Številka stan« t wie öeirtek fet velja • w*d ali t Mariboru • m n« dom ta celo leto i l*ta ?0 K, te četrt !e!a isreu Jugoslavije 50 K. to »e poäj« na uprev-— » „Siort-v^ksga Oospodarja" 4 tnbora, Koroška cesta šL 5. 'j$M « depoiilja do odpovedi. ftamfciliia «e plačuje aaproj. -»— Tclefoi» liev. 220. — 62. štsv. LIST LJUDSTVU IT POUK III IMO Udje ,K-Éoi ttaboTiwga ¿obiraj» bat brat po»« roinioa. — UitMm i. ce»to H. J. fcs-koptei aa M UprevnÜtre «peejera« «aroten« ¡"«erat« kl reklemact)* Cts» insertito«! m doffOTor«. Za kratws primare» papwdt.. Ntzaprta reklamacije a» Í> roete, «w *t I». «i.,!,*».;»«..'».» Mapibo«, dn« 22, decembra lisi. S8: latnlk. ■hmmk«t^-íhvaaeys^r 53ktksck« lyan Vesenjak: Samo za pametne in resne ©«spod glavni urednik mi je naročil, da spišem za „Gospodarja" bo žično pismo. Castitk in voščil pač ne bom razkladal, ker samoumevno voščim vsakemu vse dobro in nič slabega, častitati pa menda ni treba, da smo postalii vsi skupaj za eno leto sta rejši. Skušal se bom pogovoriti malo s tistimi, ki znajo in tudi hočejo misliti. So namreč tudi takšni, ki tega sploh 'ne znajo, in takšni, ki nočejo. Moj namen je, predočiti bralcem v glavnih potezah naš narodno-gospo-darski položaj,, poiskati vzroke našemu nezadovoljstvu in odkriti rakrane, ki uničujejo temelje državi in njenemu gospodarstvu ter celi človeški druž bi.. Dejstvo je namreč, da vlada pri nas splošno nezadovoljstvo. Nad tri leta imamo mir in živimo v naši državi, toda namesto o uresničenih lepih upih govorijo ljudje o razočaranjih, namesto navdušenja in ljubezni se vedno bolj razpase medseboj no sovraštvo in nezaupanje. Nepobit-no dejstvo je, da je od leta 1918 pri nas vsako leto več nezadovoijnežev, Imam« sovraštvo stanov in plemen. Kmetsko ljujdstvo opazuje, da izginja ves uspeh truda, boja in znoja nekam, da samo prav ne ve kam; e-dmo to vidi in čuti, da mu nazadnje ostajajo še samo težld in trdi žulji na rokah ter grenke misli in skrbi v glavah. — Delavec in viničar sta večinoma v hudem pomanjkanju, njuna detta revna, več ali manj lačna, naga in bosa, pa se jezita nad kmetom. — Uradnik, ako je pošten, pa hodi okrog z oguljeno obleko in polpraz-nim želodcem ter proklinja in zavida vse tri: kmeta, viničarja in delavca. 'Imamo pravi babilon sovraštva in ne-volje med nami. Kdo je temu kriv? Nekateri se jezijo nad državo. Je to pravilno? ,Vsakdo mi pritrdi, da hiša sama ni kriva, ako je mrzla, u-mazana, razdrapana in zanemarjena. Kriv je gospodar, ker je ali vnemaren, ali nesposoben, ali zapravljiv in lah-konsišljen, ali pa ima vse te lastnosti skupaj. Ravnotako država ni kriva, temveč krivi so tisti, ki jo vodijo In u-pravljajo, Vi vsi pa veste, da so to ministri iz samostojne, lfiberaJne ali demokratske in radikalne stranke. In sedaj vprašam: Kdo pa je pri naši hi 3j postavil te gospodarje in kdo jih lah bo odstavi? Odgovor: Ljudstvo pri volitvah! Ce se ljudstvo ne bo spa^-metovalo in teh brezvestnih in zapravljivih ter nesposobnih gospodarjev odpravilo, bo naša hiša — naša država — še naprej nečedna, zanemarjena in razdrapana, ljudje pa se bodo še po nepotrebnem jezili na druge, namešto na sebe, ker so vendar sami tako hoteli, saj so jih volili. Je namreč veliko zanikrnosti, nereda in naravnost nepoštenosti v naši državi. S tem ne rečem, da je ni tudi drugod, ali jaz pravim, da bi jo lahko že davno odpravili, ako bi vsi tisti, ki imajo moč in tako povdarjajo svojo državotvornost, svojo skrb in ljubezen do države in do ljudstva, kazaii vsaj polovico besedne gorečno sti tudi v svojih dejanjih, Predno pa si ogledamo glavne gospodarske vzroke naše nevolje v drža vi sami, moramo povdariti tudi še 0-ne, ki so izven države iri veljajo skoraj za vso Evropo. Teh ini ne moremo odpraviti, ali pa le prav malo lahko sodelujemo kot država, da jih popravimo. Gotovo pa lahko odpravimo one velike grehe in težave, ki jih imamo v naši državi. Glavni krivec je Še vedno svetovna vojska in njeno posledice. „Greh se maščuje še v tretjem kolenu" pravi pregovor, mi pa v Evropi še nimamo po zaključku svetovne vojske toliko let, kakor je trajala vojska. Povrh pa ta leta, izvzeto menda edino Nemcev, nismo bili tako pridni, kakor v svetovni vojski, Ce bi se sedaj z isto gorečnostjo lotili mirnega m pametnega ter koristnega dela, kakor se je uničevalo in razbijalo življenje in imetje, bi tudi že marsikaj popravili. Toda mnogo se jih je naučilo živeti brez dela, tahinirati in državo ter svojega bližnjega odirati in goljufati, pa to delo z vso vnemo nadaljujejo. Naši notranji vzroki nezadovoljstva. Prvi vzrok je neurejeno gospodar,' stvo. Oglejmo si na primer naš drž. proračun, oglejmo si nadalje, kako se j na podlagi tega proračuna gospodari! Naš prvotni proračun za leto 1922 Je znašal čez 9 tisoč milijonov ali 9 milijard dinarjev izdatkov torej nad tisoč milijonov kron. Teh številk so se vstraš.li in začeli so črtati in licilirati navzdol. Pri prvi licitaciji so sj>raviii že na okroglo 28 tisoč milijonov. Se je bilo preveč in pri drugi licitaciji so odbili še okroglo 3 tisoč in 200 milijonov kron. Finančni minister pa pravi, da bi finančni odbor še lahko črtal! Ljudje božji! Kako pa se sestavlja pri nas proračun, ako se lahko kar ena cela tretjina in še več črta in minister je prepričan, da šo lahko država shaja! ? Vsak tujec bo rekel: ti ljudje so nevedneži ali . . . (skoro bi zapisal besedo, da bi bil zaprt, ker nisem poslanec!) in ta način preračunavanja, ki nas mora osmešiti pred svetom, razglaša minister še natanko v francoskem jeziku, da je naša sramota še večja in nezaupanje tujcev i do nas seveda tudi. Ali se je čuditi, i da je tekom enega leta, odkar torej ] gospodarico samostojni,, demokrati in j radikali, izgubil naš denar na An-; gieškem In v Ameriki ravno okroglo dve tretjini na svoji veljavi in na . Francoskem in v Italiji skoraj, ravno tako! Velja torej samo tretji del od tega, kar je veljal še pred enim letom: Nepotrebni in preveliki izdatki. Mi izdajamo naravnost ogromne s vole, stotine in tisoče milijonov, ki bi jih lahko prištedili. Vzamimo za vzgled samo vojaštvo! To nas stane