SLOVENSKI GOSPODAR Izhaja vsake «redo. C • n • i Letno Din 32.—, iiolletno Din 16.—, četrt-etno Din 9,—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 3 Teieion interurban 113. Cena inseratomi cel« stran Din 2000.—, pol stra. ni Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, '/• strani Din 250-, *lu str. Din 125-, Mali ogla« si rsaka beseda Din 1.20. Kr&anska načela — rešitev Človeške dražbe. Čez dva dni bo preteklo 40 let, odkar Je zagledala beli dan najslavnejša okrožnica slavnega papeža Leona 13., ki je izšla 15. maja leta 1891 z začetnimi besedami: »Rerum novarum«. Ta okrožnica je še danes najsvetlejši svetilnik za vse tiste, ki iščejo pravo pot za rešitev zapletenih in težavnih sodobnih socialnih in gospodarskih vprašanj, ker podaje z vso jasnostjo krščanska — socialna načela. Nastala je v dobi, ko ijie gospodarski liberalizem s svojo brezobzirno sebičnostjo in neukrotljivo dobičkaželjnostjo razrval človeško družbo ter jo razdelil v dva tabora: v primeroma maloštevilen tabor bogatih kapitalistov in v tabor velike množice brez vsakega premoženja. Te velike množice so se takrat začeli polaščevati nekrščanski socialisti, ki se po svojem znanstvenem ustanovitelju nemško-židovskem pisatelju Karlu Marksu imenujejo marksisti. Ker je bil papežu pred očmi glavni cilj, da po gospodarskem liberalizmu in kapitalizmu pokvarjeno človeško družbo pre-osnuje po krščanskih načelih, je moral zavrniti program in nakane proti-krščanskega socializma in zato o njem v svoy'ii okrožnici toliko govori. Socialisti proti delavskim interesom. O socialistih pravi sv. Oče: »Vzbujajo zavist ljudi brez lastnine proti lastninsko bogatim, nastopajo proti pravici zasebne lastnine ter hočejo mesto nje vpeljati skupno lastnino. Ta pot pa je popolnoma nepripravna, da bi rešila socialno vprašanje, ona ogroža delavce z največjimi trdotami, je udarec proti čutu pravičnosti, ker vrši nasilje nad pravičnimi posestniki, ter ruši državni red. Ta pot ogroža same delavce. Čemu se trudi in muči delavec ? Vendar za to, da pridobi gospodarske dobrine ter z njimi razpolaga po svoji volji. Zakaj daje svouega duha in svoje roke drugemu na razpolago? S tem hoče pridobiti dobrine, ki jih potrebuje, da živi človeka vredno življenje. Socialisti hočejo vsakemu posamezniku vzeti lastnino dobrin ter jo prenesti na skupnost. S tem jemljejo delavcu možnost, da uporabi svojo plačo po svoji volji, s tem mu vzamejo vsako upanje, da pomnoži svoje premoženje in ojači svo(j družabni položaj, in ravno s tem slabijo njegovo gospodarsko stanje.« Zasebna lastnina. Sv. Oče obširno brani zasebno lastnino kot naravno-pravno ustanovo, ki je trdna gospodarska podlaga za nrav-ne in duhovne dobrine človekove osebnosti. »To pravico (zasebne lastnine)«, pravi sv. Oče, »moramo prenesti na človeka kot poglavarja familije: Tukaj ta pravica raste v tisti meri, kakor rastejo naloge človeka v domačem občestvu. Sveti prazakon je, da družinski oče oskrbuje svojim otrokom življenjske potrebščine. Narava ga sili Še dalje, namreč skrbeti za svoije otroke tako, da se bodo v bodočem življenju mogli v vseh življenjskih pripetljajih na pošten način obraniti bede. Ker je družina od Boga postavljena podlaga in korenina človeške družbe in vseh njenih človeka vrednih tvorb, mora zasebna lastnina kot njena gospodarska osnova ostati nedotaknjena. Posestnik in delavec podvržena zakonu pravičnosti in ljubezni. Poudarjajoč zasebno lastnino kot naravno-pravno ustanovo, sv. Oče obenem naglaša velike nravne obveznosti imetnikov te lastnine, med drugim to-le izjavljajoč: »Ako vprašamo, kako je treba uporabiti lastnino, odgovarja Cerkev brez obotavljanja s sv. Tomažem Akvinskim: »Človek naj zunanje dobrine ne smatra kot svojo lastnino, marveč kot lastnino skupnosti, to je, če vidi, da drugi trpijo pomanjkanje, naj jim da brez proti vlj en j a. Zato pra- Po lldnevni vladni krizi Je prišla v Bolgariji na krmilo stara Ljapčeva vlada, ki bi vodila volitve, Slika nam kaže Ljapčeva. vi apostol: »Bogatinom na tem svetu veli, naj delajo dobro in radodarno de-lé od svoy'lega« (I. Tim. 6, 18). Razvijajoč svoj obnovitveni načrt, sv. Oče pred vsem odklanja od socialistov prepovedano razredno borbo, ki je protivna organičnemu pojmovanju človeške družbe, katera je kakor telo sestavljena iz raznih udov, med katerimi mora vladati vzajemnost. Takšna vzajemnost mora vladati med stanovi in sloji človeške družbe. Da se ta vzajemnost dejansko uresniči, morajo podjetniki se odvaditi, delavca in njegovo delovno moč smatrati kot blago, da z njim množijo svo(j) dobiček. Noben zakon, ne božji ne človeški, ne dopušča, da bi smeli radi lastnega dobička izkoriščati uboge ljudi ter tujo bedo smatrati kot prido« bitveni vir. Pravice delavstva. Ker je delavski stan tako važen za proizvodnjo dobrin, je naloga države, da se briga za usodo delavca. Od onih dobrin, ki jih proizvaja za splošni bla-go^mora delavec dobiti tisti del, ki mu je potreben, da ima stanovanje, hrano, obleko in varstvo. Zato se moramo zavzemati za vse, kar more dvigniti položaj delavstva. Ne smemo dovoliti, da bi podjetniki delavcem nalagali krivična bremena ter jim vsiljevali človeka nevredne delovne pogoje. Državna oblast mora ščititi siromake in slabotne, bogatine že ščiti lastno bogastvo. Ščititi moramo dobrine delavčeve, predvsem duhovne in verske dobrine. Skrbeti moramo za praznovanje nedelje, va rovati delavca pred izkoriščanjem sebičnih in dobičkaželjnih ljudi. Delovni čas sme obsegati le toliko ur, kolikor dopušča delavčeva moč, in čas miru in odmora se mora ravnati po vrsti dela, po kraju in času in po zdravju delavcev. Otroci in mladenci ne smejo prej v obrat, dokler niso dovolj dozoreli po duhu in telesu. Cela vrsta nridobitnega dela ni primerna za ženo. Žena spada v hišo; delo v domači hiši je najvažnejša obramba ženske časti, podlaga za uspešno vzgojo otrok, jamstvo za procvet družinskega življenja. Kar se tiče delavske plače, mora biti tolika, da nudi treznemu, poštenemu delavcu in njegovi družini potrebno podlago za življenje. Reformni, obnovitveni program papeža Leona 13., pojasnjen pred 40 leti v njegovi sloveči okrožnici, je rodil lepe sadove v korist delavstvu. Pri grad-bi delovnega prava, socialne politike in delavskega varstva v posameznih dr« lavah so odlično sodelovali možje ter stranke, ki so bile prešinjene z idejami Bocialnega katolicizma, kakor jih je tolmačil vrhovni učitelj krščanstva papež Leon 13. Socializem, ki ga je papež tako določno in odločno obsodil, pri tem razvoju in napredku socialne politike ni sodeloval, marveč ga je samo oviral, kjer in kolikor je mogel. S tem ¡e dokazal, da je papeževa obsodba, izrečena nad njim, popolnoma upravičena. Nekrščanskemu socializmu ni do tega, da bi se gospodarski položaj delavstva zboljšal, ker potem bi ne bilo več sprejemljivega polja za njegovo hujskanje in širjenje nezadovoljnosti, jeze in