Leto IX. V Ljubljani, dne 30. julija 1914. tv. K. ruiucjuu bkiiuii Pras. 3//Z......191^ um T U h r tŽ mitt St. 23. NARODNI LIST I/.haja v.saK četrtek; ako je ta dan praznik, a dan poprej. Vse pošiljatve, (dopisi in reklamacije, vprašan a itd.) jt: pošiljati n;i naslov: ...\ar»rinl Mul." v Cel|n. R trt let* 1 K Za Ameriko in druge dežele nn letu 5 K 60 v. Naročnina se vplačuje vn.iprej P»«ai»ezm> Alcvltkn sune 1"» tiuarjev. Oglaii se n čunijo p.> 16 vinarjev ena petit vrst.'. — Pri večkratnih Obiavflll znaten k pust pO dogovoru. Pristojbine za oglase ic plačevati po po*ti na naslov: ,,Narodni Li-I>» v Celju. »Vojna s Srbijo". Pred vojno. V Celju, 28. julija. Po balkanski vojni smo mislili, da se razmere med našo državo in balkanskimi sosedi utrdijo. Mislili smo, da bode osobito naša bližnja soseda Srbija stremila pred vsem za po-vzdigo velikih svojih novoosvojenih zemelj Prišlo je drugače. V Srbiji so prenapeti ljudje bili tudi po- balkanski vojni na delu zoper našo državo, zoper notranji mir in red v naših južnih deželah. Preiskava o zločinskem atentatu na našega prestolonaslednika v Sarajevu je pokazala, da so vedeli zanj in da so ga celo pomagali pripravljati ljudje, ki zavzemajo v srbski armadi odlična mesta. Kaj tacega ne more trpeti nobena država od svojih sosedov. In Avstrija je bila konečno prisiljena napeti proti Srbiji ostre strune. Prvič zaradi dogodkov v Sarajevu, drugič pa tudi zaradi tega, da se enkrat za vselej sčisti naše razmerje do Srbije, da bo konec večnega vznemirjanja in kriz, ki nalagajo vsem avstrijskim državljanom velika bremena. Naloga je sedaj vsega slovenskega naroda, da stoji z vsemi silami za Avstrijo in njenim vladarjem. Jasno je, da je Srbijo prijela obsojanja in kazni vredna trma, jasno je, da so jo vojni hujskači privedli na rob strašneera prepada. Mi smo bili in smo gotovo zvesti Slovani in obžalujemo strašno zmoto, v katero so srbski narod zapeljali brezvestni ljudje. Ali najprej se zavedamo' vzvišenih dolžnosti, ki jih imamo do države, v kateri živimo, in do našega svetlega vladarja. Njegove tuge in skrbi so tudi naše. Mi se ne obotavljamo noben trenotek s celim srcem zastopati in braniti mir in nedotakljivost naše avstrijske domovine. Ko smo prebrali ultimatum Srbiji, ko smo dali na tisoče najboljših svojih sinov domovini na razpolago, smo se trdno zavedali, da je pravica in božja pomoč z nami. Naj nas dovede do častne zmage! V naslednjem bodemo skušali podati kratek potek dogodkov od zadnjega četrtka sem. Avstrijske zahteve napram Srbiji. — Kaj je dognala preiskava o sarajevskem atentatu. V četrtek ob 6. uri je podal avstro-ogrski poslanik pl. Giessl v Belgradu srbskemu ministru Pačuju avstrijsko' noto. V tej noti se je uvodoma naglašalo, da je srbska vlada po anek-siji Bosne in Hercegovine izjavila, da s tem proglašenjem Bosne in Hercegovine za avstrij-sko-ogrski dedni pokrajini njene pravice nikakor niso prikrajšane. Ob enem se je Srbija takrat zavezala, da bo spremenila smer svoje politike napram Avstro-ogrski in živela z nami vbodoče v prijateljskem razmerju. Zgodovina zadnjih let pa je dokazala, da je srbska vlada kljub tej obljubi trpela v Srbiji protiavstrijsko agitacijo, trpela nekaznovano vse šuntanje časopisja in pripuščala društva, ki so terorizirala, morila in povzročala atentate. Srbska vlada je tudi mirno gledala, da je srbsko časopisje poveličevalo atentat. Ničesar ni podvzela proti uradnikom in oficirjem, ki so se propagande udeleževali in ki so bili udeleženi pri atentatu. Radi tega je avstro-ogrska vlada prisiljena od srbske vlade zahtevati uradne izjave, da obsoja protiavstrijsko propagando, da bo propagando, ki ima namen odtrgati del avstrijskih dežel od monarhije, preprečila in zatrla. Avstrijska vlada zahteva, da priobči srbski uradni list 26. julija sledečo izjavo: Srbska vlada obsoja proti Avstro-Ogrski naperjeno propagando-, ki ima za cilj odtrgati od monarhije del dežela. Srbska vlada opozori vse oficirje, uradnike, in prebivalstvo, da bo v prihodnje z vso strogostjo nastopala proti onim, ki se bodo propagande udeleževali. Razven tega bo izdal kralj dnevno povelje na armado. Zavezuje se, da prepreči one publikacije, ki bodo ščuvale in zaničevale. Srbska vlada bo razpustila »Narodno obrano«. In v prihodnje ne dovoli, da bi se pod kakšno drugo formo ta društva obnovila. Sr~ - vlada bo brez obotavljanja takoj po svojih šolah in učiliščih odstranila vse sestavke, ki gojijo protiavstrijsko propagando'. Srbska vlada odstrani vse oficirje, ki so propagande krivi in njihova imena objavi avstrijski vladi. Srbska vlada dovoli, da se bodo organi avstrijske vlade udeleževali zatiranja vseh proti teritorijalni nedotakljivosti avstrijskih dežel naperjenih činiteljev. Srbska vlada pripusti, da se sodnih obravnav proti udeležencem sarajevskega kom plota udeležijo tudi zastopniki avstro-ogrski. Avstrijska vlada zahteva aretacijo majorja Tankosiča in nekega Ciganoviča. Imajo se končno ukreniti vsi potrebni koraki, da se prepreči utihotapljanje orožja in eksplozivnih snovi. Srbska vlada ima dati odgovor 25. julija ob 6. uri popoldne. Spis o rezultatih v Sarajevu, v kolikor se nanašajo na funkcijonarje, imenovane v točkah 7 in 8., je bil priložen tej noti. V prilogi k tej noti, o kateri je avstro-ogr-sko zunanje ministrstvo obvestilo vse evropej-ske velesile, se je izvajalo sledeče: Pri sodiščih v Sarajevu proti Gavrilu Prinčipu in tovarišem- zaradi dne 28. junija t. 1. storjenega zavratnega umora, oziroma zaradi sokrivde tekoča kazenska preiskava je doslej dognala: 1. Načrt, umoriti nadvojvodo Frana Ferdinanda ob njegovem bivanju v Sarajevu, je bil narejen v Belgradu od Gavrila Prinčipa, Nedeljka Čabrinoviča, nekega Milana Ciganoviča in Trifka Grabeša s pomočjo majorja Voja Tankoviča. 2. Šest bomb in štiri brow-ning-pištole z municijo vred, ki so jih zločinci rabili kot orodje, sta preskrbela neki Milan Ci-ganovič in major Voja Tankošič ter jih dala v Belgradu Prinčipu, Čabrinoviču in Grabešu. 3. Bombe so ročne granate, k izvirajo iz orož- nega skladišča srbske armade v Kragujevcu. 4. Da se zajamči, da se atentat posreči, je Ciga-novič podučil Prinčipa. Čabrinoviča in Grabeša, kako je ravnati z granatami ter je v nekem gozdu zraven strelišča v Topčideru pod-učeval Prinčipa in Grabeša v streljanju z brow-ninoom. 