4 2001 XXXII
32
VjZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE
Mag. Dimitrij Beuermann
Zavod RS za šolstvo
OBLIKOVANJE POVEZAV MED
UMETNOSTNIMI PREDMETI IN
ŠOLSKIM RAZVOJNIM NAČRTOM
UMETNOSTNI PREDMETI - (vzgojni] UČNI UMETNOSTNI PREDMETI - (vzgojni in hkrati
PREDMETI izobraževalni) UČNI PREDMETI
Šola je skupno ime za zbirko posameznih predmetov
in učnih načrtov, ki opredeljujejo cilje in vsebine
šolskega dela, učiteljev, ki so odgovorni za izvedbo
pouka in doseganje učnih ciljev, učilnic in opreme,
ki omogočajo izvajanje pouka, pa tudi vseh drugih
sestavin vidnega in skritega kurikuluma.
Delitev šolskega dela na posamezne predmete seveda
_ izvira iz potrebe po dobri organiziranosti: delovanje
šolskih sistemov je potrebno natančno načrtovati in
|N| izvajati, da lahko ob navadno premajhnem deležu
proračunskega denarja dosežemo največ.
^ Vsak učenec je osebnost zase: učne vsebine - podatki,
informacije in procesi vsakega posameznega šolskega
predmeta se v njegovi glavi oblikujejo v miselni sistem
oziroma njegov osebni pogled na svet. S pomočjo šolskih
— dejavnosti si lahko učenci razširjajo spoznanja tudi na
tista področja, ki bi jih sicer morda nikoli ne spoznali,
doživeli ali preizkusili. Še posebno pomembna naloga
šole je zato povezovanje naučenih posameznosti v celostno
podobo: brez tega ostajajo pridobljena znanja in spretnosti
nepovezana in so izpostavljena nagli in temeljiti pozabi.
Umetnostni predmeti opravljajo, po običajnem
vzorcu razmišljanja, natančno določeno nalogo:
vzgajajo učence in jim - tako je mogoče sklepati -
ponujajo tiste komponente šolskega kurikuluma,
ki jih pri naravoslovnih in družboslovnih predmetih
ni mogoče srečati ali pa se z njimi iz različnih razlogov
ni mogoče ukvarjati. Povedano zelo poenostavljeno:
UJ če umetnostne predmete poimenujemo vzgojni
predmeti, s tem impliciramo trditev, da se pri drugih
predmetih nič ne vzgaja (ali pa zelo malo), in tudi, da
pri umetnostnih predmetih ne moremo najti elementov
naravoslovnega, logičnega (levohemisfernega)
razmišljanja oziroma daje teh elementov le malo.
V nadaljevanju članka predstavljamo nekatere
praktične možnosti in pozitivne posledice tesnejše
povezave med posameznimi predmeti oziroma
skupinami predmetov. Kot primer bomo uporabili učni
načrt za izbirni predmet v devetletni osnovni šoli
klaviatura in računalnik, ki gaje v prejšnjem šolskem
^ letu potrdil Strokovni svet za splošno izobraževanje.
Tradicionalno frontalno obliko poučevanja danes
zamenjujejo skupinske oblike učnega dela s poudarkom
na ciljni in didaktični diferenciaciji in individualizaciji.
Ta proces podpirajo tudi Gardnerjeva teoretska
spoznanja (Gardner, 1995). »Um se je potencialno
sposoben ukvarjati z vsebinami več različnih vrst, toda
posameznikova uspešnost na področju ene vsebine ima
le majhno napovedno moč glede njegove uspešnosti na
področjih drugih vsebin. Drugače povedano, genialnost
(še bolj pa povprečnost) verjetno velja le za določene
vsebine: človeška bitja so se razvila do te stopnje, da
imajo več inteligenc in ne le ene same, iz katere bi črpala
v različni smeri. (Gardner, 1995)
Pri vsakem učnem predmetu je mogoče najti
elemente in povezave, ki ne spadajo v ožji okvir vsebin
tega predmeta ali celo predmetnega področja: v njih
se izražajo povezave z drugimi predmeti ali področji.