sovraštva. Ako pa pride marksistični socializem do tega, da začenja svoj komunistični program izvrševati, ustvari za delavstvo takšen »raj«, kakor so to storili boljše viki v Rusiji. * V NAŠI DRŽAVI. Sestanek našega in rumunskega kralja. Ob priliki potovanja Njeg. Vel. kralja Rumunije Karola II. v Temeš-var in po želji Njeg. Vel. kralja Aleksandra, da vidi svojega visokega sorodnika, je bil dne 4. maja sestanek o-beh kraljev na kraljevski jahti »Dra-gor« v pristanišču Drenkovo na Duna-vu. Sestanek je bil povsem rodbinskega značaja. Inozemsko posojilo smo dobili. Naša država je sklenila v Parizu mednarodno posojilo v znesku 2 milijard in 300 milijonov dinarjev. Posojilo je namenjeno utrditvi in ustalenju dinarja ter za razne zgradbe. Predhodna trgovinska pogajanja med našo državo in Avstrijo v Beogradu so zaenkrat zaključena. Po priučitvi medsebojnih predlogov se bodo nadaljevala za sklenitev nove trgovinske pogodbe. S kraljevim ukazom od 5. maja je bil ustanovljen nov srez s sedežem v Metliki na Kranjskem. V DRUGIH DRŽAVAH. Zaključek posvetovanj zunanjih mi-aistrov Male antante. Konferenca zunanjih ministrov Male antante je bila končana v Bukarešti v torek dne 5. t. m. Posvetovanja so rodila sklep, da bo nastopila Mala antanta glede nemško-avstrijske carinske združitve enotno o priliki tozadevnih razprav sveta Društva narodov v Ženevi in ob vsaki priložnosti, ki bi se bavila s tem vprašanjem. Na konferenci je bilo doseženo soglasje z ozirom na politična vprašanja, ki zanimajo posamezne države. Posebej so podčrtali zunanji ministri Male antante, da je mednarodni položaj v Evropi resen ter težaven in zahteva najožje sodelovanje držav Male antante. Prihodnja konferenca zunanjih ministrov Male antante se bode vršila ob Za zdrave in bolne je bivanje v Slatini Radencih. Prvim v razvedrilo, drugim za zdravje. Osem slovitih zdravilnih vrelcev služi tu za zdravljenje raznih bolezni. Edinstvene naravne og-ljikovo-kisle mineralne in železnate kapelji. Bolni na srcu, ledvicah, presnovi in živcih najdejo tu zopet svoje zdravje. Julija in avgusta stalna godba, drugače priložnostni koncerti, kino, radio, obširna biblioteka itd. — Prospekti v vseh pisarnah »Putnika« in od uprave zdravilišča. 810 priliki septemberskega zasedanja Društva narodov v Ženevi. Nemčija in Avstrija hočeta za vsako ceno izvesti sklenjeno pogodbo o medsebojni carinski združitvi, ki bi naj sto pila v veljavo mesca februarja ali aprila prihodnjega leta. Francija dela na vso mcc proti nem- škc-avstrijski carinski združitvi in je izdelal francoski zunanji minister Bri-and kot protiutež poseben gospodarski načrt proti zgorajni pogodbi, ki bode predložen zastopnikom posameznih držav v Ženevi. Briandov načrt obsega v glavnem pet točk in sicer: 1. Po državni upravi organiziran nakup žita v ju-žnovzhodnih evropskih agrarnih državah. 2. Prednostne carine za uvoz juž-novzhodnega evropskega žita. 3. Ustanovitev mednarodnega agrarnega kreditnega zavoda, ki bi podpiral z denarjem evropsko poljedelstvo. 4. Splošna pocenitev produkcijskih in obratnih kreditov v evropskih industrijskih državah, kakor tudi v evropskih konzum nih državah. 5. Ustanovitev mednarodnih industrijskih zvez (kartelov), ki bi onemogočale konkurenco posameznih evropskih industrij. Pomorska pogajanja med zastopniki Francije, Italije m Anglije so pričela v Londonu dne 7. maja in so bila zaključena brez uspeha. Novi rumunski ministrski predsednik Jorga je končal priprave za parlamentarne volit-e. Sklenil je sporazum z liberalno stranko, s katero bode nastopila pri teh volitvah vladna skupina s skupnimi kandidatnimi listami. Jorga je zasigural liberalcem 85 mandatov. Ta volilni sporazum zelo ogroža uspeh ostalih strank, ker računa vlada da bo imela v bodoči zbornici že sama zadostno večino. Vsled omenjenega sporazuma se čuti najbolj ogrožena Manijeva kmečka stranka, ki računa že v naprej z veliko zgubo glasov. Na Bolgarskem je prišla po l£dnevni vladni krizi na krmilo neizpremenjena stara Ljapčeva vlada. Vse bolgarske stranke se pripravljajo na oredstoječe parlamentarne volitve, ki so razpisane za 21. iunii. Sestanek francoskega parlamenta. Poslanska zbornica se je sestala po od-goditvi v aprilu dne 7. maja. V ospredju je volitev bodočega predsednika republike in nemško-avstrijska carinska združitev. Predsednik je javil končno, da se bo vršila seja narodne skupščine za volitev predsednika republike dne 13. maja t. 1. Madžarsko — nemško — avstrijska trgovinska pogajanja so uspešno zaključena. Po novi trgovinski pogodbi se obvezuje Nemčija, da bo nabavljala največji del žita za svoje potrebe na Madžarskem. Avstrija bo lahko postavljala vse viške agrarnih in živinskih produktov na nemški trg. Nemčija ni-< ma nobenega zanimanja več za rumun ske žitne proizvode. Omenjena pogodba je nova carinska združitev, ki obsega tudi Madžarsko. Pogajanja med Čehoslovaško in Mad žarsko za sklenitev novega trgovinske« ga dogovora so ostala brezuspešna. Važna izjava zastopnika Združenih držav Severne Amerike. Pri razpravah mednarodne trgovske zbornice v Wa< shingtonu je naglasil predsednik arne* riškega odposlanstva, da ima Amerika, še vednj dovolj časa za znižanje vojnih odškodnin. O tem pa, da bi črtala Amerika vojne dolgove, ne more biti niti govora, ker bi naprtilo črtanje Združenim državam k vsemu drugemu še 11 milijard dolarjev vojnih dolgov. * Potrjuje se to, kar poroča sv. pismo. V sveti deželi in tudi v sosednih deželah so se vršila ter se vršijo na raznih' krajih izkopavanja, ki spravljajo na dan razvaline mest in zgradb, ki so stara tisočletja. Marsikatera izkopanina je dragocen zgodovinski dokaz, ki potrjuje to, kar poroča sv. pismo. Poslednji čas so prinesla takšen dokaz zlasti izkopavanja razvalin starega mesta Jerihe, severno od Mrtvega morja na desni obali Jordana v oddaljenosti kakšnih dveh ur od reke. O starem ka-naanskem mestu Jerihi poroča sv. pismo — knjiga Jozuvetova na 6. pogl. —■ da so se ga Izraelci po prehodu čez Jordan na čudovit način polastili ter ga razdejali. Po tem splošno znanem poročilu so Izraelci na Gospodovo povelje hodili okoli mesta v sprevodu 7 dni. Duhovniki so dvignili skrinjo Gospodovo in 7 izmed njih je vzelo trobente, ki se rabijo v svetem letu; in so šli pred skrinjo zaveze in so gredoč trobili. Oboroženo ljudstvo je šlo pred njimi, drugo ljudstvo pa je šlo za skrinjo in trobilo s trobentami. Tako so delali 0 dni, 7. dan pa so šli sedemkrat okoli mesta. In ko so ob sedmem obhodu duhovniki trobili s trobentami ter je na Jozuvetovo povelje vse ljudstvo kričalo, so se hipoma podrli zidovi in vsak-teri je šel v mesto čez kraj, ki je bil pred njim. Tako poročilo sv. pisma. — Kaj pa so izkopavanja na kraju, kjer ie stala stara paganska Jeriha, spravi- fa na dan? Ta izkopavanja vodi profesor John Garsting. Ugotovil je ta učenjak, da se na tem prostoru nahajajo razvaline štirih mest, to