St. 45.
V Gorici, dne 4. novembra 1892.
Tečaj IV.
OTA
v
„Nova Soča“
izhaja vsak petek o poldne in velja s prilogo .Gospodarski List" vred po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
Vse leto .... gld. 4'4J,
Pol leta ....	„	2-20,
Četrt leta ....	„	1-1JJ-
Za tuje dežele toliko več, kolikor je večja poštnina.
Delavcem in drugim manj premožnim novim naročnikom naročnino znižamo. ako se oglase pri upravništvu.
Gospodarski List" izhaja in se prilaga vsak drugi in zadnji petek meseca. Kedarje v petek praznik, izideta lista že v četrtek.
Uredništvo in upravništvo je v Mar-zinijevi hiši, Via del Mercato št. 12, II.
J.
(Izdaja /.a Gorico.)
v.
O
in „poslanice“ pla, petit-vrsto:
8 kr., če se tisa 7
1 n n n n
a
”	” n n J n
Večkrat — po pogodbi. Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo sevto-bakarnah v Nunski in Šolski ulici po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu „Nove Soče“. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema.
Rokopisi se ne vračajo.
A
m
Reklama naj bi se delala za Gorico kot klimatično zdravišče, to je: bobnalo naj bi se po časopisih, da se privabijo prezimovat v Gorico bogati gostje, kateri bi tu puščali svoje novce v prid hišnim gospodarjem, trgovcem, obrtnikom in sploh celemu mestu in okolici. Tako nekako je predlagal mestni župan goriški nedavno v seji mestnega starašinstva. O tem predlogu je v zadnji seji poročal v imenu finančnega odseka dr. V en uti, dokazovaje potrebo reklame in priporočevaje predlog, da se 10 krat zaporedoma objavi primerno oznanilo v „Flie-gende _Blatter“, kar bi stalo 180 gld.
Starašina prof. C u 1 o t je izpodbijal ta predlog, češ, da se je že lani potrosilo 200 gld. za tako oznanilo v „Fremden Zei-tung“, kateri list je parkrat izšel, potem pa preminol. Opomnil je, da ni zadosti, da z reklamo vabimo tujce, ampak da jim moramo tudi kaj ponuditi, ker drugače se le prevarajo in potem ne pridejo več. Naštel je, česa bi trebalo Gorici, da se prikupi kot zdravišče.
Župan mu je pikro odvrnil: „Dajte mi 200.000 gld. za kanalizovanje, 100.000 gld. za ceste, potem še 200.000 gld. za druge reči, pa naredimo; a brez denarja ne moremo delati. “
Po precej živahni razpravi je mestni zbor z veliko večino sprejel predlog finančnega odseka in reklama se bo delala.
Toda po našem mnenju je bilo reklame že v izobilji in to jako raznovrstne: Delal jo je posebno rajnki, za Gorico jako zaslužni baron Czornig s svojim obširnim in laskavim popisom Gorice, in Goriškega; delal jo je za njim znani pisatelj N o č, pri-občevaje v nemških novinah mikavne članke o podnebnih prednostih in naravni lepoti goriške okolice in drugih stranij naše dežele in spisal je v nemškem jeziku posebno knjigo „ Gorica in okolica.“ Izišla je dalje v nemškem jeziku pisana knjižica „ Vodnik za tujce", zadosti zanesljiv kažipot po mestu in deželi; ustanovilo seje v Gorici posebno društvo, kojemu je naloga: pospeševati naše klimatično zdravišče itd. itd. A vsa ta reklama, vse to delovanje ni imelo do zdaj izdatnega uspeha. Nasprotno, lahko trdimo, da je začelo v zadnjih letih število prezimoval-cev pojemati in da se krči celo ono penzi-jonistov, ki je bilo poprej po odstopu Bene nečije dolgo časa skoro stanovitno, tako da je bila Gorica že pravi Penzijonopolis.
Od kod to? Zakaj zaostaja v tem oziru naše mesto n. pr. za Meranom in drugimi zdravišči južne Tirolske, dasi niso tam nič boljše podnebne razmere od naših?
Naj razložimo o tem nekatere svoje misli. V Gorici imamo glasilo neke stranke, ali recimo raje, neke svojati, katero pači javno mnenje ter kaže svetu, kakor bi ne vel med tukajšnjim prebivalstvom v obče čist avstrijski duh. Kdor čita redno list, kterega imamo y mislih, razume gotovo, kaj meuimo. Ker pa prinaša ta list vedno vse objave, naredbe in obravnave mestnega zastopa in jih prinaša v uradni obliki, to je doslovno, kakor se nahajajo v uradnih spisih, imajo ga povsod za nekako uradno občinsko glasilo. Če pa tak, recimo, poluradni list vse, kar se godi v sosednjem kraljestvu veselega ali tužnega, popisuje v obširnih člankih, izraževaje v njih svoje iskreno soradovauje ali sožalje, ob enem pa prezira ali le mrzlo omenja enake dogodke v domači državi, smatrajo tuji gostje, kteri ne poznajo dobro naših domačih razmer, to kot pojave občnega mnenja, s kterim se ujema tudi mestni zastop; zat6 pa vsi tisti, kteri goje avstrijsko čutstyo v svojih prsih, ne počutijo se dobro v takem mestu in ne pridejo več, ko so nam enkrat žaljeni obrnili hrbet.
Če se iz inozemstva sploh le redko kteri gost pozgublja v naše kraje, nam iz sosednjega kraljestva gotovo ni pričakovati prežimovalcev; saj ima Italija sama najslav-niša klimatična zdravišča ali zimovišča. Gorici se je torej v prvi vrsti ozirati na zimske goste iz severnejih avstrijskih dežel, in ti bi gotovo radi prihajali, kakor so o svo-
jem času že začeli, ako bi se pred vsem za to skrbelo, da se v omenjenem zmislu popačeno javno mnenje popravi, da bodo naši gostje vedeli in čutili, da so prišli k svoji m. Samo avstrijska Gorica more postati to, kar jo imenuje baron Czornig — avstrijska Nizza. —
Imovit gost računa dalje na to, da je ulju dno sprejet, kamor pride, posebno če se ima tam muditi po več mesecev na leto. A oplaši ga in prepodi taka uljudnost, s kakoršno je te dni poprej omenjeno mestno glasilo pozdravilo umirovljenega predsednika kranjske dežele, barona Winkler-ja, vr-nivšega se v domače dežele glavno mesto, kjer je hišni posestnik in v vseh veljavnih krogih visokospoštovan. — »Naseli se v našem mestu“ — piše neotesani list, — „in če ga niso spokorile ljubljanske skušnje, imeli bomo jednega iskrenega slovenizatorja več v obličju Gospodovem. To je bilo za Gorico pač silna potreba!"
Vidite, tak čez vse mere surov pozdrav velja možu, kateri pride na večer svojega življenja počivat v Gorico; možu, kteri je dolgo let živel in posloval v deželi in za deželo, bil njen poslanec in podglavar, ki sije s svojim uspešnim delovanjem skupil zasluženih priznanj in odlikovanj; moža, kojega je celo italijanski Kormin zaradi njegovih znamenitih zaslug imenoval častnim svojim občanom. Če se brez vsakorSnega povoda javno žalijo zaslužni domačini, koji se hočejo naseliti tu v Gorici — potem naj prihajajo tujci past se na cvetju židovske kulture! —
Tako surovo obnašanje žali marsikoga, da ne mara živeti in naseliti se v Gorici.
Pred leti, ko je lahonska napetost še bolj cvetela (v zadnjem času so se ji nekoliko že potrupili ošabni rožički), bili so tu živeči tujci pogosto žaljeni v svojem narodnem mišljenju in čustvovanju, kar jih je toliko bolj odganjalo od Gorice. Mnogi lahon-čki so se bili namreč začeli bati za „itali-janstvo" lepe naše Gorice in dejali so: „Gorica naj raje pogine kakor da bi ne bila italijanska.“ Ker so pa tujci kvarili „itali-jansko lice“, zatč so jim začeli delati kisle obraze in razne neprilike. Ker pa nihče za drag denar ne mara živeti v takih odnoša-jih, zato so tujci drug za drugim poiskali take kraje, kjer so bili prijazneje sprejeti.
Prežimovalci iščejo si ne samo zdravega, ampak tudi gostoljubnega zavetja, kjer se jim za pošten denar pošteno ustreza v vsem, kar lahko zahtevajo v dobro urejenem klimatičnem zdravišču.
