LJUBLJANSKI ČASNIK.

l lovih M. Matiga serpana*
I8&1.
„fjjubljtinski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blaeniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni del.
27. Juni 1851 je bil XXX. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan , ki zapopade :
Spisek od kupčijskega ministerstva 20. Decembra 1850 podeljenih izklenivnih poobla-stnenj. — Razpis kupčijskega ministerstva 36. Decembra 1850. Izrečenje vgasnjenja po-oblastnjenj zavoljo nerabe ali odstopa. — Razpis kupčijskega ministerstva 31. Decembra
1850.	Podaljšanje pooblastnjenja Aleksandra Casati-a. — Razpis kupčijskega ministerstva 31. Decembra 1850. Podaljšanje pooblastnjenja Franca Secchia. — Spisek od kupčijske ga ministerstva 4. Januarja 1851 podeljenih izklenivnih pooblastnjenj. — Razpis kupčijske ga ministerstva 10. Januarja 1851. Podaljšanje pooblastnjenja Franc Bruner'jevih dedičev. — Spisek od kupčijskega ministerstva podaljšanih pooblastnjenj Ignacia Gessmanna. — Razglas c. k. kr. dež. poglavarstva 5. Maja
1851.	Dopušenje izplačevanja obrest pri c. k. davknih uredili shranjenih deržavnih upo-pisov, kakor tudi prepisa in zamene takih upo-pisov po teh uredili in razprostrenje privoljenja davknim uredom obresti tudi od upopisov plačevati, kteri so moralnih oseb, kot cerkev županij , preskerbnij ubozih i. t. d. — Razglas c. k. kr. deželniga poglavarstva 9. Junija 1851. Zastran potnih listov za pota na Horvaško.
21. junija 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XLIII. del občniga deržavnega zakonika in vladnega lista
w	in
sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih dvojnih izdanjih razun romansko-nemškega izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 155. Deržavno pogodbo med Avstrijo in Havario od 15. marca 1851 glede osker-bljenja c. k. avstrijanskih vojakov v kraljev bavarski zemlji.
Št. 156. Ukaz ministerstva pravosodja od 17. junija 1851, s kterim se začasno za gor nijsko sodništvo v Erdelju okrajno zborni sod> nije v Dčesu in Karlsburgu odločijo.
Št. 157. Ukaz ministerstva pravosodja 26. julija 1851 , s kterim se ima cesarski ukaz od 16. marca 1851 glede ponaglenja deželnih zemljišnih opravil tudi na Solnograškem v moč stopiti.
Potem se bo od tečaja 1850 XIV. del v serbsko- in rusinsko-nemškem, XXXV.del v slovensko- in poljsko-nemškeni in CLXII. del v češko-, madjarsko-, rusinsko- in horva-ško-nemškem dvojnem izdanju; poslednjič tečaja 1851 II. del, ki je 20. januarja vedino-nemškem in talijansko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel, v vsih devetih dvojnih izdanjih izdal in razposlal.
Zapopadek teh delov je bil že pri nazna-nenju edino-nemškega izdanja razglašen
levradnf del.
Železnice.
Naglo napredovanje pri delanju železnic,
akoravno one mnogo stroškov deržavi prizadenejo, je gotovo veliko večino avstrijanskih deržavljanov razveselilo. Radi vidimo, da se ta mreža vedno bolj razteguje, nove niti stvari in vse kronovine terdneje med saboj veže.
Železnice so na Avstrijanskem razne in velike pomembe, bolj važne kakor za Angleško, Francosko ali Belgiško. Tem sila raznim zadevam vtreči, je o pervej dobi nemogoče, koristno je pa tirjatve prevdariti, ktere se bodo morale skorej zadovoliti.
Mislimo si dokončanje na Semeringu in Krasu; Zagreb z zidanim mostom zvezan in potem Ogersko do Debrečina in Szegedina in Te-mišvara. Te železnice se bodo brez dvombe skoraj končale.
O vojaških zadevah so železnice sila važne, ker se vojaki nanagloma zamorejo na vsih krajih cesarstva zbrati, kjer bi jih treba bilo.
Te železnice zvežejo jadransko morje z Donavo, Sabo,Ečavo, z Dravo in Tiso,Mol-davo z Muro, nobene kronovine ni ktere bi ne zvezale.
Za notrajno kupčijo tudi popolnoma zadostijo, posebno ako se na Donavo ne pozabi Siiova roba Banata, Ogerskega inHorvaške-ga pride tako brez težave v serce deržave na Dunaj, v Rerno, Prago, Reichenberg.
Deloma se zdi, da so se železnice popred napravile kakor jih je treba bilo ker istinge do zdaj še ne dajo čez 1% percent.
Ako se železnice od te strani premišljujejo, bi se zdelo, da niso koristne. To pa izvira posebno iz tega, ker so železnice do zdaj bile v rokah osebujnih društev.
Ako se bodo pa železnice popolnama do-veršile in vredile, bo to vse drugači, ker bo Francosko in nemške blago od ene strani turško in gersko od druge se po avstrijanskih železnicah prevaževalo.
Po tej izpeljavi bo Dunaj tako rekoč središče železnic in prevaževanja. Vlah, Serb, Gerk, Turk bo na Dunaju ravno tako ruske francoske in angelske izdelke našel kakor avstrijansko blago in gotovo bo vlada skerbela to reč dobro izpeljati.
Kdor se pa doma na domače izdelke dobro razume, bo vedil ceniti važnost železnic.
Železnice pa, če hočejo to postati, kar imajo biti, morajo vse drugači ravnati. Še mnogo preveč svojoglavnosti in nepremišlenosti, še mnogo premalo spoštovanja so do zdaj zado-bile.
