STRAN 4 STRAN 8 NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 1 0 STRAN 22 tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 22. april, svetovni dan Zemlje Zero waste turizem za čistejšo Zgornjo Savinjsko dolino Prof. dr. Franc Pohleven: »Les je edina surovina, ki je imamo v Sloveniji razmeroma dovolj« Planinkina kuhinja med zaprtjem napredovala in dobila tri srčke Tirni Zaje: »Vsak športnik doživlja vzpone in padce in tu nisem nobena izjema« MtNI MARKETING d o o. Stranice BENCINSKI SERVIS STRANICE STRAN 16 Slatn goronjc Oglasi 2 Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 Vsebina Očiščevalne akcije Se vedno se najdejo odpadki na nepravih mestih.......5 Center starejših Gornji Grad Do sedaj za covidom-19 zbolelo 59 stanovalcev in 32 zaposlenih..................................6 Spomladanska pozeba Skoda predvsem na sadnem drevju, čebelarji ob akacijo...........7 BSH Hišni aparati Nazarje Letošnji prihodki naj bi za več kot četrtino presegli lanskoletne......9 Občina Mozirje Višina komunalnega prispevka ostaja približno enaka.....................11 Gornji Grad Polaganje električnih kablov v zemljo....................................11 Občina Ljubno Lepo urejen prostor za raztros pepela................................11 Mreža brezplačnih e-prevozov Avtomobili že čakajo na usposabljanje voznikov.................12 Glasbena šola Nazarje Učenci vabijo k vpisu nove učence........................................15 Lovska družina Mozirje Uresničili večino načrtovanih aktivnosti gospodarjenja z divjadjo..................................................19 Društvo Kalin Ptice bodo v kratkem preselili v Mozirski gaj..................20 Kronika Vzrok za požar Mozirske koče še iščejo................23 Tretja stran Gonilo problemov je človekov pohlep V pričakovanju letošnjega dneva Zemlje smo se v tokratni temi tedna osredotočili na trajnostni turizem, ki po svoji definiciji spoštuje potrebe okolja in ljudi pa tudi lokalnega gospodarstva in obiskovalcev. Trajnostni turizem temelji na štirih stebrih: gospodarskem, družbeno-kulturnem, podnebnem in okoljskem. Pod drobnogled smo vzeli slednjega in spoznali koncept v zadnjem času vse bolj zanimivega turizma brez odpadkov. Turistična zveza Slovenije v mesecu od 22. marca (svetovni dan voda) do 22. aprila (svetovni dan Zemlje) propagira tradicionalno akcijo spomladanskega urejanja okolja in v večini zgor-njesavinjskih občin so očiščevalne akcije že izvedli. Njihov namen je sicer dober in hvale vreden, a glede na rezultate v praksi pomeni to, da okoljsko in ekološko ozaveščeni občani odpravljajo posledice ravnanj tistih, ki to niso. Aktualna slovenska turistična politika sicer temelji na zeleni in trajnostni strategiji. Dr. Peter Skoberne, ki se z varstvom narave poklicno ukvarja že več kot štirideset let, med drugim je bil tudi direktor Triglavskega narodnega parka, v intervjuju, ki je objavljen v zadnji številki revije Lipov list, med drugim pravi: »Zemlja je naš edini dom. Živimo v omejenem sistemu, obnašamo pa se, kot da je vse neskončno. Že v šestdesetih letih je Rimski klub - takrat je bilo to zelo revolucionarno - zagovarjal ničto rast. Vztrajali so, da je treba ustaviti rast, kar ne pomeni, da ustaviš razvoj. Trenutno se veliko govori o krožnem gospodarstvu in določene stvari se že rešujejo v tej smeri. V primeru zelenega turizma neka skupnost zaokroži svoj ekonomski krog od pridelave do prodaje. Ob manjših količinah in večji kakovosti je lahko doseči boljši izkupiček. Pridelovalci sira v planinah svojega izdelka ne morejo prodajati po šest evrov za kilogram, kolikor stane v supermarketu, saj so vanj vložili preveč dela. Če sir prodajo gostu pri zajtrku in naredijo zgodbo oziroma samo povedo, kako je sir nastal, ga bodo z lahkoto prodali po višji ceni. Se en zanimiv primer prihaja s Cresa, kjer živi znana kolonija beloglavih jastrebov, njihovo število pa je začelo nenadoma strmo upadati. Ugotovili so, da gre za posledico padca ovčjere-je, zato so jo obnovili. Ljudi so z višjimi odkupnimi cenami mesa motivirali, da so se začeli ponovno ukvarjati s to tradicionalno dejavnostjo. Zelo dobro jim je šlo. Lokalne gostilne so začele prodajati »happy meat« oziroma srečno meso, saj živali živijo brez stresa. Zadeva je delovala, dokler ni eden od gostincev začel kupovati cenejšega uvoženega mesa. V trenutku je vse propadlo. Gonilo problemov je človekov pohlep. Simptomi so povsod enaki, naj gre za turizem, kmetijstvo ...« Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 15, 16. april 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Smihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Smihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/83-90-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.90 EUR, za naročnike: 1.71 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka-njir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Stefi Sem, Marija Sukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savisjske novice št. 15,16. april 2021 3 p Tema tedna 22. APRIL, SVETOVNI DAN ZEMLJE Zero waste turizem za čistejšo Zgornjo Savinjsko dolino Svet od leta 1970 22. aprila obeležuje svetovni dan Zemlje. Dan opozarja na ranljivost našega planeta, zadnja leta je v ospredju podnebna kriza. K njenemu poslabševanju prispevajo tudi odpadki in s tem tudi gospodarska panoga turizem. Okoljska nevladna organizacija Ekologi brez meja je že pred leti svojo pozornost usmerila tudi v ta del onesnaževanja planeta in začela izvajati projekt Zero waste turizem - Prehod v zeleno gospodarstvo na področju turizma. Tudi zgornjesavinjski turistični ponudniki so se začeli ozirati v smer ekološkega turizma, kar je po mnenju predsednice Ekologov brez meja rezultate glede ravnanja z odpadki. Zgojznikova meni, da krivde ne gre pripisovati turističnim ponudnikom, bi pa bilo dobro, če bi se zgornjesa-vinjske občine začele zgledovati po bolj ambicioznih ZW občinah, ki predstavljajo enega najboljših zgledov za druge lokalne skupnosti. ZASKRBLJUJOČ VPLIV TURIZMA NA ZGORNJESAVINJSKO NARAVO Zgojznikova je izvedla tudi krajše intervjuje z različnimi zavodi oziroma strokovnimi institucijami, ki se ukvarjajo z naravo. Namen je bil izvedeti, kakšen je vpliv turizma na naravo in okolje v Zgornji Savinjski dolini. Kot je po- Urša Zgojznik, predsednica okoljske nevladne organizacije Ekologi brez meja: »Za Zero waste koncept je na splošno vedno večje zanimanje, saj ponuja nabor konkretnih strategij znotraj koncepta krožnega gospodarstva, ki mu sledijo evropski cilji. V turizmu nastaja ogromno odpadkov in ravno tu je velikokrat izhodišče za bolj okolju prijazno in zeleno ponudbo. Zanimanje za te vsebine je bilo tudi pri nas kar precejšnje, nekateri ponudniki so naredili že precej korakov tudi v smeri zmanjšanja odpadkov, porabe vode in energije, večina pa še ne razmišlja o tem, da so okoljski znaki in nazivi danes pomemben faktor kakovostne in okolju prijazne ponudbe.« Urše Zgojznik odlična priložnost za ustvarjanje zelenih butičnih turističnih destinacij, s tem pa tudi bolj zdravega okolja za prebivalce. ZERO WASTE NAČELA TUDI V BLIŽNJIH OBČINAH Ekologi brez meja so danes nacionalna Zero waste organizacija za Slovenijo. V mrežo Zero waste (ZW) je vključenih devet občin, v postopku pridruževanja jih je še sedem in kar nekaj večjih prireditev. ZW pomeni pot k zmanjševanju odpadkov, zato vsi v mreži izvajajo ukrepe za zmanjševanje količin odpadkov in tudi povečanje ločenega zbiranja, ponovne uporabe in izboljšanja recikliranja. Naši dolini najbližja članica je občina Žalec, ki je zelo aktivna na področju vpeljevanja ZW strategije v turizem in sledi viziji razvoja - Žalec: zelena prestolnica slovenskega hmeljarstva in pi-vovarstva. Večja uspešna ZW prireditev v naši bližini pa je Pikin festival v Velenju, ki ga vsako leto obiščejo tudi številni Zgornjesavinjčani. SLABA NAKLONJENOST EKOLOGIJI V DOLINI Slovenija je bila ob vstopu v EU med slabšimi, kar se tiče pravilnega ravnanja z odpadki, danes je slika že veliko boljša. A to za našo dolino še ne drži povsem. Po opažanju Zgojznikove namreč v dolini še nismo najbolj naklonjeni ekološkim temam, poleg tega imamo po zbranih podatkih zgolj povprečne ali nekje celo podpovprečne vedala, se je izkazalo, da je negativen vpliv žal precejšen. Predvsem na področju količine odpadkov, kjer lahko ustrezne rešitve ponudi ZW strategija. Zaskrbljujoče je tudi stanje tekočih voda (obremenjena so nabrežja Savinje) in stanje gozdov (hoja in vožnja izven urejenih poti s hrupnimi vozili). Vse to ima izrazito slab vpliv na rastline in živali. RAZVOJNA AGENCIJA SAŠA ZA ZERO WASTE TURIZEM Zgornja Savinjska dolina ima po mnenju Zgojznikove zelo velik potencial za izvajanje zelenega turizma, torej tudi v okviru ZW mreže. V to so prepričani tudi na Razvojni agenciji (RA) SAŠA, kjer so februarja z Ekologi brez meja za zgornjesavinjske turistične ponudnike organizirali usposabljanje Zero waste turizem oziroma turizem in okolje. Izobraževanje, ki ga je izvajala Zgojznikova, je med drugim obravnavalo umeščanje turizma kot gospodarske panoge, udeleženci so spoznavali okoljske znake in prisluhnili primerom dobrih praks v dolini in širše. RAZPIS ZA PRIDOBITEV OKOLJSKEGA ZNAKA Zgojznikova je za potrebe izobraževanja raziskala, koliko zgornjesavinjskih turističnih ponudnikov se ponaša z okoljskim znakom. Kot je ugotovila, le malo, spodbuden pa je podatek, da veliko domačih prepoznavnih ponudnikov, ki se trudijo za najvišji rang storitev, sedaj okoljske znake pridobiva skoraj serijsko. Vendar pretežen del turističnih delavcev le slabo pozna te znake in njihov pomen, kar pa se lahko hitro spremeni. Sredi marca je namreč ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo Javni razpis za spodbujanje uvajanja okoljskih in traj-nostnih znakov za turistične nastanitve in gostinske ponudnike za sofinanciranje pridobitve okoljskih znakov. Prijava na razpis je možna še vse do vključno 5. maja 2021. V RA SAŠA sodelujejo pri ozaveščanju turističnih ponudnikov glede trajnostnega turizma, zato v okviru projekta Vodilna destinacija nudijo brezplačno individualno pomoč pri pridobivanju teh znakov. Tatiana Golob, Foto: Boštjan Selinšek 4 Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 Aktualno OČIŠČEVALNE AKCIJE PO OBČINAH ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Kljub večji ozaveščenosti se še vedno najdejo odpadki na nepravih mestih Spomladi se člani organizacij, šolarji in posamezniki po vsej dolini lotijo očiščevalnih akcij po občinah. Večina občin je akcijo izvedla v soboto, 27. marca, v nazarski so okolico čistili teden prej, v Mozirju pa je v navadi, da akcija poteka dober teden, društva pa si razdelijo območja, kje bodo čistila. Zaradi trenutne epidemiološke situacije se za organizirano očiščevalno akcijo niso odločili v občini Gornji Grad, so pa povabili društva in posameznike, naj v svoji okolici to storijo, za prevzem zbranih odpadkov za odvoz pokličejo gornjegrajsko Komunalo. Obči- i ■ i ■ \ V ■■.■■' . .. . na Rečica ob Savinji bo očiščevalno akcijo organizirala predvidoma v soboto, 17. aprila, o akciji v nazarski občini pa smo že poročali. DRUŠTVA SAMA IZBIRALA TERMINE V Mozirju je po besedah Mojce Finkšt iz tamkajšnjega turističnega društva že leta organizirano čiščenje okolice v daljšem časovnem obdobju. K sodelovanju so povabili vseh 32 društev v občini in podali seznam lokacij, za katere so bila določena. Očistili so trg in okolico, območja ob cestah, Savinji in potokih, peš poteh ter okolico javnih ustanov. Očiščena je bila tako rekoč celotna občina, društva so sama izbirala termine, kdaj se bo- do lotila akcije. Kot vedno so bili med prvimi člani Ribiške družine Mozirje. SOLČAVANI REDNO ČISTIJO OKOLICO V Solčavi je 15 udeležencev očistilo območje ob reki Savinji in ob cestah. Kot vsako leto so se najbolje organizirali solčavski člani Ribiške družine Ljubno. Kar nekaj posameznikov pa se trudi v svojem okolju večkrat letno očistiti okolico, je sporočila županja Katarina Prelesnik in dodala, da so za čisto okolje na Solčavskem zelo zaslužni domačini. »Se vedno pa nas preseneti kakšen prizor ob ces- ti. Odvržene smeti v vrečki za odpadke, ki jih gospodinjstvo pripravi za našega koncesionarja, ki sodijo v kanto za smeti ali na otok v Medico. Zal pa se zgodi, da pristanejo tudi v naravi.