Gorica ponuja sicer mnogo mikavnega, kar tujca lahko vabi in trajno zanima: Okolica je krasna, da je malo takih v širni državi, sprehajališča polna sprememb na vse strani; blizo je morje, blizu gorovje in ne predaleč od mesta so najlepši planinski kraji. Jahač, biciklist, hribolazec, in kakor so imenujejo vse vrste športov, — vsak ima tu najlepšo priložnost razpašati svoje veselje po svojem okusu. — In vendar pogrešajo tujci pri nas še marsikaj, kar se jim v drugih zdraviščih ponuja v obilni meri. Toda naša naloga ni o tem obširneje govoriti, kar so že nekteri mestni očetje v zadnji seji jasno in glasno razložili. Mi se popoluomo strinjamo s tistimi, kteri trde, da mora biti klimatično zdravišče najprej tako urejeno, da ponuja imovitim gostom v vsaitem oziru zdravo, prijazno, varno, z vsem mogočim konfortom oskrbljeno zavetje. Dokler tega ni, ostanejo oznanila mestnega zastopa prav na pravem mestu v „F 1 i e g e n d e B 1 a t-ter“ kot drago plačan — dovtip.
Trozvezna politika
m.
Iz peresa odličnega slovenskega rodoljuba prejeli smo naslednji članek o tem predmetu:
O trozvezni politiki, oziroma o izjavi našega delegata dr. Gregorčiča v letošnjih delegacijah, treba je še nekoliko govoriti.
Trozvezin bistveni namen je (po besedilu zveze):	varovati	zaveznike	pred
sakteriin napadom po tuji sili ter vzdrževati na tak način blaginjo miru sredoev-ropskim narodom, oziroma vsi Evropi. Tro-zvezi ni namen, da bi si zavezniki pomagali, ako kdo izmed njih pla n e na soseda, ampak da se skupno postavijo v bran, ako bo kdo izmed njih napaden po kateri zunanji državi.
Kdor bi torej hotel Nemčijo napasti, imel bi opraviti s trozvezo; in kdor bi se Avstrije lotil, imel bi h kratil boj s tremi državami. Nemčija se boji Francije, ki ni pozabila in ne more pozabiti, da je leta 1871. prisiljena odstopila Nemčiji dve lepi in bogati pokrajini, Alzacijo in Lotaringijo. Proti Avstriji deluje na Ruskem neka stranka, katere glasnik je general Fadejew, ki je v posebni knjižici razvil načrt, po katerem treba Avstrijo razkosati in razdeliti med razne države. Rusi sploh so na nas hudi, ker mislijo, da radi Avstrije so zgubili sad svojih bojev za oproščenje balkanskih narodov leta 1877.
Ako bi ne bilo trozveze (in drugih o-koliščin) bi morda bilo že prišlo do boja na zahodu ali na vzhodu. Tako smo pa že mnoga let prosti vojskiuih časov in čutimo napetost med evropskimi državami le v pretežkih butarah, ki nam jih naklada o-boroženi mir, ki zahteva leto za letom večje žrtve za vojaštvo. Ko postanejo ta bremena povsem neznosna-če ne prej-poči v Evropi prva puška in tedaj bo sledilo gorje, kakeršnega ni bilo že davno. Trozveza ima pa zaslugo (menijo mnogi politiki), da ta usodepolni čas, kolikor mogoče, oddaljuje od leta do leta.
Prijatelji trozveze nam vejo povedati mnoge ugodnosti, katere imamo od nje; govore nam o Jamstvu miru", po katerem hrepene vsi narodi in kateri neobhodno potrebujejo za svoje kulturno napredovanje in razvijanje. — Še bolj zgovorni so trozvezni nasprotniki, ki slikajo trozvezo v najčrnej-ših barvah, kako da ona nikakor ni znamenje miru, marveč neizprosnega boja, in kako daje uprav ona uzrok sedanjemu neznosnemu stanju, v katerem ječi cela Evropa pod o-gromno težo „oboroženega miru“, podprtega z desetimi milijoni bajonetov.
Med Slovenci vzbuja trozveza pa še druge opravičene pomisleke. Slovenci imajo, kakor vsak narod na svetu, naravno pravico, da živijo ne le kot posamezniki, oprti na državljane drugih naroduostij, ampak tudi kot narod. V to svrho imajo pravico, da se dejanski spoštuje njihova narodnost, pred vsem njihov jezik v šoli, uradu in javnem življenju, tako da tudi brez znanja tujega jezika veljajo kot polnopravni državljani, da na podlagi svojega jezika imajo odprto pot do omike, do javnih služb med sabo, do popolne samouprave in svobode. To naravno pravico priznava in jamči tudi državni temeljni zakon avstrijski vsem narodom v državi, torej tudi Slovencem.
Skušnja pa uči, da pri nas se daje prednost nemškemu življu in nemškemu jeziku, ki ni opravičena, še manj pa potrebna z ozirom na celokupnost države, in sicer na škodo slovenski narodnosti. Živa priča temu nam je vojvodina koroška, kjer je bila do lanskega leta za 100.000 Slovencev jedna jedina ijudska šola s slovenskim učnim jezikom, kjer Slovenca tako mrzijo, da mu niti slovenskega imena ne pustijo, marveč ga tlačijo med Nemce. Slovenci štejejo na Koroškem blizu 30 odstotkov vsega prebivalstva in dajejo, ker so krepke in zdrave rasti, razmeroma več vojakov nego Nemci. Pri vsem tem je vpisanih pri domačem celovškem polku le 10 odstotkov na slovensko, vse drugo pa na nemško ime. To so stvari, ki morajo ugreti vsakterega Slovenca, ki drži še kaj na svojo narodnost.
In vse te in enake prikazni pripisujejo se po pravici uplivu trozveze, oziroma Nemčije, na avstrijsko notranjo politiko. Javna tajnost je, da nemški poslanec na Dunaju ne občuje samo v krogih zunanjega našega ministerstva, ampak od časa do časa tudi v okolici sedanjega voditelja notranjih zadev. Ustno se pripoveduje, kaki stvari veljajo ti obiski in pogovori. In to mora Slovenca žaliti do srca.
Ako je naravna in neizogibna posledica trozvezi ono postopanje proti slovenskemu narodu, kateremu se naši državni
poslanci leto za letom upirajo, potem moramo reči, da se ne ujemamo s trozvezo, kajti ljubše nam je, da poginemo kot narod pod sovražnikovo roko nego v rokah, katerim je dolžnost, varovati nas in naše pravice. Slovenec pozna svoje dolžnosti do celokupne države in jih je vedno zvesto izpolnoval, ali svoji nalogi more edino le tedaj popolno zadostiti, ako se mu pustijo in razvijajo vse moči, ako se mu ne strižejo peruti, tujcu v zabavo in posmeh. Narod mora biti najprej krepak zase, potem je krepak na vse strani.
Naše zunanje zveze pa niso take, da bi neizogibno zahtevale notranjo politiko, ki bi bila Slovencem v kvar. Dokaz temu so nam prva leta Taaffejeve vlade do leta 1883. Takrat je obstala zveza z Nemčijo, kakor zdaj, in vendar nismo imeli posebnega povoda, pritoževati se o notranji upravi. Kranjci so dobili takrat celo deželnega predsednika barona Winklerja, po katerem zdaj splošno žalujejo.
Kar je bilo takrat mogoče, mogoče je tudi zdaj, in zahtevati moramo, da se notranja politika odlušči od zunanjega upliva, kei le tako bi mogli kdaj biti za trozvezo. Zunanja politika, bolje rečeno: naši zavezniki ne smejo kvariti naših notranjih odnošajev. Avstrija bo močna, ako bodo močni njeni pojedini narodi. Posamezni narodi pa ne morejo priti do moči, ako se ne morejo naravno in postavno razvijati.
Kdor čez mero čeblja in goji nemški in italijanski živelj v Avstriji v škodo Slovencem, dela to v kvar državi; kajti Avstriji ne pristoja to, kar jltaliji ali Nemčiji, ki ste nacijonalni državi, v katerih ima eden narod vse gospostvo, tudi čez morebitne druge narode. Avstrija mora varovati ravnopravnost vseh narodov in ščititi šibke. Ta je njen namen; v tem obstoji njena moč. Bolje ko se bo Avstrija držala tega načela, trdnejše bo stala na svojih nogah, in toliko sposobnejša zaveznica bo nasproti drugim državam. V nasprotnem slučaju delala bi proti svojim koristim.
In zdaj preidimo na izjavo našega delegata. Odobril je težnjo (tendenco) zunanje politike, ki namerava ohraniti mir avstrijskim narodom ter storiti jih deležne onih dobrot ki so združene z mirnimi časi.
— Sprejel (akceptiral, ne potrdil) je trozvezo kot pospeševalko in zaščitnico miru.
— Ni ugovarjal trozvezi, v kolikor je namenjena varovati mir ter koristiti državi v slučaju vojske; u g o v a r j a 1 pa je posredno proti nji, v kolikor upliva škodljivo na izvišitev narodnih pravic nasproti Slovencem v notranji politiki. — Ravnal seje po tem takem popolnem v smislu naših gorenjih opomb. — Ni popolnem zavrgel trozveze, marveč priznal jo in posredno zahteval, naj se od nje, oziroma od zunanje politike, odlušči to, kar ni neizogibno ž njo združeno, namreč slab upliv na notranjo politiko, kolikor zadeva Slovence.