se pravi, da je stara Jeriha bila štirikrat sezidana in porušena. Pryi trdnjavski zidovi so iz dobe okoli 2100. leta pred Kristusom, ko je Jeriha bila prvikrat sezidana. Druga Jeriha, sezidana okoli leta 1900 do 1800 pred Kristusom na razvalinah prve, ima zidove, visoke preko 20 metrov, široke pa okoli 8 metrov, dokaz, kako mogočno in bogato je bilo to mesto. Posebno močni zidovi so bili v mestu okoli prostora, kjer so se nahajali vodnjaki, da je kraljevska garda lažje obranila vodo pred zastrupljenjem. Na razvalinah druge Jerihe, ki je postala plen požara, je bilo okoli leta 1700 pred Kristusom sezidano tretje mesto, ki je bilo, kakor kažejo njegove razvaline, najlepše in najbogatejše. Razdejano je bilo o priliki napada Egipčanov. Okoli leta 1600 pred Kristusom je bila sezidana 4. Jeriha in v njej se je zgodilo to, kar pripoveduje sv. pismo.Na njegovih zidovih, ki so deloma še ohranjeni, se vidi, da niso bili razrušeni od mesto oblegajočih sovražnikov, marveč da so se hipoma porušili kakor vsled potresa. S tem je potrjeno poročilo sv. pisma o jeriških zidovih: »Podrli so se hipoma zidovi.« Tečaji duhovnih vaj za tretje četrtletje 1931. Za duhovnike: od 5. do 11. julija (5 dnevne); od 20. do 28. julija (8 dnevne); od 3. do 7. avgusta; od 24. do 28. avgusta; od 14. do 18. septembra; od 21. do 25. septembra. Za inteligente: od 14. do 18. avgusta. Za abiturijente: od 14. do 18. julija; od 1. do 5. septembra. ,Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj drugega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v »Domu« do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Oskrbnina znaša za ves čas 120 Din. Pišite na naslov: Vodstvo »Doma duhovnih vaj« Ljubljana, Zrinjskega D. Vedno bolj se bliža dan, ko bo pričelo prodiranje v podmornici proti severnemu tečaju. Zadnje predpriprave so že gotove, moštvo za vožnjo je izbrano, vsakemu je odkaza.no njegovo delo, vršile so se že poskušnje vožnje, vse čaka samo še na znamenje kapitana — Amerikanca — Huberta Wil-kinsa, ki bo dal povelje za odhod. Amarikanska podmornica za obisk severnega tečaja je bila preurejena v te svrhe v ladjedelnici v New Yorku. Ko so bila glavna dela končana, je zapustil čoln ladjedelnico in se lotil prve poskušne vožnje. Pri tej priliki se je zgodila nesreča, da se je podal tako-zvani »kvartirmojster« podmornice po vrhu čolna na. sprehod, a ga je zagrabil val, ga pognal preko krova v morje, in njegovega trupla še do danes niso našli. Koj po tej nesreči se je vrnil čoln nazaj v njujorško luko, kjer se je vršil ob ogromni udeležbi običajni krst podmornice. Obred krsta je izvršil vrn^k francoskega romanopisca Julesa Verne, ki je izdal že leta 1866 v bajni domi- Jugoslavija ocaruje..« ki" Ä^viP7 u njena solnčna obala... njena čarobna jezera... in zobje njenih prebivalcev. Njena obala obžarjena s svetlim solncem, njena jezera bogata redkih čarov so kakor zobje njenih prebivalcev dragocen dar lepe prirode. Ali zato vendar s preudarnostjo stotisoce Jugoslovanov neguje svoje zobe s Sargovim Kalodontom. Blagodejna pena te zobne kreme polepšuje zobe z blestečo eistoto in čuva usta nalezljivih kali .1 v. v < šljiji rojeno povest, »20.000 milj pod vodo,« v kateri popisuje ekspedicijo, katero hoče letos udejstviti kapitan Wilkins. Po Vernejevi povesti je prejela Wilkinsova podmornica pri krstu ime »Nautilus«. Predvidene postaje Wilkinsove eks-pedecije so sledeče: Podmornica se bo podala iz njujorške luke po Atlanskem oceanu ter se bo ustavila prvič na Azor-skih otokih, kjer bo vzela na krov kurivo ter sveža živila. Največ bo prevozila podmornica nad vodo. Od Azorov bo peljala pot v London po reki Temsi, kjer bo prejel čoln vsemogočo opremo. Po ostavitvi Londona bo zakrmaril Wilkins v Vzhodno morje, da se nri-pelje v Bergen na Norveškem. V Ber-genu se bo pridružil ekspediciji vodja znanstvenega spremstva, dr. Sverdrup, s svojimi znamenitimi sotrudniki. Od tamkaj bodo nadaljevali vožnjo proti Špicbergom, nato ob Adventnem zalivu do isevernovzhodnega kota Gron-landije, odkoder bi naj pričelo pravo prodiranje radi leda pod morjem proti severnemu tečaju. Vodja nemšega zrakoplova »Z&peli na«, dr. Ekener, se je dogovoril z Wil kinsom, da bo priplul s Zeppelinon istočasno kakor podmornica na severa tečaj, kjer bi naj bilo najznamenitejš« srečanje na neraziskanem ledenen ozemlju med podmornim čolnom ir največjim zrakoplovom. Osebna vest. S 1. junijem odide * zagrebško nadškofijo č. g. Božnar, ka plan pri Sv. Barbari v Halozah. Samomor v jetnišnici. Mariborsk senat je obsodil pred kratkim na 2 let Josipa Hary radi tatvine koles. Har^ se je v torek 5. majnika v svoji zaporn celici v mariborski jetnišnici obesil ni ta način, da si je omotal krog vrati razrezano rjuho, katero je pritrdil n, naoravo centralne kurjave. Na povratku iz gostije je prejel sunek z nožem. V mariborsko bolnico je bil pripeljan 16 letni delavec Jože Lah. Ko se je vračal z gostije na Prager-Hkem, so ga napadli fantje in ga je eden zabodel z nožem v levo stran prsi. Nevarno srečanje kolesarja z avtomobilom. V petek dne 8. maja sta trčila na strmem klancu pred Kamnico pri Mariboru kolesar, 581etni posestnik Anton Vrčko od Sv. Ožbolta ob Dravi, i.n osebni avto trgovca Wrenčurja iz Marcnberga. Vrčko je dobil težke zu-inanje ter znotranje poškodbo in ga je prepeljal mariborski rešilni oddelek v bolnico. Mariborski sodni senat je obsodil na dve leti in en mesec robije mednarodnega pustolovca J ur j a Popoviča iz Beograda. V decembru m. 1. so ga prijeli pri Št. Ilju v Slov. gor., ker je hotel na skrivaj preko meje. Klatil se je že po celem svetu. Glavni posel so mu bile tatvina in ponarejanje bankovcev. Mariborska policija je zaorla 6. maja 26 letnega Jakoba Vesenjaka, ki je vlomil pred kratkim v stanovanje Franca Kranj čiča pri Krčevini in mu odnesel raznih predmetov za 8000 Din. Poskus samomora. V torek zvečer si je pognal kroglo skozi prsa radi nesrečne ljubezni na povratku iz Ruš proti Mariboru 21 letni pekarski pomočnik Alojzij Šeruga, ki ¡je bil uslu-žben v Studencih pri Mariboru. Nezavestnega in vsega krvavega so prepeljali v mariborsko bolnico. Vlak ga je razmesaril. Dne 5. majni-fta ale zadela 75 letnega prevžitkarja Franca Simončiča iz Cirknice pri Št. Ilju v Slov. gor. strašna smrt. Starček je bil precej gluh in je hotel iti preko železniške proge. Zatvornico je našel eaprto, a je šel mimo nje, ker ni čul iz Št. Ilja prihajajočega vlaka. Vlak je Simončiča zagrabil, ga strašno razmesaril in je bil revež takoj mrtev. Konj je udaril 17 letnega Ambroža Vodenca i- Krčevine nri Vurbergu in mu zlomil roko. Trgovski agent povozil otroka. V Murski Soboti je povozil trgovski agent i motornim kolesom šolarčka in sinčka klobučarja Sukiča. Težko poškodovanega fantka so snravili v bolnico. Izsleden in prijet tihotapec. Starešina finančne straže v Slatina Radenci je prijel 3. majnika Franca Gomzija