One so do zdaj pozabile, da ne obstoje same
zase, ampak le za rabo družili.
(Reichsztg.)
Austrijansko cesarstvo. Krajnska.
Novice prinesejo sledeče izpis iz druzega pisma gospoda Pirca iz Amerika na tehantav Gorjah, gospoda Krivica.
Tudi v dopisu na g. tehanta razodene gosp. Pire narpoprej svoje serčno veselje, da so g. tehant predsednik kmetijske podružnice, na kterim mestu zamorejo s svojimi odborniki ve-
liko storiti v povzdigo kmetijstva na ti goren-ski strani. Po tem začne g. Pire sosebno sa-djorejo priporočati, da bi se po pridniui branju in zvestim ravnanju po naukih „Krajnski-ga vertnarja" gorenska stran v vertni raj spremenila, kteriga, če mu Bog še kakih 10 et doživeti da, enkrat obiskati želi. Na dalje tudi v tem pismu g. misijonar ponovi, kako srečniga se čuti v svojim imenitnim poklicu med divjimi Indiani. Lani je 2 lepi novi cerkvi iz lesa napravil in to poletje misli zopet dve. „Ni se mi še po Krajnskim kolcalo" — piše g. Pire po slovensko, in čeravno že veliko veliko let v Ameriki, se je vunder iz Novic sedanjiga pravopisa gladko navadil, kteriga poprej ni poznal — „tudi se moje serce še ni kesalo, de sim rojake zapustil in zgubljenih ovčič v daljne pušave iskat šel. Saj sim si na boljšim kot per vas, iz pomendbe k pravimu delu prišel. Tam sim lesene divjake cepil, trebil in oskerboval, tukaj pa mesene divjake po gojzdih išem, cepim in žlahnim, perlivam in oskerbujem, — Gospod pa obilno rast da, de mi dobri sad prineso. Ker bom kmalo od svojiga škofa 1 ali 2 duhovna pomočnika dobil — pravi na dalje — iuom zamogel tudi za kmetijstvo kaj več storiti kakor dosedaj. Vunder moji Indiani, ki so iz sirovih divjakov in nomadnih lovcov kristjani postali in se vdružinili, niso ravno več popolnama nevedni v kmetijstvu, zakaj po keršan-skim nauku sim jih vselej k delu in kmetijstvu opominjal. Začeli smo s krompirjem in tur-šico, z repo, korenjem i. t. d. in kmalo so več pridelali, kakor so za živež potrebovali. Žila pa še sploh nisim mogel vpeljati, zato ker tukaj še mlinov nimamo. Le nekaj mali-ga ovsa in reži pridelujem za svojiga konjiča in kuretino. Ko bi bili pa Vi, gosp. tehant, pri pervi žetvi ovsa pričujoči bili, gotovo bi se bili iz serca smejali, vidši, kako so se moji Indiani pri tem obnašali. Vsi možki moje velike vasi so se vstopili z menoj vred okoli njive — vsi skupej pa smo imeli le en serp. Ko začnem jez prav ročno in hitro oves žeti, je postal smeh, krik in veselo vpitje, da ni popisati. Po tem podam vsacimu po versti serp, in mu velim: naj poskusi. Ali komaj je nekterikrat s serpam mahnil, ga mi je že s kervavimi persti nazaj vergel; — po tem vzame vsak svoj pipec iz žepa, in vsi začno ž njim oves žeti — se ve da sim jez sam pol njive s serpam poprej požel, kakor oni drugo polovico z nožem. Mlatili so ga pa na naši lepi trati veliko boljši, kakor sim mislil. Kavno taka, kakor s serpam, je bila perva po-skušnja tudi s koso. Sicer so si moji Indiani že veliko goveje živine, konj in prešičev priredili; vsa živina se mora brez hlevov in strežbe pozimi in poleti v gojzdih sama preži viti; krav ne molzejo."
„Tako je kmetijstvo pri naših Indianih v Ameriki. Ali vsa druga je v omikanih krajih severne Amerike, kar ravno očitno kaže veliki razloček med divjimi in omikanimi narodi. Na milijone in milijone je prišlo iz Angleški-, Nemškiga in Francoskiga zvedenih kme«
tovavcov v te dežele, ki sekajo divje gojzde in si les pripravljajo za lepe mesta in vasi. Ti obdelujejo rodovitno zemljo, da je veselje, in živinoreja se povzdiguje od leta do leta na mastnih senožetih. Mnogo kmetijskih in obert-nijskih družb, in vsakoletne očitne razstave nar lepših pridelkov in izdelkov povzdigujejo kmetijstvo in rokodelstvo. V velkih mestih se snide večkrat po 10 do 20,000 nar bolj zvedenih kmetovavcov, rokodelcov in fabri-kantov s svojimi pridelki in umetnimi znajd-bami,in se posvetujejo in podučujejo — zraven tega pa razstavljeno blago, med kterim so tudi posebne plemena živine, prodajajo. Tako je bil v jesenski razstavi en poseben ki-tajsk petelin za 36 tolarjev, in enoletna telica, 4 cente teška Devonširskiga plemena za 500 tolarjev nekimu živinorejcu dana. Zraven tega časopisov, železnic in parabrodov ne manjka, kar vse pripomore k naglim razglasenju nagli vožni in prodaji i. t. d.
»Storite tudi na Krajnskim, kar koli morete, v povzdigo kmetijstva in blagor domovine."
„Serčno se priporočim i. t. d. i. t. d."
Štajarska.
Med Glognico in Paierbachom je bila 26. junija perva poskušnja na železnici z hlapo-nom »Sava" in vse je dobro steklo.
Horvaška.
Ban se je podal 24. junija v Reko; pravijo, da bo pozneje v Terst šel, kjer bo nekoliko časa ostal.