Te (mnogokrat naključne) povezave lahko omogočijo
posameznemu učencu, da na svoj način dostopa in
osmisli znanja in spretnosti posameznih predmetov.
Učni postopki, ki to omogočajo, spadajo večinoma
med priporočila o individualizaciji učnega procesa.
Razdelitev sedmih inteligenčnih področij po Gardneiju
opozarja na jezikovne, glasbene, logično-matematične,
prostorske, telesno-gibalne in osebne oziroma
medosebne inteligence. Vsebinska področja učnega
načrta klaviatura in računalnik pa so: tehnika instrumenta,
glasbena muzikalnost, skupinska igra, glasbena
ustvarjalnost, teorija glasbe ter vrednotenje glasbe.
Če vsako izmed šestih področij učnega načrta primer¬
jamo z vsako izmed sedmih področij inteligenc (glasbeno
-ritmično, telesno-kinetično, vizualno-prostorsko, logično
-matematično, verbalno-jezikovno, osebno-notranje ter
medosebno-socialno), se nam odpre veliko očitnih,
možnih ter manj verjetnih povezav. V nastala pre-sečna
polja lahko umestimo večje ali manjše število opisov teh
povezav (Beuermann, 2001). Za ta namen izberimo opise
učenčevih dejavnosti (Marentič Požarnik, 1991; Forte &
Schurr, 1996), ki se izkažejo še posebno koristni pri
praktičnem načrtovanju izvajanja aktivnosti pri uporabi
učnih vsebin in doseganju ciljev posameznega predmeta.

33
VZGOJA IN IZOBRAŽEVA
5
O
LU
Z
LU
h-
O
z
o
LU
CXL
>
O
75
co -F
'n O
O NJ
O
o 9 -
~o
<D
~o >
CD D
° "O
V_/ V;/ U_ (D
o cl
6 -<i>
' S--R 2 ~o
o ° -2 cd
O ‘F ~ O
J ®i ^
>0 -9 o o
g -2 g- o
a ->
a> n
_ . . a =
n .SL ~ >
-D -O g ‘t =
= "D O _g ^
_ io ° Q-lo jg
F (X) — 1 4=~ ' .:2 _ (D
° D s •« E
E S>
: F-
O _Q
*- C -E-
O CD (D
E 2 e
E o E «
■== h) N CD
O CL 2 Q_
_ 0 : ; 9?
flll
_2 o =
<D .52 (D
O Q_ >to
O E •—
g M M
= £
>o o
.E a o
Q_ 3 _Q
O ±" <D
N CD '9
O E —
~ N
m' In *= 2
O 2 N
Q_ Q_ 2
O
O
(N
C
6
Lh
cd
D
CD
pa
a3
C
3
>o
c3
S-h
C
cd
3
>
c3
CD
E
TD
E
Oh
E
CD
C
IS
N
>
CD
CD
C
CD
>CD
3
O
Z
om
$
j—
to
ID
<
Z
5
o
er' 'S S aj 9-
| N >(_) -
I" O _
1 ‘4= C
O c
I i! 2 - S .
O ’U :
I_q 2 ,
In ro
1 .QL “o
O- o
1/5 05
• 4= O
2
‘n
> o
2 E
cl
.i o
^ “g
2_ _
O E_
o
- H -Q
O O
g 1 -O
i -O 2
o *=
- >
CD -- .
>(J ~
o £ .