letos 0-kroglo 0 tisoč milijonov. Imamo pa nad 0500 aktivnih oficirjev, silno število dobro plačanih podolicirjev in 170 tisoč moštva. Povrh še Wranglov-oe in 40 tisoč žandarjev in stražnikov Naši vojaki služijo 18 mesecev. Italija je mnogo večja, ima 4 in pol krat toliko prebivalcev, a vojakov samo 123.000 in služijo samo 12 mescev. Ali so polentarji bolj pametni in bolj hrabri, da jih je manj in manj časa služijo?! Glejte Ameriko! Ima ravno 10 krat toliko ljudi, kakor mi, je nad 30 krat tako velika, ima ogromna bogastva, pa samo 150 tisoč vojakov! Prav ja storil Jugoslovanski klub, da je zopet z vso odločnostjo zahteval, da so skrči število vojaštva in službena doba ter se prihrani vsaj ena tretjina izdatkov za vojsko. Pravijo: mi morar mo imeti veliko vojsko, da vodimo u-spešno zunanjo politiko. Res, naši u-spehi so veliki; izgubili smo Koroško, izgubili Primorsko in Reko, izgubili Skader in del Alban(Je, izgubili Pe-čuh! To bi opravili tudi brez velike armade. Drugi vzgledi. Tako, kakor pri vojaštvu, je tudi v drugih panogah naše državne uprave. Ministrstvo prosvete daje n. pr. za gledišča v Sloveniji 10 milijonov, za gledišča v Zagrebu 18% milijonov, za beograjska pa še več! Seveda bodo kričali, da sem proti prosveti, toda jaz odgovarjam: bolj pravično in bolj potrebno je, da dobi iz državnega denarja sirota viničarja in delavca skromno suknjico, kakor pa, da kaže na državne stroške igralka in igralec jari gospodi svoje bolj ali manj obilno telo. Pri državi ini v človeški družbi sploh gre socijatea dolžnost vsaj vspo- redno, ako že nima prednosti pred takšno lažiprosveto! Takšnih vzgledov je še na ducate. Kaj torej pravite: ali bi se dal pri hrajiiti denar?! Nejednakosti. Znano je, da imamo mi v Sloveni ji davke, ki jih v Srbiji, Črni gori ia Makedoniji ne poznajo. Tako pred vsem osebno dohodnino, davek na al-kohoi in nekatere druge. Drugi zopet so se uvedli sicer za celo državo, aa primer davek na vojne dobičke in po slovno obrt, pa se iztirjava in izplačil je z vso natančnostjo le pri nas. To je povedali namestnik finančnega mi nistra dr, Krizman! Nasprotno' pa so plačani naši delavci in uradniki, ki so v državnih službah v naših krajih, dosii slabše kakor pa v Črni gori, Makedoniji in Srbiji« Vsi civilni skupaj pa dosti slabše, kakor oficirji. Mislile, da je to za državo dobro?! Se drugi vzroki nezadovoljstva. Ker slabo gospodarijo, so zadnje .elo, ko so vladal samostojneži, demokrati in radikali s Turki početvori-li zemljiški davek, početvorili in še dvignila davek, na vino, povišali carino na železo in blago, strašno zvišali pristojbine ali takse, posebel še pri prenosih posestev od VA% na 5%! Sedaj sta Pucelj v imenu samostojnih in Kukovec v imenu demokratov podpisala proračun demokratskega finančne ga ministra Kumanudija in tukaj zahtevajo še nove davke in sicer 50% k vsem direktnim državnim davkom in dokladam, ki sar^B znašajo Že 170% in povrh še tfriffek od premoženja, ki naj bi znašal okroglo 4 tisoč milijonov v enem letu! Tako upajo, da bodo za silo dovolj iz-prešali iz naših davkoplačevaloev; če pa ne, pa bomo delali dolg pri Narodni banki, ali z drugimi besedami: država bo dala tiskati papirnati denar še naprej. Ta do"s? že tudi znaša okroglo 12 tisoč milijonov» Ali se še čudite, da je naš denar tako malo vreden, kakor sem že navedel?! Saj ni drugače mogoče in sam Protič, ki je go ovo najpoštenejši in najpametnejši srbski politik, ki je že enkrat Srbijo finančnega bankerota, je rekel» da gremo bankerotu nasproti! Kako krs imajo za norce. Na moje in Pišekovo posredovan -ie so obljubili za kraje, ki so bili — predpreteklo leto po toči prizadeti da bodo oblastim zaukazali, da od. >;o dol direktnih davkov in posei siva-žujejo pri osebni dohodnini. L'ud J 6 mi toži o, da se to ni zgodilo. Seda se Prot. Jan, B, Vreže:i Betiehem. iRojslni kra| Jezusov in naše jaslice). liosija, Dete ljubljeno, je rojeno v presrečnem mestu Betiehem — za odrešenje vsem ljudem; tako pojemo v tem prelepem božičnem času pri naših Jaslicah. Misli nam pa vhajajo pri teh besedah tje v Sveto deželo, v sedem kilometrov južno od Jeruzalena ležeče mesto Betiehem. Nikdar ne bom fpozabil srečnih uric, ki sem jih tam preživel in zato tudi rad pripovedujem ¡spomin na to potovanje v Betiehem in o občutkih, ki sem jih tam viivaL i Bilo je 7. septembra 1910, leta pro ti večeru. Ob zapadnem obzidju jeru-aaleiaskem smo zasedli precej veliko staro kočijo. Nallašč sem sedel k črnemu beduinu, ki ima peljati, ker sem Tedel, da me s svojim, meni popolnoma tujim arabskim govorjenjem ne bo motil pri mojem opazovanju krajev in razmišljanju nekdanjih tukajšnjih dogodkov. Slo je navzdol v dolino Hi-non In na drugi strani navzgor ter jpoiem mimo železniške pos!aje po gor- . sta ravnini naravnost proti jugu po j ozemlju, podobnemu našemu Krasu mimo samostana Mar Elias na levi in mimo bolnice naših usmiljenih bratov na precej dobro obdelanem, s sadnim drevjem in s travo zaraščenem hribčku na desni strani. Ze v poznem mraku smo še srečali precejšnjo stavbo s kupolo; to je grobnica boga-boječe Rahele, žene Jakobove in matere egiptovskega Jožefa. Naenkrat nastopi temna noč, a čudno lepa in jasna noč. Zvezdice redke, pa zdele so so mi veliko svetlejše in mnogo bližje, kakor pri nas. Rajska tihota daleč na okrog; in četudi je beduin ob moji strani čarobno milo in rahlo p opeva, svoje čudne pesmice, ni me motil v mojih mislih; v h aj alte so mi v da\no preteklost in gledale po tej cesti potovati starega očaka Abrahama tje doli proti Hebronu in zopet nazaj na Morijo, kjer bi nai daroval svo jega edinca Izaka; srečavale so očeta in brate egiptovskega Jožefa na po tu v Egipt in slušale pastirske pesmi Davidove iz bližnjih poljan. Vhaiale so mi pa te misli še bolj naprej; oko je pazno gledalo v lepo bajno noč in srce je čutilo vedno večje in blažje hrepenenje. Zakaj neki? Se le nekoliko navkeber! Kmalu se ustavi voz in slišali smo tako dolgo in tako težko pričakovano besedo: Betiehem! Tam smo sedaj, tam, kamor so nam misli in želfe pohitele vsaj vsake božične praznike in ob pri povedovanju