5. Da se omogoči Prinčipu, Čabrinoviču in Grabešu prehod čez bosansko-hercegovin-sko mejo in vtihotapljenje orožja, je Cigano-vič organiziral popolnoma tajen sistem transporta. Prihod zločincev in orožja v Bosno in Hercegovino, so obmejni stotniki v Šabacu (Rade Popovič) in v Lukvici, ter carinski uslužbenec Radivoj Grbič v Lovnici s pomočjo več drugih oseb izvršili. Kaj so rekli dunajski uradni krogi k tej noti? Fremdenblatt« (časopis našega zunanjega ministrstva) je priobčil v četrtek 23. julija k avstro-ogrski noti, ki je bila oddana v Belgradu, sledeče pojasnilo: »Dogodki so dovedli do tega, da je došlo naše razmerje nasproti Srbiji do resne izpre-membe. Ni stanu v obširni naši monarhji, ki bi ne želel, da bi z vsemi svojimi sosedi, tudi s Srbijo, živeli v prijaznem sporazumu. Tudi izročilom in bistvu naše politike bi odgovarjalo, da bi gojili prijazne razmere nasproti tej deželi, ki je z nami z več interesi zvezana. Kakor so se dogodki v Srbiji razvili, pa nam je to onemogočeno. Srbija koraka v smeri, ki je dovedla že ponovno do konfliktov. Nam sovražne tendence so tam zadobile popolno premoč in so vedno bolj napredovale v strasti in v brezobzirnosti. Napad v Sarajevu, ki je prepojil Avstro^-Ogrsko z žalostjo in z ogorčenjem, je uspeh dušne smeri, ki je postala v Srbiji mogočna, in je sad večletne agitacije. Odkril je celemu svetu, kakšne nevarnosti nam groze, in nam je pokazal nujno potrebo, da moramo za vsako ceno ustvariti mir in varnost. Avstro-ogrski poslanik v Belgradu je danes srbski vladi naznanil zahteve, ki smo jih morali staviti. Zahteve so delo dolgega in skrbnega premišljevanja in ne gredo črez stvari, ki so neobhodnopotrebne. Take kakršne so, moramo na njih vztrajati, ker gre za to, da uničimo podzemske mine, ki se kopljejo iz Srbije v srce naših jugoslovanskih ozemelj. Pred pragom naše hiše so pod vplivom velesrbske misli nastale razmere ki jih ne moremo več dopustiti. Srbija se je pokrila z mrežo društev, ki pod .pretvezo, da zasledujejo kulturne smotre, povsod v deželi prepovedujejo sovraštvo proti nam. Av-stro-Ogrska se predstavlja kot mučitelj Jugoslovanov, vojska za odrešenje, kakor pravijo, zatirancev, se slavi kot sveta dolžnost, mladina se zaklinja, da imej vedno v spominu, da je Av-stro-Ogrska sovražnica srbskega naroda. Emi-sarji se pošiljajo v Bosno, Hercegovino in na Hrvaško, da zapeljujejo prebivalstvo k odpadu Podružnica ljubljanske kreditne banke v Celju. Delniška glavnica 8 miljonov kron. Rezervni zaklad čez 1 milj on kron. ===== Centrala v Ljubljani, podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorica. = Eskomptira menice pod najkulantnejim! pogoji. — Otvarja tekoče in čekovne račune. — Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga brez odpovedi po 4 °/o. — Večje vloge na tekočem računu proti odpovedi obrestuje po 4 V/o od dne vloge do dne dviga. — Prodaja srečke na obroke kakor tudi promese za vsa žrebanja. in da napovedujejo, da se kmalu s srbskim kraljestvom združijo. Srbske vlade niso, dasi so to izrecno obljubile, ničesar storile, da to gibanje ustavijo. Njih mlačnost se je smatrala za tiho pritrditev. Kar se je zgodilo, se je zgodilo le navidezno', prejkoslej vodijo ta drzni ton osebe na visokih vojaških mestih ali pa profesorji in učitelji v državni službi. Medtem ko eni mislijo, da svoj smoter dosežejo z zvezami in z vojskami, razširjajo drugi prepričanje, da se mora pred di-plomatično in vojaško razviti teroristična in revolucijonarna akcija. Dogodek v Sarajevu je dokazal, da se ta način vojske proti nam s strašno odločnostjo vodi. Pokazalo se je, da se je umor nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove žene izvedel po propagandi dejanja z odločujočo podporo Srbov v kraljestvu. Opraviti imamo z nespravljivim, razpalje-nim sovražnim gibanjen, ki se sicer pojavlja v najrazličnejših oblikah, ki pa po svojem skupnem učinku naše obmejno prebivalstvo razburja, ki omajuje zaupanje narodov naše monarhije v vzdrževanje zunanjega miru, ki tvori jedro za vsa nam sovražna stremljenja in ki napaja našo zemljo z dragoceno krvjo. Posledice tega delovanja so se pokazale že večkrat najobčutljivejše tudi v našem gospodarskem življenju; na tisoče eksistenc je bilo po alarmantnih krogih, ki so jih provzročili osvajalni koraki velesrbstva, uničenih. Ce bi vse to mirno sprejeli, ne da se odločimo za temeljito obrambo, bi agitatorji, ki nas radi govorniškega uspeha neprestano obtožujejo zlorabe sile, smatrali to za znak slabosti, neodločnosti in strahu. Govorili bi, da se ne upamo braniti, pridobivali bi nove privržence in dobili bi pogum za podvojene napade. Uveljavljajoč svojo voljo, dovedemo srbsko ljudstvo do samoSpoznanja. Uvidelo bo, da so je varali, da se velesrbsko gibanje zlomi na železnem zidu, da je monarhija odločena, je brezpogojno zavrniti. Čuvstvo, da imamo opraviti s stanjem, ki je postalo neznosno, ki se mora končati, je v našem prebivalstvu tako mogočno, da se vedno pgosteje čujejo tožbe o dolgem odlašanju neobhodno potrebnega, o pomišljevanju in o neodločnosti. Nepotrpežljivost in kritika sta umevni; a avstro-ogrska vlada ni hotela nastopati, ne da bi natančno vseh okoliščin presodila in dokler ni bila popolnoma na jasnem, kakšne zahteve se morajo staviti. Kar se zdaj od Srbije zahteva, je, da pomaga v preiskavi o dvojnem umoru v Sarajevu, da se ustvarijo določbe, ki nas branijo, da se podobni zločini ne obnove,' da se razpuste društva in družbe, ki so si stavile boj proti naši monarhiji za smoter. In ker se beseda in podpis, ki nam jih je dala srbska vlada pred petimi leti, nista izkazala kot zadostna, se zahteva krepkejše jamstvo za korektno sosedno razmerje in odkrite odredbe proti monarhiji naperjenih destruktivnih tendenc. Nobena vlada na svetu bi ne mogla drugače postopati, kakor je avstro-ogrska; ker nobena država ne sme izročiti svojega ugleda, življenja najvišje postavljenih oseb, svojega miru in svojega gospodarskega napredka fanatizmu gibanja, ki z zadnjim namenom dela na to, da ji odtrga pravice, in z vsemi sredstvi za ta smoter deluje. Da izpolni naše zahteve, se je Srbiji postavil kratek rok. Mi nočemo brezpotrebno podaljšati krize, ki pada na naše gospodarsko življenje in ki vznemirja vso Evropo. Mi hočemo neznosno razmerje kakor hitro mogoče urediti in mi hočemo javno mnenje Srbije prepričati o naši odločnosti, da pridemo vendar enkrat do pojasnila. Mi upamo, da se bo v določenem roku vklonila zahtevi, ki smo jo stavili. O naši odločni volji, naše stališče na vsak način vzdržati, se sme ravnotako malo dvomiti, kakor o naši odkriti želji, da se v bodoče ustvari boljše razmerje med njo in Avstro-Ogrsko.