Primorski dnevnik NEDELJA, 24. JANUARJA 2016 št. 19 (21.559) leto LXXII. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD ® ^M nrimarski sna rt 3 primorskijport —postani naš sledilec CELOVEC - Na 5. strani Pahor odlikoval Koroške Slovence Priznanje Zvezi slovenskih organizacij terminal - Na 8. strani V Devinu kritični do tržiške županje Stališče Občanov za zaliv gorica - Na 18. strani Fabianijevo delo brez primere v Evropi »Prepoznaval je identiteto krajev« davos - Svetovno gospodarstvo okreva, a še vedno zelo počasi Previden optimizem PLAČA 1, BIVATA 2 dou. 02.2016 Program vključuje: 2x polpenzion, kopanje v termalnih bazenih, lx vstop v Savna vas, uporabo kopalnega plašča, zabavno vodno aerobiko, Idila bon v vrednosti 15 € za izbrane wellness storitve, glasbeni večeri (četrtek, petek, sobota). Cena za 2 osebi v dvoposteljni sobi HOTEL ATRIJ**** SUPERIOR 396,00 € 198,00 € Popusti in doplačila po veljavnem ceniku. Informacije in rezervacije: Terme Zreče, Cesta na Roglo 15, SI-3214 Zreče T: 00386 3 75 76 000, E: terme@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu DAVOS - Na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu so izpostavili vrsto tveganj, s katerimi se srečuje svet, od begunske krize in nevarnosti za izstop Velike Britanije iz EU, do gospodarskih težav Kitajske ter padca cen nafte, a napovedi za leto 2016 kažejo previden optimizem. Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, ki je napovedala okoli 3,4-odstotno svetovno rast, je izpostavila vprašanje Kitajske, ki jo čaka prehod iz izvozno naravnanega gospodarstva v gospodarstvo, temelječe na povpraševanju in porabi. Rast se bo upočasnila. A obenem dodaja, da Kitajska ne bo doživela »hudega padca«, Za Lagardovo begunska kriza ni le tveganje, temveč tudi priložnost. »Če bo integracija ljudi delovala, je lahko to srednjeročno gledano za Evropo le prednost,« je dejala. Na 2. strani Christine Lagarde ansa gorica - Vlomilca tudi goljufa Drzna tatvina Po vlomu sta pozvonila na zvonec in hlinila, da sta karabinjerja Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Enm Dr. Giuseppe CARAGLIU torej izdaja zdravniška potrdila za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja z novim spletnim postopkom, še vedno v ul. Rossetti 5 z naslednjim urnikom od ponedeljka do četrtka: 10.00 -12.00 in 16.30 -18.30 ob petkih: 10.00-12.00 ob sobotah: 11.00 -12.00 Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. trst -LAURENI V Škednju beležijo manj onesnaževanja TRST - Onesnaževanje, ki ga povzroča škedenjska železarna, se stalno zmanjšuje. To velja še zlasti za strupeni benzopiren, ki se spušča v zrak iz koksarne, a upadajo tudi emisije praha iz plavža. Položaj se bo počasi izboljšal, tudi kar zadeva hrup, ki ga povzročajo ventili in razne naprave in ki še dodatno greni vsakdan prebivalcev. To je zagotovil tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, ki je obiskal železarno in si ogledal rezultat del, ki jih je vodstvo železarne izvedlo na plavžu. Na 6. strani Nabrežinec Bandelli župan Komna Na 3. strani 18 tisoč evrov za Burlo Garofolo Na 7. strani Trst: informativni dan na zavodu Žige Zoisa Na 11. strani Francija spet zavrnila zakon o manjšinah Na 13. strani Parkiranje na goriškem Travniku proti plačilu Na 17. strani Postopna izguba kilogramov pod strokovnim vodstvom trenerke! Prijave na 0038651625391 www.bodyconstructor.si 9771124666007 2 Nedelja, 24. januarja 2016 AKTUALNO / schengen Aleksander Koren aleksander.koren@primorski.eu Poti nazaj ne sme biti Gesla, včasih res retorična, o evropski integraciji, zadnje čase vse bolj pogosto prepuščajo mestoprotievropskemupopulizmu. Najbolj glasni so voditelji vzhodnoevropskih držav, ki pojmujejo Evropo zgolj kot kartico za bankomat, vendar jim konkurenco delajo tudi mnogi na Zahodu, kjer se vladne politike, desne in leve, v strahu pred skrajno desnico, vse bolj opredeljujejo za zaprto Evropo. V ta okvir sodi tudi razprava o morebitni ukinitvi schengna, to je prostega pretoka ljudi na notranjih evropskih mejah. Ministri držav Evropske unije se bodo o tem pogovarjali jutri v Amsterdamu, sicer tam ne bodo sprejeli nobenih odločitev. Resnici na ljubo ne verjamem, da bo do tega res prišlo. Čedalje več ekonomistov opozarja na katastrofalne gospodarske posledice, ki bi jih lahko povzročil sistematičen nadzor na mejnih prehodih, še več pa je takih, ki opozarjajo, da bi to bil začetek konca evra in same ideje o združeni Evropi. Ker tako radikalnemu ukrepu nasprotuje tudi vplivna Nemčija, ki se je sicer odločila za omejitev pritoka (ekonomskih) migrantov na svojih tleh, ukinitve schengna za zdaj še ne bo. Za nas, ki o kakršnihkoli omejitvah gibanja vzdolž italijansko-slovenske meje, nočemo niti razmišljati, so tudi zelo spodbudne besede italijanskega premiera Renzija in notranjega ministra Alfana, ki takšnemu ukrepu odločno nasprotujeta. Pri tem vodi italijansko politiko tudi strah (ki ga deli s Slovenijo), da ne bi tudi Italija postala žep za migrante, saj so italijanske obale zunanja evropska meja, ki jo je zelo težko nadzorovati. Vendar velja ponoviti: očetje Evrope kot jo (ne) poznamo zdaj, so vsi po vrsti na lastni koži doživeli drugo svetovno vojno, nekateri pa tudi prvo, zato so si združeno Evropo predstavljali kot celino trajnega miru, sodelovanja brez meja, visoke stopnje razvitosti in blaginje. Po padcu Berlinskega zidu se je zdelo, da se bodo njihove sanje uresničile. Da bo ekonomskemu sodelovanju, evru, padcu pregrad prej ali slej sledila tudi politična integracija. Dogajanje zadnjih mesecev vse to postavljajo pod vprašajem. Milan Kučan je na nedavnem srečanju v Trstu podal o evropski povezavi zaskrbljujočo sliko. Begunska kriza je razgalila, da ni med državami nobene prave solidarnosti in da je EU še naprej zgolj ekonomski pojem, je dejal. Ko denarja ne bo več, bo EU razpadla, vrnili se bomo v stanje izpred tridesetih let prejšnjega stoletja s kopico med sabo skreganimi državami. In bo vojna. Najprej ekonomska, nato pa ...., ni dokončal stavka črnogledi Kučan. A je hkrati opozoril, da Bruselj ni abstrakten pojem, Bruselj smo mi, zato je morda še čas, da se s treznim dogovorom, ki ga ne pogojuje dnevno pihanje vetra, izognemo potiskanju Evrope globoko nazaj v zgodovino. To bi bil samomor. Že tretji v zadnjih sto letih. PrimorskiD i facebook 0 @primorskiD y tuuitber davos - Z gospodarskega foruma tudi poziv k političnemu reševanju krize v Siriji Kitajska ne bo padla DAVOS - Udeleženci Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu so ob zaključku srečanja izpostavili resna tveganja za letos, od begunske krize in nevarnosti za izstop Velike Britanije iz EU, do gospodarskih težav Kitajske ter padca cen nafte. A kljub temu se pod črto za leto 2016 kaže previden optimizem. Globalna rast bo verjetno okoli 3,4-od-stotna, v prihodnjem letu pa 3,7-odstot-na, je ob zaključku foruma povedala generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagar-de. »To je skromno, a v primerjavi s 3,1 odstotka v letu 2015 vendarle napredek.« Francozinja je osvetlila več perečih nevarnosti, med katerimi je po njenem mnenju daleč v ospredju Kitajska. Kot pojasnjuje, Kitajsko čaka prehod iz izvozno naravnanega gospodarstva v gospodarstvo, temelječe na povpraševanju in porabi. Rast se bo upočasnila. A obenem dodaja, da Kitajska ne bo doživela »hudega padca«, ampak ji bo uspel relativno dobro nadzorovan prehod. Lagardovo sicer še naprej skrbi padec cen surovin, predvsem padec cen surove nafte. V zvezi z gospodarskim razvojem v Evropi Lagardova vidi rahlo okrevanje. Begunska kriza pri tem po njenem mnenju ni le tveganje, temveč tudi priložnost. »Če bo integracija ljudi delovala, je lahko to srednjeročno gledano le prednost.« Gospodarstvo v Evropi si je v primerjavi z začetkom leta 2015 nekoliko opomoglo. IMF pričakuje rast v višini 1,5 odstotka. Kot veliko tveganje za Evropo pa je Lagardova označila nevarnost izstopa Velike Britanije iz EU. Velika Britanija želi med drugim omejiti dostop do socialnih pravic za ne-britanske državljane EU. Številne države članice temu spornemu modelu, po katerem bi morali nebritanski državljani EU na Otoku živeti in prispevati štiri leta, preden bi bili upravičeni do socialne pomoči, ostro nasprotujejo. »V Združenem Kraljestvu, pa ne le pri nas, smo zaskrbljeni zaradi pritiskov priseljevanja,« je dejal britanski finančni minister George Osborn. »Zato ostajamo pri tem, kot smo rekli, da ljudje lahko pridejo v Veliko Britanijo in tu delajo, ne morejo pa takoj zahtevati naših ugodnosti.« V Davosu med razkošjem in strogimi varnostnimi ukrepi ansa Med drugim je bilo v Davosu slišati, da za krizo v Siriji ni vojaške rešitve in da lahko begunci predstavljajo tudi priložnost. Nemški predsednik Joachim Gauck je glede begunske krize ostro kritiziral pomanjkanje evropske solidarnosti. Razume sicer, da sta v državah srednje Evrope prisotna strah pred spremembami in skrb glede nacionalne identitete, težko pa razume, da solidarnost odrekajo tiste države, katerih prebivalci so jo kot politični preganjanci sami doživeli. Te teme se je dotaknil tudi pred- sednik Evropske centralne banke Mario Draghi. Meni, da lahko migrantski val predstavlja priložnost, saj bi lahko poraba denarja za migrante spodbudila gospodarsko rast v območju evra. Mednarodni denarni sklad (IMF) je v tej luči evropske države pozval k hitremu odprtju trga dela za begunce. Glede krize v Siriji je iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif opozoril, da zanjo ne obstaja vojaška rešitev. »Potrebujemo politično rešitev,« je povedal in dodal, da spor s Savdsko Arabijo ni v nikogaršnjem interesu. italija - Zakon o istospolnih zvezah Iskanje kompromisa Z napovedanimi spremembami naj bi prepričali dvomljivce iz vrst vladne večine - Zadržanje Cerkve RIM - Bolj ko se približuje dan njegove odobritve v senatu, bolj zakon o istospolnih zvezah razdvaja parlamentarce in javnost. Premier Matteo Renzi (z njim tudi predsednica deželnega odbora FJk Serracchianijeva) je trdno odločen, da spravi zakon pod streho, saj je Italija med zahodnoevropskimi in še nekaterimi drugimi državami edina, v kateri so istospolni partnerji brez kakršnekoli pravice in zaščite, za kar si je Italija že prislužila tudi grajo Evropske unije. Po včerajšnji manifestaciji združenja Arcigay in drugih organizacij v podporo istospolnim zvezam (o manifestacijah v Trstu in Gorici poročamo posebej), za prihodnjo nedeljo napovedujejo tudi shod nasprotnikov snujoče-ga se zakona, t.i. družinski dan. Na stran slednjih se je postavila tudi katoliška cerkev. Papež Frančišek je v petek pred sodniki rimske rote odločno zavrnil vsako drugo obliko skupnosti, razen sklenitve katoliške poroke, ter obsodil vsakršno »mešanje« z istospolnimi skupnostmi. Pred člani sodišča je papež poudaril, da je na zadnjih dveh sinodah o družini (oktobra 2014 in 2015) »Cerkev Manifestacija Arcigay v Bologni svetu sporočila, da se družino, kakor jo želi Bog, ne more mešati z kakršno koli drugo obliko skupnosti.« Ker pa je papež hkrati pokazal sočutje do tistih, ki »živijo napačno« in polemike nikakor ni zaostroval, prevladuje prepričanje, da se je cerkvena hierarhija v Italiji vendarle sprijaznila s tem, da bo zakon odobren, saj v to smer pritiskajo tudi mnogi katoliki na čelu z Ren-zijem. »Bojna črta« ostaja tako le ize- načitev istospolnih zvez s porokami in pravico do posvojitve otrok. Ker to razdvaja tudi parlament in samo vladno večino, potekajo v teh dneh mrzlična dogovarjanja o delni spremembi zakonskega osnutka, t.i zakona Cirinna, ki nosi ime po njegovi pobudnici iz vrst Demokratske stranke. Kot kaže so dosegli kompromis, ki naj bi ga podprlo tudi Gibanje 5 zvezd. Po njem bodo s spremembo 2. in 3. člena zakona odpravili »nevarnost« terminološke izenačitve zvez s poroko med raznospolnimi, če istospolna zveza razpade, je ločitveni postopek avtomatičen, poleg tega ne bo mogoče ohraniti priimka partnerja oz. partnerice. A kaže tudi, da so se v večini z delom opozicije zedinili tudi o tem, da možnosti posvojitve biološkega otroka partnerja (v veliki večini primerov so to partnerice) ne bodo odpravili, le da bo pri tem imelo sodišče več pristojnosti s ciljem zaščite pravic otroka. To najbrž ne bo pomirilo vseh parlamentarcev večine, stranke - in zlasti Demokratska stranka - se bodo zato najbrž pred končnim glasovanjem o zakonu zaščitile s formulo o prostem glasovanju po vesti. (ansa,ak) V Slovenijo včeraj prispelo 412 migrantov LJUBLJANA - V Slovenijo je v Do-bovo včeraj okoli 17. ure z vlakom prispelo 412 migrantov. Danes zaenkrat ni napovedanih novih prihodov migrantov, so STA povedali v Policijski upravi Novo mesto. Po podatkih generalne policijske uprave je bilo ob 18. uri v sprejemnem centru Livarna v Dobovi 416 mi-grantov, v namestitvenem centru Šentilj 57 migrantov in v Centru za tujce v Postojni 44 migrantov. Državo je včeraj zapustilo 574 migran-tov. Letos jih je v Slovenijo vstopilo skupno 46.295, Slovenijo pa jih je zapustilo 46.814. Od četrtka sicer veljajo omejevalni ukrepi pri sprejemanju migrantov, tako Slovenija vstop v državo dovoli le tistim, ki nameravajo zaprositi za azil v Sloveniji, Avstriji ali Nemčiji. Sodeč po izjavah pristojnih ti ukrepi ne prinašajo dodatnih obremenitev ali težav, saj policija za izvedbo novih postopkov ne potrebuje bistveno več časa. ZDA enačijo kurdsko stranko z Islamsko državo ISTANBUL - Podpredsednik ZDA Joe Biden je včeraj v okviru svojega obiska v Turčiji dejal, da je Kurdska delavska stranka (PKK) grožnja za Turčijo, tako kot Islamska država (IS). Obenem je menil, da so kurdske milice preprosto teroristična skupina.Po pogovorih s turškim premierjem Ahmetom Da-vutoglujem je Biden Turčijo pohvalil za zelo pomembne korake, ki jih je sprejela proti džihadistom IS ter dejal, da se bo napredek v boju povečal. »IS ni edina eksistenčna grožnja za turško prebivalstvo, PKK je enakovredna grožnja in mi se tega zavedamo. Preprosto gre za teroristično skupino in to, s čimer nadaljujejo, je nezaslišano,« je med drugim menil še Biden. PKK, ki sta jo Washington in EU uvrstila na seznam terorističnih skupin, je v napadih od prekinitve premirja julija lani ubila več deset pripadnikov turških varnostnih sil. A Turčija je večkrat izrazila zaskrbljenost nad tem, da skuša Washington PKK, tako kot kurdske milice v Siriji, imenovati za zaveznike v boju proti IS. Biden je še dejal, da postaja sodelovanje Turčije in ZDA bolj usklajeno »Napredujemo in to srečanje bo ta napredek še pospešilo,« je naglasil. (sta) / AKTUALNO Nedelja, 24. januarja 2016 3 kras - Župan Marko Bandelli Nabrežinec, ki verjame v privlačnost Komna Nobene nevarnosti »italijanizacije« - Kmalu obnova komenskega »placa KOMEN - »VKomen in sosednje vasi se selijo predvsem italijanski državljani slovenske narodnosti. Pojav je številčno gledano še zelo zanemarljiv, kaj bo jutri ne vem. Novi prebivalci so vsekakor pri nas dobrodošli.«Župan Marko Bandelli noče izpasti kot človek, ki javno poziva ljudi iz Italije, da se preselijo v Komen, je pa prepričan, da je kakovost življenja v njegovi občini na zelo dobri ravni. Bandelli (49 let) je edini župan v Sloveniji iz vrst stranke bivše premierke Alenke Bratušek. Gospod župan, doma ste s Tržaškega, kaj vas je pripeljalo v Komen? Rojen sem v Nabrežini, v Trstu sem maturiral na oddelku za geometre zavoda Žiga Zois. Diplomiral sem na mariborski Ekonomski fakulteti, kjer sem tudi magistriral. V Komen, ki je očetova rojstna vas, so me pripeljale osebne in poklicne izbire. S čim se poklicno ukvarjate? Vodim podjetje, ki domuje v Vipavi. Zakaj se po vašem ljudje iz Italije selijo v Komen? Iz ekonomskih razlogov in zaradi zelo dobrih bivanjskih razmer. Slovenci v zadnjem času zelo radi pljuvamo na svojo državo, ki pa je ohranila značilnosti socialne države. Kaj tolmačite kot ekonomske razloge? Med Slovenci je v modi, da pljuvamo na lastno državo. V resnici pa je Slovenija, kljub vsemu, ohranila številne značilnosti socialne države. Kaj mislite s tem? Pri nas je elektrika precej cenejša kot v Italiji, kar velja tudi za storitve, kot so npr. šole in vrtci. Tudi mehaniki in vulkanizerji so relativno poceni. Se vam to zdijo pravi razlogi, da ljudje iz Italije razmišljajo o selitvi v Slovenijo? Tudi to vpliva na izbire. Svoje naredita še prijazna narava in kulturno-stavbena dediščina. Pri ljudeh, ki so se k nam preselili iz Trsta, večkrat opažam večjo pozornost in skrb za obnavljanje starih hiš kot pri domačinih. Pred leti so tudi pri vas nekateri opozarjali na nevarnost »italijanizacije« Krasa... To so neumnosti, ki niso vredne komentarja. Mislite, da bo Komen, ki je nekoč celo imel svoje sodišče, spet pridobil središčno vlogo za zahodni del Krasa? Mi delamo na tem. Vse več ljudi s tržaškega Krasa ter devinsko-nabre-žinske in zgoniške občine kupuje v naših trgovinah. Za te vasi je Komen precej bližji kot Trst. Kako poteka načrt za preureditev glavnega trga v Komnu? Smo na dobri poti. Porušili bomo med drugim staro šolo. Komen bo postal sodobnejši in prijaznejši, ne da bi tem okrnil svoje kulturne dediščine. Vaša zastava je na tem področju zlasti Štanjel. Kako je s tem biserom kraške arhitekture? V Štanjel je Občina že veliko vložila. Zaščita in ovrednotenje Štanjela sta naši prednostni nalogi. Tudi na tem področju računamo na čezmejne evropske projekte in na krepitev sodelovanja s sosednjimi občinami v Italiji. Sandor Tence Komenski glavni trg bo v kratkem popolnoma spremenil svojo podobo Bandelli nepričakovano premagal Božiča KOMEN - Občina Komen je kraška občina, ki se razteza na 103 km2 površine od slovensko-italijanske meje, kjer meji z občino Devin-Nabrežina, do Brani-ške doline na severnem robu Krasa, kjer se območje nadaljuje v Vipavsko dolino in meji z občinami Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Ajdovščina in Vipava na slovenski strani in Doberdob na italijanski. Na južni strani meji na občino Sežana ter na občino Zgonik. V 20 vaških skupnostih, ki jih sestavlja 35 naselij živi 3520 prebivalcev (podatki iz julija 2015). Od teh je 40 italijanskih državljanov (1,1 odst.). Upravno središče občine je naselje Komen, kjer je sedež občine, Krajevni urad Komen, pošta, zdravstvena postaja, lekarna, poslovalnica Banke Koper in Deželne Banke. V Komnu je tudi Osnovna šola Antona Šibelja- Stjenka, ki ima podružnico v Štanjelu in vrtec Vrtec Sežana z enotama v Komnu in Štanjelu.Zadružni dom Komen, ki se nahaja na »placu« v Komnu je bil zgrajen leta 1947, v letu ko so se Komenci vrnili iz izgnanstva na požgane domove in začutili potrebo po kulturi in druženju. Marko Bandelli je na zadnjih volitvah precej nepričakovano premagal svojega predhodnika iz vrst levice Danijela Božiča, ki je županoval v obdobju 2010-2014. Komenski župan Marko Bandelli manjšina - Novost, ki jo bodo »uzakonili« v novem statutu SSk računa na finančno podporo pristašev in volivcev SAMATORCA - Stranka Slovenske skupnosti po novem računa na finančno podporo pristašev in volivcev. V ta namen bo spremenila svoj statut in ga prilagodila določilom vse-državne zakonodaje, ki ureja delovanje političnih strank. Kot je na petkovem srečanju v Samatorci napovedal deželni tajnik Igor Gabrovec, bodo osnutek novega statuta v prihodnjih mesecih obravnavali strankini pokrajinski in deželni organi, potrdili pa ga bodo na izrednem kongresu. Med glavnimi novostmi bo tudi večji poudarek na vlogi posameznih članov, je podčrtal tajnik. »Nov bo tudi sistem financiranja delovanja stranke, ki že danes sloni izključno na prispevkih posameznikov, v glavnem s strani strankinih izvoljenih javnih upraviteljev in za enkrat redkih dona- »SSk je bila vedno vajena skromnih finančnih sredstev, njeno delo je v glavnem slonelo na prostovoljnem delu,« je povedal Gabrovec. torjev.« Nova italijanska zakonodaja je namreč dejansko ukinila vsako obliko javnega financiranja političnih strank, ki bodo odslej vse bolj odvisne od pod- Petkovega novoletnega srečanja SSk v Samatorci se je udeležilo veliko gostov foto damj@n pore s strani somišljenikov. Verjetno je tako tudi prav, je pristavil Gabrovec. »Slovenska skupnost je bila vedno vajena skromnih sredstev in tudi politično delo je v glavnem vedno slonelo na prostovoljni ravni. Volilne kampanje in strokovni pristop do obravnavanih vprašanj pa zahtevajo določene stroške, ki jih bomo, verjamem, zmogli s pomočjo vseh nas. Z novim statutom in s certificirano bilanco, ki smo jo ravnokar dosegli, bo SSk podpornikom omogočila, da prispevke stranki do določene mere tudi odbijejo od davčne prijave. Zakaj potrebuje stranka denar? Zato, da se vsaj malenkostno opremimo, da uvedemo ne- kaj strokovne pomoči in opore našim izvoljenim, da priredimo nekaj od-mevnejših tematskih soočenj, da razvijemo stike s sorodnimi strankami v Evropi, da mladim ponudimo zametek stalne politične šole. In nenazadnje so pred nami nove volilne kampanje,« je še povedal Gabrovec. Deželni predsednik Peter Močnik je medtem sporočil, da bo Deželno upravno sodišče 10. februarja začelo obravnavo pritožb na račun deželne reforme krajevnih uprav. Med prvimi bo sodišče vzelo v pretres pritožbo Občine Števerjan in štirih občanov Devina-Nabrežine, Zgonika, Repen-tabra in Doline. slov.i.k Zakaj ne bi študiral v Ljubljani? TRST - Če dijaki, ki boste v prihodnjem šolskem letu (2016/2017) obiskovali 4. razred srednjih šol druge stopnje s slovenskim učnim jezikom v Italiji ali drugih šol, če ste prej obiskovali osnovne in nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom oz. dvojezične šole, razmišljate o polletnem ali enoletnem šolanju v tujini in bi si morebiti želeli iti v Anglijo, Nemčijo, ZDA ali kjerkoli drugje, zakaj ne pomislite, da bi šli raje v Ljubljano? K tej izbiri naše dijake tudi letos nagovarja Slovenski izobraževalni konzorcij Slov.I.K. na podlagi nekaj preprostih, a zanimivih dej-stev.Ljubljana je namreč dobra kombinacija »domačega« in »tujega«. Je zanimivo mesto, ki privlači veliko dijakov in študentov iz cele Slovenije in iz drugih držav sveta. Ponuja izjemno kakovostne šole, dobro organizirane dijaške domove, pa tudi veliko možnosti za najrazličnejše popoldanske dejavnosti - šport, kulturo, umetnost, rekreacijo, prostovoljno delo ... in zabavo. Ob tem Slov.I.K. opozarja tudi na pomen spontanega spoznavanja in usvajanja »živega« slovenskega jezika. Tistim, ki bi se odločili za ta korak, nudi Konzorcij vso pomoč pri vpisovanju, izbiri kakovostnih šol (v Sloveniji obstaja »lestvica« šol), organizacij subvencioniranega bivanja v Dijaškem domu Ivana Cankarja oz. Dijaškem domu Bežigrad (vikende dijaki preživijo doma), pridobitvi različnih ugodnosti, štipendij in druge oblike pomoči. Slov.I.K prijave zbira do 15. marca 2016. Podrobnosti razpisa lahko preberete na spletni strani www.slovik.org. rai - Tudi v slovenščini Tematski niz »vzgoje k zakonitosti« TRST - Vsa uredništva Deželnega informativnega omrežja družbe RAI (TGR) bodo začela jutri z novim »tematskim tednom«. Gre za obdelovanje med samo povezanih aktualnih vprašanj - v tem primeru »zakonitosti« - s posebnimi prispevki, neposrednimi povezavami in poglobitvami po radiu, televiziji in na spletu. To velja tudi za slovenska radijska in televizijska poročila deželnega sedeža RAI v Trstu. Kot je na tiskovni konferenci v Rimu 20. januarja povedal odgovorni urednik TGR Vincenzo Morgante, ki je dal pobudo za tematske tedne in jih je dal izpeljati že lepo število, take informativne kampanje dosegajo svoj učinek, saj so uredništva Deželnega informativnega omrežja RAI posejana po vseh deželah v Italiji (posebna uredništva pa so ob tem namenjena še slovenski, nemški in la-dinski skupnosti) in so tesno povezana s prebivalstvom ter okoljem, sredi katerega so dejavna. Na srečanju s tiskom je pomen tematskih informativnih kampanj poudaril še glavni ravnatelj družbe RAI Antonio Capo Dall'Orto. Niz prispevkov, ki se bo začel jutri, je namenjen zlasti mladim in »vzgoji k zakonitosti«. Slovenski informativni sporedi bodo tako skušali poglobiti vprašanja, kot so na primer: vloga šole pri izo-strovanju čuta za zakonitost, pobude sil javne varnosti za spoštovanje zakonov in varnost, uresničevanje določil o protipotresni varnosti na primeru dvojezičnega šolskega centra v Špetru, spoštovanje pravil na bančnem sektorju, boj proti zasvojenosti in nasilnosti med odraščajočo mladino. 4 Nedelja, 24. januarja 2016 ALPE-JADRAN / dežela - Kulturna dediščina Nova deželna ustanova bo domovala v Gorici V ospredju ovrednotenje Pokrajinskih muzejev GORICA - Dežela FJK snuje deželno ustanovo za svojo kulturno dediščino (kratica Erpac), ki bo domovala v goriških Pokrajinskih muzejih, torej v Palači Attems. To je na predlog odbornika Giannija Torrentija odločila deželna vlada, ki je ukrep poslala v presojo deželnemu svetu. Slednji naj bi o tem odločal pred koncem februarja. Nova ustanova bo upravljala glavnino deželnih muzejev, vključno s tistimi, za katere so doslej skrbele pokrajine. Torrenti je izjavil, da Dežela s tem želi ovrednotiti predvsem goriške Pokrajinske muzeje. Od tod odločitev, da bo sedež Erpaca v Gorici, njegova operativna struktura pa bo v Vili Manin v Passarianu. Tudi slednja bo sestavni del Erpaca. Odbornik je pojasnil, da bo nova ustanova imela zelo »elastično« vodstvo (glavni direktor in finančni revizor), katerega delo bo usmerjal znanstveni odbor. Vzporedno z ustanovitvijo Erpaca bodo ukinili posebno podjetje za Vilo Manin. Po Torrenti-jevem mnenju je slednje zelo dobro poslovalo, nova deželna ustanova se Nova deželna kulturna ustanova bo domovala v goriški Palači Attems bumbaca bo zato zgledovala prav po dobri praksi Vile Manin. Deželna uprava si od nove ustanove za kulturno dediščino obeta ne samo uspešno delovanje, temveč tu- di bolj racionalno izkoriščanje razpoložljivih finančnih sredstev, začenši s stroški za osebje. To naj bi privedlo tudi do tesnejšega sodelovanja deželnih muzejev. Naročnike, ki so izgubili ali niso prejeli kupona prosimo, naj se oglasijo v naših uradih v Trstu ali v Gorici. ^oj ka f gospodarstvo - Ivan Gruden »Na šolah lekcije iz finančne kulture!