zgodbic o rojstvu in 0-troških letih božjega Deteta; tam, kjer so pastirci si'šali angelsko petje in so kralji poklonilii svoje darove; v mestu, ki ga je za bogato, plemenito pobožno rimsko gospo sv* Pavlo pozdravljalo že nešteto romarjev! Pozdravljam te Betiehem, hiša kruha, v kateri se je rodil On, ki je kot živi kruti prišeil iz nebes; pozdravim te, Eirata, prebogato in na^plodovitejše polje, ki si kod sad nosilo Gospoda samega! Hiteli smo naprej po ozldli, grčavih ulicah med dolgo vrsto hiš in mičnih hišic tega presrečnega na — od severo-zahoda proti jugo-vzhodu se raztezajoče — hribovju krasno ležečega mesta Betlehema, ki šteje da nes do 12.000 pridnih in prijaznih prebivalcev, skoraj samih kristjanov; hiteli smo —. ne oziraje se n"e na levo, ne na desno — ne zmeneč se za veliko deško sirotišnico in ne zadruge zavode in naprave krščanske ljubeznivosti — do aajvlzhodnejše stoječega zadnjega velikanskega zidovja t nizkimi ozkimi vraii. Tam smo! Pred cerkvama Matere božje in sv. Katarine ter pred samostani frančiškanov, Armencev in razkolnikov, Srce bije nilreje in glasneje, sapa zastaja — le še par stopinj, in izpolnjeno je naše najsrčnejše hrepenenje! Pozvonimo; vrata se odpro in vstopimo, ljubeznivo pozdravljeni od starega frančiškanskega fratrn, ki nam je prišel z lučjo naproti. Rekel nam je med drugim: „Tukaj dobite ve čerjo in prenočišče,, ker je prostora za vse zadosti". Toda, znabiti da si želite še nocoj kaj ogledati? Cudn» vprašanje! V Betlehemu sem, na najsvetejšem kraju vsega sveta stojim, pa Še tako vprašanje! Kaj bi tedaj rad, nestrpno rad videl takoj? Kaj nam je pač vsem ljubše in dražje na zemlji ko; spomin na betlchemski hlev in jasltce z božjim Detetom, pred katerim so angeli peli, pastiroi klečali in Modri iz Jutrove dežele razkladali svoja bogata darila! Kam nas nai pel.aš takoj, kaj drugega želimo videli še nocoj, kakor le ta blaženi kraj kjer so stale jaslice in je hil rojen ZvehČar sveta! Toda dobri frater je itak razumel naše želje in srčno hrepenenje. Ni 2. stran. SLOVENSKI EBKPflCAR. 22. decembra 18ži. je ■ posredovanju dr. Hohnj.i av7a devi suše zgodilo isto. Minist sivo ¡-: pismeno obljubilo, ali navodil davčnim luradoin v smislu svojih obljub ni da -lo. To ie najbolj žalosten poja' v naši državni upravi. Kdo naj ima 5® zaupanje in spoštovanje, če se r na na takšen način 1 ? Kie je rešitev? Od notranjih neprilik, nedlcg, težav, krivic in nedostatkov je samo en izhod, dajte Srbu, da bo na svoji, zemlji s svojim po svoje gospoda*!! — dajte Vojvodincu in Hrvatu isto, dajte seveda isto Sloveniji! Ali gospodariti ne smeio imenovani in usiljeni ljuajc-airadniki, temveč od ljudstva samega izvoljeni! Z drugimi besedam:: sedanja centralistična ustava in uprava ki sloni na odvisnem uradništvu je popolnoma za nič. Reši nas in okrepi našo državo edino avtonomija in samouprava v tem smislu, da do ljud -fctvo v pokrajinah po izvoljenih za-a-ip nikih delalo postave ter samo odločevalo, kje in kam ter kedaj se upora -bi to, kar ono plačuje po pravici -kdon trpi, naj tudi odločuje in govori. Kdor noče sovraštva med Sr.,i. Hrvati in Slovenci, kdor hoče resnično-močno državo, kdor hoče iz se -anjih težav in se hoče otresti bremen, ki ga gospodarsko dušijo in kmalu zadušijo, ta mora biti vsak za avtonomijo in samoupravo, kjer bo ljudstv. res imelo odločilno besedo. Ono sa.n.1 bo sam svoj gospodar! Da se pa to zgodi, moramo zavreči vse, ki so nvm. — prinesli centralizem in korupcijo! Lepo je voščilo, Še lepše je darilo in ' ior nam prinese v dar rešitev od vsega zla, ki sem ga le deloma opi • s al in označil, bo naš dobrotnik za telesni blagor. Nagi liberalci in naši so-cijaini demokrati pa dopovedujejo če-sto ljudstvu, da si bo ustvarilo raj na zemlji, ako bo zapodilo „farje", podrlo cerkve in altarje in ž njimi vred inauepši in najsvetlejši altar v svojem srcu: ljubezen do bližnjega in opomin jaiočo vest. Na sami sili in sovraštvu bodisi naroda proti narodu, ali stanu proti stanu, dobrega socijalnega reda zgradili ne bomo/Od gonje proti cerkvi in duhovništvu no bo sit in oblečen niti en človek več. Pravi socija-listi in pravi kristjani smo šele, ako se pri vsaki stvari sami vprašamo:-smo mi to s svojim delom zaslužili in ima tudi naš bližnji to, kar mi zahte-. vamo? Ko bomo tako ravnali, bo postal fudi meso oni večnolep_i angeljski spev za božično noč: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!" Vi bralci pa čit^fce in premišljujte, ako sem zapisal kaj napačnega. To je moj božični pozdrav! Zmanjšanje števila vojaštva in skrajšanje vojaške službe. Pretekli feden je bila v finančnem dboru zakonodavne skupščine v Bel-gradu. razprava o številu vojaštva, ki je pod orožjem, in o času, koliko naj .¿raja izv^žba vojakov. Na povabilo g-predsednika finančnega odbora je prišel k soji voj. ' minister general Ze -čevič. Sporočena mu želja, naj se ka- der stalnega vojaštva zmanjša in čas vojaške službe skrajša, je vojnemu mi nistru dala povod, da se je potrvdil dokazati, kako je eno in drugo: zmanj Šanje kadra in skrajšanje vojaške sin žbe, nemogoče. V imenu Slovenske in hrv. ljudske stranke je vojnemu ministra o^go' voril poslanec dr, H o h n j e o.j Pov-darjal je, da od vojnega ministra navedeni razlogi ne držijo. Da je dolgo vojaško vežbanje nepotrebno, jo dokazala svetovna vojna, katero so dovo -levali ne vojaki z dolgotrajno vojaško izveibo marveč mladeniči in i ožje , H so se vežbali samo nekaj tednov. Oim dalje traja to vežbovanje, tembolj gineva zanimanje za stvari, katerim se pameten človek priuči v kratkem času, tem večja pa je tudi gospodarska škoda, ker so mlaJd človek predolgo časa odteguje gospodarskemu delu. Kar se dostaje od vojnega ministra navedenega razloga, da je večje število pod orožjem stoječega vojaštva potrebno za to, da se dosedaj vedno še nerešena vprašanja o naših državnih mejah za našo državo ugodno re šijo, je izkustvo dokazalo, da se vprašanja državnih mej ne rešujejo z orožjem, marveč s pametno zunanjo politiko. Naše vojaštvo, fako je izvajal poslanec dr. Hohnjec, je zasedlo Koroško, zasedlo