« 230 PROSTOVOLJCEV NA LJUBNEM Čistilne akcije na Ljubnem se je po poročanju Lare Zaleznik udeležilo 18 društev in več kot 230 prostovoljcev. Osnovnošolci so izvedli akcijo čiščenja okolice šole, nekaj manjših individualnih skupin domačinov pa je očistilo okolico naselij. Skupno so društva pobrala okoli 250 vreč smeti - večinoma plastenk, pločevink in nekaj kosovnih odpadkov. Društva, ki so či- stila v urbaniziranem delu kraja, so pobrala manjšo količino odpadkov kakor prejšnja leta, tista društva, ki so čistila v naravnem okolju, v gozdu, v bližini reke ali pohodniških poti, pa so opazila znatno povečanje količine odpadkov; predvsem odvrženih pločevink, plastenk in papirnatih robčkov. SKRB VZBUJAJOČE STANJE OB VODOTOKIH Ribiška družina Ljubno ob Savinji, ki je čistila bregove reke Savinje s pritoki, zaskrbljeno opozarja na že znana, a še vedno aktualna črna odlagališča odpadkov, najpogosteje gradbenega materiala. V zelo skrb vzbujajočem stanju sta potok v Radmirju, kjer so med drugim našli velike količine folije od silažnih bal, in Okoninski potok. Tam so našli tako gospodinjske in komunalne odpadke kot ostanke obrezovanja dreves, ki ob povečanem pretoku zamašijo propuste ter povzročijo razlitje vodotoka. V LUČKI OBČINI ČIŠČENJE OB POTOKIH IN REGIONALKI Tudi v občini Luče je bil odziv prostovoljcev dober, akciji se je pridružilo več kot 80 posameznikov in predstavnikov različnih društev. Ker je večina odpadkov običajno odvržena ob glavnih prometnicah in vodotokih ter na zelenih javnih površinah, so se osredotočili na čiščenje območja ob regionalni cesti v smeri Ljubnega in Solčave, člani Turističnega društva Pod-volovljek pa so se podali po dolini vse do prelaza Volovljek. Del prostovoljcev je čistil površine ob bolj obljudenih lokalnih cestah in pešpoteh v okolici vasi. Ribiška družina Ljubno je s kajakaši čistila brežine Savinje in Lučnice, prostovoljci v Krnici pa so se lotili čiščenja ob potoku Rogačnik. AKTIVNI TUDI ŠOLARJI Pridni so bili tudi učenci in učitelji OS Blaža Arniča Luče, ki so v tednu pred akcijo poskrbeli za lepšo okolico šole. Kljub ozavešča-nju in možnostim, ki so na voljo za brezplačno odlaganje odpadkov, se še vedno najdejo posamezniki, ki odpadke neodgovorno odvrže-jo v naravo in s tem obremenjujejo in onesnažujejo okolje. Skupaj so v Lučah zbrali približno sedem kubičnih metrov odpadkov, kar je celo nekoliko več kot preteklo leto, je poročala Aneta Šiljar. »Novih divjih odlagališč odpadkov na terenu nismo zasledili, je pa med zbranimi odpadki, poleg komunalnih odpadkov, bilo moč najti tudi posamezne kosovne odpadke in večje kose odpadnih kovin.« Štefka Sem Kot vsako leto so se v solčavski občini najbolje organizirali tamkajšnji člani Ribiške družine Ljubno ob Savinji. (Foto: Katarina Prelesnik) V občini Luče so zbrali približno sedem kubičnih metrov odpadkov, kar je celo nekoliko več kot preteklo leto. (Foto: Silva Robnik) Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 5 p Aktualno EPIDEMIJA NOVEGA KORONAVIRUSA Po zaprtju države sprostitev številnih omejitev Po 11-dnevnem strožjem zaprtju države zaradi omejevanja širjenja novega koronavirusa od ponedeljka veljajo manj strogi ukrepi. Med drugim ni več nočne omejitve gibanja, odprte so šole in vrtci, vse trgovine ter številne storitve. Maske na prostem niso več obvezne, še vedno pa ostajajo obvezne v zaprtih prostorih. Epidemija se sicer podaljšuje, in sicer od 17. aprila še za 30 dni. PREPOVED ZBIRANJA OSTAJA Se vedno ostaja omejitev prehajanja med statističnimi regijami z nekaterimi izjemami. Rahljajo se ukrepi na področju športa. Priprava in strežba jedi ter pijač je dovoljena v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene in varovance, ter za dostavo. Odprle so se knjižnice, galerije in muzeji. Se vedno ostaja prepovedano zbiranje ljudi. VERSKI OBREDI DOVOLJENI Z OMEJITVAMI Stevilo oseb pri verskih obredih je omejeno na enega udeleženca na 30 kvadratnih metrov oziroma več udeležencev, če gre za osebe iz istega gospodinjstva. Če je objekt manjši od 30 kvadratnih metrov, je dovoljena udeležba ene osebe oziroma več udeležencev, če so iz istega gospodinjstva. Medosebna razdalja med udeleženci mora biti najmanj 1,5 metra razen med osebami iz skupnega gospodinjstva. TEŽAVE ŠTEVILNIH DEJAVNOSTI Dobro leto trajajoča epidemija novega koronavirusa je močno zaznamovala določene dejavnosti, predvsem storitvene. Največ težav imajo v gostinstvu, turizmu, tudi frizerji in druge storitvene dejavnosti, ki so imele v tem času večkrat prepoved obratovanja. Število brezposelnih v Sloveniji se je lani občutno povečalo. Konec de- cembra je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 87.283 iskalcev zaposlitve, kar je 15,9 odstotka več kot decembra 2019. V NEDELJO 186 POTRJENIH OKUŽB V naši dolini je bilo v nedeljo, 11. aprila, po podatkih Covid-19 sledil-nika 186 potrjenih okužb. Podatki se med tednom, ko se testiranje opravlja v Nazarjah, hitreje spreminjajo kot med koncem tedna, ko testiranj tam ni. Se vedno je največ potrjenih okužb v občini Ljubno, kjer je bilo potrjeno okuženih 56 oseb, v občini Mozirje 41, Gornji Grad 28, Nazarje 26, Rečica ob Savinji 22, Luče 12 in Solčava 1. SKORAJ POLOVICA TESTIRANIH POZITIVNIH Prejšnji teden je bilo število te-stiranih manjše, verjetno posledica zaprtja države, so sporočili iz Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje. Je pa delež pozi- tivnih še naraščal, na skoraj 50 odstotkov testiranih s PCR testi. Stanje se še ne izboljšuje. V prejšnjem tednu so prejeli 270 cepiv Pfizer, manj kot so naročili, od tega so s prvo dozo cepili 250 občanov nad 65 let. V tem tednu bodo cepili s Pfizerjem še 300 občanov, tako da jih bo od vseh prijavljenih nad 65 let ostalo še okrog 100 necepljenih za naslednji teden. CEPIVA ASTRAZENECA VEČ KOT INTERESA Drugačna je slika pri cepljenju s cepivom AstraZeneca, s katerim lahko trenutno po strategiji cepijo starostno skupino 60-65 let. Cepiva imajo vseskozi dovolj, ni pa interesa za cepljenje. V prejšnjem tednu so tako cepili 150 prebivalcev, cepljenje preostanka zainteresiranih načrtujejo tudi ta teden. Skupno so s prvo dozo do tega tedna cepili 2500 prebivalcev doline. Štefka Sem DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Do sedaj za covidom-19 zbolelo 59 stanovalcev in 32 zaposlenih Obiski stanovalcev potekajo skladno s priporočili, ki so jih prejeli od ministrstva za zdravje in zbornice zdravstvene in babiške nege. Dobro leto po začetku epidemije novega koronavirusa smo v DEOS Centru starejših Gornji Grad preverili, kako so preživeli ta čas. Prve okužbe so med zaposlenimi in stanovalci zaznali konec oktobra 2020, od konca decembra pa okužb s covidom-19 med stanovalci ni bilo več. V teh dveh mesecih so oboleli stanovalci odšli v rdečo cono v Terme Topolšica, teh je bilo 59. Tisti, ki so bili v stiku s pozitivnimi na covid-19, so bili v sivi coni v centru. ZADNJE OKUŽBE KONEC LETA Bolnišnično zdravljenje je potrebovalo osem stanovalcev, v času okrevanja je umrlo šest stanovalcev. Do sedaj je bilo 32 potrjenih okužb med zaposlenimi. Med stanovalci so zadnje okužbe zabeležili konec decembra 2020. OBISKI OMOGOČENI Obiski potekajo skladno s pri- poročili, ki so jih prejeli od ministrstva za zdravje in zbornice zdravstvene in babiške nege. Obiski se telefonsko najavijo na recepciji, kjer obiskovalci prejmejo prosti termin. Ob prihodu obiskovalcem izmerijo temperaturo, le- -ti izpolnijo izjavo, s katero zagotovijo, da so zdravi, da v zadnjih 14 dnevih niso bili v stiku z okuženo osebo ter da soglašajo z obdelavo osebnih podatkov. Obiskovalci morajo upoštevati priporočila NIJZ. Obiski v izjemnih primerih potekajo tudi v sobi stanovalcev, pri čemer vsem obiskovalcem zagotovijo primerno osebno varovalno opremo. KLJUB NAPOROM NISO MOGLI ZAVAROVATI VSEH »Dobili smo eno bitko, vojne pa žal še ne,« je povedala direktorica centra Barbara Virant. »Težko je, ko spoznaš, da si bil kljub vsem naporom, ki jih vlagaš sam, naporom, ki jih vlagajo zaposleni, in ne nazadnje tudi stanovalci s svojci, nemočen. 2al nimamo čarobne paličice niti čarobnega ščita, s katerim bi lahko obvarovali vse stanovalce in zaposlene pred epidemijo novega koronavirusa. Storili smo in še vedno bomo delali vse, kar lahko, da minimaliziramo stranske učinke tega zvitega, zahtevnega in očem nevidnega nasprotnika. Ne bomo se vdali!« Štefka Sem, foto: arhiv centra 6 Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 Gospodarstvo SPOMLADANSKA POZEBA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Skoda predvsem na sadnem drevju, čebelarji ob akacijo V prvih aprilskih dnevih letošnjega leta sta se epidemiji koronavirusa na prvem mestu med novicami pridružila sneg in pozeba z najnižje izmerjenimi temperaturami doslej za ta mesec. Tudi v Zgornji Savinjski dolini je mraz pokazal svoje zobe, ceno pa so v največji meri plačali sadjarji. MRAZ UNIČIL CVETOVE SADNEGA DREVJA Sneg 6. in 7. aprila cvetov češnje, slive, marelice, breskve ter zgodnje sorte jablan in hrušk v večini ni preveč poškodoval, večjo škodo je povzročil nočni mraz. Temperature pod minus 3 stopinje Celzija so cvete v veliki meri uničile, kar pomeni, da teh vrst sadja več ali manj ne bo. Kot je povedala Štefka Goltnik, svetovalka mozirske območne izpostave Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lastnega pridelka v dolini letos zavoljo te pozebe ne bo. »Posamezniki so posadili tudi že krompir. Sedaj se je zemlja oh- Po mrazu so beli cvetovi na slivi odmrli in se obarvali rjavo. ladila, zato se morajo rastline boriti za življenje, zato pa je lahko potem slabši vznik in pridelek. Ampak to se bo pokazalo kasneje. Ostala zelenjava pa še ni posajena, zato na tem področju ni škode,« je dejala Goltnikova. ZARADI MRAZA TUDI MANJ MEDU IN MEDENIH PRIDELKOV Ob bujnem cvetenju in visokih temperaturah so na vsakodnev- no pašo odhajale že tudi čebele. O vplivu pozebe nanje in posledično na količine pridelanega medu je spregovoril predsednik Čebelarske družine Janeza Goličnika Mozirje Ivan Čopar: »V Zgornji Savinjski dolini večino čebelarjev čebe-lari v stacionarnih čebelnjakih. Del se poslužuje tudi prevoza čebel na akacijevo in kostanjevo pašo v Prekmurje, na Primorsko ali Do- lenjsko in Pohorje. Pozeba je naredila precej škode na akaciji. Čebelarji jo ocenjujemo na 30 odstotkov izpada paše. Razvoj čebeljih družin je največji v mesecu marcu in aprilu, saj nam družine povečajo živalnost čebel v panju iz približno 10.000 na do 50.000 čebel. Številčnost čebel v panjih je odvisna od vrste in velikosti panjev. Pozeba v mesecu aprilu na donos medu v naši dolini tako ni veliko vplivala na donos čebelarjenja v stacionarnih čebelnjakih. Čebelarji pričakujemo pri odslej naprej normalnih vremenskih pogojih nekje do 70 odstotkov cvetličnega, gozdnega medu in ostalih čebeljih pridelkov. Manj medu in ostalih čebeljih pridelkov bo zato, ker se je razvoj čebel v teh hladnih dneh ustavil. Matice so manj zalegale, saj čebele niso bile v stanju ogrevati mlado zalego, zato se je le-ta podhladi-la in odmrla,« je povedal Čopar. Tekst in foto: Benjamin Kanjir PROJEKT #ZAČEBELE Bosch opozarja na pomembnost čebel z družbeno odgovornim projektom Bosch organizira v Sloveniji večletno donacijsko kampanjo #začebele. Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje se je s Čebelarsko zvezo Slovenije dogovorilo za večletno sodelovanje pri projektu #za-čebele. V okviru sodelovanja bodo spodbujali ozaveščanje mlajše generacije o pomembnosti čebel, čebelarstva in čebeljih pridelkov. KUPCI PRISPEVAJO K AKTIVNOSTIM PROJEKTA Z NAKUPOM BOSCH APARATOV Bosch organizira v Sloveniji večletno donacijsko kampanjo #začebele, s katero ob prodaji malih hišnih aparatov Bosch, narejenih v tovarni BSH Hišni aparati Nazarje, zbira sredstva za postavitev enega čebelnjaka na leto poleg izbrane osnovne šole, v kateri je delujoč čebelarski krožek. NA KULINARIČNI NATEČAJ VABIJO PREK SLOVENSKIH VPLIVNIC Natečaj za domače kuharje »Med v vsako jed« poteka na družbenih omrežjih. Znane slovenske vplivnice Ana Žontar Kristanc, Ni- ves Orešnik, Lara Koren Nastran in Urška Jerman vabijo sledilce na družbenih omrežjih (Facebook, In-stagram) k objavi slastnih receptov, ki vsebujejo med. Vsi, ki želijo sodelovati v natečaju in se potegovati za bogate nagrade, morajo poleg objavljenega recepta navesti oznako #začebele. O končnem zmagovalcu natečaja bodo konec maja odločili uporabniki FB Bos-chHomeSlovenija. ZASADITEV 2000 LIP IN MEDOVITA CVETLICA ZA VSAKO GOSPODINJSTVO V lanskem letu je tovarna BSH Hišni aparati Nazarje praznovala 50 let delovanja. Ob tej priložnosti in v podporo naravi ter projektu #zače-bele je podjetje za zasaditev namenilo 2000 medovitih lip. Zasaditev lip v občinah Zgornje Savinjske doline je poteka v tem tednu. Letošnjo pomlad pa bo tovarna vsakemu gospodinjstvu v občini Nazarje podarila tudi medovito cvetlico. Več o projektu in aktivnostih izveste na www.zacebele.si. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 7 Intervju Prof. dr. Franc Pohleven: »Ob uvedbi realnih cen se bodo ljudje v večji meri odločali za lesne izdelke in takrat z izvozom hlodovine ne bomo več bogatili tujine.