Ao v enako Ijftdst'
•iavftradohVcpid,
ZELO VAŽNO.
,	~ Pariški kardinal in nadškof Ometle
svojem letošnjem pastirskem
pismu:
»Časopisje je postalo dandanes ve-levlast. Med tem ko govori učitelj malemu številu učencev, govornik ali pridigar nekaj stotinam poslušalcev, štejejo oni, ki jih poučuje časopis tisoče in stotisoče. Govorjena beseda preide in se hitro pozabi: časopis pa ostane. — Vsak dan se zopet vrača in vpliva tako, da vedno bolj prodira v človeškega duha, kakor kapljica, ki neprestano pada, končno pa Izdolbi najtrši kamen. Povsod, na vsakem kraju, v vsaki družini se dobe dandanes časniki. Časopisje ustvarja zaradi tega ideje, dela običaje in zakone.»
Zapomnimo si te važne besede. — Proč z liberalnimi časopisi iz vseh družin! Dolžnost vseh katoličanov je naročati in podpirati katoliške liste. Katoliško časopisje mora postati vele-i*. vlast, ki se je bodo bali liberalci in socialisti. Somišljenikom priporočamo, naj se vsemi silami razširjajo naš list!
Križ »Primorskega lista".
Ozri sc dragi čitatelj in naročnik na glavo »Primorskega Lista« in premišljuj sv. križ, ki se blesti v sredi. V tem tednu, ki se imenuje iz starodavnih časov t i li i teden, potihni nekoliko in premišljuj skrivnost sv. križa. Glej, v tem znamenju se bojuje »Primorski List« od svojega začetka do današnje-
ga dneva! V tem znamenju se vrši vse naše delo, v tem znamenju so pridobljene vse naše zmage na verskem in političnem polju iu vsi naši vspehi na gospodarskem polju.
Vse katoliške stranke imajo v boju proti liberalizmu in brezverstvu težko stališče. Ljudi se slabo lažje prijemlje ko dobro. Reči moramo, da so bili tudi za »Primorski List« že prav hudi časi. Toda zaupanje v sv. križ nas je držalo po koncu. Sv. križ nas je navduševal in nas navdušuje k nadaljevanju težkega dela za katoliško ljudstvo. V tem znamenju je bil vedno naš pogum in naš i moč.
Vabimo vse slovenske rojake, naj z nami stopijo pod sv. križ, ki ga nosi na čelu »Primorski List«. Tu se bodo nasrkali bojnega duhajn neustrašenega poguma v boju za sv. stvar! Tu bodo dobili nepremagljive moči od Tistega, ki je ta težki križ nosil in ki je na njem za sveto stvar umrl. V svojem zaupanju v sv. križ ne pozna »Primorski List« strahu ali obupa. Mi gremo pogumno naprej kakor bojna ladja po širokem morju, kakor orel po zračni višavi, kakor četa po bojnem polju.
Sv. križ je znamenje dela in boja. znamenje poguma in požrtvovalnosti. Te misli naj te obhajajo, dragi čitatelj, ko gledaš v tem tihem tednu sv. križ na čelu svojega »Primorskega Lista«. Proč se vsakršnim omahovanjem, proč s strahopetnostjo! Naše moči so nepremagljive v Tistem, ki je težki križ nosil in na njem umrl. V tem znamenju se bodo razpršili vsi naklepi naših nasprotnikov.
Ljubimo torej sv. križ! Čimbolj bomo ljubili sv. križ, tem bolj bomo pogumni, požrtvovalni in močni in tem
gotovej.ša bo zmaga. To velja ne-lc za »Primorski List«, ampak za vsakega posameznika in za celo stranko.
Zasedanje goriškega deželnega zbora.
(Konec.)
Posl. Bcrbuč je predlagal, naj se pooblašča kot običajno dež. odbor, da podpiše in potrdi zapisnik te seje, kar sc je vsprejelo.
Nato je utemeljeval posl. dr. Ste-p a n č i č svoj nujni predlog, glede gradnje raznih cest na Krasu. Predlagal je:
Visoki deželni zbor skleni nujnim potom:
Visoka c. kr. vlada se poživlja:
L) da nemudoma ukrene vse potrebno. da se č i m p r e j prične zgradba cest:
a) Krajna vas - Pliskovica Brje do Na-
brežinske ceste:
b) cesta od vevškega vrha skoz Temnico do Zagrajca, v svrho, da bodo ljudje z delom kaj zaslužili in da sc tako olajša obstoječa beda;
2.) da dovoli z ozirom na obstoječo bedo za zgradbo navedenih cest na mesto samo 60 odstotkov od vseh pro-računjenih stroškov, na 70 odstotkov zvišan prispevek.
Potem je predlagal isti poslanec dr. Stepančič potom nujnosti sledeče: Visoki deželni zbor skleni:
Visoka vlada se poživlja, da vzame v resno pretresovanje in da dovoli izdatne prispevke za zgradbo cest odnosno korenito popravo poti:
I)	Gorja n s k o skoz Klanc -15 r e s t o v i c o do .1 a m e I j;
’) Brestovica skoz Cerov-I j e v M a v h i n j e;
,J) V o j š č i c a -Selo- .1 a m I j e T r ž i č:
k a kor tudi za zgradbo žc-I c z n i c e Š l a n j e I - T r ž i č.
Deželnem odboru se nalaga, da dogovorno z visoko vlado vse potrebno u-krenc. da se zgradba odn. korenito popravo navedenih sest čimpre-j omogoči.
Oba predloga sta bila vsprejeta.
Pri točki 246 je deželni glavar dr. vitez P a j e r odstopil predsedstvo zbornice podglavarju dr. G reg or či-č u ter zapustil zbornico, ker mu je prišlo vsled dolgo trajajoče seje in slabega zraku v dvorani slabo.
Koncem seje je podglavar zaključil zasedanje deželnega zbora s sledečimi besedami: »Slavna zbornica! S ponosom gledamo na naše ogromno delo, ki smo ga izvršili v kratki dobi 50 dni. Da je prišlo do plodonnsnoga delovanja ni bilo odvisno od nas samih, marveč se imamo posebno zahvaliti visoki vladi, ki nam je šla na roko s tem, da je predložila zboru zakonske načrte, ki tvorijo podlago za materijalni in moralni napredek naše dežele. Sc posebc pa se moram zahvaliti vladnemu zastopniku v zbornici, g. iiaiiiestništvenemu svetniku Rebek, kateri sc je požrtvovalno zavzemal za naše zadeve ter nam šel na roko. Po Najvišjem naročilu naznanjam, da je sedanje zasedanje deželnega zbora zaključeno.«
Vladni zastopnik, uamestništveni svetnik Rebek sc je nato prisrčno zahvalil podglavarju za laskave besede ter čestital deželnemu zboru na ogrom-
Izhaja viaki četrtek ob *. url popoldne Rokopisi se ne vra-{«jo. Nelrankovana plima se ne spre-|cma)o.
Cena listu znala ia celo leto i krone, n pol leta 2 kroni. It man) premožne celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je črna Hitu 6 K, sa druge dežele izven Avstrije 5 kron.
Rokopise sprejema »Narodna Tiskarna* v Gorici, ulica Vet torlni št. 9.
Naročnino in na rnanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ul. št. 16.
J(X. letnik.
Posamezne številke se propajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici I, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniškn 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
V	Gorici, 28 marca 1912.	13.	Številka.
Prevarjeni slepar.
Kobilarjev Jurij iz Dobre vasi je bil precej premožen kmet. Kar ja pa imel. i si je sam s pridnostjo in varčnostjo pri-i dobil. Nekoliko mu je pomagala pri tem tudi kupčija. Prekupčeval je namreč s konji in kravami. Bistroumen res ni bil posebno. A božji blagoslov ga je očevi-duo spremljal povsod, ker je bil pri svojem barantanju vendarle tako pošten, da je rajši terpel sam škodo, kakor da bi fo delal drugim.
O	sv. Andreju je bil zopet v mestu glavni semenj, ki je trajal 1-4 dni. Tudi Kobilar se napravi spolnim mošnjičkom na pot tja. Prišedši v mesto jo krene takoj po stari navadi proti znani krčmi pri »Zlatem zajcu«. Joda slučaj je nanesel, da so bile že vse sobe oddane. Da bi njegovo nejevoljo radi tega vsaj nekoliko potolažil, mu je gostilničar rekel, naj gre k »Črnemu kozlu« v lili,.nji ulici: v kratkem pa da se gotovo kaj izprazni ter da se potem lahko, če že prav hoče, preseli semkaj, a za sedaj treba potrpeti.
Hočeš nočeš, mora naš Jurij iti k »Črnemu kozlu«. Tu je bilo pač še vedno dovolj prostora za prenočišče. A Kobilar ni bil tukaj tako zadovoljen kakor v svoji navadni krčmi, kjer se je čutil skoro kot doma. Pa še neka stvar mu je delala nemalo preglavice. Se seboj je imel nad tisoč goldinarjev za ku pčijo. Ja denar bi dal rad shranit, da mu ga kdo ne zinakne. J'ežko je pa zaupati ljudem, ki jih dobro ne poznaš.