Bajski trikot (na nekdanjem južnem Ogrskem), zasedlo obsežne dele Albanije, toda iz vseh teh pokrajin nas je pregnalo povelje evropskih velevlastii, ki so določile državno razmejitev po svoji volji brez ozira na vojaško zasedbo, zemljo pa so dobili drugi, Želeti bi bilo, da bi voditelji naše zunanje politike bili sposobnejši, pa bi naše državne meje tekle tam, kjer so meje slovenske, hrvatske ter srbsko zemlje. Pri vprašanju o številu vojaštva •e treba tudi jemali v obzir, aa gre sedaj pc kulturnem (izobraženem) svetu mogočna želja, da se države raz -orožijo. Temu namenu služi zborova -,J,e, ki se ta čas vrši v W ashingtonu v Ameriki in ki hoče, da se vsepov -i odi zmanjša šterilo oborožene sile na kolikor najmanjšo mero. V vvashmg-fonu ne gre samo za omejitev oboro -ženja na morju, pri čemer pridejo v glavnem v poštev Japonska, Anglija ;n Zedinjene države Severne Amen -ke, marveč tudi za razorožitev na kopnem, zlasti še v Evropi. Prej evropske države ne bodo zmanjšale svojega ogromnega primanjkljaj v proračunu, uokler ne zmanjšajo ogromnih postavi proračuna za vojaško upravo. Ako se je Francija protivila zmanjšanju svoje oborožene vojaške sile, je to iz tega razloga, ker njeni računi z Nemčijo še niso dovršeni. Ni treba, da bi zgled Francije za naše skromne raz -mere bil merodajen. Ni tudi istina, da bi vojaška ¡pripravljenost bila najboljše jamstvo za mir. Stari Rimljani so sicer imeli pre govor: Ce hočeš mir, bodi pripravljen za vojno. Ta prislovica ima, kakor sploh vse take rečenice, samo delno veljavo. Pred svetovno vojno so D; le evropske države oborožene do zo'j, in K.aj je bila posledica? Ne mir, marveč vojna. Najboljše jamstvo za mir je v tem, da se -vprašanja, ki so sporna med narodi, rešujejo po načelu pra -učnosti. >ioben drug sporazum nima trajne veljave. Poslanec dr. Hohnjec je tudi opozoril na slabo stanje naših državni 1» financ, ki nujno zahteva zmanjšanje števila oboroženega vojaštva in skrajšanje vežbene dobe To bo tu<" v veliko korist domačega in narodnega gospodarstva. Končno je opozoril vojnega ministra na velike pritožbo, ki jih dviga naše slovensko obmejno Ijv.dst -vo zoper VVranglovce v obmejni straži, Ti vojaki ne razumejo jezica našega prebivalstva in to je vzrok, de. naši liudje po nedolžnem zapadeio veli -kim in občutnim kalnim, ker ne raz-umeio, česa jih ti tuji možje vprašajo in kaj od njih zahtevajo. Ti tuji možje sa tako obnašajo proti našemu ljudstvu, zlasti proti ženskemu spolu da je vsleu tega ljudska nevolja doseg;a o-pasno višino- Ti ljudje se cenip kot jjrotiboljše viški bojevniki, med njimi pa Je veliko takih, ki se obnaša o <"i-što boljševiško. Po izvajanjih našega poslanca in drugih poslancev je financ u odbor sklenil, da predloži vladi in zahteva od nje, da se število oboroženega vo--aštva zmanjša in trajanje voja- . žbe skrajša. Delo naših poslancev za revijo sloje. Sedaj, ko je še vlada vedno v os-tavKi, ne zboruje parlament, pač pa zakonodajni odbor. V tem odbora so dosegli zadnje dni poslanci našega Ju gOblovanskega kluba ravno v prid u-božie. ^ih ljudskih slojev lepe in omen ka -.redne uspehe. Po mestih tiači naše delavske mase uaibolj stanovanjska beda. Ubogi dela. ee se še vedno mora potikati s svojo družino po kleteh, na mrzlih — podstrešjih ali pa celo v nezakurjenih železniških vagonih.. O stanovanjski bed' cele naše kraljevine jo razpravljal zakonodajni odbor, in sprejel za -konski predlog poslanca Jugoslovanskega kluba dr. Gosarja. Po tem no -vem stanovanjskem zakonu, ki je glavno delo in us: eh naših poslancev, se morajo vsa podjetja bank, zavarovalno družbe, industrijska in trgovska podjetja, ki niso nastanjena v svojih lastnih hišah, se iz teh izseliti tekom dveh let in si postaviti lastne zgradbe. Vsled te nove naredbe bodo priseljeni milijonarji, da zidajo in bo pri -šlo delavstvo do strehe. Nadalje spravlja draginja revnejše sloje že do obupa. Človek, ki se danes ne valja v tisočakih, si težko, kad kupi vsled od dne do dne se dvigajoče draginje. Od rastoče draginje ima-jO vedno večje dobičke trgovci, ki /. služijo pri blagu bogzna kako visoke procente Vočiglod odiranju revnejših slojev od strani brezvestnih trgovcev so predlagali naši poslanci v zakonodajnem odboru, da ne sme čisti dobi -ček trgovcev presegati 25%. Predlog naših poslancev je b;l sprejet. Posledice letošnje slabe letine bomo čutih sedaj po zimi in v spomladi po celi kraljevini. Naši poslanoi so se spalnih v ae-! konodajnem odboru tudi na o n k.-aje. j ki so prizadeti vsled slabe letine. Nas Jugoslovanski klub je predložil odboru predlog, da mora država v onih o-krajih, kjer bo primanjkovalo prehrane, osnovati državne prodajainice i čas slabe letine. Tudi ta predlog na-1 ših poslancev je bil sprejet. O samostojnih poslancih pa nič ni ; slišati, da bi se kje potegnili na na -višjem mestu za zboljšanje žalostne u-sode revnejših slojev. Letos in lani. Finančni minister je postavil v proračun za leto 1922 509 in pol milijona dinarjev in 1 milijardo 279 in pol milijona kron, Letošnji proračun fin , ministra prekaša lanskega za 103 in pol milijona dinarjev in 85 milijonov kron. (Omeniti moramo, da se vodi ta proračun v dinarjih za Srbijo, v kronah pa za kraje tostran Sare ali ta -kozvani „prečansM"- svet, ki se je združil s Srbijo po ujedinjenja SHS-plemen. Ministrstvo ver ima r proračunu 51 milijonov in pol dinarjev in 120 milijonov, K. Letošnji proračun je večji od Itifckega za 44 in pol milijona dinarjev in 90 milijonov kron. Prosvetni minister zahteva za le-i 1922 268 in pol milijona dinarjev in 766 in pol milijona K, Potrošil bo 200 milijonov dinarjev in 397 in pol milijona kron več nego lani. Ministrstvo za notranja dela ima v proračunu 51,719.420 dinarjev in pa 345,340.867 kron. Letošnji proračun tega ministrstva presega lanskega za 36 milijonov dinarjev ter 251 mil. K. Zunanji minister ima v proračunu 25 milijonov, za 11 inpol mili'ona več kot lani; pa smo izgubili v tem letu: Baroš, Skader in bajski trikot. Samo za inozemske podanike ali diplomate ima zunanje ministrstvo v proračunu 34,312.197 dinarjev in je v tem