iz Ivanjševca, ki je prodajal po hišah kot krošnjar razno tihotapsko blago. Neusmiljeno sta pretepla dva mlinar-jeva sinova 25 letnega poljskega delavca Tomaža Krajnca v Žabjeku pri Ptuju. Krajmca so prepeljali v ptujsko bolnico vsega razbitega in oteklega po vsem životu. Tatvina hranilne knjižice. Hranilno knjižico na 7400 Din je ukradel Jožef Belec iz Grlave pri Ljutomeru svojemu »oimenjaku kmetu Belcu in dvignil e njo omenjeni znesek v posojilnici v Križevcih. Tata je žandarmerija zaprla v Ljutomeru, a je že bil zapravil večji del ukradene vsote. Zgodnji roj. Trgovec Ivan Traun v Narapljah pri Majšbergu je dobil 6. mala prvi čebelni roj. Pazite na otroke! Komaj enoletni Jožek, sin posestnika Frangeža iz Cir-kovc nri Prae.erskem, si je zlomil pri padcu s peči levo nogo in ga zdravijo v mariborski bolnici. — Pri plezanju na drevo je padel na glavo in si odgriznil jezik 9 letni Franc Gornik iz Pol-skave. Paromlin pogorel. V Medlogu pri Celju je izbruhnil v noči 4. majnika v podstrešju Joštovega paromlina požar. Ogenj je uničil vse zaloge moke, žita ter ves mlin, izvzemši strojnico, kjer je ostala nepoškodovana lokomobila. Žrtev požara bi bila skoro postala v mlinu trdo speča: sin lastnika in domači hlapec, Pri požaru je bilo po- žrtvovalno na delu več gasilnih društev. še en mlin pogorel. V nedeljo 3. majnika je pogorel v jutranjih urah mlin posestnika Ivana Oranjaka iz Črnove, občina Št. Janž pri Dobrni. Mlin je bil dalje proč od doma in v obratu le tedaji če je bilo kaj za mleti. Požar je nastal, ko ni bilo v mlinu žive duše in obsoja sum na požigalčevo roko. Žaga zgorela. Pri Novi cerkvi je upe-pelil ogenj žago, ki je bila last posestnika Potočnika, po domače Povha. Rešitev je bila izključena in znaša ško« Najvišji nebotičnik na svetu. V New-Yorku je bil te dni dograjen in blago-slovljen najvišji nebotičnik, ki je visok 414 m, ima 85 nadstropij in je v njem nastanjenih 25.000 ljudi. Zunanji ministri Male an-tante, ki je zborovala minuli teden v Bukarešti. Od leve na desno: Ghika (Rumunija) dr. Beneš (Čehoslovaška) in Marinkovič (Jugoslavija). Rešitev »Labirinta« iz zadnjih »Naših slik« ZVEČER' je udoben in temeljit način pranja, po katerem se ravna že več tisoč žen. To je tako enostavno: zvečer namočiti v raztopini Ženske hvale, zjutraj enkrat izkuhati s Schichtovim terpentinovim milom. ZJ UTRAJ da 20.000 Din. Vzrok požara je zavit v temo, ker ponoči, ko je nastal požar, ni bilo na žagi nikogar. Če odreče zavora na vozu. V sredo 7. maja |je peljal 661etni posestnik Anton Blanzinšek iz Pristave pri Dobrni v družbi svojih dveh sinov domov poln voz drv. Navzdol je odrekla zavora, sina sta se izognila drvečemu vozu, oče je hotel voz zaustaviti, a je prišel pod voz in ta je šel preko njega. Blanzinšek je težko poškodovan. Izsledena tatvina. Smo poročali, da je izginilo iz stanovanja celjskega zdravnika dr. Sadnika raznih dragocenosti v vrednosti 14.000 Din. Te dni je prejel dr. Sadnik iz Gradca obvestilo, da ijje aretirala tamošnja policija sobarico Amalijo Potočnik, pristojno na Ptujsko goro in v Trst pristojnega Josipa Renčana, s katerim je omenjena ženska skupaj pobegnila iz Celja. Policija je izsledila pri obema skoro vse pri Sadniku pokradene stvari. Nesreča na kmetijski šoli v it. Jurju. Na kmetijski šoli v Št. Jurju ob južni žel. je padel učenec Franc Klasinc tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomil nogo in je bil prepeljan v celjsko bolnico. Smola vlomilcev. V noči od 1. na 2. t. m. je bilo vlomljeno v trgovino Ant. Zedrana v Št. Jurju ob južni žel. Vlomilci so odnesli raznega blaga za 15 tisoč Din ter ga skrili v kozolec g. Hleba v Lokarjah, kje? so ga domači odkrili in prijavili zadevo orožnikom. Žandar-meriija je zastražila kozolec v upu, da se bodo uzmoviči vrnili po blago. Res so tudi prišli, a se jim je posrečil pobeg. Trgovec Zedran je dobil svoje blago nazaj. Gad je pičil v roko pri trebljenju na posestvu 231etnega posestniškega sina pri Sv. Križu ob Krki. Težko zastrupljenega so prepeljali v bolnico v Brežice. Neznanega utopljenca so potegnili iz Ljubljanice pri elektrarni na Fužinah. Utopljenec je že bil dalje časa v vodi, ima na temenu glave dolgo rano in skoro gotovo ni iz ljubljanske okolice. Komaj se rešil smrti. Reka Sava bi bila kmalu zahtevala svojjle žrtve radi neprevidnosti. Posestnik Valentin Kli-nar iz Jesenic je oral s konjem njivo na desni strani reke v Kurji vasi na Gorenjskem. Orač se je hotel vrniti kar preko Save na vozu nazaj na Jesenice Na voz je naložil poljedelsko orodje, sedla je zraven njega tudi žena in voznik je pognal konja v reko. Sava je ia tamkaj deroča, |j|e prevrnila voz in ga valila s konjem vred navzdol po vodi. Klinar in žena sta se komaj rešila. Tovarniški delavci so ©teli še v zadnjem trenutku tudi konja. Roparski umor. V žužembergu je bila umorjena in oplen|j|ena 60 letna ko-čarica Marija Boker. Radi pomanjkanja zraka v preveč natrpanem vagonu so našli na obmejni postaji Rakek 6. maja poginjenih 7 volov v enem vagonu. Voli so bili last zagrebškega veletrgovca z živino in namenjeni v Italijo. Požar v zvonarni ter livarni. Dne 5. maja krog 2. ure v noči je izbruhnil požar v skladišču zvonarne in livarne v Št. Vidu pri Ljubljani. Ogeniji se je razširil z bliskovico in povzročil škodo za 400.000 Din, katero utrpi lastnik Ivan Kogovšek. Velikanski poiar na Hrvatskem. V vasi Oštirici pri Novem Marofu na Hrvatskem je uničil požar v pondeljek 4. maja popoldne 12 kmečkih hiš in 30 gospodarskih poslopij. Škoda je ogromna in toliko revnih ljudi je ostalo brez strehe. Strašen učinek strele. V sredo dne 6. t. m. predpoldne je branal posestnik Karol Nagy pri Sv. Martinu ob Muri z dvema konjema njivo. Pri tem opravilu je udarila v brano strela, se tamkaj odbila, prešla v posestnika ter v oba konja in pokončala tri življenja. Plug, ki orje sam. Angleški Inž. Ford, — ne kralj avtomobilov — Je napravil plug, ki Je pravo čudo ln bo oral sam brez človeškega vodstva. Prvi poskusi so se že obnesli. Obilno potomstvo. V Neulichtenber-gu pri Lincu na Zgori em Avstrijskem je umrla kmetica Katarina Hofbauer. Imela je v svojem življenju 14 otrok. Dva sinova sta padla na bojišču. Preostali žive na kmetijah in obdelujejo zemlijio. Pogreba se je udeležilo poleg sinov in hčera 70 vnukov, katerih najstarejšemu je sedaj 35 let, najmlajšemu pa komaj 10 dni. Tudi vnuki imajo že potomstvo — 18 otrok, ki so stari 10 do 11 let. Pokojnica je bila 19 let vdova in je pred 15 leti t hlepela. Krsto in križ pred njo so nosili sami njeni sorodniki. Blodnje cerkvenega oknja. Najlepša srednjeveška slika na steklo predstavlja sv. Magdaleno in je bila v Weiten« bergu na Koroškem. Poslikano okno j a bilo znano celemu kulturnemu svetu radi lepote in dragocenosti. Sveto sliko so. ocenili strokovnjaki s 30.000 mark, je bila za dolgo časa zginila neznano kam in so jo šele sedaj zopet našli. Cerkveni tatovi so odnesli poslikano okno iz Koroške v Monakovo. Od neznane strani je prejela policija obvestilo, da je shranila dragocenost neka gospa iz Berlina. Po drugem sporočilu bi naj bila ta gospa izročila sliko v shranjeni« svoji prijateljici in ta je dobro znana s trgovcem z umetninami v Vil jemo vi ulici v Berlinu. Ko je policija šla po naznanjeni jej sledi, je odkrila koroško cerkveno okno v kleti omenjene trgovine. Uzmoviči so hoteli izredno dragocenost spraviti kam daleč in jo tamkaj prodati, kar jim pa ni uspelo. Po dolgotrajnih blodnjah je prispela na steklo slikana sv. Magdalena zopet nazaj1 na Koroško. Odpust delavk s kratkimi krili. V, Martinengu, predmestju zgornjeitali-janskega mesta Bergama, je gospodar neke predilnice predložil svojim delavkam nastopno odredbo: »Katera hoče stopiti v našo predilnico in ostati pri nas v službi ter si tako služiti kruh, mora biti oblečena, da ji obleka zakriva prsa in vrat, rob krila pa mora segati čez kolena do konca meč.