Mej kosilom premišljuje sem ter tja, a po jedi povpraša vendar krčmarja. ako bi ne govoril lahko ž njim nekaj besed na štiri oči.
Gostilničar ga pelje v svojo sobo. kjer razodene Kobilar, kar mu teži srce. »Prinesel sem, dejal je, tisoč goldinarjev za semenj in Vas prosim, da mi jih shranite, dokler jih ne bodem rabil.« »Dobro, dobro, je odvrnil ta. dajte le meni denar. Človeku treba biti previdnemu; saj je na semnju vse polno tatov, ki prežijo posebno na kmečke ljudi, kako bi jim novce pograbili iz žepov.« — »Zato pa prosim tudi, je še dostavil Ko-
bilar, da nikdo ne zve. koliko denarja da imam se sabo.« »Bodite čisto brez skrbi,« je zagotovil krčmar in hkrati prejel tisoč goldinarjev od svojega gosta. Naš Jurij mu stisne še /oko. odide zopet z lahkim srcem in brez skrbi v mesto in se kmalu izgubi v nenavadni množici tujih ljudi.
Vadije drugi dan se ponudi lepa priložnost Kobilarju, da bi si po ceni u-kupil nekaj blaga. Gre torej v svoje prenočišče ter poprosi krčmarja, naj mu vrne toliko od shranjenega denarja, kolikor bi ga zdaj po priliki rabil.
»Kaj se Vam meša ali sanjate, kali?« zareži osorno gostilničar takoj nad njim. še predno je vse besede izgovoril. Meni niste dali, ljubeč moj, niti vinarja. Morebiti me zamenjate s kom drugim.< Ko sliši to Jurij, obstane-kot okamenel. Le polagoma zbere spet svoje zmetene misli. Zastonj pa spominja krčmarja na vse posamezne okoliščine, kdaj. kje. kako in koliko denarja mu je poveril.
Viž ga no. mu zabrusi ta jezno v obraz, zdaj me bo še dolžil sleparstva, meno
poštenjaka. Kje imate kako iiotrdilo, kje kako pričo, da bi Vi kdaj meni izročili v varstvo omenjeno svoto?« Nazadnje mu še zagrozi s tožbo in zaporom, ako ne bo držal jezika za zobmi, češ, ko gre za dobro ime. ne sme imeti človek več nobenega ozira. Ves čemeren mu obrne hrbet in ga pusti tam popol-notna obupanega.
Počasi se je pobral Kobilar potrt iz usodne krčme. Vtopljen v svoje misli je hodil naprej ne vede, kam hoče iti. — Bolelo ga je. da ga je lopov tako presneto opeharil. Zmerom sc je bolj razburjal. Strastno je mahal se stisnjeno pestjo po zraku, kakor da bi hotel koga zadeti. Za mimogredočc ljudi se ni nič zmenil.
Takšnega sreča neki znanec, ki je bil ž njim že večkrat skupaj pri »Zlatem zajcu«. Nagovori ga: »Kam pa tako zamišljeno? Kaj sc Vam je pripetilo? Suj Vas človek komaj spozna, tako ste čudno izprctnenjcni«. Kobilar se strese in. ko vidi prijatelja, mu v kratkih besedah pove svojo nesrečo.
(Konec pride.)
nem rešenem delu. Izrekel je svoje obžalovanje, da je moral deželni glavar zapustiti zbornico ter izrazil upanje, da se kmalu opomore od trudapolnega dela.
Nato je podglavar pozval poslance, naj vsak v svojem jeziku, kot je to v goriškein deželnem zboru običaj zakličejo trikratni »Živio!« na Nj. Veličanstvo.
Posl. Bombig se je konečno spominjal delovanja deželnega glavarja ter obžaloval, da ni mogel vstrajati do konca. Upa, da kmalu okreva.
Poslanci so nato zapustili dvorano.
Politični pregled.
Državni zbor.
V	torek je zbornica začela razpravljati o nekaterih manjših predlogah, ki ;so bile deloma rešene. Ko je prišla na vrsto predloga o licenci pristojbin za uvoz tobaka, so začeli Rusini ob-struirati. a ne zaradi te predloge, marveč zato, da zavlečejo razpravo, vsled česar bi zbornica ne utegnila še pred prazniki pričeti razpravo o prvem čita-nju predloge o galiških kanalih, od katerih bi imeli koristi le gališki Poljaki in Židje, medtem ko bi Rusini ne imeli od kanalov nobene koristi. Konečno so ><c dali Rusini pregovoriti, da so za ta dan opustili nadaljno obstrukcijo.
Včeraj je pričelo prvo' čitanje vo-docesme predloge z vpisanjem govornikov v govorniško listo. Potem se je vršila razprava o izplačevanju mezd v rudokopih. Sklenilo se je. naj se mezde rudokopoin izplačujejo mesečno in ne več tedensko. \ sprejeli so se še dr utri rcsoluciii predlogi v prilog rudokopoin.
Pogovor poslanca Spinčič s prestolonaslednikom.
Pri splavljenju »Tegctthoff-a« v Trstu je nagovoril prestolonaslednik nadvojvoda Frane Ferdinand poslanca prof. Spinčie-a. Pogovor se je tikal tudi političnih razmer na jugu, posebno pa kar se Hrvaške tiče. Prestolonaslednik je pokazal, da je o vsem dobro informiran in da mu nikakor ni všeč postopanje Madjarov.
Nemški cesar v Benetkah in v Brionih.
Nemški cesar Viljem je dospel v soboto na Dunaj. Spremljali so ga njegov sin Avgust Viljem, njegova snaha Ai. Viktoria in njegova hči Viktorija Luiza. Na kolodvoru ga je sprejel nadvojvoda Leopold Salvator, v Sclion-bruni' pa ga je čakal cesar. Opoldne je bil rodbinski dine, zvečer pa gala di-ne v Schonbrunu. Nemški cesar je sprejel avstrijskega predsednika, zunanjega,
Sprehod goriškega postopača v Brda.
25. marca 1912. \ pondeljek predpoldan
—	je šel na špas Ivan - v briške kraje tje — tolažit si srce — z rebulčico dobro — ki ljubi jo zelo — pa z malo merico! Juhliehej! Z vlakom do Plavij, potem peš čez Vrliovlje po krasni poti (za Brda) proti Krasnemu - Breg u. -Blizu županove hiše jo krenem na desno pogledat k s v. Petru v Nožno, ki se mi je zdelo od daleč bolj vabljivo. Mislil sem v Kožbano, pa tudi v Nožnem sem zvedel, kako potrebna je bila podpora dežele za cesto, ki je že nakazana. Med potjo se mi pridruži zgovoren mož, ki mi krajša težko pot z raznimi pojasnili. »Vodovoda ne bo v Kož-bani še dolgo ne ker cesta ni dokončana«, ko hočem moža povprašati, kaj ima vodovod s cesto — ni bilo moža več nikjer. Satu sem ostal sred blata na cesti — utopljen skoraj do ušes. Komaj sem se izvlekel vun, da rentačim proti jugu. Kožbana se mi je zamerila. O kaka pot! Razumem sedaj, kar je pravil svoj čas nek hudomušnež: »Dva kožban-
vojnega in skupnega finančnega ministra. Z I Umaja se je odpeljal nemški cesar v Benetke, kjer se je sestal z italijanskim kraljem Viktorjem Emanuelom.
Y	torek dopoldne se je mudil nemški cesar na Brionih, kjer ga je ob prihodu pozdravila vojna mornarica.
Italijansko-turška vojska.
Turško ininisterstvo je objavilo br-zojav vojaškega poveljnika v Bengha-cijii, tičoč se bitke pri Fojatu dne 12. t. m. Brzojav javlja, da je 2000 Turkov in Arabcev napadlo utrdbo Fojat. Italijani so se morali umakniti v trdnjavo. Turki so imeli 120 mrtvih in 55 ranjenih. Pri Italijanih morajo biti izgube še večje. Dne l.i. t. m. so Turki na novo napadli Fojat; prisvojili so si s tem nekaj vojnega matcrijala. Dne 19. pa so Turki zasedli 70(1 metrov od Fojata oddaljen okop. Tako se glasi turško poročilo. Italijani pa so trdili, da so dne 12. t. m. pri Ben-ghasiju sijajno zmagali.
»N. Fr. Pr.« poroča, da vesti, ki pravijo, da vlada v Solunu velika bojazen, ne odgovarjajo resnici, kajti javno življenje sc tam ni prav nič spremenilo.
Glasovi, da Italijani res nameravajo napasti Dardanele se množijo in čuje se, da so že zasedli en otok, ki naj tvori operativno osnovnico v Egejskem morju. Zdi se pa. da se bodo Italijani dobro premislili, motiti evropejski mir. Sicer se govori, da nameravajo Italijani v sporazumu z Rusijo postopati proti Turčiji, ali neverjetno je, da bi druge vele-vlasti dopuščale stvari, ki bi znale ravno v sedanjih gospodarsko tako slabih Časih toli potreben mir v Evropi kaliti.