05 2
-i I
E t75
CD CD
O- >
•■= 2 2 ><2
-O
s N _
CL a=
=> >
g> %
_2 (D
^ El 9-1
_Q O er _2
<
£ <
z cm
K O
3 —
t/>
-r= O CL
|-i >
| O CD
CL 00
~ _o
CL 05
8 - O
| CL ~O
i => N
1-^ o
> CD'
2 S 5
j .2> “O
i—
t/>
o
CL
2 o
c :
“ _l O o
£2 <1 = c
f5 9- n =
O 3 Oj c
i
O
CL
O o
2 N
05 O
O E
O
Q__0 -
•4= O
> o.-
O 4= •
to CD
O “O
c: > ■
05 -o ‘
o o)
Q- F
o
E cd
£ O
.N KI
2 O
•c N
05
CL •-
O
••t= >
0-2
^ CD
(D "D
‘O -©
2 “2
: <s> o
Q_
O 05
C: E
■ O
O CL
O O
O- F
o. £
E N
2 -1
E
3 O
-F N
CL
•4=' “O
O o
N g
Jf o
^ 05
o S _o
-§ ro-o
^ O 05
O > O
"O O “O
O >( D
! g
■F _ o
95 ■= o
cl"0 -o
!k 2 P
CL >
~ CD
•2. E
c: z>
05 N
E 2
o ^
CL
= O
9 “o
05 .F
-g o .y ^
o o
05 O (D O
~ ^ 05 Q5
O. 05
§1
E
-“O -4= -F- -O
> ■ .-s £ O
O
C
>
‘a?
T3
T3
^CD
'Hb
CD
3
O
‘3
T3
JD
<ID
il
o
E
■ 2-0
_ N
3-^4 E
3 .b! — O
cm - 0
O CL
fz o o 4 =
Z .05 N q_
F ^ O E
g D. F
N s .O
1_' O
N
S "p 'e
O
z
>u
5
s
LU
5
s
5 >
■ 1 j
VDOaaOd VN5N39I131NI
= F 6 ®
CL O 07) Ir
- CL O _Q
CL => N N
I ii,
0 5
ž g
•u Jr
co O
0
1 O
S z
to —j
O <
Q LD
^ O

4 2001 XXXII
34
GOJA IN ZOBRAŽEVANJE
Videti je mogoče, da se predmet določenega umet¬
nostnega področja (v tem primeru glasbenega predmeta
klaviatura in računalnik) zlahka dotakne vseh inteligenčnih
področij. Shema povezav predstavlja eno izmed mogočih
razmestitev posameznih aktivnosti, pomembno pa se
vendarle zdi, daje preglednica po posameznih vrsticah
in stolpcih približno enakomerno zapolnjena.
Prav tako je nujno opozoriti, da bomo le težko
dosegli zaželene rezultate, če se izvajanja tega
glasbenega učnega načrta lotimo na ozek specialni
način; te dejavnosti so opisane v prvi vrstici pod
poglavjem o glasbeno-ritmični inteligenci.
GLASBENO - igrati, izboljšati,
RITMIČNO izvajati, mrmrati,
'rVSS? P eti . pokazati,
ponoviti, slišati,
vaditi
interpretirati, izraziti, igrati v skupini, ilustrirati, improvizirati, iskati asociacije,
nastopati, poslušati poslušati druge, izboljšati, izbrati, komponirati, modificirati,
razdeliti se v skupine napisati na drugačen način, oblikovati
drugače, obogatiti, ojačati, okrasiti, oslabiti,
popraviti, postaviti v medsebojni odnos,
prevesti, prilagoditi, primerjati, prirejati,
razširiti, razviti, spremeniti, spremeniti glasbeni
slog, uporabiti, upravičiti, vnesti, zlagati
skupaj, zožiti
Tudi če temu v skladu s tradicijo dodamo še stolpec, kjer je umeščena teorija glasbe:
_teorija glasbe
delati zapiske, meriti, pisati, podčrtati, risati, šteti
N narisati diagram, narisati graf, našteti, opazovati, ponazoriti
analizirati, dokazati, klasificirati, meriti, najti, odkriti, opredeliti sestavne dele, posplošiti, postaviti v vrstni red, primerjati, razlikovati, ustvariti seznam
brati note, naučiti se, naučiti se na pamet, odgovoriti na vprašanja, povedati definicije, prepoznati, specificirati
analizirati, najti povezave, pokazati, prepoznati, primerjati, raziskovati, razločevati, razložiti, razvrstiti
— bomo v prvem primeru ob strani pustili učence,
ki se odlikujejo v drugih sposobnostih in spretnostih,
v drugem pa bomo teorijo glasbe postavili zunaj
celotnega glasbenega konteksta. V prvem primeru
O- tako obstaja nevarnost, da (večina) učencev ne bo
imela dovolj možnosti, da svoje sposobnosti uporabi
za doseganje učnih ciljev, v drugem primeru pa
tvegamo, da mnogi učenci sploh ne bodo doumeli
povezave med posameznimi področji istega umet¬
nostnega predmeta.