prekosilo lanske izdatke za 25 milijonov dinarjev. Ministrstvo za agrarno reformo rs bi 55,514.979 dinarjev, kar presega — lansko svoto za lt in pol milijona dinarjev, Ministrstvo za izenačenje zakonov je ustanovljeno na novb in ima za ras širjanje centralizma v proračunu svoto 907.540 dinarjev. Ravnokar navedene številke nudijo natančen dokaz, kako gospodari — vlada, v katero se se vrinili samostojni bojevniki za staro pravido. Državni proračun se torej od lanskega ni nikjer zmanjšal, pač pa še povišal za milijonske svote na račuB preobloženih davkoplačevalcev. Samostojni molčijo o proračunu — kot grob. Ze vedo zakaj! Gospod Urek se jezi na naše liste, ker ga napadajo. Gospodu uredniku je poslal celo grozilno pismo. Torej Urek misli, ete se mu godi krivica in da je on sam dostojen. Imeti mora silno slab spomin, da ne ve več, kakšne surovosti je že sam napisal v „Kmetijski list," Slučajno imam nekaj številk tega lia- ¡čakal odgovora, ampak nas je takoj peljal v cerkev sv, Katarine, iz nje pa v njene podzemeljske prostore. Pc 13 stopnjicah smd prišli v z belim marmorjem in rdečim damastom preoblečeno, 11 m dolgo, 4 m široko in 3 m visoko duplino, ki jo čarobno razsvetljuje 32 ioč in dan gorečih dragocenih svetilk. Takoj pri Vhodu na levo je v okroglasti dolbini oltarček; azpod mize tega oltai oka pa visi vedno gorečih svetilk, ki pod njimi ležečo, v tla vdelano veliko marmornato belo zvezdo čudovito lepo in milo razsvetljujejo, V srebrnem pasu ah obro-jču te zvezde, od katerega odsevajo .žarki na vse strani, berem besede: Jlic de virgine Maria Jesus Christus natus est: t. j.: Tukaj je bil rojen iz ¡Device Marije Jezus Kristus! Dragi bralec, misli si, da si ti na tem svetem mestu in da z' lastnimi o-ičmi gledaš in foereš te besede in še prav posebno prvo besedico: „hic — tukaj!" Tukaj, ravno tukajle je bil rojen Kristus, sin božji i Gotovo, gledal bi ir gledal, strmel bi in se čudil, toda ne dolgo! Zgodilo bi se ti, kakor sr je zgodilo meni in vsem mojim sopotnikom: neka notranja moč sili člo-jreka na kolena, da si ta le „liic — tukaj" ogleda bližje in natančneje; -siiti ga še naprejj, da se skloni še globlje in vrže na zemljo ter poljubi sveti kraj in to besedo „hic tukaj." — Solze občudovanja in vroče hvaležnosti mu zalivajo oči, ko zre v to čudno besedico in razmišlja o njenem pomenu. Tukaj, da, tukaj se je pokazala ljubezen božja v podobi Deteta; tukaj so so izpolnile prerokbe in napovedovanja, starih očakov in prerokov o prihodnjem Mesiju. Tukaj' je „beseda meso postala" hi se je prikazala luí' sveta; tukaj se je začel boj proti grehu in peklu in se je začelo odrešenje vsega človeštva. Tukaj je bilo j Dete rojeno, v plenice povito in v jas-! lioe položeno; tukaj je občudoval sv. Jožef največjo skrivnost ljubezni božjo in je Marija kazala Zveličarj a sveta presrečnim pastircem in Modrim iz Jutrove dežele. Tu sem se je slišalo angelsko petje; Gloria ini exelsis Deo; tukaj so pastirci klečali in molili iu so Trije Kralji darovali miro, kadilo in čisto zlato. Toda nočem dalje opisovati počut-kov svoje osrečtene duše tisti večer, ampak le povem, da tisto poč nisem počival v sladkem spanju, ampak, v sladkih sanjah, sltoneč na Južnem o' knu proti — kakih 20 minut oddaljenim — planjavam, nekdanji posesti bogatega pradeda Davidovega in Marijinega, Boca in žene njegove Rute, torej proti onim pašnikom, na katerih so slišali pastirji, bedeči na polnočnih stražah pri svoji čredi, angelovo ozn a niio: „Ne bojte se, zakaj glejte, o-znanjam vam veliko veselje, katero bo vsemu ljudstvu; ker danes vam je rojen Zveličaj kateri je Kristus Gospod, v mestu Davidovem! In to vam bodi znamenje: našli bo te Dete v plenice povito in v jaslice položeno. Da, počival sem v sladkih sanjali o prvi bo žični noči, o jaslicah, q angelskem petju in pastirskem veselju ter o veliki zvezdi. O polnoči je v rojstni votlini Zveličarjevi maševal novomašnik g. Senk iz Jezerskega nekdanje Koroške ter pri tej priliki obhajal tudi svojega očeta, dobroznanega in priljubljenega gostitelja posebnq čeških hrlbolazoev ali turistov. Ob štirih zjutraj sem zamogel tudi jaz opraviti tam sv. daritev, ki sem jo služil za se in za svoje ljube učence in dijake ter za vse dobre stari še in vrle vzgojitelje, učitelje in kateliete, ki jim je in še bo božje Dete izročilo v izrejo in od-gojo našo ljubo slovensko mladino. Drugi dan, praznik Marijinega »jstva, sem si natančneje ogledal še druge dele podzemskih prostorov cerkev Matere Božje in sv. Katarine. — Kake tri metre od prej opisano marmornate zvezde, zaznamujoče mest® rojstva Gospodovega, se krže kraj, kjer so stale jasltice, in tam blizu stoji tudi oltar sv. Treh Krajev. Iz te votline naprej se pride še v druge podzemske prostore in sicer v kaj>elo sv. Jožtela, k oltarju Nedolžnih o -o-čičev, h grobovom sv, Evzebija, sv. Pavle in njene hčerke Evstoliium in nazadnje k oltarju in vi celico našega rojaka sv. Hieronima, ki je tu notri 37 let mold, premišljeval in sv. pismo prestavljal. Razven nedelje in četrtka se obhaja po teh podzemskih prostorih pro cesija vsak dan ob štirih popoldne in se poje pri rojstnem meslu Gospodovem: „Betliehem, glej, v tej mali zem-ski votlini je bil rojen stvarnik nebes; tukat Je bil v plenice zavit, tukaj položen v jasli, tukaj so ga. videli pa<-stirji, tukaj ga je pokazala zvezda,, tukaj so ga molih Modri, tukaj so ga opevali angeli rekoč: slava Bogu *a višavah!" Procesijo končajo t cerkvi sv. Katarine z lavretauskimi litanija- Hočem navesti le nekatere izraze is, dopisov, pod katerimi je podpisan «&m Ivan Urek. CHatelji pa naj; sodi-|D, ¿do je surov. Svoje nasprotnike i-snenuje Urek: nesramneže, podleže, ©alje: duševni revčki, zaplotni juna-fci, najnavadnejši-lažnjivoi, ljudje brez lasti in pošisnja pzl. oktobra 1920); Baši uredniki:- podivjani, s šepavimi »ožgani oblagodar.eni časnikarji (is-totam). Lajanje (.25. marca 1920), zalrk-»jeno pamet (16. septembra 1920) pripisuje našim listom — Ko smo Samostojni lani pred volitvami očitali centralizem in zvezo z liberalci, je Urek pisal, da te za avtonomijo (16. sept. i©20) ia da niso z liberalci v zvezi — (Kmečka moč 14. nov. 1920): Pa je le glasoval za isti centralizem, kot naj-ifujši centralisé in z liberalci skuhal kancelparagrai. Večkrat Urek zaradi kakšnih čenč blati po „Kmeti0skem li-■itu" čast katerega duhovnika, ki mu 6 na potL. — In kolikokrat ta list dolar našo staanko reči, ki so čisto iz -mišljene: da smo za razporoko, da amo krivi vojske, da je dr. Korošec briv draginje, in invalidu pravi, da je polčlovek. Urek bi pa rad, da bi mi _ta vse to pohlevno molčali. Njemu ni 'A nas nihče nikdar ničesar rekel za tO, ker je kmet, ampak, zato, ker je slab colitik. ko bi bili mi take čenče, kakor je Urek in Drofenik, bi vedeli ,udi o Ureku še marsikaj povedati, ka io se je z njim sredi ceste pogovarjal ¿met z odkrito glavo, kako je v Bre -Hcah rekel nek ljubljanski gospod, pa ae duhovnik, ko ¿e videl oolasiuega Creka: „Pri nas v Ljubljani pa nismo tako bahati!" — in še več takega. Naj se g- Urek torej le potolaži in se «pomni, kaj pravi o njem narodna pesem: Kaj boš, kaj boš dol v Belgrad hodil, klobuk po strani nosil? Raj bi bil. raj bi bil v Globokem ost->'. se svojega stanu držal! V državnem zboru namreč samo -šsiojni ne gredo skupaj z nobeno Kiro-•»ko stranko, ampak z gosposkimi liberalci in radikalci. Srbski kmetje se Dojijo srmosiojnih, kakor da so «ar -jevi in jih imenujejo „kožoder^e slov. Hrmeta." Prav rad bi se podpisal s polnim imenom, pa se ne upam. >:«r je Krajnc. 4. januarja*(sreda):i Sevnica (pri g. Starki) za ves sodni okrai Sevnica. Govorita poslanca Sko -berne in Krajnc. fi. januarja (četrtek): Brežice (Narodni dom) za ves sodni okraj Brežice. Govorita poslanca Sko-oerne in Krajnc, 5. januarja (pondeljek}: j Kozje (okrajna hranilnica) za vzhodni del kozjanskega okraja:, župnije Kozje, Podčetrtek, Olimje, Polje , Buče, St. Peter pod Sv. gorami Podsreda, Koprivnica in Pilštanj. Govorita poslanca Skoberne ter Krajnc. JO. januarja (torek): S t. V i d na Planini (župnišče) za zahodni del kozjanskega okjraja: župnije St, Vid na Planini, Planina, Do-bje, Prevorje, Zagorje in iz* laškega okraja Jurklošter. Nadaljne okrajne sestanke še ob4' javimo. Na okrajne sestanke Kmefske zveze in Županske zveze so povabljeni pred vsem vsi odborniki in odbornice krajevnih Kmetskih zvez in vsi naši župani, občinski odborniki in njih namestniki, ki so že pristopili ali pa nar meravajo pristopiti k Županski zvezi. Smatrajte za svojo dolžnost, da se o-krajnih sestankov udeležite, vsak v svojem sodnem okraju! Korist bpdo imele občine, ljudstvo in naša orga -cizacija! Brez Vaše požrtvovalnosti n discipline ni organizacije, brez organizacije ni pobtične moči, brez politične moči si kmetsko in delavsko ljudstvo ne bo nikoli zboljšalo svojega položaja! Izredno lepa udeležba že na vseh ravnokar dovršenih izobraževalnih tečajih nas zagotavlja, da bodo i okrajni sestanki Kmetske zveze in Županske zveze obilno obiskani. .Poleg naših županov, občinskih odbornikov» ter odbornikov in odbornic Kmetskin zvez so (udi drugi naši pristaši pl« povouijeni! Županski tečaj v Celju, ki ga je priredila Županska zveza za Slovenijo zadnjo nedeljo, 18. decembra je u-spol res lepo. Udeležilo se ga je nad 100 županov in občinskih odbornikov iz vseh okrajev celjskega okrožja ter gg. poslanci Stanovnik» Krajnc in Skoberne. Tečaj je vodil g. poslanec Stanovnik. Gospoda predavatelja, stro kovnjaka, ki ju je poslala pokrajinska uprava, sta predavala o notranjem poslovanju občin In o domovin-stvu. Kako srečno sta bili ti dve predavanji izbrani in podani, so pokazala številna vprašanja, ki so jih župani in odborniki stavili na gospoda pre davatelja. — Sklenile so se naslednje resoluoije: 1. Zupani in občinski odborniki, zbrani na županskem tečaju 1 v Celju, zahtevajo od vojnega ministrstva da pošlje v vsak okraj vojaške strokovnjake, ki naj na licu mesta raz ložijo občinskim funkcdjonarjem celotno poslovanje v zadevi vojaške evidence. Pozivamo gg, poslance, da zahtevo podpirajo, — 2. Zahtevamo, da vojaška uprava da občinam vojaške tiskovine brezplačno na razpolago oz. povrne občinam stroške za že nabavljene tiskovine. — 3. Za občinske tajnike, ki so vsled vojaških zadev težko obremenjeni, zalutevarno, da država prispeva občinam s tolikimi zneski, da more tajnika dostojno plačati. .— 4. Županska zveza za Slovenijo, kot čuvarica pravic občin ini občanov protestira proti nameri, da bi se nastavili po občinah državni tajniki,. — 5. Pozivamo vlado, da nemudoma priskoči z živili in denarjem prebivalst vu na pomoč, ki vsled suše trpi pomanjkanje. — 6. Vsaka občina naj u-vede „Opravilni red" za svoj občinski odbor. Oddelek za notranje zadeve po krajinske uprave za Slovenijo naprošamo, da izda občinam tozadevna na' ¡vodila. — 7. Negativna poročila (potrebno tedenska poročila glede kužnlih bolezni) se naj ukinejo. — Vsi udeležene' so izrazili željo, da bi take poučne tečaje trebalo še večkrat prire-fliti. Jrežlce. Izobraževalni tečaj, ki smo ga imeli zadnji pondeljek, 19. t. m. v Narodnem domu, je uspel nad vse pričakovanje lepo. Iz vseh župnij brežiškega okraja so se ga mnogoštevilno udeležili naši najboljši. Govoril Je g. poslanec Skoberne o aaSfr za- htevah, g. poslanec Krajnc o potrebi zadružništva, tajnik Krajnc o davkih in napovedi dohodnine in g., žup. Pe-čnak o časopisju. Pri razgovoru o časopisju smo se kar čudili, ko smo slišali, kako lepe sadove je rodila agitacija za časopisje v Pišecah, ožji do -movini Urekovi: nad 80 novih naročnikov „Slov, Gospodarja" I Udeloženci tečaja so z veseljem sprejeli povabi -lo, da se dne 5, januarja zopet udeležijo okrajnega sestanka Kmetsko zveze in Županske zveze, na katerega so pred vsem povabljeni odborniki in odbornice Kmetske zveze in naši občinski odborniki in namestniki, pa tudi drugi naši pristaši« Na veselo svidenje dne 5. januarja v župnišču! Za naše časopise! Agitacija za naše liste Štiri tedne se razvija agitacija z s katoliško časopisje. Uspeh je dosedaj naravnost sijajen. Nabiralne pole za naš list smo prejeli dozdaj iz 85 župnij. Dobili smo do 3500 novih naroč nikov. Naravnost neverjeten