Zakaj ni pa obširneje govoril o jako žalostnem uplivu trozveze na položaj Slovencev v Avstriji? Zakaj se je izognil tej razpravi z izgovorom, da ni voditelja notranje politike navzočega v delegacijah?
Razprave v javnih zastopih se objavljajo nepopolno, ako se objavi samo obtožba proti vladi, ne pa ob enem tudi odgovor, ki ga vlada da na razne obtožbe. Čitatelji političnih listov so pogosto zadovoljni, ako čitajo prav krepko in ostro obsodbo, katero je kateri poslanec izrekel proti vladi, in se ne brigajo za to, kaj je vlada na to odgovorila in kako je skušala pobiti izrečena očitanja. Merodajni krogi razmotrivajo pa take razprave navadno v celoti in po-kladajo večinom glavno težo na vladin odgovor!
Recimo, da bi bil dr. Gregorčič na dolgo in široko opisoval krivice, ki se godč slovenskemu narodu v narodnem oziru, ter bi bil k sklepu, kakor je nameraval, naravnost pozval ministra zunanjih zadev, naj odgovori, ali pozna slabi upliv trozveze na narodni položaj Slovencev v Avstriji, in ali ga je volja na to delati, da se ta upliv odstrani, — kak odgovor bi bil na to dobil? Prvič, da minister ne priznava takega upliva, češ, ker ga ni; drugič, da mora odločno zavrniti tiranje notranjih zadev pred delegacije, posebno ko ni navzoč on, ki edini ima dolžnost in pravico odgovarjati na take
pritožbe. Pritožba bi bila torej komaj izrečena in že tudi zavrnjena in sicer na tak način, ki bi merodajnim krogom zadostoval, dasi bi se ne bil odgovor niti od daleč dotaknil navedenih posameznostij. Na tak način zavrnil je tudi tržaški delegat Luzzatto izjavo prof. Spinčiča.
Kazalo je torej, izjavi tako obliko dobiti, ki bi izrazila, kar je Slovencu na srcu, a ki bi zabranila ministru, podreti to, o čemer se je delegat pritožil. Tako obliko v resnici nahajamo v Gregorčičevih besedah, ' ki navzočega ministra zunanjih zadev o- | proščajo odgovora, a ki pri tem povedo to, kar je delegat hotel reči. Kakor smo izvedeli, opazili so namen Gregorčičeve stilizacije tudi di ligi konservativni delegati iz poslanske in gosposke zbornice ter so se izrekli povsem pohvalno o njej. S tem pa ni rečeno, da to je najbolje ali da s tem je vse končano. V delegaciji se je slišal v tem oziru prvi poskus, prvi skromni glas; na naših poslancih je zdaj, da to nadaljujejo v državnem zboru, kjer je Taaffe pričujoč in se da ž njim govoriti.
Gregorčičeva opomba, da voditelj naše notranje politike ni v delegaciji nav-žoč, ima pa še drug pomen, s katerim bi se morali baviti delegati ali poslanci vseh na-rodnostij. — Ko so Madjari v svojem bud-getnem odseku in v glavnih sejah razpravljali razne ločke dnevnega reda, bil je razen dotičnih skupnih ministrov vedno še kateri ogerski minister navzoč. Večinom so se udeleževali razprav h kratu trije ogerski ministri: predsednik Szapary, domobranec Fejervary in finančar AVekerle, ki niso le sedeli in poslušali, marveč tudi odgovarjali na dana jim uprašanja ter pojasnjevali reči, kolikor nje zadevajo. Če je to pri Madjarih, zakaj bi ne bilo tudi pri nas? Uprav oni predmet, katerega se je dotaknil dr. Gregorčič, kaže, da so stvari, ki segajo ob enem v zunanjo in notranjo politiko, katere torej treba sočasno obdelovati. To pa ni mogoče, ako nista oba zastopnika navzoča, iu tedaj se zgodi, da se zavrne stvar v državni zbor, ako se o nji govori v delegaciji, in zopet v delegacijo, ako se o nji govori v državnem zboru, iu da ni nikoli mogoče stvari vsestransko pretresati. Kar imajo Madjari, mora se dati tudi nam; drugače smo mi vedno na slabšem.
S to mislijo strinja se tudi zahteva grofa FaJkenhayua, ki je v proračunskem odseku avstrijske delegacije predlagal, naj se povabi k sejam tudi avstrijski finančni minister Steinbach. Predlog je sicer padel, ker ni bilo posebnega povoda k Lemu, ali načelno je predlog jako pameten in uva-ževanja vreden.
po sebi umljivo. A ker je uprav papirnica ognjišče takim nenaravnim odnošajem, ki bi utegnili imeti slabe nasledke, kličemo merodajnim krogom: Glejte, kaj delate! Ako se kaj zgodi, bo ogromna večina krivde na Vaših ledjih !
Rekli smo, da g. Uroda je posloval 22 let v podgorski papirnici. On ve torej najbolje za prednosti in napake naše papirnice in njenih izdelkov; pozna pa tudi najbolje one tvrdke, ki so kupovale papir v Podgo-ri. Naš papir je šel namreč največ v prekomorske kraje, v Afriko, v Malo Azijo, v Carigrad in na Balkan sploh, a tudi v obe Indiji itd. Toda ta kupčija jejjzačela pojemati, ker je konkurenca prevelika. Kaj bo pa odslej, ko bo g. Uroda, ki vse ve in zna, delovodja tekmovalnega zavoda v Bilbao ob Sredozemskem morju ? Ali ne bo skušal iz mnogih krajev izpodriniti papir iz podgorske papirnice? Naravno!
Kaj bo sledilo iz tega? Da pojde podgorska papirnica čedalje bolj rakovo pot in polom utegne nastati mno^o prej, ker lahko je mogoče, da konkurenca iz Bilbao uniči vso našo kupčijo v orijentu. In koliko ljudij, koliko rodbin izgubi s papirnico vsakdanji krnil?!
Prosimo slavno naše županstvo, da se krepko postavi v bran tej ledeni sapi, in pa takej politiki, ki se je ugnezdila v naši papirnici, s primernimi koraki pri glavnem ravnateljstvu na Dunaju. Slavno uredništvo pa prosim, naj pošlje tjekaj en iztis one številke, v kateri bo priobčen ta dopis.
Iz Dornberga, 1. novembra. — „Nova Soča“ je o svojem času naznanila, da se snuje pri nas ženska podružnica „Družbe sv. Cirila in Metoda" za Dornberg in Prva-čino. Zdaj pa moremo naznaniti slovenskemu svetu, da ta podružnica je že pravoveljavno ustanovljena. Odbor seje takole sestavil: predsednica Josipina Bizjak, namestnica Alojzija Mozetič (v Prvačini), denarni-čarica Marijana T o n k 1 i, tajnica Amalija J e 1 š č e k, odbornici Frančiška Mrevlje in Katarina Kerševan; namestnice so pa: Lucija Š i n i g o j, Ivana Šinigoj in Frančiška Brce.
Podružnica šteje že zdaj 39 letnic in 35 podpornic; doslej je nabrala 45 gld. 30 kr. — To število gotovo še izdatno poskoči, ker žene in dekleta v Prvačini in okolici doslej niso še pristopile v oni meri, kakor pričakujemo; vemo pa, da se to prav kmalu zgodi.
Tako hoče torej tudi ženstvo v Vipavski dolini stopiti v narodno-delujoči krog, da i ono pripomore po svojih skromnih močeh k boljši prihodnosti ljubljenega naroda. Naj bi se na tak način obudilo k narodnemu delu vse ženstvo širom ctle Slovenije. Na delo, ker časi so resni!
11 1’odgore, 1 novembra. — Zadnja številka „N. S.“ omenila je, da je odšel iz Podgore na Spanjsko bivši delovodja v naši papirnici gosp. Ivan Uroda, ki je 22 let živel med nami. Kak6 priljubljen je bil ta mož v Podgori, dokazuje liani njegovo slo-v6 od podrejenih mu delavcev in delavk. Masikomu je igrala solza v očeh, ko se je poslavljal od odhajajočega dobrotnika. D o-b rotili k a, rečem, ker prav to lastnost so zlorabili njegovi nasprotniki, znani lahonski hujskači in nemirneži, ter črnili in obrekovali ga pri vodju, da bi se sami bolje prikupili. Dosegli so svoj namen kakor vselej, ko treba potlačiti in s poti spraviti kakega neljubega Slovenca ali Slovana. Gospod U -roda je bil nakrat odstavljen kot delovodja, v kakoršni službi je posloval 22 let, izročen mu je bil drugačen, njegovi o-sebi in njegovim zmožnostim manj časten posel, kot delovodja pa je bil nastavljen mlad Nemec, ki se v sposobnosti za ouo službo ž njim niti od daleč ue more primerjati Gospod Uroda je bil v svojem poslu strokovnjak, kakoišnih je malo; v tem oziru im& tudi tako izvrstna spričala, po svojem Vedenju v zasebnem in društvenem življenju je pa tak6 odličen mož, da bi ga vsaka tovarna rada z vsemi štirimi sprejela v svojo sredo.
