List 10.
Gospodarsko stvari.
Čemu so postave na korist kmetijstva,
ako se ne izpolnujejo?
Taka pritožba se je slišala v poslednji seji odborovi družbe kmetijske glede na deželno postavo od 1. 1870., ktera veleva pokončevanje gosenic, kebrov in druzih Škodljivih mrčesov.
Tudi „Noviee" so razglasile to postavo, pa „Pra-tika" od leta 1871. tudi, in že brez postave morali bi umni gospodarji sami gosenice na vso moč obirati dati s svojih dreves.
A vendar se vidijo skor povsod drevesa polna tega mrčesa! Lani je bilo belih metulj ev na milijone, ki so zaplodili na milijone gosenic, — letošnja zima bila je topla, ki ni nič pokončala tega mrčesa. Kolika škoda tedaj žuga našemu sadnemu drevju!
In vendar držijo gospodarji križema roke!
„Kaj pa mi pomaga, če jez obiram svoje drevje, moj zanikern sosed pa ne?" — take ugovore slišimo pogostoma. — Res je to; al ta ugovor zdaj ne velja, ker imamo postavo, ktera ukazuje, da zanikerneži se smejo kaznovati od 1 do 20 goldinarjev kazni, ktera se plača v županijsko kašo, ali pa s zaporom od 12 ur do 4 dni. Pridni gospodar! Z a toži zanikernega soseda županu, in obrati bo moral gosenice ali pa kazen plačati, za ktero se bodo najeli ljudje, ki bodo obrali drevje zanikernib.
Gospodje župani! zdaj pa do Vas par besedi. Ali se ravnate po gori omenjeni postavi? Povejte nam: ali ste v svoji županiji oklicali oktobra meseca lani in letos svečana meseca obiranje gosenic, kakor postava ukazuje? Vedite, da ces. okrajna gosposka ima dolžnost paziti nad tem, ali ste to storili ali ne, in če niste, da ima pravico, Vas kaznovati od 10 do 20,gold.
Pa kaj! vsaj so cesarske okrajne gosposke o tem tudi tako zanikerno, kakor Vi, in imajo zdaj Teč opravila s tem, da lovijo podpise na znano peticijo do presvitlega cesarja, kakor da bi lovili deželi na korist zanikernost o gosenčji postavi!