« TRST - Ivan Gruden je finančni posrednik in solastnik neodvisne družbe Copernico Sim. Na podlagi izkušenj s področja finančnega svetovanja meni, da je neodvisnost glavni element za uspešno delovanje v tem sektorju. Po opravljenih študijih iz financ in po obiskovanju nekaterih profesionalnih tečajev, se je leta 1993 vpisal v državni register finančnih posrednikov ter začel svojo poklicno pot kot finančni svetovalec, sprva pri znani nizozemski firmi, nato pa pri italijanski družbi, ki se ukvarja s finančnim posredništvom in naložbami. Šele nato ste se odločili za samostojno svetovanje... Najraje sem sam sebi gospodar. Svetovalno dejavnost iz financ še najraje opravljam samostojno, ne da bi bil odvisen od pogojev, ki jih zahteva delodajalec. Le neodvisen finančni svetovalec je po mojem res uspešen svetovalec, saj lahko strankam priporoča to, kar res potrebujejo. Kaj pomeni biti solastnik finančne posredniške družbe? Skupaj z nekaterimi prijatelji in kolegi smo se odločili, da ustanovimo posredniško družbo Copernico Sim. Imeli smo skupno razvojno vizijo in iste profesionalne cilje za bodočnost. Projekt smo udejanili leta 2000. Od takrat kot solastnik firme delujem na trgu z mirno dušo in brez konfliktnih položajev. Strankam lahko primerno svetujem glede na njihove potrebe, ne pa glede na cilje, ki jih vnaprej določajo delničarji finančnih posredniških družb, ki po mojem niso neodvisne oziroma so pri poslovanju vezane na že vnaprej določene interese. Italijanski varčevalci so kajpak postali previdni do tveganj, ki jih zaobjema finančno posredništvo. Dovolj je, da pomislimo na zadnje afere v bančništvu. Res je, a se ne bi spuščal v podrobne analize o bankah in bančnem sistemu. Banke lahko primerjamo s podjetji: kot vsako podjetje, tudi banke skušajo obdržati čimvečje ravnovesje v bilancah in kot vsa podjetja so tudi banke podvržene možnosti stečaja. Po podatkih državne komisije za družbe in borzo Consob, v zadnjih letih so bančne obveznice predstavljale najbolj priljubljen finančni produkt. In to tudi za tržaške varčevalce? Tudi. Consob je v finančnem dokumentu iz leta 2010 izrecno omenjal tveganja, ki so vezana na bančne obveznice. Ampak mislite, da ga je kdo prebral? Verjetno nihče, kajti prepričan sem, da drugače ne bi bilo toliko opeharjenih varčevalcev, ki so bili še do pred kratkim prepričani, da so njihove investicije brez tveganj... Navadni varčevalci najbrž nimajo dovolj znanja, da bi jasno dojeli specifična tveganja. Edina prava rešitev za take probleme je v kakovostni finančni kulturi, torej v poznanju osnov iz financ, v pravilnem razumevanju finančnih podatkov in poročil. Za to pa je potrebno, da posamezniki, na primer varčevalci, vložijo napor in trud. Brez napora pač ne gre. Morda problemi segajo globlje. Če diplomiranemu višješolcu postavite vprašanje o tem, kaj so pokojninski skladi, vam najbrž ne bo znal pravilno odgovoriti. (Pre)šibko znanje na tem področju predstavlja velik problem - izziv, ki ga bo treba prej ko slej rešiti. Ni pojmljivo, da študentje, torej taki, ki bodo v bodoče zaposleni v finančnem po- sredništvu, nimajo solidnega znanja iz ekonomije in financ. Vaš predlog za kako izboljšavo? Menim, da bi morali na višjih šolah uvesti lekcije iz finančne kulture, in to vsaj enkrat tedensko. Le na ta način se bodo učenci soočali s finančnimi argumenti, in bodo torej ob vstopu na trg dela razpolagali z dragocenim znanjem. To se že dogaja po naketrih drugih evropskih državah, kjer so ekonomske in finančne vede pomemben predmet v sklopu višješolskega študija. Temu zgledu bi morali slediti tudi pri nas. Pa vendar obstajajo tudi take stranke, ki poznajo osnove financ in zelo dobro vedo kako upravljati z denarjem. Naj vam povem sledeče: stranke, s katerimi poslujem, navadno dobro vedo, kam je treba vložiti denar na donosen način oziroma s katerimi sredstvi naj to storijo. Seznanjene so z razlikami med delnicami in obveznicami; vedo tudi, da med navadnimi in kompleksnejšimi (npr. su-bordiniranimi) obveznicami obstajajo pomembne razlike. In se tudi dobro zavedajo potrebe po diverzifika-ciji portfelja. Seznanjene so tudi s finančnimi zakoni in novostmi, kot je bančno reševanje »bail in«, ki neozaveščenim varčevalcem predstavlja tveganje za izgubo denarja v primeru bančnega stečaja. Le poplne informacije in kakovostne analize lahko preprečijo ali vsaj znatno zmanjšajo tveganje, da varčevalci izgubijo Ivan Gruden prihranke, ki jim predstavljajo trud, ki so ga vložili skozi svoje življenje. Kateri so vaši nasveti varčevalcem, kam naj vlagajo denar? Ponavljam, pri nas ni neke solidne finančne kulture. Ljudje večkrat ne vedo kako do pravilnih, verodostojnih informacij. Po mojem je še najbolj varno, da se obrnejo na neodvisne finančne operaterje, ki so vpisani v uradni seznam finančnih posrednikov, torej taki, ki so pri nasvetih in obrazlagah jasni in ki se zavzemajo za transparentnost. Zal opažam, da takih ni kaj veliko, če jih srečate jim pa zaupajte! Naj še dodam, da za »varčevalce« lahko smatramo ne le fizične osebe, temveč tudi podjetja, športna in kulturna društva. Torej vse subjekte, ki želijo svoje prihranke ovrednotiti prek donosnega upravljanja naložb oziroma investicij. Kako pa finančni svetovalec preživlja prosti čas? Ker moje delo zahteva požrtvovalnost in precejšnjo mero napetosti, se v prostem času najraje bavim z nordijsko hojo ali pa s kolesarjenjem po domačem Krasu. Tudi branje mi je v veliko zanimanje. Zadnji knjigi, ki sem ju prebral, sta »I Have a Dream« Martina Lutherja Kinga in avtobiografija Gandhija. Mitja Stefancic Vsi naročniki Primorskega dnevnika lahko s kuponom, ki so ga prejeli po pošti, dvignejo darilo, zbornik: Primorski dnevnik »Okno v svet Slovencev v Italiji« na sedežu Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici ali v Tržaškem knjižnem središču TS 360, Trg Oberdan 7; v Katoliški knjigarni v Gorici, Travnik 25; v knjigarni Terčon v Nabrežini, Nabrežina 103 / ALPE-JADRAN Nedelja, 24. januarja 2016 5 celovec - Pahor odlikoval Zvezo slovenskih organizacij Koroški Slovenci prispevajo k razvoju avstrijske družbe CELOVEC- Slovenski predsednik Borut Pahor je eni od krovnih organizacij koroških Slovencev, Zvezi slovenskih organizacij (ZSO), na slovesnosti ob njeni 60-letnici včeraj vročil odlikovanje red za zasluge za njen prispevek pri uresničevanju temeljnih interesov slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem. Kot je zapisano v utemeljitvi, se ZSO vse od ustanovitve zavzema za aktivno vključitev Slovencev v avstrijske družbene in državne strukture, v katerih bi ustvarjalno prispevali k demokratičnemu razvoju avstrijske družbe. Upirala se je slabšanju razmer v dvojezičnem šolstvu, izrivanju slovenščine iz uradov in vztrajala pri dvojezičnih krajevnih napisih. Pri tem se je povezovala z Narodnim svetom koroških Slovencev in sodelovala v Koordinacijskem odboru koroških Slovencev, hkrati pa odpirala komunikacijske poti do ustanov politike in državnih struktur. Kot posebej pomembno je Pahor izpostavil njeno veliko vlogo pri delu manjšinskega sosveta pri uradu zveznega kanclerja, ki ga je predsednik ZSO vodil kar 23 let.Presegala je fizične meje med državami kot glasnica spoštova- nja razlik, dialoga, medsebojnega poznavanja, strpnosti in prepletanja kultur, ki se ne glede na nacionalne okvire vzajemno bogatijo. S tem je soustvarjala temelje demokracije, sožitja narodov in kultur v sodobni Evropi, je še zapisano v utemeljitvi. Predsednik Pahor je ob tem imel tudi govor, kar sicer ni običaj ob podeljevanju tovrstnih odlikovanj. Kot je pojasnil, se je za govor odločil, ker ga je avstrijski kolega Heinz Fischer prosil, naj ZSO izreče tudi njegove čestitke. Drugi razlog za govor pa je, kot je dejal Pahor, da Slovenci in Avstrijci ter s tem slovenska manjšina v Avstriji, živimo v času, ko je naša skupna domovina, Evropska unija, v težavah. »Vsi, ki verjamemo v varnost in blaginjo in vemo, da to omogoča, varuje in spodbuja EU, smo poklicani, da vsak po svojih močeh storimo vse, kar je mogoče, da jo obranimo, ohranimo in razvijamo. Ni mogoče misliti, da bi se v prihodnje razvijalo sožitje, prijateljstvo in vsestransko sodelovanje brez te velike evropske ideje,«je dejal predsednik. V izjavi za TV Slovenija po slovesnosti je Pahor dejal, da to ni samo slovesnost slovenskega narodnega prosto- Slovenski predsednik Borut Pahor ra, temveč tudi dveh držav, Slovenije in Avstrije, ki praznujeta izboljšanje manjšinskih odnosov na avstrijskem Koroškem. »Da bi tako ostalo je izrednega pomena, da EU ne le obstane, ampak se tudi okrepi,« je poudaril. Slovesnosti pod naslovom Razumeti nazaj - živeti naprej sta se udeležila tudi koroški deželni glavar Peter Kaiser in avstrijski minister za umetnost in kulturo, ustavo in medije Josef Oster-mayer, s katerima se je predsednik Pahor pred slovesnostjo sešel na pogovorih. Govorili so o številnih potencialih regionalnega sodelovanja in skupni izzivih, s katerimi se soočamo v kontekstu Evropske unije. Po pogovorih je Pahor de- jal, da je rešitev begunske krize v odsotnosti skupne evropske politike v pogovoru in dogovoru z najbližjimi sosedami - v primeru Slovenije z Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Italijo. »Zato smo izkoristili ta pogovor za to, da bi ugotovili, kje, kdaj in kako morajo biti rešena nekatera vprašanja, da bi ta problem reševali bolj humano in uspešneje,« je pojasnil slovenski predsednik. Tudi koroški deželni glavar je v izjavi za medije izpostavil pomen izmenjave informacij in usklajevanja ukrepov s Slovenijo in drugimi evropskimi državami v begunski krizi. Zatrdil je še, da bosta Slovenija in Avstrija naredili vse, kar je v njuni moči. (sta) čedad - KD Trinko in SKGZ pri županu Ballochu predvsem o slovenskem občinskem uradu Urad naj bi se ukvarjal tudi z vprašanjem čezmejnih projektov KD Ivan Trinko že tri leta brezplačno enkrat tedensko ponuja usluge slovenskega občinskega urada za slovenski jezik v pričakovanju, da sama občina prevzame to nalogo. ČEDAD - Kulturno društvo Ivan Trinko začenja leto 2016 v znamenju sprememb. Po dvanajstletnem vodenju društva je Michele Obit, ki sicer ostaja v vodstvu društva kot podpredsednik, predal štafetno palico dosedanji podpredsednici Iole Namor, kar zagotavlja kontinuiteto v delovanju. Novi odbor, ki so ga izvolili na občnem zboru društva pa sestavljajo še Michela Predan (tajnica), Luisa Cher (blagajničarka), nekdanji predsednik društva Beppino Crisetig in Lucia Trusgnach. Kar zadeva delovanje v letošnjem letu, bo ob redni kulturni dejavnosti še naprej v ospredju uveljavljanje slovenske prisotnosti v Čedadu in to v prvi vrsti v sodelovanju s čedajsko občinsko upravo. Prav zato se je nova predsednica KD Trinko Iole Namor (spremljali so jo dosedanji predsednik Michele Obit ter pokrajinska predsednica SKGZ Luigia Negro in deželni tajnik Livio Semolič, ki je pri SKGZ odgovoren za pravno posvetovalnico in vprašanja, ki zadevajo zaščito manjšine) v sredo sestala z županom Ste-fanom Ballochom. Kot je znano, kulturno društvo Ivan Trinko že tri leta brezplačno enkrat tedensko ponuja usluge slovenskega občinskega urada za slovenski jezik v pričakovanju, da sama občina prevzame to nalogo. Čedajska uprava je namreč v skladu z zakonom že zaprosila za potrebna sredstva, a jih še ni prejela. Pogodba med Občino in društvom zapade konec januarja, zato so slovenski predstavniki želeli seznaniti župana z novostmi, do katerih je prišlo pri izvajanju 8. člena zaščitnega zakona ter obenem spregovoriti o možnosti, ki jih slovenski urad ponuja pripadnikom manjšine, a tudi celotni skupnosti. Izrazili so tudi pripravljenost društva in krovne organizacije Občini še naprej pomagati v pričakovanju dokončne ureditve tega vprašanja. Župan Balloch vsekakor želi, da urad za slovenski jezik nato ne bi skrbel samo za birokratske zadeve, temveč da bi sodeloval tudi pri čezmejnih projektih. S tem v zvezi je Balloch omenil projekt Bi-mobis, v katerega je bila vključena občina v preteklem programskem Na mestu predsednika KD Trinko Namorjeva nasledila Obita, načrtujejo tudi razstavo o Mariu Magajni. obdobju. Slovenski predstavniki pa so župana obvestili, da bo na Deželi deloval Centralni urad za slovenski jezik, ki bo upravljal in koordiniral dejavnosti, ki so povezane z rabo slovenščine v javni upravi in bo torej v oporo tudi posameznim krajevnim upravam. Kar zadeva kulturno sodelovanje, pa namerava KD Trinko v Čedadu letos prirediti dve razstavi: ena bo posvečena slovenskemu fotografu Mariu Magajni ob stoletnici njegovega rojstva, druga pa poletnemu letovanju beneških otrok Mlada brie-za, ki je s svojimi jezikovnimi tečaji predstavljal enega od zametkov dvojezične šole. (nm) S srečanja z županom Ballochom nm Rai »mikser« o usmerjanju dijakov Nocoj okrog 20.50 bomo v januarskem mesečniku »Mikser« spoznavali pomemben korak, s katerim mlad človek dejansko pričenja oblikovati svoje kasnejše poklicno življenje: prestop iz nižje na višjo srednjo šolo. V naši družbi je čas te odločitve povezan z obdobjem mladostnikovega odraščanja. Zato je proces tega odločanja še toliko pomembnejši in je vloga odraslih (pedagogov in staršev) velika. O načinih pravilnega usmerjanja bodo spregovorili prof. Willj Mikac (DTTZ Zois), psih.Meta Pavletič Pieri (OŠ Srečka Kosovela, Sežana), Igor Giacomini (Deželni šolski urad za FJK) ter prof.Sara Semec (licejski pol Gregorčič-Trubar). Oddajo so pripravili Živa Pahor, Vida Valenčič, ki jo vodi ter Jan Leopoli, ki jo reži-ra. Ponovitev v četrtek 28.1. ob istem času. skgz Stabilnost, zdaj pa tudi reforme TRST - Slovenska kulturno-gospodarska zveza z zadovoljstvom ugotavlja, da se položaj slovenskih organizacij na Videmskem izboljšuje tudi zaradi pospešenega sodelovanja obeh krovnih organizacij in njunega povezovanja z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, piše v tiskovnem sporočilu SKGZ. O tem je tekla beseda na zadnji seji izvršnega odbora Skgz, ki je potekala v prostorih goriškega KB centra. Predsednik Rudi Pavšič je izpostavil nekaj konkretnih korakov, ki so se udejanili med slovenskima društvoma v Kanalski dolini. Med drugim je omenil dogovor o sistemski pomoči za Terske doline ter izrazil zadovoljstvo, da bo čez nekaj mesecev zaključena obnova muzeja in večnamenskega središča v Reziji. Izpostavil je tudi vsebino srečanja z zunanjim ministrom Karlom Erjavcem, ki je potekalo pred tradicionalnim srečanjem Slovencev iz videmske pokrajine in Posočja v Tolminu. Vodstvi krovnih organizacij sta se srečali tudi z upravitelji Inštituta za slovensko kulturo v Špetru in skupaj dorekli rešitev za nekatera odprta vprašanja. Vsi so si bili edini, da odigrava inštitut pomembno povezovalno in kulturno vlogo za celotno videmsko pokrajino in zaradi tega mora biti tudi primerno finančno opremljen, saj gre za edino primarno ustanovo v Benečiji. Izvršni odbor SKGZ je ocenil ugoden finančni položaj, ki je nastal ob povišanju prispevkov za naslednje triletno obdobje. Večja finančna stabilnost ponuja priložnost, da se znotraj manjšine dogovorimo za potrebne reformne poteze. O tem bodo spregovorili na srečanju, ki ga bo sklical predsednik Pavšič. Na srečanju bo krovna organizacija skupaj z včlanjenimi organizacijami in ustanovami opredelila vsebine in nadaljne pobude. V tem mandatu bo SKGZ posvetila svojo pozornost nekaterim specifičnim temam, med katerimi sta tudi kultura in kakovost življenja. Kakovost življenja se tesno povezuje s temami, kot sta promocija zdravih življenjskih slogov in vključevanje v omrežja družbenih odnosov. Gre za resor, v katerega uvrščamo socialne in zdravstvene dejavnike dobrega počutja, ki jih nekatere organizacije slovenske manjšine že zasledujejo z bogatimi programi. Da bi ovrednotili tovrstno dejavnost bo oblikovana delovna skupina, ki bo preučila trenutno stanje in izpostavila dobre prakse in šibke točke ter evidentirala možen razvoj na tem področju. Skupino bo koordinirala dr. Jana Pečar. Na kulturnem področju pa napoveduje SKGZ srečanja z nekaterimi kulturnimi subjekti. Ob tem bo v prvem obdobju mandata posvetila pozornost analizi trenutnega stanja s poudarkom na založniškem področju, ki temelji na izhodiščni ugotovitvi, da je produkt domače založniške dejavnosti v najširšem smislu, več kot 180 knjižnih izdaj letno. Ta podatek zahteva premislek glede razmerja med produkti petih slovenskih založb v Italiji in drugimi slovenskimi ustanovami oz. društvi, ki izdajajo knjige. Pozitivno oceno je referent za kulturo pri SKGZ Martin Lissiach podal glede delovanja Slovenskega stalnega gledališča, ki ga gre jemati kot vodilno kulturno ustanovo Slovencev v Italiji, se zaključuje tiskovno sporočilo SKGZ. Nedelja, 24. januarja 2016 1 7 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu gospodarstvo trst - Občinski odbornik za okolje si je ogledal potek del za zmanjšanje onesnaževanja Laureni: Stanje v škedenjski _železarni se stalno izboljšuje aljosa.gasperlin@primorski.eu Debora in Zeno Tržaškemu pristanišču se pišejo lepi časi. V zadnjem obdobjuje prišlo do novosti, ki predstavljajo vsajnapapirju zgodovinski zasukza Trst, njegovo zaledje in vso deželo FJK. Čepo eni strani promet stalno raste, se je po drugi končno zaključila zgodba o reformi sistema italijanskih pristanišč, ki bodo odslej manj razdrobljena, saj se bo število pristaniških oblasti zmanjšalo s 24 na 15. Mnoge luke se bodo združile in delovale pod okriljem novih t.i. oblasti pristaniških sistemov. Trst bo v tem okviru ostal samostojen in bo luko vodila Oblast pristaniškega sistema vzhodnega Jadrana. K njej bosta najbrž pristopila Tržič in Porto Nogaro, kar bo odvisno tudi od deželne predsednice Debore Serracchiani, ki bo to lahko zahtevala na osnovi komaj sprejetega zakonskega odloka. Odločitev ministrskega sveta je bila sicer pričakovana, čeprav je bilo v preteklosti slišati najrazličnejše predloge, kot npr. onega o združitvi Trsta, Benetk, Ravenne in Ancone. Nasprotno, Trst bo zdaj dejansko postal »pristanišče dežele FJK«. Za to se je zavzemala sama deželna vlada, ki bo imela v prihodnosti tudi pomembnejšo vlogo. O imenovanju predsednika bo namreč še odločalo pristojno ministrstvo, a sporazumno z Deželo. Važnejša bo tudi vloga predsednika pristanišča, saj bodo pristaniški odbori ukinjeni, člani novih upravnih odborov pa se bodo oglašali samo glede zadev v lastni pristojnosti. Skratka, odločanje o delovanju luk bo bolj centralizirano, mnenje krajevnih uprav in institucij obrobnejše. Sicer je izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno DAgostino, ki naj bi postal tudi predsednik nove oblasti, izrecno prispeval k rasti pristanišča in položil temelje za krepak razvoj. Dodatno rast bo jamčil zgodovinski zasuk v Iranu. Trst bo pač znova navezal stike z iranskimi pristanišči na osnovi nekaterih dogovorov, ki stajih DAgostino in predsednica Serracchiani podpisala med nedavnim obisku v Iranu. Teheran je že izjavil, da vidi v Trstu most za promet med Iranom in Evropo. Poleg teh imamo še druge adute, od gradnje logistične ploščadi do razmaha starega pristanišča in premestitveprostocarinskih con. Ali bo znal Trst izkoristiti vse dane možnosti, bo odvisno samo od politične volje. Onesnaževanje, ki ga povzroča ške-denjska železarna, se stalno zmanjšuje. To velja še zlasti za strupeni benzopiren, ki se spušča v zrak iz koksarne, a upadajo tudi emisije praha iz plavža. Položaj se bo počasi izboljšal, tudi kar zadeva hrup, ki ga povzročajo ventili in razne naprave tovarne pod Škednjem in ki še dodatno greni vsakdan prebivalcev. Družba Siderurgica Triestina bo namreč poleg ukrepov in del, ki jih je izvedla za omejevanje onesnažu-jočih snovi v zraku, poskrbela tudi za omejevanje hrupa prek zvočne izolacije nekaterih naprav. To je zagotovil tržaški občinski odbornik za okolje Umberto Laureni, ki je v petek obiskal železarno in si ogledal rezultat del, ki jih je vodstvo železarne izvedlo na plavžu na osnovi programskega sporazuma. To je bil že drugi obisk železarne, potem ko sta si Laureni in tržaški župan Roberto Cosolini pred koncem decembra ogledala koksarno. Namen pobude je bilo ugotoviti delovanje železarne oziroma potek del za okoljsko sanacijo tovarne v okviru programskega sporazuma, ki ga je skupina Arvedi sklenila z italijansko vlado in Deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Cosolini in Laureni sta si ogledala železarno v spremstvu pooblaščenega upravitelja družbe Siderurgica Triestina Andrea Landini-ja in drugih članov vodstva. Laureni je po zaključenem obisku takrat ugotovil, da so dela za nov sesalni sistem koksarne dejansko zaključena, saj ga čaka le še formalna preizkušnja čez kakšen mesec. Kar pa zadeva plavž, so kontrole glede izvajanja obnovitvenih del opravili pretekli petek. Kot je razložil Laureni, so se namreč v decembru osredotočili na koksarno, kajti iz nje se spušča najbolj strupena snov, se pravi benzopiren. Vodstvo železarne je zaključilo vsa dela v predvidenem roku, tj. pred koncem leta, zdaj pa je čas za kontrole, je poudaril odbornik in postregel z nekaterimi podatki. Odkar so avgusta lani v koksarni namestili nov sesalni sistem, je bila količina benzopirena, ki so jo merili zlasti v škedenjski Ul. S. Lorenzo in Selva, vselej pod zakonsko predvideno mejo (nanogram na kubični meter) in je bila v povprečju 0,6 nanograma na kubični meter. Toda zaradi koncentracije benzopirena v prvih mesecih lanskega leta je bilo povprečje v letu 2015 nad zakonsko mejo, in sicer 1,2 nanograma na kubični meter, je razložil Laureni. Med ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja je odbornik omenil zlasti namestitev naprave, ki onemogoča, da se iz koksarne razprši oblak, ki nastane med ugašanjem koksa in ki je najbolj strupen. Kar zadeva plavž, ki si ga je Laureni ogledal v petek, so bila tudi opravljena pomembna dela. Glede na močno onesnaževanje je župan Cosolini vsekakor v decembru odredil omejitev proizvodnje litega železa oziroma delovanja plavža in koksarne, kot je to med drugim že predvidevala odredba deželne vlade z namenom omejevanja emisij prašnih delcev PM10. Občinska uprava je medtem postavila novo merilno napravo v Ul. Ponticel-lo v Škednju, se pravi na območju, kjer so še najbolj ostri protesti občanov. Prvi podatki bodo znani v torek in takrat bo znano, ali so bili ukrepi za zmanjšanje onesnaževanja res učinkoviti. Občinska uprava misli zelo resno, je še povedal Laureni. Če bosta koksarna in plavž po zaključenih delih v prihodnosti še onesnaževala, je zagotovil, bo občinska uprava odredila njuno zaprtje. (ag) Sodeč po številu zbranih na včerajšnjih sprevodih za pravice istospolno usmerjenih parov, ki so bili v različnih italijanskih mestih, lahko rečemo, da skupnost istospolno usmerjenih ni več nevidna za oči družbene večine. Manifestacija z naslovom Zbudi se Italija (#SvegliatiItalia), s katero so želeli izraziti podporo odloku Cirinna, ki bi pravno reguliral istospolno partnerstvo in o katerem se bo razpravljalo v senatu 28. januarja, je odlično uspela tudi v Trstu, saj se je na Velikem trgu včeraj popoldne zbralo več sto ljudi, po besedah organizatorja celo 650 oseb. Med udeleženci so prevladovali mladi, pridružile so se tudi nekatere družine z majhnimi otroki, pa tudi nekateri znani aktivisti. Med množico sta bila tudi tržaški župan Roberto Cosolini in senatorka Tamara Blažina, protestnike pa je s svojo navzočnostjo počastila tudi pevka Elisa. Udeleženci sprevoda, ki so bili opremljeni z mavričnimi zastavami, roza baloni ter napisi, s katerimi so pozivali k strpnosti in izkoreninjenju homofobije, so želeli izraziti so- lidarnost s tistimi občani in občankami, ki zaradi diskriminacijske politike niso prikrajšani le za osnovno pravico, kot je pravica do zakonske zveze, temveč še za vse ostale socialne in ekonomske pravice. Tu pa tiči tudi cilj organizatorja parade, za katero stojijo združenja Arcigay, Arcilesbica, Agedo, Famiglie Arcobale-no e Mit - poziv k aktivnemu državljanstvu. V svojem nagovoru je ta aspekt izpostavil tudi Sandi Pavlina, predstavnik organizacije Arcigay Arco-baleno Trst - Gorica Onlus, ki je bil navdušen nad odzivom Tržačanov. Pozdravil je tudi namero politikov, da bi v okviru zakonika poskrbeli za posvojitev partnerjevih otrok, seveda ob predhodnem privoljenju nekdanjega partnerja oz. ob njegovi odsotnosti. Ne daleč stran od Velikega trga, na Trgu Republike, pa so se nekaj ur pozneje zbrali člani civilne iniciative Sentinelle in piedi, ki odločno nasprotujejo vsem zahtevam istospolno usmerjenih. Sprevoda se je udeležilo malo ljudi, med njimi pa so prevladovali starejši občani. (sč) Pogled na škedenjsko železarno fotodamj@n trst - Na Velikem trgu parada Zbudi se Italija V bran istospolno usmerjenim velika množica mladih in družin Sprevoda na Velikem trgu se je udeležila velika množica podobno mislečih fotodamj@n prosek - Včeraj so vozilo opazili pri Benetkah in Trevisu Rumeni audi še v Venetu Iskanje treh zlikovcev na begu po streljanju na Krasu se nadaljuje - »Neuradna« fotografija Lov na rumeni audi RS4 s tremi zlikovci na krovu, ki je v četrtek ubežal policijski blokadi na Proseku, se je včeraj nadaljeval, do večernih ur neuspešno. Malo po 12. uri so ga opazili v kraju Meolo na robu pokrajine Benetke; tri ure pozneje so njegovo prisotnost opazili na območju Montella v pokrajini Treviso. Policijski organi so v noči na soboto posegli v kraju San Michele v Venetu, kjer so neznanci tamkajšnjemu podjetniku ukradli dostav no vozilo, motorno kolo in nekaj orodja. Sprva so domnevali da je bila »na delu« trojica iz rumenega audija, a dokazov o prisotnosti tako vidnega vozila na tistem območju niso dobili. Policijski organi so na spletu pozvali občane, naj jih takoj obvestijo o prisotnosti rumenega audija. Obenem je bila na spletni strani objavljena fotografija s tremi mladimi moškimi, ki naj bi bili člani vozniške trojice. Gre za domnevne zlikovce, uradnega sporočila, da so prav oni tisti, ki Fotografija morebitnih treh ubežnikov v rumenem audiju iih iščei°> Pa policijski organi niso izdali, (mk) / TRŽAŠKA Nedelja, 24. januarja 2016 7 trst - V mestnem rajonskem svetu sta jo predstavila svetnika Počkaj (SSk) in Ostrouška (SOL) »Slovenska resolucija« ni prodrla zaradi vzdržanja treh demokratov Zahtevala je ureditev večnamenskega središča za Slovence v mestnem središču »Tržaški župan in pristojni odbornik naj poskrbita, da bi čim prej poiskali prostor, v katerem bi uredili večnamensko središče, ki naj bi pričevalo o zgodovinski prisotnosti slovenske manjšine in naj bi s tem ovrednotilo pomembno vlogo, ki jo je manjšina v preteklosti imela v mestu in jo še ima. To središče naj bi predstavljalo kulturno obogatitev za vse mesto in predvsem za bodoče rodove.« Tako je pozivala resolucija, ki sta jo v rajonskem svetu za Novo mesto, Novo mitnico, Sv. Vid in Staro mesto vložila rajonski svetnik Slovenske skupnosti Ales-sandro Počkaj in svetnik mešane skupine/neodvisne občanske liste Adriano Ostrouška. O resoluciji je rajonski svet razpravljal na zadnji seji in jo zavrnil s 7 glasovi proti šestim. Dokument slovenskih svetnikov so podprli podpredsednik rajonskega sveta Nathan Marin in Luigi Fran-zil (oba Demokratska stranka), Devan Cesar (Zveza levice) in svetnik Italije vrednot Michele Pierigiani. Proti je glasovalo vseh sedem svetnikov desnosredinske opozicije. Trije svetniki, predsednik rajonskega sveta Luca Bressan, Degrassi in Zecchini, vsi iz vrst Demokratske stranke, pa so se vzdržali. Ko bi resolucijo podprli, bi bila izglasovana. Način, kako je bil dokument zavrnjen, je izzval veliko nezadovoljstvo obeh podpisnikov resolucije. »Zavrnitev je bila povsem nepričakovana, kot Slovenec sem zelo razočaran, predvsem nad ravnanjem Demokratske stranke,« je ocenil Ostrouška. »V mestnem središču manjka občinska struktura za Slovence, ne le za slovensko kulturo, temveč splošno za delovanje manjšine,« je dodal. Počkaj je spomnil, da sta z Ostrou-ško pred meseci vložila resolucijo o vidni dvojezičnosti v središču mesta, ki je bila tudi odobrena. Zato se je vprašal, zakaj vsi svetniki Demokratske stranke niso podprli sedanje resolucije. Ob tem je poudaril, da se bo mesto v bodoče širilo na območje starega pristanišča, tako ne bo v mestnem središču zaznavna slovenska prisotnost. Ponudil je tudi primerjavo z muzejem istrske kulture v Ul. Torino. Tisto je javna struktura, nekaj podobnega, ne le v smislu muzeja, temveč v širšem smislu, za obsežnejše dejavnosti, bi lahko občina uredila za potrebe slovenske manjšine. Ob zadevo se je obregnil tudi pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti Marko Pisani. »Naša stranka podpira levosre-dinsko občinsko upravo župana Cosolini- Alessandro Počkaj (levo) in Adriano Ostrouška fotodamj@n ja. Zadnje čase pa se v koaliciji dogaja nekaj čudnega. Najprej je bil med razpravo o prostorskem načrtu zavrnjen dogovorjeni popravek našega občinskega svetnika Igorja Švaba, sedaj pa je resolucija v mestnem rajonskem svetu porpadla ravno zaradi odločilnega vzdržanja treh svetnikov Demokratske stranke.« (mk) Mnenje rajonskega predsednika Bressana Predsednik mestnega rajonskega sveta Luca Bressan je v tiskovnem sporočilu pojasnil, zakaj se je skupaj s strankarskima kolegoma Degrassijem in Zecchini-jem vzdržal. Čeprav je zahteva slovenskih rajonskih svetnikov legitimna, se mu zdi, da je volilno obarvana. Slovenska društva in organizacije, delujoče v mestnem središču niso nikoli iznesle podobne zahteve, zato po njegovem mnenju pobuda obeh slovenskih svetnikov »ni izraz ozemlja.« Bressan je ob koncu menil, da bi morali iskati tiste prijeme, ki zanimajo »čim širši krog«, ne pa iznašati predloge, ki »potencialno razdvajajo«. trst - Izkupiček solidarnostne štafete alpincev iz Buttria Burlu 18 tisoč evrov Združenje alpincev iz Buttria in vodstvo pediatrične bolnišnice Burlo ob »prejemu« prispevka trst - Svetnik Ravalico o obnovi Trga Panfili Obnova Terezijanske četrti za večjo kakovost življenja trst - V torek Bivši minister Franco Frattini gost šole MIB Prenovljen Trg Panfili fotodamj@n Obnova Terezijanske četrti, zlasti na novo tlakovan Trg Panfili oziroma nova prometna in urbana ureditev Ulice Trento dajeta temu mestnemu predelu zelo prijeten značaj, ugotavlja občinski svetnik Demokratske stranke Mario Ravalico. Nove klopi, na novo posajena drevesa, nova osvetlitev okrog evan-geličansko-luteranske cerkve seveda izredno pozitivno vplivajo na kakovost življenja tamkajšnjih stanovalcev in nasploh vseh, ki redno zahajajo na tisti konec. Franco Frattini Nekdanji italijanski zunanji minister Franco Frattini bo v torek, 26. januarja, ob 11.30 gost mednarodne poslovne šole MIB. Poglobil se bo v vprašanje Evropske unije in Balkana, se pravi postopne širitve in dolgoročne stabilizacije. Balkanski polotok vzbuja že od nekdaj zanimanje in hkrati nekakšen strah zaradi vojn in etničnih konfliktov, ki so zaznamovali njegovo zgodovino. Danes se državam na Balkanu odpirajo vrata v Evropsko unijo: kaj bo to pomenilo? Na to in podobna vprašanja bo skušal najti odgovore Frattini. Okrogla miza o Evropi V dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevič bo v torek ob 14.45 okrogla miza na temo Evropa: celina, ki potrebuje obnovo? Pobudo prireja tržaška univerza, govorila bosta Gia-como Todeschini in Elisabetta Vez-zosi, povezoval bo Andrea Zannini. trst - Allianz Študenti MIB dobijo službo v roku 6 mesecev V zadnjih treh letih je kar 90 odstotkov mladih, ki so obiskovali master o zavarovanju in upravljanju tveganj (MIRM) na me-nedžerski šoli MIB, dobilo službo v roku šestih mesecev. To je poudarilo vodstvo šole MIB v tiskovni noti, v kateri ugotavljajo, da je trg v tem sektorju ponovno zaživel. »Šola MIB je poznana na mednarodni ravni zaradi odličnosti didaktičnih programov, saj jo obiskujejo študenti iz 80 različnih držav, in zaradi zelo tesnih in učinkovitih odnosov med šolo in podjetniškim, še zlasti pa zavarovalniškim svetom,« je povedal pooblaščeni upravitelj zavarovalnice Allianz Klaus-Peter Roehler, ki se je včeraj udeležil podeljevanja diplom. Skupina Allianz, ki podpira MIB od njegove ustanovitve pred več kot 25 leti, je med družbami, ki so zaposlile največ študentov MIB zlasti na področju zavarovanj in upravljanja tveganj. Poleg skupine Allianz se na MIRM obračajo tudi družbe, kot so Generali, KPMG, Ernst&Young, PWC, AON, Willis, Zurich in Deloitte. Združenje alpincev iz Buttria je včeraj slovesno izročilo 18 tisoč evrov tržaški pediatrični bolnišnici Burlo Garofolo. Gre za izkupiček lanske solidarnostne štafete 24 ore di Buttrio, ki jo alpinci vsakoletno prirejajo že od leta 2006 in s katero podpirajo deželne bolnišnične strukture. Izbira je letos padla na tržaški Burlo, kjer bodo prejeto vsoto uporabili v pediatrični urgenci: nabavili bodo namreč nekaj opreme za kuhinjo ter za prostor, kjer pripravljajo zdravila, obenem pa bodo poskrbeli za dve nujno potrebni dodatni otroški ležišči za ambulanto ter pomemben nakup prenosnega monitorja za spremljanje osnovnih življenjskih funkcij. Zdravstvena direktorica otroške bolnišnice Burlo Adele Maggiore se je zahvalila al-pincem za izkazano podporo in opozorila, da so pri solidarnostnem teku sodelovali tudi sami uslužbenci in prijatelji pediatrične bolnišnice. Nadškof Crepaldi o smotrni rabi besede Ob včerajšnjem prazniku sv. Frančiška Saleškega, ki je zavetnik novinarjev, je tržaški nadškof Giam-paolo Crepaldi povabil novinarje na sedež škofije. Monsinjor je zbrane novinarje povabil, naj sledijo papeževi besedi in v sodobnem svetu komunikacij smotrno uporabljajo besede. Sogovorniku je treba prisluhniti in ga razumeti, je dejal in se zaustavil še pri spletnih socialnih skupnostih, ki jih ne gre demonizi-rati, saj spodbujajo vzpostavljanje odnosov, znajo pa povzročiti tudi škodo. Zgodovinsko predavanje o Adamu, Evi in kači V gledališču Verdi bo danes ob 11. uri drugo srečanje iz niza zgodovinskih predavanj Lezioni di storia, ki jih prireja Občina Trst in so letos posvečena umetnostni zgodovini. Današnje srečanje se bo poglobilo v vpliv zgodovine v umetnosti. Za govorniško mizo bo sedela docentka srednjeveške zgodovine na bolonj-ski univerzi Maria Giuseppina Muz-zarelli, ki bo predavala o Adamu, Evi in kači. Vstop je prost. Umetnost in poezija v Ubik V knjigarni Ubik na Borznem trgu bo jutri ob 18. uri srečanje posvečeno umetnosti in poeziji. Gostji bosta pesnici Carla Carloni Mocave-ro in Liliya Radojeva Destradi; z njima se bo pogovarjal pesnik in umetnostni kritik Enzo Sanese. Lieberabend za zaključek koncertne sezone Jesenska koncertna sezona na tržaškem konservatoriju Tartini se jutri ob 20.30 zaključuje s koncertoom Lieberabend s sopranistko Adriano Tomišic in pianistom Stanislavom Ignacyjem Masseroli Mazurkievicz. Postregla bosta s skladbami Sergeja Rachmaninova, Albana Berga, Josipa Hatzeja in Richarda Straussa. Vstop je prost, udeležbo pa je treba predhodno napovedati na tel. 040/6724911 (www.conts.it). 8 Nedelja, 24. januarja 2016 TRŽAŠKA / devin-nabrežina - Nova polemika o načrtovani napravi Smart Gas »V Tržiču hočejo uplinjevalnik čim bližje Ribiškemu naselju« Na zatožni klopi gibanja Občani za zaliv tržiška županja Silvia Altran Čeprav je Dežela izrazila okolj-ske dvome in pomisleke nad gradnjo plinskega terminala Smart Gas, je načrt še naprej predmet polemik in razhajanj. Za novo polemiko je poskrbela tržiška županja Silvia Altran, sicer od vedno podpornica uplinjevalnika, ki za novo lokacijo predlaga območje v neposredni bližini meje z Devinom-Nabrežine. V bistvu se je tudi županja, ki pripada Demokratski stranki, sprijaznila z dejstvom, da t.i. mini uplinjevalnika ne bo mogoče zgraditi na območju tržiškega pristanišča. Predlog Silvie Altran je zelo razjezil gibanje Občanov za zaliv (sedež ima v Devinu, med ustanovitelji je bil predsednik domačega jusa Vladimir Mervic), ki odločno nasprotuje gradnji plinskega terminala. Devinčani, ki so v preteklosti zaradi uplinjevalnika večkrat polemizirali tudi z goriško Pokrajino (zlasti s predsednikom Enri-com Gherghetto in podpredsednico Maro Černic), so prepričani, da je območje ob izlivu Timave in Ližerca (o njem govori županja) neprimerno za terminal in to iz okoljskih ter z varnostnih razlogov. Mimogrede, gre za področje, ki je nekoč sodilo v Občino Devin-Nabrežina. Gibanje Občanov za zaliv ocenjuje, da bi nova lokacija plinskega terminala ogrožala Ribiško naselje, da ne govorimo o tamkajšnjih zaščitenih območij. Devinčani si tam ne predstavljajo gradbišč in prometnih infrastruktur za prevoz plina in podobno. Plinskemu terminalu podjetja Smart Gas nasprotuje devinsko-na-brežinska občinska uprava, proti načrtu se je svoj čas opredelila tudi tržaška Pokrajina. Projekt je predmet osebnih in političnih razhajanj tudi znotraj Demokratske stranke. Dežela je, kot rečeno, izrazila precejšnje okoljske pomisleke nad uplinjevalni-kom, zadnja beseda pa pripada rimski vladi. VLADIMIR MERVIC Občina Tržič želi »mini« uplinjevalnik v bližini štivanske papirnice fotodamj@n nabrežina - Razstava ilustracij Katerine Kalc Ko zmagajo sanje Odprli so jo v petek v kavarni Gruden - Sklop ilustracij za revijo Galeb opčine - V prosvetnem domu srečanje z Jolko Milič Jolka, jolkizmi in poezija Dva tedna pred pomembnim jubilejem predstavili njeni zadnji dve knjigi »Kaj je z mano narobe? Delo me utruja, brezdelje pa ubija!« Katera misel bi se boljše prilegla neutrudnemu prevajalskemu in intelektualnemu delu Jolke Milič od navedenega stavka, ki ga je prevajalka iz Sežane pravkar objavila v zbirki iskrivih misli z naslovom Jolkizmi? Jolka Milič bo naslednjega petega februarja praznovala okrogel jubilej. Miličeva pravi, da smo Slovenci bolj »usekani« od Italijanov glede jubilejev, ki so danes neaktualni oz. ki so bili aktualni, ko so ljudje umirali mlajši. Jolka Milič je v petek predstavljala v Prosvetnem domu na Opčinah dve novi knjigi, že omenjeno zbirko Jolkiz-mi - Rekla brez kontroliranega porekla in z njim ter antologijo Poezija - bla, bla, bla od A do ...? Za 2000 evrov sodobne slovenske poezije. Antologija vsebuje pesmi dvajsetih pesnic in pesnikov z besedili v izvirniku in prevodu. Kolofon navaja: »Izbrala, uredila, prevedla in tako dalje: Jolka Milič.« Podnaslov je povezan s prošnjo urednice objavljenim avtoricam in avtorjem, da finančno prispevajo k nastanku in izidu knjige. Publikacija šte- Jolka Milič fotodamj@n je več kot 500 strani. Tako Jolkizme kot antologijo je izdala založba Antony. Topla misel na poezijo je grela hladni Prosvetni dom. Domači pozdrav je poklonila predsednica društva Tabor Dunja Sosič, večer pa je vodila urednica založbe Miriana Antoni, ki ni bila ravno uspešna v svoji vlogi, saj ji je energična Jolka Milič kmalu iztrgala vajeti iz rok. Okoli sebe je zbrala šest pesnic, katerih pesmi so objavljene v knjigi: Anico Perpar, Magdaleno Svetina Ter-čon, Majo Razboršek, Patricijo Sosič - Kobal, Tatjano Pregl Kobe in Vanjo Strle. Vsaka je ob Jolkinem vedrem ukazu prebrala nekaj svojih pesmi in tudi nekaj pesmi pesnikov, ki so objavljene v antologiji: Braneta Mozetiča, Borisa A. Novaka, Dušana Jova-noviča, Vinka Moderndorferja in Zorana Pevca. Večer je potekal kot pravi ljubezenski utrip poezije, italijanskega in slovenskega jezika in ne nazadnje življenja, ki ga poezija natančno izpoveduje. »Slovenci imamo zelo dobre pesnike, imeli bi lahko celo večvrednostni kompleks,« je med večerom izjavila Jol-ka Milič. Takih in drugačnih iskrivih misli je bilo veliko. Vse peljejo v ugotovitev, da je Jolka Milič nepogrešljiva članica primorskega in slovenskega intelektualnega prostora. V petek ji je celo uspelo, dva tedna pred devetdesetim rojstnim dnem, ponekod z žugajočim prstom, zmanjšati razdaljo med Sežano in Opčinami ter med Slovenijo in tako imenovanim zamejstvom, kar ni ravno od muh. Martin Lissiach Katerina Kalc (desno) in Ani Tretjak, ki je predstavila razstavo v kavarni Gruden v Nabrežini fotodamj@n V Kavarni Gruden v Nabrežini so v petek odprli razstavo ilustracij Katerine Kalc. Umetnica je sklop ilustracij ustvarila za revijo Galeb na osnovi originalne zgodbe Marka Gavriloskega o Palčku Ušesniku. Zgodba v nadaljevanjih pripoveduje o krhkem, skoraj pretrga-nemu stiku teh nadnaravnih bitij s človekom in o nelagodju, ki se ob tem pojavi v otroškem fantazijskem svetu sanj. V ilustracijah Katerine Kalc se kaže izjemno obvladovanje realistične telesnosti in njeno kristalno jasno črto s katero oblikuje fantazijska bitja v pretehtani, a razgibani kompozicji. Zgodba o nadnaravni dimenziji slikarki ponuja sproščeno potovanje v emotivno sfero barv, ki jo z akvarelno tehniko izrazi tako intenzivno, da nas prodor prosojno rumene svetlobe dobesedno prevzame in očara. V nasprotje tej atmosferi pa umetnica postavi temno modro ali črno, za akvarel neobičajno, neprodorno barvo in z njo ponazori skrivnostno ali strašljivo plat sanjskega sveta. Med kontrastom intenzivne svetlobe in zastrašujoče teme se k sreči porodi tudi mavrični naboj barv in z njim se sproži povezovalna dimenzija, ki tke niti in vzpostavlja konstruktivni stik realnosti s sanjsko domišljijo. Razstava je na ogled po urniku kavarne, vse dni v tednu razen ob sredah. (at) NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD dsi - Jutri Okrogla miza o pevskih zborih Pevski zbori so eden od najtrdnejših elementov naše kulturne tradicije in organizirane ljubiteljske dejavnosti sploh, kot dokazujejo tudi mnoge prireditve in pevske revije. Skupno petje je označevalo celo naš odpor proti raznarodovanju v obdobju med obema vojnama in in tudi med drugo svetovno vojno, pevski zbori so po vojni nastali kot spontan odgovor na dolgo preganjanje in zmago ljubezni do petja. Mnogi zbori vztrajajo prav od tistih prvih povojnih časov in se sproti obnavljajo tako z glasovi kot z dirigenti. Normalno je, da je kvaliteta nihala, saj je bila odvisna od vztrajnosti vseh udeležencev, a tudi od ambicij dirigentov in samih pevcev. Glasbena kultura je skoraj ves povojni čas rasla. Veliko pevskih zborov je bilo vezanih na krajevni ravni, celo vaški ravni, ker premikanje ni bilo v preteklosti tako preprosto, kot je danes. Postopoma je ta krajevna pogojenost odpadla in boljši pevci so postali dojemljivi za vabila dirigentov, ki jih je zamikala upravičena želja po kvaliteti. Kakšna bo prihodnost ob nujni generacijski zamenjavi in kako se bodo naši zbori in dirigenti obnašali ob teh vprašanjih? To bo skušala razvozlati jutrišnja okrogla miza v Društvu slovenskih izobražencev. V Peterlinovi dvorani bodo o problemih naših zborov spregovorili Janko Ban, Aleksandra Pertot, Mirko Ferlan in Marko Sancin. Začetek ob 20.30. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 24. januarja 2016 FELICIJAN Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob 17.44 in zatone ob 8.03. Jutri, PONEDELJEK, 25. januarja 2016 DARKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,9 stopinje C, zračni tlak 1031,4 mb narašča, vlaga 68-odstotna, veter 2 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,2 stopinje C. OKLICI: Roberto Zocchi in Michela Masoch, Davide Grisani in Alessandra Ielussig, Cristian Carlesso in Raffaella Mitri, Maurizio Mazzelli in Sonia Sain, Alberto Varnerin in Sheila Nicolette Villanueva Herrada, Lorenzo Bacinel-lo in Nina Colapietro, Antonio Territo in Valeria Maria Dilauro, Daniele Ve-ronesi in Lucia Arena, Marco Di Chia-ra in Sara Fabbro, Rosario Cara in Ze-biba Mohamedberhan, Matteo Zacc-higna in Giara Amato, Walter Barbo in Franca Possa, Dario Merlach in Giulia Ricco, Stefano Tremuli in Sofia Saranz, Alessandro Codogno in Sabrina Am-brogio, Franco Biloslavo in Orietta Gaspardis, Ekrem Ek in Selver Subasi, Alessandro Macovaz in Irene Margon, Marco Pieri in Nicoletta Delbello. S Izleti SPDT - Skupina »Drugače mladi« načrtuje v četrtek, 28. januarja, obisk gradeške lagune - naravnega parka »Isola della Cona«. Pohodniki se bodo zbrali ob 9.00 pred bowlingom v Devinu in z osebnimi avtomobili nadaljevali pot do lagune. Info na tel. št. 040-775312 (Paolo Raseni). / TRŽAŠKA Nedelja, 24. januarja 2016 9 writftyq ilqy Marko Sancin, vodil bo Marko Ta^tar Začetek ob 20.30 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. [13 Lekarne □ Obvestila Od ponedeljka, 25., do nedelje, 31. januarja 2016: Običajni urnik lekarn: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Lekarne odprte tudi 13.00-16.00 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Borzni trg 12 - 040 367967, Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. dell'Orolo-gio 6 - 040 300605, Ul. Fabio Severo 122 - 040 571088, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Belpoggio 4 - 040 306283, Oširek Piave 2 - 040 361655, Ul. Brunner 14 - 040 764943, Ul. Cavana 11 - 040 302303, Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Ginnastica 6 - 040 772148, Ul. Giulia 1 - 040 635368, Ul. Giulia 14 - 040 572015, Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Ul. Stock 9 - 040 414304, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi 19.30-20.30 (ob delavnikih, od ponedeljka do petka) Trg Garibaldi 6 - 040 368647, Ul. Oriani 2 - 040 764441, Trg Giotti 1 -040 635264. Lekarne odprte v soboto (tudi 13.00-16.00), v nedeljo in med prazniki (8.30-19.30) Trg Liberta 6 - 040 421125, Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Škedenjska ul. 44 -040 816296, Bazovica - 040 226165 ali 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom (sobota 13.00-16.00 in prazniki 13.00-19.30). NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta (19.30-8.30) Danes, 24. januarja: Ul. Roma 16 - 040 364330; v ponedeljek, 25. januarja: Ul. Dante 7 - 040 630213. www.ordinefarmacistitrieste.gov.it DSI vabi na okroglo mizo na temo »Naši zbori na razpotju«. Govorili bodo Janko Ban, Aleksandra Pertot, Mirko Fer-lan in Marko Sancin v ponedeljek, 25. januarja, v Peterlinovi dvorani ob 20.30. KRU.T vabi v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti na prvo srečanje iz ciklusa »Naravna zelišča v našem vsakdanu« z zeliščarko Christel Garassich v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8, II. nad. Zaželjene predhodne prijave, informacije na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKGZ obvešča člane Deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 25. januarja, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Jožefa Češčuta v Sovodnjah ob Soči (Prvomajska ul. 73). SKD LIPA prireja sklop predavanj o zdravi prehrani z izvedenko Marijo Merljak. Drugo srečanje bo v sredo, 27. januarja, ob 19. uri v Bazovskem domu »Hrana za zdravo in mlado srce«. Naslednji srečanji: 3. in 17. februarja. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na pravljično urico v sredo, 27. januarja, ob 16. uri na Stadionu 1. maj. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v sredo, 27. januarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah seja odbora. ZDRUŽENJE »Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca« vabi v sredo, 27. januarja, ob 10.30, na svečanost ob Dnevu spomina s polaganjem venca k spomeniku padlim v NOB iz Šked-nja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ul. 192). OBČINA DEVIN NABREŽINA, ob Dnevu spomina, prireja srečanje s prof. Ferrucciom Tassinom »Prej bratje v razširjeni Evropi, potem sovražniki v imenu kulta države. Koncentracijsko taborišče v Viscu« v petek, 29. januarja, ob 18.30 v Kamnarski hiši Igo Gruden v Nabrežini. Toplo vabljeni! KRAŠKA OHCET: organizatorji vabijo mlade pare, zainteresirane, da se vza- POGREBNO PODJETJE t/ - " Oi?trenutku žabsti. ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! mejo »po starih običajih«, naj pošljejo svoj CV in kontakte na Občino Re-pentabor, Col 37 - 34016 Trst, s pripisom Kraški par 2016, do 30. januarja. NA DOLGI KRONI z Marizo Cepach »Olje kot protagonist v mediteranski kuhinji«: srečanje z degustacijo ek-stradeviškega oljčnega olja bo v soboto, 30. januarja, ob 16. uri. Omejeno št. mest. Info in vpis: ob petkih 17.00-20.00 in v soboto 11.00-13.00; dolgakrona@gmail.com; tel. 3385722967. SOBOTNO DOPOLDNE V KNJIŽNICI - NŠK obvešča, da bo v soboto, 30. januarja, Oddelek za mlade bralce v Narodnem domu odprt od 9.30 do 12.30 s pravljičnim utrinkom ob 11.00. Vabljeni predšolski otroci in osnovnošolci! PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ obvešča vse, ki bi se radi udeležili povork na Opčinah in v Sovodnjah s šempo-lajskim vozom, da se prijavijo na taj-nistvo@skdvigred.org, tel. 3803584580 ali pri vozu v Šempolaju. UNINT - Šola Umetnosti (MFU - Kulturni dom F. Olivares) vabi na vodeni ogled razstave »Sonce noči - J. Miro« v Villi Manin z Leonardom Calvom v nedeljo, 31. januarja. Info na tel. 338-3476253. SKD BARKOVLJE (Ul. Bonafata 6) - v četrtek, 4. februarja, ob 19.30 bo ljubitelj vrtnic Ivo Sosič prikazal obrezovanje raznih vrst vrtnic. Vabljeni! Info na tel. št. 040-415797 (ob uri obedov). MEDVEJSKO-ŠTIVANSKI PUSTARJI vabijo vse ljubitelje najbolj norega obdobja v letu k sodelovanju na pustnem vozu. Za obleke in ostale info tel. št.: 342-1003364 (Erik) ali 347-5447788 (Erica). TEČAJ ZA ZAROČENCE v Marijanišču na Opčinah: srečanja priprave na poroko (skupno 7) bodo potekala ob sredah, ob 20.30 s pričetkom 10. februarja. Nadaljnji razpored na prvem srečanju. To je edini slovenski tečaj v zamejstvu. Vabljeni. SDGZ prireja v ponedeljek, 15. februarja, tečaj HACCP za higieno živil. Prijavnice na www.sdgz.it. Prijave zbiramo do 12. februarja po mai-lu ali faksu. SLOVENSKA PROSVETA razpisuje štiri študijske štipendije iz Sklada Albina Ločičnika za slovenske univerzitetne študente in študentke inženirstva s stalnim bivališčem v FJK, ki so se v študijskem letu 2015/16 vpisali na študij omenjene smeri. Prošnje je treba nasloviti na Slovensko prosveto, Ul. Donizetti 3, 34133 Trst do 15. februarja. Razpis je objavljen tudi na spletni strani www.slovenskaprosveta.org. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: sporočamo, da smo pričeli z vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2016/17. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma - Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8.00 do 16.00; tel. št. 040-573141 ali urad@dijaski.it. t Zapustila nas je naša draga Laura Coassini por. Lokar Žalostno vest sporočajo mož Aleš, sinova Andrej in Marko ter hči Paola z družinami, vnuki Alice, Jacopo, Bilal, Rayyan, Ismail in Marta ter ostalo sorodstvo Za zadnji pozdrav bo pokojnica ležala v ulici Costalunga v petek, 29. januarja, od 12. do 13. ure. Pokop žare bo v ožjem družinskem krogu. Trst, 24. januarja 2016 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju družine se pridružujejo Vanja, Sonja, Veronika in Barbara t Izročila se je v Očetove roke naša draga Ljuba Tence Gherbez Žalostno vest sporočajo mož Franco in vsi sorodniki Pogreb bo v petek, 5. februarja, v Sv. Križu, od 14.15 do 14.45 bo žara v mrliški kapelici, sledila bo sv. maša, nato pokop na domačem pokopališču. Trst, 24. januarja 2016 Zapustila nas je LJUBA TENCE V našem srcu te nosimo svakinja Marija, tvoja nečaka Goran in Igor z družinama Zapustila nas je draga sestrična Ljuba, za njo žalujejo Tea, Boris in Edi z družino Za drago sestrično Ljubo žalujejo Iva, Majda in Nika s Katerino Zadnji pozdrav dragi Ljubi sestrična Ljana, Giorgio in Milena z družino Imela si nas vse rada, draga sestrična Ljuba, tako da smo si sedaj bližji, počivaj v miru Duško, Martica, Erik, Luka in Ivica z družinami Ohranili te bomo v lepem spominu. Erica, Franco in družina Policardi 24.1.2014 24.1.2016 Amalia 13.1.2015 13.1.2016 Franc 28.1.1994 MOSTAR 28.1.2016 TRST 22 let je že minilo, odkar so nam te vzeli dragi Saša Pogrešamo te kot prvi dan. Zato se bomo zbrali v četrtek ob 16.30 v borštanski cerkvi, da počastimo tvojo prisotnost med nami. Z neizmerno ljubeznijo tvoji vsi Zabrežec, 24.1.2016 25.1.2015 25.1.2016 Dario Škabar Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti. Tvoji najdražji 26.1.2012 26.1.2016 Luciano Sturman Z neskončno ljubeznijo se te spominja tvoja družina 27.1.2012 27.1.2016 Patrizia Tercic Vedno z nami. Družina Nabrežina, 24. januarja 2016 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina 19.1.2013 19.1.2016 Pepi Legiša Vedno z nami. Družina Štivan, 24. januarja 2016 1 G Nedelja, 24. januarja 2G16 TRŽAŠKA / Ob prejemu Srebrne plakete JSKD se iskreno zahvaljujem najprej predlagatelju Zvezi cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in pobudnici Rossani Paliaga, nato pa vsem ustanovam, zborom in posameznikom za čestitke. Hvala! Upam in želim, da bom še dolgo aktiven in koristen. Janko Ban Sara in Luigi sta starša postala. Malega Andreja bosta pestvovala. Srečni družini čestitajo nona Wilma, teta Debora, stric Loris, bratranca Soraja in Goran ter vsa žlahta Po Križu novica hiti, da Sara okrogla leta slavi. Vse najboljše in vse kar si ona želi, ji iz srca voščijo tata, mama, brat Alen z Ano in vsa žlahta 40 Draga Sara zdravje, sreča in smeh, naj te spremljajo na vseh poteh 'ta stara' pupa Čestitke Naša SARA se nikoli ne »špara« in vedno nam kaj podari, tokrat ji iz vsega srca voščimo mi in ji zakričimo: »Radi te imamo prav vsi!« Vse najboljše od tvojih malih prijateljčkov: Gregor, Lara, Goran, Anja, Petra in Eva. SARA ŠPRINCA bo danes dvignila čašo vinca. Pogledala se bo v ogledalo in pomislila: 40 let, to ni malo. Ker pa je Kržanka, bo našo čestitko prejela kar z ganka: »Ostani srečna, mladostna in športna«. Kristina, Ksenija, Tamara, Nataša, Lara, Erika. RUBEN, naj ti za četrti rojstni dan voščimo veselja in zdravja in nešteto uric skupnega igranja. Vsi, ki te imamo radi, posebno bratec Aron. Hip hip hura! Jutri naša nona HELENA 60 let ima. Zdravja, veselja in dobre volje ji želijo njeni ljubljeni Andrej, Petra in Sharon. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »Revenant - Redivivo«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Il figlio di Saul«. CINEMA DEI FABBRI - 15.00, 20.00 »Il Decálogo 5-6«; 17.30, 21.45 »Corpi«. FELLINI - 17.00, 20.30 »Ti guardo -Desde Allá«; 11.00, 15.30 »Alvin Superstar - Nessuno ci puo fermare«; 18.40, 22.10 »Macbeth«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.15 »La corrispondenza«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 20.00, 22.10 »La grande scommessa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Carol«; 18.15 »Assolo«. KOPER - PLANETTUŠ - 21.15 »Creed: Rojstvo legende«; 15.55 »Dansko dekle«; 11.40,13.30 »Dobri dinozaver«; 11.40, 13.30 »Hotel Transilvanija 2 3D«; 18.15, 20.40 »Joy«; 11.30,12.30, 14.20, 15.20, 16.20 »Medo s severa«; 18.00, 19.00 »Peklenski val«; 17.20, 20.30 »Podlih osem«; 13.40 »Sestri«; 11.30, 13.10 »Snoopy in Charlie Brown - film o Arašidkih«; 15.15, 18.10, 20.00 »Svaka pod krinko«; 16.00 »Ukročena trmoglavka«; 15.30, 17.25, 20.10 »Velika poteza«; 13.15 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 20.20 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.00 »Podlih osem«. NAZIONALE - 18.30, 22.20 »Creed«; 17.40, 20.15 »Revenant - Redivivo«; 11.00,15.30,17.10,18.50,20.30,22.15 »Quo vado?«; 16.00, 20.00, 22.10 »Steve Jobs«; 11.00, 15.10, 16.50, 18.30 »Piccoli brividi«; 11.00, 15.10, 16.50 »II piccolo principe«; 16.00, 18.10, 20.40 »Se mi lasci non vale«; 20.30, 22.10 »The Pills - Sempre me-glio che lavorare«; 11.00 »Giotto, 1'amico dei pinguini«; 11.00 »Alvin Superstar - Nessuno ci puö fermare«. SUPER -16.00 »II labirinto del silenzio«; 18.10, 21.00 »II ponte delle spie«. THE SPACE CINEMA - 11.10, 13.20, 15.30 »Alvin Superstar - Nessuno ci puö fermare«; 11.00, 13.40, 16.20, 19.00,21.40 »Creed«; 16.55 »II piccolo principe«; 11.00, 13.30, 16.25, 19.00, 21.35 »Steve Jobs«; 17.30, 21.55 »La corrispondenza«; 11.10,13.05,15.00, 15.45,17.40,19.35, 20.00,21.30,22.15 »Quo vado?«; 11.00, 13.15, 15.20, 18.25,19.10,21.30 »Revenant - Redivivo«; 11.10,16.20,18.15,20.10,22.05 »Se mi lasci non vale«. TRŽIČ-KINEMAX- Dvorana 1:17.00, 21.15 »Revenant - Redivivo«; 15.20, 19.45 »The Pills - Sempre meglio che lavorare«; Dvorana 2: 15.00 »Steve Jobs«; 17.10, 20.15, 22.10 »Quo vado?«; 18.45 »The Pills - Sempre meglio che lavorare«; Dvorana 3: 15.00 »Revenant - Redivivo«; 17.45, 20.00, 22.15 »Steve Jobs«; Dvorana 4:15.00, 16.45 »Piccoli brividi«; 15.10, 18.30, 20.15, 22.15 »Se mi lasci non vale«; Dvorana 5: 15.30, 17.45 »La corrispondenza«; 19.50, 22.10 »Creed«. ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 24. januarja. Tel. 040-229439. BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH v Volčjem Gradu je odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Tel. 00386/40/644121 ali 00386/5/7668245 KMEČKI TURIZEM RACMAN NA PESKU j e odprt ob petkih zvečer, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. ure dalje. Tel.: 339 5472388 KMEČKI TURIZEM RADETIČ SI-DONJA v Medji vasi je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel. 040-208987 [TD Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih. Tel.: 366-5304154. PRI DAVIDU, Samatorca 5, je odprta osmica. Vabljeni. Tel.: 040-229270. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Vesel bo vašega obiska! Tel. št.347-2511947. V LONJERJU ima osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570, 3343095019. H Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo danes, 24. januarja, ob 10. uri v šolskih prostorih na Vrdel-ski cesti, Str. di Guardiella 13/1. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča razpored informativnih sestankov na posameznih otroških vrtcih, osnovnih šolah in na nižji srednji šoli: OV v Gabrovcu 25. januarja, ob 15.30; OV v Mavhinjah 27. januarja, ob 16.00; OV v Nabrežini 29. januarja, ob 15.45; OŠ V. Ščeka v Nabrežini 25. januarja, ob 16.30; OŠ J. Jurčiča v Devinu 26. januarja, ob 14.45; COŠ S. Grudna v Šempolaju 26. januarja, ob 16.00; COŠ L. Kokorav-ca Gorazda in 1. maja 1945 v Zgoni-ku 27. januarja, ob 15.00. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Opčine vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik otroških vrtcev, v prvi razred osnovne šole in v prvi razred nižje srednje šole na informativna srečanja, ki bodo potekala po posameznih šolah oz. vrtcih. Otroški vrtci: OV Fakin - Col: 25. januarja, ob 16.00; OV Kralj - Treb-če: 25. januarja, ob 16.00; OV Čok - Op-čine: 26. januarja, ob 16.00; OV Vrabec - Bazovica: 1. februarja, ob 16.00 in OV Košuta - Križ: 5. februarja, ob 15.45. Osnovne šole: OŠ Černigoj - Prosek: 25. januarja, ob 15.00, OŠ Sirk - Križ: 25. januarja ob 16.00; OŠ Bevk - Opčine: 26. januarja, ob 8.15; OŠ Gradnik - Col: 26. januarja, ob 14.30 in COŠ Tomažič - Trebče: 26. januarja, ob 15.30. Nižji srednji šoli: NSŠ Kosovel - Opčine: 4. februarja ob 16.30 in NSŠ Levstik - Pro-sek: 4. februarja ob 17.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Opčine vljudno vabi starše, ki bodo vpisali otroke v prvi letnik nižje srednje šole na informativno srečanje in predstavitev v ponedeljek, 25. januarja, ob 17.00. Srečanje se bo odvijalo na sedežu ravnateljstva, Nanoški trg 2 - Opčine. VEČSTOPENJSKA ŠOLA pri Sv. Jakobu vabi na informativne sestanke: 25. januarja, ob 14.30 na OŠ I. Grbca - M.G. Stepančič, Ul. Svevo 15; 27. januarja, ob 15.15 na OŠ J. Ribičiča - K. Široka, Ul. Frausin 12. Dnevi odprtih vrat v otroških vrtcih: 26. januarja, ob 11.00 v OV v Škednju, Ul. Svevo 15; 27. januarja, ob 11.00 v OV J. Ukmarja, Sta-roistrska cesta 78; 28. januarja, ob 11.00 v OV Pikija Jakoba, Ul. Frausin 12. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v prvi razred osnovne šole v ponedeljek, 25. januarja, ob 17. uri na ravnateljstvu v Ul. Caravaggio 4; sledila bo predstavitev vzgojno-izobraževalne ponudbe na: OŠ O. Zupančiča pri Sv. Ivanu, Ul. Ca-ravaggio 4, v sredo, 27. januarja, ob 17.30; OŠ F. S. Finžgarja v Barkovljah, Ul. Cerreto 19, v ponedeljek, 1. februarja, ob 17. uri; OŠ F. Milčinske-ga na Katinari, Ul. Marchesetti 16, v sredo, 3. februarja, ob 17. uri. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestankov za vpise v vrtce: OV Pika Nogavička, Dolina 200, 26. januarja, ob 16.15; OV Miškolin-Boršt in OV Ke-kec-Boljunec, Boljunec 473, 2. februarja, ob 16.30; OV Palčica, Ri-cmanje 144, 27. januarja, ob 16.15; OV Mavrica, Ul. D'Annunzio 62 - Milje, 1. februarja, ob 16.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Vladimir Bartol pri Sv. Ivanu sporoča, da bo informativni sestanek za vpis v 1. letnik otroškega vrtca v sredo, 27. januarja, ob 17.00 na ravnateljstvu v Ul. Cara-vaggio 4; dan odprtih vrat bo v sredo, 27. januarja, v vrtcu v Barkovljah, Ul. Vallicula 11 in 29. januarja v vrtcu v Lonjerju, Lonjerska cesta 240. Starši se ga lahko udeležijo skupaj z otroki, od 10. do 12. ure. VEČSTOPENJSKA ŠOLA J. Pangerca sporoča koledar informativnih sestan- kov za vpise v osnovne šole: COŠ M. Samsa - I. Trinko - Zamejski (Domjo 72) ob 16.30 v sredo, 3. februarja. VEČSTOPENJSKA ŠOLA Nabrežina sporoča, da bo potekalo vpisovanje v otroške vrtce, osnovne šole in državno srednjo šolo I. Grudna do vključno 22. februarja. Vpisovanje v otroške vrtce se bo odvijalo na ravnateljstvu s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.00 in od 12.00 do 14.00. Vpisi za osnovne šole in za srednjo šolo I. Grudna bodo letos prvič online. Vsa dodatna navodila bodo na spletni strani www.vesnabrezina.it. S Poslovni oglasi GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. Tel. 00386-31808539 GOSTILNA BITA-LJUDSKI DOM KRIŽ bo od 29. t.m. ponovno odprta vsak petek, soboto in nedeljo. Zbiramo rezervacije za pustno soboto. Tel. št.: 040-2209058; 3407908707. RESTAVRACIJA KARIS NA PESKU prireja večerje z glasbo v živo in plesom: 30. januarja Dalmatinska fešta z duom Laguna Blu iz Hrvaške 6. februarja pustna sobota s skupino Giuliapellizzariballaben(d) Za info in rezervacije: 040-226294 Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja ap. na Opčinah vabi na koncert POKLON PAVLETU MERKUJU ob prvi skladateljevi obletnici smrti Izbor iz sakralnih del bo izvedel priložnostni MePZ ZCPZ zborovodja Mirko Ferlan danes, 24. januarja, ob 17. uri v župnijski cerkvi na Opčinah 0 Mali oglasi 25. DECEMBRA sem na Napoleonski cesti pri Proseku izgubila zlato ogrlico z barvanimi kamenčki, na katero sem zelo navezana. Tel. št.: +39/3395034365. DAJEM V NAJEM lepo opremljeno stanovanje v Sežani. Tel. št. 338-4216746 (v večernih urah). GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočilom išče delo kot negovalka starejše osebe 24 ur dnevno. Tel. št.: 0038640637800 ali 00386-31349125. PRODAM fiat 600 active, letnik 2009 v odličnem stanju, opremljen tudi z novimi zimskimi gumami, klimo in radiem. Tel. št.: 347-5279853. PRODAM po zelo ugodni ceni dolg kožuh lisice, bele barve, mera 46/48. Tel.: 349-7769394. SOCIALNA DELAVKA z večletno izkušnjo kot vzgojiteljica pomaga pri pisanju nalog učencem osnovne in srednje šole. Tel. št.: 348-2591457. STANOVANJE 125 kv.m. (Sežana, cesta za Lipico) prodamo: 3 sobe, jedilnica, dnevna soba, shramba, kuhinja, stranišče, kopalnica, 2 terasi, lastni vrt. Info na tel. 347-8911054. Prireditve ZCPZ - Trst, v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja ap. na Opčinah, vabi na koncert »Poklon Pavletu Merkuju« ob prvi skladateljevi obletnici smrti. Izbor iz sakralnih del bo danes, 24. januarja, ob 17. uri v župnijski cerkvi na Opčinah izvedel priložnostni MePZ ZCPZ, ki ga vodi zborovodja Mirko Ferlan. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi v torek, 26. januarja, na tradicionalno bakla-do za spomin, mir in sožitje. Zbirališče ob 17.30 pri stadionu Grezar, odhod sprevoda ob 18.00, zaključek v Ri-žarni s kratkim nastopom TPPZ. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga vabi na potopisno predavanje Jasne Tuta »Z jadrnico po francoski Polineziji«, ki bo v sredo, 27. januarja, ob 20.00 v baru pri gledališču Verdi v Miljah. SKD RDEČA ZVEZDA vabi na filmski večer ob priliki mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta. V sredo, 27. januarja, ob 20.00 bomo v društvenih prostorih v Saležu predvajali film »Arrivederci ragazzi« (1987, sinhroniziran v italijanščino). ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Mladika in TS360, vabijo na Kavo s knjigo, v sredo, 27. januarja, ob 10.00. Knjigo »V Brucku taborišču...« bo predstavil avtor Vili Prinčič, v pogovoru z urednico ZTT Martino Kafol. SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 28. januarja, ob 20.30 v društveni dvorani občinskega gledališča potopisno predavanje jadralke Jasne Tuta »Z jadrnico po Francoski Polineziji«. Vabljeni. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 - Dan slovenske kulture »...In mimogrede tudi o kulturi« v petek, 29. januarja, ob 20.30: slavnostni govornik Miroslav Košuta, za njegov ustvarjalni opus odlikovan z Redom za zasluge Republike Slovenije 2015; glasbeni utrinek Jasna Corrado Merlak - harfa (J.S. Bach - G.B. Pescetti - C. Debussy). SPDT vabi na ogled razstave Med morjem in gorami v veži Slovenskega stalnega gledališča v Trstu do 30. januarja. PIHALNI ORKESTER BREG, v sodelovanju s KD F. Venturini, prireja koncert »Pozdrav novemu letu« v nedeljo, 31. januarja, ob 17.30 v centru Anton Ukmar pri Domju. SKD TABOR - Prosvetni dom Opčine vabi na Openska glasbena srečanja v nedeljo, 31. januarja, ob 18.00. Nastopali bodo dijaki Umetniške gimnazije Koper. Loterija 23. januarja 2G16 Bari 23 S6 4 4S 63 Cagliari S6 7G 17 14 39 Firence 33 61 4G S6 3S Genova 37 32 S4 39 S6 Milan 1G 14 SG 43 72 Neapelj S9 SS 1 3S SG Palermo S2 72 32 S2 39 Rim 72 24 79 1S S6 Turin 36 SS 6G 72 7 Benetke S6 SS 26 42 1G Nazionale 7S 74 7 43 6S Super Enalotto Št. 1G 4 5 B 14 32 49 jolly 1B Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 12 dobitnikov s 5 točkami 1.298 dobitnikov s 4 točkami 46.593 dobitnikov s 3 točkami Superstar 39.SS9.4GG,93 € --€ --€ 2G.776,2S € 193,13 € 1G,73€ 1 1 dobitnik s 5 točkami 519.406,25 € 7 dobitnikov s 4 točkami 19.313,00 € 193 dobitnikov s 3 točkami 1.073,00 € 2.767 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ 15.146 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 29.624 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRŽAŠKA Nedelja, 24. januarja 2016 1 1 trst - Informativni dan na Državnem tehniškem zavodu Žiga Zois Zadovoljni z obiskom potencialnih dijakov Kje in kako naj mladostniki nadaljujejo šolanje, je vprašanje, ki si ga v teh dneh zastavljajo mnogi starši in učenci nižjih srednjih šol. Z izbranimi šolami se lahko seznanijo na različnih informativnih dnevih, ki so običajno zelo dobro obiskani. Včeraj so informacije delili na Državnem tehniškem zavodu Ž. Zois, v katerem domujeta oddelek za gradnjo, okolje in prostor (nekdanja geometrska šola) in oddelek za upravo, finance in marketing (nekdanja trgovska šola). Šolo je obiskalo kar lepo število mladostnikov. Ker gre za resno in odgovorno odločitev, ki jo najstniki morajo sprejeti, ko so stari komaj 13 ali 14 let, je večina fantov in deklet po informacije prišla v družbi staršev. Loredana Gu-štin, ravnateljica zavoda Zois, sicer tudi ravnateljica Liceja F. Prešeren, je razložila, da so obiskovalcem predstavili podrobnejša pojasnila o vpisu in izobraževanju ter druge informacije. Novost letošnjega leta je digitalno vpisovanje, ki so ga za vse slovenske šole aktivirali predvčerajšnjim, prijave pa bodo sprejemali do 22. februarja. Gu-štinova se je pohvalila z dinamičnim in visoko izobraženim profesorskim kadrom, ki je po novem bogatejši za tri osebe; za dva profesorja za gospodarsko poslovanje in profesorja za uporabno matematiko. »To je izredno dobra novica za vse bodoče dijake,« je ocenila ravnateljica, ki je odgovorila tudi na vprašanje, ali se še vedno soočajo s prostorsko stisko. »V tej stavbi smo začasno že sedem let. Pristojne službe redno opozarjamo na potrebo po večjih prostorih. A vse zaman, čeprav nam obljubljajo, da se bomo prej ali slej preselili v poslopje na Trgu Canestrini,« je povedala ravnateljica in v isti sapi dodala, da se kljub pomanjkanju prostorov trudijo nuditi kakovosten učni program, s katerim želijo dijake tudi motivirati. Pri reševanju prostorske stiske si namreč pomagajo na različne načine; ali si izposojajo predavalnico v spodnjih prostorih iste stavbe ali pa v sosednjih stavbah. Potencialne dijake poklicnega zavoda Žiga Zois pa ravnateljica vabi z navdihom in spodbudo: »Pri nas imamo vesten kader in dijake, ki radi obiskujejo šolo. V novem šolskem letu bomo uvedli tudi spletni šolski dnevnik, ki bo še izboljšal odnos na relaciji dijak - profesor.« O dobrih možnostih in perspektivi poklicev zavoda Zois sta spregovorila profesorja Marko Jagodic in Marko Oblak. Prvi je približno desetim mladostnikom predstavil oddelek za gradnjo, okolje in prostor, makete dijakov in razne topografske inštrumente. Ker je bilo gradbeništvo v zadnjih letih v hudi krizi, nas je zanimalo, koliko to vpliva na odločitve srednješolcev. Jagodic je zagotovil, da se gradbeništvu obetajo boljši časi in dodal, da se njihovi dijaki lahko že med opravljanjem delovne prakse povežejo z delodajalci. Koristne napotke je prihodnjim dijakom namenil tudi Marko Oblak, ki je prepričan, da znatno okrevanje beleži tudi gospodarski sektor. Novi generaciji dijakov svetuje, naj nadaljujejo šolanje v slovenskih višjih šolah. Pogosto se namreč dogaja, da se mladostniki zaradi družbe ali drugih razlogov po končanem slovenskem osnovnem in srednjem šolanju vpisujejo na italijanske višje šole. »To je velika škoda,« je ocenil Oblak, ki je prepričan, da je dvojezi-čnost idealna zaposlitvena priložnost za slovenske šolarje, ki jo lahko obrnejo sebi v prid. Tudi takrat, ko izobilja dela ni. Soneta Čoralič Obisk na šoli je bil dober. Predstavili so tudi makete dijakov repentabor - Poziv mladim parom fotodamj@n Kraška ohcet kliče Na Repentabru se ne dajo. Potem ko so bili lani prisiljeni odpovedati Kraško ohcet zaradi odsotnosti ... protagonistov, so se letos še z večjo vnemo lotili »iskanja« novega kraškega para. Po novicah, ki jih je izbrskala tamkajšnja služba, naj bi živelo na kraškem območju kakih 12 parov, godnih za skok v družinski stan. »Nekaj zanimanja za letošnjo Kraško ohcet smo opazili,« je povedal repentabrski prvi občan Marko Pisani, a kaže, da mladim ta čas bolj prija življenje na koruzi kot pa blagoslovljeni zakon, je dodal. Se bo letos na Repentabru ponovilo kraško svatbeno vzdušje? fotodamj@n Rok za prijavo na Kraško ohcet zapade 30. januarja. Organizatorji, to je odbor zadruge Naš Kras, kulturno društvo Kraški dom in Občina Repentabor, so napeli vse sile, da bi se v najmanjši občini na Tržaškem obdržala največja zamejska etnografska prireditev, s katero bi se obdržali stari običaji ženitova-nja in poroke. To pa bi imelo tudi nezanemarljive učinke na domače družbeno okolje, saj za časa Kraške ohceti zaživi cela občina v prazničnem vzdušju, s polnimi gostilnami in osmicami. Ko bi kraška ohcet zamrla, bi bile tudi vse te dejavnosti prizadete. trst - V torek, 26. januarja, ob 17.30 TPPZ vabi na baklado za spomin, mir in sožitje Prihodnji teden se bo zvrstila cela vrsta pobud za obeležitev dneva spomina, 27. januarja, to je dneva, ko je rdeča armada osvobodila nacistično uničevalno taborišče v Auschwitzu. Na predvečer dneva spomina, v torek, 26. januarja, bo Tržaški partizanski pevski zbor Pinko To-mažič tudi letos priredil baklado za spomin, mir in sožitje. To je postal že tradicionalni dogodek - krajši sprevod in koncert, ki ju tržaški pevke in pevci poklanjajo umrlim v Rižarni. Zbirališče bo v torek, 26. januarja, ob 17.30 pred sta- dionom Grezar. Tihi sprevod z baklami bo ob 18. uri krenil proti Ri-žarni, kjer je predviden krajši nastop Tržaškega partizanskega pevskega zbora. Člani zbora se bodo s petjem in recitacijami spomnili vseh, ki so trpeli v taboriščih, in milijonov, ki so zaradi svoje narodne, verske in politične pripadnosti v njih tudi umrli. Organizatorji vabijo javnost, da se jim pridruži v čim večjem številu. Udeležence naprošajo, naj s seboj prinesejo cvet in ga med koncertom položijo na kraj, kjer je nekoč stala krematorijska peč in kjer je danes shranjen pepel žrtev Rižarne. šempolaj - Jutri Informativni sestanek v vrtcu Občina Devin - Nabrežina obvešča, da se je začelo vpisovanje otrok v občinski otroški vrtec v Šempolaju za šolsko leto 2016/2017. Prošnje za vpis je treba predložiti občinskemu uradu za šolstvo v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, in sicer do 1. februarja 2016. Obrazci so na razpolago v zgoraj navedenem uradu ter v otroškem vrtcu. Informativni sestanek za starše, ki bi radi vpisali svoje otroke v občinski otroški vrtec, bo jutri, 25. januarja, ob 16. uri v prostorih vrtca v Šempolaju. Na njem bodo vzgojiteljice posedovale novice o delovanju vrtca. Za informacije je na razpolago urad za šolstvo, telefonska številka 040/2017370. SŠ8B& slovensko ^fJKS stalno gledališče Marius von Mayenburg PES, NOČ IN NOŽ režiser Matjaž Farič (slovenska praizvedba) slovensko ^-iO^J stalno RDEČI PROGRAM AGRFT, Gledališče Glej Simona Semenič 1981 režiserka: Nina Rajic Kranjac v sredo, 27. januarja, ob 20.30 v Veliki dvorani SSG z italijanskimi nadnapisi Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) www.teaterssg.com DANES- nedelja, 24. januarja, ob 16.00 z italijanskimi nadnapisi Vozni red brezplačnega avtobusa 14.30 - Sesljan, parkirišče 14.40 - Nabrežina, trg 14.45 - Križ, avtobusna postaja 15.00 - Zgonik, pred županstvom 15.15 - Prosek, Kržada Ponovitve se nadaljujejo do 31. januarja Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna! I Blagajna SSG: +39 040 2452616 (od pon. do pet. 10.00-15.00) I www.teaterssg .com 2 0 Nedelja, 24. januarja 2016 GORIŠKA / ljubljana - Verdijeva opera v režiji Manfreda Schweibkoflerja Spektakularni Otello v Cankarjevem domu Shakespearjevo leto ni monopol dramskih gledališč in literarnih krožkov: vsestranski vpliv genialnega ustvarjalca je potrdila tudi Opera Ljubljana, ki je v znamenju njegove umetnosti uprizorila s Cankarjevim domom Verdijevo opero Otello. Veličastna koprodukcija je izstopajoči dogodek letošnje operne sezone: o tem je na četrtkovi lepo obiskani, ne pa nabito polni premieri pričala tudi prisotnost številnih osebnosti, med katerimi sta bila predsednik Borut Pahor in ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar. Pričakovanja so bila usmerjena predvsem v delo režiserja Manfreda Schweigkoflerja, ki je pred leti navdušil z uspešno uprizoritvijo Offenbachovih Renskih nimf. Njegov Otello je spektakel, ki je potrdil režiserjevo obvladanje velikih razsežnosti (kot je oder Cankarjevega doma). V njegovem konceptu drugačnost temnopoltega protagonista ni glavna tema, saj je raje prepustil liku Jaga vodilno vlogo, ki mu pripada, in se je osredotočil na delovanje psihološke dinamike zla. Jago je veliki lutkar, ki manipulira z ljudmi s spretnim izkoriščanjem njihovih šibkosti. Z jedko močjo besede privede zasovraženega, nadrejenega Otella do skrajne točke, da zaradi slepe ljubosumnosti izgubi vse. Učinkovita in funkcionalna scena Walterja Schützeja prikazuje s svojim vrtenjem notranji vrtinec čustev in blodenj, ki ga besede Jaga povzročajo. Hkrati so razpete niti na sceni kot paj-kova mreža, ki jo zlobna dejanja spletajo in v katero se nedolžne žrtve usodno ujamejo (uprizoritev znamenite Ave Marie je v tem smislu posebno sugestivna, z angelsko belo Des-demono, ki se v siju luči sredi nočnega prizora prikaže kot na smrt obsojeni metulj v pajčevini). Bizarni in eklektični kostumi Mateje Benedetti črpajo v glavnem iz gotskega stila, v nekem splošnem sozvočju z idejo smrti, a nimajo jasno določene vsebinske oznake, saj vodijo od gusarske ali dark podobe Ciprčanov, do historične stilizacije moškega protagonista ali vi-linskega navdiha za pravljično naivno, sveto Desdemono. Kostumi, tako kot koreografije, so imeli v glavnem nalogo, da napolnijo oder, usmerijo pozornost ali razgibajo dogajanje; veličina prostora je bila tudi za glasove velik izziv, h kateremu je izkušeni dirigent Jaroslav Kyzlink pristopil z »italijanskim« žarom, a tudi z iskanjem potrebnega kompromisa med večplastnim, od prizora do prizora tudi izrazito kontrastnim branjem par-titure in nadzorom nad vrenjem velikega orkestra, ki bi zlahka lahko zasenčil solistične pevske nastope. Vlogo dvoličnega Jaga je z upoštevanjem kompleksnega lika in njegovega igranja strateških vlog premišljeno utelesil Jože Vi-dic, ki se je tudi tokrat odlikoval po zanesljivosti in profesionalnosti. Prvak Branko Robinšak je nastopil v dobri vokalni formi, vloga Otella pa mu ni napisana na kožo, niti na igralskem področju, saj je njegov svetlopolti Maver pokazal predvsem koleričnost, bolj kot raz-krojeno, ranjeno dušo ali iskro strasti, kar ni uspelo vzbuditi sočutja z vzpostavljanjem kredibilnih odnosov z ostalimi liki. Martina Zadro se je v vlogi Desde-mone najbolj prepričljivo izrazila v zadnjem dejanju, ko je s pesmijo vrbe ustvarila vrhunec premiernega večera. Cassio je bil Aljaž Farasin, intenzivna Emilia pa Nuška Drašček. Zbor je zapel mogočno, barvita glasba pa je zanesla pevce bolj v jakost zvoka kot v podajanje besedila in orisanje situacij. Režiser Schweigkofler je o svojem pristopu povedal: »Ta glasba režiserju preprosto ne dopušča, da bi ustvaril režiserjevega Verdija, skladatelj je preveč močen element.« Močna osebnost skladatelja in njegova zelo jasna navodila prav gotovo vzbujajo upravičeno spoštovanje, ravno zaradi tega pa bi potrebovali globljega branja, ki gledalca potegne v čustveno dimenzijo po jasno začrtani poti. Levo prizor iz opere Otello v Cankarjevem domu; desno protagonista Spektakel pa je zagotovljen in predstava ima iz pevskega vidika možnost, da v naslednjih ponovitvah pridobi bolj sproščeno in čustveno, »Verdijevo« oznako. V drugi zasedbi pojejo v glavnih vlogah Mihal Lehotsky (Otello), Urška Breznik (Desdemona) in Marko Kobal (Jago). Ponovitve se bodo nadaljevale do 3. februarja. Rossana Paliaga tržaški filmski festival - Namigi za današnje in jutrišnje filmsko dogajanje Od Cvitkoviča do Chucka Norrisa Ogled turškega Mustang ob topli malici - Slovenci protagonisti s kratkometražcem Ljubezen na strehi sveta oz. komedijo Šiška Deluxe TRST - Festivali so pomembni, če jim uspe uveljaviti idejo, da je predvajanje filma v kinodvorani družbeni pojav. Umetniški vodja Tržaškega filmskega festivala Fabrizio Grosoli je na petkovem odprtju festivalskega dogajanja ugotavljal, da ponujajo skupinski ogledi filmov namreč priložnost za druženje, za klepet o tem, kar se je pravkar zavrtelo na platnu in za pogovor z avtorji samimi. Mirne duše lahko potem zapišemo, da TFF zadošča vse te pogoje. Kdor bi si rad danes privoščil dober film in se obenem izognil kuhanju nedeljskega kosila, je ob 10.45 vabljen v dvorano Tripcovich na ogled filma Mustang, s katerim je turška režiserka Deniz Gamze Ergü-ven osvojila evropsko nagrado Lux, in na »ci-nebrunch«, ki bo sledil ogledu. Festivalska nedelja bo kot znano minila tudi v znamenju Jana Cvitkoviča: slovenski režiser bo v tekmovalnem sporedu predstavil kratkometražni film Ljubezen na strehi sveta (okrog 15. ure v Mieli), zunaj konkurence pa komedijo Šiška Deluxe (ob 20. v dvorani Tripcovich) - režiser se bo jutri ob 11. uri srečal z občinstvom v kavarni San Marco. Omeniti velja vsaj še dokumentarec Jedan dan v Sarajevu, ki ga je 28. junija 2014, ob stoletnici atentata v Sarajevu, posnela bosanska režiserka Jasmila Žba-nič in pri tem uporabila tudi arhivske posnetke (ob 18. uri v Mieli). A tudi romunsko-britanska koprodukcija Chuck Norris proti komunizmu Ilince Calugareana, v katerem bomo stopili v komunistično Romunijo osemdesetih let, kjer so bili ameriški filmi prepovedani, a so jih prebivalci vseeno videli po zaslugi tajne izmenjave VHS kaset (ob 16. uri v Tripcovich). Ljubitelji Krzysto-fa Kieslowskega pa si bodo lahko ob 22. uri ogledali film Tri barve: Rdeče. Tudi jutrišnji spored prinaša marsikaj zanimivega. Omenimo naj vsaj nekatere filme: Muzej revolucija (ob 16.45 v Mieli), v katerem je Natalija Babinceva dokumentirala dogajanje na Trgu Majdan v Kijevu; dokumentarni film Reke brez mostov, o življenju na degradiranem bolgarskem podeželju (ob 18. uri v Tripcovich) in dolgometražec San-gaile, zgodbo o poletni ljubezni med dvema najstnicama, s katero je režiserka Alante Ka-vaite lani osvojila prestižni Sundance Film Festival (Tripcovich, ob 20. uri). Utrinek iz Cvitkovičevega kratkega igranega filma Ljubezen na strehi sveta, v katerem nastopata Ivo Barišič in Marijana Brecelj sežana - Jutri koncert v Kosovelovem domu Jazzva a cappella Skupina Jazzva med nastopom v Kulturnem domu v Trstu fotodamj@n Po velikem uspehu koncerta v Slovenskem stalnem gledališču se vokalna skupina Jazzva vrača v naše kraje, saj bo kitro s pričetkom ob 20. uri izvedla celovečerni koncert v Kosovelovem domu v Sežani. Obeta se ponovno glasbeni žur z izvrstno sedmerico, ki bo publiko zabavala in prevzela z vrhunskimi izvedbami in aranžmaji jazz, rock, pop, ljudske, elektronske glasbe in slovenskih popevk. Vokalna skupina Jazzva ustvarja lepoto glasbe zgolj s svojimi glasovi in se tako že skoraj deset let predaja a cappella priredbam zvrsti vokalnega popa. Vstopnice za dogodek, ki ga ljubitelji vokalnega popa ne smejo zamuditi, so še na voljo pri blagajni Kosovelovega doma, ki je odprta od 10. do 12. ure in uro pred začetkom koncerta. / MANJŠINE Nedelja, 24. januarja 2016 13 FRANCIJA TRMASTO VZTRAJA PRI ZAPRTOSTI DO MANJŠIN Francoski parlament ponovno zavrnil zakon za promocijo jezikov manjšin Francoska nacionalna skupščina, kot se imenuje tamkajšnja poslanska zbornica, je zavrnila osnutek zakona, s katerim bi omogočili poučevanje jezikov manjšin v javnih šolah in promocijo jezikov manjšin v javnosti in v sredstvih obveščanja. V skoraj popolnoma prazni dvorani je 14. januarja v nočnih urah za predlog glasovalo 13 poslancev, proti pa 14. Zakonsko besedilo je predstavil bretonski poslanec ekologistične stranke Paul Molac, potem ko so lansko leto propadli poskusi za ratifikacijo Evropske listine za regionalne ali manjšinske jezike. Besedilo, ki ga je predložil Molac, je predvidevalo uvedbo pouka v jezikih manjšin v javnih šolah in promocijo manjšinskih jezikov. 28. oktobra lani so desničarski senatorji zavrnili že sam začetek razprave o besedilu, s katerim je senatorka Christiane Taubira predlagala ratifikacijo Evropske listine. Po tej zavrnitvi je začel Molac pripravljati zakon, ki ga je 16. de- cembra lani obravnavala komisija za kulturo in izobraževanje. Molac je svoj predlog utemeljil z nujnostjo, da je treba v Franciji »okrepiti rabo regionalnih jezikov z dvema stebroma jezikovne politike, izobraževanje in vidnost jezika v javnosti in avdiovizualni sferi.« Glede izobraževanja je bil namen zakona zagotovitev večjega števila učnih ur v jezikih manjšin in pomoč dvojezičnemu šolstvu, ki ga sofinancirajo nekatere dežele. Molac je še posebej vztrajal pri uvajanju manjšinskih jezikov v javnih medijih, obenem pa tudi pri uvajanju rabe teh jezikov v javnosti. Svet za radiotele-vizijo pa bi moral nadzorovati uvajanje manjšinskih jezikov in kultur v vseh sredstvih obveščanja. V parlamentarni razpravi se je ministrstvo za kulturo uprlo temu zakonu. Majhna ekologistična skupina je ostala osamljena in ob splošni brezbrižnosti je francoski parlament ponovno zavrnil poskus, da bi v Franciji vendarle priznali manjšinske jezike. Pod naslovom palača francoske nacionalne skupščine v Parizu. Spodaj ena izmed milijonskih manifestacij za neodvisnost v Barceloni. V Kataloniji se za neodvisnost ogreva čedalje več prebivalcev, ki nimajo katalonskih korenin Do pred nekaj več kot desetimi leti je bila katalonska politika zelo stabilna. Katalonska liberalna stranka Convergencia i unio je prevzela oblast vse po vzpostavitvi demokracije po padcu Francovega režima in upravljala državo v nekakšnem tihem sodelovanju s socialisti, katere je podpirala v madridskem parlamentu, v zameno pa je Katalonija prejela nekatere pristojnosti več kot večina drugih španskih dežel. Leta 2003 pa je prišlo do pomembne spremembe. Na volitvah je zmagala katalonska socialistična stranka PSC, ki je nato sklenila sporazum s katalonsko republikansko levico ERC. Nova koalicija je začela pripravljati osnutek sprememb deželnega statuta z namenom, da bi povečala raven avtonomije. Kasneje pa so socialisti izgubili na občinskih volitvah v Barceloni, kjer so dolga leta imeli župana, izgubili pa so tudi parlamentarne volitve. Po padcu vlade socialističnega voditelja Zapatera so se odnosi z Madridom zaostrili. Ljudska stranka, Partido popular, ki je prevzela oblast v Madridu, je sprožila kampanjo proti Kataloniji. »Španščina je v Kata- loniji danes zatirana tako, kot je bila ka-talonščina zatirana v Francovih časih« je bil stavek, na katerem je premier Mariano Rajoy utemeljil svojo politiko do Katalonije. Ustavno sodišče je razveljavilo novi statut avtonomije, vlada je sprožila napad na katalonski šolski sistem, finančna kriza je močno prizadela Katalonijo, ki je ohranila svoj gospodarski potencial, ampak je morala več prispevati za manj razviti jug Španije. Vse to je sprožilo gibanje za osamosvojitev, vlada je prepovedala izvedbo referenduma in tako je prišlo 27. septembra lanskega leta do volitev in nato do sestave nove vlade, ki se zavzema za samostojnost katalonske države in je napovedala postopek, po katerem naj bi ta cilj dosegli v dveh letih. Vendar je ta proces privedel do delitve v katalonski družbi in vprašanje je, ali je prizadevanje za neodvisnost ločena od nacionalizma. S to tematiko se je pred kratkim ukvarjal raziskovalni institut ICPS, ki je po strogo statističnih pravilih izvedel javnomnenjsko raziskavo z namenom, da preveri kdo in zakaj se zavzema za sa- mostojno katalonsko državo. Na razpolago so bile tudi opcije, da Katalonija postane regija Španije, da ostane avtonomna regija z večjo avtonomijo ali da postane Španija zvezna država. Od leta 2002, ko se je za samostojno državo zavzemalo 18 odstotkov prebivalstva, je težnja po ločitvi od Španije vseskozi naraščala. Eduardo Reyes di Sumate, Španec iz Andaluzije, ki je star 64 let in se zdaj opredeljuje za neodvisno državo; to sploh ni osamljen primer. Med Katalonci, ki so rojeni v času Francovega režima, se je v teh letih opredeljenost za samostojnost potrojila. Prebivalci, rojeni v Kataloniji, vendar so njihovi starši iz drugih krajev Španije, so prav tako vključeni v ta proces in naraščanje zavzetosti za samostojno Katalonijo je presenetljivo. Med Katalon-ci, ki so se rodili v Španiji in so se sprva opredeljevali proti odcepitvi, se jih sedaj veliko opredeljuje za samostojnost. Med Katalonci, katerih eden od staršev je rojen v Kataloniji, drugi pa v Španiji, je opredelitev za neodvisnost Katalonije večinska. Celo zelo večinska, še upoštevamo, da je razlika med zago- vorniki samostojnosti in njenimi nasprotniki kar 35-odstotna. Med prebivalci, katerih starši so rojeni v Kataloniji se dve tretjini ogrevata za neodvisnost, v primeru referenduma pa bi se jih za samostojno Katalonijo izreklo več kot 70 odstotkov, proti pa približno 10 odstotkov. Zanimivo je, da je podpora neodvisnosti zelo podobna za vse starostne skupine. Ni bilo vedno tako. Leta 2002 so se za neodvisnost opredeljevali predvsem mlajši, katerih starši so bili rojeni v Kataloniji, medtem ko je bilo med starejšimi glede tega vprašanja precej skep-se. Isto velja za druge skupine, tako za tiste, katerih starši so Španci, kot tudi za one, katerih eden od staršev je rojen v Kataloniji, drugi pa v Španiji; tudi pri teh skupinah ni bistvenih razlik glede na starost anketirancev. Namen ankete je bil predvsem razumevanje povezave med narodno pripadnostjo in identificiranja s Katalonijo, ali, kot to poimenujejo v Kataloniji, med nacionalizmom in identiteto. Dejstvo je, da se samo 36 odstotkov prebivalcev identificira s katalonskim jezi- kom, nadaljnjih 7 odstotkov pa se jih opredeljuje za oba jezika, katalonščino in španščino. To pomeni, da ni zadostnega števila prebivalcev za neodvisnost, če bi se zanjo izrekali samo tisti, ki se identificirajo z jezikom. Očitno izvora in jezika ne gre enačiti, ker je bila katalonščina le eden od uradnih jezikov. Tako obstaja podatek, da je bilo leta 2002 med tistimi, ki so se izrekali za neodvisnost, kar 62,4 odstotka s katalonskimi starši, v letu 2014 pa jih je bilo 51,4 odstotka, kar pomeni, da se opredeljevanje za neodvisnost krepi tudi med prebivalci Katalonije mešanih katalonsko-španskih družin. Kar tretjina tistih, ki podpirajo neodvisno Katalonijo, izhaja iz družin, katerih oče in mati sta bila rojena izven Katalonije. Obstaja torej zanimiv premik: za neodvisno Katalonijo se opredeljuje čedalje več ljudi, ki se ne vežejo na katalonsko jezikovno identiteto. Ta porast lahko razložimo le s tem, da volja po samostojnosti presega občutek pripadnosti, ko gre za vprašanja, da bi Katalonija sama upravljala svoje gospodarstvo in sama sprejemala zakone in da bi torej tako postavila pod vprašaj sklepe, ki jih sprejema monarhija na osnovi določil španske ustave, v nasprotju z načeli samoupravljanja, na katerih temelji zahteva po odcepitvi. Tudi med prebivalci Katalonije, ki so se rodili v Španiji pred letom 1950, se je potrojilo število tistih, ki se opredeljujejo za neodvisnost. Delež tistih, ki bi ohranili sedanje stanje, je od leta 2002 do danes padel za 20 odstotkov. Seveda, med skupinami prebivalstva obstajajo razlike, vendar rezultati ankete kažejo, da glede na prihodnost Katalonije med prebivalstvom ni polarizacije, ki bi bila vezana na identiteto. Krepi se težnja po neodvisnosti in čedalje manj je tistih, ki se zadovoljijo s sedanjo avtonomno regijo. Ljudje si želijo boljšo prihodnost zase in za svoje otroke, čeprav ni mogoče zanikati, da obstaja tudi razlika glede na čut pripadnosti. Ampak raziskava je pokazala, da čedalje več ljudi razume nastanek nove države kot priložnost za boljše življenje Kataloncev, ne glede na izvor vsakega posameznika, brez velikega ozira na preteklost, ampak predvsem s skrbjo za prihodnost. 14 Nedelja, 24. januarja 2016 OŠ LUDVIKA ZORZUTA-BRAČAN Danjel, 4.R .. ■ * i i 'I i —s C i Ii j- r ^^ , Marilu, 1. R V.iK Leonardo V petek, 6. novembra, smo se učenci in učitelji osnovne šole Ludvika Zorzuta iz Bračana povzpeli na Krminsko goro. Da, seveda, kličemo jo gora, toda v resnici je ta vzpetina nad Krminom grič, saj meri v višino le 274m.(Danjel) Vreme je bilo sijajno, jesensko, a prijetno toplo - pravo Martinovo poletje! (Matteo in Athena) Oblekli smo si vetrovko ali jopo ter se razvrstili po dva in dva.(Iacopo) Na ploščadi pred šolo smo posneli skupinsko fotografijo, potem pa smo se napotili proti središču Bračana. Prišli smo do gozda in začeli smo se vzpenjati. Učitelji so nas prosili, naj utihnemo, če hočemo slišati glasove narave: hojo prostoživečih živali, škrta-nje vej, oglašanje ptic... (Elisabetta in Leonardo M.) Čakal nas je čudovit pohod navzgor, skozi jesenski gozd, v katerem smo spoznali različna drevesa in grme: hrast, kostanj, javor, lipo, lesko...ter gozdno podrast. Bil je to sprehod s ptičjim petjem in listjem krasnih barv v čudovitem sončnem dnevu, ki nam ga je ponudila ta jesen. (Giada, Athena,Dana) Sonce je sijalo skozi veje in nam rahlo božalo obraz. (Giulia) Med potjo so nam učitelji razlagali, kako se imenujejo posamezna drevesa in grmi. (Iacopo) Poslušali smo šelestenje listov in petje ptičkov. Nekatere drevesne krošnje so bile rumene kot žarki sonca, ki padajo na veje, v rdečih pa je žarelo kot ogenj.(Virginia) Na robu gozda smo zagledali pet panjev in krog njih električnega pastirja. Zavili smo naprej skozi drevesa na Pot rdeče prsti. Bilo je težko, ker je bila steza zelo strma. (Leonardo C.) Na nekem gozdnem razpotju smo doživeli presenečenje: srečali smo lovca in vinogradnika, vsakega v svoji opravi. (Giovanni) Lovcu je bilo ime Jožko in vinogradniku Edi. Postavili smo jima veliko vprašanj. Lovec nam je pokazal piščal, ki se je oglašala kot raca ali gos, lovski nožič, kapo polhovko. V roki je držal palico, na ramenih pa / Marilu asoKOJfflp^ JE DCSBÄ * % ' J? <4 4 m i AN Rebeka ¡P 'v' 7L; P'lr- k m ■' ■¡¡M i ' I —- f L .■«v.' v. Jesenski pohod na Krn je nosil puško... Koje njegova psička zaslišala glas piš-čali, je začela glasno lajati. (Dana, Tomaž, Simone) Lovec Jožko je namreč imel ljubko psičko po imenu Terry. Nosil je zeleno majico, dolge naramnice in močne čevlje.Vinogradnik pa si je na glavo poveznil slamnat klobuk, na karirasti srajci je imel naramnice in od pasu mu je visel kravji rog (osla), v katerem je nosil škarje za obrezovanje trt.Tisti trenutekz lovcem Jožkom in vinogradnikom Edijem je bil prav posrečen! (Giovanni, Leonardo M., Matteo) Prej sem mislila, da lovci streljajo kar tako, ampak Jožko nam je razložil, da oni skrbijo za ravnovesje v naravi in da nikomur ne škodijo. (Virginia) Nekateri smo z vrha gore občudovali razgled, se igrali s Terryjem ali klepetali. Zatem pa smo se zbrali v zboru. Recitirali smo Gradnikove in Zorzutove verze ter pregovore o sv. Martinu, ki »krsti« novo vino in prinese tri dni lepega vremena - babje leto. Zapeli smo nekaj pesmi o trtah, grozdju in sv. Martinu. Bilo je veselo, saj nas je nek gospod spremljal s harmoniko. Pravi Martinov praznik! (Mila, Giada, Dino) Na Krminski gori nas je pričakala tudi gospa ravnateljica, ki je pokusila Martinove dobrote in je želela poslušati naše recitacije in veselo petje. Mislim,da ji je bilo z nami lepo in da se je prijetno sprostila. (Giu-lia, Simone, Jessica) Mislim, da ima tudi gospa ravnateljica pravico, da se malo zabava! (Leonardo M.) Stopili smo v cerkev in si ogledali slike in kipe. Cerkev stoji na gori že več stoletij, saj je bilo na krminski vzpetini v davnih časih veliko hiš, zato so jim postavili tudi cerkev, ki je posvečena Mariji Pomočnici. (Karol in Leonardo C.) Ko smo se vračali nazaj skozi gozd, smo v vrečke nabirali čudovito obarvane liste in jesenske plodove. Učitelj nam je dal navodilo, da moramo iskati liste različnih oblik. Nabirala sem tudi kostanj, praproti pa nisem trgala. (Stella, Liam in Luca) R 4. ,o cp o a OŠ LUDVIKA ZORZUTA- BRAČAN Nedelja, 24. januarja 2016 1 5 Dorian ; It m MUJ JV m k Km mM 11 ^1« J .. .r., ■■. Povzpeli smo se po stopnišču do cerkve. Od tu se nam je odprl čudovit razgled na Krmin in Furlansko ravan. (Jacopo, Mila) Z lovcem in vinogradnikom smo hodili skoraj do vrha Krminske gore. (Elisabetta) Na travi pred cerkvijo nas je čakalo drugo presenečenje. Bila je cela gostija! Domačini so nam namreč pripravili Martinovo malico. Obed je sestavljala res slastna polenta iz petih vrst mok, odlična salama ter hruške pituralke ali marti-novke. Za poobedek smo se posladkali še s sladkorno peno. Pili smo bezgov in grozdni sok. Polenta je bila mogoče še boljša kot sladkorna pena! Imeli so se imenitno! (Tomažin Dana) Nato smo se vrnili v šolo - utrujeni, a veseli. Čeprav je bil dan zahteven, sem zadovoljen, ker sem spoznal veliko novosti. Zato si še želim takih izletov! (Danjel) Učenci 2. razreda pa so povedali naslednje: Ne bomo pozabili, da smo imeli na gori pravo Martinovo malico.Nismo mislili, da je polenta tako dobra. Nekateri so šli dvakrat po penasti sladkor. Drugi so trikrat pokusili polento. Polenta je bila super! Salama je teknila prav vsem. Nismo poznali pituralk, a so fine. So Martinove hruške. Lepo je živeti v Brdih, ker praznujemo martinovo. Tudi na Krminsko goro gremo vsako leto. Gora, martinovo in lepa družba -to je najlepše! 5?v4t Ltiif'1 ■ ¿SL ■ vS j . o - t. -. • ■n. r Ibrcv&l A afekti sfi V t Ob koncu: Učenci in učitelji se želimo iskreno zahvaliti domačinom s Subide (zlasti gostilni Sirk), Plešivega in iz Pradeža, ki so nam ponudili res izredno Martinovo malico. Seznanili so nas z življenjem lovca in vinogradnika, nam razkazali notranjščino cerkve in nam na goro pripeljali tudi veselega godca, da je bilo vzdušje še bolj radostno. Hvala za izjemno pozornost, ki ste jo izkazali učencem in učiteljem bračanske šole. Iskreno si želimo, da bi se to lepo sodelovanje še razvijalo in krepilo. * j * V MBStA Tomaž, 4. R r w L '■ifcje Hmm ter m: J H i L- Fi a ^m Jessica, 5. R 16 Nedelja, 24. januarja 2016 ŽIVALSKI SVET / Pravijo, da ni skromnejše živali od koze. Zadovolji se že z robido, z nekoliko previdnosti prežveči celo bodečo nežo, listje z vej ji je ljubše od mlade trave. Po prepričanju mnogih je bila koza prva mlečna žival, ki jo je človek uspel udomačiti, kar naj bi se zgodilo pred 12.000 leti na območju gorovja Zagros, med današnjim Iranom in Irakom. Toda naših paleolitskih prednikov ni mikalo zgolj mleko: koza je bila tudi vir mesa, iz rogov so pili, roževine in kosti so uporabljali za izdelavo različnega orodja, iz kože so se naučili delati mehove, dlako nekaterih so predli, s posušenimi iztrebki so se greli... Koze in kozli so tudi zelo zgodaj stopili v mitologijo. Koza Amalteja je bila Zeu-sova dojilja na Kreti, kamor ga je boginja Rea skrila pred Kronosom, ki bi ga sicer požrl, saj mu je bilo prerokovano, da ga bo eden od sinov vrgel s prestola, kar se je kasneje res zgodilo. Thor, nordijski gromovnik, je imel par kozlov, ki sta vlekla njegov voz. Čeprav ju je vsak večer pojedel, ju je lahko zjutraj ponovno priklical v življenje, le kosti so morale ostati cele. Pol človek, pol kozel je bil grški bog Pan. Za Jude je koza čista žival, toda istočasno so si izmislili grešnega kozla, ki ga za Jom Kipur darujejo bogu, on pa jim tako oprosti greh, ki jih je oddaljil od zaveze, sklenjene z Mojzesom na Sinaju, kot za vse ostale, storjene med enim praznikom in drugim. Ta vloga žrtve, ki prevzema nase grehe človeštva, je s krščanstvom prešla na Jezusa, kozel pa je v evropski folklori postajal vse bolj vražja žival, tako da so si ga na koncu prilastili okultisti in častilci Satana. »Sa-tanistični« narobe obrnjeni pentagram naj bi simboliziral prav kozjo glavo oziroma vražjo podobo (zgornja dva kraka sta rogova, stranska dva uhlja, spodnji gobec z brado). No, za Kitajce je kozel osmo od dvanajstih astroloških znamenj, in to tisto, ki nam je vladalo zadnje leto; 8. februarja bomo namreč vstopili v leto opice. Žival, ki je preživela pogrome »Če bi na tem svetu odločali preprosti ljudje, bi kozam postavljali spomenike, tako pa so nam jih prepovedali,« mi je pred desetletji pripovedoval Erik Cuder iz Bovca. »Za ljudi v Posočju je bil to strašen udarec, od katerega se dolina ni nikoli več opomogla« mi je še lani potrdil Marko Pretnar - Plajerjev, kustos muzeja Triglavskega narodnega parka v Trenti. Starejši se še spominjajo, kako je najprej potekal popis sta-leža, že nekaj mesecev kasneje pa prisilni odvzem koz. Na ozemlju celotne Jugoslavije se je to zgodilo leta 1954, ko je bil sprejet Zakon o prepovedi reje koz. Toda ta ni bil prvi v naših krajih. Neslavni primat si lasti Trst, kjer so oblasti že leta 1150 sprejele dekret o prepovedi kozjereje na Krasu. Za časa Avstro-ogrske so se prepovedi kar vrstile, kar očitno kaže na to, da so bile koze tako zaželene, da jih noben zakon ni mogel do konca iztrebiti. Iz časov, ko so se ovce in koze še skupaj pasle, je ohranjeno spoznanje, da so koze boljše vodnice od ovc. »Imajo boljši občutek za vreme, zato so jim rejci zaupali vodenje črede,« mi je obrazložil Erik. Koze naj bi se namreč pred nevihto vrnile v stajo, ovce pa gredo še bolj v breg, prav na rob grebena, kjer se zberejo v gručo, ki kaj lahko postane žrtev strele. Poleg tega se ovce in koze na paši dopolnjujejo: medtem ko ovce mulijo travo skoraj do korenin, koze zgolj objedajo vrhe travnih bilk, še raje pa imajo vse tisto ščavje, ki ovc ne mika. Na planini Božci na kobariškem Stolu družijo koze in krave: njihov planinski sir stalno dosega visoko oceno, istočasno pa kmetje nimajo težav z zaraščanjem pašnikov z alpskim osatom. Prepričanje, da koza uničuje gozd, se je že večkrat izkazalo za zmotno. Koza resda lahko z rogovi ukrivi vejo in posmuka vse listje, ki ga doseže, vendar na ta način čisti podrast in preprečuje hitro širjenje požarov. Zapisi v starih časopisih celo izpostavljajo, da so se po požaru prej obrasle strmali, kjer je bila kozjereja dovoljena, kot one druge, kjer je bil kozam vstop prepovedan. Koza je torej nekakšen ekološki delavec na štirih nogah. V Franciji so vzgojili prav posebno pasmo, ki se še najraje pase po jarkih in tako skrbi, da ohranjajo svoj namen odvajanja vode. OD MITOLOGIJE DO DANAŠNJIH DNI Koze, lepa prihodnost nekoč prepovedane živali Toni Gomišček Koze so radovedne živali Pijani kozji sir iz teranovih tropin Vse oblike proste paše, vključno s kozjerejo, veljajo danes med strokovnjaki za najbolj trajnostno obliko gospodarjenja z gmajno in gozdovi, seveda pa je potrebno skrbno določiti razmerje med živalmi in drevesi ter včasih zaščiti kako mlado drevo, da ne postane plen ostrih kozjih zob. Kraški rejci koz, ki počasi ponovno večajo število te plemenite živali v naših krajih, so celo prepričani, da gmajna bolj potrebuje prisotnost koz kot pa koze gmajno. »Še več bi nas moralo biti in še več koz bi morali imeti, da bi lahko v kakih desetih do petnajstih letih vrnili Krasu podobo kulturne krajine,« je prepričan Matjaž Žigon iz To-maja, z 250 repi molznic verjetno največji rejec v našem okolju; Dimitrij Žbogar iz Sa-matorce jih ima zaenkrat 55. Kozjereja je ponovno v porastu Na svetu je vse več ljudi, tako da potreba po hrani stalno narašča. V živinoreji skoraj ni panoge, ki bi beležila upadanje, le ovčereja stagnira. Po podatkih FAO prevladujejo piščanci, ki po številu predstavljajo skoraj 20 milijard oziroma 73 % vseh gojenih živali in ki beležijo zavidljiv indeks rasti: 273 % v zadnjih štirih desetletjih. Že takoj za njimi je po številu glav govedo, ki je imelo v istem obdobju 32 % prirastek: leta 2010 so našteli že skoraj milijardo in pol repov. V elitni klub milijarderjev sodijo še race in ovce, vse bližje pa so mu tudi prašiči in koze: slednjih je število od leta 1970 naraslo za zavidljivih 144 Kozje klobase, kuhane v teranu %. Rekorderke v porastu so sicer pernate živali, zlasti gosi (565 %) in race (364 %). Nekje vmes so kunci (465 %), izdatno povečanje populacije pa beležijo tudi purani (152 %), bivoli (81 %) in celo kamele (50 %). No, od večjih domačih živali najhitreje narašča prav število koz, ki pa ostajajo nekakšen simbol živinoreje v državah v razvoju. Koze sodijo namreč med živali, ki jih je zelo težko, če ne celo nemogoče, navaditi na farmski način reje, ha kakršnemu se nagiba „razviti" svet, kjer pa postajajo koze nekakšen simbol ekološko ozaveščene živinoreje. Mesto koze ni v hlevu, njihova hrana ne sme biti silaža ali kaka močna krmila. Koza sodi v naravo, kjer si sama izbira jedilnik, Kozje mleko: dobro in zdravo Kozje mleko velja za zdravilnega. Dokazano je mnogo lažje prebavljivo od kravjega, poleg tega se ga drži sloves, da je zdravilno. Ker koze ne poznajo nobene oblike raka, posegajo po kozjem mleku in po si-rarskih izdelkih na osnovi kozjega mleka številni, ki so raka preboleli, pa tudi tisti, ki jih uživajo kot preventivo pred raznimi obolenji. Ste že slišali za dieto Johanne Budwing na osnovi kozje skute in lanenega olja? Bojda ni zgolj krepčilna, ampak že skoraj čudodelna... Sicer pa - polnomastno surovo kozje mleko in iz njega pripravljeni sirar-ski izdelki so tako dobri, da imajo tudi najbolj zdravi zadosten razlog, da si z njimi popestrijo jedilnik. grižljaj, kot na primer rocamandour (35 g), drugi nekajkrat večji, kot chabichou du Poitou. Nekje vmes je najbolj razširjeni crottin de Chavignol, katerega se drži več zgodb o vzrokih za njegovo poimenovanje. Po mnenju nekaterih izhaja iz podobnosti z oljenko (crot), drugi prisegajo, da nosi ime po konjski figi (crotte), saj sicer bela skor-jica s staranjem potemni in se naguba, tako da je res podoben konjskemu iztrebku. Okusna posebnost je sir s sivo plesnijo Sainte-Maure de Touraine, ki tehta 250 g, ima valjasto obliko in slamico v sredini. Za vse tovrstne sire velja, da so dobri že zelo mladi, stari le kak teden, ko so najbolj nežnega okusa, ki spominja na lešnike. Z meseci postajata vonj in okus vse bolj izrazita in zato se menja tudi vino, ki ga k takim sirom priporočajo. Sprva belo, po možnosti sladko, kasneje lahko tudi rdeče. S številnimi mladimi siri kuharji obogatijo solatne krožnike ali jih ponujajo stopljene na rezini popečenega kruha, šele zrelejši se običajno znajdejo tudi na sirnem krožniku, ponujenim na koncu obeda. Številne francoske bele sire ne krasi zgolj bolj ali manj izrazita plesen, ampak jih sirarji zavijajo v razne liste (kostanj, figa, trta), povaljajo v pepel, semena, se-neni drobir... Francozom pač ne zmanjka domišljije. Nekateri smo (tudi) za trše V ponudbi naših Kraševcev najdemo celo paleto sirarskih izdelkov, od jogurta preko mehkejših in trših sirov do skute in skutnih namazov z začimbami in zelišči. Kozje mleko vsekakor omogoča pripravo široke palete sirov in s kozjerejo v porastu lahko pričakujemo vse širši izbor. Najlažje je seveda uporabiti tehnologijo, ki je najbolj preverjena, ki nam je najbolj domača, nato pa iskati posebnosti. Naše okolje je nesporno bolj vajeno sirov, ki jih režemo, kot pa tistih, ki jih mažemo. Toda tudi znotraj tega se odpirajo možnosti za nove prijeme. Tako že lahko dobimo sir s teranom, imel pa sem tudi priložnost poskusiti »pijani« sir, ki je zorel in fermen-tiral v teranovih tropinah. Sirar z ustja Soče (pri Fossalonu) se ponaša s kozjim plavim sirom (s plesnijo, kot gorgonzola), kakršen je tudi francoski bleu de Bocage. Dejan Orešnik iz Šentjošta že vrsto let ponuja kozji sir z „oprano skorjo" (žlahtno rdečo plesnijo) na površini... Med svetovna presenečanja, nove ali ponovno odkrite recepte, sodita ameriški Humboldt Fog s črtico sivega pepela sredi belega testa, ki ga je izumila sirarka Mary Keens, in katalonska Garrotxa, ki zori, podobno kot Zidaričev Jamar, v podzemnih jamah. Bela barva kozjega mleka mnoge tako zavede, da ga imajo za manj polnega od kravjega ali ovčjega, kar je velika zmota. Dejstvo je, da koze predelajo beta-karoten, ki je oranžne barve, v vitamin A, ki nima barve, in zgolj zato je mleko svetlejše. Ker so maščobne kroglice drobnejše, je pridobivanje kozjega masla kar zahtevno opravilo, ki se ga loti le malokateri kozar-sirar. Sestava mleka se med letom spreminja, odvisna je tudi od pasem, ki jih analitiki vzamejo za primerjavo, v povprečju pa drži, da je bolj »vodeno« od bivoljega, ovčjega in materinega mleka, vendar po količini suhe snovi dokaj podobno kravjemu mleku. Marsikoga moti tudi preveč izrazit vonj po kozi, ki pa je bolj vonj po kozlu: leta namreč oddaja v času prska zelo močan vonj, ki se lahko prenese tudi na mleko koz v njegovi bližini. Zelo specifičen, vendar prijeten vonj, imata kaprinska in kaprolna kislina, ki jo v manj poštenih sirarnah uporabljajo za pripravo ponarejenih kozjih sirov na osnovi cenejšega kravjega mleka. Pri prebiranju nalepk moramo biti zelo pozorni, saj navedba »na osnovi kozjega mleka« ne pomeni, da je sirarski izdelek narejen izključno iz kozjega mleka! Francoska šola mehkih kozjih sirov Francija je največja proizvajalka kozjih sirov, katerih domovina je predvsem jug države, od levih brežin Loare do Pirenejev. Najbolj razširjena je priprava mladih mehkih kozjih sirov: nekateri so veliki zgolj za Kaj pa meso? Jožef Škof je pred leti izdal knjigo z recepti na osnovi kozjega mesa, ki pa jo je očitno prebralo premalo Slovencev, da bi kozjerejci začutili kako večje povpraševanje po kozletini. Kar je nedvomno škoda, saj ima zelo podobne lastnosti kot divjačina, ki pa se brez težav in drago prodaja. Celo več: ne glede na barvo mesa, bi lahko ko-zletino postavili na spisek belega mesa, zlasti perjadi, čeprav kazalci kažejo na še boljše lastnosti. Pri pripravi jedi si mora kuhar vzeti čas, saj je meso zelo pusto, brez maščobe v mišičnem tkivu, in zato potrebuje daljše dušenje, da postane zares dobro, lahko pa ga seveda zmelje in »obogati« s kakim bolj mastnim. Med 300 kozjimi pasmami so mnoge sicer namensko mesne, druge, tudi drež-niška, veljajo za mlečne in mesne, vendar so države, kjer pojedo največ kozletine, daleč od nas. V Evropi so največji ljubitelji kozjega mesa Grki, pri nas pa je izrazitejše zgolj povpraševanja po kozličih. In še to zlasti ob veliki noči, kar sicer ustreza naravnemu ciklusu reprodukcije teh živali v naših krajih, ki jih gon spodbuja k paritvi šele v drugi polici poletja, ko se dnevi začno krajšati. Rejci se tako vsak po svoje odzivajo na težavo, ki jo predstavlja odslužena koza. Matjaž Žigon je za lastno porabo dal predelati nekaj kozjega mesa v hrenovke, sam pa je začel pripravljati klobase in tudi salame. Med obiskom pri njem sem imel priložnosti poskusiti kozje klobase, kuhane v teranu: verjemite, tudi te so, ne zgolj sir, prava poslastica. Nedelja, 24. januarja 2016 1 7 O w Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Drzna tatvina v Ulici Campi na Livadi Vlomilca sta hlinila, da sta karabinjerja Iz utice z raznim orodjem sta pobrala zložljivo lestev, jo odprla in naslonila na zadnjo stran hiše. Po lestvi sta se povzpela do okna na prvem nadstropju, verjetno z izvijačem sta razbila šipo in odprla kljuko. Zatem sta vstopila v sobo ter prebrskala vse predale in omare. Ker se očitno z najdenim blagom nista zadovoljila, sta po lestvi zapustila stanovanje, preskočila ograjo in pozvonila na hišni zvonec. »Pred dvoriščnimi vrati sta stala dva mladeniča, ki sta rekla, da sta karabinjerja. S prvega nadstropja sem jima odprla vrata in prišla sta gor; bila sta v civilnih oblačilih in povedala, da iščeta tatove, ki naj bi obiskali moje stanovanje. Zato smo se skupaj odpravili do spalnih sob in opazila sem, da je res nekdo vlomil v stanovanje. Bila sem v šoku; moška sta dejala, naj jima izročim vse zlato in denar, saj naj bi se drugače tatovi vrnili in pobrali vse, kar je ostalo.« 86-letna Marija Podgor-nik je v petek v svoji enonadstropni hiši v Ulici Campi na Livadi v severnem delu Gorice doživela neprijeten obisk. Nekaj minut po 19. uri sta po zadnji strani hiše v njeno stanovanje vlomila tatova. Ženska je takrat ve- Stanovalko sta prepričala, naj jima izroči denar in zlato, saj sta trdila, da se bodo tatovi drugače vrnili pobrat vse, kar je ostalo čerjala v dnevni sobi, tako da ni ničesar slišala. V sobi, v katero so vlomili, sicer v najemu živi 92-letni moški; v petek ga med vlomom ni bilo v njej, ravno takrat je bil v drugem delu stanovanja. »Dobbiamo vedere cosa hanno por-tato via.« Pogledati moramo, kaj so odnesli, sta tatova rekla stanovalki, ko jima je odprla hišna vrata. Zatem sta jo pozvala, naj jima izroči še ostalo zlato in denar. Ženska je to storila, saj je bila ob pogledu na razmetani sobi tako v šoku, da jima je zaupala. Izročila jima je vse zlato. »Tudi tisto, ki mi ga je kupil moj pokojni mož in ki sem ga podedovala od staršev,« nam je pojasnila, ko smo jo včeraj obiskali na njenem domu, da nam je zaupala svojo neprijetno izkušnjo, ki naj bo vsem v svarilo pred goljufi in tatovi. »Izročila sem jim tudi kuverto, v kateri sem imela denar, ki sem ga hranila za stara leta. Tatova sta pobrala tudi knjižice za prihranke na pošti.« Ko sta zapustila stanovanje, sta zagotovila, da se bosta še enkrat vrnila, a ju ni bilo več na spregled. Stanovalka je zato klicala na pomoč karabinjerje. Prišli so kmalu zatem in si ogledali stanovanje; kar nekaj časa so iskali prstne odtise in morebitne druge sledi. Stanovalka je preiskovalcem povedala, da sta tatova govorila v izredno dobri italijanščini brez posebnih naglasov. »Eden izmed njiju je bil visok in suh. "Porta via anche quello che facciamo il verbale," je rekel svojemu nižjemu pajdašu,« se spominja Pod-gornikova, ki je s pokojnim možem Ginom Silvestrijem dolga leta upravljala trgovino z oblačili v Semeniški ulici. Zaprla jo je pred petnajstimi leti. Stanovalko so včeraj dopoldne spet obiskali policisti. »Bili so zelo prijazni. S policijskim avtomobilom so me pospremili na Moška sta se do okna povzpela po lestvi, pustila sta jo za hišo (levo); v notranjost sta vlomila skozi okno (zgoraj); šipo sta verjetno razbila z izvijačem (desno) FOTO D. RADETČ pošto in na poveljstvo pri Rdeči hiši, kjer sem vložila prijavo,« je še povedala. Vodja letečega oddelka kvesture Claudio Culot razlaga, da na Goriškem še niso obravnavali primerov, ko se vlomilci vrnejo v stanovanje, se predstavijo kot pripadniki sil javnega reda in si z goljufijo prilastijo denar in zlatnino. Zato bodo stopili v stik s policijskimi poveljstvi iz drugih krajev, da bi preverili, ali so morda še kje obravnavali podoben primer. V zadnjih dneh je bilo v severnem delu mesta še nekaj neuspelih vlomov. Sledi vlomilskih poskusov so opazili ob raznih hišah v Ulici Pellico. Ko smo se včeraj poslovili od Marije Podgornik, jo je s pločnika nagovorila znanka in ji izrazila svojo solidarnost. Vest o vlomu se je hitro razširila po okolici, zato ni odveč poziv k čim večji opreznosti. Danjel Radetič APrimorski ~ dnevnik Danes se začenja rušenje poslopja v Morellijevi ulici V Morellijevi ulici v Gorici se bo danes - na nedeljo - začelo rušenje majave stavbe na vogalu z Oberdanovo ulico. Delavci se bodo lotili dela okrog 9.30; najprej bodo odstranili strešnike, okna in drugo notranjo opremo, zatem se bodo predvidoma v torek dopoldne poslopja lotili z bagrom. Goriški župan Ettore Romoli se je za rušenje poslopja zavzel pred poldrugim letom; začetno se je spomeniško varstvo postavilo v bran poslopja, zatem pa je pred kratkim le prižgalo zeleno luč za njegovo porušenje. »Zaradi majavega poslopja je bila Morellijeva ulica dalj časa zaprta, kar je seveda oškodovalo vse tamkajšnje trgovce. Zato sem zadovoljen, da se bo zadeva končno pozitivno razpletla,« zatrjuje župan. Od jutri bo parkiranje na Travniku proti plačilu Z jutrišnjim dnem bo parkiranje vzdolž goriškega Travnika proti plačilu. Modre cone so že zarisali, potem ko je občinski odbor sprejel sklep, na podlagi katerega so Travnik vključili med ulice, kjer je parkiranje plačljivo. Skupno so zarisali 22 parkirnih mest vzdolž dvignjenega dela trga; deset jih je med križiščema z ulicama Oberdan in Mameli, 12 pa med Ulico Mameli in Nadškofijsko ulico. Za uvedbo parkiranja proti plačilu, ki zagotavlja večjo izmenjavo vozil, so se zavzeli tudi trgovci. Različnega mnenja pa je občinski svetnik liste Per Gorizia Fabrizio Oreti, ki je prepričan, da bi moralo biti ob sobotah parkiranje brezplačno. »Tako bi bili konkurenčnejši nakupovalnim središčem in Sloveniji,« meni Oreti. SEJE TRETJA SVETOVNA VOJNA ŽE PRIČELA? S streh v goriškem Raštelu in na Korzu se kruši omet Gasilci so si včeraj ogledali poslopje v goriškem Raštelu, saj je z strešnega napušča skrušilo nekaj ometa, ki je padel na pločnik. Lastniki bodo morali čim prej poskrbeti za vzdrževalni poseg, saj bodo drugače odgovorni za nastalo škodo oz. morebitne nesreče, ki bi jih lahko povzročilo nadaljnje krušenje ometa. Podoben pregled so v prejšnjih dneh gasilci opravili na Korzu Italia; s strehe poslopja med hišnimi številkami 27 in 37 je Gasilci v Raštelu (levo), delovni oder na Korzu fotoa.v,r.m. ravno tako nekaj ometa zgrmelo na pločnik. Gasilci so se povzpeli tudi na streho, da bi zavarovali mimoidoče, pa so lastniki poslopja dali namestiti delovni oder. Gasilci pojasnjujejo, da so podobni primeri pogostejši v zimskih mesecih, ko voda pronica v stene in zatem ob nizkih temperaturah zmrzne. Da se izognemo krušenju, moramo hiše redno vzdrževati, še zlasti moramo pohiteti, če na stenah oz. napušču opazimo razpoke. (dr) Gosta vafe/a : MIRO SIMČIČ in JOŽE PIRJFVF.C i iirwKldtilfmf SimfifrT kn-juj* JMlljli, fJfjdiT, búítMUfftfTln- - SrÇlL'-flFVCj V pjvf >LWEjJ«]í (IÇIf - 13JÇJ- Četrtek^ 28. januarja 2016 ob 18.00 url KULTURNI DOM -y\. Hrass, 2Q C .O RICA Ir,lu: KuLturOl dùm ■ Ce'., ' .Ï9 L'iflL 33238$ rmjil : nJiHpkulEufrtlilji™ IL Kulturni center Lojze Bratuž Krožek| Anton Gregorčič I SREČANJA POD LUPAMI Ob dnevu slovenske kulture SLOVENSKI JEZIK V ŠOLI O aktualni temi bodo spregovorili prof. Maja Melinc, prof. Marija Kostnapfel in prof. Adrijan Pahor. Večer bo vodil časnikar Julijan Čavdek. V četrtek, 28. januarja 2016, ob 20. uri Kulturni center Lojze Bratuž - Gorica 2 0 Nedelja, 24. januarja 2016 GORIŠKA / fabiani v gorici ¡gor.devetak@primorski.eu Zakaj se mu smeji? Zakaj neki se Fabianijevemu kipu smeji? Položen je v Ljudski vrt na Korzu, v bližino Trgovskega doma, v katerega gleda. V parku se edini smehlja, saj se ostali njegovi kamniti kolegi, posejani po zelenicah, z Gregorčičem vred, mrko držijo. Če že hočemo raztolmačiti njegov smejavi izraz, potem ga lahko pripišemo zadoščenjem. Prvo zadeva avtorje bronastega kipa -dijake italijanskega umetnostnega liceja, ki nosi Fabianijevo ime. Ni praksa, da je mladim dovoljeno trajno posegati v mestno okolje. Takšne časti so običajno deležni preizkušeni kiparji, ki pa jim niti na kraj pameti ne bi padlo, da bi na obrazu arhitekta, ki je dosegel 97. leto starosti, nakazali nasmeh. S svojo potezo so nas mladi avtorji prepričali: še jim omogočimo, da s svojo pozitivnostjo okužijo mesto, ki ne zna ravno igrati na vesele strune. Običajna pa ni niti okoliščina, da prislo-venski pobudi - za domala vse, kar se je Fa-bianijevega zgodilo lani v Gorici, imajo zaslugo posamezniki iz goriškega vrha Slovenske kulturne gospodarske zveze ter Narodne in študijske knjižnice - sodeluje italijanska šola. Razdiranje ustaljenih kalupov seje tudi tokrat obrestovalo. Drugo zadoščenje se rojeva iz ugotovitve, da so Fabianija vrnili mestu goriški Slovenci in v zameno pridobili vidljivost, do kakršne so se bolj redko dokopali: v obeh Goricah, v deželi, v Ljubljani. O arhitektu, ki seje preko šestdeset let ukvarjal z Gorico, je večinski narod vedel malo ali nič. Znamenje slovenskih zaslug je tudi trijezični napis na kamniti podlagi Fa-bianijevega kipa, ki stoji v središču mesta in ga je blagoslovil desnosredinski župan. Pa se je v marsikom utrnila naivna primerjava z levo-sredinsko upravo mesta v zalivu, ki ni zmogla slovenskega napisa na tabli s poimenovanjem vrtička po slovenski aktivistki. Isti župan je odprl občinsko gledališče Verdi dvojezični predstavi o Fabianiju, kije nastala pri Slovenskem narodnem gledališču iz Nove Gorice. Spregledali sojo tisti, ki so približno v istem času trdili, da kulturnih izmenjav med Goricama ni. Tretje zadoščenje pa bo še prišlo, ko bo Trgovski dom oživel - najprej s priselitvijo slovenske Feiglove knjižnice in italijanske državne knjižnice. Ko smo v prejšnjem tednu prisluhnili arhitektu, ki načrtuje obnovo pritličja, smo v njegovem načrtu jasno zaznali vizijo o vlogi Trgovskega doma in Slovencev v središču mesta. Imel joje tudi Maks Fabiani, ki se mu danes iz bližine upravičeno smeji. gorica - Razstava v oknih Trgovskega doma Fabianijevo delo na Goriškem brez primera v Evropi Razstava v Trgovskem domu (levo); na fotografiji z razstave (zgoraj) Fabianijeva in Laščakova »roka« na cerkvi Srca Jezusovega v Gorici V velikih oknih Trgovskega doma v Gorici je na ogled razstava Fabiani - arhitektura na Goriškem, vzporednice in nasprotja, ki jo je pripravil Simon Kerševan iz Društva primorskih arhitektov. Po napovedih naj bi bila razstava tam še samo do konca januarja. Zaradi izredne vidljivosti, ki ji jo daje lokacija na glavni mestni ulici, in zaradi izjemne privlačnosti še zlasti ob večerni osvetlitvi pa bi ji bilo vredno podaljšati rok ter tako omogočiti čim več meščanom in naključnim obiskovalcem, da spoznajo, kako je bil Fabiani tudi zelo goriški in kakšen domet ima sedanja obnova Trgovskega doma. S tem v zvezi objavljamo v celoti govor, ki ga je imel ob odprtju razstave v Gorici Janez Koželj, podžupan Ljubljane in obenem predsednik Koordinacijskega odbora za pripravo prireditev v okviru Fabianijevega leta 2015. Arhitekt Maks Fabiani je živel 97 let plodnega in razgibanega življenja, zato se stoletnice njegovega rojstva niso spomnili. Ni pa to bil edini razlog, da so se nanj tudi pozneje bolj poredko spominjali. V njegovi številni družini doma v Kobdilju pri Štanjelu so govorili nemško, italijansko in slovensko, prav tako sta bili tudi Gorica in še posebej Trst do konca prve svetovne vojne izrazito večkulturni mesti. Zato ni nič čudnega, da je Maks Fabiani v različnih obdobjih svojega življenja pripadal zdaj eni, zdaj drugi kulturi ali pa več kulturam hkrati. Tudi v svoji arhitekturi se je izražal z več slogi, da bi se prilagodil različnim kulturnim okoljem in da bi njegovo arhitekturo tamkajšnji ljudje lažje razumeli. Zaradi sposobnosti prilagajanja so ga imeli za oportunista in za arhitekta brez trdne umetniške opredelitve. Še posebej za njegovo delo v obdobju po koncu prve svetovne vojne je dolgo veljala ocena strokovne kritike, da nima nobene umetniške vrednosti. Poleg tega je spomeniška služba v Trstu dolga leta zavračala vse arhitekturne načrte s Fabianijevim podpisom tako, da za mnoga od njegovih del avtorstvo ni potrjeno, čeprav je imel Fabiani nesporno ključno vlogo pri urbanističnemu urejanju Gorice po prvi svetovni vojni. Kljub prizadevanjem prof. Marca Pozzetta, ki se je posvetil znanstvenemu proučevanju arhitektovega življenja in dela, je bil Maks Fabiani v zgodovini arhitekture in urbanizma po krivici zapostavljen, če ne celo zavestno spregledan. Sto-petdeseto leto po rojstvu arhitekta je prva priložnost, ko lahko njegovo delo bolj objektivno ovrednotimo. To velja še posebej za njegovo urbanistično delo na Goriškem in na Krasu, ki je ostalo dolgo časa prikrito tako zaradi strokovnih kot zaradi ideoloških delitev. Potem ko se je Maks Fabiani odločil, da se zaradi obvarovanja rodbine in prenove domačih krajev odpove akademski karieri profesorja na dunajski tehnični univerzi, se je konec leta 1917 preselil v Gorico. Tam je prevzel vodenje Urada za obnovo Gorice in Gradišča, ki ga je ustanovila Avstro-Ogrska in nato pokrajinskega urada za regulacijo in prenovo poškodovanih občin (UPRA), kot je urad leta 1920 preimenovala Italija. V tej službi je uspel Maks Fabiani s skupino sodelavcev v sorazmerno kratkem času petih let izdelati regulacijske načrte za prenovo 92 naselij in vasi. Poleg teh so pripravili tudi okoli 70 načrtov javnih stavb, po večini cerkva, ki so bile oporne točke revitalizacije porušenih krajev. Tako obsežna rekonstrukcija v voj- ni poškodovanih naselij in opustošene krajine je njegovo najbolj celovito delo, ki je brez primere v zgodovini evropskega urbanizma. To delo je opravil z zavestjo, da lahko naredi nekaj zares velikega, pa tudi iz eksistencialne potrebe, da čim prej zabriše podobo uničenja domačih krajev in nadomesti bolečo izgubo spomina. Za kaj takega se je čutil poklicanega in sposobnega, saj se je opiral na široko strokovno znanje in praktične izkušnje, ki jih je dopolnjevala navezanost na domači kraj in njegovega duha. Samo na ta način si lahko razlagamo Fabianijevo sposobnost, da je prepoznal vidne in prikrite strukture krajev in jih prenesel v regulacijska določila. O tem je Fabiani zapisal: »Če sem si hotel pridobiti temeljno znanje za glavne ureditve, sem moral najprej spoznati obstoječe stanje, preučiti teren, najpomembnejše trgovske poti, ki vodijo v mesto in si ustvariti lapidaren pogled najbolj nujnih ukrepov.« Tako za vasi kot za mesta je uporabil isti pristop, ki je temeljil na takoj izvedljivih projektih in na dolgoročnih ureditvah. V regulacijskih načrtih je predvidel rekonstrukcijo središča kraja, oblikovanje glavnega javnega prostora in razširitev omrežja cest. Največ pozornosti je posvetil takojšnji izgradnji cerkve, šole, gostilne in pokopališča, ki so bile po njegovem mnenju poglavitne ustanove javnega življenja. V njegovih načrtih prenove naselij ima povezovalno, pa tudi močno simbolno vlogo sredozemsko zelenje, drevoredi lip ali platan, za poudarek na izbranih točkah ciprese in cedre, ki vpenjajo naselje v odprto krajino. Da bi bili objektivni, ne moremo prezreti dejstva, da je bil projekt povojne prenove Krasa, Posočja, Vipavske doline in Go- bumbaca riške povezan z namenom nove oblasti, da tudi s pomočjo govorice arhitekture itali-janizira na novo priključena ozemlja. Prej baročne cerkve so postale romanske, baročni zvoniki benečanski. Fabiani je bil vešč mešanja slogov, pravijo, da je izumil svojevrsten goriški slog, ki mu je po potrebi dodajal slovanski element. To je bilo njegovo videnje zgodovinsko pogojenega značaja teh večkulturnih krajev, kjer se mora »lokalni arhitekturni značaj razvijati iz tradicije, iz za ta kraj najbolj primernih konstrukcijskih ter udomačenih navad«. Vsaka stavba, ki jo je zgradil, je bila urbanistični projekt, s katerim je interpretiral obstoječe in nakazal smer za oblikovanje širše celote. Zato so tudi vse njegove stavbe med seboj različne in edinstvene po tem, kako se odzivajo na specifične pogoje posamezne lokacije. Takšna je na primer hiša Bartoli, s katero je začrtal novo obliko zazidave Korza Italia v Trstu, takšna je stavba Trgovskega doma, s katero je postavil novo merilo za izgradnjo Korza v Gorici. Vsaka zgrajena v drugačni obliki, vsaka oblikovana v drugačnem slogu. Maks Fabiani je bil torej po svojem strokovnem prepričanju v prvi vrsti urbanist. Bil je široko razgledan in izobražen, teoretsko in tehnično podkovan, sposoben analitičnega preudarka, celovitega presojanja in oblikovanja zasnov velikega merila. Predvsem pa je bil sposoben prepoznati zgodovinsko identiteto krajev in jo po-ustvariti na način, da je sčasoma postala skupna, italijanska in slovenska kulturna dediščina. Slednje naj pomeni za vse vas, ki tukaj živite neprecenljivo izročilo, za tiste, ki se kakorkoli ukvarjamo z urejanjem mest, pa dragoceno strokovno vodilo. Janez Koželj gorica - Drobec Fabianijevega življenjepisa Vsak dan okrog poldneva je v kavarno vstopal inž. Mayer V zadnjih mesecih se veliko govori in piše o 150-letnici rojstva arhitekta Maksa Fabianija in o njegovih življenjskih prepletanjih, v katerih so sodelovali tako slovenski kot italijanski vrstniki in sodobniki. Med vsemi različnimi izjavami, opisi in zgodovinskimi poročili nisem nikjer zapazil - morda pa sem kaj tudi spregledal -, kako je v Gorici potekal Fabianijev vsakdan v zadnjem življenjskem obdobju, s kom se je družil in ali je na primer imel svojo pisarno, urad. Po odkritju doprsnega kipa v Ljudskem vrtu na goriškem Korzu sem nekoliko postal in si ga ogledal. Nisem ga povsem prepoznal, kajti iz njegovih zadnjih let življenja v mestu se ga spominjam veliko starejšega in s sivo brado. V desetletju 1950-1960 sem bil namreč zaposlen v tedaj dobro obiskani kavarni Tomadin nasproti še bolj znane kavarne Garibaldi na Korzu, kjer so se zbirali na jutranji kavi in tudi sicer razni poslovneži, uradniki, pripadniki prostih poklicev, med njimi tudigeometri in arhitekti. Vsak dan je okrog poldneva v kavarno vstopal tudi »inž. Mayer«. Tako so Fabianija imenovali poslovni in strokovni znanci in kolegi. Če je kdaj zakasnil, so zaskrbljeno spraševali, ali se je morda že prej pojavil in odšel. Ko pa so ga dočakali, so mu razkazovali razne na- črte, karte in katastrske mape, na katere je dajal pripombe, priporočal popravke ali z njimi soglašal. Običajne so bile tudi daljše razlage. Ne spominjam se ravno točnega dneva, a bilo je leta 1962, ko je »inženirja« v kavarni obšla slabost. Umaknil se je na WC, toda ko se je vrnil, mu je bilo še huje. Z avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico, od koder se ni več vrnil. Da je »inž. Mayer«, kot so ga italijanski meščani imenovali, bil dejansko arhitekt Maks Fabiani, mi je povedal lastnik znane slovenske restavracije Anton Nanut, v katero je tudi Fabiani rad zahajal. Vid Primožič ■^■»■jT Fabianijev doprsni kip bumbaca 150-letnica Razstavi posegata v okolje Ob Fabianijevi obletnici sta bili razstavi postavljeni v obeh Goricah. Novogoriška razstava z naslovom Vrnitev in obnova za prihodnost - Fabianijevi načrti za Goriško in Gradiščansko po prvi svetovni vojni je posvečena arhitektovi zapuščini v Posočju, na Goriškem, v Vipavski dolini in na Krasu. V primeru obeh razstav pa je zanimivo tudi dejstvo, da posegata v urbano okolje, kakor je vanj posegal Maks Fabiani - urbanist: goriška razstava je postavljena v izložbe Trgovskega doma, novogoriška pa v zunanji prostor med knjižnico Franceta Bevka in gledališčem. / GORIŠKA Nedelja, 24. januarja 2016 19 gorica - Pod lipami Božo Rustja, odgovorni urednik Ognjišča Verski tisk ima zaledje Januar je mesec verskega tiska in zadnji teden bo specifičen. V tem sklopu je v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž potekalo Srečanje pod lipami. Ustaljena in usklajena prireditelja - center Bratuž in Krožek Anton Gregorčič - sta tokrat povabila v goste teologa, duhovnika in urednika primorskih korenin Boža Rustjo. Pogovor z njim je vodil Peter Černic. Božo Rustja je doma v Vipavski dolini, sicer pa je zaradi študija prepotoval Italijo, bil v Švici, Franciji in Veliki Britaniji; pridobil je dva fakultetna naslova. Na gre-gorijanski univerzi v Rimu se je posvetil družbeni komunikaciji in postavil osnove za zadolžitve v vlogi odgovornega urednika mesečnika Ognjišče in tiskovnega predstavnika koprske nadškofije; vmes je objavljal članke in prispevke ter številne knjige, ki so dosegle kot priloge Ognjišču neverjetno naklado 54.000 izvodov. Sogovornik Peter Černic mu je postavil niz življenjepisnih, študijskih, publicističnih, vsebinsko družbeno političnih in uredniških vprašanj. Gost je povedal, da se je njegova pot začela pravzaprav v času, ko je kot najstnik raznašal verski tisk, na ciklostilu razmnoževal gradivo in je prišel v stik s čezmejnimi glasili Mladiko, Novim glasom in Gospodarstvom, medtem ko mu je bil domači tisk sivo dolgočasen. Kasneje je primerjalno opazil, kako so dnevniki v Sloveniji objavljali članke z enakimi naslovi, medtem ko so bili po Evropi mavrično različni. Dopisoval je v Družino, pripetilo pa se je, da ga je publicistična pot pripeljala k Ognjišču. Uspešnost slednjega izvira iz dolgega časovnega izročila verskega tiska, ki se je nadaljevalo tudi v povojnem času, saj so vsi pogoji omogočali, da je Ognjišče pred leti postalo mesečnik z najvišjo naklado rekordnih 100.000 izvodov. Ena od okoliščin je bila odmevnost, česar koli nenavadnega je revija objavila v primerjavi z drugimi časopisi. Sedaj se je naklada več kot razpolovila, s čimer se mesečnik prilagaja splošnemu trendu informacijske tiskane besede. V tujino pošiljajo okrog 900 izvodov, na Goriško 170. Značilno je, da so se v reviji začela pojavljati prva pisma uredništvu, kar nekaj desetletji nazaj ni bila navada v slovenskem tisku. Težave so nekoč bile administrativno sodnega značaja, sedaj pa konkurenčnega: možnost povsem prostega objavljanja je povzročila poplavo publikacij in posamezna revija je kot čolnič sredi oceana. V javnosti je zelo razširjeno mnenje, pravzaprav ocena, da so verske vsebine zasebna stvar posameznih ljudi. Tudi uvedba »davčne blagajne« za prodajo vpliva negativno na ponudbo tiska v cerkvah. Prehajanje na spletno poročanje je težko, ker se postavlja vprašanje financiranja. Naročnin na spletu ni. Uredništvo zato objavlja na spletni strani začetke člankov, da prikliče pozornost na tiskano izdajo. Je pa prednost tiskane besede v tem, da vemo kdo piše in kdo odgovarja, medtem ko v spletnem poročanju tega ni. Članki so glede na preteklost krajši, manj je poglabljanja, saj vsi preberemo le naslove in prve odstavke. Mladinskemu starostnemu pasu se posvečajo s prilogo, sicer pa uredništvo skrbi, da najdejo v vsaki številki vse generacije nekaj zase. Tudi uredništvo se starostno pomlajuje. Lanske 50-letnice niso počastili s proslavami, temveč s knjižnimi izdajami. S Slovensko knjigarno v Mariboru izda Ognjišče celo štirideset naslovov letno, a vprašanje je prodaja. Božo Rustja in občinstvo bumbaca Med skoraj štiridesetimi poslušalci se je porodil niz vprašanj, na katera je gost odgovoril v zaporedju, razen če podajanja ni povsem točno razumel. Vloga verskega tiska ni le oznanjanje evangelija, temveč tudi poseganje v družbeno dogajanje. V slovenski Cerkvi je preveč togosti; uspešnejša bi bila s pozitivnim, dobrohotnim slogom. V Mariboru so bile storjene napake; slaba sta bila tudi kasnejši molk in komuniciranje o odmotavanju nastalega klobčiča. Glede grešnega vedenja posameznih duhovnikov se lahko predvideva povečanje števila tožb. Čezmejnih skupnih projektov ni kaj prida, omeniti pa gre izdajo otroških pesmi. Izpostaviti velja uspešnost Radia Ognjišče, ki je odigralo dobro propagandno vlogo ob zadnjem referendumu. Versko komuniciranje ima torej še kar nekaj zaledja. (ar) tržič - Serpentade Satirična ■ v • v*■ kača pičila tudi Gorico Naslovnica Satirična revija Serpentade bo »pičila« tudi Gorico. Že osem let jo izdajajo v Laškem, letošnja številka bo prvič posvečena tudi Gorici. V reviji bodo objavili štirideset vinjet sedmih avtorjev, na 88 straneh bo tudi cel kup satiričnih člankov, ki jih je prispevalo triindvajset piscev. V trafikah bodo novo revijo prodajali od 28. januarja, pred tem jo bodo v sredo, 27. januarja, ob 19. uri predstavili v baru Civico 44 na Drevoredu San Marco v Tržiču; poleg raznih sodelavcev bo o vsebini reviji spregovoril njen odgovorni urednik Sergio Marini. Na predstavitvi bodo postavili na ogled tudi dve likovni deli 49-letnega slikarja Davida Ceja iz Begliana; izkupiček od prodaje platen bodo namenili združenju Centro Studi Bisiachi, ki izdaja revijo. V Gorici bodo revijo predstavili v četrtek, 28. februarja, ob 19. uri. Predstavitev prirejajo v kavarni Galleria na Korzu Verdi. Obe predstavitvi si bo mogoče ogledati na televizijskem programu Cafe Tv24 (kanal 95). V reviji bodo članki, ki krijejo območje Laškega, Gradeža, Gorice, Gradišča, Doberdoba in Devina-Nabre-žine, kjer se nahaja turistično naselje Portopicio. gorica - Spomin prijatelja Borutu Lebanu v zadnje slovo Človek živi naprej skozi čas, / živi v odmevu svojih dejanj, / vse dokler se mu ne zabriše obraz / še v zadnjem, ki je vedel zanj. Spoznala sva se, ko si sprejel vlogo predsednika Športnega združenja Dom takoj po ustanovitvi društva. Imel si za potrebno, da podpreš slovensko športno prisotnost v Gorici. Ponosno si predstavljal slovenske dijake v okviru poltrfrfctyTiQ0efK pVimoyH ACH IßWeyA? v JrtDMy mnni. Jrm^ frrpm/p Janin) rfrwfi melton) mtadpnA; 17 ramqjfce SHjvrn^. nalbncmgrfc .SPt.1 nm^om A.Ije a avqj^n iatnlDm prpf.knl vcii.Lnr v Ljubem. Ekipa SN o Jerneju Terpinu »Želim zaigrati za Slovenijo« so v včerajšnji tiskani izdaji naslovili na osrednjem slovenskem športnem časopisu Ekipa SN (jeseni je Jernej Terpin podobno že izjavil tudi v našem dnevniku). Novinarka je pohvalila Terpinov nastop na četrtkovem srečanju lige prvakov, ko je ljubljanski ACH Volley prvič zmagal v najbolj prestižnem evropskem pokalu proti Novemu Sadu. Jernej je obenem izjavil, da se zdaj v Ljubljani, ko se je tja preselilo tudi njegovo dekle, počuti kot doma. APrimorski ~ dnevnik NOGOMET - A-liga Milan le neodločeno FROSINONE/EMPOLI - Mihajlo-vičev Milan je sinoči v Empoliju igral le neodločeno in tako zamudil priložnost, da bi se približal vodilnim. Milan je dvakrat povedel. Obakrat pa jih je Empoli dohitel. Pred tem sta se Rejeva Atalanta in Frosi-none razšla brez doseženih golov. Videm-ski Udinese bo danes gostoval v Palermu. Frosinone - Atalanta 0:0 Empoli - Milan 2:2 (1:1) Strelci: Bacca (M) 8., Zielinski 31.;Bonaven-tura (M) 48., Maccarone 61. Vrstni red: Napoli 44, Juventus 42, Inter 40, Fiorentina 38, Roma 35, Milan 33, Sassuolo 32, Empoli 32, Lazio 28, Chievo 27, Torino 26, Atalanta 26, Udinese 24, Sampdoria 23, Bologna 23, Genoa 22, Palermo 21, Carpi 17, Frosinone 16, Verona 9. Danes: 12.30 Fiorentina - Torino, 15.00 Inter - Carpi, Lazio - Chievo, Palermo - Udinese, Sampdoria - Napoli, Sas-suolo - Bologna, Verona - Genoa, 20.45 Juventus - Roma. Ranieri ostaja na vrhu LONDON - V včerajšnjem krogu angleške nogometne Premie League je Ra-nierijev Leicester premagal Stoke City s 3:0 in tako ostaja prvi na lestvici. Manchester United je na domačem Old Traffordu izgubil proti Southamptonu (0:1). Kar devet golov pa je padlo v Norwichu, kjer je Liverpool zmagal s 5:4 (gol Lallana v 95. minuti). Manchester City je igral neodločeno 2:2 z West Hamom. AUSTRALIAN OPEN - Šesti dan teniškega odprtega prvenstva Avstralije v Melbournu je na moškem delu minil brez večjih pretresov, v osmino finala se je uvrstil tudi drugi nosilec, Britanec Andy Murray. Na ženskem delu pa je bil 3. krog med drugim usoden za tretjo nosilko, Španko Garbine Muguruza, in de-vetopostavljeno Čehinjo Karolino Pli-škovo. Tako kot Murray je bil sicer uspešen tudi četrti nosilec, Švicar Stan Wawrinka, ki je dosegel 400. zmago v karieri, ko je s 6:2, 6:3 in 7:6 (3) premagal Čeha Lukaša Rosola. SMRTNA KOSA - V 73. letu starosti je umrl nekdanji jugoslovanski košarkarski reprezentant Bruno Marcelic. Ta je dolga leta, od 1959 do 1975, igral za ekipo Zadra, v kateri sta bila tudi Krešimir Co-sic in Pino Giergia. ODBOJKA - 1. DOL, ženske: GENI Volley - Luka Koper 3:0; moški: ACH Volley - Maribor 3:0 (Terpin 12), Pomgrad - Salonit 3:2. KOŠARKA - Liga ABA: Skopje -Krka 69:67, Olimpija - Zadar 84:76. ROKOMET - Evropsko prvenstvo: Francija - Hrvaška 32:24, Poljska - Norveška 28:30. alpsko smučanje Katrin Don (Brdina): na Zoncolanu nove FIS točke Alpska smučarka openske SK Brdina Katrin Don marljivo nabira FIS točke (včeraj jih je zbrala 57). Na včerajšnjem veleslalomu mednarodnega tekmovanja National Junior Race na Zoncolanu je še 17-letna dijakinja tržaškega družboslovnega liceja Slomšek zasedla absolutno 9. mesto (čas 2:08,71). V svoji kategoriji mlajših mladink je bila peta. Na Zoncolanu je slavila zmago južnotirolska smučarka Veronika Weissteiner (letnik 1998, čas 2:07,39). »S svojim nastopom sem tokrat precej zadovoljna. V prvi vožnji sem smučala preveč sla-lomsko (čas 1:05,51). V drugi pa sem bila boljša (1:03,20). Proga je bila dobro pripravljena,« je ocenila Donova, ki jo danes znova čaka veleslalom. Na Zon-colanu je včeraj nastopilo nad 50 smučark. Tekmo pa je zaključilo le 44. hokej na rolerjih - V državni A1-ligi na Opčinah Gostje iz Piemonta so bili premočni za Polet Kwins Polet Kwins ZKB - Sportleale Monleale 1:4 (0:3) Polet: Gallessi Quarantotto, Biason; Mariotto, Zoll, Fumagalli, Grusovin, Dakskobler, Hdidou, Cavalie-ri, Žerdin (1), De Vonderweid, Fabietti, Battisti, Poloni, Monteleone. Polet ZKB je v tretjem krogu povratnega dela A1-lige izgubil proti ekipi Sportleale iz Monlealeja. Gostje iz Piemonta so prevzeli vodstvo ob izteku četrte minute igre, ko so lepo izkoristili prvo številčno premoč. Rusanovi varovanci so na račun naivnih in mestoma nepotrebnih prekrškov še trikrat v prvi polovici tekme igrali z možem manj, vsakič pa so se uspešno branili. Monleale je lepo upravljal tekmo in v šestnajsti minuti podvojili, 22 sekund pred iztekom prvega polčasa pa dosegel še tretji zadetek. Po odmoru so domačini zaigrali bolj zbrano in po petih minutah in pol dosegli tudi edini zadetek. Temu je sledilo še nekaj lepih priložnosti, ki se žal niso zaključile z golom. V zadnji minuti je trener Rusanov na klop poklical vratarja in poskusil z možem več v napadu zmanjšati razliko. Poteza žal ni obrodila želenih sadov, saj so po preobratu brez vratarja na igrišču prejeli še četrti gol. (mo) NAMIZNI TENIS - Ekipe ŠK Kras Pomembna zmaga v boju za obstanek v državni C1 -ligi Moška C1 -liga: Kras - Azzurra GO 5:4; D1-liga: Kras - Sistiana 5:1; D2-liga: Kras A - San Vito 4:5, Kras B - Cus UD 5:1. 24 Nedelja, 24. januarja 2016 ODBOJKA / Slab nastop in poraz Olympie Združena ekipa neprepoznavna Podajalec Olympie Filip Hlede v akciji fotodamj@n Sloga Tabor danes v Repnu Odbojkarji Sloge Tabor Televita se bodo danes v Repnu ob 18. uri pomerili z mladim, a borbenim moštvom iz Trevisa. Gostje zasedajo spodnji del lestvice, kar pa v izenačenem prvenstvu še ne pomeni, da so zlahka premagljivi. Slo-gaši bodo zaigrali brez Kanteta, na centru bo bržkone igral Cettolo. Domači šport Danes Nedelja, 24. januarja 2016 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen -Lumignacco; 14.30 v Chionsu: Chions - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Mladost; 14.30 v Dolini: Breg -Turriaco; 14.30 v Bazovici: Zarja - Terzo 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Gorici: Audax - Gaja; 14.30 v Vilešu: Villesse - Primorje DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras Repen - Cometazzura NARASČAJNIKI - 10.30 v Standrežu: Romans -Juventina DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 v Gradišču: Ism - Kras Repen POSKUSNI NAJMLJAŠI - 10.30 v Pavia pri Vidmu: Union 91 - Kras Repen NAJMLAJŠI - 10.30 na Opčinah: Opicina - Zarja; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Audax Sanrocchese - Juventina KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 v Tržiču, Ul. B. Powel: Jadran - Bassano DEŽELNA C-LIGA SILVER - 16.30 v San Giorgiu di Nogaru: Breg - Fogliano UNDER 20 MOŠKI - 17.00 v Gonarsu: Gonars -Dom ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Treviso MOŠKA D-LIGA - 17.30 v Gorici, Špacapan: Olympia - Soča UNDER 19 MOŠKI - 11.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Mortegliano UNDER 17 MOŠKI - 17.00 v Pordenonu: Gargano Auto - Olympia UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Štandrežu: Mavrica Arcobaleno - Torriana; 11.00 v Ločniku: Minerva - Soča Olympia UNDER 15 MOŠKI - 17.30 v Pordenonu: Avis Zoppola - Val UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, Ul. Mameli: Eurovolleyschool - Sokol; 11.15 v Trstu, telovadnica Don Marzari: Azzurra - Breg; 15.30 na Opčinah: Poggivolley - Kontovel NAMIZNI TENIS D3-LIGA - 11.30 v Zgoniku: Kras Open - Udine 2000 Jutri Ponedeljek, 25. januarja 2016 NOGOMET POKRAJINSKI MLADINCI - 19.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Cormonese KOŠARKA UNDER 20 ELITE MOŠKI - 20.45 pri Briščikih: Jadran - Ardita UNDER 18 MOŠKI - 19.30 v Tržiču, Ul. B. Powell: Falconstar - Breg moška c-liga Sloga Tabor bi si morda zaslužila kaj več Favria - Sloga Tabor 3:0 (25:19, 27:25, 25:20) Sloga Tabor: Antoni 11, Furlanič 8, Kante 6 , Milič 5, Peterlin 1, Reggente 1, De Luisa (L1), Rauber (L2), Jerič 0, Markežič 0, Taučer 7, Vattovaz 0. Trener: Berlot. Sloga Tabor se iz San Vita vrača s porazom, ki pa je vsekakor prehud glede na to, kar so naši igralci pokazali na tekmi. Srečanje je bilo zelo pomembno za obe ekipi, ki se borita za obstanek v ligi, tri točke pa so za Favrio izredno dobrodošle, saj se je tako zaenkrat povzpela na varno. Žal so tekmo skvarili sodniki s svojimi izredno dvomljivimi odločitvami, sicer v škodo obeh, vendar je bilo odločitev v škodo Sloge Tabor neprimerno več. V tretjem se-tu so celo izključili Matevža Peterlina, ki si tako hude kazni nikakor ni zaslužil. Slogašem je v tej tekmi zmanj -kalo nekaj odločnosti v napadu. Ob solidnem sprejemu in obrambi ter dokaj uspešnem bloku so premalo točk dosegli prav v napadu, kjer sicer niso grešili, a so bile žoge, ki so šle na nasprotnikovo igrišče, velikokrat lahek plen domače obrambe. Da bo tema izenačena je bilo jasno že na začetku, ko sta se ekipi enakovredno borili in se izmenjavali v vodstvu vse do 18. točke, ko je v vrstah Sloge Tabor prišlo do nekaj napak, kar je Favria seveda izkoristila. Najlepši je bil drugi set, izredno izenačen, slogaši so vodili skoraj do konca (23:21 in 24:23), vendar set žoge niso obdržali in tako je po nekaj menjavah niz pripadel domačinom. Slogašev to ni potrlo, v tretjem so spet bili stalno enakovredni Favrii, v končnici pa spet premalo prodorni na mreži in so se pač morali sprijazniti z gladkim porazom, čeprav bi si prav gotovo zaslužili vsaj kak set. Olympia - Porto Viro 0:3 (18:25,16:25, 19:25) Olympia: Hlede 2, Pavlovič 0, Persoglia 1, Brun 1, Vizin 6, Juren 6, Righini 7, Š. Čavdek (L1), Corsi 0, Princi 0, Zampar 9, Vidotto 1, Kom-janc S. 0, A. Čaudek (L2). Trener: Marchesini. Odbojkarji združene ekipe Olympie so proti ekipi Porto Viro iz pokrajine Rovigo odigrali svoje najslabše srečanje na domačih tleh zadnjih dveh sezon. Ekipa, če jo primerjamo s prejšnjimi nastopi, je bila neprepoznavna. Na igrišču so se sicer zvrstili vsi razpoložljivi igralci vendar skoraj nihče od njih si ni zaslužil zadostne ocene. Že od uvodnih potez je bilo opaziti, da so bili domači predstavniki premalo zbrani in posledično tudi opravili vrsto neizsiljenih napak v vseh elementih igre. Tako uvodni udarec kot sprejem sam sta bila že prva pokazatelja kako se bo srečanje izteklo. Gostje so sicer solidna ekipa, ki pa tokrat vsaj v prvih dveh nizih nikakor ni blestela in se je še kako okoristila s slabo igro varovancev trenerja Marchesinija. Uvodoma je trener poslal na igrišče postavo, ki je nato tudi odigrala večji del tekme: v diagonali s podajalcem Hledetom je igral Righini, kot sprejemalca Juren in Zampar, vlogo blokerjev pa je zaupal Vizinu in Persogli. V nadaljevanju srečanja so šli na igrišče še vsi ostali, vendar nihče si ni izboril stalnega mesta. Prvi niz je bil izenačen tja do 10. točke, ko so si gostje priigrali vodstvo šestih točk, ki so ga brez najmanjšega dodatnega napora z lahkoto ohranili vse do konca niza. Nivo igre je bil pri obeh ekipah zelo nizek, kajti napake tako na eni kot na drugi strani so se ponavljale kot na tekočem traku. Zelo podoben prvemu je bil tudi drugi niz, kjer pa so se gostje izkazali z dobrim blokom, ki je bil tudi v celotnem srečanju njihov najboljši igralni element. Še najzanimivejši je bil tretji niz, ko je trener Marchesini zaupal vlogo podajalca Princiju in sta se v napadu nekoliko poprijela tako Juren kot Zampar. Rezultat je bil izenačen vse do 19 točke, ko so gostje nanizali šest zaporednih točk, od katerih štiri neposreedno z blokom, in tako odpotovali domov s celotnim izkupičkom. (jp) ženski c- in d-liga Borbeni Zalet Sloga osvojil (le) točko Zalet Sloga - Volleybas 2:3 (20:25, zmagi prekrižala načrte, saj so v odlo- 25:18, 17:25, 25:19, 16:18) Zalet Sloga: Babudri 27, Feri 0, Kojanec 2, Spanio 11, Vattovaz 6, Zonch 0, Ba-rut (L), Balzano 7, Costantini 16, Grgič 2, Pertot 0, Vitez 0. Trener: Čuturič. Zaletovke so včeraj v Repnu po pravi maratonski bitki osvojile točko proti ekipi, ki je na lestvici precej višje od njih, le za las pa jim ni uspelo, da bi srečanje celo osvojile. V prvem setu so gostje po začetni izenačenosti prevzele pobudo v svoje roke, nanizale nekaj zaporednih točk, ki jih našim igralkam ni uspelo nadoknaditi. V drugem se je trener Čuturič odločil za povsem spremenjeno postavo: Tania Babudri je prevzela vlogo spre-jemalke/napadalke, na njeno korek-torsko mesto pa je stopila Scharon Costantini. Ta poteza se je dobro obrestovala, zaletovke so odlično reagirale in set brez težav tudi osvojile. V tretjem so bile spet boljše igralke Vol-leybasa, a se naše niso predale in z zelo značajno igro stanje izenačile. Naravnost dramatičen je bil nato odločilni peti set. Ekipi sta si bili izenačeni, v končnici pa je bila boljša Zalet Sloga, saj so naše odbojkarice poved-le že s 14:12 in bile na pragu velikega uspeha, a jim je prevelika želja po čilnih trenutkih, verjetno zaradi rahlega strahu, zgrešile dva servisa, kar je seveda nasprotnik izkoristil. Trener Jasmin Čuturič: »Če bi mi pred tekmo kdo ponudil točko, bi jo z veseljem sprejel, zlasti po ponesrečenem nastopu iz prejšnjega kroga. Zdaj mi je seveda žal, da igralke niso osvojile dveh, kar bi si prav gotovo zaslužile. Nova postavitev na igrišču igralk ni zmedla, nasprotno! Odigrale so dobro tekmo zdaj pa je naš cilj ta, da skušamo obdržati konstantnost tudi v naslednjih tekmah.« ŽENSKA D-LIGA Buia - Zalet Kontovel 3:0 (27:25, 25:13, 25:18) Zalet Kontovel: Micussi 5, Bukavec 5, Kalin 6, Cassanelli 8, Kneipp 5 Anto-gnoli 1, Bezin (L), Bressan 1, Ferfoglia 0. Trener: Kušar. Proti favorizirani Buii so Kušar-jeve odbojkarice odigrale skoraj brezhiben prvi niz, kjer so vodile do delnega 21:18, nato pa priznale premoč domačink. V drugem setu so zale-tovke takoj utrpele delni 5:0, ki ga niso nikakor uspele nadoknaditi. Borben je bil tudi tretji niz, kjer so gostje zakrivile preveč napak v končnici. moška d-liga Štandreški Val zmagal še desetič Val - Cus 3:1 (26:28, 25:20, 25:17, 25:18) Val: Juren 9, Markič 11, Magajne 18, Persoglia 7, Brandolin 4, R. Devetak 1, Čer-nic 8, Nanut 1, Zorgniotti 1, Frandolič (L), M. Devetak in Faganel nv. Trener: Corva. Igralci Vala so sklenili prvi del sezone z lepim uspehom proti tržaškemu Cusu. To je že deseta Valova zmaga na enajstih srečanjih, tako da so se varovanci trenerja Corve začasno povzpeli na sam vrh lestvice, v pričakovanju današnjega srečanja med vodilno Olympio in Sočo. Val je tudi tokrat nastopil v okrnjeni postavi, saj je bil ponovno odsoten Ivan Devetak, Persoglia je igral gripi navkljub, Jurena pa še vedno mučijo bolečine v hrbtu. Odličen doprinos pa je nudil povratnik Magajne, ki je v napadu prispeval 18 točk. Domači so sicer v prvem nizu vodili pri izidu 20:15, nato pa so dovolili nasprotnikom, da izenačijo in tudi osvojijo prvi set. Tedaj pa so se Černic in soigralci le predramili in brez večjih težav osvojili nadaljnje tri nize in tako vknjižili nove tri točke. (av) 1. ŽD: Na derbiju zaletovk na klopi tudi Loris Manià Na Goriškem Mavrica Val - Mavrica Arcobaleno 1:3 (16:25, 25:19, 15:25, 22:25) Mavrica Val: Visintin 14, Gabbana 6, Gergolet 4, Faganelk 4, Peressini 10, Crisci 4, Černic 0, Lupin 0. Trener: Jelovič. Mavrica Arcobaleno: Bandelj (L), Černic 12, Devetak 4, Juren 1, Nanut 10, Petruz 12, Princi 14, Sardoč 4, Winkler 10, Zavadlav 1. Trener: Privileggi. V Sovodnjah je boljše postavljena ekipa Mavrice, ki na-skakuje napredovanje v višjo ligo, prevladala po štirih setih igre. Mavrica Val je uprizorila požrtvovalno igro, izdale pa so jo odvečne napake. Mlajšo šesterko so izkušenejše odbojkarice spravile v težave predvsem z dobrim servisom. S slabšim sprejemom je ekipa trenerja Privilegija posledično igrala predvidljivo, daleč od pravih sposobnosti, kljub temu se ni pustila presenetiti. Mavrica Arcobaleno - Libertas Villesse3:0 (25:9, 25:15, 25:10) Mavrica Arcobaleno: Bandelj (L), Černic, Devetak, Juren, Malič, Nanut, Petruz, Princi, Sardoč, Valentinsig, Winkler, Zavadlav; trener: Privileggi. Na četrtkovem srečanju mlade igralke Libertasa iz Vile-ša niso delale večjih preglavic Mavrici, ki je tekmo zaključila po uri igranja. (stc) Moški Naš Prapor - S. Andrea 2:3 (25:19, 23:25, 22:25, 25:20, 13:15) Naš Prapor: Fajt 7, Fogari 3, Juretič 5, Medeot 17, S. Sfiligoi 21, Valentincic 9, Barbera (L); Oliva 0, A. Sfiligoi 0, Tescari 0; trener: Mikluz. Naš Prapor je doživel v prvenstvu prvi poraz proti dobri ekipi S. Andrea, ki je trenutno z dvema tekmama manj druga na lestvici. Domačini so sicer odigrali najboljšo tekmo doslej, v ključnih trenutkih pa se je pojavila odvečna napaka, ki je bi- la nato odločilna za zmago. V izenačeni tekmi so nasprotnike večkrat prisilili k napakam, žal pa pri tem niso bili konstantni. (stc) Na Tržaškem Zalet Sloga - Cus 0:3 (14:25, 22:25, 23:25) Zalet Sloga: Breganti 0, Maver 11, Kovačič 6, Racman 0, Legiša 4, Skerk 1, Zaccaria (L) 1, Bortolin 0, Camassa 3, Olenik n.v. Trenerka: Gantar. Tržaški Cus je v Repnu prikazal bolj zrelo igro in zasluženo osvojil vse točke. Razlika med ekipama je bila očitna. CUS - Zalet Breg 0:3 (14:25, 15:25, 21:25) Zalet Breg: Ciocchi 6, Gregori 8, Košuta 4, Sancin 6, Spangaro 5, Spetič 9, Cerneca (L); Grgič, Martincich 0, Pertot 2, Piccinino 0; trenerka: Ciocchi. Od CUS-a si je Zalet Breg pričakoval večji odpor, saj CUS zaseda četrto mesto na lestvici. Zaletovke pa so zaigrale tako kot znajo in so s povratnico Spetičevo, ki je bila tudi top scorer svoje ekipe, zmagale brez večjih težav. (stc) Zalet Breg - Zalet Sokol 3:1 (25:18, 17:25, 25:12, 26:24) Zalet Breg: Gregori 15, Košuta 11, Martincich 4, Pertot 5, Sancin 11, Spetič 17, Cerneca (L); Ciocchi, Grgič 1, Piccinino 2, Spangaro 3; trener: Mania. Zalet Sokol: Cabrelli 6, Daneu 9, Kralj 10, Milcovich 4, Rauber 4, Valič 15, Barbieri (L); Moro, Petaros, Tence 0, H. Zidarič 0; trenerka: Žerjal. Zalet Breg, pod vodstvom Lorisa Maniaja, se je moral kar dobro potruditi, da je na derbiju osvojil vse tri točke. Domačinke so sicer zaigrale nekoliko pod svojimi sposobnostmi, Zalet Sokol pa jim je dodatno otežil delo z dobro obrambo, ki je obrodila sadove predvsem v drugem in četrtem setu. Gostjam je tako za las ušla točka, ki bi si jo, glede na prikazano, prav gotovo zaslužile. (stc) / ŠPORT Nedelja, 24. januarja 2016 2S košarka - Sprememba v državni C-ligi gold Jadran danes v Tržiču Zaradi okvare na ogrevalnem sistemu je telovadnica na Opčinah neuporabna Današnjo domačo tekmo državne C-lige gold bo Jadran proti Bassanu (začetek ob 18. uri) igral v Tržiču v športni dvorani v ulici Baden Powell, saj je v telovadnici na Opčinah v petek zvečer prišlo do okvare na ogrevalni napravi. Ja-dranovi navijači bodo morali tako danes v Tržič, če si želijo ogledati pomembno tekmo proti peterki iz Veneta. Prezgodaj je, da bi tekmo med Jadranom in Bassanom označili za odločilno, zagotovo pa bo dvoboj zelo pomemben za položaj na lestvici obeh moštev. Tako Jadran kot Bassano se v tem trenutku nahajata na predzadnjem mestu skupnega seštevka državne C-lige gold s šestimi osvojenimi zmagami in devetimi porazi. Kdor izgubi namreč tve- ga, da se po tem kolu znajde na zadnjem mestu, saj zaostaja zadnjeuvrščeni Co-negliano le za dve točki. »Tekma je za nas zelo pomembna, tako da bomo morali nastopiti zbrano od samega začetka srečanja. Za nami je teden kakovostnih treningov, nekateri igralci pa končno okrevajo po poškodbah. V ponedeljek je Martin Ridolfi odigral nekaj minut v dresu mladinske ekipe Under 20, tako da lahko proti Bassanu računamo tudi na njega. Sicer bo njegov doprinos morda le 25-odstoten, a je njegova prisotnost zagotovo dobrodošla,« pravi trener Andrea Mura. Poleg Ridolfija bo v nedeljo igral tudi Simon Cettolo, medtem ko se je za Sašo Malalana sezona že končala, potem ko je Jadranova šte- vilka 16 v torek uspešno prestala operacijo roke. Veliko pričakovanja vlada za nastop Tarasa Velikonje Grbaca, saj v taboru Jadrana so iz Rima prejeli zeleno luč za njegov nastop. Kaj pa nasprotniki? Bassano je moštvo, ki izstopa zaradi svoje skupinske igre, saj dosega kar pet igralcev v povprečju po 12 ali več točk na srečanje (Kuschev, Vaz-zana, Gallea, Maiello in Bordignon). V prvem delu prvenstva je Jadran zmagal v gosteh s končnim 81:90. Bila je najboljša strelska predstava v sezoni Murovih varovancev, ki bodo danes nastopili v močno spremenjeni postavi, če jo primerjamo s takratnim srečanjem, obeta pa se zanimiv boj, saj sta novi točki v tem delu prvenstva še kako pomembni. (av) Martin Ridolfi (Jadran) fotodamj@n alpsko smučanje Pokal Nova uvertura za letošnji 9. PSP V karnijskem zimskem središču For-ni di Sopra bo danes ob 10. uri start prve preizkušnje devete izvedbe čezmejnega Primorskega smučarskega pokala. Organizator današnjega Pokala Nova je openski SK Brdina. »Na progi Cimacuta se bo v veleslalomu pomerilo okrog dvesto smučarjev. Približno polovica je iz Italije, polovica pa iz Slovenije. Pričakoval sem manjše število tekmovalcev. Proga je odlično pripravljena, čeprav snega ni veliko,« je povedal predsednik Brdine Marko Piccini. Druga preizkušnja bo že čez teden dni, 31. januarja v Cerknem. Organizator 8. Mi-škotovega pokala bo SK Kalič. Primorski smučarski pokal se bo nato nadaljeval 20. februarja s tekmo na Javornikih in zaključil 28. februarja z veleslalomom za 28. Pokal prijateljstva treh dežel v Forniju di Sopra. košarka - C-liga Bor Radenska je bil povsem brez moči Codroipo - Bor Radenska 67:54 (20:10, 41:27, 59:41) Bor: Basile 20 (4:7, 8:13, 0:2), N. Danev 2 (-, 1:3, 0:1), Crevatin (-, 0:1, 0:2), Scocchi 5 (5:8, 0:4, 0:4), Devcich 9 (2:2, 2:7, 1:3), Sosič 8 (3:6, 1:1, 1:2), T. Danev 2 (-, 1:1, -), Marusic 6 (-, 3:4, 0:5), Mozina 2 (-, 1:6, -), Doz (-, 0:1, -). Trener: Oberdan. Po lepi zmagi v prejšnjem krogu proti Geattiju iz Vidma, je Bor Radenska v okviru prireditve »Basket Day« v kraju San Giorgio di Nogaro začel povratni del prvenstva s porazom proti sicer solidnemu moštvu iz Codroipa, ki je v prvem delu izgubilo proti varovancem trenerja Oberdana s končnim 61:58. Položaj Bora je bil zelo slab že od vsega začetka, saj je po treh minutah Codroipo vodil s 7:0, Marusic pa si je tedaj prislužil že drugo osebno napako. Na splošno so prekrški zaznamovali srečanje, saj sta sodnika dosodila Boru kar 30 osebnih napak, med katerimi so bile štiri tehnične, dve pa nešportni. Basile in soigralci so odreagirali in se nasprotnikom tudi približali, naleteli pa so na zelo slab strelski večer, saj so zadeli le 2 trojki iz 19 poskusov. Tudi zadnjo četrtino je Bor odigral dobro, saj je nasprotnike omejil na le 8 točk, bilo pa je prepozno za preobrat. Za nameček so Svetoivančani zaključili srečanje brez Nika Daneva, Marusica in Sosiča, ki so morali predčasno z igrišča zaradi pete osebne napake, že v prvi četrtini pa si je ramo poškodoval Doz, tako da je tudi smola negativno vplivala na potek srečanja, ki sta ga vsekakor zaznamovala ne preveč briljantna sodnika. (av) nogomet - Promocijska liga Le točki Juventina - Gonars 2:2 (1:0) Strelci: 37. Bardini, 46. Pascolo, 52. Bardini, 56. Cimigotto Juventina: Bon, Scrazzolo (Spanghero), Manfreda, Racca, Popovič, Anton utti (Dornik), Dragosavljevič (Zorzut), Stabile, Sant, Nardella, Bardini. Trener: Se-pulcri. Premražena publika, ki si je v Štan-drežu v živo ogledala srečanje med Ju-ventino in Gonarsom, se zagotovo ni dolgočasila. Tekma se je zaključila s končnim 2:2, dvoboj pa bi lahko poskrbel s še obilnejšo bero zadetkov. V prvem delu srečanja so bili gledalci priča pravemu sejmu neizkoriščenih priložnosti. Na obeh straneh igrišča sta ekipi ustvarili veliko, napadalci pa so bili pred vratarjem večkrat nezbrani. Tako so bili za Ju-ventino netočni Antonutti, Dragosavljevič in Sant, na drugi strani pa je Bon dvakrat izvrstno posegel in zaustavil strela Turchettija in Martelossija. Domači so vendarle povedli v 37. minuti, ko je Bardini odlično izkoristil predlo-žek Santa, preigral nasprotnikovega branilca in potisnil usnje v mrežo. Domači so tako sklenili prvi polčas v vodstvu, katastrofalno pa so začeli drugi del srečanja, saj je Gonars izenačil le trideset sekund po sodnikovem žvižgu. Gostje so izkoristili naivno napako domače obrambe, ki je nasprotnikovo akcijo le pasivno spremljala. Ekipi sta tedaj nadoknadili ves cinizem, ki sta ga pogrešali v prvih 45 minutah. Bardini je namreč po šestih minutah poskrbel za novo vodstvo Juventine, to pa je bilo kratkotrajno, saj je Cimigotto v 56. minuti ponovno izenačil. Trener Sepulcri je nato poslal na igrišče Zorzuta in Dornika, nasprotnikovi branilci pa so z grobo igro večkrat prekinjali akcije domače enaj-sterice, ki ni več našla prave poti do nasprotnikovih vrat. Sicer je bila tekma do-padljiva in napeta vse do zadnje minute sodnikovega dodatka, ko je Juventi-na imela še zadnjo priložnost, da osvo- PROMOCIJSKA LIGA - Zmaga Doma po dramatični končnici Drama v Spielbergovem stilu Dom - Pieris 57:56 (18:15, 25:25, 43:40) Dom: Voncina, Tercic 2, Zavadlav M. 15, Zavadlav G. 16, Coz nv, Collenzini 9, Fran-zoni 7, M. Antonello 6, Feri, Čotar 2, Peteani nv, Grusovin nv. Trener: Dellisanti. Niti Steven Spielberg bi v svojih filmih ne zasnoval take zgodbe, kakršno smo lahko spremljali na obeh letošnjih tekmah med Domom in Pierisom. V prvem delu prvenstva so Domovi nasprotniki zmagali s končnim 62:60 po zaslugi izredno posrečene trojke v zadnji sekundi igre, tokrat pa se je Dom dokopal do zmage tri sekunde pred koncem srečanja z neverjetnim košem Gabrijela Zavadlava. Domova številka osem se je znašla v brezupnem položaju za košem in se je tedaj odločila za nemogoč met izza table, žoga pa je našla pot do mrežice, tako da so domači povedli s 57:56. Pieris je sicer imel zadnji napad, a se je zaradi dobre obrambe Doma nasprotnikov poskus izjalovil, tako da so se zmage veselili domači igralci, ki so tako prekinili niz treh zaporednih porazov. (av) ji tri točke. Pri izvajanju prostega strela pa je prišlo do nesporazuma med trojico domačih igralcev, tako da sta se na koncu ekipi morali zadovoljiti z delitvijo točk. (av) Primorec - Sistiana 2:2 (1:1) Strelci: 42. Kočič, 45. Davanzo, 52. Da-vanzo, 91. Carli Primorec: Sorrentino, Rihter, Cappai, Vesnaver, Braini, Omari (Sarcano), Grego (Castrillion), Gileno, Ruzzier, Davanzo, Ca-selli (Lolato). Trener: Biloslavo. Sistiana: Budicin, Basello, Pruonto (Re-nar), Carli, Esposito, Disnan (Batti), Po-cecco (Maggi), Miklavec, Cannone, Kočič, Capalbo. Trener: Campo. Rdeči karton: 75. Capalbo in 77. Basel-lo. Kljub številčni premoči domačega Primorca v zaključku srečanja je Si-stiani uspelo izenačiti in odnesti iz Trebč dragoceno točko. Sesljansko moštvo bi sicer lahko iz tržaškega derbija iztržilo tudi kaj več, saj je v prvem delu srečanja bilo boljše od Primorca. Pri domačem moštvu se je tudi tokrat izkazal izvrstni Sorrentino, ki ni mogel nič proti lepemu golu Marka Kočiča v 42. minuti. Ta je še pred strelom pre-igral polovico domače obrambe in bil skozi vso srečanje trn v peti domači obrambni vrsti. Vodstvo Sistiane je trajalo le nekaj minut, saj je ob skoraj edini priložnosti Primorca v prvem polčasu Davanzo premagal Budicina, ki je prevzel mesto Go-na v vratih. Nekdanji vratar Krasa nosi sicer tudi večjo odgovornost pri drugem zadetku Primorca, saj je slabo ocenil Da-vanzove namere in prezgodaj zapustil njemu najbližjo vratnico. Primorec je v nadaljevanju bil nevarnejši predvsem na bokih, kjer je izstopala hitrost Kolumbijca Castrillona, Sistiana je poskušala nadoknaditi zaostanek iz kazenskih strelov, kar pa ni bilo učinkovito. Položaj gostov se je poslabšal po izključitvi Capalaba v 75. minuti, zaradi kratkega stika s vratarjem Primorca Sorrentinom in minuto kasneje še branilca Baselle zaradi dvojnega opomina. Igra je postajala vse bolj živčna in groba, za kar jo je skupil tudi Kočič, ki je prejel udarec v koleno in se je v zadnjih minutah srečanja le sprehajal po igrišču. Njegovo mesto v napadu je prevzel Alen Carli. Tvegana in povsem neuravnovešena odločitev Sistiane se je izkazala za pravilno. Primorec pa je premalo stavil na protinapad. Carli je najprej zgrešil lepo priložnost v 86. minuti, nato je v 91. minuti po predložku z desne z desnico neusmiljeno premagal Sorrentina za končni 2:2. (mar) Marko Kočič (Sistiana) in Martin Rihter (Primorec) v akciji fotodamj@n Promocijska liga Juventina - Gonars 2:2, Ol3 - S. Giovanni 2:1, Primorec - Sistiana 2:2, Cervignano - S. Andrea 3:1, Ronchi - Sangiorgina 3:1, San Luigi - Trieste Calcio 2:1, Sevegliano - Costalunga 1:3, Zaule - Valnatisone danes San Luigi 1S 14 2 2 4l:19 44 Costalunga 1S 11 4 3 2l:1S 3l Juventina 18 10 5 3 25:12 35 Trieste Calcio 1S 9 3 6 39:19 30 Sistiana 1S l 6 S 22:24 2l Valnatisone Il l S S 20:16 26 Pro Cervignano 1S l S 6 21:20 26 Sangiorgina 1S 6 6 6 19:23 24 Primorec 1S 7 3 S 21:27 24 S. Giovanni 1S l 2 9 23:23 23 Gonars 1S 6 4 S 26:2l 22 OÍ3 1S S l 6 19:23 22 Ronchi 1S S S S 22:2S 20 Zaule Il S 3 9 20:29 1S S. Andrea 1S 3 3 12 21:39 12 Sevegliano 1S 2 1 1S 13:41 l PRIHODNJI KROG (31.1 ): San Giovanni - Juventina, Valnatisone - OÍ3, Sangiorgina -Primorec, Gonars - Pro Cervignano, S. Andrea - Ronchi, Sistiana - San Luigi, Trieste Calcio -Sevegliano, Costalunga - Zaule füijíf¡í¡lifíj www.primorski.eu1 DEŽELNI MLADINCI Vesna - Zaule 1:0 (1:0) Strelec: Sammartini Vesna: Paoli, Sossi, Cuk, Žerjal, Verzier, Paolucci, Antonie, Favento (Pietrobebelli), Sammartini, Vat-tovaz, Gleria Sossi. Trener: Toffoli. Rdeči karton: Puric. Po golu v 2. minuti je Vesna upravljala vodstvo. Nasprotnikove naskoke je zadržala tudi po izključitvi Purica v drugem polčasu. Sangiorgina - Kras 0:4 (0:3) Strelci: 2 Kocman, 1 Petracci, 1 Car-levaris Kras: Perossa, Jurc (Calderola), Su-panni, Del Leo, Racman, Procacci, De Caneva (Mulé), Sgorbissa, Car-levaris (Milosevic), Kocman (Nia-nag), Petracci (Carlassara). Trener: Pahor. Kras je srečanje zapečatil v prvem polčasu s tremi goli, v drugem pa je zrelo obdržal vodstvo in dosegel še en zadetek. V prvem polčasu se je odlično odrezal tudi mladi vratar Perossa (letnik 1999). Športel: »nogometaši« z Goriškega Ponedeljek je dan, ko se v studiu TV Koper Capodistria zbirajo zamejski športniki. Jutri bodo gostje voditelja oddaje Igorja Malalana nogometni delavci z goriškega konca. Na Malalanova vprašanja bodo odgovarjali blagaj-ničarka Juventine Maja Peterin, predsednik Sovodenj Zdravko Custrin in še predstavnik doberdobske Mladosti. Oddajo bodo obogatili prispevki z današnjega nogometnega derbija Sovodnje - Mladost in odbojkarskega Olympia - Soča ter tekem Jadrana in odbojkaric Zaleta. Sodelavec Jari Jarc je bo pripravil rubriko V 60-tih sekundah. Skupaj zmoremo: odbojka in košarka Pon radijskih valovih Radia Trst A bo jutri ob 9. uri športna oddaja Skupaj zmoremo, ki jo vodi Evgen Ban. Gostje v jutrišnji oddaji bodo odbojkar Piacenze Loris Manià, trener košarkarske ekipe Kontovela Marko Švab in trener jadranovcev Andrea Mura. 26 Nedelja, 24. januarja 2016 RADIO IN TV SPORED ZA DANES _RAI3bis_ SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 _RAJI_ 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.30 Dnevnik 9.45 Dreams Road 10.30 A Sua immagine, vmes maša in Angelus 12.20 Linea verde 14.00 L'arena 16.35 Domenica In 18.45 Kviz: L'Eredita 20.35 Igra: Affari tuoi 21.30 Nad.: Tutto puö succedere _RAJ2_ 6.30 Memex - La scienza raccontata dai protagonisti 6.55 Serija: Heartland 8.20 Viaggi da record 8.45 Serija: Il nostro ami-co Charly 9.301 nostri amici animali 10.15 Cronache animali 11.00 Mezzogiorni in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: Limitless 22.40 La domenica sportiva _RAJ3_ 6.00 Fuori orario 7.00 Geo Magazine 7.20 Serija: Zorro 8.10 Film: I quattro moschet-tieri (kom.) 9.55 La quarta eta 10.30 Community - Le storie 11.10 12.10 Rubrike 12.0014.00, 15.00, 18.55, 23.30 Dnevnik in vreme 12.25 Il posto giusto 13.15 Correva l'anno 14.30 In 1/2 ora 15.05 Kilimanjaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.45 Presa diretta 23.45 Gazebo _RAJ4_ 13.50 L'ispettore Coliandro 15.40 Intelligence 17.05 Novice 17.15 Flashpoint 19.20 Once Upon a Time 20.10 Ghost Whisperer 21.10 Film: Cose nostre (kom., '13, i. R. De Niro) 23.05 Fargo _RAI5_ 14.00 Le Alpi viste dal cielo 14.55 Mediterraneo mare nostrum 15.45 Gledališče: La dodicesima notte 18.05 Come si guarda un'opera d'arte 18.30 Novice 18.35 Petru-ška 19.45 Geoffrey Cauley racconta Geoffrey Cauley 20.45 Le lezioni dei maestri 21.15 Human Planet 22.10 Nilo re dei fiu-mi 23.05 Film: Margin Call (triler) RAI MOVIE 13.25 Moviextra 14.00 Film: Lettere d'amo-re (rom., '90, i. J. Fonda, R. De Niro) 15.45 Film: Topkapi (krim., '64) 17.50 Novice 17.55 Film: Ladies in Lavender (dram., '04, i. M. Smith, J. Dench) 19.40 Film: Navigator (zf, '86) 21.15 Film: Grandi speranze (dram., '12, i. J. Irvine) 23.30 Film: The Woman in Black (horor, '12, i. D. Radcliffe) RAI PREMIUM 12.40 Serija: Perception 14.10 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.15 Nad.: Tutto puo succedere 16.10 CultFic-tion 16.30 Nad.: Un commissario a Roma 17.40 Novice 17.45 Nad.: Rosso San Valentino 19.25 Nad.: Il maresciallo Rocca 21.20 Sogno e son desto _RETE4_ 7.55 Media Shopping 8.25 Serija: Due per tre 8.55 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Il comandante Florent 14.00 Donnavventura 14.50 Film: Wyatt Earp (vestern, '94) 19.30 Dentro la notizia 19.50 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: ...piu forte ragazzi! (kom., It., '72, i. B. Spencer) 23.15 Film: Volesse il cielo! (kom., It., '02) _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 9.10 Le frontiere del-lo spirito 9.50 Dok.: Il meraviglioso volo de-gli uccelli 11.00 Le storie di Melaverde 12.00 Melaverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.45 21.10 Nad.: Il segreto 20.40 Show: Paperissima Sprint 23.30 X-Style _ITALIA1_ 7.30 Risanke in otroške serije 8.35 Film: Lupin e il tesoro del Titanic (anim.) 10.25 Film: La bomba (kom.) 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.00 Šport 13.55 Film: La tempesta perfetta (dram., '00, i. G. Clooney) 16.25 Film: Matrimonio per papa 2 (kom.) 18.10 Nan.: Camera Café O 19.00 Film: Tutti pazzi per l'oro (pust., '08, i. M. McConaughey, K. Hudson) 21.25 Le Iene Show _IRIS_ 12.25 Film: 1975 - Occhi bianchi sul piane-ta Terra (zf, '71) 14.15 Film: Entrapment (akc., '99, i. S. Connery) 16.25 Film: Prossima fer-mata - Paradiso (fant., '91, i. M. Streep) 18.35 Film: Questo pazzo sentimento (rom.) 20.55 Film: Il cliente (triler, '94, i. S. Sarandon) 23.25 Film: Thank You for Smoking (kom.) _LAZ_ 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 L'aria che tira - Il diario 11.00 Gustibus 11.45 Otto e mezzo 12.20 DiMartedi 14.00 Kronika 14.20 Film: L'uo-mo di casa (akc., '05, i. T. L. Jones) 16.00 Serija: Josephine, ange gardien 20.35 Fuori Onda 21.30 Serija: 1992 _LA7D_ 6.2011.00 Cuochi e fiamme 8.1017.10 I menu di Benedetta 13.05 19.20 Chef per un giorno 15.10 Film: Indovina chi viene a cena? (dram.) 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 21.30 Crozza nel Paese delle Meraviglie TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 10.30 Apriti cielo 10.35 La parola del signore 14.00 20.05 Qui studio a voi stadio 19.00 Il caffe dello sportivo 19.30 23.00 Dnevnik 19.45 Qua la zampa 19.50 Dodi-ci minuti con Crisitna 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 13.0518.05 Viaggi nudi e crudi 14.05 Grand Designs 16.05 Le invasioni barbariche 19.05 Bourdain: Cucine segrete 20.05 Il cuoco va-gabondo 21.05 Nad.: Mildred Pierce 22.50 Film: I gatti persiani (dram.) _CIELO_ 12.00 Most Dangerous - Pericolo reale 13.00 Novice 13.15 20.15 Affari di famiglia 14.15 Film: L'erba di Grace (kom.) 16.00 Film: Repli-Kate (kom.) 17.30 Film: Mega Shark vs. Mecha Shark (zf) 19.15 Affari al buio 21.15 Film: Equilibrium (zf, '02, i. C. Bale) _DMAX_ 12.30 Affare fatto! 14.10 Recupero crediti 15.05 Incidenti di percorso 15.55 21.10 Af-fari a quattro ruote 17.45 Supercar: auto da sogno 18.35 Affari in valigia 19.30 Te l'ave-vo detto 20.20 Banco dei pugni 22.55 Gli scassaforti SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 11.00 Prisluhnimo tišini 11.25 Ozare 11.30 Obzorja duha 12.05 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 21.45 Poročila, šport in vreme 13.25 Koncert: Mi pa ga žlindramo 15.00 Film: Soba z razgledom (dram., '85, i. M. Smith) 17.20 Vikend paket 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Broadchurch 20.50 Intervju 22.15 Dok.: Notranje izgorevanje 23.40 Dnevnik Slovencev v Italiji SLOVENIJA2 8.25 Posebna ponudba 9.30 Avtomobilnost 10.25 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 1. vožnja 11.25 Alpsko smučanje: SP, superve-leslalom (ž) 12.45 14.35 Biatlon: SP (ž), štafeta 13.25 Alpsko smučanje: SP, slalom (m), 2. vožnja 15.55 20.00 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (m) 18.15 Zaljubljeni v ži- vljenje 19.05 Zvezdana 19.50 Žrebanje Lota 20.20 Rokomet: EP (m), Španija - Danska 22.00 Bob leta 2015 23.30 Vikend paket _KOPER_ 13.00 Alpsko smučanje: SP (ž), slalom, 1. in 2. vožnja 14.25 23.55 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.35 Evronovice 15.05 Vrt sanj 15.50 Dok. odd.: K2 16.20 Gledališka predstava: La sponta 17.20 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 19.00 22.00, 23.40 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod-Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Klepet z... 21.30 Dok.: Naravni rezervat Feniglia 22.15 Slovenski magazin 22.40 5. Mednarodni zborovski festival Koper 23.10 Sredozemlje _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 11.10 Film: Čudežna mreža (druž.) 13.10 Zdravo hujšanje 14.25 Film: Poslednja sodba (krim.) 16.05 Film: LOL (dram., '12, i. M. Cyrus) 18.00 Nad.: Usodno vino 18.55 Novice in vreme 20.00 Film: Tašča, da te kap (kom., '05, i. J. Fonda, J. Lopez) 21.50 Film: Ujemi in spusti (kom., '07, i. J. Garner) _KANAL A_ 7.00 Risanke in otroške serije 7.4018.10 Pozor, priden pes! 8.10 Serija: Novo dekle 8.35 19.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.05 Nan.: Šola za prvake 10.05 Nad.: Učitelj 10.30 Tv prodaja 10.45 Top Gear 11.55 Hitri tečaj Richarda Hammonda 12.55 Serija: Nezmotljivi čut 13.50 Film: Norbit (kom.) 15.45 Film: 007 - Zlato oko (akc.) 18.40 Pazi, kamera! 20.00 Film: Preživetje na robu divjine (triler, '97, i. A. Hopkins) 22.05 Film: Voditelj vrača udarec (kom., '04, i. W. Ferrell) PLANETTV 12.00 Nan.: Vojaške žene 12.55 Hiša vaših sanj 14.00 Film: Iz džungle v džunglo (kom., '97, i. T. Allen) 16.00 Film: Zrcalce, zrcalce (kom., '12, i. J. Roberts) 17.55 Dok.: Galileo 19.00 22.15 Danes 19.25 Planet Zvezde 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Brigada 49 (dram., '04, i. J. Travolta) 22.20 Film: Noč na Manhattnu (dram.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Nedeljska maša; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50, 14.10 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Flor-janc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Pogovor z Riccardom Gorupom - 1. del, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Na -/ športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Verska oddaja; 9.30 Sonoramente classici; 10.00, 13.00, 14.00, 19.00, 20.00, 20.30, 22.00 Glasba; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Os-servatorio; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 15.00 Ferry Sport; 17.45 Pesem tedna; 18.00 Album charts; 21.30 So-noricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP & OVEN 21.3.-20.4.: Razbremenjeni boste nekaterih obveznosti, kar se bo zgodilo ravno v pravem času. Raven stresa je visoka, kaže pa se ne le v počutju, ampak tudi zdravju. Vzemite si nekaj prostih dni. m^l BIK 21.4.-20.5.: Želeli si boste sprememb v ljubezni. Biki v zvezi boste zahtevali več pozornosti. V poslu ne bo večjih sprememb, morda boste nekoliko lenobni. Pazite, da boste obveznosti končali v rokih. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Nov teden vam bo v življenje prinesel veliko svežine, pojasnili si boste nekatere stvari. Predvsem na čustvenem področju lahko pričakujete pravo pomlad. Težko vam bo ohraniti zbranost. V^gP RAK 22.6.-22.7.: Na delov* nem mestu boste oprezali za nepravilnostmi, pri sodelavcih boste iskali napake in boste zelo pikolovski. Zaradi pomanjkanja zaupanja boste postali šibki člen v kolektivu. y^ LEV 23.7.-23.8.: Osvobodili (^^r se boste nekih kompleksov, ki so vas v preteklem obdobju zasužnjili in precej omejili. Krizo boste premagali in iz nje boste prišli nova oseba, pojasnili si boste veliko stvari. DEVICA 24.8.-22.9.: Ponudila ^^ se vam bo priložnost na delovnem mestu, ki je ni izpustiti iz rok. Potrebovali boste veliko samozavesti, hkrati pa si morate popolnoma zaupati, kar ne bo lahko. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: V pri-^ ^ hodnjem tednu bo na plan prišla vaša nežnejša plat, ki bo zaznamovala teden na več načinov. V odnosu s prijatelji boste zaupljivi, radi boste svoj čas preživljali ob pogovorih. IRIS Nedelja, 24. januarja Iris, ob 16.50 VREDNO OGLEDA Concorrenza sleale Italija 2001 Režija: Ettore Scola Igrajo: Diego Abatantuono, Sergio Castellitto, Gérard Depardieu, Elio Germano, Sabrina Impacciatore V Rimu, leta 1938 Umberto Melc-hiorri in Leone Della Rocca sta trgovca, ki imata trgovini na isti ulici. Umberto, ki je sicer po rodu iz Milana, prodaja obleke, ki jih sam kroji po meri, Leone, rimski Žid, pa ponuja strankam prav tako oblačila, ki pa so v resnici že sešite konfekcije. Trgovca se nenehno pričkata, si delata konkurenco in si stalno izmišljujeta nove trike, ki bi lahko pritegnili nove kupovalce. Septembra 1938 pa Mussolini razglasi rasne zakone in to je seveda za Leoneja, začetek konca. Takrat pa se tudi odnos njegovega konkurenta Umberta spremeni, saj dokaže, da Leoneja v resnici ceni in spoštuje in mu naposled celo pomaga. K temu pripomore tudi dolgoletno prijateljstvo njunih otrok. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A ŠKORPIJON 23.10.-22.11.: Želeli si boste obrniti nov list in začeti novo poglavje v življenju. Odpirala se vam bodo številna globoka, eksistencialna vprašanja. Le počasi bodo stvari postajale jasne. STRELEC 23.11.-21.12.: Težko boste ohranjali trezno glavo in mirno kri. Na delovnem mestu boste nestrpni. Čeprav boste imeli dobre miselne in kreativne sposobnosti, bodite dojemljivi za ideje drugih. KOZOROG 22.12.-20.1.: Na poslovnem področju boste zelo domiselni, porodila se vam bo ideja, s katero lahko naredite veliko. Zaupajte vase in v svoje sposobnosti, vseeno pa ne bodite svojeglavi. VODNAR 21.1.-19.2.: Ponavljate neke napake, ki ste jih naredili pred kratkim. Ozrite se v preteklost in pojdite čez dogodke, za katere menite, da so pomembni za to, kar se vam dogaja v tem obdobju. RIBI 20.2.-20.3.: Bodite pozorni glede svojih potez na delovnem mestu. Zgodi se namreč lahko, da boste šli v neko pomembno odločitev popolnoma nepremišljeno, kar boste kasneje obžalovali. Ob bližajočem se Mednarodnem dnevu spomina bo ob 12.00 na sporedu pričevanje nekdanjega deportiranca v taborišču Dachau in Leonberg Riccarda Go-ruppija - po domače Dinčija, ki pripoveduje o tem, kako so ga leta 1944 aretirali na domu skupaj z očetom in oba odpeljali najprej v tržaški zapor Coro-neo, nato pa v nemško taborišče. V Istrskih srečanjih ob 14.15 bo gost Nevio Pucer, direktor podjetja Vina Koper. V oddaji Z naših prireditev ob 17.30 pa bo na sporedu božični koncert, ki smo ga posneli preteklega 27. decembra v cerkvi sv. Filipa in Jakoba v Ukvah. Koncert so oblikovali Cerkveni zbor iz Ukev, Ženska pevska skupina Cintare iz Ljubljane, Moška pevska skupina Kerlci iz Ljubljane, MePZ Hrast iz Doberdoba ter Pevska skupina Akcent iz Ledinc. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 24. januarja 2016 27 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 9.55, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 11.10 A conti fat-ti 12.00 La prova del cuoco 14.05 16.40 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? - Il verdetto finale 18.45 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi 21.20 Nad.: Il paradiso delle signore 23.30 Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.30 Protestantesi-mo 8.00 Serija: Un ciclone in convento 9.30 13.30, 17.45 Rubrike 10.30 Cronache ani-mali 11.001 fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 22.45 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Hawaii Fi-ve-0 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 Zio Gianni 21.10 LOL 21.15 Boss in incognito RAI MOVIE 14.10 Film: Roxy - Il ritorno di una stella (kom., '90, i. W. Ryder) 15.50 Film: La fortuna di Cookie (kom., '99, i. J. Moore) 17.55 Novice 18.00 Film: Goodnight for Justice -Il valore di un uomo (vestern, '12) 19.35 Film: Il figlio dello sceicco (kom., It., '77, r. B. Corbucci) 21.15 Film: I magnifici sette cavalcano ancora (vestern, '72) 23.00 Film: Bel Ami - Storia di un se-duttore (dram., '12, i. R. Pattinson, U. Thurman) _RAI3_ 6.00 Novice 6.30 Rassegna stampa 7.00 TGR Buongiorno Italia 7.30 TGR Buon-giorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Aspettando Geo 16.40 Geo 20.00 Blob 20.15 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Ulisse: il piacere della scoperta 23.05 Il processo del lunedi _RAI4_ 12.50 Heroes 14.25 Fairy Tail 15.25 Streg-he 17.40 Novice 17.45 Rookie Blue 19.15 Web Series Collection 19.25 Supernatural 20.10 Ghost Whisperer 21.10 Vikings 22.50 The White Queen _RAI5_ 14.10 Le Alpi viste dal cielo 15.10 Un anno nelle terre selvagge 16.05 Dok. film: Noi poeti 17.30 Le lezioni dei maestri 17.55 Ubiq - Collettivita 18.25 Novice 18.30 20.40 Passepartout 19.05 Una citta, tre im-peri 20.00 Divini devoti 21.15 I grandi del-la letteratura italiana 22.15 Gledališče: Il tabacco fa male 22.30 Gledališče: Il bu-giardo Nad.: Un medico in famiglia 17.45 Novice 17.50 Serija: Cedar Cove 18.40 Nad.: Pasión Prohibida 19.25 Nad.: Terra nostra 20.15 Nad.: Una grande famiglia 21.20 Serija: Perception 22.55 Serija: Lady Cop _RETE4_ 6.50 Nad.: Quincy 9.10 Nad.: Bandolera 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'ita-liana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in TV 16.50 Serija: Il ri-torno di Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 14.45 Uo-mini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 17.10 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera! 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'in-vadenza 21.10 Film: Cinquanta sfumature di grigio (rom., '15, i. D. Johnson) _ITALIA1_ 6.45 Risanke in otroške oddaje 8.25 Nad.: Una mamma per amica 10.25 Serija: Ever-wood 12.25 18.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Serija: The Big Bang Theory 15.35 Nan.: 2 Broke Girls 16.00 Nan.: E alla fine arriva mamma! 16.55 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Serija: Mike & Molly 18.10 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.10 Film: Io, robot (zf, '04, i. W. Smith) IRIS 13.35 Film: La valle dell'eco tonante (pust., It., '64) 15.20 Film: L'esorciccio (kom., It., '75) 17.10 Note di cinema 17.20 Film: Set-te donne per una strage (vestern, '67) 19.20 Serija: Renegade 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Una 44 Magnum per l'ispettore Callaghan (det., '73, i. C. Eastwood) 23.00 Film: Cinderella Man - Una ragione per lottare (biogr., '05, i. R. Crowe) RAI PREMIUM 11.35 Nad.: Un posto al sole 12.30 Serija: Il maresciallo Rocca 13.20 Nad.: Le ragaz-ze di piazza di Spagna 14.00 Nad.: La ladra 14.55 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.00 Nad.: Cuori rubati 15.55 23.20 Film: Assassinio sull'Eiger (triler, '75, i. C. Eastwood) _laz_ 6.30 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.20 Tagada 16.30 Serija: Il commissario Cordier 18.20 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Film: Uccidete la colomba bianca (triler) 23.00 Film: Blown Away (akc.) _lazd_ 6.201 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 6.30 11.20 Cuochi e fiamme 8.30 15.20 I menu di Benedetta 12.55 0.15 Serija: In Treatment 13.30 Nad.: Grey's Anatomy 17.05 The Dr. Oz Show 18.55 Dnevnik 19.00 Chef per un giorno 21.10 Film: Fuga dal Natale (kom.) 23.00 La mala edu-caxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 13.00 Aktualno: Musa Tv 13.1517.55, 20.25 Oggi e 13.2017.45, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 13.45 23.30 Košarka: Imola - Pallacanestro Trieste 18.00 Trieste in diretta 19.05 Dodici minuti con Cristina 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 20.15 Italia economia e prometeo 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo _LAEFFE_ 11.00 14.00, 20.00 Il cuoco vagabondo 13.05 Bourdain: Cucine segrete 15.00 Chef Sara in Italia 15.55 David Rocco: Dolce vita 17.00 Jamie: Ricette a 5 euro 18.55 Il re dello street food 21.05 Film: Il giardino dei limoni (dram.) 23.10 Film: Baise-moi (krim.) _CIELO_ 12.15 13.15 MasterChef USA 13.00 Novice 14.15 MasterChef Australia 16.15 18.15 Fratelli in affari 17.15 Tiny House - Picco-le case per vivere in grande 19.15 Affari al buio 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: The Believer (dram.) _DMAX_ 13.20 Storage Wars Canada 14.10 20.20 Banco dei pugni 15.05 Nudi e crudi 15.55 Matto da pescare 16.50 Airport Security 17.45 Affari a quattro ruote 18.35 I maghi delle auto 19.30 Te l'avevo detto 21.10 Nel-le fauci del predatore 22.00 Caccia all'uo-mo 23.00 Z Nation 23.50 Video del tubo SLOVENIJA1 6.10 Utrip 6.25 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.15 Sladkanje z Rachel Allen 10.35 10 domačih 11.05 18.20 Kviz: Vem! 11.50 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.20 Nad.: Kako sem videl svet izpod mize 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.30 Panoptikum 14.20 Osmi dan 15.10 Dober dan, Koroška! 15.4018.15 Risanke 16.25 Točka preloma 17.30 Dok. serija: V svojem ritmu 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.00 Platforma SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.00 Zgodbe iz školjke 8.25 23.25 Točka 9.25 Dok.: Mama je ena sama 10.35 Duhovni utrip 10.50 Dobro jutro 13.25 Polnočni klub 14.50 Ljudje in zemlja 15.40 Dok.: Resnica o telesni vadbi 16.30 Avto-mobilnost 17.00 Halo TV 18.05 Rokomet: EP (m), Makedonija - Norveška 20.00 Nad.: Zakon srca 20.40 Nad.: Varna hiša 22.15 Spomini KOPER 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 5. Mednarodni zborovski festival Koper 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 TG dogodki 17.25 Istra in... 18.00 23.20 Športel 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Športna cona 20.00 Sredozemlje 20.30 City Folk 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.50 Sprehodi POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 8.20 9.35, 11.00 Tv prodaja 8.40 15.45 Nad.: Italijanska nevesta 10.05 17.05 Nad.: Odpuščanje ljubezni 11.15 Velika angleška pekarija 12.45 Dr. Oz 13.45 Serija: Zdravnica malega mesta 14.45 Nad.: Plamen v očeh 16.45 18.55, 22.05 Novice 18.00 Nad.: Usodno vino 20.00 Film: Ni vse zlato, kar se sveti (pust., '08, i. M. McConaughey, K. Hudson) 22.40 Serija: Na kraju zločina - New York 23.35 Serija: Buden KANAL A Ponedeljek, 25. januarja Canale 5, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Cinquanta sfumature di grigio ZDA 2015 Režija: Sam Taylor-Johnson Igrajo: Dakota Johnson, Jamie Dor-nan, Jennifer Ehle, Luke Grimes, Marcia Gay Harden, Max Martini, Aaron Taylor-Johnson Tako kot istoimenska svetovna knjižna uspešnica E.L. Jamesa, tudi film sledi vznemirljivi življenjski pustolovščini sramežljive diplomantke Anastasie. Ko dekle želi odpraviti intervju z bogatim in uspešnim Chri-stianom, jo karizmatični skrivnost-než v trenutku omami. Ker njena nedolžna lepota in naivnost prevzameta tudi Christiana, se za stenami čudovitih stanovanj in hotelskih sob spustita v strastno razmerje, kjer Anastasia počasi spoznava, da lepi princ v sebi skriva temačno naravo. Kljub dvomom se ne more upreti skušnjavi, zato jo Christian popelje po poti ljubezni, strahu, bolečin in naslade. PLANET TV 7.00 SKL - Sport mladih 7.35 Pazi, kamera! 8.05 12.45 Serija: Odbita rodbina 8.35 13.45 Serija: Mrhi za šankom 9.00 Risanke 9.35 Top Gear ZDA 10.25 13.10, 13.30 Tv prodaja 10.45 18.55 Serija: Komisar Rex 11.55 17.05 Serija: Nikita 14.15 Film: Tašča, da te kap (kom.) 16.10 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 18.0019.45 Svet 20.55 Film: Od zibelke do groba (akc., '03, i. J. Li) 22.45 Film: Betty (kom., '00, i. R. Zellweger, M. Freeman) 12.30 Nan.: Prijatelji 13.05 Nad.: Talenti v belem 14.05 Ellen 15.05 Nad.: Želite, milord? 16.10 Nad.: Esperanza 17.10 Film: Ukraden otrok (dram.) 19.00 22.20 Danes 19.25 23.35 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Začetek konca (akc., '99, i. A. Schwarzenegger) 22.35 Serija: Kako se izmazati z umorom RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, na-povednik; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: Začnimo skupaj; 9.00 Skupaj zmoremo; 10.10 Prva izmena: Vračanja h glasbi (pripravlja Tomaž Simčič); 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20, 17.10 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogovor z Riccardom Gorupom - 2. del; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Bruno Volpi Lisjak: Vojn po morju - 11. nad., sledi Music box; 18.00 Hevreka - Iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.30 Kotiček za jeziček; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.30 Poročila; 9.00, 11.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.00, 11.45 Pesem in pol; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Zeleni planet; 15.30 DiO; 16.30 Z vročega asfalta; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Il giornale del mattino; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 14.45 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.05 Rubrica Sissa; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 12.30, 15.30 I fatti del giorno; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Playlist; 14.35, 20.00, 22.30, 23.35 Glasba; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 19.30 Il giornale della sera; 23.00 Os-servatorio; 0.00 Nottetempo. DROBCI IZ SPOREDA RADIA TRST A V sklopu tedenskega niza Pogled skozi čas bo ob 11.15 na sporedu četrto nadaljevanje iz niza Bogdan Berdon: strast besede in dejanj. Odv. Berdon je kot 14-letnik doživel jetništvo v koronejskem zaporu in samico. Sreča pa se mu je nepričakovano nasmehnila, saj so ga 20. aprila na Hitlerjev rostni dan amne-stirali in se je lahko vrnil domov. V nadaljevanju Studia D pa o botaničnem vrtu, ki je nastal v Ljubljani pred 205-imi leti in je zanimiva ustanova, ki jo je vredno obiskati ter o Mestnem muzeju Idrija, kjer so pred kratkim odprli novo stalno razstavo Po sledi Merkurja: Idrija-Almaden. Raziskovalcem Kemijskega inštituta je skupaj z raziskovalci College de France iz Pariza uspelo objaviti prispevek v prestižni reviji Science. Objava potrjuje vodilno vlogo laboratorija za kemijo materialov na področju raziskav sodobnih baterijskih sistemov ter predstavlja pomemben korak za prehod v družbo, neodvisno od fosilnih goriv. Več v oddaji Hevreka ob 18.00. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2016 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2016 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Nedelja, 24. januarja 2016 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad južno, srednjo in vzhodno Evropo je obsežno območje visokega zračnega tlaka. Oslabljena vremenska fronta se pomika čez srednjo Evropo in severni Balkan. V višinah doteka nad naše kraje toplejši in prehodno bolj vlažen zrak. V_A Zmerno oblačno vreme bo ob prisotnosti srednje visokih slojastih oblakov. V hribih in v nižinskem pasu bo ponoči zmrzovalo. Predvsem v spodnji nižini bodo ponoči ponekod možne meglice. Danes dopoldne bo precej jasno, le na severovzhodu bo nekaj oblačnosti. Zjutraj bo po nekaterih nižinah megla. Čez dan se bo od severozahoda prehodno zmerno pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -2, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od 2 do 5, na Primorskem do 9 stopinj C. Rahlo oblačno vreme bo ob prehodu občasnih tankih ko-pren. Ničta izoterma bo na višini proti 2000 m; po kotlinah se bodo pojavljali temperaturni obrati. V nižinskem pasu bodo nastajale meglice. Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Topleje bo. ¡2 Sonce vzide ob 7.35 in zatone g ob 16.59 Dolžina dneva 9.24 Luna vzide ob 17.44 in zatone ob 8.03 1942 - Jutro je bilo, tako kot prejšnje dni, zelo mrzlo. V Babnem Polju je mini-_ malni termometer pokazal -33,4 °C, v Dolenjem o Medvedjem selu pri Trebnjem se je temperatura spust stila vse do -33,0 °C, v Kranjski Gori do -24,8 °C, v Ljubljani do -24,6 °C in v Mislinji do -24,0 °C. Danes: ob 3.30 najnižje -19 cm, ob 9.26 najvišje 46 cm, ob 16.02 najnižje -64 g Morje je skoraj ¿3 cm, ob 22.29 najvišje 39 cm. 2 mirno, tempera-1 Jutri: ob 4.02 najnižje -21 cm, ob 9.56 naj- tura morja 10,2 ' višje 43 cm, ob 16.30 najnižje -61 stopinje C. cm, ob 22.59 najvišje 40 cm. Kanin - Na Žlebeh . . . .75 Piancavallo......"......25 Vogel..................33 Forni di Sopra.........30 Kranjska Gora.........30 Zoncolan..............30 Krvavec...............40 Trbiž...................40 Cerkno................../ Osojščica..............45 Rogla..................40 Mokrine...............60 Obama za pravico do splava Bondov aston martin na dražbi WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je ob 43. obletnici odločitve vrhovnega sodišča ZDA v primeru Roe proti Wade, s katero so ženske v ZDA dobile pravico do splava sporočil, da je treba to pravico ščititi še naprej, saj gre za potrditev pravice žensk, da same odločajo o svojem telesu in zdravju. Odločitev je tudi podprla načelo, da se država ne sme vpletati v zasebne odločitve med žensko in zdravnikom. Protestniki, ki so se v petek zbrali pri kongresu (zaradi slabega vremena jih je bilo manj kot prejšnja leta), pa menijo, da se življenje začne s spočetjem in so prepričani, da je splav umor. LONDON - Aston martin DB10, ki ga je vozil Daniel Craig kot James Bond v zadnjem filmu Spectre, bodo dali na dražbo z izklicno ceno milijon funtov. Na dobrodelni dražbi, ki bo 18. februarja, bodo ponudili še 23 drugih predmetov, povezanih s filmsko uspešnico. Vozilo ima 4,7-litrski V8 motor in lahko doseže hitrost več kot 300 kilometrov na uro, vendar ga ni mogoče legalno voziti na cestah. Znamka aston martin se v Bon-dovih filmih pojavlja že od filma Goldfinger iz leta 1964, le da je bil takratni model DB5. Na snemanju filma Spectre so sicer uničili več vozil v skupni vrednosti 36 milijonov dolarjev. bern - V muzeju razstava z modelom Aljaževega stolpa Triglav v Švici BERN - Švicarski planinski muzej v Bernu bo na tematski razstavi Biwak#15 - Triglav predstavil najvišji slovenski vrh in narodni simbol. V središču razstave, ki jo bodo odprli 29. januarja, bo vrh Triglava z modelom Aljaževega stolpa izvirne velikosti. Postavitev bo obsegala predmete, dokumente in fotografije, ki razodevajo pomen TriglavaTriglav, ki je z 2864 metri nadmorske višine najvišji vrh Julijskih Alp, predstavlja enega od temeljnih simbolov Slovencev. Napajajo ga tisočeri miti, zgodbe in prispodobe, podobno kot Matterhorn v Švici, gostiteljici pričujoče razstave, so sporočili iz bern-skega planinskega muzeja. Osrednji predmet bo maketa vrha Triglava z Aljaževim stolpom, valjasto konstrukcijo iz debele pocinkane pločevine, ki planincem že od leta 1895 nudi zatočišče na vetrovnem temenišču. Aljažev stolp je kljuboval neštetim spremembam politične klime, »saj so ga vsakokratni oblastniki skozi zgodovino vedno znova ode-vali v svoje barve, ki so z vrha slovenskega simbola sijale nad slovenskim ozemljem«, so zapisali v muzeju. Triglav je z 2864 metri nadmorske višine najvišji vrh Julijskih Alp, Aljažev stolp pa je njegov simbol Danes Triglav številni planinci umevajo kot končno postajo svojih »romanj«. Že od nekdaj, kot so spomnili v muzeju, velja rek, da slehernik postane čisto pravi Slovenec šele tedaj, ko osvoji vrh Triglava. Še zdaj je običaj, da tiste, ki so na Triglavu prvič, trikrat udarijo z jermenom ali dlanjo po zadnji plati. Razstava bo predstavila tudi dokumente, ki pričajo o političnih in družbenih okvirjih najvišje slovenske gore. Tako bo med drugim predstavljen dogodek oziroma akcija tednika TT iz leta 1966, na pobudo katere je bil organiziran pohod stotih žensk na Triglav. Zdaj dogodek Sto žensk na Triglav poteka že 50 let. Razstava bo ponudila tudi nekaj zgodb današnjih planincev. Mednje sodi zgodba Franja Potočnika, ki se je na vrh Triglava povzpel že tisočkrat, in meteorologa Janeza Gartnerja, ki ima Triglav že 38 let za svoje delovno mesto. Razstava o Triglavu, ki bo na ogled do 28. marca, je nastala v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani, slovenskim veleposlaništvom v Bernu, RTV Slovenija in Planinsko zvezo Slovenije. (sta) washington - Prišel je »Jonas« Snežna nevihta pustoši po ZDA WASHINGTON - Vzhod ZDA je ohromilo obsežno snežno neurje, ki divja od petka in je zajelo že več kot 20 zveznih držav ter prizadelo 85 milijonov ljudi. V nekaterih delih na vzhodu ZDA je že zapadlo več kot 70 centimetrov snega. Po zadnjih podatkih je v neurju umrlo najmanj devet ljudi, v desetih zveznih državah so razglasili izredne razmere. Vse žrtve neurja Jonas, ki se ga je v medijih prijel vzdevek Snowzilla, so umrle v prometnih nesrečah, in sicer šest v Severni Karolini ter po eden v Virginiji, Ken-tuckyju in Tennesseeju. Več kot 140.000 gospodinjstev je zaradi slabega vremena ostalo brez elektrike, od tega več kot 100.000 v Severni Karolini in 40.000 v New Jerseyu. Iz zveznih držav Kentucky in Pennsylvania pa poročajo o velikih prometnih zastojih, v katerih so ljudje obtičali do 12 ur. Samo v Virginiji pa je sneženje botrovalo 989 prometnim nesrečam. Prestolnico Washington je včeraj prekrivala 30 centimetrov debela snežna odeja, vremenoslovci pa napovedujejo, da bo na tem območju zapadlo skupno okoli 60 centimetrov snega. Sneženje naj bi spremljal veter s hitrostjo do 90 kilometrov na uro. V Washingtonu so vladne službe zaprli v petek opoldne, javni promet pa je zaprt do jutri. Predsednik Barack Obama bo neurje preživel v Beli hiši. Newyorški župan Bill de Blasio je dejal, da pričakujejo do 70 centimetrov snega in ocenil, da bo tokratno neurje verjetno eno hujših, ki so kdajkoli prizadeli mesto. Dodal je, da razmišlja o prepovedi potovanj zaradi izrednih vremenskih razmer. Nižje ležečim predelom New Jerseyja in New Yorka grozijo tudi poplave. Neurje se bo v nedeljo vsekakor že razpihalo. Izredne razmere so v petek razglasile države Georgia, Tennessee, Pensilvanija, Maryland, Kentucky, Severna Karolina, New Jersey, New York, Virginia in Zahodna Virginija. Pred kapiteljem v Washingtonu so imeli veliko dela ansa