« (Foto: osebni arhiv) Vodilna tema letošnjega dneva Zemlje je Obnovimo našo Zemljo, kar je vsebinska povezava na lansko tematiko dneva Zemlje, ki je govorila o podnebnih ukrepih. Eden naravi prijaznih in trajnostnih ukrepov, ki močno zniža proizvajanje toplogrednih plinov, je tudi raba lesa namesto drugih materialov, kar promovira prireditev Čar lesa. Tokrat objavljamo pogovor s pobudnikom te akcije, prof. dr. Francem Pohlevnom. - Pričakovali bi, da bi bil pobudnik Čara lesa lesar, vi pa ste biolog, ukvarjate se z glivami v lesu. Kaj vas žene, da z organiziranjem prireditve vztrajate že 13 let? Kot biologu mi les pomeni mnogo več kot le izdelke. Les predstavlja in omogoča čist zrak, čisto podtalnico in druge vode, neonesnaženo prst ter s tem povezano neoporečno hrano. S predelavo in rabo lesa se lahko učinkovito spopadamo s podnebnimi spremembami ter rešujemo probleme okolja. Vztrajam pa zato, ker država še vedno ni prepoznala lesa kot materiala za izdelke in še vedno preveč podpira kurjenje, s čimer zelo onesnažujemo ozračje. - Kdaj in zakaj vas je les očaral? Les je najplemenitejši material človeštva. Za les oziroma za predelavo in uporabo lesa sem PROF. DR. FRANC POHLEVEN »Les je naša se začel zavzemati zaradi napačne vizije Slovenije po osamosvojitvi. Ko so se po letu 1995 pojavili ukrepi proti podnebnim spremembam, je država videla rešitev za znižanje emisije CO2 v energetski izrabi lesa. Les je predragocen, da bi ga samo kurili. Prepričan sem, da mora biti les najprej gradivo in šele na koncu kurivo. Zal država preko Eko sklada še vedno podpira les kot obnovljivi vir energije (OVE), ne prepoznava pa lesa kot osnovnega surovinskega vira (OVS). - Slovenci imamo kot družba in posamezniki kar mačehovski odnos do uporabe lesa oziroma izdelkov iz lesa. Kaj nas po vašem mnenju odvrača od večje uporabe lesa pri gradnji javnih in zasebnih zgradb in v vsakdanjem življenju? Zagotovo je to cena, kajti izdelki in objekti iz lesa so dražji od izdelkov iz plastike, aluminija, armiranega betona, kar pa ni logično. Da je temu tako, je v ozadju energetski lobi, ki preko politikov (vlade) favorizira in z ukrepi podpira energetsko intenzivne gospodarske panoge. Te za predelavo fosilnih surovin potrebujejo veliko energije in pri tem z odpadki ter emisijo toplogrednih plinov obremenjujejo okolje. Reševanje okolja je nato na plečih celotne družbe. Ko bodo v končno ceno izdelka vključeni tudi vsi stroški onesnaževanja, bodo lesni izdelki znatno cenejši od izdelkov iz fosilnih materialov. Zato bi bilo treba na ravni države čimprej sprejeti ukrepe, ki bodo odpravili te cenovne anomalije. Ob uvedbi realnih cen se bodo ljudje v večji meri odločali za lesne izdelke in takrat z izvozom hlodovine ne bomo več bogatili tujine. - Uporaba lesa ima tradicijo od prvih primitivnih orodij naprej. Ima tudi prihodnost, tudi zaradi novih odkritij. Kot strokovnjaka vas prosimo, da nam predstavite uporabne možnosti novih odkritij. Les je edina surovina, ki je imamo v Sloveniji razmeroma dovolj in jo z malo energije lahko predelamo v izdelke. Zato bi morali uveljaviti princip - od hloda do proizvoda. Sodobne tehnologije predelave lesa omogočajo proizvodnjo vrhunskih izdelkov tudi iz lesa slabše kvalitete. Iz lesa je že sedaj mogoče narediti skoraj vse - od objektov in običajnih izdelkov (pohištvo, stavbno pohištvo, orodja ...), pa tudi tehnološko visoko razvite izdelke, kot so križno lepljene plošče, modificiran in utekočinjen les, izola-tivne materiale, kot sta lesna in celulozna volna, tkanine, kot je viskoza, nanofibrilirana celuloza (NFC) in še mnogo kemikalij. Nano materiali iz lesa, kot je NFC, so močnejši od pajkove nitke in nekajkrat od jeklene žice. prihodnost!« Strokovnjaki napovedujejo, da bodo iz NFC gradili tri kilometre visoke objekte. Na Japonskem so iz tega materiala izdelali avtomobil. In kar je presenetljivo, NFC lahko proizvajamo iz vejic, žagovine, oblancev in drugih lesnih ostankov, za katere pri nas nekateri pravijo, da so primerni le za kurjavo oziroma za v peč. Vendar je prihodnost v izdelkih, saj en kubični meter lesnih izdelkov v končnem izračunu v ozračju zniža količino CO2 za dve toni. Prav ta vidik (pomen) še zlasti izpostavljamo na razstavah Čar lesa. - Zgornja Savinjska dolina je bogata z gozdom oziroma lesom. Kako vidite razvojne možnosti lesne predelave in izdelave končnih izdelkov iz lesa v naši dolini, zlasti glede na kvaliteto lesa? Predelava bi morala potekati tam, kjer les nastaja, torej v gozdnatih območjih. To še zlasti velja za Zgornjo Savinjsko dolino, ki je bogata s kvalitetnim lesom in bi se ob turizmu morala usmeriti v lesnopredelovalno industrijo, ki bi proizvajala vrhunske izdelke z visoko dodano vrednostjo. Tako bi na lokalnem in regijskem nivoju ustvarili delovna mesta in s tem zmanjšali dnevne migracije ter obenem omogočili razvoj trajnostno naravnanih naprednih vasi (Progressive villages). Pomena lesa kot biomateriala se vse bolj zavedajo povsod po svetu. Evropska komisija je predlagala Inovacijski sklad za financiranje nizkoogljičnih tehnologij na lokalnem nivoju. Glede na danosti, ki jih v okoljskih in epidemioloških razmerah predstavlja les za Slovenijo, upam, da bo država spremenila predlog Načrta za okrevanje in odpornost ter bo lesnopredelovalno industrijo uvrstila na seznam prednostih sektorjev. - Katere izdelke iz lesa iz Zgornje Savinjske doline bi si najbolj želeli postaviti na razstavo? Z veseljem ugotavljam, da v Sloveniji lesna industrija ponovno oživlja. Tako so v zadnjih letih tudi v Zgornji Savinjski dolini nastala številna, sicer manjša, a zelo napredna lesna podjetja, ki proizvajajo klasične, pa tudi neverjetno inovativne izdelke iz masivnega lesa. In prav takšne želimo na Čaru lesa predstaviti javnosti. Zato vabim podjetja Zgornje Savinjske doline, da prijavite svoje izdelke na razstavo Čar lesa 2021. Razpis in prijavnica sta na voljo na spletni strani Čar lesa - https://carlesa.si. Hvala za pogovor in veliko uspešnih razstav! Pogovarjal se je Marijan Denša 8 Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 Gospodarstvo, Organizacije, Iz občin OBMOČNI RAZVOJNI PROGRAM SAŠA REGIJE ZA OBDOBJE 2021-2027 S pravičnim prehodom na zeleno do kakovostnega življenja Območni svet županov SAŠA regije je 31. marca na Rečici ob Savinji potrdil Območni razvojni program (ORP) za obdobje 2021-2027. Program, katerega slogan se glasi S pravičnim prehodom na zele- no do kakovostnega življenja, sta predstavili direktorica Razvojne agencije SAŠA mag. Biljana Škar-ja in strokovna sodelavka Urška Ošljak. ZA KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE VSEH GENERACIJ ORP so pripravili na agenciji v sodelovanju z območnim razvojnim svetom in regijskim svetom županov. S programom želijo zagotoviti pravičen prehod v energetsko in prehransko samooskr-bno regijo z delovnimi mesti visoke dodane vrednosti. Poleg tega je program usmerjen k zagotavljanju kakovostnega življenja za vse generacije s skrbjo za najšibkejše in ohranjanju narave v smeri razvoja zelenega butičnega turizma. 350 PROJEKTOV V VREDNOSTI DVEH MILIJARD EVROV Program za prihodnje šestletno obdobje zajema okrog 350 projektov v skupni okvirni oceni vrednosti dobrih 2 milijard evrov. Priprava ORP-ja je potekala v petih projektnih skupinah. Pametnejša in trajnejša SAŠA se bo med drugim zavzemala za krepitev konkurenčnosti in kompetenc gospodarstva ter mednarodnega sodelo- vanja, Nizkoogljična, zelena in povezana SAŠA bo skrbela za energetsko učinkovitost in samooskrbo ter trajnostno mobilnost. Za aktivno politiko zaposlovanja in izobraževanje ter naprednejšo social- no in zdravstveno infrastrukturo se bo zavzemala Socialna SAŠA, SAŠA za trajnostni in celostni razvoj se bo ukvarjala z razvojem urbanih območij, lokalno samooskrbo in butičnim turizmom. SAŠA v pravičnem prehodu pa bo delovala v smeri energetske tranzicije doline, ureditve degradiranih območij ter razvoja delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. OPREDELITEV PREDNOSTI IN RAZVOJNIH OVIR Dokument je sestavljen iz strateškega in programskega dela. Strateški del obsega analizo regionalnih razvojnih potencialov, opredelitev ključnih razvojnih ovir in prednosti, razvojne cilje in prioritete v programskem obdobju ter določa razvojne specializacije regije. Programski del pa vsebuje programe za spodbujanje razvoja s časovnim in finančnim ovrednotenjem ter določa sistem spremljanja, vrednotenja in organizacijo izvajanja regionalnega razvojnega programa. DOPOLNJEVANJE PROGRAMA OB SPREMENJENIH OKOLIŠČINAH ORP je dinamičen dokument, ki se po potrebi dopolnjuje in gle- de na spremenjene okoliščine prilagaja. Pokriva deset občin, poleg vseh zgornjesavinjskih še občine Podjetje BSH Hišni aparati Nazarje je v letu 2020 ustvarilo skoraj 380 milijonov evrov prihodkov, kar je približno deset odstotkov več kot predlani. Višine dobička v družbi ne razkrivajo, za letos pa načrtujejo prihodke v višini 487 milijonov evrov. POVEČALI TRŽNE DELEŽE V VEČINI KATEGORIJ APARATOV Lani se je zaradi epidemije in omejitvenih ukrepov povpraševanje po gospodinjskih aparatih znatno povečalo. »Epidemija novega koronavirusa je potrdila, da smo na pravi poti, saj smo kljub omejitvam dosegli hitrejšo rast od tekmecev, s čimer smo povečali tržne deleže naših izdelkov v večini kategorij,« so zadovoljni v nazarskem podjetju, ki sodi pod okrilje nemške družbe BSH Hausgeräte, ki je članica skupine Bosch. NAJVEČJI PROJEKT AVTOMATIZACIJE V PRETEKLEM DESETLETJU V letu 2020 so izdelali 7,5 milijona aparatov in zagnali proizvodnjo novega univerzalnega kuhinjskega aparata Bosch Cookit. Z uvedbo Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje. Barbara Rozoničnik avtomatizirane sestave pogonskih enot ročnih mešalnikov so izvedli največji projekt avtomatizacije v preteklem desetletju in se lotili optimizacije proizvodne linije MUM5 ter celotnega materialnega toka. To jim bo poleg prihrankov in izboljšav z novo postavitvijo proizvodnih linij omogočilo dodaten prostor in učinkovitejšo materialno oskrbo linij, na katerih bodo manjše zaloge materiala. Izkušnje in izboljšave bodo v nadaljnjih korakih prenesli tudi na druge linije v proizvodnji. INVESTICIJE V RAZVOJ IZDELKOV IN NADALJEVANJE DIGITALNE PREOBRAZBE V BSH Hišnih aparatih je trenutno zaposlenih 1324 delavcev, skupaj z najetimi pa 1658. Letos načrtujejo za okvirno 19,5 milijona evrov naložb. Investicije bodo usmerjene v razvoj novih izdelkov in nadaljevanje digitalne preobrazbe, ki vključuje digitalizacijo procesov, poslovno analitiko ter avtomatizacijo in povezovanje proizvodnje s tehnologijami informacijske podpore. Franci Kotnik BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Pripravo območnega razvojnega programa je vodila direktorica razvojne agencije mag. Biljana Škarja. (Foto: Aljoša Videtič) Letošnji prihodki naj bi za več kot četrtino presegli lanskoletne Cookit, katerega proizvodnja v Nazarjah je stekla v letu 2020, je prvi pametni kuhinjski aparat iz družine Bosch. Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 9 Gospodarstvo HOTEL PLANINKA NA LJUBNEM OB SAVINJI Planinkina kuhinja med zaprtjem napredovala in dobila tri srčke Violeta in Uroš Mencinger, avtorja Tedna restavracij in kulinarična kritika, sta pred kratkim zopet obiskala Hotel Planinka na Ljubnem ob Savinji. Zaradi napredka v kuhinji, všečne prenove hotela in ker je po njunih besedah »Planinka restavracija za dobrojedce, saj se tukaj je najbolj fino v Zgornji Savinjski dolini«, sta ji dodelila visoko oceno - kar tri srčke. Planinka je tako napredovala z dveh na že omenjene tri srčke. RESTAVRACIJE S TAKO OCENO REDKE CELO NA NIVOJU SLOVENIJE »Prejeli smo osveženo oceno s strani lastnikov projekta Teden restavracij. Ocena je najvišja doslej, tako visoke Zgornja Savinjska dolina še ni imela. Tudi v širši okolici so restavracije s tremi srčki zelo redke. V Sloveniji je samo še pet restavracij z višjo oceno od naše,« je povedal To- »Nova« Planinka zdaj s chefovim menijem nagovarja najbolj zahtevne kulinarične goste. Na fotografiji chef Luka Peternel (desno) z lastnikoma Heleno in Tomažem Žerovnikom. (Foto: Uroš in Violeta Mencinger) maž Žerovnik, lastnik Planinke. »Ker v Planin- oceno na spletni strani Solaokusov.si zaključi-ki ni nič slučajno, kliče na Ljubno tudi, ko tam la Mencingerja. ni skokov ali Flosarskega bala,« pa sta svojo Nastasja Kotnik UPRAVNI ODBOR SAVINJSKO-SALESKE GOSPODARSKE ZBORNICE Dvanajst let za izstop iz premoga premalo za pravični prehod V javni obravnavi je osnutek Nacionalne strategije za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda. Za SAŠA regijo je predlagan najbolj ambiciozen scenarij izstopa iz premoga (najkasneje leta 2033). Stališče do omenjenega dokumenta je na izredni seji 8. aprila zavzel tudi upravni odbor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. NE GRE SAMO ZA OKOLJE Po mnenju predstavnikov gospodarstva SAŠA regije bi morala nacionalna strategija za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij (v nadaljevanju: strategija) zagotavljati pravični prehod z enakovredno obravnavo štirih kategorij kazalnikov: ekonomskih, energetskih, socialnih in okoljskih. V osnutku strategije so obravnavani predvsem okoljski kazalniki. V SAŠA regiji predelovalna industrija predstavlja 60 odstotkov celotnega gospodarstva (merjeno po prihodkih in številu zaposlenih), ki za svoje stabilno delovanje potrebuje zanesljivo oskrbo z električno energijo po konkurenčnih cenah. Odločitev o opustitvi rabe premoga je zato odgovorno mogoče sprejeti le s sočasnimi rešitvami glede zagotavljanja stabilne in cenovno konkurenčne nadomestne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Visoka odvisnost od uvoza električne energije, v kateri bi se znašla naša država brez omenjenih rešitev, je za gospodarstvo nesprejemljiva, saj