117 Letnik 46 (2023), št. 1 Ključne besede: plakat, digitalizacija gradiva, Zgodovinski arhiv na Ptuju Key-words: poster, digitisation of archival material, Historical Archives in Ptuj 1.04 Strokovni članek UDK 930.25:766(497.4Ptuj)"1916/2022" Prejeto: 3. 5. 2023 Ureditev zbirke plakatov v Zgodovinskem arhivu na Ptuju NATAŠA MAJERIČ KEKEC univ. dipl. zgodovinarka, arhivska svetovalka Zgodovinski arhiv na Ptuju, Vičava 5, SI-2250 Ptuj e-pošta: natasa.majeric@arhiv-ptuj.si Izvleček Članek obravnava ureditev in digitalizacijo Zbirke plakatov Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Velik del zbirke je bil prevzet ob nastanku arhiva v letu 1955 od Mestnega muzeja v Ptuju. Zbirka je bila prvič urejena in popisana leta 1980 ter nato dopolnjena v letih 2004 in 2021, ko je bila tudi digitalizirana zaradi lažje uporabe plakatov in varovanja teh pred poškodbami. Digitaliza- cija arhivskega gradiva je postala nepogrešljiv korak v ohranjanju zgodovin- ske dediščine in omogoča širši javnosti dostop do dragocenih virov. V članku so predstavljene koristi in izzivi v procesu digitalizacije ter njena izvedba. Poudarjena je tudi vloga digitalnih tehnologij pri ohranjanju zgodovine in spodbujanju raziskovanja ter izobraževanja v sodobnem digitalnem svetu. Abstract EDITING OF THE COLLECTION OF POSTERS IN THE HISTORICAL ARCHIVES IN PTUJ The article deals with the arrangement and digitisation of the Collection of posters from the Historical Archives in Ptuj. A large part of the collection was acquired from the City Museum in Ptuj when the archive was established in 1955. The collection was first arranged and described in 1980 and then accrued in 2004 and 2021, when it was also digitised to facilitate the use of posters and protect them from damage. The digitisation of archival material has become an indispensable step in the preservation of historical heritage and enables the general public to access valuable resources. The article dis- cusses the benefits and challenges of the digitisation process and its imple- mentation. It also emphasises the role of digital technologies in preserving history and promoting research and education in the modern digital world. 118 Nataša Majerič Kekec: Ureditev zbirke plakatov v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, str. 117–126 Kultura || Culture Plakat1 kot medij za najbolj raznoliko javnost Plakati so se v Sloveniji pojavili vsaj že konec 18. stoletja, o čemer tudi priča najstarejši ohranjeni gledališki plakat iz leta 1798, ki vabi na veseloigro Gostilniški politik, in ga hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju v Zbirki muzejskega društva Ptuj. Temeljni namen plakatov je bila potreba po sporočanju in komu- niciranju, medtem ko je mesto njegovega komuniciranja bila ulica, javni pro- stor. Plakat nagovarja, vabi, usmerja, opozarja, predstavlja, prepričuje.2 Ima pomembno družbeno vlogo in nosi odgovornost za sporočila, ki jih prinaša. Je medij komunikacije, ki želi doseči najširšo in najbolj raznoliko javnost, doseči vse mimoidoče. Je več kot le informacija, saj vpliva na javno mnenje, a hkrati je avtorsko oblikovan izdelek.3 Pri plakatu je danes bistven slikovni del, ki naredi sporočilo privlačno in hitro zapomljivo. Prvi plakati so bili oblikovno še skromni, večinoma zgolj tipo- grafski in redko okrašeni z ilustracijami.4 Fotografije s konca 19. stoletja kažejo, da so bila v mestih plakatna mesta, odrejene lokacije, kjer so smeli plakate tudi obesiti (običajno so bili to stebri, table ali izpostavljeni zidovi stavb). Prvi pla- kati so predstavljali uradna oznanila, razglase, odloke državne in lokalnih obla- sti, sledila so vabila na manifestacije in druge dogodke, veliko je bilo