« — Ko so delavke prebrale to odredbo, so izjavile, da nimajo dolgih oblek in tudi ne zaslužijo toliko, da bi si jih dale podaljšati. Vodstvo tvornice jim |je nato dalo mesec dni časa za premislek. Po štirih tednih bo odpuščena vsaka uslužbenka, ki ne bo zadostila navedenim predpisom. Nekatera dekleta so si podaljšala obleke s trakovi, ker pač nimajo drugega blaga na razpolago. Izum Izrednega pomena. Angleškemu inženerju Brownu se je posrečilo, da je izumil aparat, ki nadomešča na ladjah krmarja. Iznajdbo so že preis-kusili na francoskih prekooceanskih velikanih: »Ile de France« in »Lafayette«. Poskusi so zadovoljivi in bodo v francoskih ladjedelnicah upeljali pri novih ladjah avtomatične krmarje. — Glavna naloga ladijskega krmarja je obstojala doslej v tem, da (je uravnal ladjo s pomočjo krmila, ako so jo porinili vetrovi, tok ali valov je iz določene smeri, zopet nazaj v pravo. Služba krmarja je težavna in odgovorna. Avtomatični krmar je pa le 1 m visok zaboj, ki je zvezan s kolesjem krmili. Ta zaboj inženerja Browna nadzira noč in dan določeno smer ladje in popravi takoj, vsako najmanjšo tozadevno pogreško. Dokler pluje ladja naprej v ravni črti, je aparat čisto na miru. ,V trenutku, ko se trup ladje zasuče kam na stran, pride avtomatično do zveze potom električnega toka, krmilo se prične gibati in ladja je takoj pravilno usmerjena. Neizplačani milijonski dobitki. Največ se danes govori na Angleškem o treh milijonskih dobitkih, ki so tvorili Zaključek dublinske ter liverpulske lo-erije. Pred nar tedni so pripovedovali ha Angleškem o italijanskem lastniku |avarne Emiliju Skali, da je postal s pomočjo zadete srečke kar čez noč večkratni milijonar. Sedaj je že kot beli jtlan ijiasno, da Skala še ne bo tako naglo v posesti težkih milijonov. Dva Ska lova domačina trdita, da ima z njima 'dogovor, ki ga veže, da se razdeli zadetek med tri može. To trditev Skala taji. Njegova nasprotnika sta naperila hapram njemu tožbo. Loterija ne bo izplačala lepega zneska 100 milijonov dinarjev, dokler ne odloči o izplačilu sodišče. Emilijo Skala, ki se je že čutil presrečnega milijonarja in koval vse mogoče načrte za bodočnost, bo moral poterpežljivo čakati, da bo bogznaj ke-daj sodnija izgovorila, odločilno besedo. Tudi drugi največji dobiček zgoraj omenjene loterije v znesku 40 milijonov dinarjev ni še mogel b.ti izplačan iz enostavnega vzroka, ker ne da posestnik srečke o sebi nobenega glasa. Ta zadetek odpade na Amerik ari'a Claytona Wood, ki stanuje v amerik. mestu Buffalo. Tretji dobitek 30 milijonov Din je bil izplačan krčmarju v jiužni Afriki Jurju Claremontu, ki se je podal po izplačilu na potovanje krog sveta. Angleški poslanci ne dobijo več zastonj vžigalic. Angleški finančni minister Snowden se je odločil za največjo varčnost v državni upravi. Ta varčnost poj de tako daleč, da bodo ostali celo angleški parlamentarci brez vžigalic na državne stroške, ampak si jih bodo morali kupovati sami. Doslej so imeli namreč gospodje poslanci v svojih klubih in drugih prostorih vžigalice na razpolago na državne stroške. Kakor hitro pa bo dosedanja zaloga pošla, ne bodo več kupili drugih, ampak si jih bodo morali gospodje poslanci sami kupovati. C3azela terpenti- NOVO MILO JE NEPOGREŠLJIVO V VSAKEM DOBREM GOSPODINJSTVU. — Pazite na ime i^T GAZELA. -tJ&M 740 Motorno kolo kot morilno orožje. V Kajeni, v kazenski koloniji Francije v južni Ameriki, se je vršila pred kratkem porotna obravnava proti ženi He-dou in njenemu ljubčeku Henriku Bre-ssou. Oba sta se zagovarjala radi po-skušenega umora nad možem žene Hedou. 351etni obtoženec je bil dobro pod-učen o trgovini Bressouja in tudi žena se je zaljubila vanj in je bil mož le še ovira nedovoljene sreče in je moral s poti. Način moževe smrti je bil pretkano zamišljen. Da bi oba zločinca preslepila javnost z navadno nesrečo, sta iztuhtala to-le: Ko se je peljal lepega dne. Hedou z navadnim kolesom preko dežele, je pazil nanj ljubček žene na motornem kolesu na cesti. V trenutku, ko se mu je približal Hedou, mu je sfrčal Bressou na motorju z največjo brzino v kolo. Smrti namenjeni pa je vsled sunka le zletel v velikem loku s kolesa, priletel na njivo in si je otel življenje s težjimi poškodbami. Zločinski parček je bil takoj predan sodišču in žena ter ljubček sta bila obsojena vsak na sedem let ječe in na povrnitev škode možu v znesku 10.000 frankov. Kanarčki so mu rešili življenje. Da g. Turner iz Stokholma ni ljubil kanarčkov, bi danes gotovo ne bil več med živimi. Dva krasna kanarčka je gojil v svojem stanovanju. Po dnevu sta živela v kajbici, ponoči pa ju je pustil letati po sobi. Neke noči se g. Turner naglo prebudi. Kanarčka sta nervozno letala po sobi, cvrčala, a naposled kakor mrtva padla na tla. Tedaj je g. Turner začutil, da je v sobi neobičajno zadušljivo. Od nekod je plin za razsvetljavo prihajal v stanovanje. Na njegov telefonski poziv so dospeli ognjegasci in policija. Takoj je bilo dognano, da prihaja plin iz sosedne sobe, kjer je neki človek iste noči izvršil samomor, otvorivši vse cevi plinovoda. Edino kanarčkoma se je g. Turner imel zahvaliti, da je ostal še pri življenju. Vlomilec v letalu. V nemškem mestu Aachen se je posrečilo policiji, da se je polastila težkega zločinca v osebi komaj 191etnega Walterja Leese iz Bochu-ma. Leese je bil znan po svojih tolovajskih pohodih po celi rensko-vestfalski industrijski pokrajini do Holandije. Ta bandit je ogrožal celo Hamburg, Bremen, Kiel in Osnabrück. Na njegov račun gre veliko roparskih umorov. Mladostni zločinec se je posluževal večkrat celo letala, da je zakril začasno najbolj drzne vlome ter roparske umore. Pobegli ženin. Vse je bilo že pripravljeno za poroko 201etne Alice Melmer v Čikagu. Čakala je nevesta, čakale so družice in čakala je družina. Vse je bilo na mestu, le — ženina je manjkalo, Neposredno pred poroko je ženin, 25-letni Albin Ford, neznano kam