*	16. junija je umeri v Zagrebu 21 let star mož za steklino. Pred 6 tedni ga je stekel pes uklal, potem je šel v lekarnico po zdravil, ker je tožil, da mu ni dobro. Potem pa, ko so se na njem znamnja stekline prikazale, so ga v bolnišnico peljali, kjer se je steklina koj silno prikazala. Rolni je trikrat sedem jermenov stergal, s kterimi je bil privezan in trikrat zapahnjena vrata zlomil, da je groznih bolečin umeri. — Tudi na kmetih se pripoveduje o enakih dogodbah.
*	Iz Zagreba se piše 25. junija v Beichs-zeitung sledeče :
Šolske zadeve v našej kronovine se bodo, ker se ima učitelj verozakona na zgornji realni šoli v Gradcu za šolskega gimnazialnega ogleda na Horvaškem in Slavonskem izvoliti, gotovo poboljšale. Vse hvali izvolitev dr. Mur-šeča, rojenega Slovenca. Sliši se potem tudi za gotovo, da se je novemu šolskemu ogledu tudi višje nadzorništvo čez obe gimnazii v granici izročilo. Manjka nam samo nadzornika za ljudske šole in upamo, da bode vlada tudi za to važno opravilo moža izvolila,ki se je soznanil z zadevami dežele in nje potrebami.
Ljudske šole na Horvaškem in tudi v Vojvodini so tako važne, da je treba, da minister uka pazljivo oko nanje oberne. Kmet ne zve druzega kakor nove davke, postav ne razume. Toraj ne ve in ne prevdari, kaj da vlada prav za prav misli. On druzega ne vidi, kakor svoje žertve.
K temu pride še, da je veliko pomanjkanje dobrih duhovnov, posebno pri pravoslavnih Ser-bih. Govori se, da se bodo skoraj ljudske šole vredile.
Tukajšno kmetijsko društvo je sostavilo postavo poljostražtva, ktera se bo ministerstvu v poterjenje predložila, ko jo bodo podružnice pretehtale, ki je, kakor pravijo, razmerom naše kronovine popolnoma primerna.
Taka postava je za nas velika potreba in kako pripravna bi bila vlastnino varovati. —-Kolikor do zdaj vemo, se železnica ne bo napravila samo v Zagreb, ampak tudi do Kar-lovca. Ko bo železnica iz Banata sem končana, bo Zagreb središče kupčije Jugoslaven-gtva. Cena žita se bode ponižala, ker je po
Savi veliko težeji žito spravljati v naše kraje, če je plitva voda celo nemogoče.
*	C. k. finančna straža se je na Horvaškem vslanovila in obstoji za zdaj še le iz 300 mož.
Avstrijanska.
Dunajski časopisi pripovedujo, da se misli minister Kulmer v Mehadio v toplice podati, ker ni prav zdrav.
*	Občinsko postavo premeniti, je sklenjeno, govori se, da se bo posebno na to gledalo, posestnikom, ki imajo velike zemljiše nekoliko polajšati stanje, da ga ne bode zadelo breme za šole itd. skerbeti, ker jih naj manj potrebuje. Kazun tega se zdi, da županov ne bodo več volili prebivavci iz svoje srede, ampak da jih bo vlada sama zvolila. Plačani ne bodo, vendar bodo nekterih odrajtvil oprosteni.
*	Poštarji in poštni ekspedinti so prosili, da bili oprosteni opravil porotnikov; ministerstvo kupčije jim tega ni dovolilo.
*	Da ne vstanejo prepiri med sodništvi in žandarji je minister pravosodja po razpisu od 3. maja 1851 zavkazal, da imajo sodništva žandarjem po mislu postave šandarmerijske le povabila dajati, ne pa jim naravnost zavka-zovati.
*	Ker se minister kupčije gospod Baumgart-ner vedno posvetuje z namestnikom deržavnega tajnika in oddelknim predsednikom, se sodi, da se bodo večje poprave v vravnani tega ministerstva zgodile.
*	24. t. m. je bilo na Dunaju za 8,250,000 banknotov sožganih.
*	Dunajsko mestno svetovavstvo je vpeljalo davek za pse in sicer pa 5 gold. na enega.
*	Ko pride cesar iz Galicie, se meni vlšel podati, kjer je že majliina lesena hišica zanj pripravljena. Tukaj se bo, kakor pravijo več tednov mudil in potem v Verono podal, kjer bo pričujoč pri vojaških vajah. Popred namenjeno potovanje na Hervaško bo menda zaostalo.
*	Ministerstvo notrajnih oprav je, kakor se sliši ukaz izdalo, po kterem se vsim gosposkimi naroči natanjko paziti, da se rojstva, poroke in smert popotovajočih ciganov natanjko po postavi zaznamo vajo. Kazun tega se smejo tudi še po tistih kronovinah, kjer so jih do zdaj terpeli, sprehajati.
*	Po sklepu od 14. junija se je barkostajna in zdravniška služba vredila. Vodi to napravo središni vrad, vstanovljen 1850. Za bene-čansko, horvaško in dalmatinsko primorje se bodo nadzorniki vstanovili, ki bodo stanovali
v Benetkah, Reki in Skadru.
*	Vsih slavenskih časopisov, ki izhajajo v Avstrii, na Ruskem, Turškem, Pruskem,Saksonskem, Serbskem, je čez 200.
*	Pogovori med avstrijansko in bavarsko vlado glede železnic so dokončani in zadevajoče pogodbe že podpisane.
