dalje prihodnjič.)
STRAN. 4.
"enakopravnos r
JLLY 7th, 102?.

Tedensko poročilo iz Coilinwooda.
Danes pridejo na vrsto stare in nove zadeve iz Coilinwooda, ■med njimi tudi poročilo o koncertu Mladinske godbe Slov. Doma- Koncert se je vršil preteklo nedeljo v dvorani Slov. Doma in je bil izvanreedno dobro obiskan. Tako naj bi bila vsaka kulturna prireditev! Program je
naj za danes izostanejo- Poročevalec se namreč boji, da ga ne bi kaka punca prijela za ušesa. Za danes samo to-ls: Ob temnih poletnih večerih, ko se svet spoznava po parkih in ljubezen pri- j trciit Mich., haja nehote, so zaroke na dnev-! j.ontestu
ra druga, sentimente "doma" ter i PRODA SE HITRO IN POCENI
nem redu. Običajni obredi se pričenjajo "Oh!" in končujejo s: "Ah! My dear Lattie, will you be my wife ? It will be my pride to shield you from all sorrow, and give you all the happiness ect." "Oh! Dear Albert, if you knew
pove, da ni prostora, ki bi se mo.^el primerjati domu. In v tem domu, kot pravi Mr. G. Cieslin-ski, 4066 Campbell Ave., De-v našem nedavnem Trinerjevo Grenko i
je
ker
je
Hiša 7 sob in pol akra zemlje. Hiša je že precej stara; voda in plin; ker je gospodar umrl, dobi pravi kupec vse skupaj za $4.000. Nadaljna pojasnila se dobi na 16111 Waterloo
Rd.
C. YANCIIER ali F- PREVEČ
bil fino odbran, zakar se je tre-j how--r Fantje> svetuje se
ba seveda zahvaliti učitelju god- j Vam> da ge izogib]jete takih de-be in vodji koncerta Mr. L. B- j k]et> ki ima-Q pristrižene lase in Nowaku, zlasti ker je bib njego- znajo> a nečejo govoriti s!oven_ vo delo jako težavno. Ce se po- ;ko prjjateiji, ne pozabimo, da misli, da ?o se fantički začeli u- ,mQ giovejlcj. čiti šele v septembru lanskega j To gem ?apisa,i 2at0 v tem to_ se presenetljivo veliko 1
leta, so
naučili, kar je bilo najbrže tudi v mislih občinstvu, ko je živahno aplavdirailo. posebno ob igranju nekaterih točk. Z obrazov mater in očetov mladih godbenikov je sijal izraz zadovoljstva in ginje-nosti, ker vporabljajo n jih sino- j
vi prosti čas za nekaj koristnejšega kot je obiskovanje gledališč ^ premikajočimi slikami. O-četje in matere! Svetuje se Vam' da pustite mladino tudi k drugim kulturnim društvom. Na-dialjno kritiko o godbi in glasbi prepuščam strokovnjaku, ali pa naj si jo udeleženci sami ustvarijo. Pa veste Še kaj? V tej godbi ?e fantički lahko postavijo, da so ljudje (oziroma bodo šele), ker imajo tudi nežni spol v svojih vrstah, član katerega je zelo dobra igralka- Da je bil program še bolj r;aznoličen in zabaven, sta nas presenetili s klasičnim plesom llletna Miss Martinjak in Sletna hčerka Mr. Nowaka. Priporoča se tudi občinstvu, da bi posvetilo nekaj več pozornosti in spoštovanja himni 'Hej Slovani, ker ni za nas nič manj pomenljiva kot ameriška himna. Dasi odgovarja zadnja 110 milijonskem narodu, ne smete vendar pozabiti, da tvorimo ta narod tudi mi Slovenci.
S Gregorčičeva "Soči":
Krasma si hči planin! Ti mer.i si predraga znanka, Ko z gorskih prišumiš dobrav, Od doma se mi zdiš poslanka, Nesoča mnog mi ljub pozdrav!
Kaj pa? Pevski zbor društva 'Soča' si je za delj časa vzel počitnice- Enkrat smo že mislili, da se bodo poslužili dejstev prav ljice o kralju Matjažu. Pa kakor se čuje, se prično pevske vaje s 11 julijem. Pa da bo res kaj! Kje so ustanovni člani? Poročevalec ne misli nikogar žaliti, toda tre- i ta je zbuditi, kar je zaspanega. !