reklamnih sporočil, ki so vabila kupce po nakupih.5 Na razvoj plakatov so posredno vpli- vale ilustracije v periodičnem tisku in množična reprodukcija, ki je omogočila širjenje podob v široko dostopnih oblikah tiskanega gradiva.6 Predstavitev Zbirke plakatov Osnova Zbirke plakatov predstavljajo plakati, ki jih je zbiralo Muzejsko društvo na Ptuju in ki jih je ob nastanku Mestnega arhiva v Ptuju leta 1955 pre- dal Pokrajinski muzej v Ptuju. V zbirki so tudi plakati, ki ne spadajo v to kate- gorijo, saj ne obveščajo, ne vabijo in ne razglašajo (npr. plakat Grbi slovenskih občin), vendar so bili glede na obliko uvrščeni v zbirko. Zbirka je bila prevzeta v neurejenem stanju, količina in časovni okvir nastanka plakatov sta bila ob pre- vzemu nedoločljiva, medtem ko je bila urejena in popisana v letu 1980, nato se je dopolnjevala in se še zmeraj dopolnjuje. Ob prvem urejanju je bilo popisanih 396 plakatov. Eden od prvih in najpogostejših načinov za dopolnjevanje zbirke je bilo izvzemanje plakatov iz fondov ob njihovem urejanju (medtem se je v ar- hivskem popisu osnovnega fonda navedlo, da je bil plakat izvzet in priključen zbirki). To izvzemanje in priključevanje sta se izvajali zaradi priročnosti hra- njenja plakatov (tako so bili plakati poravnani in fizično primerno hranjeni – vendar se je ob urejanju spregledalo načelo prvotne ureditve in provenience, a je očitno prevladala skrb za njihovo fizično ohranitev kot upoštevanje načel, saj se s tem ni porušila interpretacija plakata). Večje skupine plakatov so tako bile izvzete iz fondov Glasbena šola Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuju, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Gledališče Ptuj, Planinsko društvo Ptuj, Zveza kulturnih organizacij Ptuj, zbirka Varia in Folklorno društvo Ptuj. Ob prvem urejanju in popisovanju zbirke so bili oblikovani posamezni sklopi (serije) glede na podobno vsebino ali ustvarjalca (volilni plakati, politični plakati, plakati iz časa druge svetovne vojne, plakati gledaliških predstav, plaka- 1 Plakat: https://fran.si/ (dostop: 10. 4. 2023). Plakat (tudi lepak) je večji list, pola papirja z ob- vestilom, vabilom, razglasom, pritrjena na javnem prostoru (z dodanimi likovnimi prvinami). 2 Požar: Stoletje plakata, str. 9–10. 3 Enciklopedija Slovenije, zv. 8, str. 369. 4 Požar: Stoletje plakata, str. 16. 5 Enciklopedija Slovenije, zv. 8, str. 369. 6 Požar: Stoletje plakata, str. 19. 119 Letnik 46 (2023), št. 1 ti glasbenih, kulturnih in športnih prireditev, hu- manitarnih, okoljevarstvenih in drugih dnevov ali dogodkov …). Plakati so bili vloženi v papirna- te ovoje, ki so bili izdelani v arhivu, medtem ko so bili ovoji odloženi v kovinske predalnike. Zbirka je po digitalizaciji in dopolnjeva- nju v letu 2021 dobila dokončno oblikovane se- rije plakatov: plakati iz obdobja druge svetovne vojne (264 plakatov), plakati sindikalnih prire- ditev (92 plakatov), plakati kulturnih prireditev (422 plakatov), plakati športnih prireditev (24 plakatov), gledaliških predstav (110 plakatov), politični – volilni plakati (181 plakatov), turistič- no propagandni plakati (18 plakatov), plakati s humanitarno (26 plakatov) in ekološko vsebino (štirje plakati), plakati kurentovanja (31 plaka- tov) in plakati posameznih ustvarjalcev: Glasbe- ne šole Ptuj (84 plakatov), Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož (119 plakatov), Folklornega društva Ptuj (28 plakatov), Planinskega društva Ptuj (19 plakatov), Galerije Drava (28 plakatov), Zveze so- cialistične mladine Ormož (10 plakatov) in pla- kati z različno vsebino, ki ne spadajo v nobeno izmed prej navedenih serij (103 plakati). Najsta- rejši plakat v zbirki je iz leta 1916, in sicer Raz- glas župana