*	Iz Rerolina in iz Draždan se sliši, da bo mesca augusta na Dunaju velik shod knezov, kjer se bo tudi papež Pij IX. znajdel. Kakor čudna se ta reč zdi, bi znalo vendar le nekaj resničnega na njej biti, ker je evropej-ski shod, kakor je znano, naj ljubša misel ruske vlade.
Češka.
Na Češkem je v nekterih soseskah toča vse pobila.
*	Notarji za Češko bodo mesce julija imenovani.
*	„Pražske noviny" naznanijo, da je bil profesor Purkyne za predsednika pražkega šolskega svetovavstva imenovan.
*	Pražke novine naznanijo, da boste še to leto dve kmetijski šoli na Češkem in sicer na posestvu kneza Kinskega in grofa Nostica v
djanje stopile, vodja teh šol sta svetovavca Mavc in Fritscher.
*	22. junija se je vstanovilo kmetijsko društvo v Rudvveisu. Za predsednika je bil zvoljen knez Jovan Lobkovič, za njegovega namestnika c. k. profesor, gospod Koydl, za tajnika tajnik kupčijske in obertnijske zbornice, gospod Nobak.
*	Pražske novine naznanijo, da profesor Purkine ni za predsednika deželnega šolskega vrada ampak komisije pri izpraševanju na gimnaziih izvoljen bil.
*	Arhalogiška zbirka češkega muzeuma je te dni dva imenitna darila dobila. Pervega ji je po naročilo visocega ministerstva c. k. okrajno poglavarstvo v Kutni gori poslalo in obstoji v dveh ščitih iz 15. stoletja in dveh velicih čeladah. Na večjem ščitu je v limbarjevem polju podoba sv. Venceslava v navadni podobi z zastavo v desni in s ščitom v levi. Nad glavo njegovo je kupa. V cesarski zbirki v Petrogradu je popolnoma tak huzitski ščit s podobo sv. VVenceslava. Enak ščit je prejel češki muzeum preteklo leto, na katerem je pa podoba sv. Jurja. Na drugem ščitu, ki se je bolj lepo ohranil, se pa vidi Goliat in David. — Drugo darilo obstoji v zbirki paganskih starin.
Ogerska.
Iz Ogerska tisti naselniki,ki so se iz Nemškega tje vselili, spet nazaj v Nemčijo beračijo.
*	Poslednje dni je toča okrok Gjura na Ogerskem veliko škodo včinila. Žito se je moralo pokositi in za mervo porabiti.
*	Na Ogerskem žito prav lepo stoji, ako Bog da, bo po ceni. Kdor ga ima še kaj v magazinih, ga hiti prodajati.
*	V Erlavi seje pred nekterimi dnemi mnogo oseb zaperlo, ker so se zoper vlado zakleli. Zbirali so se v nekej kleti, kjer so Košuta častili.
*	Gosp. Lorenc Toth je prosil, da bi mu bilo dovoljeno madjarski politiški časopis začeti izdajati, kar mu pa minister pravosodja ni dovolil.
*	VAradski terdnjavi je 112 zvonov, ktere so razne ogerske občine dale vstajnikom za prelitje v topove. Največi je iz sela Dorn-foda, ki vaga 8 centov in 28 funtov.
Sedinograško.
V	Nagyedski županii na Erdelskem so zadeli na sila bogato zlato žilo.
*	16. junija je v Bamsu v Erdelju ogenj vstal, ki je 108 hiš pokončal in dve ženski ste zgorele.
Serbsko.
Iz Zemuna se piše v „narodne novine 10. junija: Včeraj smo tukaj redko praznovanje imeli. Na ta dan pade vstanovitev serbskih narodnih šol, h kterim so zemunski tergovci temelj položili z ljubeznijo do domovine in premile mladosti še v preteklem stoletju, v letu 1797, kteri temelj se je pozneje vsako leto po dobrovoljnih prineskih podperal in na tisto stopnjo dospel, na kterej ga sadaj vidimo. Ob osmih zjutraj pokliče zvon nas vse skupej v šolo in potem nas nagovori jeden zmed učenikov s prekrasno besedo, v kterem je bilo ime njegovega veličanstva in utemeljiteljev z zahvalo opomnjeno, pozneje pa se podamo v pravoslavno cerkev, kjer so zapeli:
Tebe Boga hvalimo.
*	Iz Hermanstadta je bilo spet več politiških hudodelnikov iz ječe spušenih, kterim je cesar milost podelil.
Galicia.
V	Galicii je vstal ogenj pri enem posestniku, kteremu je 86 krav, 18 volov, 60 konj, 176 ovac, 20 prešičev in vse orodje zgorelo.
*	Iz Černovica se naznani, da so nekdaj-nega poslanca deržavnega zbora, Kobilica, ki je tako dolgo zapert bil, za nedolžnega spoznali in spustili. Ko je prostost zadobil, je rekel, da bo imel mnogo s cesarjem govoriti, ko bo tje prišel.
*	Preroka v Galicia, o kterem smo že enkrat govorili, so zaperli, ker se je zoper njega tožilo. „Czas" naznani, da so ga spet spustili, ker na njem niso nič krivega našli. Potem naznani „Czas", da so se oboroženi kmetje pri posestvu Niewiarowskega zbirali in tir-jali, da naj se jim druge občine pridružijo. Žandarji so pa kakih 15—20 vstajnikov zaperli in krožnemu sodništvu izročili. Druge trume kmetov so se pa razšle, predenj se je zoper nje na noge stopilo.
*	Njegovo veličanstvo, svitli cesar je z visokim sklepom od 20. junija t. 1. za napravo kmetijske šole v Galicii c. k. kmetijski družbi v Lvovu 3000 gold. v srebru enkrat za vselej in skoz 10 let vsako lato 2500 gold. iz deržavnega zaklada dovolil, da se naprava ohrani.