In tak6 se je prigodilo, da mu je papirnica v Bilbao na Španjskem (kjer dela že mnogo Hrvatov in Slovencev) ponudila službo delovodje z veliko večjo plačo nego v Podgori; vrhu tega mn je poslala 200 gld. v zlatu za pot. Ni čuda, da je mož sprejel to službo, ker mu v podgorski papirnici že ni bilo več prestati, kajti videl je, kak6 dosledno se tu potiskajo v kot domačini, Lahi in Nemci pa povsod protežirajo, tudi če tega ne zaslužijo. Tu se ne gleda več na korist tovarne, ker tirati se je začela narodnostna politika v škodo domačemu prebivalstvu. V tovarni našlo je zavetja iu kruha že toliko Lahov, katerim je okraj za slovenke novce ustanovil laško šolo, dasi nihče ni tukaj stalno naseljen in nihče ne plačuje davkov; ako papirnica danes pogori, jutri zapusti vsi Lahi in Nemci Podgo-ro, laška šola pa ostane prazna. Vsled takega postopanja naše papirnice, ki daje tujcem vso prednost pred domačini, zraste] je Lahom greben že tak6 daleč, da prištevajo Podgoro že k svoji zemlji, kjer smo mi Slovenci — tujci. Da take razmere delajo med domačim slovenskim prebivalstvom slabo kri, da vzbujajo opravičeno nevoljo in razdraženost, to je samo
Z deželo, 2. novembra. — Slišal sem praviti, da nekatere občine v goriški okolici so se pritožile naravnost pri trgovskem mi-nisterstvu proti premnogim pomankljivostim z ozirom na jezikovno enakopravnost pri goriški pošti in brzojavil. Te pritožbe so menda nekaj pomagale. Ako ne, pritožimo se zopet, pritožijo se vse občine, dokler ne dosežemo v polni meri svojih pravic.
Pa tudi v nekem drugem oziru bilo bi potrebno, da bi se pritožile vse občine goriškega sodnijskega okraja. „N o v a S o-Č a“ se je že večkrat po pravici pritoževala, da vsi napisi pri obeh sodiščih v Gorici so postavljeni le v laškem jeziku. Nam Slovencem ne privošči se niti toliko, da bi se nam povedalo v našem jeziku, kje se nahaja ta ali ona pisarnica, kje je zapisnik, kje ta ali oni preiskovalni sodnik, kje dvorana za obravnave. Vse je le laško! Kako je mogoče trpeti tako preziranje slovenske dve-tretjinske večine v deželi? Zakaj se nam Slovenccm obtežuje poslovanje pri sodiščih ?
Take odnošaje treba je odpraviti. Menim, da v to ni nihče drugi poklican v prvi vrsti nego naše občine, ki naj bi se obrnile s pritožbami naravnost na ministerstvo.
Politični razgled
jBaifnop ravnost." — Omenili smo že razpor, ki je nastal mej vlado in opavskitn občinskim scehm, kateri se je odločno branil, razglasiti naredbe zoper kolero v nemškem in češkem jeziku. Vlada se je menda ustrašila upora Nemcev in zato zapustila načelno stališče, opirajoče se na zakon in ustavo, ter sama izdala dotične naredbe v nemškem in češkem jeziku. A tudi to ni ugajalo županu opavskemu. Bal je pod razglasilo natisniti samo v nemškem jeziku dostavek: Ta naredba se razglaša po nalogu vlade. S tem je župan pokazal, da odklanja odgovornost za Češki tekst, da ne mara češkega uradovanja, čeprav je češčina o O pavi navaden jezik. — O toliko preklicani §. 19. drž. osn. zalcA Kako se smejo iz tebe norčevati — Nemci!
Levičarji in nacijonalci. —
Levičarji niso jedini v tem, kako postopati glede razpusta liberškega občinskega sveta. Chlu-meckv, Kopp in nekateri drugi so odločno zoper vsako skupno delovanje z nacijonalci v tej stvari, ker se boji, da bi s tem komprimitovali svoj tudi ne preveč trdni avstrijski patrijotizem. Nekateri drugi nemški veleposestniki ne marajo ničesar slišati v nacijonalcih, še manj pa so voljni prati liberške pvusjake, katere je ime-
noval „Pester Llojdu ndsterreichische Trottel mit der preussischen PickeUiaube“, ker so pošteni Avstrijci, čeprav Nemci. Plener pa je voljan potrditi tudi pri tej priliki solidarnost vseh Nemcev tudi pri rečeh, ki so veleizdajalci pobarvane, in se poteza za to, da bi levica interpe-lovala vlado skupno z nacijonalci, ki to zahtevajo kot dokaz levičarske nedolžnosti gledč razpusta. Ker pa je odpor proti temu velik, inter-pelovala bo najbrže vsaka stranka za-se. Vspo-redno bodeta marširali, pobiti pa bodeta skupno. Liberce — hondevski spomenik, to karalcterizuje stebra monarhije.
Škandal v dunajskem občinskem svetu. — Dunajski občinski svet je zrel, da se razpusti. Opozicija je odločna in neustrašna, v kritiki pa brezozirna in neusmiljena. Liberalna večina čuti, da ji kmalu odzvoni in zatupo Uaja nasilna ter s'.uša udušiti opozicijo z vsemi sredstvi. V zadnji seji ni dal župan govoriti dr. Luegerju; ta je županu pretil, da bo svojo samovoljnost še obžaloval, na kar ga je župan izključil za štiri seje. Vsled tega so vsi protisemiti zapustili dvorano in se ne bodo sej udeleževali, dokler bo Lueger izključen. Meščanstvo je silno razburjeno in vse zahteva, naj se razpusti občinski odbor.
Čegava je Dalmacija ? — O tej
reči začel je bil med italijanskimi časopisi jako rezek peresni bo]. Jako pametno pa je posegla v ta boj milanska „Perseveranza“, ki je priznala brez ovinkov, da Dalmacija je slovanska, oziroma hrvaška dežela in da spada k svoji materski zemlji — kraljevini hrvaški. ---Proti „Perseveranzi“ se je oglasil „ Dalmalau z neskončno konfuznim Člankom, dokazovaje političnim slepcem, da Dalmacija je italijanska dežela. Naravna posledica je potem seveda ta, da spada k Italiji, kakor je nedavno soglasno izjavil mestni zasiop v Benetkah, ko je potrdil izvolitev novega starašine dr. Ivanoviča, češ, da on v Benetkah ni tujec, ker je doma iz italijanske pokrajine Dalmacije. — „ Dalmatuu se je naudnšeno pridružil tudi naš „ Corriere“ ter na uvodnem mestu ponatisnil njegova nespametna modrovanja. Pustimo jim to veselje!
Gosposka tabornica našega državnega zbora dobila je 20 novih članov, katere je cesar imenoval dne 1. t. m. Nemški levičarji od veselja poskakujejo, ker devet novih udov so njeni odločni pristaši. Na slovanskem jugu je doletela la čast le predsednika deželnega zbora grofa Vojnoviča. — Podpredsednikom je imenovan knez Alfred Windischgrčltz.
Znamenito posvetovanje vršilo se je 1. t. m. v Pragi-, udeležili so se ga narodni zastopniki vseh strank v zemljah češke krone. Po mirnem in stvarnem razgovoru, ki je trajal 4 ure, sprejeta je bila soglasno naslednja resolucija:
„Zastopniki strank s Češkega, Moravskega in Sleskega, deležni pri tem posvetovanju, stoječi na svojih že od nekdaj zagovarjanili načelih, ki merijo na to, da bodo dežele češke krone primerno zastopane v svetovalstvu krone, da se volilni re<l pravično prenaredi, da se v vseh deželah češke krone izvede narodna enakopravnost in da se samouprava razvija, proglašajo, da so pripravljeni odločno in složno braniti ta načela in delovati za njih dejansko izvršitev in poštevajo za uspešno delovanje v teh smerih kot umestno, da bi se v teh zadevah od vseh deležnih strank težilo po skupnem spora-znmljenju“.
Ta izjava je velikega pomena v naši notranji politiki, katera dandanes najhuje ječi pod težo češkega uprašanja. Ker je to posvetovanje velike važnosti, povrnemo se k njemu v prihodnji številki.