mesta Ptuj Josefa Orniga, s katerim mestna oblast poziva k podpisovanju četrtega vojnega posojila. Geografsko se plakati nanaša- jo predvsem na Štajersko (Ptuj, Ormož, Maribor z okolico in Celje), nekaj jih je iz drugih sloven- skih krajev in nekaj iz tujine (Hrvaška, Avstrija …). Zbirka se je ob urejanju v letu 2021 in nato še v letu 2023 dopolnila z novimi plakati, ki smo jih v arhiv prevzeli v zadnjih letih. Zbirka ima po zaključku popisovanja v marcu 2023 1.956 pla- katov. Najštevilčnejšo serijo plakatov predsta- vljajo plakati najrazličnejših kulturnih prireditev in zajemajo obdobje od leta 1919 do danes. Seri- ja vsebuje plakate razstav, prireditev Zgodovin- skega arhiva na Ptuju, razstav in prireditev dru- gih kulturnih institucij, praznovanj občinskega praznika Mestne občine Ptuj, koncertov zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla na Ptuju, prire- ditev društva izobražencev Viktorina Ptujskega, raznih koncertov, srečanj, praznovanj jubilejev institucij, krajev in dogodkov. Druga po številu je serija plakatov iz obdo- bja druge svetovne vojne in zajema plakate med leti 1941 in 1945. V vojnem obdobju je na zase- denem ozemlju nastajal plakat z mobilizacijsko, s kolaboracionistično in proti osvobodilnemu boju usmerjeno sporočilnostjo, zajeti so tudi razni razglasi in odredbe okupacijske oblasti, vabila na kulturne in športne prireditve, žal so med njimi tudi objave na smrt obsojenih talcev. Propagan- Najstarejši plakat v zbirki: Razglas župana mesta Ptuj Josefa Orniga za podpisovanje 4. vojnega posojila med 17. aprilom in 15. majem 1916 (Vir: SI_ZAP/0097, ovoj 64, št. 1161) 120 Nataša Majerič Kekec: Ureditev zbirke plakatov v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, str. 117–126 Kultura || Culture dni plakati okupatorja so uporabljali sporočilno vrednost simbolov s čim manj besedila (običajno le en stavek), ki je bilo populistično in čustveno, z nazornimi ilustracijami in barvnim tiskom. Na- cistična propaganda je bila vizualno dodelana in vsebinsko načrtovana ter je vzbujala zanimanje. Iz prvega vojnega leta so predvsem razglasi in odredbe oblasti, v letu 1942 se razglasom pri- družijo seznami ustreljenih talcev, v letu 1943 se pojavijo vabila na razne prireditve, precej propa- gandnih plakatov je brez letnice izdaje. Med številčnejše serije plakatov spadajo tudi volilno politični plakati, katerih nastanek sega v leto 1947, medtem ko je glavnina plaka- tov iz osemdesetih let in vse do danes. Plakati so imeli namen obveščanja o kongresih, zborova- njih, manifestacijah, volitvah, o prvih demokra- tičnih volitvah v letu 1990, hranjeni so tudi pla- kati kandidatov na lokalnih in državnih volitvah, na katerih so običajno predstavljene fotografije kandidatov. Tudi gledališki plakati so v zbirki plakatov ohranjeni v večjem številu in zajemajo plakate od leta 1951 do danes. V seriji so predvsem plakati gledaliških predstav Delavsko prosvetnega dru- štva Svoboda Ptuj, ostali plakati so gostovanja drugih gledališč na Ptuju. Gledališki plakat govo- ri o predstavi, njenih ustvarjalcih in tudi o avtorju plakata. Plakat skoraj vedno nastaja vzporedno s predstavo in je tako odsev ali odtis avtorskega branja gledališke igre oziroma režiserjeve vizije predstave, ki mora izpostaviti značilnosti gledali- ške umetnine. Je neke vrste okno, skozi katerega se vidi v predstavo in v nas (morda) budi željo, da bi stopili skozenj.7 Pri oblikovanju gledaliških plakatov amaterskih gledaliških skupin, med ka- tere je spadala gledališka skupina Delavsko pro- svetnega društva Svoboda Ptuj in kasneje Teatra III na Ptuju, seveda ni bilo denarja za najemanje znanih grafičnih oblikovalcev. Gledališki plakati so vse do osemdesetih let brez