Darovi.
.1 u b i 1 e j ii i darovi za Slovensko Sirotišče:
P. n. gg. Anton Kuštrin, trgovec v Uorici. 10 K; Slavno županstvo v Prva e i n i 10 K; Anton Zuchiati župan Medana 1 K: za prodane razglednice 7(1 vin; Anton Koren, trgovec 5 K; -• Martin Poveraj, krojaški zvedenec 1 K 75 vin; Adolf Urbančič mesar 1 K; Rudolf Drufovka trgovec 1 K.
Bog poplačaj stotero! Vse vboljšo bodočnost slo ven-skeganarodapod slavno v 1 a-doNjega Veličanstva cesarja FrancaJožefal.!
Domače in razne vesti.
Evharistični shod za duhovnike bo v Gorici v bogoslovniški cerkvi dne 18.
ska vola gresta mimo mesnice v kteri je visel tretji že v kvartah.« Oba zdili-neta globoko: rajši tukaj v kvartah viseti, kakor po kožbanski poti živeti. — Morebiti se kdo usmili, da jima privošči boljšo pot v mesnico?! Tudi mene je kožbanska 'pot zdelala, zato sem jo obrnil na levo proti vzhodu, potem proti Fojani, da obiščem starega znanca. Dobil sem ga vsega »obcaganega«. Sočutno ga vprašani, kaj mu »fali«. E --kaj mi »fali?« Župana in tajnika smo zgubili na Kozlinku ... Potolaži se prideta pa drugič. Nikoli več ne! Poberi se mi tudi ti, ki si »kavža«, da smo volili tako... Pobral sem se, da-si mi vest ničesar ne očita glede volitve. Kaj imam-jaz goriški »luftinženir« z volitvami v Fojani? — Žalostno sem pobiral stopinje proti Dobrovem — in žejen. Gostilničar na Dobrovem, prijazen mož. sleda sicer začuden moje razcapane "brgeše«, umazane »gete« in pokvečeno > lotnbreno«, ki sem jo vlačil se seboj, vendar mi prinese kozarec vina in hlebec kruha da se okrepčani. (Iz Gorice dalje nisem vžil ničesar). Vpraša me. odkod? Iz Gorice. Ali veste kako smo pregnali »mižerijo« iz našega ' komuna?« — Ne! Z »niartalami« (možnarji)
aprila. Cerkvena opravila bodo javna in pristopna vsem vernikom. Zborovanja pa bodo v bogoslovnici in sicer v dveh oddelkih t. j. za Slovence in Italijane. Kdor želi napraviti kak predlog, naj ga naznani do K), aprila predsedniku preč. g. dekanu Kren-u v Tržiču. Pozneje došli predlogi se ue bodo upoštevali. Natančen vspored naznani predsedstvo č. duhovščini v kratkem.
Nj. Eminenca dr. Nagi v Gorici. V soboto zvečer je prišel v Gorico, vračajoč se iz Trsta, kjer sc je udeležil slavnosti splavljenja druge avstrijske dreadnougtke, N. Eminenca kadinal in dunajski nadškof dr. Nag I. Spremljal je Nj. Eminenco škof tržaški dr. Karlin. Nj. Eminenca je bil gost našega knezo-nadškofa in je zapustil Gorico v ponde-Ijek zvečer. V nedeljo popoludne sc je Nj. Eminenca v spremstvu Nj. Prev-’ zvišenosti našega nadškofa in tržaškega škofa dr. Karlin podal na Sveto Goro. l am je opravil na grobu pokojnega kardinala Missie svojo molitev. Ta dan je bilo ravno deset let, od kar je unirl kardinal Missia.
Sestanek slovenskih kolonov b o v n c d c 1 j o d n c 3 1. t. m. ob 3. u r i p o p o 1u d n e v V i p o 1ž a h v navadnih prostori h. Razgovor bo o porabi deželne p o d -p o r e.
Slovenskim kolonom na znanje!
Deželni odbor bo v jutrajšnji seji odločeval o podpori, ki jo je dovolil deželni zbor »Zvezi slovenskih kolonov«. Naj-brže bo dobila vsaka kolonska družina po 2 kvintala turšice ali sirka po znižani ceni.
O	svobodni t. j. brezverski šoli kričijo in se dero še vedno naše liberalne korifeje. Ven s križem iz šole, to je tudi nekako geslo mladih liberalnih petelinov, ki šc niti prav kokodakati ne znajo. Seveda to liberalci taje, češ, da ni res, a lijih dejanja jih izdajajo. A se dobe tudi pametni liberalci tupatam, a ne pri nas, ampak gori v Nemčiji, kjer sedaj zboruje državni zbor v Berlinu. Debata je prišla tudi na šolstvo in socialni demokrati in njih bratci liberalci so seveda takoj zagnali zopet svojo staro pesem. A glej, vstal je svobodomiselc dr. Bruckhoff in izjavil, da on kot praktičen šolnik nikakor ne more govoriti za brezversko šolo. — Da bi te, to je hud poper! Sam liberalec je tedaj v protestantski Nemčiji priznal, da je verska šola potrebna in pri nas so še vedno taki ptiči, ki še gonijo svojo staro, oglodano pesem o šoli in vzgoji na liberalni podlagi. To so zastareleži, to!
Vojaški nabor. Dne 27. t. m. pristopilo je k izrednemu naboru prostovolj-
smo je streljali vun proč z županstva! Zdaj smo na konju! Sama »bondancija« je zdaj v naši občini. — To je lepo rečem. Kedaj se je pa zgodilo to? Na sv. Jožef po večernicah. Ta dan so zopet volili starega liberalnega lisjaka za župana (zato streljanje; op. stavca). To bo treba tudi drugod poskušati — rečem. — Ma ne rata povsod, mi odgovori prijazni krčmar. — Plačam 26 vin. in grem proti B i 1 j a n i. V vas nisem mogel zaradi poti, ki je slabša ko kožbanska. Svetoval bi pri novi poti napis: »Zaradi nevarnosti prepovedano hoditi lio novi cesti.« Uboga podpora. Mahnem jo v S m a r t n o, kjer je sedaj bolj mirno, odkar je orel začel širiti oliko in omiko! Le čvrsto tako naprej! »V balah« se mi ni dopadlo preklinjevanje. zato sem hitel čez Gonjače dalje v Kojsko. Ustavil sem se pri našem Mariniču Benediktu (»Sokoli« ga dobro poznajo!), privezal zopet jetra k plju-čam, potem sem jo pihnil čez St. F e r-j a n m P e v m o nazaj domov v mesto
—	zadovoljen in vesel. Ce se mi bo ljubilo pojdem drugič skoz grojno v Brda in Vam sporočim o mojem sprehodu če Vam je prav, gospod urednik.
Prosimo! Ur.)
no: iz goriškega okraja 39 mladeničev, potrjenih je bilo 23; iz tolminskega okraja 5, potrjena sta bila 2; iz tržiš-kega okraja 11 potrjen 0; iz mesta 21 potrjen 0.
Pred c. kr. izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole v Gorici se prično prihodnji usposoblje-nostni izpiti v ponedeljek, dne 6. maja t. 1., ob osmih zjutraj. — Prošnje za pripustitev k izpitom je predložiti v takem roku. da bodo v rokah komisije vsaj do vštetega dne 25. aprila t. i.
O	»Bogomili«, ki jo priobčujemo na predzadnji strani, piše »Katoliški Šolski Prijatelj«:	»S	po-
polnim prepričanjem zopet priporočamo to izvrstno delo našim katoliškim učiteljicam. V tem najdejo izvrstnega duhovnega voditelja v življenju, dobrega svetovalca in odkritosrčnega prijatelja im gotovo bodo to delo z velikim veseljem in z mnogotero koristjo zopet in zopet jemale v roke«.
Socialni kurz S. K. S. Z. Vodstvo
S.	K. S. Z. priredi v dneh od 9. do 13. aprila (inclus.), to je v tednu po Veliki noči, v Ljubljani v Ljudskem domu socialni kurz, ki je namenjen v prvi vrsti voditeljem in odbornikom naših organizacij, ter onim, ki se žele posvetiti enakemu delu.
Predavanja bodo primerna, obdelovala bodo le neobhodno potrebno tvarino, ki jo zahtevajo vsakdanje razmere časa; pojašnjevala jo bodo praktična navodila. Za predavatelje je naprosilo vodstvo odlične gospode, ki so prevzeli nalogo sodelovanja. Predavali bodo gospodje: dr. Krek. dr. Korošec, dr. Doljšak, dr. Gruden, dr. Hohnjec, dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Pogačnik, prof. Evg. Jarc, dr. Vrstovšck, dr. Zajec in več drugih.