*	23. junija se je v Lvovu obertniška razstava odperla.
Dalmacia.
Iz Zadra se naznani, da je tje prišel po-bočnik Omer pašata, Sulejman aga z poročili na avstrijansko vlado.
Lombardo-beneško kraljestvo,
Železnica iz Verone v Botzen se kaj naglo dela.
*	S pervim julijem se bo začel dohodkini davek tudi v lombardo-beneški kronovini pobirati. Ob enem se je pa tudi sklenulo, da se imajo vse plačila deržave v srebru izplačati.
Tuje dežele. Bosna.
Poslednje novice, katere dopisavci raznih no-vin iz Bosne priobčujejo, so zares žalostne. Po zatertem puntu, kterega so oholi in nenasiteni bosniški zalumčari na noge spravili, je celi izobraženi svet mislil, da bode zatertim pre-ganjenim kristjanom v tej nesrečnej deržavi vendar enkrat blago solnce carske milosti, zvezda ravnopravnosti zasijala. Pa kako strašno smo se v našem pričakovanju ukanili. Kako nemilostljivo nas je prevarila nada! Vse je ostalo pri starim in vsaki dan rodi še nove nadloge.
Ravnopravnost kristjanov i tansimat proglašen obstoji le na papirju, pa v resnici, kje je? Staro zatiranje še povsod terpi, in v zahvalo, ker so se kristjani pri poslednjem puntu miroljubno obnašali, ker se niso carski vojski upirali, ampak jo preživeli in prevaževali brez vsacega plačila, ker so ji povsod na roko šli, v to zahvalo morajo zdaj s kervavimi žuli tlako delati.
To je obljubljena enakopravnost.
Pri takih okoljšinah in takem stanju, ko vsaki dan kaj hudega prinese, ni nič upanja ne iskrica nade, da bode ta nesrečna deržava pod turško vlado kdaj vredjena, ker povsod vlada sirova sila.
Valaska.
Minister kupčije je prejel od mnogih avstri-janskih deržavljanov, ki se na Valaškem der-že, dva pisma, v kterih izrečejo avstrijanski vladi zahvalo za izvolitev gospoda ministerial-nega svetovavca viteza Lavrina za cesarskega opravnika in general-konsula v Bukarestu in živo naznanujejo dobičke, ktere je umni, previdni in marljivi general-konsul Avstrijan-cem pridobil. Pismo je podpisano skoraj od 300 avstrijanskih deržavljanov vsacega stanu.
Nemška.
V	Wiesbadnu so pred nekterimi dnemi ne-cega emisarja Mazzini-a zaperli, pri tem so našli puntarske pozive in mnogo Košutovih bankovcev, ktere je v spomin prodajal.
*	Knez Paskievič, ki je prišel v Berolin, se je od tod v "VVeimar podal, odtod pa v Oraždane, kjer se je s svojim sinom snidel.
% O kurheških zadevah se sliši, da je res, da bode 1. julija ena četa Avstrijancov v Ka-sel prišla in ena četa pruskih vojakov; vsi drugi tuji vojaki pa bodo to mesto zapustili in se v Frankobrod Majnski in druge nemške terdnjave za posadko podali.
*	Perva zbornica Wiirtenberga je temeljne postave frankobrodskega narodnega zbora za nepostavne naznanila.
Francoska.
V	Parizu je zdaj 170 društev za delavce, ki so vse v zvezi.
*	Ko je Napoleon 21. junija vojake naeli-sejskem polju ogledoval, so bili vojaki prav tiho, vse je bilo v redu. Nekteri so vpili: „Naj živi car", vsi drugi pa: „Naj živi re publika!«
Angleško.
Angleška kraljica piše neki visoki gospej na Nemško sledeče:
Bili smo včeraj in danes spet v razstavi, in ne morem Vam vtisa drugači popisati, kakor če Vam rečem, da bi človek spoštovanja in radosti se na kolena vergel in Boga hvalil, da ljudem dovoli toliko storiti. Da bi bila zares praznik miru in dobre volje proti človeštvu.
*	Obertniška razstava se vedno bolj obiskuje, ker so še Ie zdaj jeli Angličani v razstave hoditi. Ta mesec ima severne železnici po pogodbi en milion popotnikov k razstavi pripeljati, tako, da se zamore reči, da bo vsak dan zanaprej naj manj 100,000 ljudi razstavo obiskalo. Do zdaj je bilo naj večje število obiskavcov 60,000. Ob sedmih zve čer se razstava zapre. Četertinko ure popred zvon naznani, da je čas iz razstavišča iti.
*	Iz Londona se sliši, da stopi na mesto Pulskiga poprejšni vodja vstajnikov Meszaros.
Laška.
Med papirji, ki so bili zadnjič v Rimu ovohani, so se našle sila znamenite pisma o puntu leta 1848 in 1849 in zraven tega zlo dolgo pismo, v kterem se o prihodnji vstaji na Laškem govori. V njem se naznani, daje ev-ropejsko revolucijsko središno društvo v Londonu, ki dopisuje društvom v Pariz, Genuo, Lugano, Rim, Livorno, Neapel, Palermo in Malto. Teh osem društev dopisuje: Pariz samo v London, Genua s Piačenco, Parma in Pa> vio; Lugano s Komo, Milanom, Brešcio, Man-tuo in Verono, Rim zBolognio, Ferraro,Jan-kinom in z vsimi mesti papeževe dežele; Livorno s Florencam, Siena, Modeno in Maso; Neapel z Aquilo, Lecco, Cosenzo; Palermo z Neaplom, Londonom in Malto, Pravijo, da je v Korfu in Gibraltaru orožje skrito.
Portugalsko.