« Utis avstrijske note v tujini. — V Belgradu so se odločili za trmo. Na Nemškem je vse časopisje takoj izjavilo, da so avstrijske zahteve pravične in da stoji za njimi cela nemška država. Obenem so pa tudi v Nemčiji mnenja, da je ta spor zadeva, ki se tiče samo Avstrije in Srbije. Ako bi se vmešaval kdorkoli drugi, bi pomenilo to za Nemčijo izzivanje in povod za vojno. Istotako so avstrijsko stališče odobrili v Italiji. Časopisje na Angleškem zastopa mnenje, da je Avstrija na vsak način upravičena nastopiti proti Srbiji zaradi velesrbske propagande in da naj Srbija takoj kaznuje sokrivce sarajevskega atentata. V Belgradu in Petrogradu je avstrijska nota izzvala silno presenečenje. Dočim so ruski vladni krogi bili spočetka jako mirni, je srbsko časopisje začelo besno napadati Avstrijo. V soboto zjutraj je srbski vladni list »Samouprava« pisal, da srbska vlada sprejme avstrijske pogoje. Popoldan pa je — bojda vsled neke br- zojavke — nastal v Belgradu popolen preobrat. Ob pol treh popoldne se je zbral v ko-naku (srbski kraljevi palači) vojni svet, kateremu je predsedoval kralj Peter. Vojnega sveta so se udeležili prestolonaslednik princ Aleksander in vsi ministri z ministrskim predsednikom Pašičem na čelu. Po kratkem posvetovanju so zapustili vsi udeleženci vojnega sveta Belgrad ter odpotovali v notranjo Srbijo. Obenem so šle v notranjost dežele vojaške čete, srbsko uradništvo in kraljevski dvor. Banke so odposlale svoje blagajne. Ob treh popoldne je kralj izdal ukaz za splošno mobilizacijo srbske armade. Pašič pri avstrijskem poslaniku. — Avstrijski poslanik baron Giessl odpotuje iz Belgrada. — Izjava zunanjega ministrstva v soboto zvečer. — Utis na Dunaju. Ob 5. uri 36 minut predpoldne se je v soboto podal srbski ministrski predsednik k baronu Giesslu in mu ie izročil srbski odgovor na avstrijsko jioto. Ob 5.45 se ie Pašič jako prijazno poslovil. Ker je baron Giessl v smislu svojih navodil smatral odgovor za nezadovoljiv, je naznanil prekinjenje diplomatičnih odno-šajev in ob 6.30 zvečer odpotoval iz Belgrada. Na kolodvoru se je poslovil od njega ves diplo-matični zbor in slišati je bilo klice: »Na skorajšnje svidenje!« Avstrijski interesi so izročeni varstvu nemškega poslanika. Ob pol 8. uri zvečer je izdalo avstrijsko zunanje ministrstvo izjavo, v kateri potrjuje dejstva, ki smo jih pravkar pripovedovali. Ko se je na Dunaju izvedelo-, da je Srbija odklonila avstro-ogrsko noto, je vojno ministrstvo obdajalo mnogo tisoč oseb. Množica je takoj pričela peti avstrijske domoljubne pesmi. Na stotine oseb je korakalo proti Dvoru. Policija je medtem odredila velike varnostne priprave pred srbskimi poslaništvom, da prepreči morebitne demonstracije. Reklo se je namreč, da hočejo demonstranti korakati proti poslaništvu. Močni kordoni so obdajali poslaništvo in poslanika Jovano-viča zasebno stanovanje. Okolu 8. ure zvečer je zapustil srbski konzul v spremstvu enega tajnika poslaništvo. Nosil je v roki potno torbico. V poslaništvu je ostal le en sluga. Srbski poslanik Jovanovič je že popoldne zapustil poslaništvo1. Zvečer se je v njegovem stanovanju reklo, da se odpefje s poznim večernim vlakom. Ker je eden njegovih otrok obolel, se je njegovo popotovanje nekoliko odgodilo. V nedeljo dopoldne pa mu je avstrijska vlada naznanila prekinjenje diplomatičnih zvez z Bel-gradom, na kar je Jovanovič zapustil Dunaj. Delna mobilizacija odrejena. — Navdušenje po celi državi. »Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo odrediti delno mobilizacijo armade in črne vojske...« Taka obvestila so nam prinesle prve nedeljske zjutranje ure in vest o mobilizaciji se je bliskovito razširila po celi deželi. Med ljudstvom je nastalo pravcato vojno razpoloženje. Županstva in okrajna glavarstva, ki so v nedeljo celi dan uradovala, so bila vedno polna ljudi, ki so prišli povpraševat kaj in kako. In v nedeljo, pondeljek, torek je bila po vseh postajah strašna gnječa; vsi vlaki so bili prenapolnjeni. Ganljive prizore postavljanja si videl vsepovsod, a čital si tudi na obrazih mladih in starejših vojakov odločnost in navdušenje. Ob progah so pozdravljali odhajajoče junake ljudje, mladi in stari, ženske, otroci. V Celju in Mariboru je bilo seveda vsled dohajajo-čega vojaštva vse živo. Kolodvori so bili v pravem pomenu besede oblegani. Dragi naši fantje in možje, ki ste oblekli cesarsko suknjo: tisoč src živi in čuti z vami, tisoč src pa tudi želi, da se izkažete vredne vaših hrabrih očetov, da izkažete čast svoji očetnjavi. Izredne vladne odredbe z ozirom na vojno nevarnost. Z ozirom na vojno nevarnost je vlada izdala celo vrsto odredb, da z njimi zagotovi notranjo varnost v državi. Izdanih je bilo na podlagi paragrafa 14. državnega osnovnega zakona pet cesarskih naredb in nekaj ministrskih na-redb, ki so takoj stopile v veljavo. Cesarske naredbe izročajo v prvi vrsti pravice politične uprave najvišjemu zapovedniku v Bosni, v Hercegovini in v Dalmaciji. Dalje se tičejo sodelovanja občin in javnih uradnikov pri obrambi dežele ter kaznovanja istih, ako svojo uradno dolžnost kršijo; potem odrejajo začasno podreditev civilistov pod vojaško sodišče v vseh slučajih, ki se tičejo kakorkoli vojaških odredb. Ministrske odredbe pa razveljavljajo začasno določbe državnih osnovnih zakonov glede osebne svobode, glede hišne pravice, glede zboro-valne pravice, glede pisemske tajnosti in glede tiskovne svobode: ustavljajo delovanje porotnih sodišč, omejujejo določbe o potnih listih in o nošenju orožja ter streljiva, podrejajo civilne osebe zaradi kaznivih člankov vojaški oblasti in uveljavljajo zakon o vojaški služnosti. Zaeno je vlada z najvišjim privoljenjem zaključila zasedanje državnega zbora, tako da izgube vsi državni poslanci imuniteto in so zaključena tudi zasedanja deželnih zborov dalmatinskega, kranjskega, goriškega, moravskega, gornjeavstrijskega, nižjeavstrijskega, šlezijske-ga in štajerskega, tako da so tudi deželni poslanci izgubili imuniteto. Nadalje je ministrstvo izdalo ukaz, s katerim se prepovedujejo na Srbskem izhajajoče tiskovine in odrejuje revizijo od tam dohajajo-čih neperijodičnih tiskovin. Končno je ministrstvo izdalo ukaz, da je vojni dolžnosti podvrženim Avstrijcem prepovedano prestopiti mejo v smeri proti inozemstvu. * Za najširše kroge občinstva so posebno važne odredbe glede poštnih pošiljatev. Določeno je med drugim: Pristojna cesarska varnostna oblastva so pooblaščena, vse poštne pošiljatve vsake vrste na poštah vsakčas pregledovati po uradnikih, ki so za to pravilno legitimirani, in pošiljatve brez navedbe vzrokov dati zapleniti ali odpreti. Na posebno zahtevanje cesarskega varnostnega oblastva se morajo na poštnih uradih z manjšim prometom oddane ali v izročitev dohajajoče poštne pošiljatve odkazati drugemu poštnemu uradu, da jih eventualno pregleda odposlanec cesarskega varnostnega oblastva. Vse pošte so dolžne poštne pošiljatve, ki jih predstojna oblastva ter cesarska varnostna oblastva določno oznamenijo, začasno izključiti od odprave in vročitve in jih imeti pripravljene na razpolaganje pristojnim cesarskim varnostnim oblastvom. Vse pošte so dolžne vse poštne pošiljatve, o katerih se po pravici domneva, da so v stanu škodovati vojaškim interesom, predložiti poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, ki mora nemudoma poizvedeti odredbo pristojnega cesarskega varnostnega oblastva. Pisma z vrednostjo in paketi z nepovedano vrednostjo nad 100 K ostanejo hranjeni na pošti dotlej, da se odloči o zaplembi, in se izroče cesarskim varnostnim oblastvom šele tedaj, če so bili zaplenjeni. Pismo z vrednostjo in paketi z napovedano vrednostjo nad 100 K se smejo odpirati le v navzočnosti