Bismark. — Bivši nemški kancelar, ki se sedaj na svojem posestvu dolgočasi, blagovolil je nekemu novinarju, Maksimilijanu Hardenu, povedati svoje mnenje o nekaterih uprašanjih in storil je to z vso tisto brezozir-nostjo, ki je bila vedno neka posebnost njegova• O Poljakih na Nemškem in o imenovanju Poljaka Stableivslcega nadškofom Poznanjskim izrekel je Bismark zelo ostro s dbo. Na novinarjev ugovor, da je Stableinski govoril že večkrat o nerazrušni udanosti nemških Poljakov, rekel je Bismark: „ To pesem poznamo! To je začetek, da se umiri svet. Tudi Ledochovivski je tako delal, a moj naslednik me sedaj posnema tam, kjer sem jaz zavozil, Stablevski je bil eden najhujših nasprotnikov za časa kulturnega boja. Z njegovim im.nocanjeni vzpodbodla je vlada poljsko pohlepnost in tega ne prenesejo tisti nasilni življi, ki žele obnoviti poljsko republiko. Ako pravijo, da ne hrepene za tem, jim nihče ne veruje. Prijazni so, ker upajo, da pobijemo Huse in 7,/.2 miljona Poljakom — večjih tako ni — povrnemo vse ozemlje Malorusov in Belorusov. Miru in sprave s sodeležani smo potrebni, a poljske republike nesrečnega spomina ni treba obnoviti, to pa je zadnji konec vsega poljskega delovanja. — Rusija je ljubezniva z Italijo, z Avstrijo, s papežem, celo z Rumun-sko in Francijo, a le zato, da premaga notranje homatije. Car sam ne misli na agresivno (napadovalno) postopanje niti v Evropi niti v Aziji: če bo pa videl, kako Nemčija podpira Poljake, pa morda udari. Sicer pa je za nemške interese vse jedno, če si Rusija prisvoji Carigrad. Kdo vi, kako bi Francija prebila tako izkušnjavo, saj časih je imela posebne želje v orijentu. — O notranjem položaju rekel je Bismark: Sedanja vlada misli, da hodi po pravih potih, ker jo nekatere stranke podpirajo, a te stranke so s sedanjimi razmerami nezadovoljene in zato, da bi oško-dile državne ustanove, podpirajo vlado. — Bismarlc povedal je tudi, da seiktj ne pojde v parlament, ker mu kot vojaku ne kaže delati
vladi opoiicijo, zlasti ker so sedanji krmilarji tako drobni, da se povsod zapazi oseba vladarjeva. To je za monarhično idejo nevarno, če vladar, tudi iz najboljših namenov, prevečkrat v javnost stopi, boj s ,slamnatimi možmi, pa Bismarka ne mika.
Italijanski ministri potujejo po deželi in razkladajo volilcem program nove vlade. Glavno pozornost obračajo na trojno zvezo, na italijansko vojno in na finančne razmere in v glavnem so si vsi govori jed,talci. Minister zunanjih rečij, Brin, govoril je v Turinu. Po njegovem mnenju žele vse evropske vlade mir in vse države se oboroži/jejo le zato, ker je mučna vojska največ je zagotovilo miru. Ze Cavour je rekel: Najbolj zanesljiva zaslomba vsakega naroda so močni bataljoni in dobri zavezniki. To velja tudi danes. Italija si je pridobila prijateljev in zaveznikov, lci jej zaupajo in na podlagi teh alijanc vodila bo mirovno politiko. — V istem zmislu govoril je na Siciliji minister javnih občil Finochiaro Aprile in se posebno potegoval za to, da ni znižati italijanske vojx/ce, ker bi bila Italija sicer ne-važen in nezanesljiv zaveznik ter bi popolnoma osamljena zapadla sovražnikom.
Bolgarko sobranje — Učeraj teden začela seje tretja sesija bolgarskega sobranja. Otvoril jo je Koburžan sam in po vzgledu drugih vladarjev čital prestolni nagovor, v katerem je trdil, da vlada v deželi uzoren red, mir in splošna zadovoljnost. Na to je bahato in z jasnim namenom, imponirati preprostim narodnim zastopnikom, pripovedoval o svojem potovanja po Evropi, o srčnem vzprejemu pri mogočnih vladarjih in o živih simpatijah, katere si je bolgarski narod pridobil pri vseh nuobraženiU narodih in njihovih vladah, katere vse želi, da bi Bolgari zmagali v borbi za svoja prava in za svojo svobodo. Naglašal je tudi, kako naklonjen je sultan bdgarskim težnjam, ker je vsprejel v posebni avdijenci Stambulova in poslal visokega dostojanstvenika na proo bolgarsko razstavo, kar je baje dokaz prijateljstva, katero veže sultana in Koburžana. — Končno poveličeval je Koburžan še razstavo v Plovdivu omenil raznih predlog, katere bode rešiti in prav na zadnje tudi povedal, da bode treba na posodo dobiti 145 milijonov frankov. — O umorjenih rodoljubih, o žrtvah firme Kobur-žan-Stambulov ni vrli mož črhnil ni besede.
Domače in razne novice
Cesarsko potrdilo je podeljeno načitt razdelitve občinskih zemljišč doljanskih v tolminski županiji.
„Uinnovauionto‘‘ nastopi s prihodnjo številko novo dobo svojega življenja. Uredništvo je namreč sprejel odličen pisatelj in pesnik, ki bo na vsako stran kos težki nalogi, katero si je postavil imenovani list. Kdor dobi list na ogled in da more žrtvovati 5 gld. na leto, naj ga nikar ne vrača. Ako je pa kdo nepremožen, a da bi list rad čital, naj se kar oglasi in naročnina se mu zniža. — Tudi upravništvo je prešlo v druge roke. Zato bo tudi na to stran zanaprej vse v najlepšem redu.
Radodarni doneski.— V „Slogiiiih“ učnih zavodih vzgaja se v narodnem duhu že čez 340 otrok, ki se s pomočjo požrtovalnega slovenskega rodoljubja ohranjujejo tako rodni slovanski materi. Teden za tednom izkazujemo odlične svote, katere prijatelji naše mladine polagajo na narodni žrtvenik. Kdo z zadovoljno slastjo ne prebira teh izkazov ?
Danes pa nam je izkazati lepo števil-ce darov, katere so nam poslali vrli naši češki bratje iz Opave ua Šlezkem, kjer se češki manjšini še huje godi v trdi borbi z nenasitnim germanstvom nego nam v Gorici z italijanstvom. Z velikim veseljem iu z iskreno hvaležnostjo beležimo te darove, ki nam prihajajo s slovanskega severja, kjer je narodni davek za domače potrebe gotovo velik. A da so se spomnili tudi nas in naše trde borbe za svoj narodni obstanek tu ob Soči in Adriji, to kaže, kako živo plamti v njihovih srcih slovanska uzajemnost in ljubezen. Darovalci so pa naslednji: V. Hruby, c. kr. name.stek statniho zastupce 1 gld.
— Prof. V. Prašek 1 gld. — P. Janeček, c. kr. berili inšpektor, 1 gld. — Bud. Hill, urednik, 1 gld. P. Alois Vysoudil, kat. knez radii Minoritu, L gld. — I. Celeda, kupec, 1 gld. — Dr. E.. Dubovy, odvetnik, 1 gld.
— Prof. Vincenc Kopr L gld. — Dr. Stra-til, odvetnik, 2 gld. — Dr. Kordač 1 gld.
— Dr. Ant. Mlčoch 2 gld. — p. Jan Kalab 1 gld. Drd. Pl S., ki je darove nabral,
1 gld‘ T
Jmenem utle naši mladeže srdečn^ dik vzdavame šleclietnyni bratrim čeckftm na severni slovanske straži. Sami trpice mate ličastenstvi v utrpeni našem v tuliem boji proti zilplave nepfatelske. Jen nad&le nav-zajem se milujme, pak at’ nas treba cel£ svet nenavidi!
Dalje so darovali: A. J. v V. 2 gld.
— Anton Savnik v Biljah 2 gld. 50 kr. — Slovenec na otoku južne Dalmacije 2 gld,
— Goriška Slovenka nabrala pri prijaznih Gorjancih (v Dolenji Trebuši) 3 gld. ,— Prof. A. Santel v G. 2 gld. — Trgovec A. Koren v G. 1 gld. — P. M. v G. 1 gld.— Notar Jos. Kavčič v G. I gld. — V Tolminu so zložili „korajžni fantje" 2 gld. — Birmanci v PrvanČini zložili so za narodno vzgojo ljubih tovarišev in tovarišic v Go-
rici 2 gld. 50 kr. — „Pri Luki Brelihu v prijaznem Podmelcu nabrali „imeniti tolminski kvartet*4 in „adutovci“ 4 gld.
Podružnici Sv. C. in M.:	Društveniki
na poti od Žanča v Cerkno 2 gld. 22 1/2 kr. — V pušicah 40 kr.
Za otroški vrt v Ločniku: Biljenc na Dunaju 1 gld. „po poravnani barufi“.