uspeh! I Posebno delavna so bila naša dekle -ta. Nobena pot jim ni bila preslaba ^ nobeno vreme prehudo, Sla so od hiše do hiše in niso mirovala prej, dokler niso pridobile novega naročnika. Pa tudi naši fantje so storili svojo ajl žnosf. Zaostali pa tudi niso naši možje in dobre matere in so pridno zbirali naročnine od novih naročnikov ! V nekaterih župnijah, kjer so poprej vladali samostojneži ali pa socijalni -demokrati, je š.evito naših naročni -kov neverjetno narastlo. Pišece in Glo boko pri Brežicah, kjer je doma pro-sluli poslanec Urek, ima do 80 novih naročnikov, Stranice pri Konjicah so bile poprej v rokah saniostojnežev in socijalnih demokratov, zdaj smo pridobili v tej župniji 34 novih naročni-dov. Dozdaj ima ormoška župnija 86, .Veržej 29, Cadram 21, Središče 301 Sv. Križ pri Ljutomeru 38, Slovenska Bistrica 62, Šmarje pri Jelšah 56 novih naročnikov. Vesele novice priha -jajo tudi iz Savinjske doline, posebno iz Griž, Petrove, Sv, Jurija ob Tab,, Luč, Marije Reke, Sv. Petra v Sav. dolini itd. Danes ne moremo vsega tu navesti Ko bo agitacija zaključena , bomo prinesli popolno sliko agitacijs-kega dela ter imenoma navedli vse a-gitalorje in agitatorice — kajti kdor dela za dobro časopisje, dela za Cerkev, dela za sv. vero in dela za Boga ter zasluži, da ga spozna ljudstvo kot svojega prijatelja. Delo za časopisje še ne sme prenehati. To delo se nadaljuje. Posebno v tistih župnijah, ki nam dozdaj niso še vrnile izpolnjenih nabiralnih pol, se morajo naši pristaši z vso marljivostjo vreči na agitacijo, Zadnji teden v letu še tudi naj bo posvečen delu za dobro časopisje in sicer po celi naši Štajerski. Povsod še bo najti takih ljudi, ki bodo naročili naš list, ako jim ga boš priporočil. Ako je iz 85 župnij prišlo do 3500 novih naročnikov, potem jih mora iz ostalih župnij priti še najmanj 5000. Tako bode število novih naročnikov narastlo na goro. Častna naloga vsakega posameznega našega pristaša jre, da širi naše liste in povsod zatira nasprotne! V januarju bomo objavili natančen pre gled, kako se je naš list letos nano • vo razširil med ljudstvom po posameznih župnijah. Zato pa opozarjamo že danes vse župnije na to, da nam pošljejo čim več novih naročnikov, da bodo v dotičnem seznamu izkazane z visoko številko novih naročnikov! Vsak naročnik našega lista nai bo apitator zanj. Poglej v svojo bližnjo okolico. Kdo še nima našega lista. Prvli, dai\, ko utegneš, pojdi k temu ali drugemu sosedu in ga pridobi za list. Pomagaj mu ga naročiti. Teden za pridobivanje novih naročnikov je pokazal, da to delo nf, težko in vendar nad vse uspešno. Ali naša stvar ni vredna, da storiš par korakov? Kako so delavni nasprotniki! Morda si obljubil, da boš nekaj storil, pa Še vedno odlagaš, Ostani mož-beseda in pojdi na delo za naš list zadnji teden starega teta.__ Cenjenim naročnikom !T£Za leto 1922 stane «Slovenski Gospodar» celoletno 12 dinarjev ali 48 K, polletno 7 dinarjev ali 28 K, četrtletno 4 dinarje ah 4 dinarje ah 16 K. Izven Jugoslavije ] pa stane celoletno 25 dinarjev ali 100 K. Naš list naj ne manjka v noben? slovenski krščanski hiši! Iz nam nasprotnih strank. Samostojni Vsiljujejo svoja laž brezplačno. Iz raznih krajev dobivamo obvestila, da samostojni pošiljajo» cele kupe „Kmet. lista" na posamezne naslove. Nič ne pomaga, če se ljudje vsiljivca otepavajo in ga pošiljajo nazaj, uprava ga zopet pošlje. Imajo pa& veliko denarja, saj je Puceli prodat vole, konje, in ovce in sedaji izvažajo» tudi živino za „dobro valuto". Mi opozarjamo naše ljudi in vso javnost, da je to še 1© začetek dela političnih samostojnih lumparij in prevara Prave čudeže teh veifžnikov in kapitalistov boste še le izkusili ob volitvah! Za pridobljene milijone bo veliko plačanih agitatorjev in še več lažnjivega papirja. (Strokovnjaki Samostojne stranke so pravi modrijani. V „Kmet. listu" z dne 13. oktobra 1921 se poteguje neki M, Malovič za odpravo praznikov. — Tamkaj piše:' „Se nadalje zapovedani prazniki so: Sv. Trije Kralji, Svečnt-ca, Mar. Oznanenje, Veliki pondeljek, Kristusov Vnebohod, B:,nkd&tni pondeljek, Mali Šmaren in tu® sv. Jožef kot deželni patron Kranjske." — Odkod ima neki ta gospod Malovič te-prazniKe? Osem jih je našteli, pa zadel je samo pri treh: Sv, Trije Kralji, sv. Jožef in Kristusov Vnebohod, — Drugi izmed naštetih nobeden zdaj več ni zapovedan. Kmet ali obrtnik gosp. Malovič pač ni, ker vsak naš kmet ali obrtnik ve, da ne sme delati, in da gre k sv. maši tudi še ob sledečih, res zapovedanih praznfkih: Novo le* to, sv. Rešnje Tello, sv. Peter in Pavel, Veliki Šmaren, Vsi svetniki, Brez madežno Spočetje in na Božič. Torej je g. Malovič zopet en samostojni', stro kovnjak. Ce praznikov ne zna našteti, ko bi vsaj pogledal v koledar» ali pa, še bolje — bil tiho v teh stvareh. Slaba nam bo predla, če bodo odločevali pri nas taki strokovnjaki! Matija Gubee, ki se je nekdaj bo_ ril za stare pravice slovenskega in, hrvatskega kmeta, je silno veliko trpel: v Zagrebu so ga posadili na ža_ reč prestol, in na glavo so mu pritisnili razbeljeno krono. In taka je povsod, Provoboritelji za kakšno stvar nimajo nobenega dobička, ampak le delo in trpljenje, če so le koltčkaj pošteni.. Samo slovenski samostojni „Gobca" znajo drugače. Samo osem jih je izvoljenih, pa že imajo ugodnosti, kakor nobena druga stranka: Vošnjak je poslanik, Pucelj minister, Urek pod predsednik zbornice. Vsak, kdor to premisli, bo rekel: Ne, to pa ne gre po pravici. Samostojni poslanci se nič ne trudijo, ne borijo, razen za svoj dobiček in za svojo čast Ubogi; samostojni in socijjaldemokra(tski votli! ci ! Oni mislijo in upajo, da je njihovim voditeljem res kaj za kmeta in detevca. Vollilci čakajo, posUajnci pa se bratljo z liberalci in drugimi kapitalisti, Ali ni bolje, da smo vsi verni in treznomisleči državljani iz vseh stanov združeni v močni ljudski stran ki? Samostojni blagoslov. Mali domači obrtnik iz mariborske okolice nam piše: Veste, kako sem jaz slavil obletnico volitev v ustavotvorno skupščino ? Dobil sem listek, da moram plačati 22.000 K davka. Plačal, sem že 9000 kron. Na davkariji so