uradnika poštnega urada, ki se mu je to naročilo, s previdnostmi, predpisanimi v poštnem prometu za odpiranje takih pošiljatev. Poštne pošiljatve vsake vrste, ki se izroče cesarskim varnostnim oblastvom, da jih zaplenijo ali odpro, naj poštni urad vpisuje po njihovih znakih v seznamek, ki ga je pisati v dveh izvodih. V izvirniku, ki ostane na poštnem uradu, potrdi cesarsko varnostno oblastvo prevzetje; kopija se izroči prevzemajocemu obtastvii. Poštne pošiljatve vsake vrste, ki jih vrne cesarsko varnostno oblastvo poštnemu uradu, ko jih pregledajo ali odpro, naj zopet prevzame poštni urad ter to potrdi v kopiji seznamka. Take pošiljatve. ki so se bile odprle, mora cesarsko varnostno oblastvo uradno zapreti in opremiti z zaznamkom: »Odprla državna policija«. S po-šiljatvami, ki so došle poštnemu uradu nazaj od cesarskega varnostnega oblastva, se ravna po navadi. Razna poročila o dogodkih od sobote naprej. Načelnika srbskega generalnega štaba vojvodo Putnika v Budimpešti prijeli in zopet izpustili. Načelnik srbskega generalnega štaba vojvoda Putnik se je mudil s svojo hčerko v glei-chenberških toplicah pri Radgoni. V soboto se je še le napotil domu in zvečer ob 10. uri po policiji prijet na kolodvoru Kelenfold pri Budimpešti. Ko se je pripeljal graški brzovlak ob 9. uri 52 minut zjutraj v Kelenfold, sta vstopila dva detektiva v brzovlak. Izprevodniku sta pokazala fotografijo vojvode Putnika in ga vprašala, če se nahaja v vlaku gospod, ki ga fotografija predstavlja. Izprevodnik je po fotografiji dognal, da se nahaja Putnik dejansko s svojo hčerko in s štirimi drugimi potniki v kupeju 1. razreda. Nato so ga prijeli. Po obstoječih vojaških predpisih se mora v slučaju, če se vojni dogodki pričakujejo, vsak častnik sovražne države, če se nahaja na avstrijskem ali ogrskem ozemlju, takoj prijeti, kar je že dovolj jasno glede na možnost vohunstva. Srbski višji poveljnik general Putnik se je moral zato v Budimpešti prijeti. Pripomniti se pa mora, da so izmišljena vsa poročila, da je bil prijet general Putnik s silo. Aretacija generala se je samopo-sebi umljivo izvedla tako, da so se čuvale vse oblike, ki se morajo čuvati glede na njegov vojaški čin. Spremili so ga v budimpeštansko vojaško kazino, kjer so ga sprejeli z vso uljud-nostjo. Ker preveva avstro-ogrsko armado pre-viteško naziranje, da bi srbski armadi uropala njenega višjega poveljnika, se je odredilo, da je generalu Putniku bilo 26. t. m. omogočeno, da je svoje potovanje v domačijo nadaljeval s posebnim vlakom v salonskem vozu. Trdnost trozveze. Odločnost Avstro-Ogrske. S silnim sunkom in z energijo, ki imponira celemu svetu, je Avstrija celi Evropi pokazala, da vse zastavi za svoj prestiž, za svojo čast. Ne pride pa v poštev samo ugled monarhije, marveč cele trozveze, ki se je sijajno izkazala. Francosko-ruska alijanca sicer nadaljuje intervencijo, a kakor zatrjujejo poučeni avstrijski diplomatični krogi, brez vsakega upanja na uspeh. Kraj za posredovanje je v Kragujevcu in v Nišu, naglašajo vljudno, odločno, a dostojno naši diplomati. Radi Srbije se naši diplomati nočejo več razgovarjati, ker bi se pojasnjenje mednarodnega položaja le zavlačevalo in ostala kriza še naprej napeta in bi tudi ne dovedlo do uspeha. Vprašanje, za katero zdaj gre, je kako pokriti velike izdatke, ki jih bo Avstro-Ogrski povzročila delna mobilizacija in ki že zdaj znašajo več milijonov. Samoposebi umljivo mora Srbija pokriti izdatke. V Avstro-Ogrski je prodrlo edino pravilno naziranje, da ne bomo mi, marveč da morajo kriti potrebne izdatke tisti, ki so povzročili nemire in nas gospodarsko oškodovali, kar je tudi običaj v mednarodnem pravu. Zdaj se o otniljenju kritičnega mednarodnega položaja še ne more govoriti. Srbija se mora podvreči vsem zahtevam, ki so se stavile v noti in mora tudi nositi vse stroške, ki jih monarhiji povzroča pripravljenost. Če bo kraljestvo onkraj Save še naprej hotelo še nadalje tvoriti netilo na smodnikovem sodu evropske vojske, ne pride do svojega računa, ker bo gospodarsko propadlo. Posredovanja izven trozveze se morejo omejiti le na vzdržavanje evropskega miru in na to, da se lokalizira (omeji) spor med Avstro-Ogrsko in Srbijo. Črnagora se ie postavila na stran Srbov in mobilizira. Ministrski svet črnogorski se je sestal, kakor pravijo poročila iz Cetinja, že v soboto in so se izdala mobilizacijska povelja. Črnogorska armada šteje 55.000 mož, od teh jih je 30.000 na meji. Avstro-ogrski državljani so dobili povelje, da morajo tekom 48 ur zapustili Črnogoro. Vrhovno poveljstvo je prevzel prestolonaslednik Danilo. Izdalo se je povelje, ves promet s Kotorom ustaviti. Kaj stori Rusija? Iz Dunaja poročajo dne 26. julija: Ker ni nobenega dvoma, da hoče Avstrija svoje zahteve uveljaviti proti Srbiji tudi z orožjem, se trudi diplomacija z vsemi silami to borbo loka-lizirati (omejiti med Avstrijo in Srbijo). Zlasti francoska vlada se trudi, da bi se iz avstrijsko-srbskega spora ne razvila evropska vojska. Francija se boji svetovne vojske. Vse pa je odvisno od Rusije. Če bi Rusija mobilizirala, bi bila katastrofa gotova. Pariški in londonski kabinet se trudita, da bi zadržala Rusijo in tudi berolinski kabinet vpliva v tem smislu, a s kakim uspehom, se še ne ve. A ob Nevi so na delu tudi nasprotni vplivi in lahko se zgodi, da dosežejo uspeh. Mir evropski je odvisen od ruskega carja. (K temu pripominjamo, da govore časniška poročila o ruski mobilizaciji. Najnovejše vesti priobčimo spodaj.) Zastraženje železniških prog. Vojno ministrstvo je odredilo strogo zastraženje železniških prog. Vojno ministrstvo svari občinstvo, da se ne bliža železniškim progam in da se naj ustavi na prvi poziv straž, ker imajo straže $trog nalog, da sicer takoj ra-rabijo orožje. Denar je v hranilnicah in posojilnicah popolno varno hranjen, veliko bolj kot doma. Strah, da bi država ali sovražnik zaplenil denar, je čisto neopravičen. V ljubljanskih listih je priobčila vlada sledeče svarilo: Bati se je zopet, da nastopi govorica, da naj ima ob času vojske vsak človek svoj denar le pri sebi. Denar pri hranilnicah, posojilnicah in bankah po tej govorici ni varno naložen, ker si ga more državna oblast ali pa sovražnik prisvojiti in tako varčne ljudi ob njih premoženje spraviti. Da bi si mogla državna oblast ta denar prisvojiti, je popolnoma izključeno, ker imamo člen 5. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, po katerem je lastnina nedotakljiva. Kar se tiče bojazni, da bi nam mogel denar vzeti sovražnik, je ravno tako prazna. Mirovna konferenca v Haagu je v mednarodni pogodbi določila, da je osebna in občinska imovina nedotakljiva. Kak namen pa imajo hranilnice in jeli denar pri teh varno naložen? Hranilnice imajo namen v pospeševanje delavnosti in varčnosti dajati vsakemu priliko, nalagati prihranjen denar varno kot kapital na obresti in ga zopet dvigati. Da je denar pri hranilnici popolnoma varno naložen, za to skrbi državna oblast sama, ker ima pri vsaki hranilnici svojega cesarskega komisarja, ki pazi na hranilnično poslovanje. Denar, katerega zaupajo ljudje hranilnicam, seveda ne leži ves v hranilnicah, ker bi sicer ne nosil nikakih obresti. Hranilnici zaupani denar izposojuje se zopet dalje proti obrestim. Kako pa se sme posojevati, to je po zakonu natanko določeno in sicer tako, da je izposojeni denar popolnoma varen. Hranilnični denar je izposojen po največ na zemljišča in sicer tako, da se sme le dve tretjini vrednosti dotičnega zemljišča obremeniti. To je, ako je zemljišče vredno 12.000 K sme hranilnica le 8000 posoditi. Pri hišah le do polovice vrednosti, to je na hišo, ki je vredna 12.000 K sine posoditi hranilnica le 6000 K. Za druga posojila so še bolj strogi predpisi. Zato se lahko reče, da je denar, ki ga je hranilnica izposodila, popolnoma varno naložen. Vložnikom hranilnice se za njihov denar torej ni treba popolnoma nič bati. To kar velja ob času miru, velja tudi ob času vojske, niti sovražnik ne bode upal si prisvojiti zasebno last. Oni, ki imajo denar pri hranilnicah naložen in ga iz strahu, da ob vojskinem času ni varen, dvigajo, ne škodijo le samemu sebi, ampak tudi svojemu bližnjemu. Tisti, ki svoj denar iz hranilnic in posojilnic dvigne in ga hrani doma, ne izgubi le obresti, ampak pride tudi lahko ob svoj denar, če ga doma tudi še tako varno hrani. Ne giede nato, da se mu denar lahko ukrade, uniči se ta tudi na drug način, n. pr. po požaru ali izgubi i. t. d. Pri dviganju denarja o velikem navalu pa je nevarno, da morajo hranilnice svoj izposojeni denar dolžnikom odpovedati, ker sicer niso v stanu vrniti denarja vložnikom. Posledica tega pa je za dolžnike zelo usodepolna, ker se ravno ob vojskinem času denarja hitro ne more dobiti in zadnja posledica je, dražba — kant. Ker je tedaj denar v hranilnicah in posojilnicah popolnoma varno naložen, med tem ko ga doma ne morete tako varno shraniti in ker z dviganjem ne le sebi, ampak tudi svojim so-bratom škodujete, poživljamo ljudstvo, da svoj j pri hranilnicah in posojilnicah naložen denar, I ako ga neobhodno ne potrebuje, še nadalje pusti pri hranilnicah. Oni pa, ki raznašajo neosnovano govorico, da ob vojskinih časih denar pri denarnih zavodih ni varno naložen, se bodo brez ozira naznanili sodišču, da tjih kaznuje po § 308. kaz. zak., ki pravi: ) Kdor z javnim razglaševanjem trosi laž-njive, za javno varnost vznemirjujoče vesti, ki niso podprte, ali take govorice naprej raznaša, je kriv prestopka, ki se kaznuje s strogim zaporom od 8 dni do 3 mesecev. Vojska iiapovedana. V Celju,^29.,/julija. Včeraj je bila napovedana Srbiji vojna Cesar Franc Jožef je naznanil ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu, da je naročil ministru zunanjih zadev grofu Berchtoldu, naj obvesti srbsko vlado o nastopu vojnega stanja. Ob enem pa je izdal svetli naš vladar oklic na Svoje narode. Vest o napovedi vojne se je raznesla v Celju sinoči in danes je prodrla že v zadnjo spodnještajersko vasico. Ves narod preveva čustvo, ki je tako lepo izraženo v cesarski pesmi: Za cesarja blago, kri! Po napovedi vojne. — Napoluradna dunajska »Allgemeine Zeitung« o stališču Rusije. — Naznanilo vojnega stanja vsem državam. O stališču Rusije pravi včeraj napoluradna dunajska »Allgemeine Zeitung«, da ni ničesar trdno znanega. Poročilo, da ie Rusija odredila mobilizacijo, se še dosedaj ni potrdilo. Političen položaj je tak, da se lahko spremeni vsak trenutek, zato ni mogoče ničesar naprej proroko-vati. Začasno sta si Rusija in Avstro-ogrska čisto v navadnem prijaznem razmerju. Tudi o stališču Črne gore ni ničesar trdnega znanega. Ministrstvo za zunanje zadeve je v torek obvestilo vse države, da je napovedala Avstro-ogrska Srbiji vojno; ker ista ni ugodila njenim zahtevam, izrečenim v noti z dne 23. julija. O vojnih pripravah v Srbiji. — Nemiri v novi Srbiji. Za celo Srbijo je proglašeno obsedno stanje. Od nedelje sem se strogo nadzoruje vse brzojavke. V pondeljek se je vrišla v Nišu'seja srbske skupščine, v kateri je poročal ministrski predsednik Pasič o položaju. Izrekel je upanje, da Rusija Srbije ne bode zapustila. O srbskih vojnih pripravah piše dunajska »Militarische Rundschau«: Mobilizacija cele srbske armade je v polnem teku. Čete odhajajo na svoja določena mesta. Po dosedanjem po-ročevanju bode stala glavna armada okoli Kra-gujevca—Kraljevega—Kruševca. To je srce stare Srbije, v katerem se stekajo vsa pota in prometne zveze. Proti Drini se zbirajo večje čete pri Valjevu in Užicah; tem se pridružujejo čete prostovoljcev. Iz Soluna poročajo, da prihajajo tje begunci iz nove Srbije (srbske Macedonije), ki pravijo, da je razpoloženje v srbski Macedoniji popolnoma revolucionarno. Bulgarske četaške organizacije so že na delu. Ako Srbija ne nastopi tu z vojaško sito, bo imela zahrbtom upor. Naznanilo c. kr. štajerske namestnije glede po-draženja živil. Povodom položaja, podanega po mobilizaciji, je opozorila c. kr. namestnija podrejena oblastva v svrho zabranitve izkoriščanja vojaških čet, na določbe § 52 obrtnega reda in § 16 policijskega reda, in jim zaukazala, da skrbe za to, da se na primeren način izvede v teh zakonitih mestih za gostilničarsko obrt prevideno označenje cen. Četudi pričakuje c. kr. namestnija s sigurnostjo, da patriotičen čut v poštev prihajajočih obrtnih krogov ne bo storil potrebnim intervencije oblastva, mora se vendar zabraniti špekulativno izkoriščanje resnega položaja tudi v posameznih slučajih z vsem poudarkom. Podrejenim oblastvom se je ukazalo zajedno, da postopajo, če potreba z vso strogostjo. »Narodni list« bo kolikor mogoče vestno in natančno poročal o sedanji vojski. Naročite si ga zato čimpreje in pošljite obenem z naročilom tudi denar. Naslov je: Upravništvo »Narodni list« Celje. Velika nevihta od zadnjega četrtka. Zadnji četrtek je divjala po celi državi huda nevihta, ki je napravila velikansko škodo. — Tudi na Spodnjem Štajerskem je škoda ogromna. O četrtkovi nevihti pravi glede Sp. Štajerske eno poročilo: Zadnji vihar je po celi deželi povzročil ogromno škodo. V Savinjski dolini je skoro vsa hmeljeva letina popolnoma uničena. Samo tu cenijo škodo visoko v stotisoče. Nujna pomoč je edino, kar more marsikoga rešiti težkih zadreg, kajti skraja je hmelj prav dobro kazal in marsikakšna lepa, dobičkanosna kupčija je bila že vnaprej sklenjena. — Tudi po gozdovih in sadonosnikih ostale Sp. Štajerske je škoda neprimerno velika. V ravninah med Dravo in Dra-vinjo so žitna polja taka, kot bi se bilo po njih sprehajalo tisoče neugnanih jezdecev in je letina skoro do dve tretjini uničena. Manjše poraščene ravnine je pa napravil vihar v cele pustinje; drevje izruvano ali polomljeno, grmovje pa s korenino izdrto. — Krog Maribora in pa po Slov. Goricah je vihar strašno razsajal. Marsi-kakšen kraj na državni cesti še do petka