Upoštevajoč želje, ki so nam dohajale tozadevno z dežele ter dejstvo, da zahteva veliki napredek naše organizacije vedno nove šole in izobrazbe, je storilo vodstvo vse, da bo omenjeni kurz poleg teoretičnih predavanj, po-pleten vmes s praktičnimi navodili. — Hkrati treba pomeniti se prijateljsko o morebitnih potrebah, primanjkljajih itd. Zato vabimo iskreno vse, ki jim je naš napredek pri srcu, da se našemu vabilu odzovejo in sc kurza udeleže. Vabimo zlasti brate iz zelene Štajerske, lepe Koroške in solnčne Goriške. Prav iskreno radi pa bi pozdravili takrat v svoji sredi mile brate iz Hrvatske, zato še posebej vabimo.
Oglase naj se pošlje najzadnje do cvetne nedelje, dne 31. marca, na tajništvo S. K. S. Z. v Ljubljani.
Za ceno hrano in stanovanje bomo poskrbeli, kar naznanimo prihodnji teden. Ker bodo s tem stroški zelo mali, koristi pa velike, vabimo opetovano vse naše voditelje, posebno gospode bogoslovce, da se odzovejo vabilu.
Vod st v o S. K. S. Z.
Stekel pes je obgrizel minule dni tri osebe, izmed katerih se bo morala ena od teh podati v Pasteurjev zavod na Dunaj. Ena oseba je iz Gradišča ob Soči, ena iz Alirna, ena pa iz Renč. Psa so ustrelili minulo nedeljo. Glavo steklega psa so poslali na Dunaj.
Splav »Tegetthofi-a«. V četrtek je splaval v Trstu v morje drugi dread-nouglit. Vreme je bilo zjutraj skrajno neugodno. Ali pozneje je zasijalo solnce in napočil je krasen dan. Brezštevilne kočije in avtomobili so drvili proti tehničnemu zavodu, v katerega okolici se je nabrala velikanska množina ljudstva. Okoli 8. ure je bil največji naval. Ob tem času je tudi eskadra vojne mornarice, ki je bila zasidrana pred tržaškim pristaniščem, dvignila sidra, ter odplula proti novi prosti luki.
Tribune v tehničnem zavodu so bile kmaiu napolnjene. Zbrali so se vojaški in civilni odličnjaki ter čakali na slav-(Dalje v prilogi.)
Priloga »Primorskemu £islu“ šl. 13. z dne 28. marca 1912.
nostni moment. Mesto Maribor je tudi poslalo svoje zastopstvo k splavu; kajti admiral Tegetthoff, čigar ime se je dalo drugi dreadnouglitki, je bil Mariborčan.
K slavnosti so prišli trije ministri: vojni, trgovinski in finančni. Dunajski kardinal dr Nagi in tržaški škof dr Karlin sta bila tudi navzoča. Mnogo generalov, predsednik Lloyda dr. pl. Der-seiiatta, tržaški župan dr. Valcrio, zastopniki vseli uradov ter mnogo poslancev obeh zbornic in članov gosposke zbornice se je udeležilo slavnosti.
Med prihajanjem odličnih gostov je mornarični župnik Koršič blagoslovil na krovu novo ladijo.
Ob bobnenju topov in sviranju cesarske himne so sc člani cesarske hiše, prcstolonadslednik nadvojvoda Fran Ferdinad s soprogo, nadvojvoda Leopold Salvator s. soprogo Blanko in hčerama, ob (J. uri in tri četrt izkrcali in so bili vsprejeti od častnih dam.
Ko so bila končana še zadnja pripravljalna dela, je mornarični poveljnik admiral grof Montccuccoli naprosil nad-vojvodinjo Blanko, naj krsti ladijo. Po kratkem odgovoru je nad vojvodinja pritisnila na električni gumb in ob bok Indije sc je razpočila običajna botiljka šampanjca. Nato je dala nadvojvodinja znamenje za splav.
Ladija se spočekonia ni niti zganila, ker je dež nekoliko spral loj, po katerem zdrči ladija. Čez četrt ure pa se ie počela majestetično gibati, začetkom počasi, potem vedno hitreje, konečno je zdrčila v njej določeni element. Streljanje topov, zvoki cesarske himne hi »hura« klici množice so naznanjali slavnostni moment.
Po splavu je bil v dvornem paviljonu »cercle«, medtem ko se je drugo ljudstvo razhajalo.
Več odličnih gostov sc je potem podalo na razne vojne ladije, ki so jih peljale na odprto morje, kjer so prisostvovali pomorski vaji med Piranom in Oradežem. Gostom se je delil med tem časom zajutrek.
Mornarični poveljnik padel v morje.
Pri sprejemu gostov povodom splavljenja »Tegetthoff-a« v Trstu je hotel mornarični poveljnik admiral grof Mon-tecuccoli prestopiti iz admiralskega čolna v »tender«. Pri tem se je pa njegova sablja ujela iu admiral je padel v morje, lakoj je skočil iz »tenderja« en mornar za njim, a se je admiral sam rešil ter je potem pomagal .mornarju iz vode. Admiral se je potem podal v hotel, kjer seje preoblekel in se zopet vrnil k slavnosti.
Poštni in brzojavni urad, ki posluje le poleti v Sesljanu, se otvori že s 1. aprilom t. I.
Devet puljskih mestnih uradnikov odpuščenih. V sredo je dal od vlade postavljeni gerent dostaviti devetini mestnim uradnikom dekrete, s katerimi so dotičnim uradnikom s 30. junijem odpoveduje mestna služba. V dekretih ni navedenega nobenega vzroka, zakaj se odpuščajo iz mestne službe.
Korno poveljstvo v Krakovu je prepovedalo častnikom in njim enako postavljenim vojaškim osebam udeležiti se plesov v postnem času.
Smrt na višaiih. V Celovcu bil jo nek Ivan Šutar, 25 let star, obsojen na višala. Blizu Velden napadel je neko staro ženico in jo umoril! Res, niti star človek ni več varen!
Laška surovost. »Reiehspost« poroča iz Bregenea o skoro neverjetnem činu surovosti, ki se je dogodil v osebnem vlaku med Insbrukom in Bre-gcnccni. «) Italijanov in 1 Hrvat so se peljali iz Insbruka v Bregenc. Zdi se, da je prišlo med Italijani iu Hrvatom d ) prepira. Ko je prišel vlak v Arlberški predor, so pograbili Lahi Hrvata iu so ga vrgli skozi okno vagona. Težko ra-
njenega je opazil železniški čuvaj, ki je stvar takoj naznanil orožništvu v Bre-geiieti, ki je pridržala vse Italijane, dokler ne bo transportiran ranjenec v Bregenc, da se najdejo krivci.
Tu imamo zopet lep vzgled italijanske 2000 letne kulture, s katero silijo vedno tako hrabro na dan. 90 proti enemu to je že več kot korajžno, a na zadnje pa jako olikano. Sicer pa naj se ne izgovarjajo, da so to bili priprosti ljudje, poznamo slučaje, v katerih so imeli tako korajžo tudi osebe, ki zahtevajo, da se jili šteje med inteligenco. Če bo treba nad posamezne Arabce v Tri-politaniji spraviti po 90 Italijanov, potem pride skoro gotovo poprej do sodnega dne, nego pa do osvojitve Tripoli-tanije od strani Italijanov. Zadnjič smo čitali v nekem listu, da je pognalo 20 Arabcev cel italijanski polk v beg. To se nam je zdelo neverjetno. Tu zgoraj navedeni slučaj pa dokazuje, da je v resnici tudi kaj takega mogoče.
Turistovske nesreče. Na Hoch-scliuccbergu pri Dunaju je snežni plaz zasul 11 oseb. Rešila sc je le ena oseba ostalih K) so izkopali mrtve. — Na ta-kozvanem »Stcinerncs Meer« na Sol-nograškem sc je izgubilo 5 turistov s skiji. O njih usodi ni nič znanega. Ravnotako je plaz zasul pri Inomostu več turistov, katere so pa našli še žive.
Tam ni bilo uboštva! Nekje na Ogcrskcm bila je te dni ženitnimi. Oče poročil je v enem dnevu dva sina in eno hčer. Da bi ta izredna, nenavadna »olicet« ostala trajno ljudem v spornimi, napravil je tudi izredno, nenavadno kosilo, res pravo »olicet«.
Obed je trajal tri dni in tri noči Gost, ki je bil zraven, podaja natančen opis, kaj se je vsega na ženitnini porabilo. Porabilo se je: 1134 litrov vina, 17 I ruma, 12 I slivovica, 200 kg volovskega mesa, 160 kg svinjine, 150 komadov kokoši, rac, puranov, 500 jajec, 700 kg moke, 70 kg sladkorja, 5 kg kave, 2 kg čaja, 3 kg »fcce« in za 30 kron dišav!
Če ne ravno take. vendar ali manj enake pojedine so večkrat tu iu tam tudi v Avstriji. Za »olicet mora biti!« pravi še navaden delavec. Potrate po deželi je veliko. In ravno — velike dote, obilne ženitninc, to spravlja veliko ljudi ob premoženje iu jih meče na pot.