ilustracij, zgolj tipografski, z navedenimi podatki o sodelujočih pri predstavi, kje bo predstava potekala in kdaj. Dodani so še podatki, ali gre za krstno uprizori- tev, premiero ali reprizo. Več umetniške domi- šljije si je dovolila - izrazila gledališka skupina Teater III (ki je delovala je v okviru Delavsko pro- svetnega društva Svoboda Ptuj) in se je pri obli- kovanju plakatov obrnila po pomoč k Ptujčanom, ljubiteljskim risarjem in oblikovalcem, včasih so izdelavo plakata prepustili domišljiji in umetni- škemu ustvarjanju kar sodelujočim igralcem pri predstavi (predvsem so bili to srednješolci). Pla- 7 Bernik: Slovenski gledališki plakat, str. 4. Plakat predstave DPD Svobode Gledališča Ptuj, Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, režija Branka Bezeljak (Vir: SI_ZAP/0097, ov. 53, št. 924) 121 Letnik 46 (2023), št. 1 kati gledališke skupine Teater III so vzbujali v lokalnem okolju precej razburje- nja in pozornosti. Načini pridobivanja plakatov Zbirka se je dopolnjevala nesistematično (priložnostna darila, izvzema- nje iz drugih fondov), dokler nismo po letu 2005 navezali stika s Turistično in- formativnim centrom Ptuj, ki je plakate prireditev prejemal od organizatorjev prireditev z namenom, da bi jih nalepili v svojih prostorih. Ta naveza je trajala dobrih deset let, ko se je zaključila, ker TIC Ptuj ni več prejemal in lepil plakatov v svojih prostorih. Čez nekaj časa smo navezali stik s Komunalnim podjetjem Ptuj, ki je zadolženo za lepljenje plakatov na javnih mestih. Ta praksa pridobi- vanja plakatov se je obdržala do danes. Podjetje shrani po en primer plakata, ki ga dobi od organizatorjev prireditev in dogodkov. Prevzem plakatov se opravi enkrat do dvakrat na leto, medtem ko se mikro valorizacija nato opravi v arhivu (izbor prireditev, ki se arhivirajo). Zbirajo se plakati kulturnih, športnih, glas- benih prireditev, politični plakati ter plakati drugih pomembnih dogodkov na Ptuju in okolici. V času parlamentarnih in lokalnih volitev arhivistka prosi za po- moč pri zbiranju plakatov sorodnike in prijatelje iz sosednjih občin na področju Upravne enote Ptuj in Ormož, saj v posameznih občinah za lepljenje teh skrbijo člani strank kar sami in tega zanje ne opravi nobena služba. Plakati se po koncu volitev odstranijo s panojev, namenjenih lepljenju plakatov. Na ta način se ne zbere veliko plakatov. Težave pri rokovanju s plakati Ker se je pri rokovanju s plakati izkazalo, da je prvotna ureditev neprak- tična in možnost poškodb na gradivu velika, je bila sprejeta odločitev za digita- lizacijo celotne zbirke, s čimer sta se omogočili večja zaščita in bolj praktična oblika hranjenja plakatov. Ob tem sta se pojavila dva predloga za njihovo zaščito in lažjo uporabo, in sicer premestitev plakatov v nove trdnejše ovoje (iz trde lepenke) in njihova digitalizacija, kar se je tudi izvedlo v letu 2021. Urejanje in popisovanje zbirke Ob prvem urejanju v letu 1980 je vsak plakat dobil zaporedno številko, medtem ko so bili plakati podobne vsebine ali istega ustvarjalca združeni v ovoj. Plakati s podobno vsebino so bili ob naslednjih dopolnjevanjih zbirke uvrščeni v nove ovoje. Na ta način so se serije (ovoji) s podobno vsebino začele ponavljati. Ob urejanju in dopolnjevanju zbirke v letu 2021 je bilo preverjenih vseh 1.160 plakatov (ali so oštevilčeni in ali so na pravem mestu v ovoju), istočasno je bil dopolnjen arhivski popis (naslovi plakatov iz obdobja okupacije so bili še v tujem jeziku in jih je bilo treba prevesti v slovenski jezik, pri drugih je bilo treba dopolniti, popraviti naslov). Plakati so imeli na hrbtni strani zaporedno številko in številko ovoja. Prvotna številka ovoja se ob preverjanju ni spreminjala, saj bi z njenim