zjutraj ni bil za vožnjo uporaben, ker je bilo tam, koder državna cesta vodi skozi goščave, vse polno izruvanega ali pa polomljenega drevja preko ceste. Po Slov. Goricah leže mestoma kilometre daleč vinogradi čisto razdrapani in pomendrani. Kar je tu pustilo neugodno vreme, je pobral zadnji vihar. — Iz cele dežele dohajajo vesti, ki vedo povedati, da je vihar mestoma kar cele kose streh trgal z močnih, novejših poslopji. Gorje onim, ki jih je dočakal vihar na prostem. Grozni sunki so bili tako močni, da je ijudi podiralo kot snope. Na cesti proti Poljča-nam sta se splašila nekemu posestniku konja in v divjem diru drvela po cesti. Vsled strašnega naliva ni bilo 5 korakov daleč videti. To je povzročilo karambol in so morali enega konja kmalu nato ustreliti. Tudi več oseb je bilo pri tem poškodovanih. K sreči je vse neurje trajalo povsodi skoro saino par trenotkov. Čuden je bil prizor za onega, ki je opazoval nastanek viharja. Nebo se je nalahno omeglilo, tako, da je sijalo skozi vse — solnce, vmes pa je bilo videti, kot bi se med zemljo in oblaki valil gost, svetlo siv pajčolan z nevrjetno brzino. Grmenje je bilo silno močno, bliskalo pa je le malo in tudi to slabo. Danes se še vse škode preceniti ne more, vendar je splošna sodba, da bo morda znašala kakšne tri milijone, morda pa še več. Slabi časi! Iz posameznih krajev so nam došla sledeča poročila: Na Humu in okolici bil je dne 23. t. m. ob y42. uro popoldan strašen vihar, ki je napravil na poslopjih, stavbah, vinogradih, na *polju, na sadonosnikih in gozdovih velikansko škodo. Ljudstvo je radi vremena in vrem. nezgod kar v obupu. Iz Vitanja pri Celju. V četrek, 23. t. m. pri-hrul je okoli 1. ure popoldne od juga grozo-viten vihar silnim nalivom, kateri je takorekoč z enim samim sunkom naredil v teku 5. minut za več desettisoč kron škode v župniji. Lomil je strešno opeko in vobče razkrival strehe, iz-ruval in polomil na stotine sadnih (samo pri enem posestniku v L.jubnici 40 dreves), izruval pred župniščem veličastno staro lipo in naredil po gozdovih tako škodo, da je nekatere posestnike groza iti te škode gledat. Tako ima eden kmet v Hudini baje 5000 K škode. V trgu je podrl zelo velik z ravno požetim ječmenom napolnjen »grajščinski« kozolec. Pri tem bi bila kmalu našla dva hlapca s štirimi volovi smrt. * Iz Žalca nam poročajo: V Savinjski dolini je v četrtek razsajal hud vihar. Izruval je mnogo dreves, osobito s sadjem obloženih dreves. Čez 30 hiš je razkrilo. Posebno v Žalcu, v Gri-žah in Petrovčah je bil vihar naravnost grozen. Opeko raz streh je odneslo do 30 metrov proč od hiš. V Petrovčah je prevrnilo 12 kozolcev. Vihar je vlak, ki vozi ob eni uri iz Celja, ustavil med Levcem in Petrovčami. Vihar je povzročil v Savinjski dolini na stotisoče kron škode. * V Trstu je izbruhnil nenadoma tako silen vihar, da je odneslo sto osebam, ki so se kopale v morju, vso obleko in je morala policija spraviti vse one osebe, katerim je odnesel vihar obleko, na državni kolodvor, kjer so jih okrepčali in za silo oblekli. Tudi na morju se je zgodilo več nesreč. Dva v tržaški luki zasidrana parnika, »Stambul« in »Austria« je vihar odtrgal. Parnik »Stambul« je trčil ob par-nik »Perseveranza« s tako silo, da bi se bila skoro oba potopila. Parnik »Austria« je vihar trikrat treščil s tako silo ob obrežje, da je vsled poškodb za nadaljno vožnjo neporaben. Neko italijansko ladjo je odneslo na morje, ladija je bržčas z osebami vred izgubljena. Razbilo je tudi 13 ribiških čolnov in več oseb je utonilo. Tudi na Krasu je vihar silno razsajal. Na tisoče dreves je izruvanih in v okolici Sv. Petra na Krasu je vihar 30 hiš razdejal, pri čemur je bilo nad 15 oseb več ali manj ranjenih. Štajerske novice. Vsled obilice poročil o sedanjem vojnem stanju s Srbijo bodemo priobčevali naravno manj štajerskih novic in bodemo začasno tudi opustili »Mariborski Glasnik«. Uredništvo in npravništvo »Narodnega lista« se nahaja prej ko slej v Celju, Rotovška ulica 3. Tje pošiljajte dopise, inserate in denar. »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani nam list samo tiska. Sodniška imenovanja. Pravosodni minister je imenoval avskultanta Štefana Voduška in dr. Iv. Jančiča za sodnika v področju graškega nadsodišča. Prestavljen je davčni praktikant Gvidon Ilonigmann iz Konjic v Šoštanj. Neresnične vesti o aretaciji nekih doktorjev in drugih znanih celjskih Slovencev se širijo po celjski okolici in kakor čujemo. po celi Savinjski dolini. Da na njih nič ni, ne bodemo še posebej povdarjali. V sedanjih razburjenih časih bi naj vsakdo pomislil, da radovedni ljudje radi lažejo ali pa napravijo iz muhe slona. Zastrupila se je v Janževem vrhu pri Ribnici 22 leta stara delavka Marija Verdnik z vžigaličnimi kapicami. Zdravniška pomoč ni nič več izdala. Iz Maribora. V tukajšnji kadetnici bodo letos poslednjič kadete slovesno zaprisegah kot častnike. Potem se bode zavod popolnoma uredil kot vojaška višja realka: kadeti gredo v graško in dunajsko kadetnico. Iz Gradca. Neki Anton Senger, 20 let stari pilarski pomočnik, je na Dunajski cesti iz ljubosumnosti obstrelil svojo ljubico 181etno delavko Rožo Jurkovič in njeno sestro Marijo. Škrlatica je v Mariboru prenehala. Pač pa se nekod po deželi zelo širi. Tako se nam poroča od Sv. Križa na Murskem polju, da je v Vučji vasi zatvorjena šola radi škrlatice. Kakih 10 otrok je zbolelo v eni vasi. Radi škrlatice bo izostala 2. avgusta tudi primicija g. Vikto-rina Fiirsta v Vučji vasi. Od sv. Križa pri Mariboru. Dne 23. t. m. je iz Dravske doline više Maribora pridivjal k Sv. Križu kmalu po 1. uri popoldne strahovit vihar, da najstarejši ljudje tukaj ne pomnijo hujšega. Vlekel je tako močan veter, da je po-ruval in polomil nebroj sadnih in gozdnih dre- ves, razkrival hiše, pometal žitne kope ter odnesel snopovje, pomandral koruzo in drugo set-vino po njivah itd. Kmet Jakob Gradišnik ima 3—5000 K škode. Ustrelil se je v Škalah pri Šoštanju 91 let stari občinski ubožec Valentin Oštir iz Velenja. Občinske volitve v Slivnici pri Celju, pri katerih so zmagali naprednjaki, so potrjene. Iz Ormoža. V nedeljo, 19. julija, je peljal posestnik Spindler iz Drakovec pri Mali nedelji neke ljudi na ormoški kolodvor. Pri povratku se je ustavil na dvorišču Gomzijeve gostilne. Vsled neumestne šale nekega gostilničarkinega sorodnika so konji zdivjali in dirjali v besnem diru po mestu. Posestnik Spindler si je zlomil nogo, ker je padel pri vstavljanju konj z voza, posestnica Gregorič, ki je bila tudi na vozu, je k sreči imela priliko skočiti brez poškodb na tla. Konji so bežali na to do šardinj, kjer sta jih dve pogumni kmečki ženski ustavili. S Spindler jem, ki je marljiv in splošno priljubljen kmet, vse sočustvuje radi nesreče. Rzpisano je na petrazredni utrakvistični ljudski šoli pri Sv. Lovrencu nad Mariborom mesto učiteljice. Drugi plačilni razred. Prošnje do 1. septembra. V Slov. Bistrici se je naselil nov slovenski odvetnik, g. dr. Florijan Kukovec. Požara. Posestniku Gašparju Potočniku pri Sv. Marjeti na Dravskem polju je te dni ogenj uničil vsa poslopja. Škoda je precejšnja. — Enega zadnjih dni je iz neznanega vzroka nastal ogenj v hiši posestnika Ant. Schmiermaula v Orehovi vasi pri Mariboru. V tej hiši je stanovala najemnica Marija Potočnik. Stekla je v gorečo hišo in hotela rešiti nekatere stvari. Pri tem se ji je vnela obleka. Na pomoč ji je tekel orožniški stražmojster Planine iz Ljutomera, ki se nahaja tam na dopustu. 