Se nekaj o Jzobra^viaSniJ dru-
. j-nu, ker pravi pregovor: Preme-dena sladščica zobe krha, pre-sladek človek rad ogoljufa. Za de kleta pa: Napuh je omotica de-vištva. Prihodnjič pride na vrsto današnja moda.
Jutri se vrši na Mr. Rechar-jjevi farmi piknik, katerega priredi društvo Sv. Janeza Krstni-ka, št. 71, JSKJ. To društvo obhaja dvajsetletnico svojega dru štvenega obstanka, kar je še zeli- redek jubilej med ameriškimi Slovenci- Sklenite, da se tudi Vi vdeležite te nenavadne prireditve. Pokažimo jim, da vpošteva-mo društvo, ki je bilo eno izmed prvih, ki je pričelo orati ledino za slovenski napredek .
Druge podrobne novice prepuščam dnevnim novicam.
Poročevalec. -O-
za
HIŠA ZA 1 DRUŽINO,
5 sob, kopališče ,lep vrt, 5 minut hoda od St. Mary's slovenske katoliške cerkve se proda za $5.700; $3.000 gotovine, ostalo po $25 na mesec. Hiša je kot nova. Zglasite se na 82 1 Rudyard Rd. Vzemite St. Clair Nottingham karo.	(163)
Vino "resničen zaklad" najzanesljivejše zdravilo za že- j lodčne nadloge za vse člane dru- i žine. Odpravi slab tek, zabasa-j nost, glavobol, onemoglost, ner-j vozno vznemirjanje in splošno j potrtost. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili je ima v zalogi. Poskusite tudi Triner's Liniment trudne mišice in noge, Tri-s Cough Sedative, Triner's Hand Lotion za raskavo kožo,
Triner's Liquid Shampoo in dru- ČEDNA SOBA — se odda za e ge izvrstne Trinerjeve preoara-| nega ali dva fanta; elektrika,
' kopališče in prost uhod. Zgla-
Prospect 242C
Central 1766
The
F. W. Zimmerman Co.
splošni prevažalci
Pripeljemo in postavimo na prostor blagajne, stroje, pohištvo za-pokamo, odpošljemo ali shranimo.
3400 St. Clair Ave.
CLEVELAND.O.
fSwIIaflliiiigi
is
i
MALI OGLASI
MnHMHaaBnisamanMmi
THE W- -K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addison Rd.
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
Notarska in druga dela vseh vrst zvršujemo točno in pravilno-JOHN L. MIHELICH CO. 6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
cije.
Za najboljšo in najhitrejšo po-šiljatev denarja v Evropo sc
posvetujte z JOHN L. MIHELICH CO-6303 ST. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
1
NA ANSEL RD.
blizu St. Clair-ja sta naprodaj 2 samski hiši, 1 šest sob in kopalnica, velika klet, lot 25 x 120; druga 7 sob, kopalnica, podstreha, škriljeva streha, gorko-na vročo vedo; lot 40 x 120 in garaža- Ti hiši, ki sta v najboljšem stajiju. se prodata v izgubo. Wm. E. Kellser & Son, 826 E. 82 St. Vzemite St. Clair karo,—Ran dolpih 2986.
(158)
site se na 171 7 E. 47. St.
HIŠA ZA 2 DRUŽINE, — 6 sob
spodaj, 5 zgoraj; elektrika, kopališča; lot 40x125; vzhodno od 55 St. Cena $8.500; $3.000 takoj, ostalo na obroke. Zglasite se pri W. C. Nehls, 6208 Luther Ave.	(159)
Iz stare domovine.
Josip Perdan.
V	sanatoriju Loew na Dunaju je umrl dne 15. t. m. v 46. letu
1 starosti g. Josip Perdan, veletr-žee v Ljubljani in zbornični svet nik. Z njim ie legel v grob eden najuglednejših slovenskih trgov cev, ki se ni zanimal samo za z..deve svojega lastnega podjetja, ampak je z veseljem in vnemo se posvečal tudi javnemu de-Itl. Ze v mladih letih sc je živahno uveljavljal v raznih trgovskih organizacijah, se zanimal zlasti za strokovno šolstvo in gre mijalno šolo, v trgovsko-obrtni zbornici pa je bil delj časa proračunski referent. Pokojnik je ])il iz znane narodne rodbine Perdan -Lenčetove v Ljubljani. Poleg cvetoče trgovine je vodil g. Perdan tudi zastopstvo Jadranske zavarovalne družbe in imel ooslovne razmere s Ciril-Meto-dovo družbo kot založnik njenih vžigalic in zagotovil kot tak druž i bi lep, stalen vir dohodkov. Vlak odrezal vojaku glavo.