Od vojvoda Saldanha, poglavarja vstaje na Portugalskem se piše: Vojvoda še ni tako star, kakor ljudje sploh menijo, ne 72 ampak le 60 let; on je pa star na slavi, kterega si je pribojeval na več kakor 100 bojiščih. Saldanha se je zoper Napoleona kakor polkovnik bojeval. V letu 1814, še le 24 let star, je bil že general, je šel v Monteviduo, se ondi za čast svoje domovine bojevat. Ko pride spet v Evropo, se je udal pametni svobodi in službi Marie done in na čelu majhine armade don Miguela popolnoma zaterl pri Oporto in
Lizaboni, kterim je eden naj slavniših francoskih generalov, zmagavec Algiera (maršal Bourmont) zapovedoval.
Poljsko.
Czas naznani, da se bo v Krakovem carski ruski konsulat kupčije vstanovil, kar bi znalo pripomoči, da bo občenje s poljskim kraljestvom mnogo bolj oživelo.
*	V mestu Sokolovv na Poljskem je silni ogenj vstal. 112 hiš in 46 drugih poslopij je pogorelo. Človeka sta dva zgorela 2311 oseb (475 rodovin) je brez strehe.
Rusovska.
23. t. m. se je v Hamburgu na borsi razglasilo, da rusko mesto Arhangel gori.
*	Iz Petrograda se piše, da je carsko kmetijsko družtvo v Moskvi naznanilo, da bode od 1. augusta do 1. septembra 1852 v Moskvi razstava kmetijskih pridelkov, h kteri se kmetovavci in vsi posestniki povabijo.
*	13. pr. m. je ruski car iz Varšave v Car-skoje Selo prišel.
Turška.
Iz otoka Kios, da so ondi morski roparji, ki so tako silo delali, nekoliko odjenjali. Re-všina prebivavcev je tako silna, da seje 1500 oseb oglasilo, ki se bodo v drug kraj turškega carstva preselili.
Gerška.
Gerška vlada mora po razsodbi francoskega pomirivnega sodništva o zadevi don Pacifika za odškodovanje 150 funtov sterlingov plačati. Plačilo se je angleškemu poslancu v Athenu že izročilo.
Amerika,
V Nevv-Jork pride vsak dan v primeri 1000 do 3000 naselnikov. Posamezne barke prinesejo po 1000 ljudi. Ljudi tako v barke natlačijo, da bi se kmalo zadušili. Več bar-kovodjev, ki so iz Angleškega prišli, so že v Ameriki kaznovali, ker so več ljudi v barko vzeli, kakor postava dovoli.
*	V Kalifornii se vedno več zlata dobiva; nove zlate žile so našli, 28 liber teške zlate krogle najdli in zlata se vedno več izpeljuje.
Azija.
Na Kitajskem se je začelo v poslednjih dneh keršanstvo zlo razširovati, ker je ondašnji cesar keršansko vero osvobodil. Zavolj tega so se frančiškani na Poljskem namenuli več misionarjev iz svoje srede tje poslati, ki se bodo prihodnje dni iz Varšave tje podali.
Ljubljanski novicar.
Ko je vojskovodja Radecky poslednjikrat skoz Ljubljano šel, seje pripovedovalo, da starčiku grad pod Turnom posebno dopade in da je rekel, da bi ga kupil. 22. junija pride pismo v tej zadevi v Ljubljano, v kterem grof Radecky pravi: Ker ljubim deželo in prebi-vavce Ljubljane , ki so bili naši najvišji cesarski hiši veduo zvesti, si želim tu kaj kupiti in toraj prašam, če bi mi stanovi svoj grad pod Turnom pri Ljubljani prodati hotli.
On ponudi za grad 60,000 gold. 10,000 bo pa obernul za napravo gaja in popravo hlevov. Gotovo je, da bi to Ljubljani v korist bilo.
* V nedeljo zjutraj ob enajstih je bilo posvetovanje glede spominika dr. Prešerna. Za zdaj se ni še nič gotovega sklenulo, ker ni bilo za spominek Prešernu primerne podobe, se je sklenulo prihodnjič se z nova zbrati in o tej reči svoje misli razodeti. Potem pa se bo spominek naglo postavil.
Kdor želi v vradnim ali pa	W T gg	~M ig| 1	novi postavi za plačati;kdor sam
v oznanilnim listu karkoli si	/ 9	S ,jL	ne uteSne v slovenskim jeziku
bode naznaniti, plača za vsako	B / rffHk Btft B	B B JN	_ postaviti, zna nam tudi sosta-
verstico z navadnimi čerkami za	B/ Bv BB B H B	B B Bk) H	v A • H ik ) vek v nem®kim jeziku poslati,
enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr.	W B gS H BB B |B W ^	pjff H .Bk H	ilf J« Proti tem> de od vsakih treh
za trikrat 5 kr. in za vsak-	^B B B B B B B B H	B H kB B I	% f . q fflf^. tiskanih verst en krajcar zapre-
krat je še 10 kr. za kolek po	WM B BB* ^B-BLBB.	_B.B.fs"W B-/	• stavljenje odrajta.
k 5S. listu li j u lil j aiis k i ga čainika, vlorik f »Mal. serpana 1851.
št.3158. Oznanilo. (1130 2
Po sklepu odbora ljubljanske srenje bojo v Ljubljani od 1. maliga serpana (julija) se pričeli živinski somnji dvakrat na teden, to je vsako sredo in vsako saboto. Kraj za te som-nje je odločen na spodnih poljanah pred slad-kornico, kakor po navadi.
Živinorejci so povabljeni, de bi pogosto te somnje z živino obiskavali.
Mestna gosposka v Ljubljani 21. junija 1 85i.