izginil. Obveščena je bila policija, da dožene, ali gre za nesrečo, ali pa jo je ženin namenoma popihal. Zločince bodo bičali. Z ogromno večino glasov, 78 proti 9, je poslanska zakonodajna zbornica v Lansingu v državi Michigan v Severni Ameriki odobrila predlog, ki določa kazen bičanja za kaznjence v jetnišnicah. Pričakuje se, da bo predlog sprejet tudi v senatu. Ta predlog je bil stavljen, ko se ¡je ljudstvo države Michigan s splošnim glasovanjem izrazilo proti uvedbi smrtne kazni za zločince. Bičanje se bo vršilo ob določenih dobah in kaznovanemu se istočasno ne bo smelo dati več kakor šest udarcev z usnjatim jermenom. Moderniziranje kineških razbojnikov. Napram vestem iz Pekinga so se kineš-ki razbojniki modernizirali v poslednjem času. Razbojniška banda, koja je v oktobru lanskega leta ujela v Hapoč« ku člana luteranske misije Amerikan-ca Nelsona, je zahtevala za njegov odkup poleg velike svote denarja še tudi: gramofonske plošče, rakete, žepne ure, nalivna peresa in žoge. S Stalinom se ni šaliti. V Berlin je prispela iz Rusije ameriška pisateljica E. G. Grady, katero so sovjeti izgnali iz svoje države zaradi enega samega nedolžnega dovtipa, ki ga je napisala o diktatorju Stalinu v svojem članku. Dov-tip je bil tak, da je značil, da Stalin ni priljubljen pri ruskem ljudstvu, in kaj takega Stalin in njegovi privrženci ne slišijo radi. Šanatorij v Maribora, Gosposka ulica 49, telefon št. 2358. Lastnik in vodja: priznarij dr. černič, špecijalist za kirurgijo. Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim soln-cem za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapeloati čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico »hala« za revmatično in druga boleča' vnetja; »enteroclanerjem« za notranje črevesne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba v I. razredu 120 Din, II. razred 80 Din, III. razred 60 Din. 83 Znamenita trgovsko pospeševalna ekspedi-cija bo v kratkem zapustila Angleško, da napravi potovanje po Evropi, PaJesltini in Egiptu do Kapstalda. Ekspedecija, s katero je poverjen kapi. Geoffrej Malins O. B. E., podpirajo več znamenitih trgovcev v Londonu in družba Ford Motor je posodila en voz in ga dala na razpolago. Zdravljenje srca, ledvic in drugih notranjih bolezni v slovitem zdravilišču Slatina-Raden-ci. Pričetek sezone — glej današnji oglas! Zopet novodošlo blago kupite po novih zopet znižanih cenah. Pretpričajte se, oglejte zalogo v trgovinah F. Šenčur, Mala Nedelja ln Ljutomer. 829 Idealno pranje je možno samo z milom. Zato, gospa, perite vedno le s pravim terpentino-vim milom Gazela. Zopet došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Trpinovem Bazarju, Maribor, Vetrinjska 15. 37G »Flugs«-kose, škropilnice za sadno drevje in vinograde, »Rekord« lepljive drevesne pa- Sove dobite pri glavni zalogi I Videmšek, Maribor, Koroščeva 36. 320 V plesni Soll se čistost in snaga posebno uveljavi! Tu se spletajo tanke nitke prve ljubezni, himna življenja se prične! Vinogradno kolje cepano, žagano in okroglo, kakor vsake debelosti rezan les prodaja tvrdka Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25. Dobijo se tudi lepi krajniki, borovi in meces-novl Sinki. Občili zbor Zadružne zveze v Ljubljani. V sredo, 6. maja, je bil v Ljubljani občni zbor Zadružne zveze. Vodil ga (jie njen načelnik, minister v pokoju, g. dr. Anton Korošec, ki je v svojem govoru podal kratek oris delovanja te naše velevažne organizacije. Z ozirom na sedanjo gospodarske prilike je poudarjal, da živimo v težki gospodarski krizi, ki bo kmalu podobna onim časom, ko so se rodile prve zadruge ter priskočile na pomoč našemu kmetu, ddavcu in obrtniku. Iz teh vzrokov raste število mlekarskih, vinarskih in sadjarskih zadrug, ki se morajo pečati s trgovinskim udejstvovanjem. Naloga našega zadružništva v bližnji bodočnosti bo, pokazati kmetu, kje se nahajajo trgi, kjer bo mogel prodati svoje pridelke. Iz poročila načelstva, ki ga je podal ravnatelj Franc Gabrovšek, je razvidno, da se je število članic zvišalo od 578 na 611, od teh je 327 kreditnih zadrug. Denarni promet je od preteklega leta zrastel za 200 milijonov Din. Manj razveseljiva je gospodarska slika preteklega leta, če se primerja stanje naložb in kreditov. Naložbe so narastle od 180 do 199 milijonov Din, torej za 10.69%, dočim so za prejšnje leto narasle za 24.12%. To je dokaz, kako silno je naše kmetsko gospodarstvo zadela gospodarska kriza. Na drugi strani so se dvigali krediti, in sicer od 57.3 milijonov Din na 74.9 milijonov Načelstveno poročilo poudarja potrebo discipline in opozarja, da bo gospodarski zastoj, v katerem živimo, prinesel s seboj še druge posledice, to je znižanje obrestne mere za vloge in tudi za takozvane vezane vloge. Treba bo računiti s tem, da se bodo morale zadruge zadovoljiti s čim manjšim dobičkom. Par besed slovenjegraškim kmetovalcem v uvaževanjel V najkrajšem času prispe semkaj nad 23 vagonov cementa po polovični ceni (po 28 Din za dve vreči!) za napravo tlakovanj, gnojnič-nih jam in gnojišč. Že v zadnjem »Gospodarju« je neimenovani pisec povda-ril, da sta les in živinoreja najvažnejša dohodka našega okraja. Glede prodaje lesa je kriza brezupna in se tostvarno ne da nič pomagati; tudi glede živine so cene padle, vendar so izgledi glede živinoreje vseeno znatno boljši, kakor glede lesne trgovine. Mnogo dobre živine pa redimo lahko le, če imamo veliko dobre krme. Pridelovanje te nam omogoči le gnojnica, ki je boljša in cenejša, kot vsa umetna gnojila skupaj. Za zbiranje te dragocene in cene tekočine pa so neobhodno potrebne primerne gnojnične jame. Vsled gospodarske krize, ker so upi, da bodo cene lesa na spomlad boljše, varali, so mnogi lanski prosilci začeli odpovedovati cement po polovični ceni. Za napravo zidu ali za popravila stanovanj itd. bi marsikdo vzel cement, toda za napravo gnojišč in gnojničnih jam se mnogim kme tovalcem vsled gospodarske krize zdi škoda investirati denar. Tem kmetovalcem polagam na srce, da je v današnjem težkem času edino investicija za zbiranje gnojnice dobičkanosna, dočim se naprava kakih velikih modernih gospodarskih stavb trenutno ne splača in ne obrestuje. Iz tega razloga priporočam kmetovalcem, da v svojem interesu nikakor ne odklanjajo cementa za gnojišča in gnojnične jame. V planinskih krajih Avstrije, posebno v tirolskih hribih je danes kriza mnogo hujša, kakor pri nas. Tam tudi štedijo na vse mogoče načine ljudje z denarjem. In da zboljšajo dobičkanosnost planinskih kmetij, delajo ljudje gnojnične jame iz lesa, ki so poceni in se prav dobro obnesejo. Take jame so sicer manj trpežne, vendar zelo poceni, in grem enemu ali drugemu zaniman-cu s tostvarnimi načrti rad na roke. —< Wernig Fr. Poizkusi z umetnimi gnojili v dravograjskem okraju. Na pobudo kmet. referenta na Preval j ah se vrši v tekočem letu v dravograjskem okraju več preizkusov z umetnimi gnojili na kmetij-« skih