V	03jeku se je zgodila grozna i nesreča. Vojak J:kob Gjurgjevič
štvih. Glede njih smo precej da-; je ftal na straži pri železniškem
prehodu v Futoški ulici. Stal je preblizu proge. Zagrabil ga je stroj ter mu dobesedno odrezal glavo.
DOM, PRELJUBI DOM.
leč za brati v stari domovini. Tukaj imamo seveda več društev, ki so res potrebna, toda pri katerih so večina eni in isti člani— zak j je treba potem toliko odborov. Ali bi nam ne odgovarjala bolje ena sama močna organizacija s raznimi odseki. Vzemi-	Bilo je 8. maja 1823, ki je J.
mo siza Zigled organizr cijo "Svo-	Howard Payne prvič zapel pred
boda" v stari domovini. Kdor že-	;nvnostio krasno pesem "Home
li kaj več pojasnila o njej, naj	Sweet home" (Dom, preljub'
prečita lanski letnik revi je Kres.	dom) in širom Združenih držav In kadar bomo imeli tako orga- i s eje praznovalo pred par tedni nizacijo pri nis s, bo napredek pO-i gtoletnico tega dogodka. Payne
poln. 'Lilija', 'Soča' in 'Citalni-	je posvetil pesem svojemu do-
oa' naj bi se združile. Viribus u-	mUi ki stoji še danes v East Ham-
nitis!	pton, Long Islad N. Y., kjer je
Evo, Vam Še nekaj slik S 4.	prebil svoja detinska leta. lPe-
julija, prav po collirnvooclsko o-	sem je postala slavna v eni noči
krogle. V zadnjem poročilu sem	;n 0dtedaj je segla v sleherni ko
nekoliko prestrašil fante in dek-	tiček angleško govorečega sveta,
leta, toda tako zanimive novice	kajti pesem izraža bolj kot kate-
Najmočnejša obramba.
Od početka življenja so se ljudje borili za neodvisnost in vendar državne številke kažejo ,da izmed vsakih sto ljudi, ki so danes stari 25 let se bo moglo vzdrževati same sebe samo enajst, ko bodo stari 65 let.
Teh enajst ljudi, bodo oni, ki so spoznali, kako neobhodno potre bno je hraniti in štedi-ti in kako veliko obrambo tvorijo vloge zoper odvisnost od dru
C;ih.
The International Bldg. & Loan Association plačuje vedno	o-
bresti na vse vloge.
The
International Building and Loan Co.
6235 St. Clair Ave.
SLADŠČIČARNA — in groce-rija naprodaj ali v zameno. — Zglasite se pri W. C. Nehls, št. 6208 Luther Ave. (159).
Mi izpolnjujemo zdravinsse recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN. ' Lekarnar.
flHREsinsBCttKKasEKaanEiHasiBaB
VSAKOVRSTNE HISE NAPRODAJ! Zglasite se pri
A. SAMICH and
PRODA SE
dobro ohranjen otroški voziček. — Poizve se na 1396 E. 47 St.
(156)
POZOR ROJAKI!
kdor misli zidati klet ali garažo, naj '5.9 zglasi pri nas. Mi deliaimo bloke in zidamo. 1009 E. 61 St.
NAPRODAJ
je dobro ohranjeno motorno kolo "Harley Davison". Da se poceni. —Zglasite se na 1371 E. 43 St,
IZREDNO POCENI!
ii!!!n!!!!!<!:!!!!< Hiše naprodaj!
$2000— se plača tak a j :n drugo na cbroke, na 3-dru-žinsko hišo v bližini Norwood Rd.
$14000 je cena trem hišam za 8 družin, zelo dober investment; zaradi smrti v družini se mora prodati.
$2000 takoj, in drugo na prav lahka odplačila; hiša s 7 sobami, ima fornes, stalo, garage in prostor ze kokeši; lot 100x300; cena vsemu skupaj je samo $6500.
$1500 takoj, in drugo na prav lahka odplačila; hiša popolnoma nova ima 6 sob, vse moderne naprave; lot 95x300; cena $7000 $150 takoj, in drugo po $50 na vsakih 6 mesecev; lot 50x150, lot ima vse naprave izvzemši tlakanjE ceste.