spreminjanjem podaljševali (mogoče po nepotrebnem?) urejanje gra- diva. Iz zbirke so bili tudi izločeni multiplikati (ponekod je bilo tudi do deset izvodov) tako, da so se pustili plakati do leta 1945 v štirih izvodih, medtem ko so plakati po letu 1945 ohranjeni največ v treh izvodih. Zadnje dejanje novega preurejanja zbirke je bilo vlaganje ovojev (serij) v nove, trše ovoje, ki smo jih naredili v arhivu. Ker so ti ovoji iz trde lepenke, bi zamenjava vseh ovojev ko- ličinsko precej povečala obseg zbirke. Da bi se temu izognili, smo vložili v nov 122 Nataša Majerič Kekec: Ureditev zbirke plakatov v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, str. 117–126 Kultura || Culture trši ovoj več manjših ovojev (glede na število plakatov v posameznem ovoju). Posamezni ovoji so odloženi v predale v predalnikih, ki predstavljajo v popisu tehnično enoto. Ob popisovanju v programu scopeArchiv so se oblikovale posamezne se- rije (glede na vsebino ali ustvarjalca gradiva). S tem načinom je možno pregle- dati zbirko na »hitro« v primerjavi s popisom po vrstnem redu. Seveda si lahko raziskovalec pri iskanju pomaga tudi s ključnimi besedami, saj vseh plakatov ni bilo mogoče razvrstiti po vsebini v posamezne serije. Pri popisovanju posameznih plakatov v okviru posamezne serije ali pod- serije se je upošteval čas nastanka. Pri dopolnjevanju arhivskega popisa v pro- gramu scopeArchiv lahko popisno enoto – plakat priključimo k seriji glede na čas nastanka v okviru posamezne serije (slabost tega načina je preštevilčenju signatur, medtem ko je dobra stran serija, urejena glede na čas nastanka) ali plakat priključimo k seriji po vrstnem redu ne glede na čas nastanka (s tem se izognemo preštevilčenju, vendar nimamo več urejene serije po času nastanka). Digitalizacija plakatov Digitalizacija omogoča večje materialno varstvo in posledično boljše ohranjanje arhivskega gradiva. Fizični dokumenti so pri njihovi uporabi izpo- stavljeni tveganju poškodb, izginotju ali uničenju zaradi naravnih nesreč, obra- be ali človeške napake. Z ustrezno digitalno shrambo in varnostnimi kopijami je mogoče zagotoviti dolgoročno ohranjanje arhivskih dokumentov. Digitalizacija zahteva, da plakat fizično zajamemo ali skeniramo. Prvi izziv pri digitalizaciji plakatov predstavlja predvsem njihova velikost. Plakati so običajno večjih dimenzij (vse do A0 oziroma B0), največji plakat v zbirki je na primer dimenzije 96*68 cm. Pri tem se lahko srečamo s težavami, kot so omejeni prostori za skeniranje ali prilagajanje velikosti plakata digitalne- mu formatu. Ena od rešitev je uporaba visokokakovostnega optičnega bralnika, fotografiranje plakata z visokoresolucijsko kamero ali digitalizacija s ploskov- nim optičnim bralnikom večjega formata (za dimenzije A0). V to kategorijo izzi- vov spadata tudi fizično stanje in občutljivost plakatov, kar posledično zahteva- ta previdno ravnanje med postopkom digitalizacije. Drugi izziv predstavlja ohranjanje kakovosti. Plakati pogosto vsebujejo podrobnosti, barve in teksturo, ki jih je treba ustrezno ohraniti pri digitalizaciji. Pomembno je, da uporabimo ustrezno opremo in nastavitve za zajemanje viso- ke ločljivosti in barvnih nians. Prav tako je treba uporabiti primerno program- sko opremo za obdelavo slik, ki ohranja čim več podrobnosti. Pri digitalizaciji plakatov predstavljata izziv tudi shranjevanje in upravlja- nje digitalizatov. Digitalizirani plakati zavzemajo veliko prostora na trdem disku ali strežniku. Pomembno je, da uporabljamo učinkovite metode shranjevanja in organizacije ali specializiranih programov za upravljanje digitalnih zbirk, da bi bile digitalne kopije preprosto dostopne. Ker Zgodovinski arhiv na Ptuju še nima sprejetih notranjih