Št. 774.	IZpiS	(120.) c i
iz sejnega zapisnika kupčijske in obertnijske zbornice za Krajnskol3. junija 1851.
Sejo odpre ob 4. popoldne predsednik zbornice, gospodKarl Lambert Lukmann.
1.	Tajnik zbornice prebere zapisnik seje 9. maja, ki se nepremenjen sprejme in po-terdi.
2.	Gospod predsednik prednaša naznanilo gospoda predstojnika kupčijske pripravnice, Ferdinanda Mahra, v kterem pove, zakaj da ne more že ponižane tirjatve za učence, ki drugod stanujejo, še bolj ponižati in toraj želji zbornice tabart ne more vstreči. Ker je zbornica le željo izrekla in ker so nasprotni vzroki važni, se to le k vednosti sprejme.
3.	Gospod Baumgartner govori v imenu tajnika o predlogu glede plačila začasnega službinega služabnika Kukovica, kise le k vednosti sprejme.
4.	Dopis gospoda deželnega poglavarja-zadevajoč zadeve tukajšnega društva nala-garjev. — Gospod Baugartner te zadeve, brez da bi kak predlog storil, razloži in nato gospod predsednik naznani, da se bode zadevajoči dopis mestni gosposki predložil.
5.	Dopis spodnjo-avstrijanskega obertniškega društva, zadevajoč stanje obertnije in kupčije v Ljubljani. — Se tajniku za vredenje in vradno opravilo izroči.
6.	Dopis kupčijske in obertnijske zbornice za Koroško — zadevajoč prošnjo mnozih naznanil glede opravilnega reda, tajništva i. t. d. Se tajniku za vradno opravilo izroči.
7.	Dopis visocega c. k. ministerstva kupčije, s kterim se zbornici naznani, da se na deržavne stroške noben poseben dopisavec ne more za Krajnsko v London poslati; vendar bo visoko ministerstvo, ako mu zbornica kakega dopisnika naznani, vse storilo, kar je poslanim obljubilo. Na predlog gospoda predsednika bodo tedaj v obertniji umnega gospoda Bišofa posestnika zverinjaka, ki se že tako misli v London podati, prašali, ako bi hotel to stopnjo prevzeti, da se zamore zbornica na ministerstvo obernuti.
8.	Tajnik prebere naznanilo obertniškega oddelka o ekspedicijah od 9. maja, ki se k vednosti sprejme.
Posebnih predlogov ni nobeden storil.
Kupčijska in obertnijska zbornica za krajnsko kronovino.
Ljubljana 19. junija 1851.
Lambert Carl Lukmann Dr. V. Klun predsednik.	tajnik.
Br.su. Razpis natečaja. C«*0i
Kod c. k. hervat.-slav. zemaljskog po-reznog ravnateljstva ima se privriemeno po-puniti miesto jednoga perovodja s godišnjom platjom od 700 for. i. 9. nadnevnim razredom.
Natiecatelji za ovo miesto trieba da uz obzir na naredbe zakona o biljegovini, slie-deče vlastitosti vierodostojno izkažu:
a)	dobu života;
b)	nauke pravo- i deržavoslovne, sver-šene s dobrim uspiehom;
c)	dosadanje zanimanje (zabavljanje);
d)	ostale znanosti, koje su si uz nauke prisvojili, — a medju njimi osobito onakove, koje se poreza tiču;
e)	bezprikornu čudorednost (blagona-ravnost), — i to trieba da oni, koji još do sad kod nikoje c. kr. javne oblasti služili nisu,
svoje bezporočno vladanje dovoljnimi i vie-rodostojnimi siedočbami dokažu;
f)	stalnu platju, koju su dosele iz deržavne blagajne ili koje druge javne zaklade dobivali, ili pako naznačenje, da takove uživali nisu;
g)	podpuno i saveršeno znanje niemač-koga i hervatskoga ili harem kojega drugoga ovomu verlo srodnoga slavjanskoga jezika, s vierodostojnim dokazom, da moiitelj u oba jezika ne samo govoriti, nego i pisati umie.
Natiecatelji, koji več u kakvoj c. kr. jav-noj službi stoje, iinaju molbenice prieko svojih poglavarah podnašati, a ovi če razviditi i protresti podneske i dokaze, te onda u pro-pratnom pismu isjaviti svoje mnienje o sposobnosti njihovoj za službu, koju traže.
Natiecatelji pako, koji neobnašaju nika-kove javne službe, imaju molbenice putem svoje miestne političke ili kotarske (podžu-panske) oblasti predavati.
Molbenice, koje se neposriedno, dakle mimoišavši ovdie propisani put c. k. zemalj-skomu poreznomu ravnateljstvu izruče, neče se u obzir uzeti, i povratit če se odinah natrag.
Natiečaj za tu službu razpisuje se time do l.serpnja 1851; po izmaku tog roka po-punit če se ovo miesto bez odvlake.
C. kr. zamaljsko porezno ravnateljstvo za Hervatsku i Slavoniu.
U Zagrebu 23. svibnja 1851.
Kappel.
ur.su. Razpis natečaja.
Kod c. kr. hervatsko-slavonskog porez-nog ravnateljstva popunit če se privriemeno u struci računarskoj sliedeča miesta:
1.	Miesto jednog ofFiciala za računarsku struku s godišnjom platjom od 700 for. i 11. nadnevnim razredom, zatim
2.	miesto jednog Assistenta s godišnjom platjom od 400 for. i 12. nadnevnim razredom.