Paradoksalno: V tem primeru utegnejo celo
izjemni učiteljevi napori, vloženi v pripravo učnih
ur in izvedbo pouka, splošni učni rezultat le še
1X1 poslabšati, kajti glede narave intelektualnih zmogljivosti
(pa) je vse več dokazov o tem, da imamo ljudje
predispozicije za izvrševanje določenih specifičnih
intelektualnih operacij, o naravi katerih je mogoče
sklepati na osnovi skrbnega opazovanja in
eksperimentiranja. Pedagoško delo mora graditi na
poznavanju teh intelektualnih nadarjenosti
in njihovih najbolj proznih in prilagodljivih mest
(Gardner, 1995).
VSI ŠOLSKI PREDMETI - (vzgojni in
izobraževalni) UČNI PREDMETI
Sicherl Kafol (2001) opozarja, da: Možnosti za
uravnovešenje čustvenih, socialnih, psihomotoričnih in
spoznavnih vidikov razvoja se z aktualno prenovo učnih
programov ponovno odpirajo in terjajo presežek
»enoumja logičnega mišljenja« in »opredalčkanega«
znanja. Sola naj poleg besedne in logično-matematične
inteligence, skladno z Gardnerjevo teorijo (1995), bolj
ceni glasbeno, prostorsko, kinestetično, intrapersonalno
in interpersonalno inteligenco. Enakovredno razvijanje
spoznavnih, čustvenih, socialnih, estetskih in telesnih
vidikov razvoja mora postati princip vsakega
predmetnega področja, v okviru celostnega pouka pa
tudi izhodišče načrtovanja učnega procesa.
Naslednja preglednica predstavlja nekatere učne
dosežke pri posameznih predmetih ali predmetnih
področjih, ki se dotikajo različnih inteligenčnih področij.
Z lahkoto najdemo tudi zelo oddaljene povezave, med
njimi tudi tiste, ki se na prvi pogled zdijo povsem
nenavadne.
z
<

35
VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJ \E
4 2001 XXXII
vO
2
s-T
5—(
P
o
C/D
<D
5-h
£
>o
o
5-H
TD
O
Oh
<D
E
”0
(D
5-
Oh
TJ
<1D
cd
C
>
O
+-H
S
3
N
(D
C
>o
'C
<D
(N
cd
o
TD
3)
<D
>0
o
Q
O
o.
X
Z
tu
s
o
UJ
Q£
C.
O
UJ
S
<
Z
>
O
3
M
UJ
S2Ž
Z
>u>
3
S
UJ
OZ
Q-
z
<
to
O
O
Z
CD
UJ
to
o
O
<
(_>
O
to
O
z
>y
S
O
, z
O ’5J
Z fc
« S:
O
to
Qi
O
I—
to
O
oz
Q-
O >U
>u
O
O
<
S
UJ
<
S.
O
z
o
N
O JS
M
_Q
“D
O
'n pp
GL
E
<
5
a3 Ji
I > ■!=
■— -ir; P
~sn to p
E O
_Q
E
E 0> _0
= -š
o
z
<
z
M
-Q
E
CD (D _p --
o
-S? -* T)
o- o g
-i s. |
■ » -N S i
o ‘> 2 •■=■
■I .1 8. 4
GL
o
z
GL
E
O
GL
O “O
— c "O
(D >N -4=
oz (D T5 -S> Q
O
M
>
O
o
O
O
~ — -D
GL ^ -±=
.b=L .E O
N n
O ;r
O <D
.5 -u -®
-i= O (D
N »g “O
o o —}
o
~o
o
"D
O
O
O
CD
M
~o
o
E
£ is
O o
CL “O
‘F -P
_Q
E
(D -LC _P
O
CD
O
~o
O
O
ULJ
o
> oo
o o
N
<
Q-
M
<
Z
<

4 2001
36
N IZOBRAŽEVANJE
Iz zapisanega je mogoče videti, da velja trditev iz
prvega dela članka: različna znanja, informacije, podatki,
vsebine, procesi ter druge sestavine šolskega dela
presegajo ozki okvir operativnih učnih ciljev
posameznega predmeta, primeri dobre učne prakse
pa nas ponovno opozarjajo, da sama izvedba pouka
in šolskega dela v t. i. skritem kurikulumu presega
obseg izrecno zapisanih ciljev, vsebin učnega dela
ali učnih procesov nasploh.