kulturah, n. pr. krompirju, pesi, zelju, ovsu in na travnikih. Poizkuse nadzoruje kmetijski referent. Umetna gnojila za poizkuse je dal Agrikultur-no-kemični zavod v Zagrebu, odnosno g. raznatelj Pučnik, brezplačno kmetovalcem na razipolago. Ker so ti poizkusi velikega gospodarskega pomena, se bo započeta akcija sporazumno z g. ravnateljem Agrikulturno-kemičnega urada po vsem okraju tudi pozneje nadaljevala. Poizkusi imajo namen pokazati praktično, kako si lahko umen gospodar zviša svoje, dosedaj pičle pridelke s pomočjo uporabo umetnih gnojil- Ormož. Ljudska hranilnica in posojilnica js imela dne 2. majnika svoj 54. redni letni ob< čni zbor. Iz poročila načelstva posnemamo, da je zavod v preteklem letu zopet lepo napredoval. Bilanca za leto 1930 izkazuje čez 1 milijon Din večji promet napram bilanci leta 1929. Posebno so se zvišala posojila, za čez 'A milijona Din, dočim je bil dotok hranilnih vlog mnogo manjši kot prejšnja leta. To dej-, stvo nazorno kaže rastočo gospodarsko krizo, v kateri se nahaja naš kmet, obrtnik in delavec. Zavod je, zavedajoč se svojega namena, pomagal s posojili gori navedenim stanovom kolikor je le mogel, po najnižji mogoči obrestni meri ter je delal le z 1 Vt% razliko. Želeti bi bilo le, da bi tudi tisti maloštevilni, ki sq danes še v stanu nalagati denar, to vpošte. vali ter z vlaganjem svojih prihrankov podprli zavod pri njegovem človekoljubnem delovanju. Ormož. 33. redni latni občni zbor Kletarske-ga društva v Ormožu §e je vršil dne 2. maja Januš Goleč: 20 »Kaj? Kako? Kje in kedaj?« so se glasila radovedna vprašanja, ki so tiščala v gospoda od .vseh strani, da je že bil dolžan podati pojasnilo. Izpraznil je maseljc, natlačil kratkocevno pipo, jo prižgal in pričel: »To veste, da sem kupil pred leti v Pišecah od Kostevca čisto mladega lisjaka. V žepu sem ga prinesel domov in ga odgojil skrbno. Znano je, da redi moja sestra trikrat preveč kur ter piščancev. Povrh je še župnišče tik vinograda. Koliko škode so mi napravile kurje mrcine vsako jesen, ko so mi obzobale vse zgorajne vrste v vinogradu. Ako sem zahteval, da morajo biti zaprte ali pod kurniki, ko začne mehčati grozdje, so bile moje besede bob ob steno. Nekdo je izpustil kurjo svojad, kakor hitro sem odnesel pete z doma, Krepelil sem posilnice, streljal — vse zastonj! Dam rad piti vsakemu ter koliko hoče, le zobati ne najboljšemu prijatelju, nikar še kuram! Ko je lisjak odrasel, sem mislil: Ta le bo sedaj kurji strah! Napeljal sem ob brajdah ob vinogradu dolgo ter močno žico. Na to sem pritrdil obroč, za tega dolgo verigo, na katero je bil priklenjen lisjak. Po žici se je lahko popeljaval sem ter tja od enega konca brajd proti drugemu drage volje. Ko so smukale kokoši v vinograd, je zagrabil sedaj eno, pa zopet drugo in kmalu se ni upala niti ena več v vinograd. Dasiravno pravijo, da imajo kure presneto malo pameti, so vendar prebrisane toliko, da znajo obiti smrtno nevarnost. Ivo so videle, da jim brani njihov najhujši sovražnik dostop do slaščič od zgorajnega konca, so se spuščale na sredini v vinograde in cufale tamkaj jagode. Lisjak je bil še bolj zvit nego kokoši. Zagnal se je na brajdo,. tukaj postal, skočil prek v vinograd in čap! že so zakoko-dakale kure, ena je obležala mrtva, druge z najbolj glasnim kokodajsom na vse strani. Takle Proda se krasno po sestvo, 1 uro od Mari-; bora, meri približno 15 oralov, hiša z opeko krita v dobrem stanu, Lep sadonosnik, lept gozdi, travniki in njive v ravnini. Pojasnila daje g. Anton Šuman, poštar pri Sv. Marjeti ob Pesnici. 781 Pljuča! Pljtične bolez-* ni ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-. Lungenheilanstalt) v Sečovu, želez, postaja Rog. Slatina. 775 Izvanredna prilika! —« Na obroke! Učitelji, učiteljice, poštni in žel. uradniki in splob drž. nameščenci kupi-jo ugodno na obrok« ure, zlatnino, srebrni' no in vse optične pred-, mete pri tvrdki Kne-ser F., Maribor, Alek) sandrova cesta 27, prt glavnem kolodvora, -i Obroki brez vsakega povišanja cen. 777 v mali dvoirani lastne gostilne. Izvoljen je bil lopet prejšnji odbor z eno lzpremembo. Na občnem zboru se je razpravljalo tudi o na-daljnem delovanju zadruge. Sklenilo se je, da se bo pričelo v tekočem letu tudi z nakupovanjem sadja ter so se v tem smislu izpopolnila pravila. Tudi glede vinske kupčije so se v zadnjem času storili važni koraki. Navzoči člani so z odobravanjem vzeli na znanje, da je zadruga pričela s tipiziranjem naših slove-tih vin, ker so taka tipizirana vina mnogo bolj iskana ter se vedno lažje spravijo na trg. Obiskovalci ravnokar zaključene I. banovin-Bke vinske razstave v Mariboru so že imeli priliko, poskušati tip ljutomersko-ormoškega vina Kletarskega društva. Čebelarji pozor! Čebelarska podružnica za Celje in okolico priredi v nedeljo, dne 17. t. m., ob 3. uri popoldne poučno predavanje pri čebelnjaku gospoda Rebova v Košnici pri Celju. Čebelarji in ljubitelji čebelice se vljudno vabijo. Dopis iz Slovenskih goric. Vino ne gre nikamor, ne v domači državi, ne 'čez mejo. Ali morda ni pomoči? Mislimo, da je! Pa žal, premalo razumevanja. Trošarina na vino je še zmiraj previsoka. Država je sicer nekoliko popustila, banovina in občine pa ne. Ali naj res vino maši glavne vrzeli v blagajni? Gostilničarjem naj se da ugodnost, da plačajo trošarino in sedaj tudi prometni davek šele tedaj, ko je sod prazen, ki je na točenju. Državna premija na-lev s kozolcem in klet, vse v najboljšem stanju ugodno prodam. Stare Menih, Rimske Toplice. 805 Krasno posestvo, arondirano v ravnini, pol ure od postaje Pragersko, sestoječe iz 20 oralov prvovrstnih travnikov, njiv in štirih oralov gozda. Sadonosnik, kjer se pridela letno 2 vagona žlahtnega sadja. Novo gospodarsko poslopje, hlev za 14 glav živine, stiskalnica. Uvedeno je dobičkanosno mlekarstvo. Vila obstoječa iz 5. sob in kleti, se proda. Huber Leskovec, Slov. Bistrica. 804 Za grajsko vrtnarijo se išče zanesljiv vrtnar dobrimi spričevali. Isti mora biti izvežban v negovanju sočivja in cveitlic. Ponudbe na grad Vinarija, Konjice. R18 Posestvo Ba prodaj v Stopčah pod št. 3. Sv. Jurij ob juž. žel. 808 Lepo psestvo s stanovanjsko hišo v Gradišča pri Borlu, z velikim eadonosnikom, vinogradom, gozdom in njivami v izmeri 32 ha, ugodno na prodaj. Vpraša se: Cvetko, gostilna, Bukovci pri Ptuju. 823 Vinograd s hišo, travnikom in gozdom ob zelo prometni cesti poceni na prodaj. Alojzija Sattler, Orehovci, Gornja Radgona. 820 Kovačnica in stanovanje se da v najem za več let. Informacije daje Josip Langeršek, kot varuh nedl. Schucher vMarenbergu. 817 Preda se ali da v najem dvoje srednjih posestev z vsakovrstnim poslopjem, vse v dobrem stanju. Zemlja prvovrstna, vse pri veliki cesti. Vpraša se v trgovini Čater, Šentilj, pošta Dramlje. 819 Dobro ohranjeni šivalni stroj »Singer« se poceni proda pri Anici Vogrinec, Zg. Hajdin št. 58, pri Ptuju. 