V	Aleksandriji, dne 18. marca 1912. Skoraj vsakokrat, ko smo kaj poročali cenj. »Prim. listu« o naših ljudeh v »Lcšandriji«, smo morali več žalostnega ko veselega zapisati. A žalostne novice je težko pisati iu brati. No, danes mi pa, hvala Bogu, pero kar samo teče po papirju in veselega src i Vani sporočen veselo vest. Toda ne misliti, da je kdo na loterijo dobil, ali p.i da se je kaka naša deklina bogato poročila iu da smo se ob taki priložnosti enkrat imenitno imeli. O ne! Ampak o-biskal nas je naš stari znanec in prijatelj z dolgo brado iu prijazno besedo pater Benigen iz Kaire. Prišel je med nas iu nas skupaj povabil in nam tako lepo na srca govoril, da so se nam srca od samega ginjenja začela kar topiti: držal je sv. misijon. In naj reče kdo. karkoli hoče, pri tej priložnosti smo šepa le prepričali, da naši ljudje tudi v tujini, pa najsibo tudi v slaboglasni »Le-šandriji«, ne izgube — vere. Skozi celi teden smo imeli vsaki popoldan pri ta-ciii prilikah običajno pobožnost s primerno pridigo in vsakokrat je bila skoraj neverjetno številna udeležba. Moške pustimo na stran, saj moških nas je itak malo tukaj, ali te ženske, te naše blagodušnc punce iu ženice, pa moramo pred vsem svetom na vsak način to pot prav lepo pohvaliti, da so se tako dobro izkazale. Saj tudi zaslužijo polivale! Niso se sramovale, ne bale prositi svojih sitnih gospodinj iu nadlc-žniu gospodarjev za dovoljenje, da smejo v cerkev. Iu katera je enkrat pridigo slišala. ni mogla storiti od manj, da bi spet
iu spet ne prišla. In v nedeljo pri misijonskem zaključku je bila polna cerkev samo naših ljudi, in ko je častiti misijonar držal sklepni nagovor, ni nobeno oko ostalo suho. In potem so vsi pristopili h Gospodovi mizi. To je bil veličasten, pretresljiv prizor. Le enega smo pogrešali med nami; našega dragega prijatelja vrlega fanta, ki se je pred nekaj dnevi napotil v ljubi domači kraj v prelepo Vipavsko dolino. Pogum in sreča junaška mu bodi!.... lako smo torej tudi v »Lešandriji« spet pokazali, da smo tudi nekaj vredni, da nam ni le za posvetno, ampak tudi za večno življenje. Dal Bog, da bi ne ostalo le pri dobrih obljubah in sklepih! Čast. patru Bcnignu pa lepa hvala za ti ud! Bog ga blagoslovi! Zdaj je šel pa naš o. Evgen v Kairo po enakem opravku: imet sv. misijon. Obilo vspeha!
Miirs v Rheinlandu. (Izv. dop.) — Dragi »Primorski List«! V naslednjih vrsticah hočemo sporočiti našim domačinom. kako je kaj pri nas. Posebno pa o štrajku, ki je bil zadnje dni pri nas, Vam bomo sporočili. Socialni demokrati so našuutali ljudstvo, naj ne hodi več delat. Toda mi imamo tu katoliško društvo, ki je neodvisno od socialistov in to je dobro za nas. Naše katoliško društvo je vložilo prošnjo na delodajalce, nuj nam zvišajo plače, ker vlada tu huda draginja. Prošnja katoliškega di uštva je bila uslišana in delodajalci so nam zvišali plače za 10%. Socialisti so pa kar naprej štrajkali še osem dni. To jim pa ni prav nič koristilo. Veliko škodo so imeli in zraven tega jih' je bilo mnogo odpuščenih. Več sto jih je prišlo tudi v zapore. Tudi žensk je mnogo zaprtih, ker so metale kamenje na one, ki so hodili delali. Tako delajo socialisti v Nemčiji. Zdaj je mnogo družin brez živeža, ker so družinski očetje brez dela.
Kar nas je delavcev v katoliškem društvu, smo vsi delali ves čas in smo zato tudi dosegli 10% povišanje plač. Socialisti ne znajo drugega kot šuntati in kdor noče biti oškodovan, naj se jih ogiblje. Mislimo, da velja to tudi za socialiste v naši domovini.
Listnica uredništva. V predzadnji številki našega lista smo priobčili dopis »Iz Loga«, ki se je bavil s Strmškim učiteljem. Pod dopisom je stal podpis; Martin Če r n u t a. Zdaj nam pa g. Martin Černuta piše, da on omenjenega dopisa ni pisal in tudi ne podpisal. Nam ne preostaje drugega nego da vzamemo to na znanje, izjavljamo pa, da smo dopis »Iz Loga« s podpisom »Martin Černuta« resnično prejeli in tudi »bona fi-de« objavili, ker nismo imeli razloga, da bi zainogli slutiti, da nas kdo mistifici-ra, ker pisave g. Martina Černuta nismo poznali. Sram bodi torej človeka, ki se poslužuje takih sredstev in ki podpise falsificira.
Mestne novice.
m Umrla je dne 25. t. m. gospa Fani Gregorič, trgovka in krčmarica v Gorici. Bila je v društvu »S kal ni ca«. Zato so ji društvenice priredile z zastavo prav lep pogreb. Svetila ji večna luč!
m Odbor društva »Skalnica« se je
tako-le sestavil: Predsednica: p. n. Marica Podgornik; podpredsednica: p. n. Josipina Žnideršič; blagajničarka: Neža Dugar. Novemu odboru kličemo: Pogumno naprej!
m Pri veselici društva »Skalnica«
na Belo nedeljo se bo predstavljala tudi krasna burka: prisiljen stan je z a n i č e v a n.
m Dar. IT n. g. A. Kuštrin je daroval »Slovenskemu sirotišču« v spomin na poroko svoje hčerke gospicc Olge z gospodom dr. Filipom Černe. c. kr. av-skultantom. ki je bila dne 18. febr. t. I. !(• K. Čestitamo iskreno in želimo p. u. I
novoporočencema obilo blagoslova in sreče!
Luteranski agitatorji razprodajajo po Ciorici in okolici evangelij po sv. Matevžu, ki sta ga tiskala Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani. Knjiga nima nobene razlage iu je izdana brez dovoljenja kakega škofa. Zato je vernikom P r e p o v e d a n a.
Pojavlja se v Gorici neki gospod, član dunajskega društva »Melir Liclit«, ki predava (pri treh kronah iu v kavarni »Central«) o verskih rečeh, o Kristusu, o skrivnem Razodenju, o koncu sveta, ki ima priti baje že za dvajset let itd. Poslušat hodijo babjevcrci. Isti gospod hodi predavat tudi v Trst in Pulj. Katoličani, poslušajmo rajši zdravi nauk. ki se nam oznanuje v cerkvah!
Novo gimnazijsko poslopje za slovensko, italijansko in nemško gimnazijo v Gorici se bo gradilo na nekdanjem Foimentinijevem zemljišču nasproti mestnemu vrtu. Kupna predpogodba med sedanjim lastnikom grofom Coroninijein in državnim erarjem je že podpisana. Z gradbo se začne prihodnjo jesen ali najkasneje prihodnje leto. Obstoječa Formentiiiijcva palača se bo rabila že od prihodnjega šolskega leta naprej za šolske namene.
V pijanosti. 27letni delavec Ernest Križaj, zaposlen v podgorski papirnici se je nahajal v soboto v neki gostilni na pokopališčih ulici. Ko je hotel iti na dvorišče, padel je po stopnicah tako nesrečno, da mu je razpočila črepinja. Prepeljali so ga v težkem stanu v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer je umrl.
Zrakoplovec nadporočnik Nittner
je v pondeljek zletel iz Gorice v Trst in nazaj. Dvignil se je na velikih Rojah ob
II). uri in pol pr. p. ter letel v smeri proti Tržiču. Tam je premenil smer ter zletel nad morjem proti Trstu, kjer je spustil na v četrtek splavljeni dread-naught »Tegetthoff« črno-rumen trak.
V	Trst je dospel ob 11. uri 5 min. in brez da bi se taknil tal se je vrnil visoko preko Občin v Gorico, kamor je dospel ob 11. uri in pol. Preletel je 102 km deloma v višini 1500 m v 1 uri.
Vojašnica za pijonerje na Rojcah je pokrita. Minula dva praznika so plapolal: slovenske trobojnice vrh streh, na sredi pa je bila cesarska zastava.
Moštvo goriške policije se to poletje pomnoži še za 10 mož. Sedaj šteje goriška policija 44 mož.
Porotne obravnave. V torek In včeraj sta se imeli vršiti tiskovni pravdi proti listoma »L’ cco del Litorale« in »II Popolo«, ki sta pa izostali, ker so se stranke poravnale.
Danes se vrši porotna obravnava proti detomorilki Jožefi Terčič z Vo-gerskega.
m Znani tenorist Erjavec, naš rojak. obiskovatelj konservatorija, bo pel v sredo dne 10. aprila v dvorani »Trgovskega Doma«. Pri svojih dosedanjih nastopih na Dunaju je žel obilo pohvale.
m Prodajalne v mestu bodo prihodnjo. t. j. cvetno nedeljo odprte.
m Preložitev vojaških uradov, i’!
sarna goriškega brigadnega poveljni-štva, pisarna vojaškega štacijskega po-\ eljništva ter pisarna »Platzkommande« so se preložile v ulico Tre Re št. 7.