predstavlja preveliko tveganje in bi lahko bila za energetsko intenzivno industrijo pogubna. V osnutku strategije je predvideno, da se leta 2033 premog preneha uporabljati za proizvodnjo električne energije v Termoelektrarni Šoštanj. (Foto: Sostanj-tourism.si) ZGOLJ Z OBNOVLJIVIMI VIRI ENERGIJE STABILNA OSKRBA NI MOGOČA Pri iskanju omenjenih rešitev se je zaradi naravnih in tehničnih specifik nerealno zanašati zgolj na obnovljive vire energije, saj z njimi ni mogoče izvajati dovolj stabilne oskrbe, zato je potrebno zagotoviti nadomestne proizvodne kapacitete s konvencionalnimi energenti, ki bodo zadoščali potrebam rastočega slovenskega gospodarstva, infrastrukture in gospodinjstev, ob tem pa ohraniti obstoječe kapacitete, ki ne uporabljajo fosilnih virov. DO LETA 2033 V GOSPODARSTVU NE BO DOVOLJ NOVIH DELOVNIH MEST Kljub ambicioznim razvojnim načrtom gospodarstvo v SAŠA regiji do leta 2033, ko je v osnutku strategije predvideno prenehanje rabe premoga za proizvodnjo električne energije, ne bo uspelo zagotoviti dovolj novih delovnih mest. Zaradi navedenih dejstev je v stra- tegiji potrebno opredeliti dovolj dolgo časovno obdobje za postopno prestrukturiranje gospodarstva SAŠA regije, v katerem bo zagotovljen pravičen prehod, kar pomeni tudi možnost vključitve vseh presežnih kadrov v proces prekvalifikacij. Za realizacijo razvojnih projektov in večjo konkurenčnost SAŠA regije ter njeno privlačnost za investitorje je potrebno do leta 2027 zaključiti izgradnjo 3. razvojne osi na relaciji Šentrupert-Slovenj Gradec vključno z na-vezovalno hitro cesto do Mozirja. Vzporedno z opredelitvijo letnice prenehanja rabe premoga za proizvodnjo električne energije je potrebno sprejeti zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje z opredeljenimi viri za financiranje izvedbe zapiralnih del, tako s tehničnega kot tudi kadrovskega vidika, in zakon o prestrukturiranju SAŠA regije. Nastasja Kotnik 10 Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 Iz občin OBČINA MOZIRJE Višina komunalnega prispevka ostaja skoraj nespremenjena Svetniki občine Mozirje so na redni seji med drugim po hitrem postopku sprejeli odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo za območje občine ter dobili informacije glede zelene strehe na predvideni dozidavi šole in vrtca. Slednje je podala predstavnica podjetja BP Projektivni biro Darja Brezovnik Planovšek. Potrdili so tudi predlog ekonomske cene za razvojni oddelek v vrtcu na Rečici ob Savinji v tem šolskem letu. Ravnateljica vrtca Mateja Glušič je obrazložila višino predlagane ekonomske cene, ki so jo svetniki potrdili. Občina Mozirje ima v oddelku enega otroka. KOMUNALNI PRISPEVEK NA NIVOJU SLOVENSKEGA POVPREČJA Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka so sprejemali zaradi sprememb zakona o urejanju prostora. Obstoječi odlok je bilo treba spremeniti do konca marca. Večjih sprememb sprejeti Darja Brezovnik Planovšek je svetnike seznanila s ceno zelene strehe na prizidku šole. odlok ne prinaša, višina komunal- ka za trgovske objekte, prav tako nega prispevka za različne vrste objektov so okrog pet odstotkov višje ali nižje. Višina komunalnega prispevka je po sprejetem odloku primerljiva s sosednjimi občinami in je v slovenskem povprečju. NAJNIŽJI PRISPEVEK ZA OBČINO Odbor za gospodarstvo, ki je odlok podrobneje proučil, je poudaril znižanje komunalnega prispev- so se vprašali, zakaj občinskih oprostitev ni več. Občina je namreč po novem zakonu dolžna obračunati za občinske investicije, kot so gradnja šole in podobno, ter plačevati komunalni prispevek oziroma ga mora v proračunu prerazporediti. To je namreč določeno v zakonu o urejanju prostora. So pa prispevki za občine najnižji, to je 0,5-od- stotni. Oprostitve pri gradnjah šol se pripravljajo v spremembi zakona o urejanju prostora, do takrat pa obračunavanje nadomestila velja tudi za občine. Odloka po spremembi zakona ne bo treba spreminjati, saj v takšnem primeru, ko pride do spremembe zakona, veljajo le-te. ZELENA STREHA NA PRIZIDKU Pri predstavitvi projekta dozidave šole in vrtca v Mozirju je Darja Brezovnik Planovšek svetnikom odgovorila na vprašanje glede cene zelene strehe na določenem delu dozidave. Dejala je, da je v dokumentih za gradbeno dovoljenje predvidena zelena streha. Smiselna je, ker bodo učenci gledali na zeleno površino. Predvidena cena je 40-45 evrov za kvadratni meter, samo zeleni sloj, brez ostalih stroškov strehe. Svetniki so se v razpravi dotaknili tudi vzdrževanja zelene strehe. Tekst in foto: Štefka Sem GORNJI GRAD OBČINA LJUBNO Polaganje električnih kablov v zemljo Te dni je v centru Gornjega Grada veliko razkopanih območij. Zaposleni v Elektru Celje so se lotili polaganja električnih kablov do posameznih priključkov v zemljo. Električni kabli so bili doslej speljani še po zraku. Prav tako so mora- li na določenem območju, ob stari občini, položiti močnejše kable zaradi postavitve električne polnilnice. Ena od polnilnic bo namreč stala na parkirišču ob prireditvenem prostoru. ŠS Električne kable, ki so bili do sedaj v zraku, polagajo v zemljo. (Foto: arhiv Občine Gornji Grad) Lepo urejen prostor za raztros pepela Prostor za raztros pepela je na novem delu pokopališča. (Foto: ŠS) Občina Ljubno je že pred časom na pokopališču uredila prostor za raztros pepela, saj se kaže zanimanje tudi za to vrsto pogrebov. V senci dreves so postavili dve skali, na katerih bodo ploščice z imeni, postavili pa so tudi klopco, kjer bo- do lahko posedeli svojci. Prvi pogreb z raztrosom pepela so imeli konec lanskega leta. Na pokopališču tudi urejajo staro mrliško vežico, kjer bodo naredili prostor za žarne niše. ŠS Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 11 Iz občin, Organizacije MREŽA BREZPLAČNIH E-PREVOZOV Avtomobili že čakajo na usposabljanje voznikov Občina Gornji Grad je, kot smo že poročali, s partnerskimi občinami pristopila k projektu mreže brezplačnih e-prevozov. Starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, projekt zavoda Zlata mreža povezuje s starejšimi aktivnimi vozniki, ki radi priskočijo na pomoč. AVTOMOBILI ŽE PRISPELI Partnerke v projektu so nazar-ska, rečiška, ljubenska, lučka in solčavska občina, sodelujeta pa Združenje šoferjev in avtomeha-nikov Zgornje Savinjske doline in DEOS Center starejših Gornji Grad. Občine so najele tri električne avtomobile renault ZOE. V Gornji Grad so jih pripeljali 8. aprila. Kot je po- Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. vedal direktor tamkajšnje občinske uprave Zdenko Purnat, se je izvajanje projekta nekoliko zamaknilo zaradi epidemije novega koronavirusa. V kratkem bo direktor zavoda Zlata mreža Miha Bogataj opravil predajo vozil, jih opremil z nalepkami in izvedel izobraževanje voznikov prostovoljcev. DVE OBČINI, EN AVTOMOBIL En avtomobil bosta uporabljali občini Solčava in Luče, drugega občini Ljubno in Gornji Grad, tretjega pa občini Nazarje in Rečica ob Savinji. Občine bodo določile, kje bo vozilo parkirano in kje bo njegovo polnilno mesto. Brezplačni prevozi bodo v prvi vrsti namenjeni občanom, ki nimajo lastnega prevoza in ne svojcev, ki bi jih peljali do želenega cilja. ODZIV ŠOFERJEV DOBER Občine so že povabile k sodelovanju prostovoljne šoferje. Kot je povedal Purnat, je zaželeno, da je v vsaki občini vsaj deset šoferjev. V gornjegrajski imajo sedem prijavljenih. Z Občine Ljubno so nam sporočili, da so še v naboru posameznikov, ki bi bili pripravljeni vo- Električna vozila so že v Gornjem Gradu. (Foto: arhiv Občine Gornji Grad) ziti, k sodelovanju so pozvali tudi vsa društva v občini. V rečiški občini so se prostovoljci pogovarjali ne-obvezujoče. Računajo na najmanj sedem prostovoljcev. So pa vsaj med mlajšimi upokojenci že naleteli na bojazen zaradi covida-19, in ti se bodo projektu pridružili, ko bodo cepljeni. Vsi, ki želijo sodelovati, se lahko prijavijo v svoji občini. KDO JE LAHKO ŠOFER Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoze potrebujejo. Svojim sopotnikom nesebično pomagajo tudi, ko ti izstopijo iz avta, pri zdravniku jih pospremijo do čakalnice in počakajo nanje med pregledom, pomagajo nesti vrečke iz trgovine in še marsikaj. POSTAVITEV ELEKTRIČNIH POLNILNIH POSTAJ V okviru projekta bodo občine Gornji Grad, Luče in Solčava uredile električne polnilne postaje za napajanje avtomobilov in električnih koles. Občini Gornji Grad in Solčava bosta v sklopu projekta kupili električna kolesa. Na Rečici in v gornjegrajskem centru starejših bodo izvedli več predavanj in izobraževanj za usposabljanje prostovoljcev ter osveščanje uporabnikov in udeležencev v prometu. Projekt je sofinanciran s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Evropskega sklada za regionalni razvoj in LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline. V OBČINI MOZIRJE ZA STAREJŠE SKRBIJO DRUGAČE Projektu se edina iz Zgornje Savinjske doline ni priključila občina Mozirje. Župan Ivan Suhoveršnik je povedal, da spodbujajo skrb za ožje in širše družinske člane in da je pomembno, da družina starejšim nudi takšne stvari. Poleg tega imajo zelo aktivne člane Karitas in upokojence v projektu Starejši za starejše. Posameznikom, ki nimajo nobenega svojca, so že sedaj nudili raznovrstno pomoč tudi v obliki prevozov, Občina Mozirje pa prostovoljcem zagotavlja povračilo stroškov goriva. Suhoveršnik je še povedal, da niso naklonjeni temu, da se skrb za ostarele prenaša na neko družbo, ki bo skrbela za to. Prav je, da se krepijo družinski in med-sosedski odnosi, ne pa da se skrb za ostarele prelaga na druga pleča. Štefka Sem ZAPOSLOVANJE V SLOVENIJI SE POVEČUJE Na našem območju dobrih 10 odstotkov manj brezposelnih kot pred letom Tako kot februarja se je tudi marca brezposelnost v primerjavi s predhodnim mesecem zmanjšala v vseh območnih službah (OS) Zavoda RS za zaposlovanje. V primerjavi s predhodnim mesecem se je v OS Velenje, kamor spada tudi območje Zgornje Savinjske doline, brezposelnost zmanjšala za 73 %. Poleg tega ima velenjska OS med vsemi OS najvišji upad brezposelnih v primerjavi z obdobjem pred enim letom, in sicer 10,6 %. LETOS MANJ NOVOPRIJAVLJENIH BREZPOSELNIH Število registriranih brezposelnih v Sloveniji je marca drugič zapored upadlo. Registriranih je bilo 82.638 brezposelnih, kar je 6,1 odstotka manj kot februarja, a kljub temu še vedno 6,1 odstotka več kot marca lani. Je pa manjše tudi število novo prijavljenih brezposelnih oseb v prvih treh mesecih letošnjega leta, in sicer se je v tem obdobju na zavodu na novo prijavilo 19.845 brezposelnih oseb, kar je 18,4 % manj kot lani v tem času. V primerjavi z lanskim marcem je bilo za 6,2 % več novo prijavljenih iskalcev prve zaposlitve, za 62,6 % se je zmanjšalo prijavljanje presežnih delavcev, prav tako število brezposelnih zaradi stečajev (-27,2 %) in brezposelnih po izteku zaposlitve za določen čas (-33,9 %). KLJUB ZAPRTJU TRGOVIN SE IŠČEJO PRODAJALCI Od 9982 brezposelnih oseb, ki jih je marca zavod odjavil iz evidence, se je zaposlilo oziroma sa-mozaposlilo 7971 oseb, kar je 19,7 % več kot februarja in 32,1 % več kot marca 2020. Zaposlilo se je največ prodajalcev, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, tajnikov, delavcev za preprosta dela pri nizkih gradnjah, izvajalcev suhomontažne gradnje, zidarjev, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov, natakarjev, skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo. Tatiana Golob 12 Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 Zgodovina in narodopisje i Sodni proces leta 1231 proti Lenartu in Janezu iz Vologa PETER WEISS Iz latinsko pisane listine, ki jo danes hrani Deželni arhiv v Gradcu, vemo za okoliščine nenavadnega sodnega postopka, ki se je pred 790 leti odvil v naših krajih. Oglejski patriarh Bertold (iz Ogleja, italijansko Aquileia zahodno od Trsta v Italiji) je 18. septembra 1231 na Rečici ob Savinji vodil proces proti fevdnikoma Lenartu in Janezu iz Vologa. KAJ STA STORILA IN POSLEDICE DEJANJA Obtožena sta bila, da sta prebila stene gornjegrajskega samostana in pokradla novce in druge stvari. Pozneje sta bila zaslišana, in ker zločina nista mogla zanikati, bi zaslužila smrtno kazen. Gor-njegrajski opat Adelbert in nekateri drugi prisotni na procesu pa so prosili za pomilostitev. Patriarh jima je prizanesel s smrtjo pod pogojem, da odideta čez morje, kjer bosta za vedno služila Bogu. Del zemlje v Vologu, ki sta jo obsojenca prej obdelovala, sta dobili njuni sestri. (Zagotovo vemo, da je šlo za Volog v Zadrečki dolini, ne za Vologo, saj oglejski patriarh tam ni imel posesti.) Obvezali sta se, da bosta od svojega deleža samostanu v denarju povrnili del škode, ki jo je utrpel: patriarh je bil ob benediktinskem samostanu v Gornjem Gradu lastnik manjšega dela ozemlja Zgornje Savinjske doline in ministeriali (nesvobodni plemiči) so bili podložni njemu. Ker sta Lenart in Janez prizadela škodo samostanu, je šlo pravzaprav za sodno poravnavo med gor-njegrajskim samostanom in oglejskim patriarhatom: zemlja obeh prestopnikov je pripadla njunima sestrama, ti dve pa sta prevzeli plačilo odškodnine oškodovani strani, gornjegrajskemu samostanu. Toliko izvemo iz