825 in še 5% popusta od napisanih cen pri Albertu Eccarius, urar, Maribor, Slomškov trg 5. 821 NAZNANILO. Cenj. občinstvu dajem v znanje, da sem otvo-fila 1. majnika t. 1. Ptuju, Aškerčeva ulica 12, nasproti gostilne Weissenstein in trgovine z deželnimi pridelki 822 m^r menjalnico bučni c za pristno bučno olje iz znano dobre tovarne Albert Stiger v Slov. Bistrici. Za solidno in točno postrežbo jamčim in se priporočam z odličnim spoštovanjem Easteiger. Zahvala. Za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu moje žene in najine matere AL0JZIJ3 E3CL se podpisani iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrečemo vsem sorodnikom, pevcem, osobito pa g. duhovnemu svetniku, župniku Evaldu Vračku za njegove tople, to-lažilne besede ob odprtem probu. Selnica ob Muri, dne lO.maja 1931. Franc Hecl in sinova. Sprejmem takoj služkinjo za vse. Vošnjak, Ptuj, Mestni vrh. 828 if .it» in nič ne pomaga, ker resnica je le, da najceneje dobite vsako vrsi no blago za ženske in mošks obleke in najlepše svilene rute že od Din 25-— naprej le samo v znani ma-nnfakturni trgovini Lapo posestvo poceni na prodaj, 5 minut od farne cerkve, radi družinskih razmer, meri 31 ha 59 a 76 m2, 24 ha lep mlad gozd, deloma za sekat, drugo njive, travniki in pašnik. Cena 180.000 Din, 80.000 Din lahko ostane na posestvu. Naslov v upravi lista. 824 Prodam posestvo tik državne ceste, 10 minut od kolodvora, zidana hiša in novo zidano gosp. poslopje, oboje z opeko krito, prodam takoj. Naslov v upravi lista. 827 ¥ MariftOril, ®raf§M frgf blizu gostilne „Črni orel" 811 t Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nad vse dobra, draga mama, stara mama, teta, sestri-čna, svakinja in tašča gospa Marija Rudolf poscslnica pri Sv. Anionu v Slov. gor. v petek, dne 8. t. m. nenadoma mirno v gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke se je vršil v nedeljo 10. t. m. ob 4. uri popoldne v Mariboru na pobreškem pokopališču. Sv. maša zadušnica se je brala 12. t. m. ob 7. uri zjutraj v magdalenski cerkvi. Blagi pokojnici ohranimo časten spomin. Rodbina Rudolf In Šlelcer. P ¥ lasmi, novozgrajeni p&SeCl Pred fran£ššft®i3sfto cerhflfo miimiiNim lz¥ršnie ¥§£ bančne pesie nafftnianfneje. -- Najvišje ©l5r€slo¥aisfe n&i m ftnpžice in ¥ tehočem raCsiiiii. -- ^ Pooblaščeni proflafalec srech državne raireüne ¡©Serije. ____193 l)ve posestvi na proda]. Sv. Miklavž 63, pošta | Kolje za vinodrad cepano in rezano prola I Krojaški vajenec se Hoče. 807 I Straschil in Felber, Maribor, Pri sit an. 814 | Laporje. sprejme. Valentin Gumzej, 813 Na prodaj posestvo manjšo, oddaljeno od drž. ceste četrt ure, z lepimi stanovanji, sadonosnik, vinogradi, njive, nekaj gozda: Ig. Petrovič, Zg. Polskava. 794 Nazsias-ailo. Čast mi je naznaniti, da sem preselil svoj zobotehniski atelje iz Tattenbachove ulice štev. 18 V Oosposko ulico štev. 30/1. (Pirchan-ovo hišo). soc Esrail Pere, MofIIsof B E S 13 E E E Velika izbira klobukov, čevljev ter vseh oblačilnih potrebščin, po solidno nizkih cenah pri 452 Glavni trg 2 Oglejte si izložbe in zalogo! B B B B B B B BBBBEBBEEBEBBBEBBBBB M§jc£icji€ li najboljše knpiie barve, lake, tirneže, terpentin, karboliceum, katran, krovne in izolacijsko lepenke, mr.že za kolesa, olje za stroje in mast, bencin itd. itd. pri 376 Branko Sučcf it, Pfaribor §l®venslfa mm 6 Telefon št. 2153 iTelefon št. 2153 Oglašujte v „SI. Gospodarju" Gonilne jermene Radi opustitve moje velike zaloge jermenov prodam jermene v vseh širinah globoko pod dnevnimi cenami. 716 W. B A D L, usnjar Maribor, Glavni lrg DENÂI si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd. «PRI SO&NCU" Celje, Glavni trg 9 Za obilen obisk se priporoča 318 ALOJZ DROFEMIK w Ce rabite štrange, uzde, vrči ali mreže kupite jih pri meni! Trgovci, zahtevajte moje nove cenike in prepričali se boste, da tudi za mal denar danes lahko že res dobro kakovost dohitel ANTON ŠINKOVEC. Celie. Gosposka 3 POSTELJNINA pohištvo, preproge, linoleum, zavese, odeje, mcdroce, vložke, tkanino za pohištvo, grad! za modroce in celotne garniture (opreme) za postelje itd. itd. Najboljše in najcenejše pri KÂMOLU PREIS MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 20. Cenike dobite brezplačno. 466 Konrad Kager Celje, Gosposka ulica 10 Podjetje za napravo vseh kovinskih del, cerkvenega orodja in posode. — Pozlačenje, po-srebrenje, poniklanje itd. — Vsa popravila solidno in strokovnjaško, po zmernih cenah. — Zalega optičnih predmetov. Zelss in Roden-stock očala. 496 Ustanovljeno 1828. Cek. rač. 14.441. TRAVERZE Cement in vse druge stavbene potrebščine nudi po znižanih cenah Anton Brenčič, trgovina z železnino, Ptuj. Na drobno 1 674 Na debelo! «ti»* boste bolj ele-nanino oblečeni in si boste prihranili še mnogo denarja, ako pišete na Trgovski dom STERMECKI po veliko novo kolekcijo svile, volne, delena, eta-mina in drugih modernih tkanin za damske o-bleke. Trpeli don ST n IM El ¡HI, Vzorci Osljë si. Il in veliki ilustriran: zastonj ! i cenik 6 NAJLEPŠI ZA OTROKE. ZA TENIS. ZA POPOLDANSKO DRUŽBO. ZA DELO IN SPREHOD. Vrsta 2651-00 Prodajamo jih iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svoji deci, da se ji nožice normalno razvijajo. Vrsta 4435-00 Čevlji za tenis, ženski in moški, iz belega platna z gumijastim podplatom, lahki, elastični in zelo ugodni. Vrsta 4625-78 Udobni športni polče-vlji z nizko peto in gu-: mijastim podpetnikom. Iz finega telečjega boksa z okrasnim šivom po sredi. Vrsta 1805-37 Razkošni čevlji, zelo okusno kombinirani z lakom in boksom, z udobno peto. Okrašeni z zaponko. Vrsta 1187-03 Letni polčevlji Iz bele* ga ali sivega platna. So zelo lahki ln udobni. Sivi za dnevno potrebo, beli za sprehod. OBI&ČITE NAS PRAVOČASNO. IZBERITE NAJLEPŠE. Oglasi v „Slov. Gospodarju" imajo najboljši uspeh! □ H S E H E E E E E E E E E E 3 □ S ISIfg* najboljše in najvarnejše pri nještajerski ljudski posojilnici v Mariboru osposka tilica r. z. z n. z. Ulica 10. oktobra Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog B^- nad 62,000.000 dinarjev. vernost Eirststlisrafli vlog Jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev. i Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje! Najvarnejše in najboljše naložite denar pri osojilnici v Celju registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi ldstnl palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hi§ nad 5000 članov-posesinikov z vsem svojim premoženjem. 192 Stanje hranilnih vlog zna-~a nad Din 100,000.000'—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniir Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin ITrovatln v Mariboru. = Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru. 0100020101010201010223534848234802025323010223000200010201022300020153010001020202012348482348230200010123000200020200090307100402010001010001000102010100000100010002010000100102010907090911030505090505070500110601101000010201020101230102010148232301