Izpred sodišča. Tukajšnje okrožno kot kazensko sodišče je obsodilo 20lct-nega pekovskega pomočnika Frančiška Brešan iz Tolmina zaradi teške telesne poškodbe na tri tedne težke ječe. Brešan je dne 5. novembra prejšnjega leta v eni gostilni v Tolminu vrgel nekemu Koline steklenico v glavo ter ga ranil na čelu.
Iz goriške okolice.
g Iz Št. Petra. Stara in vže vkore-ninjeiia navada liberalnih kaporjonov
je, da očitajo našim ljudem oderuštvo. izkoriščanje in druKe takšne lastnost1 Pri tein pa ne vidijo, kaj delajo ujili pristaši. Kot majhen vzgled naj služi sledeče. Pri nas v Št. Petru je več posestnikov, ki ne redijo živine. Za obdelovanje polja poslužujejo se proti primernemu plačilu oračev. To okoluost porabil je en orač iu hotel se je okoristiti s tem. da je predstavil kmetom račune, kijih moramo imenovati naravnost ode-i uške.
Preteklo poletje obdeloval je le-ta polje levneum vrtnarju. V jeseni, ko je bilo delo pri kraju, zahteval je vrtnar račun, kojeua mu orač tudi predstavi. Mi, o joj. račun je bil takšen, da je motal ubogi revež poklicati izvedence na lice mesta, da so delo precenili, in pri vsem tem, da so mu več pripoznali, kot bi druui orač zahteval, odbili so mu vendar črev. 100 kron. To ni malenkost za reveža. Nedavno temu zahteval je drugi posestnik račun. Tudi temu ga ie predložil, iu še kakšnega! IKitični posestnik je zračunai, da je mož zaslužil celili .i5 kron na dan, prost jedi in pijače, in ne glede na to, da je gospodar sam polovico dela napravil. Ravno ta orač je tudi neki tretji osebi predložil tak masten račun.
Na ta način hoče ta mož se oko-liščati v našej občini. Mogoče bi rad prišel v družbo z dunajskim Rotšildom.
i	o se mu menda ne posreči, ker najbr-že naši kmetje mu ne pojdejo več na limanice, ampak se bodo posluževali družili, bolj cenenih oračev! In potem poreče kdo, da to ni odiranje! Mož je hud liberalec!
Iz Podgore. Iz podgorske celu-ioze piiiiajajo razne pritožbe. Opozarjamo p. ii. vodstvo zlasti na nekega socialista iz Podgore, ki je v celulozi paznik. Mož rad zabavlja črez sv. vero m ponavlja predrzne besede, ki se jih je naučil v socialistični šoli češ: Kaj ve-
i	ujete v.Boga, kje sle ga videli in dru^e take socialistične prismodarijc. S tem možem ui delavstvo prav nič zadovoljno. Pritožbe o raznih nevšečnostih in kri icah v celulozi postajajo vedno bolj glasne. P. n. vddstvo naj pazi na socialistične agitatorje.
Žrebčarska postaja v Vrtojbi, od 1.
inarva t. I. se nahaja žrebčarska postaja v \ rtojbi, ki ima dva žrebca, enega orientalske, drugega lipicanske pasme.
g Strokovna nadaljevalna šola za
zidarje v Renčali sklene šol. I. 1911—12 v nedeljo .51. t. m. Ob .i‘/j pop. se v šol. dvorani otvori razstava, ki bode odprta še ves april. Občinstvo, ki se zanima za to, dobrodošlo.
K iz Solkana, i ri občnem zboru »Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva v Solkanu« je pokazal Solkan, da ni še na tistem mestu — kakor si predstavljajo naši politični nasprotniki. Zbralo se je mnogo članov, ki predstavljajo zdravo jedro naše občine, ki nam ob jeducni tudi daje nad za lepo bodočnost naše vasi. Izobraževalno društvo jim je bilo dosedaj ognjišče, kjer so se zbrani navduševali za boj, kterega je* v naši občini toliko. In izobraževalno društvo bo vršilo to svojo novo nalogo pod novim odborom nadalje z vso odločnostjo. Naloga članov je pa, da se vseh prireditev društveni:! nadalje pndno in vstrajno vdeležujejo. Cc bomo tako delali, potem bomo povsod skupno lahko zahtevali kar nam Ui e ne bomo zadovoljni, da bi smeli glodati kosti ampak zahtevali bomo povsod lahko kos mesa, kterega si sedaj prisvajajo naši arogantni nasprotniki. Ob koncu smo si izvolili še častne člane: vIč. g. Alojzija Novaka profesorja v centr. semenišču, ki je z neustrašeno roko vdaril v letargijo iu brezbrižnost v kteri je spaval Solkan in vstanovil naše društvo; profesorja
v p. g. Ivana Makuc, ki je g. Novaku pomagal in nadalje vIč. g. Cirila Za-mar, ki je bil v Solkanu pri izobr. društvu liki Petrova skala ob katero lahko so pljuskali valovi sovražnega morja a izobraževalno društvo je stalo in se razcvitalo. Razpoloženje na občnem /boru je bilo veselo.
Iz kanalskega okraja.
ki Podpora občini Ajba za cesto Ajba - Potravno - Močile, dovoljena v zadnjem zasedanju deželnega zbora, znaša 7500 K in ne -MIHI K, kakor je bilo pomotoma navedeno v »Prim. Listu« dne 14. t. m.
Iz tolminskega okraja.
t Volarje. Za most na Volarjih sta nam darovala čast. gg. Josip Ivančič prof. v p. v Dorici 2(1 K in K. Tomšič, vikar na Ponikvah 5 K. Obema darovalcema prisrčna hvala!
Obenem prosimo slavno občinstvo za kak dar. ker imamo pri napravi mostu mnogo stroškov.
iz sežanskega okraja.
s šfcpuije pri Tomaju. Pretekii te den se je izguun v scpuijah pri l omaja 4icun otrok posestniKa UKtnarja. utroiv je sel z očetom v vinograd. Uce ni mogel vedno paziti na otroKa in otrok je zapustil vinograd, orez ua oi se vedelo ne kdaj ne kam je sel. Stvar se je naznanila po razum oocinan; toda do sedaj brez vspelia. Kavno istemu Ukmarju pa je preu neKaj casa utonil drug otrok, j)o katerem starisi žalujejo.
s O precenim zeuujisc zaradi oav-ka na Maau. /.e mnogo let je od lega, Kar so se cenila posestva na Krasu za Uoiocuev uavKa. ou takrat pa se je ua mnogih Krajin za mnogo spremenilo. Kjer je bna takrat zemlja, je sedaj ni vec, ker jo je voda splavila, lako je j)ostalo tuui zemljišče, od katerega ima kmet kako korist, tudi manjše, ud ka-lnemtega m skalovitega zemljišča nima kmet nobenega dobička. 1 am, kjer je lega ugodnejša, je zemljišče še vedno nespremenjeno. Davki so pa ostali pri enem iu drugem posestniku enaki, kar pa ni v korist nas Kraških siromakov. Pa tudi mnogo vinogradov je med tem časom izginilo in so zemljišča najbrže se vpisana kot vinogradi. Zato bi bilo jako potrebno, da se zemljišča še enkrat precenijo ter naj se na ljodlagi te cenitve določijo na novo davki. Opo zarjamo na to slavna županstva.
iz korminskega okraja.
iz biljaue. Dne 2.3. marca t. 1. obhajala je s slovesno sv. mašo tu nastanjena 2 stotnija 47. pešpolka 0.5 letnico bitke pri Novari, v kateri se je 47. pešpolk jjosebuo odlikoval.
V	vasici na Dobrovem, spadajoči jiod biljansko župnijo, imamo bSletneg i starčka Antona Markočič, kateri je sluzil od I. IN45 1849 pri 9. lovskem bataljonu in pri (> stotniji pod takratnim bat. poveljnikom majorjem W e i s o lil iu stotnijskim poveljnikom stotnikom S o I d a s.
Imenovani starček se je vdeležil dne 2.5. marca I. 1849. najljutejše bitke pri Novari, v kateri je dobil tega dne ravno opoldne kroglo skozi kolena in bil tako ranjen, da uživa od takrat tudi malo pokojnino.
Jako ginljivo je bilo videti, ko sta dva vojaka tu nastanjene 2. stot. bolehnega starčka vodila za roki iz cerkve ter ga opiraje spremljala in ga držal i, da mu je cela stotnija izkazala zasluženo čast za njegovo hrabrost ter mu di-
tilirala: na to so mu prav prijazno podali roke vsi častniki cele stotnije, z.i kar se jim kakor tudi moštvu starček najprisrčnejše zahvaljuje. Enako se zahvaljuje tudi g. ir. Sfiligoju iz Drnovka. da ga je brezplačno in prostovoljn.) peljal k j /. maši in zopet domov.