Več se poizve pri
John Ziilich
6426 St, Clait* Ave.
Telephone: Randolph 4360
1123 Norwood Rd.
Zgoraj. Tel Randolph' 5633 J.
NAZNANILO.
Društvo Jugoslav Camp št. 293 Woodman of the World je sklenilo na tvoji zadnji mesečni jej i dne 14. aprila t. 1., da bo prost ustop.za nove člane za do-treh mesecev in pa da se da
bo
'akoj bolniško podporo vsem tistim Slovencem, ki so pri drugih kampah, ako hočejo prestopiti k lašemu društvu. To velja za mesec maj, junij in julij.
Torej na noge rojaki! Vsa pojasnila dobite od društvenih članov ali pa pri predsedniku Jos. Zeletu na 6502 St. Clair Ave. ter pri tajniku, 6305 Glass Ave.
ill|||ji|II"lll||||.l||l|l!lll,. .jilllllllii,..,!) ...................................................
"»lili iiiiiin

Pooblaščeni zastopniki vseh najboljših črt.
JOHN L. MIHELICH CO-6303 ST. Clair Ave.
Cleveland, Ohio.
Direktno v
JUGOSLAVIJO v 9 dneh
Aquitania...... 45.647 ton
Mauretania ■ •.. 30.704 ton Berengaria ____ 52.022 ton
Odplove vsak torek eden teh velikanov.
Krasne kabine 3. raz. z 2—4—C posteljami. Fina hrana, kadilnica in počivalnika. Zaprta ipaiuba, domača kuhinja. Denar skozi Gunurd se brzo in zanesljivo izplačuje. Vprašajte pri agentu.
Cunard Anchor Line, Hotel Cleveland Bldg. Cleveland Ohio
-.'-t
1 2 "
PRIPOROČILO
Za ob sobotah in nedeljah imam vidno pripravljen truck in avtomobil za prevažanje na izlete Yn kamor želite. Oglasite se vedno pri
Martin Poljanec 16000 Waterloo Rd.
Priporočilo!
Priporočamo našo trgovino z že-leznino. V elika zaloga vsakovrstnega orodja, kuhinj&ke posode, peči, itd. Pri nas dobite tudi različno barvo za barvanje hiš.
john nose
15406 Calcutta Ave.
Prodam hišo 8 sob za dve družini v Collinwoodu na E. 174 St.; 2 kcpjlnici, elektrika, ves trd les in škrljeva streha, porč spodaj in zgoraj. Hiša je skoro nova. Rent zigoraj $28.00. Vsled nujnega vzroka moram hitro prodati za $6.500. Okrog $»2-000 takoj zadostuje.—Oglasite se takoj na 16109 Waterloo Road.
C. YANCHER ali F- PREVEČ V COLLINWOODU.
Vlahov
zelodcn a GRENCICA
Je narejena in zapečatena v ZARA (Dalmacija) izza leta 1861 od
ROMANO VLAHOM
Naprodaj po vseh lekarnah, sladščiča*-
nah in grocerijah.
Edini zastopniki v Združenih državah
V. LANGMANN, Inc 97-99 Sixth Ave.. Dept. B-New York, N. Y.
POHIŠTVO
za 4 sobe; 4 peči, 2 postelji, mize, kuhinjska posoda, posteljna oprava, itd. se proda po zmerni ceni Dobi se tudi rent. — Poizve se na 1750 E. 41 St.
(158)
ISCE SE
priletna ženska za gospodinjstvo, ki je pripravljena iti v Detroit. Plača po dogovru. —Obrniti se je na Joseph Kotar, 300 North Artillery, Detroit, Mich-
(159)
JAVNE RAZPRODAJE.
Kuipili smo 122,000 parov a-merišikih armadnih čevljev Mun-son jzdelka, rner od 5^2 l2, .30 bili zadnji preostanek eneg® izmed največjih vladnih kontrak torjev za čevlje. Ta čevelj je jamčen, da je iz 1°° odstotnega usnja, temno rujave barve s prišitim jezikom, da ne nore vanje blato ne voda. Aktualna vrednost tega čevlja J® $6.00. Toda ker smo jih k^1'1 toliko gkupaj, jih n»dimo javnosti lahko po $2.95.
Pošljite pravilno mero. Plačajte poštarju, ko vam jih odda ah pa pošljite denarno nakaznico. A-ko čevlji niso taki. kot pravim0' vam bomo radevo.je vrnili nar nemudoma na zahtevo.