pravil, v kate- rih bi bilo natančno naveden postopek digitaliziranja arhivskega gradiva, smo za osnovo digitalizacije Zbirke plakatov uporabili Pravilnik o enotnih tehnolo- ških zahtevah.8 38. člen Pravilnika o enotnih tehnoloških zahtevah določa dejavnosti, ki jih je treba izvesti ob pretvorbi in zajemu dokumentarnega in arhivskega gradi- va, izvirno nastalega v fizični obliki. Postopka pretvorbe in zajema dokumentar- nega in arhivskega gradiva, izvirno nastalega v fizični ali analogni obliki (digita- lizacija), vključujeta najmanj: 8 Pravilnik o enotnih tehnoloških zahtevah. V: Uradni list RS, št. 111/2020. 123 Letnik 46 (2023), št. 1 1. merila za izbiro gradiva ob upoštevanju velikosti gradiva, njegove ohra- njenosti, količine in pogostosti uporabe; 2. pregled gradiva; 3. evidentiranje vseh enot dokumentarnega in arhivskega gradiva, ne glede na obliko ali nosilec zapisa, nastanek in druge tehnološke značilnosti; 4. pripravo gradiva, ki obsega: a) zlaganje po vrstnem redu, oštevilčenje strani oziroma preverjanje šte- vilčenja, b) čiščenje, odstranjevanje sponk, lepilnih trakov, c) restavratorske posege (če so potrebni), d) razvrščanje (vsebinsko, kronološko, po serijah), e) pripravo tehničnih navodil za digitalizacijo (kontrolni seznam), f) transkripcijo nečitljivega besedila (če je mogoča), g) pripravo metapodatkov in podatkovnega ovitka; 5. pravilno pretvorbo ter zajem vsebine dokumentarnega in arhivskega gra- diva v digitalno obliko, ki: a) obsega vse ključne vsebinske podatke, b) zajema ali ustvari vse potrebne metapodatke, vključno s podatki, ki za- gotavljajo celovitost (neokrnjenost vsebine), avtentičnost (dokazljiva povezanost reprodukcij z vsebino izvirnega dokumentarnega in arhi- vskega gradiva in njegovim izvorom) in uporabnost gradiva (omogo- čanje popolne interpretacije podatkov kot smiselne informacije z mo- žnostjo identifikacije enot gradiva), ter omogoči strogo nadzorovano in dokumentirano dodajanje teh podatkov, c) obsega dodane vsebinske in tehnične metapodatke, ki so posebej in jasno ločeni, shranjeni in drugače označeni od izvirnih podatkov, ter vse pomembne opombe in podatke o postopku zajema in izvirnikih; 6. postopek digitalizacije, s katerim se zagotovijo: a) digitalizati z najmanj 300 dpi, b) digitalizati z najmanj 600 dpi za gradivo, ki je manjše od A6 (148 x 105 mm) ali ima velikost pisave enako ali manjšo od 5 pt, c) digitalizati z najmanj 600 dpi za slikovno gradivo, d) glede na vrsto digitalizacije barvna globina 8 bitov za sivinski digitali- zat in barvna globina 24 bitov za barvni digitalizat, e) formati digitalizatov za dolgoročno e-hrambo, ki jih državni arhiv ob- javlja na svoji spletni strani, f) digitalizati najmanj v ciljni resoluciji in ne ustvarjeni z interpolacijo, g) digitalizati, ki se jim pri pretvorbi v formate za dolgoročno hrambo ne zmanjša resolucija; 7. samodejno ali ročno kontrolo pravilne digitalizacije za odpravo napak ali odstopanj; 8. evidentiranje digitaliziranega gradiva ter 9. hrambo zadostnega obsega dokumentacije, ki dokazuje, da uporabljena orodja, metode in postopki digitalizacije zagotavljajo zanesljiv zajem v di- gitalno obliko. Za digitalizacijo Zbirke plakatov smo se odločili zaradi njihovega mate- rialnega varstva in možnosti hitrejšega pregledovanja plakatov v Virtualni ar- hivski čitalnici. Ker arhiv nima digitalnega optičnega bralnika, primernega za digitalizacijo tako velikih formatov, kot so največji plakati, jih je bilo treba fo- tografirati. Postopek digitalizacije Zbirke plakatov smo opravili v lastni režiji z digitalnim aparatom Nikon D850, ki ima 45.7MP BSI CMOS senzor z možnostjo konverzije iz NEF-formata zapisa v TIFF-format. Za uspešno fotografiranje je treba