Koncert goriške ženske podružnice sv. C. in M. bo 13. t. m. v prostorih „Goriške Čitalnice". Ti koncerti so se Slovencem zelo priljubili deloma radi tega, ker se vodstvo vedno trudi, da bi ponudilo obiskovalcem kaj novega in izbornega, deloma zaradi uzviše-nega namena samega. A če je bil druga leta trud za priredbo teh koncertov velik, je letos iz umevnih razlogov izreden. Najplemenitejše rodbine in posamezne osebe tekmujejo letos, da bi po možnosti pripomogle v to, da bi bil koncert sijajen, izreden ; vsakdo si šteje v dolžnost in čast, da sodeluje pri koncertu, kateremu je namen to]i plemenit, uzvišen.
Iz obširnega programa, ki je pred nami in se bode v kratkem razpošiljal po mestu in deželi, razvidimo, da je blag gospod sestavil v to svrho poseben prolog v vezani besedi. Pesmi, ki so povsem nove, se že zdaj pridno uče in obetajo poslušalcem velik užitek; sploh je pa obilo skrbljeno, da ne bode program jednoličen. Za moškim zborom pride na vrsto prolog, potem duet iz Smetanove opere »Prodana nevesta" za glasovir in harmonij; na to sledi Stritarjev prizor iz kmečkega življenja ,Ode-r u h\ ženski zbor, dvospev s premlevanjem na gosli, glasovir in harmonij, mešan zbor in čisto nova gledališka igra v jed-nem dejanju „P o polna žena". A vmes prirede se — prvikrat na goriškem odru — žive podobe.
Že ta program sam na sebi je tako zanimiv, da se udeleži tega koncerta vsakdo, kdor le more. In požrtovalnost plemenitih gospa in gospodov, ki sodelujejo, zahteva, da se v velikem številu zberemo 13. t. m. v čitalnični dvorani. A če imamo pred očmi uzvišen namen temu koncertu, onda smo uverjeni, da se ga udeleži vsak zaveden Slovenec iz mesta in okolice ter da radostno položi svoj dar na narodni žrtye-nik.
Rojaki, pokažimo zopet jasno in glasno, da smo zaveden narod in ne dopuščamo ni-kouiu, da bi se šalil s tem, kar je nam sveto.
»Goriška ljudska posojilnica" je imela meseca oktobra 6.817 gld. in 61 kr. dohodkov, 6.725 gld. in 18 kr. pa stroškov, tedaj 13,542 gld. 79 kr. prometa. Vsega prometa je bilo letošnje leto 87.002 gld. ,in 45 kr. Uradne ure so vsako nedeljo, ponedeljek in četrtek od 11. ure naprej. Uloge se obrestujejo po 4V2%- Opazko v 42. „Nove Soče", da ni noben večji denarni zavod priskočil posojilnici na pomoč, treba je popraviti. Ravnateljstvo naše posojilnice se je namreč pred kratkim časom obrnilo do »Mestne hranilnice ljubljanske" za neko svoto, kte-ro je tudi precej dobilo, čast vrlemu narodnemu zavodu ljubljanskemu, ki nas je začel podpirati!
Znanstveno potovanje. — Gospod Ivan Bolle, ravnatelj c. k. kmetijsko-kemičnega poskušališča v Gorici, se je podal 3. novembra v znanstvenih zadevah v Indijo, na Kitajsko, Japonsko in v združene severo-amerikanske države, da bo tam pioizveda-val o tistih kmetijskih strokah — in zlasti na Kitajskem in Japonskem o sviloreji _ ki se dajo za naše razmere uporabljati. Avstrijska in Ogerska vlada ste dovolili podporo za to potovanje. Za dobo, dokler ne bo gospoda Bolle-ta nazaj, izročeno je vodstvo poskušališča pristavil gospodu Tomažu F r u li a u f - u.
Hranilnici imamo v Gorici dve: poštno in ono pri „Montu“. Te dni smo pa kar nakrat ugledali nasproti gledišču nov velik napis „Cassa di risparmio“ (hranilnica), kar nas je nemalo iznenadilo. Zadnji „Rinno-vamento" se je oglasil s prav krepkim člankom ter protestoval proti zlorabi nezakonitega imena, kajti goriška »SocietA cooperativa" nima pravice nositi imena „hranilnica“, ko ne more zagotoviti takega poroštva, kakoršno se zahteva od hranilnic. Članek v „R.“ je temeljit. V vodstvu tega denarnega zavoda so štirje Židje, namreč: dva Dortlesa, Pavia in Morpurgo. No, goriškim Lahom ne zavidamo, ako hot6 zlezti povsem v židovske kremplje!
Strupene gobe so bile že neštevilnokrat uzrok groznej smrti posamičnikov in celih rodbin. Zategadel se vselej priporoča velika pozornost pri nabiranju jedilnih gob. Kdor jih dobro ne pozni, naj ne nabira jedilnih g0b. — Pretekli teden sta dve ženi prinesle iz okolice strupene gobe nagoriški trg, Kaj bi bilo, ko bi kdo jedel one gobe?Pozor torej!
Kronibcržki vodovod. — Pri goriškem glavarstvu imela se je vršiti 24. oktobra nova obravnava o znani zadevi med grofom Alfredom O o r o n i n i j e m in goriškim mestom zaradi kromberžke vode. Ker pa pravni zastopnik goriškega mesta dr. Fr ap-porti ni mogel do takrat proučiti vseh spisov (bil je namreč več časa na tujem in se je vrnil še le pred kratkim), zat6 se je obravnava odnesla na nedoločen čas. Le toliko nam je omeniti, da dr. Frapporti je uprašal grofa Coroninija, če bi ne hotel po-
nuditi mirnega sporazumljenja v prepirnej zadevi. Grof C. je pa to odklonil, ker nekaj podobnega je on storil že 1. 1890., kar se je pa bilo z velikim hrupom razbilo v javni seji mestnega starašinstva. Zaradi tega g. grof ne stori od svoje strani nobenega koraka, ampak bo mestni zastop moral previdno skrbeti za to, da mirnim potom reši to uprašanje, ki se vleče brez konca in kraja, meščani pa trpimo in zdihujemo po dobri pitni vodi.
V Ločlliku bodo imeli kmalu občinske volitve. „Legovci“ se pripravljajo z vso močjo, da bi zmagali. Kolikor poznamo razmere, reči smemo, da se jim ta namen ne posreči, ker naši možje ne bodo držali križem rok, ker pokazati hočejo, da jih ni tako malo, kakor bi pri „Legi'1 in „Coirieru“ radi videli. Opozarjamo pa vse slovenske volilce v ločniški županiji in v soseščini, naj gredo prav gotovo do zadnjega moža na volišče za ono listo, katero jim naznanijo naši ločniški prijatelji.
„Oorriere“ se že mnogo repenči zaradi teh volitev. Znani hujskač, ki bi se rad kot častitljivi oče starašina vozil na svojem vozičku k sejam v občinsko bišo, obira preč. g. dekana in obrekuje, da bi omajal njegov ugled in upliv na volilce. Toda zaman ves trud! V Ločniku večimi prebivalstva dobro ve, kje mu je iskati pravih svojih prijateljev in dobrotnikov in kje so le hujskači in kričači. Da je to res, pokažejo volitve!
La l’atria del Prilili, ki izhaja v Vidmu, ima v naših krajih več dopisnikov, ki izlivajo svojo zolč tam čez mejo, ker je tukaj ne morejo tako, kakor bi radi. Neki dopisnik iz Gorice jadikuje tudi zaradi imenovanja dveh kontrolorjev pri pošti v Gorici, ker sta Slovenca. Dopisnik pravi, da sta prosila tudi dva Laha, ki sta pa ostala na cedilu, ker je neki slovenski poslanec deloval za slovenska prosilca. Konečno pripoveduje, da so „meščani“ nezadovoljni s tem imenovanjem. — Verujemo, da par kričačev ni zadovoljno z ničemer, kar je slovensko, a kdo se za to zmeni? Kedar slovenski uradniki na laški ogovor ne dajo laškega odgovora, tedaj pritožujte se, drugače pa nimate uzrolca. Vedite, da goriška pošta in brzojav služita večjemu številu Slovencev nego Italijanov, zato zahtevamo, da vsi u-radniki morajo dobro znati slovenski jezik. Kdor se ga ne mara učiti, tak ne sme do nikake javne službe v Gorici / Slovenci morajo dobro znati najmanj po tri jezike, ako hote dobiti javne službe; zakaj naj bi bila pri Lahih izjema?
Laž in obrekovanje je glavno orožje naših narodnih nasprotnikov v nepošteni borbi proti nam. Kako daleč sega že njih predrznost, dokazuje sledeči slučaj: „Patria del Friuli“ v Vidmu je prinesla strupen dopis proti preč. g. dekanu v Ločniku: vse, kar piše o njegovi cerkveni propovedi, je sama gola laž. Dalje piše, da tamošnji ko-operator ni hotel krstiti nekega otroka na ime Ferruccio z razlogom, da ono ime se more dajati le presičem. — Kolikor besedij, toliko lažij! Pomilovati moramo čita-telje, ki se tak6 grdo sleparijo s takim lažnjivim berilom.