NATIONAL BAY STATE SHOE
COMPANY 296 Broadway, New York, N-
■■■■■■■■■■»1110
rojaki!
SLOVENCI IN HRVATJE!
Kadar potrebujete kiiso popravilo iri vaši hiši, prebarvanje vaših sol tli kaj novega narediti.se vam priporočam.
jos. i v a n e t j 0
TESAR IN BARVAH. Delo jamčim!	Cene zmerne i
Oglasite se na 7013 Hecker Ave. Cleveland, Ohio.
NAPRODAJ STA
dve hiši, prva deset sob za dve družini, druga z 3 sobami za eno družino; lot 40x142. Cena $5600. --Pridite in si ju oglejte na L5021 Thames Ave. Wi.:,-	(173)
Kadar želite izvrstnega godca na harmoniko, se oglasite pri
FRANK ŽIBERNA, . 1055 E. 67 St.
Se priporočam društvom za veseli-" drugim ob času porok, krstij naj se odda (x)
HIŠA NAPRODAJ.
5 sob, kopalnica, elektrika, voda in plin; poceni. Nahaja se v Not-tinghamu, stop 126. — Vprašajte na 18519 Pawnee Ave.
(158)
CEMENTNI BLOKI
jako dobrega izdelka,, trpežni in po zmerni ceni so naiprodaj. I-mam jih večje število v zalogi. Oglasite se taikoj na 1009 E. 61st
ISCE SE
slovensko dekle za opravljanje hišnih del. Plača po dogovoru. —Zglasite se na 4058 St. Clair Ave.
(158)
GRDA RANA?
MENTH0LATUMI
je antiseptično in jo rahlo zaceli.
in
če
in botrij. Vsa naročila par dni pre.ie.
00 YOU KNOW WHY--- Thdy Call This Species 01 Rest, fery Restful?
flrswn for fliis paper By fiSilBf
ZIDANO HISO
la dve družini v Collinwoodu mo ram radi selitve v drugo mesto takoj po nizki ceni prodati. — Pridite po 5. uri zvečer ali pa v nedeljo na 16007 Saranac Rd. Ne bo vam žal!
(158)
NAPRODAJ JE
trgovina s čevlji. Zaimenja se tudi za hišo. Vprašajte na 15307 | Waterloo Rd., Collinwood, O. j
Dr. L. A. Starce
Edinj etov. ophtalmologist SPECIALIST ZA OCI 6127 St. Cla'r Ave. .Cleveland, Ohio.
Ure: 10 . 12; 2 . 4; 7 - 8. Ob sredah: 10 - 12.
a ClaV
, ^eYEARS/
jtvm PRST APPLICATION.
sf)
Guaranteed to do t bete definite thin9» oi youi mo»*v refunded—
1.	Clears t K« «kin oivc« jt coidr.
2.	Remove« ptmple* mJ bUckh««*-
3.	Lift« out the fin«*
4.	Closet enlarged pora*
5.	Rebuilds drooping	fesuM
«rxj muftclo*.
6.	Make« tM .km »oft and *K«ty. Thousands oi women In New Yoc». Chicago.
London, Paris and other lathton c*i>tet» the Boncilla Method.
. R«auki »old at D run and Dv^rtnwnl Stole*. Send this advernxm««* and 10 cts. to cover mailing
for a two aprhcatton
VBORATORl£5
INDIANAPOLIS INO.
SNAŽNO OPREMLJENA SOBA
za enega ali dva fanta se odda; kopalnica na razpolago.—Oglasite se na 1083 Addison Rd., zgoraj.
ČLANSTVU
dr. "Baron Veiga" naznanjam, da sem se preselil na 1238 E. 167 St. Vse društvene zadeve in a-sesment na se pošilja ali prinese ma novi naslov: Ignac Medved, tajnik, 1238 E. 167 St.
(157)
SLOV. NAR. ČITALNICA v Clevelandu. ^
se nahaja v poslopju S. im.. —Uradne ure.: Vsak četJt od 7.-9. ure zvečer: vsako ljo od 10.-12. ure dop. —'Ur & ki: Predsednik Janko N-gel; podpredsednik Vstros Grill; tajnik Joseph Pod^'flrll; čital. blaigajniik Anton A,l>n'ad. knjižničar Anton Kovačič; " zornilsi: Edvin Primoshic, J Medvešek, Boris Paulin. --topnina znaša $0.75. $0.25.____--
Upoštevajte trgovce
H^ki oglašajo
v "Enakopravnosti •