plakate najprej pripraviti. Plakat mora biti čim bolj raven in brez gub, saj te lahko vplivajo na kakovost posnetka. Plaka- te smo kar nekaj tednov ravnali z obtežitvijo. Za boljšo stabilnost je priporočljivo 124 Nataša Majerič Kekec: Ureditev zbirke plakatov v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, str. 117–126 Kultura || Culture uporabiti stativ za fotoaparat. Pri fotografiranju je pomembno doseči enakomerno in nevtralno osvetlitev plakata. Idealno je uporabiti osvetlitev, ki preprečuje bleščanje in odseve, kar lahko dose- žemo z uporabo luči pod kotom ali s polarizacijo filtrov. Natančno fokusiranje je ključno za prido- bitev ostre slike. Uporabiti je treba funkcijo ročnega ostre- nja in preveriti, ali je plakat jasno viden na zaslo- nu ali iskalu fotoaparata. Ko je fotoaparat pravil- no postavljen, izvedemo snemanje. Za najboljše rezultate je treba uporabiti čim nižjo ISO-vre- dnost, kar zmanjša digitalni šum. Plakati prav zaradi velikosti pogosto utrpi- jo poškodbe, kot so zbledela barva, raztrganine ali umazanija. Pri digitalizaciji je mogoče te po- škodbe odpraviti z uporabo računalniškega re- tuširanja in obnavljanja slik, vendar tega nismo naredili. Raztrganine smo popravili, jih zalepili s papirnatim lepilnim trakom, namenjenim leplje- nju knjig in dokumentov (podjetja Neschen). Obdelava slik, kot so korekcija osvetlitve, barvna prilagoditev, odpravljanje napak ali di- gitalna restavracija, je ključna za dosego visoke kakovosti digitaliziranih dokumentov. Pri fotografiranju je bila uporabljena tri- točkovna osvetlitev za zagotavljanje idealnih sve- tilnih pogojev. Vsak posnetek je bilo treba nakna- dno obdelati, izvedena je bila izravnava beline in barvna korekcija s pomočjo tablice XRITE color checker, izvedeni so bili izravnava popačenja leč, izrez objekta (plakata) in popravek perspektive. Fotografije so hranjene v TIFF-formatu 400 dpi (pravilnik9 govori o najmanj 300 dpi), istočasno so bile izdelane tudi ogledne kopije v JPG-forma- tu zapisa 300 dpi. Ogledne kopije so bile doda- ne na SAJS-repozitorij in povezane z ustreznimi popisnimi enotami v programu scopeArchive. Posnetki so tudi javno objavljeni v Virtualni ar- hivski čitalnici. Velikost digitalnih posnetkov oglednih ko- pij JPG-formata je 10,3 GB, medtem ko je velikost TIFF-formatov 62,4 GB. Zaradi visokih stroškov hranjenja TIFF-formatov na strežniških diskih smo se odločili te hraniti na zunanjem disku, saj strežniško diskovno polje ni edini dejavnik omejevanja hrambe TIFF-formatov. Sem mora- mo prišteti še izdelavo inkrementalnih dnevnih, tedenskih in mesečnih varnostnih kopij, kar bi posledično pomenilo višanje stroškov tudi na se- gmentu varnostnega kopiranja. Oznaka datoteke se ujema s signaturo ustrezne popisne enote. Za 9 Pravilnik o enotnih tehnoloških zahtevah. V: Uradni list RS, št. 111/2020, 6. odstavek 38. člena. Zgodovinsko društvo v Ptuju vabi na Veliko kurentovanje 27. februarja na Ptuju (Vir: SI_ZAP/0097, št. ovoja 33, št. plakata 482) 125 Letnik 46 (2023), št. 1 uporabo vodnega žiga se nismo odločili, saj so digitalizati kompresirani in jih uporabniki težje uporabijo v komercialne namene. Vodne žige tako uporabljamo le pri digitaliziranju razglednic in fotografijah. Vendar bi lahko vodni žig uvedli v okviru virtualne arhivske čitalnice, pri čemer bi se vodni žig ustrezne arhivske institucije samodejno generiral glede na oznako v signaturi popisne enote. Digi- talizacija (fotografiranje) zbirke se bo ob novih prevzemih nadaljevala. Izzivi za naprej Tako urejena zbirka je pregledna in zaščitena pred nadaljnjim morebi- tnim poškodovanjem zaradi prepogoste uporabe. Dopolnjevanje zbirke se na- daljuje na opisana načina. Ker tudi v drugih fondih