Tu v Biljani živi še en drugi 921ettii starček po imenu Blaž Trampuž, rojen v Štijaku na zgornjem Krasu, ter je tukaj že več let kod oskrbnik g. župnikovega zemljišča.
Tudi ta je služil pri vojakih skoz 12 let in še pod cesarjem Ferdinandom 7 iet ter se še dobro spominja, kako so .enkrat ces. Ferdinandu samemu na Rojah pri Gorici difilirali. Sedanji cesar Franc Jožef je bil takrat kod lOletni deček na konju in njega brat Maksimiljan je bil tudi takrat tam navzoč.
Za časa vojne z Italijo I. 1849. pa je bil dotični polk, pri katerem je ta starček služil, poslan v Dalmacijo ter je bil vedno pripravljen, da odrine v Italijo: ker pa ni bilo potrebe, je ostal tam.
Tudi tega sicer bolehnega ali na razumu še popolnoma zdravega starčka sta 2 vojaka vodila za roki iz cerkve ter ga podpirala, da mu je moštvo icle tu nastanjene stotnije skazalo spoštovanje ter mu difiliralo, in častniki stotnije so mu prijazno podali roke, za ’ ar : e jim najtoplejše zahvaljuje.
Kožbana. Prvi odbor »Kat. slov. iz. društva v Kožbani« je sestavljen iz učitelja. župnika iu organista v Kožbani: namestniki iu knjižničar ter rač. pregledovalci pa so sami fejst fantje. Tudi deklet je vpisanih že lepo število. Tako je prav! Dekleta kažite pot — zaspanim moškim!
Drobtinice.
Neurje in povodnji na Francoskem.
Na Francoskem so imeli zadnje dni hudo neurje, sneg in močan dež. Temperatura je padla na 4". Reke so na nekaterih krajih izstopile iz strug in ljudje so morali zapustiti bliža voda se nahajajoča stanovanja. Muo.;o hiš je voda že podrla.
Atirovno in mornariško društvo. V
petek se je vršilo v Berolinu zborovanje »Mirovnega društva«, ki so je motili člani »Mornariškega društva«, ki so
l	ili prišli z namenom, da onemogočijo zborovanje. Ko je govorila baronica Suttner, so jo zasmehovali in jo psovali, klicali so ji: »Anarhistiuja! Revolucionarka!« Končno se je baronici posrečilo, priti do besede, ter je opozarjala na to, da j j cilj njenega delovanja samo' napredek človeštva. Navzoči prijatelj' miru so jo živahno aklamirali.
SREČEN DAN SE PREROKUJE
tistemu, ki kupi turško srečko v korist »Slovenski Straži« ua mesečne obroke po 4 krone 7Fi vin. iu ž njo zadene pri žrebanju dne I. aprila t. I. 400.000 zlatih frankov. Vsakdo naj hiti. da ne zamudi ugodne prilike.
SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »ŠOLSKEGA DOMA«!
NOVA TRGOVINA Z USNJEM
v Kapucinski ulici ..pri Lizi" štev. 2.
Podpisani priporočam svojo trgovino z usnjem in črevlj. potrebno, vsem cunj. odjemalcem v mestu in na deželi, ter želim z dobrim blagom in z najnižjimi cenami postreči. Pričakujem obdo odjmialcev. S spoštovanjem udani
Josip Marušič,
trgovec.
Gorica, Kapucinska ulica štev. r.
Ušesno pije
višjega štabnega zdravnika in fizika dr. O. Schmidta odstrani km lu in po polnoma časno gluhoto, ušesni tok, ušesno brončanje lu nagluho.
Cena steklenice K 4 z navodilom vred Dobiva sc v lekarni
6.	CRISTOFOLETTI v GORICI.
9hv jnahjuJfiw
^Kai$uwurwi\eA>Qj
.. ... $
aa Juxaitjuj^cvio;Acu^Aavi/ hjJju	*
a	-iuluu^a/DGtetjilta/
hdt Axvuyixilnx3‘ asuzmJkio’ d jjtvro imenom/ JGiifuteirvot/. /lXc£il?0/ jruzJtovvzdruA/ ju»tumkou'.
jVUMU*
Vabilo
k
REDNEMU OBČNEMU ZBORU
..CENTRALNE POSOJILNICE
tt
registrovane zadruge z omejeno zavezo
 —■	v Gorici
ki se bode vršil v četrtek dne it. aprila 1912 ob 10. in pol uri predp. v posvetovalnici ,,6er\tralne posojilnice" s sledečim
DNK VMM KKDOM:
I. Poročilo načelstva.
‘J. Poročilo nadzorstva.
3. a) 1’otrjenje računskega sklepa za leto-UMI. b| Določba o uporabi dobička, c) Določba visočine obresti deležev.
L Konečni obračun podjetja, ki se vodi pod imenom .Krojaška zadruga".
5. Volitev načelstva.
(i. Volitev nadzorstva.
7. Morebitni predlogi.	Načelstvo.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT. ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
Izdeluje cerkvena delaL spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd. Vsakovrstna dela za stavbe.
^ Odlikovana pekarija ^ ^	^ In Hladčičarna ^	^
« K. Draščik 5
v Gorici na Kornu
♦
♦
♦
(v lastni hlil)
lzvriuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, holafie za birmanoe In poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina ln likerje na drobno ali orlg. buteljkah. Priporoča ne sl. občinstvu. Cene )ako nizke.
♦
♦
♦
♦
Zajamčeno prave
-voščene sveče
priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvom ter slavnemu občinstvu po nizki ceni
J. Kopač
St. 95 uvečar, Gorica ulica sv. Antona 7.
Priporočamo
pri nakupu pomladanskega in poletnega bla^a za ženske in možke obleke slovensko tvrdko
Gorica, Gosposka ul. št. II.
Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne'ulice nasproti „Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvoriš « štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu obČT.rtvu v mestu in na deželi, posebno vclec. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelo vanje talarjev in drugih spadajočih oblek Z odličnim spoštovanjem udani
Josip Smet,
krojaški mojster v Gorici.
Velika izbera
GAMAŠ
in
G A L O S
J. PRUFOVKA
GORICA, Gosposka ulica št. 3
nasproti „MONTA“.
M
tim***************m
flova trgovina z železnino
Pinter & Lenard
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, štedilnike in vsi v 10 stroko spadajoči predmeti.
Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava
Pinter & Lenard.
Loterijske številke.
Trst
23. marca
. . 83 70 12 74 77
pRRECPS0f1OeOjp
D
Vsa popravila
po najnižjih cenah
Krinr noCe verjeti, naj IIUUI se prepriča, da
ukupi najboljše in najceneje : ure, srebrnino, zlatenino. šivalne stroje vseh sistemov, orke-slrijone in druge predmete vse z garancijo pri urarju
M. ŠULIGOJ,
v Gorici ni. Barriera 43 (tik drž. kolodvora)
v last n ej hiši.
izvršuje točno, solidno
Harmoninm
v dobrem stanu se proda po jako nizki ceni.
Več se izvč pri našem upravništvu.
Nova slovenska mesnica
ulica Treh Kraljev
(Via Tre Re 16) pri fiavarni D o g a n a,
Podpisani priporočani slavnemu občinstvu svojo mesnico prve vrste. Velika izbera jančjega, telečjega in govejega mesa in svinjine. Cene zmerne brez konkurence. Pričakujem obilo odjemalcev. Na željo odjemalcev se dostavlja meso na dom.
Se spoštovanjem
Andrej Frandollč,
mesar.
»CENTRALNA POSOJILNICA"
regiscrow\tv\ zadruga z omtieno ZflVCZO
1E3ES v GORICI SE3E3:
S^<3l
obrestuje hranilne vloge po 4l|a°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 5'|4°|0, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
Čevljarsko zadrugo v Mirnu
priporoča sl. občinstvu, da se pri nakupu obuvala za bližnje
velikonočne praznike posluži naših Izdelkov, ki
se prodajajo v naslednjih naših prodajalnah:
v Gorici
na Starem trgu št. 1. (ua vogalu Rabatlšča).
V TRSTO, Barriera vecchia 38. V SPLITU, ulica staroga suda 314. V TRSTU, Via dei Rettori 1. Prodajalnice so preskrbljene z vsakovrstnim črnim in barvanim obuvalom za vsaki stan. Čevlji ..Čevljarske zadruge" v Mirnu se glede ličnosti kosajo z vsakim tujim izdelkom, a so poleg tega trpežni, ker se za izdelovanje istih rabi le usnje prve vrste.
Ročno delo.
Sprejemajo se naročila po meri.
Nizke cene.
Izvršuje se poprave.
Bogomila.
Za nemške učiteljice spisal Jakob Ecker. Za slovenske odgojiteljice priredila Emerika Holzinge pl. Weidich.
(Dalje.)
