Karl May: Zaklad v Srebrnem jezera. (Dalje.) Neka dama je zbežala za Old Firehandom k st«pnicam mostiča in mislila pohiteti za njim, pa panter jo je zagledal, počenil in se z dolgimi skoki pognal za rijo. Na prvih stopnicah je stala, Old Firehand pa na četrti, izgubljena je bila. • OJd Firehand se je na njen krik okrenil, skočil niže, je zagrabil, potegnil kvišku in jo dvignil na mostič, kjer jo je sprejel kapitan. Vse to se je zgodilo v nekaj trenutkih in že je bil panter ob mostiču. Položil je prednje šape na prvo stopnico in se skrčil, da bi se zagnal v Old Firehanda. Slavni lovec je bil pogumen človek in se ni bal nevarnosli, pa s tako orjaško mačko se boriti na življenje in smrt, je le pretvegano. Puške ni imel pri roki, storil je, kar je mogel. Skočil je še biiže, iztegnil nogo in z vso močjo sunil panterja v gobec pa izdrl samokres in mu pognal v glavo zadnje tri strele, ki jih je še imel. Tak napad na mogočnega črnega panterja je bil seveda pravzaprav smsšen, brce in treh krogel iz slahotnega samokresa se taka žival ne ustraši. Old Firehand je bil vse preizkušen lovec, da bi tega ne vedel, prc~ričan je bil, da se bo razjarjena žival zagnala v njega. krepko se je postavil iri iztegnil mogočrse roke, da jo, če mogoče, zgrabi za vrat. Pa ni bilo treba. Vzpet po stopnicah je panter obstal in obrnil glavo v stran, kot da se je domislil nečesa boljšega. Ali so ga omamile krogle —? Morebiii. Kvečjemu za nekaj milimetrov so mu sicer saino prodrle v lobanjo, toda izstreljene so bile komaj na dva tri metre —. Ali pa ga je zabolei sunek v gobec, ki je pri lakih živalih najbolj občutijiv. Tudi mogoče. Skratka, ni pogledal več orjaka, obrnil se je in zagiedal drugo žrtev, ki je bila iaže dosegljiva. Na prednjem krovu je stalo petnajstletno dekle. Otrplo od strahu je stezalo roke k mostiču. Bila je hčerka darae, ki jo je rešil Old Firehand. Slonela je nekje ob ograji, ko je ušel panter iz kletke, videla, da je inati v smrtni nevarnosti,"in je od strahu obstala ko okamenela. Njcna bela obleka jc razdražila žival. Panler je skočil s stonaice, se obrnil in se v mačje gibčnih skckih pognal k dekletu. Mati je z mostiča opazila grozno ncvarnost. »Moj otrok — moj otrok —!« je viknila in omahttila ter ss onesvestiia. Ves krov je kričal in tulil, nobeden pa ni mogel ali si ni upal, cla bi pomagal. Nobeden —? Pač! Eden je tvegal nevarnost in sicer tisti, ki bi mu nihče ne bil pripisoval tolikega poguma. Mladi Indijanec, Nintropan homoš, Mali medved. Kakih deset korakov js bil oddaijen, ko se je panter pognal prcti dekletu. V hipu je spoznal nevarnost, cči so se rau pogumno zabliskale, pogledal je na desno in na levo, kot bi iskal izhoda iz nevarnega položaja, pa vrgel odcjo z ramen in zaklical očetu v jeziku Tonkawa: »Ostani, plaval bom!« Pognal se je k dekletu, ga objel krog pasu in sc z neverjetno lahkoto dvignil na ograjo. Za hip je obstal in se ozri. Panter se je okrenil za njim in se pripravljal na zadnii skok. In v trenutku, ko se je zagnal, se je zagnal tudi mladi Indijanec črez ograjo, pa bolj na stran, da bi žival ne skočila trdo ob njeni v vodo. Visoko so pljusknili valovi in ga zagrniii z dekletorn vred, In koj za njim je izginil v valovih tudi panter. »Stop — stoj — na mestu —!