Postavimo lahko torej trditev, daje v vsakem
šolskem predmetu mogoče najti in izkoristiti povezave
z inteligenčnimi področji, ki se sicer ne navezujejo
povsem neposredno na učne cilje in vsebine tega
predmeta. Pri tem lahko verjamemo, da seje mogoče
tudi temu področju posebej posvetiti, si postaviti
ustrezne cilje, ga dobro organizirati in uspešno opraviti
zastavljene naloge. Predvsem je potrebno najti skupni
imenovalec za vse mogoče medpredmetne povezave, ki
nastajajo ob izvajanju teh aktivnosti, da bi tega (seveda
še najbolj za učence) pomembnega področja ne
_ prepuščali naključju. Postavimo lahko skupni vidik,
skupno gledišče oziroma skupno temo, ki omogoča iz
M perspektive različnih učnih predmetov oblikovati (ter
poprej komunicirati, izmenjavati mnenja, dograjevati)
<( skupen pogled na celoto šolskega dela. Kot posebej
dobro orodje za doseganje tega cilja lahko štejemo
V» oblikovanje razvojnega načrta šole. Ta lahko predstavlja
dobro orodje za integracijo vidnega in skritega
— kurikuluma.
O £
RAZVOJNI NAČRT ŠOLE
n
Učni načrti natančno določajo učne cilje ter
priporočajo učne vsebine. Učne metode pa si izbira
vsak učitelj sam, zato je potencialno možnih obilo
medpredmetnih povezav. Prav lahko sije predstavljati
zmedo, ki bi nastala, če bi pri vsakem predmetu, na
podlagi zgornjih ugotovitev, začeli dobršen del časa
namenjati medpredmetnim povezavam. Čeprav bi s tem
ustregli željam ali potrebam učencev, ne bi dosegli
UJ osnovnega namena: oblikovanje celostne podobe in
pregleda nad pridobljenim znanjem pri posameznih
predmetih. Dobrim namenom je potrebno dodati še eno
orodje šolskega načrtovanja: medpredmetne povezave je
mogoče osmisliti s splošnim šolskim dogovorom o
vsebini teh povezav. Če šolski razvojni načrt usmerja k
natančno določenim ciljem, potem ni težko izbirati v
morju možnih povezav med posameznimi predmeti:
pravzaprav lahko ob uporabi vizije razvojnega načrta
vedno najdemo oziroma se dogovorimo za najboljšo
možno izbiro. Pri tem pa izkoristimo veliko motivacijo
učencev in energijo, ki se pojavi ob tem povezovanju in
praktičnem preizkušanju pridobljenega znanja.
Hargreaves (2001) opozarja na prednosti razvojnega
načrtovanja; naštejmo tiste, ki še posebej spodbujajo
uspešnost učencev:
• Razvojni načrt usmerja pozornost na cilje
izobraževanja, posebno na učenje in dosežke
(široko opredeljeno) vseh učencev.
• Razvojni načrt zagotavlja celosten in usklajen
pristop k vsem vidikom načrtovanja - pristop, ki
obsega kurikulum in preverjanje ter ocenjevanje,
poučevanje, management in organizacijo, finance
in sredstva.
• Razvojni načrt vključuje dolgoročno vizijo šole,
znotraj katere so določeni obvladljivi kratkoročni
cilji. Prioritete, ki jih vsebuje načrt, so prevod
politike šole v vsebino dejavnosti.
DVA PRIMERA MEDPREDMETNEGA
POVEZOVANJA UČNIH CIUEV
Za ilustracijo zgoraj zapisanega navedimo še naslov
celoletnega projekta mednarodnega oddelka Osnovne
šole Danile Kumar: COOL AT SCHOOL. Projekt
učence usmerja v pozitivni odnos do dela, dobro
voljo, sodelovanje in nenazadnje primerno vedenje.