Iz Brd se nam piše: „Preteklo nedeljo bil je ples v Gor. Gerovem. To noč pobili so šolska okna. To že drugič. Sploh se zgodi vsaki drugi mesec kaka škoda ali nadlega pri tamkajšnji šolski hiši.
Tihotapstvo in razbojništvo sta si v rodu, pa prej ali slej prejmeta plačilo".
Požar so imeli učeraj teden v Št. Mihelu pri Šempasu. Pogorela sta hiša in hlev posestnika Štruklja; hiša je bila zavarovana za 1000 gld., hlev pa ni bil zavarovan. — Sumi se, da je bil ogenj podtaknjen; proti dvema fantoma je tudi že podana kazenska ovadba. Tak zločin vreden je najostrejše kazni!
Ponarejeni petdesetaki se od časa do časa še vedno prikazujejo na dan, dasi je že več menjalcev prejelo zasluženo trdo plačilo za svoje sleparsko delo. — Pretekli teden so italijanski orožniki zgrabili v Ajti pri Gemoni (ob pontebski železnici) nekega Fr. Aita; ki je hotel menjati ponarejen denar petdesetak pri županu De Toma v 0-zopu. Aita, je pred kratkim časom prišel iz Galicije, kjer je baje menjal več ponnreje-nih petdesetakov, — Pozor torej, kedarkoli dobimo (petdesetak) v roke. Nekateri se spoznajo v madjarskem tekstu, kjer je beseda „magyar“ pisana „magvar“ ali pa „magiar“. Sicer pa se ponarejeni petdesetaki spoznajo tudi po barvi in papirju, ako jih le količkaj dobro pogledamo.
Trtna nš ali filoksera čedalje huje grozi našim vinogradom. Kras je skoro že ves okužen, a zanesla se je tudi že na vipavsko stran. Imamo jo že v dornberški županiji in menda tudi že drugod. — Do najnovejšega časa je še prizanesla dolnjemu Krasu, toda nedavno so jo zasledili tudi v vinogradu Marka Ozbiča v Sežani. — Treba se je torej pripraviti na resen odpor proti temu sovražniku našega vinarstva, ki je večini naše dežele glavni pridelek. O sredstvih proti temu nesrečnemu usiljivcu smo že mnogo govorili, a tudi v raznih knjigah in časopisih nahajajo se dobri pouki o tem predmetu. Na delo!
V Zagrebli vršila se je 19. okt. inštalacija vseučiliškega rektorja dr. Pliveri-6 a. Po slavnosti zbrala se je akademična mladež v dvorani „Kola“ na komers. Čulo se je več lepih in navdušenih zdravic, iz mej katerih omenimo slušatelja vseučilišča g. Radiča, ki je napil domovini, odvetniški koncipijent in pesnik hrvatski dr. Haram-bašič nazdravil je hrvatski mladini, časnikar gosp. Kris t a n Slovencem. Odposlali so se brzojavni pozdravi drž. poslancema in delegatoma S p i n č i č u in E i m u in u-redništvu »Gazette diplomatique“ v Parizu, ki donaša večkrat simpatično pisane članke o hrvatskih zadevah.
Tržne cene. — Kolonijalom cena raste, zlasti kavi, ki se zdaj prodaja: santos 146 do 150, sandomingo in java 160, por-toriko 176 do 184, cejlon in moka 185. — Sladkor 38. — Petrolij v sodu 16, v zaboju 5-40. — Maslo mrovo 80, kuhano 96. — Slanina (špeh) 56 do 60 gld. kvintal.
Moka je pa jako po ceni in sicer: št. I. 14-30, il. 13 80, TIL 13-00, IV. 12-30, V. 11-30. — Otrobi debele 4-80, drobne 4 20, zmes 4'70.
Gg. naročniki dobe s prihodnjo številko položnice političnega društva »Sloga" v Gorici, s katerimi se morejo na društveno ime ulagati v poštno hranilnico kakoršni-koli zneski poštnine prosto. „Sloga“ mora skrbeti že zdaj za narodno vzgojo 340 slovenskih otrok; vrhu tega bo imela v kratkem za nove šolske prostore okoli 3000 gld. izrednih stroškov. Da ji bo mogoče izvršiti to svojo veliko nalogo, v to naj po-morejo slovenski rodoljubi po vsej domovini. Kdorkoli more, stegne naj svojo radodarno roko ter pošlje, kolikor utegne, po rečeni položnici. Eno desetico gotovo vsak premore; dobra je tudi ta, ker veliko desetic da lepo število goldinarjev. Ako pa kdo sam zdaj ne utegne nič žrtvovati za „Slogine“ zavode, da naj položnico komu drugemu, ki bi jo utegnil porabiti. Položnice bi pa lahko porabile cele družbe, da pošljejo zložene novce. Ako je v družbi n, pr. deset oseb, vržejo naj vsaka nekaj novcev, ki se vložijo na „Slogino“ ime v poštno hranilnico. Zrno k zrnu pogača!
RAZNOTEROSTI
Košnja zelene krme — Praktične izkušnje 80 pokazale, da, ako je jasno, ima detelja zvečer v gorenjih delili mnogo več dušca, nego zjutraj, da je torej bolj redilna. Zatorej je najbolje zvečer kositi deteljo za zeleno klajo, posebno če je vreme bilo ves dan jasno in gorko.
Grozna nesreča pripetila se je pretečeni petek v Tomačevem pri Ljubljani. Tridesetletna posestnikova žena Franca Blaž, ki je v lepi slogi s svojim možem živela, je nenadoma zblaznela in svoje tri otroke, štiri, tri in dve leti stare v Savo vrgla, ter tudi sama se vtopila. Ubogi mož je na mah sam ostal s petletnim fantičem.
Izvažanje hrvatskih opank. — Še pred malo leti bile so hrvatske opanke le malo poznate izvan Hrvatske. Danes poznajo jih v Francoski, Angleški in v Ameriki in v nekako modernizirani obliki nahajajo jih cel6 v svetovnih kopališčih. Iz Keke izvaža se čimdalje več hrvatskih opank preko morja. Za tako izvažanje treba je poseben način, kako se stisnejo opanke druga na drugo, da zauzamejo le malo prostora, ker drugače jih dotično društvo „Adrija“ na Reki, ki se peča s tem izvažanjem, neče sprejeti.
Nesreče na koroških železnicah. —
Kakor se poroča, je načelnik postaje v Grabštajnu Karol Fellner, s samomorilnim namenom skočil pod vlak. — Isti dan nekoliko ur pozneje zadel je tovarni vlak na grabštanjskem kolodvoru ob nekoliko voz, stoječih na skladiškem tiru. Kurilec Kern iz Maribora padel je vsled tega s troja in se poškodoval tako, da je kmalu potem umrl. — Pri Riear-jevi vesi pa je povozil tovorni vlak neki voz; konj je bil usmrten. — Dve ženski sta namreč, vozeči se na semenj v Celovec, samolastno odprli cestno pregrado in prišli tako na železniški tir, ko je prihitel vlak. Ženski sta še imeli čas pobegniti, voz s konjem pa je vlak razdrobil.
Kosti -- dober gnoj. — V kosteh je mnogo dušca in fosfornega kisleca in se zatorej dA iz ‘ti dober s-noj. Kosti naj se denejo v
njih napraviti dober gnoj.	—	 j-	,
kak star petrolejski sod in na nje ulije gorke vode,
potem pa sod dobro zamaši, da plini, ki se gdelajo, ne morejo uhajali. Čez en teden se prilije nekaj žveplene kisline in vse razpadejo v gosto kašo, katera je dober gnoj posebno vrtnim rastlinam. Če se kosti tako pobirajo, zaležejo veliko več, nego ako bi se prodale.
Kako se krote petelini. — Če sta na dvorišči dva petelina, ki se rada kavsata, zveži hujšemu z mehko volneno nitjo nogi. Nit mo a biti tako dolga, da lahko hodi, teči pa da ne more. Petelin kmalu izgubi pogum in bode miroval tudi potem, ko na nogalj ne bo več imel niti privezane.
IVI ad ja rji so povsod prvi : povsod imajo prvo besedo, če tudi moremo mi mnogo še za nje plačevati. Nove zlate krone z madjarskim grbom in napisom so že dogotovljene, dočim bodo avstrijske izdelane še le koncem uekučega meseca. Madjarjem je bilo treba, seveda, poprej ustreči!
Schvvarze, weise und farbige Seiden-
Damasts von fl. 1.40 bis fl. 17.75 p. Meter (ca. 38 Qual. u. *>00 versch. Farbe) — versendet roben-weise porto- und zollfrei die Seiden-Fabrik G. Henneberg (K. n. K. Hoflief.), Ziirich. Muster umgehend. liriefe kosten 10 kr. Porto.	8
/Tj
4
Iz dna svoje žalostne in potrte duše zahvaljujemo vse svoje ljube sorodnike, drage znance in prijatelje, ki so spremili k večnemu počitku našo ljubljeno hčer oziroma sestro
FRANČIŠKO LISJAK,
bivšo učiteljico v Kojskem,
ki je po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Posebno pa zahvaljujemo p. n. učiteljstvo iz okolice, ki je polnoštevilno prihitelo izkazat ljubljeni pokojnici zadnjo čast. Bog povrni vsem!