« je zapovedal kapitan. Parnik je zavozil počasneje i*>. obstal. Kolesa so se sukala \: nasprotno smer, da tok ni odnesel ladjc. Nevarnost je bila mimo, potniki so prilezli iz kabin, izza sodov in zabojev ter gledali črez ograjo v reko. Tudi dekletov oče je prihitel in vpil v šunder: »Tisoč dolarjev tistemu, ki mi reši otroka —! Dva tisoč — tri tisoč — pet tisoč —!« Nihče ga ni slišal. Vseh pozornost je biia obrnjena na reko. Tam je plaval črni panter in se oziral po plenu. Pa zaman. Ne Indijanca ne dekleta ni bilo videti. Tudi oče se je z grozo v obrazu koprneče sk!anjal črez ograjo. »Utonila sta —! V kolesje ju je zanesla voda —!« Lase si je pulil v obupu. Pa je z druge strani krova z močnim glasom zaklical Veliki medved: »Nista utonila! Mali medved je pamsten! Splaval je pod ladjo, da ga panter ne vidi. Tule spodaj je!« Kazal je črez desni bok. Vse je pohitelo na tisto stran in kapitan je zaklical: »Spustite vrvi v vodo!« Mornarji so pohiteli. Res —. Trdo ob ladijskem trupu je plaval na hrbtti Mali medved, dekle je imel položeno črez pas, glavo mu je dvigal nad vodo. Vrvi so zleteie črez ograjo, eno je ovil dekletu pod pazduho, po drugi pa je sam ko veverica splezal na krov. Burno vzklikanje ga je sprejelo, vse se je drenjalo k njemu, pa ponosno je šel skozi gnečo, nikogar ni pogledal. Le ko je prišcl mimo cornela, je obstal, ga premeril in rekel: »No, ali se Tonkawa boji vsake mačke —? Cornel je zbežal z vsemi svojimi dvajsetimi Ijudmi, Tonkawa pa je obrnil pozornost nevarne živali na sebe, da reši deklata in potnike. Cornel bo kmalu še več slišal o Tonkawii« Odšel je k očetu. Cornel pa ni rekel besede. Dekle se je onesvestiio, potegnili so ga na krov. Oče je prihiiel, vzcl otroka v naročje in gr. odnesel v kabino. Tudi nezavesino mater so odnesli za njim. Zadeva bi biia s tem pravzaprav pri kraju. Toda zgodilo se je še nekaj, kar pa ni bilo nevarno. Krmar je pokazal na levo stran ladje in javil: »Splav prihaja!« Vse je planilo na levo. Msd razburljivimi prizori, ki so se odigravali na krovu, nihče ni opazil, da prihaja z desnega brega majhen, preprost splav, sestavljen iz trstičia in vejevja. Dva človeka sta sedela na njem, na vso moč sta veslala z zasilnimi, iz vejevja narejenimi vesli. Eden njiju j'e bil šz skoraj deček, drugi pa čudna, ženski podobna postava. Glava je bila pokrita z nckako pečo in izpod nje je gledal poln, okrogel in rdečeličen obraz pa dvoje živih oči. Oblečena je bila čudna postava v široko, vreči podobno haljo nepoznanega kroja. Tudi Old Fitehand in Črni Tom sta stala ob ograji, »Zenska —?« se je čudil Oid Firehand. -S svojim fantom —! Cudno —! In še na takem splavu —!« »Ne poznate tiste osebe?« »Nc« »Hm —! Tak v/estman, kakor ste vi —! Poznati bi morali tisto osebnost vsaj po popisu.« »Poznati —? Je tako slavna, da bi jo moral poznati?« »Vsekakor! Ni namreč ženska, moški je, prerijski lovec, trapper, znan po vsem zapadu. Ampak poglejte —! Tamle je panter! Opazil je splav —. Koj bodete videli, kaj premore tista ženska, ki ni ženska.« Sklonil.se je črez ograjo in zaklical: »Halfo, tcta Droll —! Pazite —! Požrl vas bo —!« Splav jc bil kakih petdeset korakov oddaljen od parnika. Panter je še vcdno iskal izgubljeni plen in plaval ob ladji gor in dol. Opazil je splav ter sc nemiidoma obrnil proti njemu. (Dalje sledi.)