najdemo kar precej plakatov, bi bilo tudi te smi- selno (če še niso) poravnati in fotografirati, da se bodo lažje uporabljali in zašči- tili. Plakati, ki so v posameznih fondih, se iz fonda več ne izvzemajo in dodajajo v Zbirko plakatov, vendar jih zaradi materialnega varstva ločimo, vložimo v ovoj in odložimo v predalnik. Slabost takšne ureditve je, da je gradivo enega fonda ali zbirke na dveh lokacijah, vendar z dobrimi evidencami in s popisi lokacij tehnič- nih in popisnih enot v programu scopeArchiv, to uspešno rešujemo. Če se ob urejanju posameznega fonda ali zbirke najde plakat, ki spada po načelu provenience k drugemu fondu, tak plakat izločimo iz tega prvotnega fonda in ga priključimo k fondu, h kateremu spada glede na ustvarjalca, ali v Zbirko plakatov. ARHIVSKI VIRI Zgodovinski arhiv na Ptuju • SI_ZAP/0097, Zbirka plakatov. LITERATURA Bernik, Stane: Slovenski gledališki plakat. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2000. Drozg, Tomaž: Ni nam vseeno, v kakšni družbi živimo. V: Plaktivat, plakat, ki spre- minja družbo (ur. Zala Velkavrh). Ljubljana: Tam-tam inštitut, 2019. Enciklopedija Slovenije, zv. 8. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994. Požar, Cvetka: Stoletje plakata. Plakat 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, 2015. ZAKONODAJA Pravilnik o enotnih tehnoloških zahtevah za zajem in hrambo gradiva v digitalni obliki. V: Uradni list RS, št. 118/2020. INTERNETNI VIRI Plakat: https://fran.si/ (dostop: 10. 4. 2023). VIRI IN LITERATURA 126 Nataša Majerič Kekec: Ureditev zbirke plakatov v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, str. 117–126 Kultura || Culture EDITING OF THE COLLECTION OF POSTERS IN THE HISTORICAL ARCHIVES IN PTUJ The Collection of posters of the Historical Archives in Ptuj includes vari- ous posters from the period from 1916 until 2022. There is a need for stronger material protection and, consequently, additional safeguarding when using the posters because some of them are made of thin paper and many of them are also large in format. The main purpose is to protect them from accidental damage when they are taken out and returned to the technical units (folders). This is most easily and effectively achieved by digitising the material. When arranging the collection, it was first necessary to review the posters, add or correct the ti- tles, photograph the posters, insert the posters into new folders made of harder cardboard, and finally describe them in the scopeArchiv programme. Also, the collection was accrued with new posters acquired in the last decade and a half. In the scopeArchiv programme, it is possible to view a preview copy of an indi- vidual poster. We managed to protect sensitive archival material from further accidental damage through digitisation. The digitisation of archival material plays an important role in the preservation of history and enables the general public to access valuable resources. With proper planning, implementation, and adherence to the rules, it is possible to achieve high-quality digital copies of archival material, which are essential for promoting research, education, and the preservation of historical heritage in the digital age. A suitable approach to digitisation can help us connect the past to the present and provide more people with a deeper grasp of our history. Additionally, digitisation facilitates the sharing and exchange of knowledge. Digital archival material can be easily shared using online platforms, social networks or specialized archival portals. This promotes teamwork among researchers, teachers, students, and the gen- eral public and enables a richer and more connected exchange of knowledge. SUMMARY