Spomni se tedaj, Bogomila, da je le dober pouk prijazna žrtev pred Bogom, in da je takšen pouk zares molitev, če ne pozabiš dobrega namena. Nikdar ne misli, da se marljiva učiteljica mora u-deleževati vseh pobožnih vaj kakor ženske, ki nimajo nobenega posla. O, kolikokrat boš morala, če rada moliš, premagovati lastno srce. ko boš slišala zvonove klicati v božji liram, — ti pa boš morala delati! — Toda delala boš kot zvesta božja služabnica ter Gospo du sezidala toliko svetih hramov, kolikor je duš tvojih učenk. Dobro boš pripravljala otroke za pozeinsko življenje, pa tudi za sveti raj.
Da pa to dosežeš, potrebno ti ie. vsak dan večkrat premagovati želic svojega srca, in sicer ne samo nevarne
želje, ne samo grešno nagnenje, ampak tudi dobre, svete, vzvišene, — vendar neredne — želje.
Če pa tako vedno ostaneš na pravi, ravni poti, najdeš mir srca, in o pravem času molitve se tvoja duša lahko in sladko povzdigne k svojemu Bogu. kakor se pero, oproščeno vsake mokrote, lahko igraje vzdigne po zraku ter izgine zeniskim očem.1)
Jezus, naš Bog, ženin devic, usmili se nas!
Sveta Terezija, prosi za nas!
Bogomila ljubi zakrament presvetega Rešnjega Telesa!
Pridi molit, o kristjan!
Od ljubezni svete vžgan, kjer je Jezus v zakramentu iz ljubezni dan.
Od vekomaj je bil on. sveti Bog. neskončno zveličan — brez tebe!
>) Conferences de Cassien.
Iz ljubezni je ustvaril svet, iz ljubezni je ustvaril tebe. Ustvaril te je kot človeka, kot najkrasnejšo stvar svoje mogočne roke. kot čudovito krono svojega stvarstva, kot kralja vseh ustvarjenih bitij tega vidnega sveta.
Ljubiti smeš tega očeta, ki ti je dal življenje, ki te vzdržuje in hrani, svojega dobrotnika, kateremu se imaš zahvaliti za vse. Res je neskončno vzvišen nad teboj; vendar se ti ga ni treba bati. Njegov otrok si, smeš ga ljubiti, ljubi ga!
Moraš ga ljubiti! On ti zapoveduje. On je rekel: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz svojega celega srca, iz svoje cele duše in Iz vseh svojih močlj.«1)
Iz čiste ljubezni te je odrešil on, božji sili. V največjem uboštvu je živel na zemlji. Neutrudno je hodil po deželi, da bi ubožcem oznanjal evangelij, veseli glas o kraljestvu božjem. Iz ljubezni je trpel za tebe. prostovoljno je umrl najbridkejše smrti, da bi tvoji duši podelil življenje. Kako ti ne bi vračala Iju-
>) 5 Mojz. 6, P
bežni njemu, ki je za tebe dal vse, zadnjo kapljo svoje najsvetejše krvi?
V	svoji neomejeni ljubezni nas ni mogel samih zapustiti na tem svetu. Izmislil si je sredstvo, kako bi mogel vedno ostati pri nas. Zvečer pred svojini trpljenjem je postavil zakrament ljubezni. Tabernakelj je ozka ječa. katero si je izvolil, da bi noč in dan ostal v naši sredi; tam ga moremo najti, tam tolažbe in pomoči iskati v potrebah tega življenja. Postal je dušna hrana, da bi nas poživljal, kadar smo lačni. Tani se shajajo, »da bi se okrepčali vsi, ki so revni in obloženi.«2)
Bogomila, ljubi zakrament! Resnično pričujoč je tvoj Bog. v kruhovi podobi, oti ki te neskončno ljubi, ki te je poklical h krščanstvu, podelil ti ne-številne milosti: ki te je pred tisoč drugimi v ljubezni izvolil za svojo nevesto! O ljubi svojega Boga. vračaj ljubezen svojemu edino lepemu, edino dobremu ženinu. Bogomila, ti nevesta božja!
2) Math. 11, 28.
t Palje pride.)
ODLIKOVANA PEKARNA
Gorica, vla Formlca
as priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočani se cen j. odjemalcem za obilen poset. S spoštovanjem	E. Jakin
Tvrdka
A. & F. Andervvald
— v GORICI ™
Tekališče Josipa Verdi št. 32
(v liiSi sl. Centralne posojilnice)
priporoča visokočastiti duhovščini in slavnemu obči« stvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo za
kolonjalno blago in delikatese.
Vedno sveže in prve vrste blago
po najnižjih cenah.
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.
Cast. mestnim strankam pošilja se blago na tlom.
>0008000'
Prva slovenska trgovina 7. jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
v GOJtiei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in ko-'onijalnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
OOO-OOO'
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 par čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
A.Gi,razpilaja Mev.Movo 516.
Lahko se premeni ali denar vrne.
ruk.
za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najceneje
Jugoslov. razpašiljalna
H. StermECki v Celju št. 301
Vzorci na zahtevo poštni neprosto.
O
 ^0
Goriška zveza *
U©*'
gospodarskih zadrug in društev v Gorici’
registrovaim zadruga z omejeno zavezo
posreduje pri nakupu Mpl\\ potrebščin in pri prod® ^ ^ ^ tmetjjsliih pridellov. */v ^ »'v*
Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE** v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERDI ŠT. 32-
JOSIP CULOT
v Rašfelju šfev. 2 25 v Gorici.
Velika zalega vsakovrstnih i£rač, drobnln za zabavo In punlc za Igračo.
Rcfni urci, pcdrbice, razpela iz kevine in lesa, čevlji in klape za poletno sezono zaloga drebnjave in krrmarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, semena za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in denarnice, listnice, kovčegi stniki, cevi itd. itd.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	■
Za mnogobrojnn naročila se toplo priporočam
RUTOM BREŠČAK.
■ . n
sTVRDKA 0. ZAJEC1
trgovina z železjem v Gorici
v hiši,,Goriške ljudske posojilnice11 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo In stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kubinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne
« Postri
yr
Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. A
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Tr.klno (ItokflleTO Jetrao olje. Poučimo *red»tto proti pr.utm boleznim In .plotnl tele.nl .lnlio.tl.
IiTrna nteklenlea teirn oU» nn rnrnomene bnr.e po K l'W, bele bnrre k 'Z.
J| Tr.klno ielernnto Jetrno olje.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Irnkino jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem ae oidrn.ijo t kratkem iam « gotovoitlo v.e kostne boletni, tleinl otroki, golie, mnlokrrno.t nd.
---------- (jeUa ene steklenice je 1 krono 40 vinarjev. ============
Onnntha (kiin katero« naropam direktno Ir. NorvegU** prelile *e redno r mojem kem. lahnratorjn prodno .e nipol»*j" .teklenlre. Zato »moren. J.mSItl .rojim It. odjem.lren. Kl«.le il.tote in »tnlne apoNobnoRtl t* rdravljeiije.
CrlHtofolettljeva pijača kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnlm oljem.
Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
fcXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX]
Delavnica EerhDenih posod In CBrkvenegi orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica Hov. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja In prenavlja stare reči.
—	Blago se razpošilja franko. —
Krojaška delavnica.
Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULkJOJ,
krojaški mojster Gorica, ulica sv. Antena 12.
JOSIP TERPINl
naslednik Antona Potatzky	I
v Gorici na sredi Raštela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Sve injice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
Prvi c. kr.
priv.
strokovni zavod za izdelovanje oblek za gospode vsakega stanu.
Zaloga inozemskega in češkega blaga in izgotovljenih oblek.
Izgotovljene obleke in blago na meter kakor tudi sukanec in svilo prve vrste se prodaja po znižani ceni.
Zaloga oprave k uniformam edino le pri
M. Poveraj-u, v Gorici
na Travniku štev. 5.
Ure budilko po 3 K z garancijo eno leto; stenske ure z nihalom z lepo omarico, bije ure in pol ure z natančnim tekom z enoletno garancijo 11 K ; nikelnaste žepno nre s stanovitnimi belimi pokrovi 4 K; srebrna cilinder-remoutor ura, lepo gravirana z enoletno garancijo 7 K ; zlate poročne riiike, pečatene pri c. kr. finančnem uradu od 7 K naprej.
Velika zaloga raznovrstnega A zlata in srebrnine. Vse po nizkih cenah. Sprejemajo se tudi popravila, ki se izvriujeje točno in po zmernih cenah.
Jakob Šuligoj,
urar c. kr. državnih železnic
:z GOBICA,
Gosposka ulica št. 25.
„Ljubljanske kreditne banke"
 ge bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
Sloge na knjižice obrestuje po !*/*%, bIohb v tekočem računu po dogovoru.
?
Delniška glavnica K 8,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-	Rezervni	zaklad	K	800.000.	-
'	PODRUŽNICE:	Celje.	Celovec,	Gorica.	Sarajevo,	Split,	Trst.	=
Izdajatelj in odgovorni urednik J. Vimpolšek v Gorici.
Tiska »Nrodna Tiskarna' v Gorici (odgov. L. Lukežič.