Učence spodbuja, da si v skladu s svojimi sposobnostmi
prizadevajo na vseh področjih in v skladu z dogovorom
so taki učenci še najbolj »kul«. Učni uspeh je vsekakor
zelo pomemben, vendarle pa se je mogoče izkazati
tudi drugače.
Tudi projektna naloga Glasba v šolskem gledališču
iz razvojnega projekta Klaviatura in računalnik, ki
poteka na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v
Ljubljani, predstavlja integracijo več predmetnih
področij. Aktivnosti iz Preglednice 1 so usmerjene k
izdelavi glasbe za šolsko gledališče, ta cilj dobro
usmerja izbiro medpredmetnih povezav.
Verjeti je mogoče, da lahko projekt, po možnosti še s
privlačnim naslovom, predstavlja vizijo in usmeritev
delovanja šole v vsem šolskem letu in hkrati predstavlja
izhodišče za organizacijo vsakdanjih nalog in aktivnosti.
Letni razvojni načrt, vsebina glavnega projekta in sam
naslov nosilne teme pa predstavljajo pomemben
prispevek za lažje umeščanje posameznih elementov
šolskega dela v podobo celote. Učenci lahko skupaj z
učitelji mnoge vsebine in učne cilje uporabijo kot
sredstvo za doseganje ciljev iz letnega razvojnega
načrta. Le-ta tako pomembno pripomore k sprotnemu
preizkušanju pridobljenega znanja v praktičnih situacijah
ter prispeva k uspešnosti izgrajevanja miselnega sistema
učencev ter olajšuje kasnejši prenos in uporabo
pridobljenih procesnih znanj v vsakdanjem življenju.
Prav tako je zdaj mogoče jasno videti, daje pridevnik
»umetnostnimi« v naslovu članka povsem odveč.

37
4 2001 XXXII VZGOJA IN
IZOBRAŽEVANJ
LITERATURA IN VIRI
Beuermann, D., Pregled dejavnosti učencev pri izbirnem
predmetu klaviatura in računalnik, Priloga k učnemu
načrtu, neobjavljeno, 2001.
COOLATSCHOOL, Mednarodni oddelek osnovne šole
Danile Kumar, skupna tema v šolskem letu 2001/2002.
Gardner, H., Razsežnosti uma: teorija o več inteligencah,
Tangram, 1995.
Hargreaves, D. H., Hopkins, D., Zorman, M., Šola zmore več;
Management in praksa razvojnega načrtovanja, Zavod RS
za šolstvo, 2001.
Požarnik Marentič, B., Pomen operativnega oblikovanja
vzgojno-izobraževalnih smotrov za uspešnejši pouk,
Pedagoška obzorja, 1991.
Sicherl - Kafol, B., Celostna glasbena vzgoja, Glasba v šoli,
Zavod RS za šolstvo, 2001.
Forte, I. & Schurr, S., Curriculum & Project Planner, Incen-
tive Publications, 1996.
(
Povzete k A b s t r a c t
V članku s pomočjo Gardnerjeve teorije o sedmih
inteligenčnih področjih raziskujemo povezave med
posameznimi predmeti in predmetnimi področji.
Predstavljene so nekatere možne medpredmetne
povezave v učnem načrtu za izbirni predmet v
devetletki Klaviatura in računalnik. Iz množice vseh
možnih medpredmetnih povezav pa razvojni načrt
šole omejuje izbiro na tiste, ki najbolj pripomorejo
k uresničevanju ciljev celostnih šolskih projektov.
V
Relationships between individual subjects and subject
areas with the help of Gardner’s theory of seven
fields of intelligence are presented in the article.
Some examples of potential cross-curricular links
within curriculum for optional nine-year primary
school subject Keyboard and Computer are also
presented. Those links that contribute most to realisa-
tion of whole-school project aims should be selected
among the varieties of ali potential cross-curricular
linkages within school development plan.
__ )
KI
<
Q£
a
Ul
M
<
<