Oni, koje žele zadobiti jedno od ovih miestah, imaju za svako miesto, koje uzlraže, posebnu molbenicu predati i s obzirom na biljegovni zakon, sliedeča vierodostojno dokazati:
a)	dobu života;
b)	sveršene nauke;
c)	dosadanje zanimanje;
d)	ostale znanosti, koje su si prisvojili, i medju tirni osobito one, koje se tiču blagaj-nicah, poreza i računarstva:
e)	bezprikornu moralnost, — i to trieba da oni, koji još do sad kod nijedne c. kr. javne oblasti služili nisu, svoje izverstno vladanje vierodostojnimi sviedočbami izkažu;
f)	stalnu platju, koju su do sad dobivali iz deržavne pieneznice ili koje druge javne zaklade, ili pako naznačenje, da takove uživali nisu;
g)	saveršeno znanje niemačkoga i hervatskoga ili drugoga kojega ovomu verlo srodnoga slavjanskoga jezika, uz dostovierni dokaz, da je moiitelj jednomu i drugomu od ovih jezikah toli u govoru, koli u pisanju podpunoma viešt.
Natiecatelji, koji včc jesu u kakvoj službi, imaju svoje molbenice putem svojih poglavarah predati, koji če jim podneske i dokaze razviditi i svoje mnienje izjaviti o sposobnosti prositelja za službu, koju traži, usuprol pako imaju molitelji, koji nisu u javnoj službi, molbenice svoje putem miestne političke ili kotarske (podžupanske) oblasti podnieti.
Molbenice, koje slignu neposriedno na c. kr. zemaljsko porezno ravnateljstvo, neče se u obzir uzeti, nego odmah natrag po-vratiti.
Natiečaj za ova miesta razpisuje se time do 1. serpnja 1851. godine, s toni opaz-kom, da če se odmah po izmaku ovog roka namiestjenje preduzcti.
C. kr. zemaljsko porezno ravnateljstvo za Hervatsku i Slavoniu.
1U Zagrebu 23. svibnja 1851.
Kappel.
Br-811- Razpis natečaja. C117-)1
C. k. hervatsko- slavonsko zemaljsko porezno ravnateljstvo sklono je primiti niekoliko perovodnih viežbenikah, i to nepodielivši jim predbiežno pripomoči.
Natiecatelje za ova miesta imaju, uz obzir na ustanovljenja obstoječeg zakona o biljegovini, vierodostojno dokazati:
a)	dobu života svoga;
b)	nauke pravo- i deržavoslovne, sveršene s dobrim uspiehom;
c)	zanimanje poslie izučenih naukah pa sve do sada;
d)	bezprikorno ponašanje;
e)	podpuno znanje niemačkoga i hervatskoga ili barem drugoga kojega ovomu verlo srodnoga slavjanskoga jezika s dosto-viernim dokazom, da je natiecatelj jednomu i drugomu od ovih jezikah ne samo glede govora, no i pisanja podpunoma viešt.
Natiecatelji za ova miesta imaju molbenice putem svoje miestne političke ili kotarske (podžupanske) oblasti tim večma podnašati, čim ce se sve molbenice, koje c. kr. zemaljskomu poreznomu ravnateljstvu neposriedno, dakle obišav naznačeni put, u ruke dodju, bez ikakvog obzira natrag opremati.
Natiečaj za ova miesta razpisuje se do pervoga serpnja 1851. s tom primiebom, da ce se, čim taj^rok izmine perovodni viežbe-nici primtfr.
C. k. zemaljsko porezno ravnateljstvo za Hervatsku i Slavoniu.
U Zagrebu 23. svibnja 1851.
Kappel.
št. 1909.	Oglas	C1180 1
CJ
C. k. okrajna sodnija Žužemperk da na znanje: de je ona po prošnji gosp. Matia Epih-a iz Poloma št. 10 zoper gosp. Franceta Tekaučič-a iz Hinje št. 20 zavolj dolžnih 195 gold. c. s. c. iz sodniške poravnave 4. dne kozaperska 1850 št. 1153 izpeljavno javno zdražbo privolila, pri kateri bota popred pod kerški farovš podložna polovica zemljovanja z pohištvam in en voz omenjeniga gosp. Franceta Tekaučič-a prodana; zemljovanje je cenjeno na 570 gold. in voz na 4 gold. Javna zdražba bo deržana v Hinjah 24. maliga serpana, 25. velkiga serpana in 22. kimovca vsak bart ob 9 uri dopoldne.
Ako ena ali druga reč pri pervi ali drugi zdražbi nebo za gor imenovano ceno ali draži prodana, bo pri tretji zdražbi to je 22. kimovca tudi pod ceno oddana. Zapisnik cenitbe, izpis iz javnih bukev in zdražbeni pogoji, po kterih ima kupčivic 60 gold. pred zdražbo vložiti, zamore vsak pregledati v navadnih uradniških urah pri ti sodniji.
C. k. okrajna sodnija žužemperk 6. rožnika 1851.
sodnik:
Laurič.
št l957- Oznanilo. C«»0 *
Visoko c. k. višje vodstvo za občenje je z razpisom od 12. t. m. št. 3300/P dovolilo Malle-pošto med Ljubljano in Novimmestom na vsakdanjo vožnjo na tako vižo pomnožiti, da bo razun zdaj obstoječe, na teden dvakratne Malle-pošte med Ljubljano in Karlov-ceni, tudi druge dni med tednom, t. j. v nedeljo, pondelik, torek, četertek in petek popoldne ob treh iz Ljubljane odrinula, v Novomesto 40 minut čez enajst dospela, in od tod vsak pondelik, sredo, petek in seboto o pol dvanajstih zvečer v Ljubljano šla in drugo jutro ob osmih tod dospela.
Kar se s tem s pristavkom sploh naznani, da se bodo te vožnje l.pr. m. julija začele.
C. k. poštno vodstvo.
Ljubljana 25. junija 1851.
Hoffmann, s. r.
----»fa^-