2e sta bila pri vratih, ko se je naenkrat vdrl strop in pokopal oba pod seboj. Z veliko težavo so ju rešili smrti. Oba sta dobila hude opekline. Slaba letina čaka po poročilih iz Ptuja prebivalstvo v ptujskem okraju. Deževanje zadnjih tednov je napravilo ogromno škodo. Vinogradi, ki so v začetku tako lepo kazali, so pod ved-nim deževjem hudo trpeli. Zadnje dni pa je deževje v haloških goricah napravilo naravnost ogromno škodo. V mnogih krajih je zemlja z deli vinogradov, s poslopji, viničarijami, preša-mi itd. zdrsnila v dolino. Tudi mnogo cest je uničenih. Drava je parkr^ hudo narasla in napravila posebno po hajdinski župniji in v Slovenji vasi pri Ptuju ter,jpo ostalem Dravskem polju ogromno' škodo.' Beda "prebivalstva je velika in pomoč nunjo potrebna. V Frankovcih pri Ormožu umrl je v najlepših letih kmetovalec I\fen Puklavec po daljši bolezni ter bil v soboto ob velikem spremstvu, po bojnem društvu na Hufnu slovesno pokopan. Po vrlem možu in očetu- žaluje žena, osem otrok in množina sorodnikov, sosedov in prijateljev. Naj mu bode domača zemlja lahka, do vstajenja in zopetnega zdfuženja tam nad zvezdami. i Iz Verač. Dne 20. jul/ je zgorela hiša mež-narju Janezu Aplencu pri Sv. Filipu. Rešiti ni bilo nič mogoče. Drugi dan je bil po vrhu še okraden za precejšen znesek denarja. Orožni-štvu se je že posrečilo tatu izslediti v osebi 15letnega dečka iz Trebež. Iz Šoštanja. 12. julija popoldne se je vršil v prostorih gosp. Cerovšeka občni zbor skupne Obrtne zadruge za šoštaiijski okraj. Na dnevnem redu je bilo 1. odobren je računov, 2. razno, 3. volitev. Udeležba ni bila povoijna, ker se je zbralo samo 47 mojstrov; to pa se je zgodilo, ker je ta dan bila šmarjčtna nedelja in so imeli razni obrtniki več posla. Načelnik je poročal o delovanju zadruge. Poročilo se je z zadovoljstvom vzelo na znanje. Računi za leto 1913 so se odobrili in se je izrekla zahvala načelništvu. Na predlog gosp. Volka se je sklenilo v kratkem sklicati večji javni obrtni shod za šoštanjski okraj. Na shodu se bo razpravljalo o raznih obrtnih potrebah in o stališču, katerega hoče obrtništvo naprej zavzeti. Shod bo javen in bo- do imeli vsi drugi stanovi tudi pristop. Voljeni so bili načelnikom gosp. Ivan Šoln, kovač, namestnikom g. Franc Švarc (po dom. čepelnik), čevljar, kot odborniki gosp. Grebenšek, Volk, Lampret, Šip, Štor, Cerovšek, Vrečko, vsi iz Šoštanja ter Anton Perovec iz Družmirja in Florjan Glojek iz Šmartna na Paki; kot namestniki so voljeni Novak Ivan, Novak Jožef, Stvarnik Franc, Tauzes Vinko, Florjane Ivan in Gregor Acman. Načelnik Šoln predlaga, da občni zbor sklene, naj se delegatu zveze, gosp. Volku vsi stroški povrnejo, katere je imel in jih bode imel kot delegat. Zelo zanimiva so bila razna obrtna prašanja, česar pa radi pomanjkanja prostora in obširne debate ne moremo priobčiti. a«i razširjajte naš „IMni lisi"! Mala oznanila. -----Vino na proda j _ _ ^^ I Za prodati je še 4—5 po- CNk II f I V lovnjakov belega, novega ■ ™ oPi ^B B B vina najboljše kakovosti po Proda se takoj zavoljo bo- ^S^iStS^ lezni in preselitve zlata jama " -"Pf namreč gostilna z dobrim S^aie Sl Pe erne^po" prometom. Toči se vino, mldaJP° žganje, pivo, sadni mošt, sestnik v Podčetrtku. kava in čaj, dalje je prodaja tobaka, velika ledenica, mlin na stanovitni vodi ; vsak dan je stalni in gotov zaslužek s konjem, ker je več tovarn in se še naprej stavijo. Na hiši je pravica za prodajo mešanega blaga, prostor za pekarijo in za mesarijo; dalje je velika sušilnica za hmelj. K hiši spada rodovitno zemljišče. Poslopje je v dobrem stanju, blizu cerkve, šole in pošte, ne daleč od železniške postaje, v prav lepem kraju na Spodnjem Štajerskem. Več pove Miha 1 ofant, Za-vodna 50, p. Celje. C. kr. pismonoša bi se rad poročil z lepim pridnim in zdravim slovenskim dekletom. Pisma na naslov: Dunaj IV/I Karolinenplatz, post-lagagerud — Brieftrager. Biče la izdelujem in prodajam po nizkih cenah. Franc Halata, Metilovice (Mistek), Moravsko. — Ceniki zastonj in franko. Veleznana Razpošilja vsakovrstna najfinejša dalmatinska Vina po zelo nizkih cenah, najboljši nakupni vir za gostilničarje in vinske trgovce. Vzorce gratisin franko. Specialna vina za slabokrvne in prebolele! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■s ■■■ iS! IjtrollMl "Kocke* olajša in ozdravi prsne bolezni, kašelj, nahod, infiuenco, astma. Originalni zavoj po 4 K se dobi v vseh lekarnah. Ravnokar iznajden najbolj priporočjiv in preizkušen termometer (toplomer) za limeljske sušilnice :: dobi se edino v galanterijski in modni trgovini :: Priča & Kramar, Celje. POSOJILNICA V MARIBORU V LASTNI HIŠI V »NARODNEM DOMU i« Sprejema hranilne vloge na knjižice in jih obrestuje po 41 01 oziroma vloge proti 2 10 odpovedi po 4 31 01 4 0 Naložbe v tekočem računa se obrestujejo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit.--Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu.--Položnice avstrijske in ogrske poštne hranilnice na razpolago brezplačno. s 3 sobami, kabinetom, kuhinjo kletjo in drvarnico se da v najem s 1. septembrom 1.1. na Glavnem trgu štev. 10 v Celju. Jf Lepo posestvo -okrog 40 oralov, <0 minut od postaj« južne železnico, z gostilno tobačno trafiko in kovafnico se proda vsled prezaposlenosti v drugih podjetjih. S posestva se proda vsako leto 70 vagonov prodeca. V gotovini je treba šteti 20.000 K. Kdor reflektira -samo na en del posestva, razmerno manj. Vprašanja pod : ,,L. S. gostilni" na upravniStvo .Narodnega Lista". PAZITE! Samo 10 kron stane v Prvi gorenjski razpo-šiljalnici Ivan Savnik, Kranj štev. 156 4'/2 m volnenega blaga za eno fino žensko obleko v poljubni barvi, 1 zelo fini robec za na glavo. 3 lepi žepni robci iz sifona, 2 jpara močnih ženskih nogavic, 1 svilnat pas in še več drugih različnih stvari za povrh. Ista množina še boljše vrste 15 kron, Ista množina najboljše vrste 20 kron. Zahtevajte najnovejše vzorce raznega blaga! Solidno domače podjetje. Otvoritev Vedno v zalogi: leposlovne knjige, poezije, slovarji, mladinski spisi, igre, molitveniki, podobe i. t. d. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sva poleg najine trgovine s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami otvo-rila tudi popolno knjigarno, trgovino umetnine in inuzikalij in da lahko postreževa z vsakovrstnimi knjigami slovenske in nemške literature, muzikalijami in umetninami ter prosiva, da blagovolite naročila tudi na knjige nama nakloniti. Sprejemajo se naročila za modne, leposlovne in ilustrovane časopise. i so najceneše in vendar pri tem najboljše. Srebrne remontoir ure K 10—12, KBlImer-renomč ure K 16, 18, 20 itd., štirinajst karatne »lata K 28—36, KOllmer-renomš ure K 45—65 itd. kupite kot vsako leto le pri staro r--nomirani c. kr. trgovsko sod. protok. tvrdki za ure W. Kollmer nasledn., S»£23 Olavna zaloga svetovnoznanih pravili omeea-prec. ur. — Najcenejše tovarniške cene: nikel K 20. jeklo K 24, pravo srebro K SO, zlato K 100 in napr. 40 let obstoječa trgovina za dobre ure ln najboljša popravila s 3 letno re-elno garancijo. Cenik se dobi zastonj. '.Čudovito zdravilo! a> u > > O (fl O C •a U proti želodčni in črevesni bolezni, kakor tudi proti pljučnemu katarju; zelo priporočljivo za vsakega, ki trpi na slabi prebavi, sladkorni bolezni, kataraličnem ikterju (zlatenici), kroničnemu katarju mehurja je naravna rudninska voda ,Marijin vrelec' Gor. Gabernik, Poljčane. ! Ol Glavni zalagatelj za (jeljski okraj: ANTON KOLENC veletrgovina y CELJU. S 3 O Gro M N 3 C ■u 3>* 3 £J 3 < ■o o °E. nT o. i Bratje Slovenci, kupujte kanafase, platno za vsake vrste perilo, blago za obleke, barvano platno, druke le pri češki firmi Jaroslav Kocian, tkalnica Cerveny Kostelec, Češko. 40 metrov ostankov kanafasa, blaga za obrisače, platna ali druka pošiljam za K 24"— proti poštnemu povzetju. Pozor ! Radi ogromne zaloge pošljem ta 37 37 —j— 18 cm, odprtina livnika 50 cm, z zvončnico „Starkton" in 10 novih dvostranskih ploSč z najnovejšimi slovenskimi komadi, zraven 1 album za 12 plošč in 1000 ff. igel za tovarniško ceno: K 47'— 10 plošč posebej ... K 20-— Največja tovarniška zaloga gramofonov in godbenih avtomatov Ljubljana, Sodna, ulica, štev Lastna delavnica. Popravila ceno. Menina lekarna pri c. lir. orin v MARIBORU FRIDERIK P R U L L Glavni try:, poh g rotovža. Telefon št. 133. Poštne pošiljatve 3 krat na dan. Fluid proti protinu 1 K. — Kapljice proti želodčnemu krču 40 vinarjev. Xi tajflie kaplj>ce proti y.ol>«»bo>u po 1 K pomagajo takoj pri izjedenih zobeh. — Mentol, poraben kot mazilo in kot ustna voda. — L.iuiment odpravlja najhitreje potenje nog. Ustanovljeno 1880! Ustanovljeno 1880! Pozor! Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine Karol Vaničp €elJe> X ar mini dom se prodaja vse HT pod lastno ceno. I steklenice in aparati ptuvuvv za vkuhavanje ===== sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. — Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov! Weckove stekleatice ima jr cxK(jp|} veletrgovin« s steklom, porce£aii<»ii3, svetilkami, šipami itd. zalogi Ail|l -p W EBCECIBDEEEBEDEEEDEBEEEBEDEEBEEEDEEEEEECEBEEEEEEEEEECEEEEEEEEEEEEEEEEEEEBrr SliUrcplfsliirjZa veselice na prostem prevzame vsa dela dekoracijske, slikarske in pleskarske stroke, katera izvršuje v krasnih in najmodernejših vzorcih. Postrežba točna in solidna. Cene brez konkurence. M, Dobrave CELJE, Gosposka ulica 2. priporočamo v največji izbiri po najnižji ceni: Lampijone papirnati krožniki Konfeti papirnate servijete Serpentine dopisnice za šaljivo pošto : Zutei»<*e za šaljivo 5>ošJo. — Kitne za l«>inl»<»i«>. : Največja slovenska trgovina s papirjem, skem jugu na debelo in drobno. pisalnimi in risalnimi potrebščinami na avstrij- o u a o a o a D O D D a o □ a a a □ a a B o D a B B a B B, B ln rasno moderna Mag« aa m«ik« In icnab« obleke rupoAllJ« po najniijih cenah Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKI v Celju Pišite po glavni iluttrovanl cenik čei več tisoč stvari, kateri se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Sibije, Bolgarije, Nem čije in *— ' """ '-------- ' ' " Amerik* je treba denar naprej poslati. O GORICAR & LESKOSEK v Celju. Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem. B DBBBBBOBBBBBBGEBBEBBBEEBBBBEBEBOBDBBBBB EBDBBBBBBBBBBBBBDBBBBBBOBBBBBBBBB Veletrgovina s Špecerijskim blagom in deželnimi pridelki na drobno in debelo Ivan Ravnikar, Celje Crraška cesta štev. 21 -•'■i k priporočam vedno svežo ln žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao. — Zaloga rudninskih voda, vrvarsktga blaga in vsakovrstnih suhih iu oljnatih barv. bencinovi potrolejevi in plinovi motorji lokomobili za vse vrste strojev od 1'/»—10 H P z magnetni m v2igalom. NajmanjSa poraba goriva. Ugodni plačilni pogoji. Najpriprostejši motor za kmetijstvo! Več tisoč v rabi. Ceniki in obiski zastonj. R. A. LISTEB «& C©., dr. z. o. z. ) Dunaj, III/2, Hintere Zoliamtsstrasse 9.<. ^_^ Najboljši češki nakupni vir. ^ leno posteljno perje • 1 kg sivega, dobri puljenega 2 boljšegaK2'40; pri-ma polbelega K2 80; belega K 4; belega, puhastega K 5"10; 1 kg velefinega snežnobelega, puljenega K 6"40; K 8; 1 kg puha, sivega K 6; K 7; belega, finega K 10; najfinejši prsni puh K 12. — Kdor vzame 5 kg, dobi franko. ® Zgotovljene postelfe - iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; zglavniki 3 K, K 3 50, 4 K — Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke K 13—, K 14-70, K17-80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm široki K 4-50, K5-20, K5-70; podpernicaiz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12-80, K 14-80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajajoče se povrne denar. S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zastonj in franko. Solidna In točna postrežba. Solidna ln točna postrežba. POLJEDELSKE STROJE kakor mlatilnice, vitije, čistilnice za žito, sadne mline, slamoreznice, ročne mline za žito mleti, sploh kmetijsko orodje najboljše vrste ^Bva^|iincepnra0hdaia veletrgovina »Merkur" Peter Majdič, Celje, (»ruška uiica štev. IS. = Slovenci, širite Narodni List! _- '„>*_7___z VASA KORIST je, ako kupujete svoje potrebščine v domačih speeijalnih trgovinah, ker tu se Vam nudi velika izbera prvovrstnega blaga po najnižjih cenah. — Pri nakupu steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, okvirjev in šip se obrnite z zaupanjem na tvrdko kjer se Vam bode najsolidneje postreglo. Fran Strupi, Celje „Ottoman tu, Ottomantam povsod me iščejo, povsod me ljubijo". e> j i®" registr. stavbena in stanovanjska zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju sprejema vloge od svojih članov, ki name- «pf ^rj ofr| K0j ravajo zidati hiše in jih obrestuje po pCL UU »IU O jo* Zadruga ima v Gaberju tik Celja 28 lepih stavbenih prostorov na razpolago. $ Na teh stavi svojim zadružnikom hiše, ako vplačajo v gotovini vsaj 30°/o vrednosti projektirane stavbe. v> Pisarna je v Celju, Rotovška ulica 12. Avstr. poštne hranilnice račun štev. 54-366. Uraduje se vsak četrtek od 9. do 12. ure in vsako nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne, ^p Lastnik in izdajatelj: Narodna založba v Celju. Odgovorni urednik: Radivoj Korene. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljub"