Književnost.
637
cenejše izdanje Gebethnera i Wolfa v Varšavi, katero obsega štiri zvezke (a okolo 300 str.) in velja 1. zv. 60 kopejk (okolo 75 kr.), vezan pa 1 rubelj. Prvi zvezek obsega pesnikov življenjepis (s sliko) Petra Chmielowskega, balade in romance, „piešni milosne" i religijske, ode itd. Drugi zvezek obsega daljše pesmi, kakor: „Gražyna, Dziadv, Konrad Wallenrod, poezve dydaktyczne in bajke i powiastki." V tretjem zvezku je „Pan Tadeusz, czyli ostatni zjazd na Litwie", a v četrtem številni prevodi. Papir in tisk nista ravno odlična, toda za to ceno skoro ne moreta biti boljša.
Poleg „Biblioteke dziel wyborowych", o katerih smo lani poročali na str. 159., je jela v Krakovu izhajati še Csytelnia Polska v zvezkih po 10 tisk. pol. Mesečno dva zvezka; naročnina je za 24 zvezkov na leto samo 6 gld. Posamezni zvezki se prodajajo po 25 kr. Prvi obsega povest: „DzieciQ Starego Miasta", J. I. Kraszewskega; drugi „Žycie i zaslugi Adama Mickievvicza" F. Konecznega; tretji „Pamie_tnik Kwestarza" I. Chodžka; četrti „Przygody Beniowskiego na Syberyi, w Azyi i Afryce". Natančni naslov podjetju je: Czytelnia Polska, Kra-kow, Slawkowska 22.
V  založbi „Przegla,du katolickiega" v Varšavi izhajajo Pisma šwiqtej Teresy, w tlomaczeniu z ory-ginalu hiszpanskiego przez biskupa Henryka Kos-sowskiego. Cena znaša po naročilni poti 1 rub. 50 kop., sicer pa 2 rublja.
V  Petrogradu je izšla v lastni založbi zanimiva, 512 str. obširna knjiga pisatelja-škofa K. Niedzial-kowskega z naslovom: TVrazenia g fielgrgymki do Ziemi Swiqtej, katero delo je sprejela poljska kritika z veliko pohvalo. Dostojanstveni romarje potoval čez Odeso in Bospor ter opisal skrbno vse, kar je na svojem potovanju videl in zvedel.
V  Varšavi v založbi Gebethnera i Wolfa je izšla na pogled majhna, toda zanimiva knjižica Prgysglošč Chin ali „grožne wnioski z przeslanek lekcewažo-nych". V tej knjižici opozarja pisatelj Wladislaw Dobički čitajoče občinstvo na preobljudenje kitajskega cesarstva, ki mora prej ali poznej vnovič poplaviti Evropo, nalik Mongolov v srednjem veku. Nekoliko odlomkov te knjižice je bilo že priobčenih v „Przegladu katolickim" 1897. 1.
V Krakovu, v založbi „Polskiej Spolki wydawni-czej", je izšla znanstvena, zanimiva knjiga z naslovom: Eucharystyka w šzvietle najdawniejsgych <pomnikow pišmiennych, ikonograficsnych i efi-graficgnyh1 napisal ks. J6zef Bilczewski. Delo je nagradila krakovska Akademija Umiejetnošci ter obsega 328 str. s 47 podobami.
Prijatelje poljske književnosti utegne zanimati „Tygodnik illustrowany", izhajajoč v Varšavi, iz katerega posnemamo novico, da dobe naročniki tega lista v 1899- 1. brezplačno 12 zvezkov del H. Sienkiewicza v novem natisku, Vsak zvezek bo obsegal 10 tiskanih pol, in je vse podjetje tako
uravnano, da dobL naročniki v treh letih vse povesti znamenitega pisatelja, razven trilogije, kot prilogo brezplačno. „Tygodnik illustrowany" izhaja na pol-tretji poli s številnimi slikami in z jedno pdlo dodatka in velja po pošti 12 rubljev na leto. Naslov je: Krakowskie Przedmiešcie 17. Warszawa.
i-\-a.
Ruska književnost
Ob kratkem navedemo nekaj novejših pojavov. Bratskaja fiomošč fiostradavšim v Turčiji armja-nam. Literaturno - naučnvj sbornik. Moskva 1898. Cena 5 rubljev. — To delo, ki je izšlo že v drugem izdanju, kaže radodarnost ruskega naroda. Tako obširnih zbornikov doslej skoro še ni bilo v ruski književnosti. Osemdeset pisateljev je podarilo svoje doneske zanj.
Zanimivo in za ljubitelje ruske književnosti pre-potrebno delo je nedavno izdani: Russko-nemeckij učebnyj Slov ar j dlja učebnyh zavedenij i samo-učenija, sestavil i izdal Nikolaj Dimitrievič c. i. k. vo-jenyj protojer v Levo ve. Str. XXXVII -f- 962 v 8°. Ta slovar, ki se naroča pri pisatelju in velja 6 gld., je najboljši izmed vseh doslej pri nas izdanih ruskih slovarjev; število stranij pa tudi kaže, daje obširen. Pisatelj je izdal pred nekoliko leti že abecednik, slovnico in čitanko ruskega jezika, namenjeno zlasti vojakom, v katerih vseh obrača pozornost učencev zlasti na priglas. Ta slovar je — dejali bi — krona vseh poprejšnjih pisateljevih del; ker ima ruski tekst priglas, smemo učečim se ruščine priporočiti to lepo delo. Cena v primeri z obsežnostjo knjige ni previsoka.
V  Petrogradu v založbi „knižnago magacina" O. Popove je izšla povest V šetjah Sjeroševskago z 19 slikami Dudina in Tkačenka. V tej povesti je opisano žitje in bitje jakutskega plemena na dalj-njem ruskem severu tako živo in zanimivo, da čitatelj ne odloži povesti iz rok, predno je ni pre-čital do konca. Cena 80 kop.
V  isti založbi so izšla Igbrannyja sočinenija Vissarijona Grigorjeviča Belinskago v dveh zv. Uredil in predgovor napisal N. Kotljarevski. Cena 2 r. 40 kop. Komur je znano, kako tesno je združeno ime kritika Belinskega z novejšo rusko književnostjo, ta se bo rad seznanil s proizvodi tega slovečega pisatelja, zlasti ker jih je sedaj moči dobiti za nizko ceno.
Ruska zemljepisna književnost se je obogatila z novim, zanimivim delom pisatelja Ovsjanega z naslovom: Serbija i Serby. S kartoju Serbiji. Petrograd 1898. Cena 2 rublja. O tej knjigi govori kritik v „Nivi", daje najboljše delo o Srbiji, katero je opisal pisatelj po lastnem opazovanju. Precej obširna knjiga ima četvero dodatkov, namreč: „Srbi v  Turčiji",   „Srbi  v  Avstro - Ogrski",   „Bosna  in
638
Književnost.
Hercegovina" in „Črna gora".  Tudi to delo priporočamo ruščine veščim čitateljem.
Nič manj od poprejšnjega zanimivo je obširno delo K. K Slučevskega: Po Severu Zafadu Rossiji, v dveh debelih zvezkih XX + XXI -f 1064 str. vel. osmerke V tem »kapitalnem trudu", s 305 slikami in dvema zemljevidoma, je opisal Slučevskij pokrajine severo-zapadne Rusije, katera je radi podnebnih razmer tudi za nas južne Slovane zelo zanimiva. Cena obeh zvezkov 7 rubljev. Naroča se v „knižnem  magacinu"   A. F. Marksa  v  Petrogradu.
V   Moskvi je izšlo delo Illjustrirovannaja vseobščaja is torij a literatury Ivana Sera, pod uredništvom P. J. Weinbergerja. Delo je izšlo v 15 snopičih, ali v 2 zvezkih. (Preloženo.)
V  Petrogradu, v založbi O. N. Popove, je izšlo zgodovinsko delo E. Levaserja z naslovom: „Narod-noje obrasovanije v civilisovanyh stranah" v 2 zvezkih. Delo je prevedeno iz francoščine. Cena 2 rublja 50 kop. — Temu podobno je drugo delo G. F. Koljbe: Istorija čelovečeskoj kuljtury, prevedeno iz nemščine pod uredništvom A A. Rein-holdta. Delo velja 3 rublje 50 kop.
Izmed novejših romanov in povestij omenjamo: Zivaja šisn (živo življenje), roman J. Pota-penka, Moskva, cena 2 rublja. Dalje: Nevesta — vakhanka (Krovavyj tuz), roman iz petrogradskega življenja, od A Cehanoviča, izdanje A. Kasatkina v Petrogradu (cena 1 rubelj); Noša mira šego, roman P. P. Gnediča, Petrograd 1898, cena 1 rubelj; Me-dovyj mjesjac, roman K. Golovina, Petrograd 1898, cena 1 r. .50 kop.; Primanka, roman P. M. Ne-vežina, Moskva 1898, cena 1 rubelj; Vagram, očerki i razskazv i vojenoj žizni od P. N. Krasnova, Petrograd 1898. Cena 1 rubelj.
Ob tej priliki še omenjamo, da dobe naročniki „Nive" za 1899. 1. kot prilogo Polnoje sobranije sočinenij J. A. Gončarova v 12 zvezkih, z životo-pisom in sliko pisateljevo. Gončarov, kakor vemo, je napisal nekoliko daljših romanov, kakor: „Oblo-mov", ,.Obryv", „Obyknovennaja istorija", nekoliko manjših povestij in daljši potopis Fregat Pallada". Kakor Turgenjevovi spisi, se tudi ti ne bodo prodajali posamično, marveč vkupno z „Nivo", ki velja s prilogami vred okolo 10 gld.                    i + «•
Črtice iz maloruske  književnosti. (Piše Podravski.)
Pisali smo že v tem listu, kako se je začela in kako je napredovala književnost Malorusov ali Rusinov ali Ukrajincev. Povedali smo, da je Malo-
rusov skoro 20 milijonov, katerih 17 milijonov živi v Rusiji, 3 milijoni pa v Avstriji. A njih književnost ni obširna, niti tolika kakor slovenska. To je umevno, ker mnogi Malorusi rajši pišejo velikoruski. Navedli smo tudi nekaj pisateljev, kateri so delovali za malorusko slovstvo, n. pr.: Ivan Kotljarevski (1769—1858), oče novega malor. slovstva; Peter Artemovskij Hulak (1790-1866), Lev Bo-rovikovski, GregorijKritka (1778—1843), Jos. Bodjanski (1808—1878), Nikolaj Kosto-marov (1817—1885). Povedali smo, da so se tudi avstrijski Rusini zanimali za slovstveno delovanje, ker so dobili pod Jožefom II v Levovu duhovsko semenišče (1. 1783) in vseučilišče (1784). Levov je bil seveda središče maloruskega življenja v Avstriji, in v Levovu se je — in tu nadaljujemo svoje pripovedovanje — sredi maloruskih dijakov pojavila misel o prerojenju maloruskega slovstva v Galiciji. Tem dijakom je stal na čelu Markijan Šaškevič (roj. 1811. 1. v Zločevskim, umrl 1843. 1.) Obdarjen po naravi z znamenitim pesniškim darom, prisvojil si je popolnoma živi narodni jezik, ki ga je potem rabil v svojih poezijah, ki so se sčasoma udomačile med narodom.
V kolo Šaškeviča je stopilo nekoliko nadarjenih pisateljev, kakor: Nikolaj Ustijanovič, Ivan Vagilevič in drugi. Sestavili so iz svojih plodov in deloma iz narodnih pesmij zbirko „Rusalka", katero se jim je po dolgi borbi s cenzuro posrečilo natisniti 1837. 1. v Budimu. Avstrijska vlada je zabranila „Rusalko" ter preganjala ob jednem celo njene izdajatelje. Glavni vzrok preganjanja je bil baje ta, da je jezik v njej bil podoben »ruskemu", katerega pa iz političnih razlogov ni bilo dovoljeno rabiti. Pravzaprav pa je bila „Rusalka" pisana v najčistejšem gališko-rusinskem jeziku, razlikujoča se po pisavi dokaj bolj od ruščine nego jezik, v katerem sta z dovoljenjem vlade tiskala svoje plode Jožef Levicki („Stih na cest halickaho metropolita." Premisl 1838) in Lese-nicki („vozzrenje Strašilišča v Pestie i Budie"; itd.
Pisatelji, kakor Levicki, Lesenicki, Ilkevič niso mogli imeti nobenega vpliva na malorusko slovstvo. Pisali so „za narod" v jeziku, kije vzbujal čudenje in jezo pisateljev maloruskih nad Dneprom. Maksi-movič n. pr je pisal leta 1841. vsled plodov Lese-nickega: „To ni jezik, marveč umetni izdelek slo-vansko-ruski, v katerem so pri nas (v Rusiji) pisali verze pred sto leti." Svetoval je pisateljem, naj zavržejo to mešanico ter pišejo v čistem narodnem jeziku, toda njegov svet je bil neuspešen za rusinsko slovstvo; v Galiciji je bilo že skoro blizu propada, in tako je ostalo do 1. 1848. — A sedaj idimo čez avstrijske meje, da si tu ogledamo — Tarasa Šev-čenka.                                                           (Dalje.)