dokumenta, v katerem so na koncu v sodnem svetu navedeni tile cerkveni odlič- niki in laiki, oglejski ministeriali: ■ cerkveni velikaši: škofa Henrik iz Pulja in Popon iz Picna (v Istri), ■ dekan Konrad iz Ogleja, ■ opat Hartnid iz Beligne (samostan južno od Ogleja), ■ arhidiakon Bertold iz Beljaka (na Koroškem), ■ laiki: brata Leopold in Viljem iz Vojnika, ■ Konrad iz Zovneka (pri Braslovčah), ■ Bertold iz Tricana (v Furlaniji), ■ Rudolf in Ulrik iz Ariisa (v Furlaniji), ■ Ulrik iz Mozirja, ■ Durik iz Bočne, ■ Kunon iz Grušovelj, ■ Gebhard iz Juvanja ■ »in mnogi drugi«, kot navaja dokument. Poznejšo usodo obeh križarjev iz Vologa lahko samo predvidevamo: oditi bi morala v Palestino ali v Jeruzalem kot kraj Kristusove smrti. Le malo vemo o udeležbi prebivalcev danes slovenskega ozemlja v križarskih vojnah, torej zahodnoevropskih vojaških osvajanjih od konca 11. do konca 13. stoletja. Papež ter krščanski škofi, kralji in plemiči so želeli vzpostaviti oblast v Sveti deželi, Palestini, da bi se spet dalo romati v Jeruzalem, kar je bilo vmes zaradi arabskega širjenja onemogočeno. S tem bi bil osvobojen »sveti grob«, vojakom pa je papež vnaprej odpustil vse grehe. Križarskih pohodov je bilo več in vsi po vrsti so se končali z množico mrtvih in brez želenega končnega uspeha. ALI STA LENART IN JANEZ SPLOH BILA V PALESTINI Čisto mogoče je, da Lenart in Janez sploh nista bila na kakem križarskem pohodu, saj se je časovno najbližji začel šele leta 1248, torej 17 let po obsodbi, ki je obema tatovoma smrtno kazen nadomestila s pohodom v Sveto deželo. Morda sta se pridružila kakemu vojskovodju - nič gotovega se ne da reči. Če sta kdaj z drugimi vojaki vendarle prišla do Palestine ali severne Afrike, sta tam tudi končala: izgube vojske, ki jo je leta 1248 vodil francoski kralj Ludvik IX., imeno- Zgodovinsko izpričani dogodek z Rečice leta 1231 je pisatelj Oskar Hudales (1905-1968) uporabil za izhodišče romana »Križar Lenart«, ki ga je podna-slovil kot »zgodovinski roman«. Vse ostalo si je kot romanopisec v okviru verjetnega izmislil, da je zgodba bolj sočna, zanimiva in obširnejša. Izšel je leta 1962 v Mariboru. Ker je družina poznejšega pisatelja zaradi prve svetovne vojne morala zapustiti Gorico, je prišla v Zgornjo Savinjsko dolino, saj je bil tu doma njegov oče, in Oskar je tu odraščal. 1331, dut 18. teptembr». H tik.i. Oglejvki ¡'.i ln,i r!i B(erlotd| na/nanja. d ■ sla I ■ na r L in [van i t Vologa I l.f''iii. iitflw H J ah a uri nt tir ïl Iilny I i r hudobnega ni m c rt.i ponoii skrivaj vdrla i Gornfcjjrajski samostan / mnimulertum Obbrrrnburrlr /. Jif-hll.i stene * i ■ r pokradla n(H cr in druge s t v n r i ju jc J10 r rt L- ] L" kot sodnik zaslišal, Tsista mogla tajiti tega /.Intfol ¡rt zalu hr /asfu/ila smrtno k'uren V sled prnšn|e giimjegraivkogn opata A ill11 tu' r t .1 I lihi i/ ht! I : I in drugih jima je kri se jo poivc* toval, |> r i / a ru- M' I [v pogojem da jirialn če/. morji1 drugam, kjer naj bi vodno Hngu sluijla. /jsegel jima jc vso, kar tla imela od njega k <3-1 fevd, tor ukazal, da m- škoda s a m a. 1 a n 11 pora s nKer M pa t. imetjem, katern jo njegovo Ipatriarlinvo), samostanu no more njegova (koda pnvrniti. 7ata je temu odstopil njuno lastnino. vendar tako, da mu (patriarhu) opat prêt obljubi in i/plača l? mark breškik [lencim K ci c na rloiinç.i tla titer izgubili lev dno prašiču, katero via ¡mola na tvojih poiestsih. a njuni dve lcntri naj dol tega. kar ■ njima pripadlo, lumref devet njiv in pol, sprejmeta ud cerkve v Gornjem gradu kot i- a Obe scslri sta r: JI a pred miin ( T j IT il I II 11 la I i tja vili. da hočeta od vvo|c£a deleča imenovani cerkvi /a (kudo, katera ve jej jc zgodila, zastaviti po deset mark in pot b'rtutu an ha frétiar MCCXXXI, Mill hntrmtiii vrtiifrn'ji, in or III Kin, ft? f t f Hi i Ittt A 11,1,,,,,,, n Cut I II * i r t !i IVIlKrloj ffiinrnpifi. Ilartnido rllrbalr Rrlffrrtni, I'liHitrtitlti tlriitnu Ar/Uilffrrrrii, llrrrlitrrlilri *r/hidi*tono \'it!itrenni. I.itpoldo. IfrfAelmn f,Iitribun th- Uohrrtrir. I'bunrado rlr Sornaltr. ttrrrhMMo il<- Trimho. Hrilol/o, Wlrito Ira trihuir rlr . 1 r,a'«. ¡riirilirjii. I.irltllrlfr, Itirrhirititi, If/rrVo rlr I'rOMtprrthi thtrlfa 'h VnffH, ('himni IP 4r Vrtrnrren, (ïrbbarxtn rlr I trim rl nh,f mirftiri." |Or,£ s Defrlnem arhiv« v Gradcu Zahn, Urkb Stcicrmark. M. 383. n 3SS — Hsg .laksch. Mun. Car . IV. 193. n 3(119 | van Sveti, so bile, kot pričajo zgodovinski viri, strahotne. S slovenskega narodnostnega ozemlja so v Palestino po kopnem na jug prek Turčije in naprej (če niso šli z ladjami) odhajali plemiči pod vodstvom praviloma tujih fevdalcev. Leta 1147 se je na križarski pohod odpravil grof Bernard Spanheimski, potem leta 1189 istrski grof Bertold III. Andeški in Adalbert Višnje-gorski s spremstvom - prvi od njiju se je vrnil čez dve leti. Septembra 1217 je v spremstvu štajerskega vojvoda Leopolda VI. iz Splita v Akon, ki je bil palestinska križarska trdnjava, odplulo kar nekaj plemičev s slovenskega ozemlja, in nekateri od njih so se vrnili leta 1219. Učinki križarskih vojn so bili kljub temu številni: prihajalo je do gospodarskih sprememb, udeleženci vojn so prihajali v stik z drugače mislečimi in z drugimi kulturami, v zahodno Evropo so dotekale nove ideje in znanja (od medicine do astronomije in matematike) ter seznanitev z drugimi verskimi okolji, pojavili so se novi proizvodi, recimo tkanine, nova higienska pravila in izboljšave v prehrani, vključno z eksotičnimi začimbami in novim začinjanjem. (Če si v Evropi prej zaradi nevarnosti črevesnih bolezni niso upali uživati sveže zelenjave, je s križarji prišla v te kraje navada, da so jo okisali ali z limono ali s kisom, ki je nastal iz vina. Na ta način je postala užitna, kar zaradi navade ali večje varnosti ponavljamo še danes.) Listina o sojenju ministerialoma Lenartu in Janezu iz Vologa 18. septembra 1231. Iz latinščine jo je prevedel in objavil Franc Kos (Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku 5, 1928). Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 13 Oglasi Katere nepovratne spodbude so na voljo na Eko skladu Občanom so na voljo nepovratne finančne spodbude Eko sklada za rabo obnovljivih virov energije in večjo energetsko učinkovitost stanovanjskih stavb. Predmet spodbude so lahko ti ukrepi: • vgradnja solarnega ogrevalnega sistema, • vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje, • vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje, • vgradnja plinskega kondenzacijskega kotla za centralno ogrevanje starejše stanovanjske stavbe, • priključitev eno- ali dvostanovanjske stavbe na sistem daljinskega ogrevanja, • vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stanovanjski stavbi, • toplotna izolacija fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe, • toplotna izolacija tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom ali kletjo v starejši eno-ali dvostanovanjski stavbi, • toplotna izolacija strehe ali stropa proti ne-ogrevanemu prostoru v starejši stanovanjski stavbi, • vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Spodbuda za izvedbo posamičnih ukrepov za toplotne črpalke in kurilne naprave na bioma-so znaša od 40 do 60 odstotkov, za druge ukrepe pa do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Pri izvedbi najmanj treh ukrepov hkrati pa je višja, in sicer do 30 odstotkov priznanih stroškov naložbe. Na spletni strani www.ekosklad.si objavljen 2. javni poziv »Nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za investicije v ukrepe večje energetske učinkovitosti eno-ali dvostanovanjskih stavb (2. javni poziv ZE-R0500)« v višini 3.849.780,00 EUR. Tako kot na prvem javnem pozivu se nepovrat-dolinena finančna spodbuda dodeli socialno šibkim občanom, ki bivajo v eno- ali dvostanovanjskih J stavbah na celotnem območju RS za investicije nje rSv ukrepe večje energetske učinkovitosti. Ukrepi so enaki kot na prvem javnem pozivu in sicer: A. toplotna izolacija strehe ali stropa proti ne-ogrevanemu prostoru, B. toplotna izolacija zunanjih sten, C. vgradnja energijsko učinkovitih oken in/ali vhodnih vrat, D. zamenjava neučinkovitega sistema priprave tople vode z grelnikom vode s sprejemniki sončne energije, E. zamenjava neučinkovitega sistema priprave tople vode z grelnikom vode s toplotno črpalko, F. vgradnja lokalnega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Investicija v posamezni ukrep ali kombinacijo ukrepov pri izbranem vlagatelju predstavlja projekt. Višina spodbude znaša 100 % upravičenih stroškov projekta, vendar ne več kot 9620 EUR z DDV za izvedbo enega ali kombinacijo izbranih ukrepov oziroma 15.000 EUR z DDV izključno za izvedbo ukrepa toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru skupaj z menjavo strešne kritine (samo v primeru, da energetski svetovalec na predhodnem ogledu ugotovi, da je strešna kritina stavbe dotrajana in je potrebna zamenjave, Eko sklad pa nato potrdi). Točna višina spodbude se določi s tripartitno pogodbo, in sicer na podlagi predračuna za izbrani ukrep. Nov javni poziv 86SUB-SOCOB21 nadomešča Javni poziv 69SUB-SOCOB19 Nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah. V okviru tega poziva se dodeljuje nepovratna spodbuda v višini 100 % upravičenih stroškov investicije, in sicer za: - novo kurilno napravo na lesno biomaso, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja (kotel na lesno biomaso), ali - novo enosobno kurilno napravo na lesno biomaso, namenjeno zlasti ogrevanju prostora, v katerega je postavljena, vključno s štedilniki s posredno ogrevano pečico ali brez nje. Nov javni poziv prinaša višjo spodbudo pri enosobnih kurilnih napravah, saj se spodbuda dodeli v višini 4000 EUR za peletne kamine z vodnim toplotnim prenosnikom in po novem tudi za vse druge enosobne kurilne naprave na lesno biomaso z vodnim toplotnim prenosnikom, ki bodo priklopljene na centralno ogrevanje (za te je bila spodbuda do sedaj 2000 EUR). Upravičene osebe na tem javnem pozivu pa so tisti, ki so na dan vložitve vloge na Eko sklad prejemniki denarne socialne pomoči in lastniki oziroma skupaj z enim oziroma več družinskimi člani, ki so upoštevani pri ugotavljanju materialnega stanja upravičene osebe v odločbi CSD solastniki stavbe, kjer se bo investicija izvedla. SUBVENCIJE ZA GRADNJO IN NAKUP SKORAJ NIČENERGIJSKIH STAVB NAJ BI BILE SPET NA VOLJO MAJA Občani za gradnjo ali nakup SNES lahko pri Eko skladu še vedno najamejo posojilo z obrestno mero trimesečni EURIBOR plus 1,3 odstotka in odplačilno dobo do 20 let. Zasebni graditelji SNES lahko v okviru objavljenih pozivov Eko sklada še vedno kandidirajo za posamezne ukrepe. Gre za vgradnjo toplotne črpalke, sprejemnikov sončne energije ali prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka. Za to subvencijo lahko zaprosijo po končani naložbi, če pozneje ne bodo kandidirali na javnem pozivu za SNES, ko bo to spet mogoče. Občanom Zgornje Savinjske doline je na voljo brezplačno energetsko svetovanje. Svetovanje izvaja energetski svetovalec mreže Ensvet. Za svetovanje se je obvezno potrebno predhodno najaviti v tajništvu Občine Nazarje na telefonsko številko 03 839 16 00. Nikolaj Torkar, energetski svetovalec 14 Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 Šolstvo GLASBENA SOLA NAZARJE Učenci vabijo k vpisu nove učence V Glasbeni šoli Nazarje se tekom celotnega šolskega leta trudijo, da kljub za poučevanje nadvse nenavadnim razmeram svojim učencem omogočajo kar se da velik napredek in razvoj na glasbenem področju. Pomlad počasi naznanja konec šolskega leta, hkrati je to čas za vabilo k vpisu za naslednje. ZAPISI IN ILUSTRACIJE O GLASBI Po besedah ravnatelja Jerneja Marinška so letos k razpisu za vpis pristopili nekoliko drugače. Svoje učence, od najmlajših do tistih, ki svet glasbe spoznavajo že vrsto let, so povabili k zapisu svojih razmišljanj in občutij ob odkrivanju novih glasbenih svetov z Glasbeno šolo Nazarje ter ustvarjanju ilustracij na temo glasba, ples, petje. Objavljamo tri izjave učenk, ki bodo zagotovo prepričale marsikaterega glasbenega navdušenca, da se jim v prihodnjem šolskem letu pridruži. Domiselne ilustracije bodo v aprilu in maju krasile Savinjsko dolino na jumbo plakatih. Skupaj z razmišljanji učencev bodo objavljene tudi na oglasni deski ter družabnih omrežjih glasbene šole. Barbara Rozoničnik »V glasbeno šolo sem se vpisala, ker imam veselje do glasbe in igranja kitare. Veselje do kitare mi je vzbudil moj bratranec Tine, saj je tudi sam obiskoval glasbeno šolo. V glasbeni šoli se počutim dobro ter uživam, ko grem na pouk kitare.