Žalujoči ostali.
Na Saksidu, 25. okt. 1892.
mm
\ • -'S*. '*Xjy'_sfL.
llazfttva v PARIZU
Zlata svetinja
Uspeli zagotovljen
Poskusite, da se V prepričate
Tord-Tripe
mori miši podgane in krte
brez nikake nevarnosti za domače živali. Ta izdelek nima v sebi ne arsenika, ne strihnina, ne fonfora.
Uporaba lahka "IMf i INF* Uspeli gotov. Centi: 50. kr. zavitek.
Zaloga za celo deželo Goriško - Gradiščansko v drogerijah pri Ant. Mazzoli-ju r Gosposki in Vrtni ulici.
Anion Bortolotti
kamnosek
v ulici Treh Kraljev (Tre Re) št. 8 ima vedno v zalogi nagrobne spominke in dru« ge izdelke iz kamna in marmorja. Cene zmerne.
'V "V*
V Rovi aa!o§i vin
ANTONA BREZEL-a
Za mesnicam (Morelli) št. 12
prodaja sc vino I. vrste, teran iz Viž nanj a po 17 kr. liter, toda ne spod 56 litrov.
Obračati sc treba do Antona Brezel-a na Tržaški cesti št. 11 ali pa v gostilno Al Sole za mesnicami.
Ono vino se prodaja na drobno po 28 kr. v gostilni
Al Sole.
M
M
M
M
M
J
1, decembra žrebanje.
Velika 50 novčna loterija.
Glavni dobitek
75>000 goldinarjev
SHJE&K.E PO 50 ki*, priporočajo: A. V. Jona — S. V. Pincherle in A.. Michelstadter & Comp. v Gorici.
§MiM ►\VIEN<*
le s MATlIREI\Ell-jevo Kncip]i-ovo SLADKO KAVO
za primeso.
DOBIVA SE P 0 V S 0 I) I.
Pred ponaredbami se svari.
o na pcskusnjo — jamči se zanje — pogoji so
fjggT" Cene so se znova znižale^! M___________________
i EATBBEINEB
mr Dobi se povsodi. "3*0
ENEIPFOVA
SLADNA
A V A.
Neprekošen primesek navadni kavi.
Pristna samo s to varstveno znamko. Svari se pred ponarejanjem.
♦H——HM—HHf—OHHHiiHHOHtMH—B
Šest zlatih svetinj, častni križci in častne diplome
Grofa Geza Esterhazy konjak,
kateri priporočajo slavni zdravniki, ima izboren okus, lie zaostaja prav nič za francoskimi izdelki m je poleg tega še za polovico ceneji.
POSEBNA ZNAMKA
COGNAC
dobiva se povsod
Naš konjak izdeluje se iz samega vina brez vsakoršnih tujih primesil po francoskom načinu in je pri
(A O a
5?
a i»< s n< „ a
<}■
AC	J« L-	1 H
"/r ->>r 'a' -vC: *.»
i
L) N
3 a
n n o r e S. xx
H
I* Š" £
*a o 3
3 0 r <
tu ft
izborno varovalno sredstvo.
Ravnateljstvo grofa Geza EsterMzy tovarno za konjak,  __________________ Bndapest VI. kflizii vikel ut. 23 .
Pariš, Li[>sko, Hordo, Berlin, Nizza, Briissel.
nmm kohcbs«
v Gorici.
Podpisani nazuanjam slavnemu občinstvu, da prihodnji teden otvorim na Goriškem PRVO delavnico vsakovrstnih papirnatih izdelkov, ter pošljem svojega zastopnika z uzorci med svet, da se mnogo-kateri lahko z naročilom prepriča o blagu, delu in ceni prvih izdelkov.
V zalogi imam že 18 VRST papirnatih vreč za vsakovrstno kolonijalno, drogerijsko in lekarniško blago. Cenike z uzorci pošljem brezplačno.
Nadejam se vsestranske podpore.
Z odličnim spoštovanjem Ignacij Javoršek
Čniovite kapljice
sv. Antona Padovanskega
 _____________________________
Bresknšfiin zobna sredstva.
i
g ]____________________________________
rjul^ Razpošilja vsak dan po pošti glavna zaloga
L4- isapotheke — Korneuburg b. Wien
Alveloar - Kapljice za zobe
^	Cena steklenici 50 kr.
SH -4- O
^ Alveloar - Ustna voda
»—i	Cena steklenici 40 kr.
W	Alveloar	- Zobna pasta
ed Cena škatljici 70 kr.
VINSKI STROJI ZA KMETIJSTVO
vinarstvo in moštarstvo
mlatilnice,
čistilne mline za žito, i zl> ir a 1 n i c e,
rezalnice za krmo, mline za sadje 11 a č i 1 n i c e za sadje, tlačilnico za grodje in vino,
kakor tudi vsakovrstne drage mašine in razni stroji za kmetijstvo, vinarstvo 'in sadjarstvo itd. itd. nove izvrstne konstrukcije razpošilja
najceneje
!eller, Bfess.&j
2/2 PRATERSTRASSE 78.
Ilustrovani katalm j in zahvalna pisma v hrvatskem. nemškem, italijanskem in slovenskogi eeziku se pošiljajo na željo zastonj in Ifrankovano.
Stroji se dado na peskušnjo —- jamči se zanje —
O
>
cd
-£
O
0
1
NJ
.8-5' e H?
4* ~
N |«
||! s
.2 ^
„ „ M
BPh
OJ
o ® -p —
S-° m g o cv
B
1*1
p- o &►
*r> 08 o *
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratuiše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper bemorojde, proti boleznim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, bo-žjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino y lekarnici Cristofoletti v Gorici, v Trstu
V lekarni C. Za n rt ti in O. ti- lio\is, v Ljubija n v lekarni U. pl. Trnkiczg <1. Viccoli, m Ljn d. Grečelnn „pri Mariji pomagaj11 ; v Po-stojtni v lekarni Baccarcich, e Ajdovščini v lekarni Sapla, v Vipavi v lekarni Ouglielmi,
V Beljaku dr. Kuinpf.
I steklenica velja 30 kr.
NB. Varovati se je treba marsikakih balzamov, katere sijajno oznanjajo in priporočajo, ki pa kvarijo človeku le zdravje, ker dražijo želodec in živce, da nastanejo lahko hudi in nevarni nasledki.
ALENTINČIČ
naslednik A. Riedl-a
v Gorici, za Mesnicami (Morelli) 9 izdeluje reči iz srebra in brona, cerkveno opravo, svečnike, svetilke, ostenzorije, kelihe itd. itd. Popravlja stare oprave s srebrom in pozlačenjem na ognju ; izdeluje tudi kakoršnekoli strelovode vse po najnižjih ccuah.
k'
I
i
Najboljše sredstvo za
ŽELODEC,
)
katero želodec in opravila prebavnih delov ži-vota krepča in tudi odprt život pospešuje, je £
I
I...
katero pripravlja
Galrijel PICCOLI,
lekar „ j.ri angelju*
Ljubljani na dunajski cesti.
Cena 1 steki. 15 novcev.
|l lzdelovatelj razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 5 l~ steklenic in več. Zabojček z 12 steki, stane k gld. 1-36; s 24 gld. 2-60; s 3ti gld. 3-84 ; s 41 g/d. 4-26; 55 steki, tehta .5 kg. s poštno težo in velja gld. 3 28; 110 steki. gld. 10-30. Poštnino k plača vedno naročnik. Dobiva se v vseh lekar- S nah v Gorici in na Primorskem.	jš
!
ffiOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO«^
SVARILO!
Usojamo si p. n. občinstvo uljudno na to opozarjati, da se naša
tteir-jra Kneipj-ova slatoa ta
ne prodaja, temveč v belih originalnih zavitkih z modrim tiskom po '/, kg., 200 in 100 gramov z našim podpisom in varstveno znamko, ki je tukaj zraven.
Pazi naj se posebno na našo varstveno znamko, kajti občinstvo SE SKUŠA SLEPITI z vsemi mogočimi ponaredbami. Papir, tisek in besedilo se popolnoma ponaredi, samo podoba častitega gospoda župnika in naš podpis nimajo ponaredbe. Nikdo naj ne sodi o kakovosti Kathreiner-jeve Kneipp o ve sladne kave, če ni dobil pristne v zavitku z varstveno znamko, ki je tu zraven natisnjena.
ca—-
ta
gg
>N
Kathreiner-jeve
tovarne za s 1 a d n o kavo.
Reroliu — Dunaj — Motiahovo.
O®
Izdajatelj in odgovorni urednik Aml. Gabršček. — Tiska A. M, Obizzi v Gorici.