« Vita, kitara, 1. razred »Prag Glasbene šole Nazarje sem prvič prestopila pred slabimi sedmimi leti, ko sem se vpisala v plesno pripravnico. Pri urah smo se skozi igro učili prvih plesnih korakov, spoznali nove prijatelje in že čez par mesecev stali na velikem odru. Kaj lepšega! Prelepi dresi, kostumi, baletni copatki in frizure. To je bila največja nagrada za pridno delo. Skozi vsa leta se je nabralo veliko predstav in nastopov, včasih tudi po trije na dan. To je bil velik zalogaj za učitelje in nas plesalce, ampak vse skupaj je bilo poplačano z ogromnim aplavzom, ki smo ga prejeli iz polne dvorane. Vsako leto smo baletke obiskale tudi baletno predstavo ali muzikal in glasbena šola je vedno poskrbela za skupni prevoz, vstopnice in kakšen dober prigrizek. Ker pa sem želela igrati tudi inštrument, sem leto kasneje pričela obiskovati pouk klavirja. Ta je postal velik del mojega življenja, iz katerega ob pritiskanju na črno bele tipke izvabim prelepe melodije. V glasbeni šoli me je v teh letih poučevalo že kar lepo število učiteljev in vsi so prijazni in srčni ljudje, ki iz nas poskušajo izvabiti najboljše. Glasbena šola mi je pomagala pri večji samozavesti, potrpežljivosti, vztrajnosti in organiziranosti. Svoj čas zelo učinkovito izrabim in ravno zato mi prostega časa, kljub vsem obveznostim, ne primanjkuje. Vse moje počitnice so brezskrbne in takrat si jaz in moj klavir brez slabe vesti spočijeva drug od drugega. V zadnjem letu smo učenci glasbene šole na žalost zelo omejeni z nastopi. Zato je glasbena šola poskrbela, da se lahko predstavimo preko socialnih omrežij, kjer so objavljeni naši nastopi in tako dosežemo še večji krog poslušalcev in gledalcev. Vabljeni v naš svet, Glasbeno šolo Nazarje, majhen svet velikih umetnikov.« Sara, klavir, 6. razred, balet, 4. razred »Ponosna sem, da sem del zelo uspešne baletne zgodbe Glasbene šole Nazarje. Balet obiskujem že od samega začetka, že devet izjemnih in neprecenljivih let. Na vsaki uri je zanimivo - novi koraki, baletne pozicije, koreografije ter seveda druženje s super sošolkami. Pri pouku nismo omejene samo na klasične vaje, velik poudarek je tudi na ustvarjalnosti nas samih, saj večkrat kratke koreografije na različne teme sestavimo tudi same. Sledijo tudi priprave na nastope, učenje koreografij in razburljivo pomerjanje čudovitih kostumov. Kmalu pa pride čas nastopov, na katerih se predstavimo s koreografijami, ki smo se jih naučili med letom. Vzdušje v zaodrju je vedno zelo živahno in vsa trema pred nastopom hitro izgine. Ob spodbudah in pohvalah učiteljice ter bučnem aplavzu občinstva si krepiš samozavest in zavedanje, da si izbral/a pravo odločitev. Vzdušje je tako pri urah kot na nastopih sproščeno in vsi delujemo kot velika družina. Ure niso omejene samo na balet, v prejšnjih letih smo imeli tudi skupni piknik ter obdarovanje pred počitnicami, skupaj smo si ogledali tudi nekaj filmov in baletnih produkcij. Priložnost smo si imeli ogledati tudi baletne predstave v SNG Maribor in SNG Ljubljana ter muzikala Mamma Mia in Pepelka. Če tudi ti uživaš v plesu in glasbi, si želiš kakovostno preživeti svoj prosti čas ter se naučiti nekaj novega, je vpis v baletni oddelek Glasbene šole Nazarje prava odločitev zate. Na tej poti boš gotovo tudi ti na odru in dvorani ustvaril/-a neprecenljive spomine, ki te bodo v srcu spremljali za vedno.« Veronika, balet, nadaljevalna skupina Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 15 Ljudje in dogodki URŠKA ERNECL IZ MOZIRJA V 25 letih obiskala že več kot sto držav sveta Čas pandemije novega koronavirusa ne prizanaša nikomur, še posebej pa ne turizmu. Mo-zirjanka Urška Ernecl, ki že več kot 25 let opravlja delo turistične vodnice, pravi, da to ni samo delo, ampak način življenja, ki te z leti zasvoji. 2e več kot leto dni je minilo od njenega zadnjega organiziranega potovanja v tujino, od njene zadnje službene poti - takrat se je s turisti odpravila na tritedensko popotovanje po Novi Zelandiji. To pomeni, da je posledično v tem obdobju izgubila celoten prihodek, saj so vsa potovanja (ne počitnikovanja) v tujino odpovedana. »Države so zaprle svoje meje, ljudje so ostali v karantenah, mi poklicni vodniki, zlasti tisti, ki v celoti svoje delo opravljamo izven mej Slovenije, pa doma.« Na vprašanje, kdaj bo spet mogoče organizirati potovanja v tujino, le zavzdihne in pove, da tega odgovora ne ve nihče. Turizma, kot smo ga poznali, zagotovo še dolgo ne bo. VČASIH V TUJINI TUDI PO 300 DNI NA LETO Erneclova je obiskala že več kot sto držav Urška Ernecl na obisku pri enem izmed gorskih plemen (Akha) severa Tajske. Imajo svoj jezik, nošo, šege in navade, so dobri kmetje, ki zelo spoštujejo zemljo (gojijo riž, sojo in orhideje). Še vedno se poslužujejo požigalništva in kolobarjenja. POGUMNO V SVET PRI ROSNIH 16 LETIH V svet in potovanja se je zaljubila že v najstniških letih. Ko je bila stara 16 let, sta se s prijateljico in gimnazijsko sošolko Natašo sami, z nahrbtnikom, gotovino v čevlju in osmimi letalskimi vozovnicami podali čez Atlantik, v Kanado in ZDA. To je bilo še pred časom interneta in mobilnih telefonov. Izkušnja jo je zaznamovala za vedno. Z leti je ugotovila, da deželo spoznaš šele takrat, ko jo začutiš, ko spoznaš njene ljudi in njihove navade, potem ti je marsikaj bolj razumljivo, Tudi do 150 metrov visoke premikajoče se peščene sipine »Erg Chebbi« v Sahari, vzhodni maroški rob je le nekaj kilometrov od alžirske meje. sveta. V zadnjih letih je sodelovala pri zasnovi in izpeljavi številnih »butičnih« potovanj in včasih v tujini na turističnih vodenjih preživela tudi po 300 dni na leto. Starša sta ji velikokrat kovček s svežimi oblačili dostavila kar na letališče ali katerega izmed mejnih prehodov. V zadnjih 15 letih, odkar je samostojna podjetnica, je v tujini, seveda pred krizo zaradi pandemije, preživela v povprečju 120 dni na leto. Dela ji nikoli ni zmanjkalo oziroma je delo vedno našlo njo. Najtežje ji je bilo, ko je morala kakšno vodenje odkloniti, saj ima leto le 365 dni. Zaveda se, da bi brez pomoči staršev, sestre in njenega partnerja verjetno morala po rojstvu sina Alija poiskati drugo službo. Za danes že 14-letnega sina med njeno odsotnostjo skrbi njena družina. In kako zmore? »Šteje kvaliteten in ne kvantiteten čas,« se nasmehne Urška. Z opazovalne ladje na Atlantiku, med obalo kanadskega otoka Nova Fundlandija in Grenlandijo, si je ogledala tudi »avenijo« ledenih gora. 16 Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 Ljudje in dogodki, Organizacije pa čeprav še vedno ne sprejemljivo (npr. delitev premoženja v arabskem svetu). Lepe spomine ji je pustilo leto dni, ki ga je preživela na Siciliji, kjer je delala s skupino vulkanologov na Etni, pa čas, ki ga je preživela pri družini na Japonskem, in leta, ko je živela ter delala v Egiptu, kjer se je naučila arabskega jezika. »Potem lahko kot vodnik sestavljaš kamenček po kamenček: zgodovina, geografija, umetnost - pisatelji, slikarji ..., šport, ne pozabiš na običaje in kulinariko, ljudem zaupaš lokalne re- tuacij. Imeti moraš dobre živce, obvladati vsaj osnovno prvo pomoč in osnove psihiatrije ter biti zelo hiter pri reševanju navidezno nemogočih situacij in zapletov, na primer, ko potnike okradejo, izgubijo dokumente, ostanejo brez denarja, se poškodujejo, ko so odpovedani leti zaradi višje sile ... Potem so potrebni še retorika in govorništvo, delo za mikrofonom. Tukaj imam prednost zaradi večletnega dela na radiu in televiziji,« Urška opiše razgibanost omenjenega poklica. Madagaskarski »dvojčici« v vasi na robu nacionalnega parka Ranomafana (lemurji in kameleoni). Majhna hiša, le dva prostora, odprto ognjišče in le eno majhno okno. Dve generaciji, sedem članov, srčni nasmehi in prijaznost, tukaj ima beseda skromnost svoj pomen. cepte ter jim omogočiš, da začutijo utrip mesta ali tišino neokrnjene narave in ko zadnji dan dodaš zadnji kamenček, če ta mozaik sveti zlato, potem si delo dobro opravil. Če so potniki zadovoljni, je to zame največ,« poetično primerja delo vodnika s sestavljanjem bizantinskega mozaika. TURISTIČNI VODNIKI IZPADLI IZ VLADNEGA PAKETA POMOČI 2al veliko ljudi, pa tudi država, turističnega vodnika še vedno ne vidi kot »pravi« poklic. Tako so bili turistični vodniki v vladnem paketu pomoči turizmu prezrti. A kot pravi Urška Ernecl, je turistični vodnik, vsaj v oddaljenih deželah, velikokrat glavni povezovalni člen med domačo in tujo agencijo, potniki, hoteli, prevozniki, gostinci, domačini in lokalnimi oblastmi. Pri 16 letih sta se s sošolko sami podali čez Atlantik. »Med nami je veliko visoko izobraženih ljudi vseh možnih profilov. V osnovi moraš kot turistični vodnik vedeti »več« od najbolj izobraženega gosta v tvoji skupini, biti moraš fit, obvladati moraš tuje jezike in poznati vsaj osnovne zakone ter navade dežel, vsaj do te mere, da lahko diplomatsko »rešiš« skupino iz kočljivih si- NI JE KNJIGE IN NI JE TELEVIZIJSKE ODDAJE Specifična narava dela turističnega vodnika omogoča trenutke, ki jih človek nikoli ne pozabi, ki ga za vedno spremenijo. »Nikoli ne bom pozabila oči otrok na smetišču Antananarive, prestolnice Madagaskarja, v času obiska pri misijonarju Pedru Opeki, ali v revnih vaseh Afrike, ko smo jim pripeljali vodo v plastenkah, in v osrednji Indiji, kjer smo nekaj šol oskrbeli z zvezki, pisali .... To te po svoje zaznamuje. Prav tako si bom za vedno zapomnila trenutek, ko sem bila priča izbruhu vulkana, v živo videla jato ork v oceanu, SAVINJSKA CEZ ALPE IN DOLINE plavala z delfini, v deževnih gozdovih Madagaskarja dva dni iskala lemurje in kameleone, ali ko me je prvič z rilcem objel slon in v Indoneziji pobožal orangutan ali ko je le nekaj metrov od mene iz vode severnega Atlantika pogledal kit grbavec. Ni je televizije, ni je knjige; to so neponovljivi trenutki, ki nas bogatijo.« 300 dni na leto je Urška Ernecl včasih preživela v tujini na turističnih vodenjih. POTREBNO JE PREŽIVETI Leto 2020 se je za Urško Ernecl začelo zelo obetavno, saj je imela aranžmaje predvidene vse do decembra, nato pa se je februarja začelo vse podirati. V začetku marca bi morala v Rusijo, a so potovanje zadnji hip odpovedali zaradi poostrenih ukrepov proti širjenju koronavirusa. Tako je ostala doma s stoodstotnim izpadom dohodka, kar traja še danes. Kot kaže, se turizem še dolgo ne bo vrnil v stare tirnice, a potrebno je preživeti. Trenutno pomaga v proizvodnji Kovinoplastike Štruclj, kjer se v majhnem kolektivu počuti dobro in ostaja optimistična: »Vedno je treba ostati pozitiven in če že ne moreš delati tega, kar v življenju najraje delaš in te bogati, moraš vsaj poskrbeti, da rad delaš tisto, kar trenutno pač moraš početi«. PRIHODNOST TURIZMA OSTAJA NEGOTOVA Dejstvo je, da je turizem med najbolj prizadetimi gospodarskimi panogami epidemije. Ministrstvo za gospodarstvo naj bi pripravljalo zakon o interventnih ukrepih za turizem, v katerega naj bi bila vključena enkratna denarna pomoč za podjetja in osebe, ki so lani zabeležile več kot 50-od-stotni upad prihodkov, ter povečanje temeljnega dohodka. Toda vse je še v postopku priprave, najprej pa morajo podjetja in mi preživeti. Meni leto dni nazaj brez pomoči sestre, ki mi je plačala prispevke, in prijateljev, ki so napolnili hladilnik, ne bi uspelo. Število tistih, ki so v turizmu že obupali in dejavnosti zaprli, pa je vsak dan višje. Nastasja Kotnik, foto: osebni arhiv Na pohod ali izlet z aplikacijo Savinjska2play Na spletni strani visitsavinjska.com je objavljena nova aplikacija Savinjska2play, kjer so prikazane možnosti preživljanja prostega časa v Zgornji Savinjski dolini in njeni okolici. Aplikacija, namenjena predvsem družinam, omogoča kreativno preživljanje prostega časa ob obisku naravnih in kulturnih zanimivosti. Teh pri nas zagotovo ne manjka, saj je dolina zna- na po številnih naravnih lepotah, bogati zgodovini, tradiciji gozdarstva, z reko Savinjo povezanim življenjem in še čim. Na ta način želijo družinam približati zanimive pohodniške poti in možnosti za enodnevne izlete, ki nudijo igriv način spoznavanja značilnosti posameznega kraja. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 17 Organizacije PLANINSKO DRUŠTVO SOLČAVA Obnovili pot na Krofičko in postavili nov bivak pod vrhom Ojstrice Člani Planinskega društva Solčava so kljub nenaklonjenim časom za organizacijo dogodkov preteklo leto zaznamovali z nekaj pohodi ter očiščevalnimi in delovnimi akcijami. Čeprav se je turistična sezona zaradi ukrepov za preprečevanje okužbe začela z zamikom, so bili naši hribi in gore dobro obiskani. V letošnjem letu si želijo izvesti tradicionalne pohode v Potočko zijalko, Matkov škaf in pohod z baklami do slapa Rinka. POT NA KROFIČKO Z NOVIMI JEKLENIMI VRVMI IN KLINI Lani maja so člani društva očistili planinsko pot na Klemenčo jamo, traso električne napeljave, spodnjo in zgornjo postajo žičnice, prevetrili so tudi okolico in notranjost koče. Koča na Klemenči jami ima namreč od lanskega leta novega oskrbnika. Prvo nedeljo v juniju je sledil tradicionalni pohod v Matkov škaf, ki se je zaključil s pogostitvijo in druženjem na prostem pri koči v Matkovem kotu. Prav tako junija so ob pomoči markacistov Planinske zveze Slovenije obnovili pot na Krofičko. Člani društva so oprtali nahrbtnike in pod peči Krofičke odnesli nove kline in jeklene vrvi. V začetku junija lani je Matkov škaf v globino meril 8 metrov, 12 metrov pa je znašal premer kraterja. Markacisti so nato zelo zahtevno planinsko pot očistili in namestili nova varovala. KLOP OB NAJDEBELEJŠEM MACESNU V SLOVENIJI V preteklem letu so solčavski planinci uredili okolico macesna nad Klemenčo jamo. V sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije so pos- Člani PD Solčava so ob pomoči markacistov obnovili zelo zahtevno planinsko pot na Krofičko. klubom Rinka in ob pomoči helikopterja Slovenske vojske na lokaciji prejšnjega postavili nov bivak. V izdelavo in postavitev je bilo vloženih veliko prostovoljnih delovnih ur. Planincem je tako na voljo nov pohodniški cilj, alpinistom pa izhodiščna točka za zahtevne vzpone v severni steni Ojstrice. NA KOČI SKORAJ DVA METRA SNEGA Letošnja zima je bila v višje ležečih predelih zelo radodarna s snegom. Januarja so solčavski planinci poprijeli za lopate in odstranili sneg s strehe Koče na Klemenči jami. Tam se ga je nabralo okrog 1,8 metra in bi lahko zaradi teže poškodoval konstrukcijo objekta. PREDVIDENA OBNOVA POTI V MATKOV ŠKAF V začetku letošnjega leta je v imenu društva predsednik Lovro Vršnik prevzel donacijo lokalnega bencinskega servisa. Donirana sredstva bodo namenili za obnovo poti v Matkov škaf, potem ko bo debela snežna odeja skopnela. V društvu so povedali, da si želijo v letošnjem letu skladno z ukrepi izvesti vse tradicionalne pohode - v Potočko zijalko, v Matkov škaf in pohod z baklami do slapa Rinka, več pozornosti bodo namenili tudi delu z najmlajšimi. »Zavedamo se tudi, da je nujno potrebno vlagati v našo planinsko postojanko - Kočo na Klemenči jami, saj si nikakor ne želimo, da bi tudi nas doletela podobna usoda kot sosednja društva in njihove pogorele koče,« je zaključil Vršnik. Barbara Rozoničnik, foto: arhiv društva tavili novo klop in zapis ob najdebelejšem macesnu v Sloveniji, katerega obseg na višini 130 cm znaša kar 464 cm. NOV BIVAK POD VRHOM OJSTRICE Od lanskega oktobra je skalno pobočje Ojstrice bogatejše za nov bivak. Člani društva so v sodelovanju z Zgornjesavinjskim alpinističnim 18 Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 Organizacije LOVSKA DRUŽINA MOZIRJE Uresničili večino načrtovanih aktivnosti gospodarjenja z divjadjo Člani Lovske družine Mozirje so marca izvedli dopisni občni zbor. Zbrali so delovno in finančno poročilo, podatke o delu po strokovnih skupinah in o doseganju lovskega načrta. 85-LETNICE DELOVANJA NISO JAVNO OBELEŽILI Družina je bila ustanovljena leta 1935. V lanskem letu, ki je bilo zaznamovano z ukrepi zaradi epidemije, je torej minilo 85 let njihovega delovanja, a obletnice niso javno obeležili. Imajo 53 rednih in pet pridruženih članic in članov. V okviru Savinjsko Kozjanske zveze lovskih dru- Člani Lovske družine Mozirje na skupinski jagi pred dvema letoma Starešina Janez Pirnat je povedal, da so lani izvedli vsa gojitveno tehnična dela. žin Celje velja ta zelena bratovščina po besedah delegata zveze za eno aktivnejših. IZVEDLI VSA GOJITVENO TEHNIČNA DELA Epidemija je omejila stike in celo skupinske aktivnosti v naravi. Kot je povedal starešina družine Janez Pirnat, so kljub temu izvedli vsa gojitveno tehnična dela. Uplenili so 17 divjih prašičev, 38 komadov male divjadi, 137 srnjadi, tri jelene in 19 gamsov. Za povzročeno škodo po divjadi na zasebnih zemljiščih so lastnikom povrnili znatna sredstva. Opustili so dva skupinska lova in vse, kar bi lahko povzročilo širjenje novega koronavirusa ter predstavljalo kršitve vladnih odredb za zajezitev epidemije. ZBORNIK KOT DELOVNI PRIPOMOČEK ČLANSTVU Izdali so zbornik, ki ga je z bogatim fotografskim gradivom uredil predsednik Pirnat ob sodelovanju devetih članov. Fotografije sta prispevala Matej Vranič in Pirnat. Brošura obsega pregled dogodkov, pravil in poročil o lovu, navodila za izvajanje lovskih aktivnosti, ukrepe za omejitev širjenja koronavirusa in afriške prašičje kuge. Temu je že od lanskega leta podrejeno celotno ravnanje na področju lova. Zbor članov je Mateja Marinca imenoval za častnega člana za lansko leto, za leto 2021 pa Ivana Kolška. Tekst in foto: Jože Miklavc DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE Zaradi epidemije niso uspeli realizirati načrtovane obnove kuhinje Društvo tabornikov Rod Sotočje Nazarje po besedah starešine Zvonke Zakrajšek že več kot dve desetletji osnovnošolcem in mladini z druženji v naravi predstavlja, kako preživeti brez udobja domače postelje in računalniških naprav. Spretnosti in osnovne veščine preživetja se učijo v krožku v nazarski osnovni šoli. Tedenski sestanki potekajo ob pomoči vodnikov in mentorice Anje Ugovšek. SESTANKI IZVEDENI LE V PRVIH TREH MESECIH Tudi v preteklem letu so si smelo začrtali plan dela, ki pa je zaradi epidemije ostal v veliki meri nerealiziran. Sestanki ob pomoči vodnikov so bili izvedeni le v prvih treh mesecih. Kresovanje, ki je bilo predvideno za predvečer prvega maja, so izvedli ob kresni noči v juniju. Starešina Zvonka Zakrajšek je povedala, da je plan dela ostal v veliki meri nerealiziran. TABORJENJE IN LUČ MIRU Bili pa so uspešni pri organizaciji vsakoletnega taborjenja na tabornem prostoru na Lazah. Večdnevnega bivanja, kjer so preizkušali svojo vzdržljivost, se učili preživetja v naravi in osvajali različne veščine, so se udeležili tudi osnovnošolci iz Mozirja, Rečice ob Savinji ter Smar-tnega ob Dreti. Zaradi epidemije niso uspeli izvesti kostanjevega piknika. Po navodilih NIJZ in priporočilih vlade so v okrnjeni obliki izvedli dobrodelno akcijo Luč miru iz Betlehema. Lani zaradi epidemije niso uspeli realizirati načrtovane obnove kuhinje in izoliranja stranskega ostrešja. Upajo, da jim bo to uspelo letos. Seveda pa bodo njihove aktivnosti odvisne od sproščanja ukrepov ob epidemiji. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 19 Organizacije, Ljudje in dogodki DRUŠTVO ZA VARSTVO IN VZGOJO PTIC KALIN Ptice bodo v kratkem preselili v Mozirski gaj Organizirana gojitev sobnih ptic se je v Sloveniji pričela (po ohranjenih podatkih) leta 1925. Razmah tega hobija je bil opazen v 60 letih preteklega stoletja, v zadnjem obdobju pa interes zanj pada. Tako je tudi v zgornjesavinjskem Društvu za varstvo in vzgojo ptic Kalin, ki je v najboljših letih štelo kar 70 članov, danes pa je v dolini le še 18 zanesenjakov. Zanimanja za to dejavnost je med mladimi očitno vse manj oziroma, kot je dejal predsednik društva Dušan Praznik, se nekateri precej navdušijo, a jim zmanjka vztrajnosti. PTICE BODO NA OGLED V PARKU CVETJA Ljubitelji sobnih ptic iz naše doline gojijo predvsem kanarčke, papige, nimfe in nekatere druge eksotične ptice, ki jih bodo okoli 1. maja preselili v preletalnice v Mozirski gaj. Društvo namreč tesno sodeluje s parkom cvetja, v katerem vsako leto od pomladi do jeseni gostujejo njihove ptice, ki so jih posebej veseli mladi obiskovalci. Člani društva skrbijo tudi za »domače« ptice v Gaju, v katerem so namestili številne valilnice. »Med avtohtonimi vrstami ptic v parku najpogosteje vidimo ali slišimo siničke, kose, ščinkavce, liščke in druge. Redkeje pa naletimo na zelo le- Clani društva Kalin so pred leti obiskali razstavo ptic v Biotehniški šoli v Šempetru pri Gorici. (Foto: arhiv Dušana Praznika) po ptico, po kateri je društvo dobilo ime, to je kalin, za katerega je značilno, da se drži bolj zase, pa tudi njegova populacija v dolini je majhna,« je povedal Praznik. AKTIVNOSTI ZARADI EPIDEMIJE ZAUSTAVLJENE Mozirsko društvo je vključeno v Zvezo dru- štev gojiteljev ptic Slovenije, v okviru katere organizirajo različna izobraževanja, tekmovanja, razstave in druženja, vendar so te aktivnosti v času epidemije praktično zaustavljene. Upajo, da se bo letos že kaj premaknilo na bolje in da se bodo ponovno lahko srečevali v živo. Vesna Petkovšek SABINA BREZNIK IZ MOZIRJA PIŠE ZGODBE O ŽIVALIH Zgodba Puran Peter izšla v lahkem branju 26-letna Sabina Breznik iz Mozirja je učenka VI. stopnje posebnega programa vzgoje in izobraževanja Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje. Od malih nog ima zelo rada živali, rada prisluhne zgodbam o njih, zgodbe z živalskimi junaki rada tudi pripoveduje, pred nekaj leti jih je začela tudi zapisovati. V lanskem letu je njena zgodba Puran Peter izšla v knjižni obliki, in sicer kot knjiga v lahkem branju. ZGODBO S SREČNIM KONCEM SAMA ILUSTRIRALA Zgodba Puran Peter je nastala v času, ko so Sabina in njeni sošolci zaradi epidemije ostali doma ter na daljavo ustvarjali knjigo v lahkem branju. Kot je povedala njena mama Mateja Breznik, je Sabina od nekdaj ljubiteljica živali in do njih zelo čuteča. Zgodba o puranu Petru je nastala tako, da je izvedela, da v Ameriki purane jedo za zahvalni dan, ob tem je čutila strah teh živali in želela povedati zgodbo o puranu, ki bo imela srečen konec. Zapisala je pripoved o prestrašenem puranu Petru in jo sama opremila z ilustracijami. Zgodba ima srečen konec, saj Peter na koncu pride na kmetijo, kjer nato živi varno in srečno življenje. Sabina Breznik je napisala in ilustrirala simpatično zgodbo o Puranu Petru, ki je za izposojo na voljo v vseh enotah Osrednje knjižnice Mozirje. (Foto: osebni arhiv) KNJIGA DOSEGLJIVA TAKO V SPLETNI KOT TISKANI OBLIKI Sabinino zgodbo sta v lahko branje priredili specialni pedagoginji Mateja Meh in Ana Lina-si, ki poučujeta na velenjskem centru, mentorica je bila slovenska pisateljica Aksinja Kermauner. Puran Peter je prva knjiga v slovenščini, ki ima znak za tretjo stopnjo lahkega branja. Poleg omenjenih je k objavi knjige veliko pripomogla tudi di- Knjige v lahkem branju so namenjene ljudem, ki zaradi različnih oviranosti trajno potrebujejo lahko berljive informacije in publikacije, ter tistim, ki imajo slabše razvito veščino branja ali slabo poznajo jezik in sčasoma mogoče ne bodo imeli več potrebe po lažje berljivih tekstih. Da je besedilo v obliki lahkega branja, opozarja slovenski znak za lahko branje - nasmejana knjiga, ki mežika, navadno je na naslovnici knjige. Znak nakazuje tudi težavnostno stopnjo branja, te so razdeljene v štiri stopnje, četrta je najbolj zahtevna. rektorica Zavoda Risa Tatjana Knapp. Knjiga je dosegljiva tako v tiskani kot spletni obliki. Izid tiskane knjige je financiralo društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline, katerega članica je tudi Sabina. Spletna verzija je objavljena na spletni strani Zavoda Risa, v tiskani obliki pa je dosegljiva tudi v vseh enotah Osrednje knjižnice Mozirje. Po izidu knjige je Sabina napisala in ilustrirala še eno simpatično zgodbo z naslovom Ma-rango. Zgodba govori o tropskih sadežih in živalih in je bila nagrajena na natečaju lahkega branja Zavoda Risa. Zgodba je zaenkrat zgolj v spletni obliki. Tatiana Golob 20 Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 Organizacije, Šport, Oglasi i NAMIZNOTENISKI KLUB SAVINJA LUCE Športnik z ambicijami si premora ne more privoščiti Igralci NTK Savinja tudi v sezoni, zaznamovani z epidemijo, ne počivajo. Treningi so prilagojeni aktualnim ukrepom. Ob dejstvu, da je bilo športno udejstvovanje za profesionalno raven 1. slovenske namiznoteniške lige večino časa dovoljeno, so igralci članske ekipe lahko redno trenirali za mizami. Igralci, predvsem iz mlajših starostnih kategorij, pa so imeli vseskozi možnost preko aplikacije Zoom vodene online vadbe. OSTALI ŠPORTNO AKTIVNI Za te so se v klubu dogovorili s priznanim kondicijskim trenerjem Nacetom Janežičem, ki že vrsto let deluje v profesionalnem nogometu. S tem so ostajali športno aktivni, saj si športnik s tekmovalnimi ambicijami ne more privoščiti dolgega premora. Seveda pa so vsi skupaj komaj čakali na dan, ko so se lahko vrnili za na-miznoteniške mize. Medtem prenavljajo svojo spletno stran, ki bo pripomogla k še večji prepoznavnosti kluba in namiznega tenisa. OSTALI BREZ KAPETANA EKIPE V marcu se je sprostilo igranje 1. državne lige, v kateri že četrto leto zapored nastopa članska ekipa NTK Savinja. Pred začetkom sezone je klub zapustil dolgoletni kapetan Jure Slatin-šek, ki se je odločil združiti moči s svojim bratom Urošem in športno pot nadaljevati v Novem mestu. Tako letošnjo ekipo Savinjčanov sestavljajo Jaka Golavšek ter Patrik in Oskar Rosc. Po potrebi bi se jim pridružili uspešni mladi igralci iz klubskega podmladka. Do aprilskega ponovnega zaprtja je ekipa na štirih tekmah pred praznimi tribunami dosegla eno zmago in tri tesne poraze. Edino domačo tekmo v letošnji sezoni so Savinjčani s 5:3 izgubili proti aktualnim državnim in pokalnim prvakom iz Maribora. LETOŠNJE PRVENSTVO S SAMO DEVETIMI TEKMAMI Do konca prvenstvene sezone je pred klubom še pet tekem, saj se bo odigrala samo po Igralci, predvsem iz mlajših starostnih kategorij, vadijo preko aplikacije Zoom s priznanim kondicijskim trenerjem Nacetom Janežičem. MOZIRSKI GAJ ODPIRA VRATA Vse pripravljeno za začetek nove sezone Hkrati z rahljanjem ukrepov, ki so pripomogli k boljši epidemiološki sliki, Mozirski gaj prihajajoči vikend na široko odpira svoja vrata. Se pred koncem aprila pričakujejo začetek cvetenja tulipanov. Park bo sprejemal obiskovalce vse dni v tednu med 9. in 19. uro vse tja do sredine oktobra. Tudi letos so zasadili na tisoče tulipanov. Prve obiskovalce bodo pozdravile narcise in več vrst pomladnih vrst cvetlic. Se vedno v svoje okrilje vabijo tudi čudoviti vrtovi, v Začarani vasi pa na najmlajše obisko- valce čakajo kar tri nove vilinske hišice. Razveselilo jih bo tudi od lanskega leta novo otroško igrišče iz naravnih materialov, ljubitelje vsega lepega pa še lesene skulpture mojstra rez-barjenja iz lesa z motorno žago Jerneja Verbuča. Negativnih energij bodo vse, ki bodo za trenutek postali ob njih in uživali v njih zvokih, očistili največji uglašeni vetrni zvončki v Evropi. Z mirom in s spokojnostjo pa bodo vsakogar napolnili še pogledi in zvoki reke Savinja ter ostalih potočkov, ki tečejo ob in skozi Mozirski gaj. Benjamin Kanjir enokrožnem sistemu, kjer bo vsaka od desetih ekip le enkrat igrala z vsako. Klubski cilj v letošnji posebni sezoni je predvsem obdržati prvoli-gaški status tudi za naslednjo. V prihodnji sezoni, če se bo šport lahko vrnil na ustaljene tirnice, gledalci pa v športne dvorane, imajo v klubu namen prvi članski ekipi priključiti še dva domača igralca iz lastne namiznoteniške šole. Generacija doma vzgojenih kadetov in mladincev je namreč izjemno uspešna v državnem merilu. Kadeti so v preteklem letu postali ekipni državni prvaki, mladinci pa so z zelo mlado ekipo osvojili 3. mesto v državi. Oba uspeha sta znak dobrega klubskega dela in hkrati nudita mladim fantom dodatno priložnost, da se dokažejo tudi na najvišjem nivoju v državi. Benjamin Kanjir DEKANIJA GORNJI GRAD Spletno stičišče vseh župnij v dolini V gornjegrajski dekaniji so vzpostavili novo spletno stran https://dekanija-gornjigrad.si, ki povezuje vseh dvanajst župnij Zgornje Savinjske doline. Na njej objavljajo obvestila in vabila na dogodke, ki so skupni celotni dekaniji, preko spletnih povezav pa so dostopne informacije, obvestila in oznanila posameznih župnij. Barbara Rozoničnik OZ RK Zgornje Savinjske doline Vabimo vas na krvodajalsko akcijo v četrtek, 22. aprila, od 7.30 do 11.00 v Osnovno šolo Blaža Arniča Luče. Obvezna je predhodna prijava na tek številko: 03/423-35-97 med 7.30 in 15.00 vsak delovni dan. S sabo prinesite dokument s fotografijo Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 21 Intervju SMUČARSKI SKAKALEC TIMI ZAJC »Vsak športnik doživlja vzpone in padce in tu nisem nobena izjema« Timi Zajc je bil tudi dvakrat izbran za naj športnika Zgornje Savinjske doline, kar nekajkrat je bil osebnost meseca v Savinjskih novicah. Timi Zajc bo 26. aprila praznoval svoj 21. rojstni dan. Skakalnica mu je drugi dom že od zgodnje mladosti. Kot štiriletnega fantiča ga je oče postavil na smuči in takrat se je začel rojevati novi skakalni šampion. Od 15. leta je član Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC. Lasti si kar nekaj rekordov, ki kažejo na njegovo nadarjenost, podkrepljeno s trdim delom. Na stopničkah je na posamičnih in ekipnih tekmah doslej stal 12-krat, prvo zmago je osvojil na poletih v nemškem Oberstdorfu pri 19 letih. Za njim je slaba sezona, a, kot pravi sam, se to dogaja vsem športnikom. SEZONA ZA POZABO Po končani sezoni je Timi za naš časopis povedal, da seveda ni zadovoljen z rezultati in ni dosegel ciljev, ki si jih je zadal pred sezono, a v športu je pač tako. Enkrat si na vrhu, drugič ne. Bo pa poskušal v naslednji sezoni biti skakalec, kot je bil v preteklih dveh, ko je večkrat stal na stopničkah. Treningi se začnejo kmalu in vso energijo bo vložil v to, da se vrne med najboljše. IZPOSTAVIL SE JE ZA EKIPO Na lanskem svetovnem prvenstvu v Planici je izrazil nezadovoljstvo nad delom v reprezentanci. Treningi naj ne bi bili pravi, kar se je kazalo tudi z rezultati. »Stojim za svojimi besedami in mi ni žal, da sem se izpostavil,« je dogajanje komentiral Zajc, ki si je takrat za svoje besede prislužil začasno izključitev iz reprezentance. »Opozoriti sem hotel na pomanjkanje telesne pripravljenosti. Sam sem želel več treningov, pa mi niso prisluhnili. Enotni trening za vse ni pravilna pot, saj je vsak posameznik drugačen.« TRENINGI S SUŠNIKOM Po Planici je treniral s klubskim trenerjem Miho Sušnikom. Ta ga dobro pozna in razume, je povedal Timi, in imata zelo dober odnos. Med treningi je ta športen, po njih prijateljski. Po vrnitvi v reprezentanco rezultati še vedno niso bili pravi. Na treningih je kazal zelo dobre skoke, ki pa jih ni uspel prenesti na tekmovanja. Dejal je, da ne ve, zakaj je tako, prav gotovo je bil razlog tudi v psihi. POSEBNI OBČUTKI NA LETALNICI Na zaključku svetovnega pokala v Planici si je želel dolgih poletov, morda tudi nov osebni rekord, a je zadovoljen, saj je z vsakim dolgim poletom zopet občutil tiste posebne občutke v zraku, ki jih daje le letalnica. Vesel je bil za so- Timi marca v Planici. tekmovalce, ki so prikazali svoje najboljše skoke, saj uspehi posameznika v ekipi potegnejo za sabo tudi veliko dobrega za sotekmovalce. Na vprašanje, ali bi lahko v Planici padel tudi nov svetovni rekord, je dejal, da so skakalci, ki so dosegali najdaljše skoke, dokazali, da se da varno pristati tudi pri zelo dolgem poletu. TEKME BREZ GLEDALCEV Novi koronavirus je zarezal v vse pore naših življenj, skakalce je prikrajšal za gledalce na tekmah. »Seveda je lepše skakati pred gledalci, a tako pač je. Imel sem srečo, kadar sem stal na stopničkah, da je bilo to pred gledalci. Mogoče jih letos zato nisem toliko pogrešal, ker ni- sem imel vrhunskih rezultatov. Prav gotovo pa so gledalci del smučarskih skokov, saj te včasih ponesejo kakšen meter dlje.« ODLIČNI SOTEKMOVALCI IZ KLUBA Letos se je zelo razveselil tudi nastopov klubskih sotekmovalcev Jerneja Presečnika in 2aka Mogla na tekmah najvišjega ranga. »Oba veliko obetata, Jernej ni imel sreče, saj zaradi stikov z okuženim s covidom-19 ni smel nastopiti na poletih, 2ak pa mi je povedal, da je užival, ko je prvič poletel preko 200 metrov.« Kar 12-krat je Timi Zajc doslej stal na posamičnih in ekipnih tekmah na stopničkah svetovnega pokala. V klubu je kar nekaj skakalcev, ki obetajo. To dokazujejo na posameznih in ekipnih tekmah na državnem prvenstvu, kjer so vedno odlični. Prav gotovo pa tu izstopa Timi, ki je osvojil prav vse naslove državnega prvaka v kategoriji od pionirjev do članov. »To je res lep dosežek, a moji cilji segajo še veliko dlje,« je dejal. Zadovoljen je, da v svoji karieri ni imel težav s poškodbami, ki bi mu krojile športno pot. Pred naslednjo sezono je zelo motiviran, saj si želi pokazati veliko več, kot je v tej. VESEL PODPORE IZ DOLINE Timi je bil dvakrat izbran za naj športnika Zgornje Savinjske doline, kar nekajkrat je bil osebnost meseca v Savinjskih novicah. Čeprav prihaja iz Hramš blizu Dobrne, je kot član lju-benskega skakalnega kluba v Zgornji Savinjski dolini zelo priljubljen in ima veliko navijačev. »Vesel sem podpore lokalnega okolja in se za podporo zahvaljujem vsem navijačem. Verjamem, da jih bom v naslednjih sezonah še velikokrat razveselil z dobrimi rezultati.« ŠPORTNIK OD GLAVE DO PET Na vprašanje, kaj bi počel, če ne bi bil smučarski skakalec, je odgovoril: »Ne vem, o tem nisem nikoli razmišljal,« kar kaže na to, da je njegovo življenje že dolgo usmerjeno v smučarske skoke. Dokončal je šolanje za ekonomskega tehnika, za študij se ni odločil, saj mu je šport prioriteta. Zaradi nevarnosti poškodb se je odpovedal vožnji z motorjem. Tudi med dopustom skrbi za telesno pripravljenost in izbira destina-cije, kjer je lahko vedno v gibanju. Je tudi šolan glasbenik, zelo rad raztegne meh harmonike, igra tudi bariton. Štefka Sem, foto: osebni arhiv 22 Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 Kronika, Zahvale, Oglasi PRED TEDNOM DNI ZGORELA ŽE ČETRTA PLANINSKA POSTOJANKA Vzrok za požar Mozirske koče v • v v • se iščejo V noči iz 8. na 9. april je zagorel in do tal zgorel Dom na Osankarici, ki leži na območju občine Slovenska Bistrica. To je že četrta planinska postojanka v zadnjih štirih letih, ki so jo požrli ognjeni zublji. Po dosedanjih ugotovitvah kriminalistov požari med sabo niso povezani. PLANINCI OSTALI ŽE BREZ ŠTIRIH POSTOJANK Spomnimo, da je v noči na 22. oktober pred štirimi leti zgorel Kocbekov dom na Korošici. Vanj se je tistega večera zatekla poljska državljanka z dvema otrokoma. Na ogenj je namesto vode pristavila posodo s petrolejem, dom, katerega obnova je bila zaključena kakšen teden pred tem, pa je zgorel do tal. Novembra 2019 so planinci zaključili tudi z obnovo Frischaufo-vega doma na Okrešlju. Kmalu za tem je, tako pravijo ugotovitve kriminalistov, zgorel zaradi napake na električni napeljavi. Ob veliki angažiranosti lastnikov doma, PD Celje Matica, se nov dom na Okrešlju že gradi. NOVA KOČA NA GOLTEH PREDVIDOMA JESENI 2022 Tretja tovrstna tragedija se je zgodila, ko je 24. februarja zgorela Mozirska koča na Golteh. Vzrok za požar še iščejo, po zadnjih izsledkih pa naj bi bila tudi tu, tako kot na Okrešlju, tuja krivda izključena. V teh dneh se PD Mozirje, ki je lastnik Mozirske koče, ukvarja z idejno zasnovo novega objekta. V najboljšem primeru, tako predsednik društva Boštjan Goličnik, naj bi bil objekt letos pod streho, za obiskovalce pa odprt jeseni prihodnje leto. Z dobrodelnimi akcijami so doslej zbrali dobrih 35.000 evrov. Investicija v nov dom naj bi znašala okoli 600.000 evrov. Benjamin Kanjir Pogrebna služba - cvetličarna « -M ORAN A Tel: 03 7000 640 NT GSM: 041 536 ¿08 ^ nJ GSM: 041 672 115 tVwWJTw runa ,it E-mail: info(S] mara rta. ji Aleksander S103*5 ¡ti i V k P«U|EflN* FH = USTAVA ILPILO HfUKAHV. JAŽ7UM. AMEH&KT I4RA;EC |1UH KUjUEVUA DE LAV LM1MKI1 SESTAVIL PETER UD« KAB&L MJH±E*(JT NE!ll°0RAS-hO MARiV* RIMSKI CESAR OBS^IA TELESNA hklSKA HM..HJA KAZMIA 005RMA F "h SKj AHKiTEKT (A^VAR) iHAJBC POSKOCB* JE2E mzuuffl, VČALNRA OBLEKA, OBČILO OIMJUL, NIMA GORA V fit: lisflij L PRiTOH i: L NA V S«C1 UALEjC iracRU«» i3IRA«Ji UhE-liJO GOlOt t- NFU vFEft. SAHJtJ HttlOj. BKAiA POSEK □ RVNPHA (VRAMtP? icftomu FH.POI.mK UEAHAUtJ StOVF>SU KlSAfl tJANFZ, SESEDA NAKCNCU MOum SL MESTO A».neilSEIl iKUTifiUi; TRimiKA ZORA';** T; HA PHiETI. OMOijE NARAVOSLOVEC □AliSL KALUUVA FORtiJRNA RISiRi 0VOMJ KMiA CflLMT. ?CS>ET KElASJiML 7A K Ff. H MOL HUViflltt zmotil 51 FHAN TliFK EMVA fdaj.l AKCEDA SlOvLJiJKl F LS-IIR 2£N5KA J «DNEM PGSTEP.iU. KlrtOiA Tflil KMETIJSKA ZADRUGA S.vIlišKA run.iva z. f f \ P 1 > kmetijski --- r j I i J *>, f | stroji www.bider,si Dol-Suha 3a, Rečica ob Savinji K^JR^CSCD® S? Savinjske novice št. 15, 16. april 2021 27 ZaraS paneaftega obie^a pasjjoaiiji, Kremo 1 kandidat? zazauidbGdebviieaa r«Ui. SKLADI SCN1K 1, Vi I i c ,1' i ■■. t tro:: m ensto d e I o Prpvjefiiat i» iiffljdrji .utiHcir sklirunuočili m dui>Ayiiiifl> dokurinU lit ihkiitiBi fnjeaiiililpv iHjtief\WM)ifnet9 2. Vil i t arist eno i imensko delo Prevzemanj f iti i! dajanje artiklov v sfcLili, ¡¡¡pcDl if d i iti l d^taittipnpiei vs>;ladisčf;tjp artiklov na prsitoidena ire^ 11 bron? mu koiididotu nudimo urcjCfc dilomo ¡c Ne/ne mesio ¡-; predv-ife™ ¡h p&ln. liHutni čas, s :r, ddo£a(t i^s ^ nrtecei/, in obdab ■:■■ 1 ne itn i rafmljo Mda [ffip oogocbt * fedofeftrt cti. D sit [e rra-izrreii co Kctd dcle, ti vci delo™ mesto zin m, vsfcm, da nam peš |e'e ž-»'lien-¡epi; m: eJeltlitiFiski naslov franci@pfeite1-5lD.inn1. 'Jd^k prijiiifl bodo irtpniNiine zoipfio. SKUPAJ ZMOREMO medeca/ Zgornje Savinjske doline l'uilnik Savin|skt ncvicei)ai(^rjii|c Al:t>or< imen 1 meseca Zgornje Sfivirnj^k-L- (IriliiiD Oh (soncu .lkirifL' Siosk' mnl vsemi Imcm mesija Im k j m Lintlke lili rai i iim1 leta i^urni li Savinjske doline 1. K ="■ ■ 1 .. ................ ittawi 2D2I m lp> i - cedtit vj-slntm ifduprninkoi'): ($o3tj»n fjilnivnik jt rirtrnl lov« l.PN Kcuftrag Kamnik, ki mu ¡1 rth n HiJoi videnega trudi ari itaprispanih nnii po pol tetd sledenja Hspeljtutlsireliti t-:.EkiiL.■ ■ k. ■,■ ■. ^idolih letih skup-u s potepuSklml psi m ml-if]ii 11 fjc em dinhiiiti pflvzroiala veliko fckotte, rii}fwl(e, skfM m Polionn:v ¡¡i bil» pr^kd Lun dve in Skupim nii?li| 1:11,1 škilci.i v i.iilii/iii rrpli Ivtlli Ji; oc«fl|ena 11.1 vet tu! 1H lisot («TO» |UR Pod kri ¿ritk _ l- rtireldur ruivuja v pudjvl|u I "c-l: I;i .■;m i i k. hi j« Liii Imenovan13 [H'vcfj.1 ITrfdsiicl»: i k:i KIUIm |iiMiji'[iiikcHf S ASA IE ii^Hifiiit- S;ivin|.SLUVIII:|>M okolja. Sta^U) Podmen ¡dJL'k j/BT I perji:! [ur isji1 p rii liii n-L" Piiim nski' lrt:i T -i e . l -r pumajsi pri Izgradnji in vidriivjnju KuCe na Trjvmkir Tina liolmih Ju »sedi» l i. ilhOEtn rui (HiIiI-iJrt|l(L'lll VuU-.ljki(iLii sfanu- n ne&i (Mkati v slttv-jiM (asiii i)cl|)n( [KiKildnl H:kril v velislatntnli nit z.nk1uičfcu ivaiiBft^fl liotiFiki v Uworhc-LLk'tu jf pretiiaiisls svoio litoiiko k avstrijske : kiju'. (¡kijvi si' |l- .■ ■ ..I■ /,iiii.\ink.i dvth itotink it)«inde ■■•■> Avstilni "d ttkmavadja poslovILi ic i'ietrlJin:ilLi m .ie iivntfll nii ic^to mi-ilu Ml>J (Uspelimi ¿i.iKiivuL^.Liin v/, pnfjiiifega kroga ic l>'l /rch rtakloiijor Viktorju Molii-niku. Logarska Uulinu 1. Ma^rajencc dnbi naaradapopfjitt Izpolnite spodnjo gtasomicb fn j i ■ do torka, 20. upHlji Z0Z1, pc^ljite bd nasloy: Sovirjike lovlce, £nitlielshbt fesla 2, 3330 Molili«. Mi d prii vof asji o prispelimi Rfciso™ i caim Lhj mo izžre bil 11 dobitnika praktlCne nagrade Nitianjenili ali kopiranih glasovnic no upošteva mol Za ime meseca marca 2Q2i glasujem za 4 TeL/CSM: 3% ODHODKA DD PRODAJE DO KONCA APRILA. V POSLOVALNICAH 1K S ASA NAZARJE IN KT LUČL BO NAHENJEH ZA POHOCFRI OBNOVI M□ ZJP3KE KOČE NA G0LTEHI Z VAMI IN ZA VAS