mR rekli, da je že vse poplačano, a sedaj Še ta pozdrav. Imam bajto in 2% orala posestva. Obrt mi nese komaj toliko, da preživim sebe in svojo družino. Za posestvo sem dal pred leti 11.500 K, a davka imam letos okoli 32.000 Kw Ce moram to plačati, moram iti s culico s trebuhom za kruhom! Mermolja je lansko lieto na shodu Samostojjne vpil !,,Ce boste nas volili,, vam bomo davke znižali!" Kmetje in obrtniki, kfi smo volili Samostojno, ali vidimo 'sedaj, kaj dela z nami samostojno-liberalna vlada. Se kožo nam bodo drli, sebi pa žepe polnili I Tedenske novice. Tajništvo Slov. ljudske stranke želi vsem somišljenikom in delavnim zaupnikom vesel in srečen Božič. Duhovniške vesti. Dekanom je ime- novan č. g. župnik od Št. Lenarta v §1. gor. Janžekovič. Duhovnim svetovalce«» sta imenovana č. g. zaverški dekan Antoa Podvinski in č. g. Miro Volčič, župnik v Breznu ob Dravi. Minulo soboto je bil pokopan č. g. župnik iz Puščave Ivan Vedečnik. Nevarno je obolel prof. dr. Karel Verstovšek v Mariboru. Delavnemu moža želimo, da kmalu okreva. Šolski sveti, krajnl in okrajni, o-glasite se! Članek „Starši pozor!" v. zadnji številki našega lista je razkril, kako hoče višji Šolski svet v Ljubljani odpraviti verski pouk v šoli in šo-larske maše v nedeljo :n med tednom. Ali naj molčimo na to ostudno izzivan' je prve šolske oblasti v Sloveniji ? Ali so ti gospodje slepi, da ne vidijo, kar ko se dandanes širijo pokvarjenost, goljuiija, tatvina, nenravnoat? Ali boj-do ljudje boljši brez verskega pouka, brez službe božje? Da to ni mogoče, more uvideti vsak pameten človek. Ne pustimo si torej jemati najdražjih svetinj': verske vzgoje in službe božje pri naši šofcki mladini« Krajni in okrajni šolski sveti, pa tudii občine, zganite se! Pri prvLseJ' sklenite protest proti temu pogubnemu sklepu višjega šolskega svetli. Oglasite se vsepovsod l Ti protesti naj bodo glasna pdiča vsemu svetu, da Slovenci nočemo brezverske vzgoje, ki bi nas prav kmalu upropastila, med tem ko nam je verska vzgoja mladine ohranila naš obstanek do sedaj. Proteste vpošljit» tajništvu Slov. kmetske zveze v M a* riboru ali v Celju. Bodi mo odločni ia neustrašni^ kakor so katoličani y drugih državah. Napovedi za dohodnino za 1. 1921, t. j. za dohodke in izdatke '1921 napravite čimprej sicer vam po zakonu lahko poljubno predpišejo dohodnino. Napoved napravite kar na navadni poli papirja. Zaupnike SLS prosimo, da gredo našim ljudem na roko. Pritožbe županov, V zadnjem čas su dobivamo pritožbe, da se na mark borskem okr, glavarstvu zelo nepri» jazno in neokusno postopa z g. župa* ni. Na primer: kmetski župan pride v zelo nujni zadevi peš več ur daleč v Maribor. Ima mnogo opravkov,, Prida na glavarstvo in prosi; vstopa h kar kemu poročevalcu ali g. glavarju. Dosedaj je bilo običajno, da sol župani vsak čas, kadar so bili uradniki ali g. glavar v uradu, smeli k njemu. -— Nedavno pa so odredili, da mora župan ravno tako čakati in priti le v kratko odmerjenem času h g. glavarju, Tudi o načinu» kako se s kmetskimi župani postopa, smo dobili utemeljena pritožbe Upamo, da bo g, glavar to odpravil. fi'-^ Krščanska zavest se vedno bolj kaže med našim ljudstvom. To svedo-či posebno dejstvo, da po vseh župnijah nabirajo za nove zvonove. Tako so n. pr. pri Sv. Martinu priVurber-eu v kratkem času nabrali zavedni možje nad 200.000 K za nove bronasta zvonove, V nabiranju prostovoljnih darov tekmuje staro in mlado.. Slov* ljudstvo je še hvala Bogu v jedru zdravo in pošteno, Ni ga še okužil pa gubonosni protikrščanskl evangelij Samostojne, demokratov in rdečkar-fev. Zvonolivarna inženirja Buhla v Mariboru je dobila zadnji čas toliko naročil za nove zvonove, da mora razširiti svojo obrt. Celo iz Hrvatske naročajo zvonove v Mariboru. Popolnoma izgo-tovljen bronasti zvon stane 1 kg 150 do 160 K. V župnijah, kjer zbirajo darove za zvonove, se naj ravnajo približna te cene. Mnogo iskrenih pozdravov In čestitk za božične in novoletne praznike pošiljajo našemu uredništvu in našim cen j. naročnikom in čitaieljem naši vrli katoliški slovenskf mladeniči-vo-jaki, ki služijo v vojakih v 10. pešpol-ku, 3. bataljon, 1. četa v Podgorioi v Črni gori, oni, ki služijo v Peči v Albaniji, ml&deničT-vojaki iz Gruža v Dalmaciji ter mladeniči iz Stare Srbu je. V imenu Vaših sorodnikov, prijateljev in znancev Vam kliče Vaš stari znanec in prijatelj „Slov. Gospodar" n Bodite prisrčno pozdravljeni, vrli mla-deniči-vojaki, vesele božične in novoletne praznike. Na "veselo svidenje v mili nam Sloveniji! Zopet velik' požar,, V soboto, 17a decembra ob 6. uri zvečer je izbruhnil požar v poslopju posestnika Miha Iglarja p. d. Pečnlk na lanževera vrhu pri Selnici ob Dravi. Pogorela jo v nekaterih urah vse do taL Na lin« želita uredništvo in upravništvo „SIoTenskega Gospodarja". ■so., iíxsa M, Qk'ti (Črtica). Vstopil sera t zatohlo, s soparo prenasičeno sobo, ki .je bila ruskim ujetnikom nakazana kot biva!fiS6e. Raz stropa viseča, zakajena in brleča svetilka je za silo razsvetljevala uborne stene. V sredini so sedeli možakarji — bilo jih je menda pet — okoli male železne peči in — kvartali. >Igra*i so tiho. Nič kričavega nisem našel v ob aašanju teh postavnih sinov južno-ruskih nižin. Nehote sem se ¡spomnil takozvane „mora-igre", ki je med Italjani tako priljubljena, In primerjal žlobudravo vzidi kanje potomcev slavnega Rima s hladno, dostojanstveno resnobnostjo širokogrudnih Rusov.. Ob levi steni ste je nahajala ležišč ie za dvanajst oseb. Med ujetniki, ki go bib vodstvu veleposestva dodeljeni aa opravlianje gospodarskih poslov, je bil tudi tesar in ta jim je iz lesenih odpadkov in starih desk napravil zasilna ležišča, tako da jim ni bilo treba ležati na betoniranih tleh. Na slami, med raztrganimi odejami in smrdečimi cunjami, je ležal na gnirt bolani Ivan Panasenko. Stopil som bližje. Bil je vzor orjaško vzras' liga Rusa. Zagrabila ga je neizpros-ga jetika; težko je sopel in od časa do ¿asa je s svojim sreplm pogledom premotril ,tovariše, aakajeno svetilko, vlažne stene, «a to pa je zopet zatis-nil oči, kakor da bi spal . . . Mislil ! sem si, da najbrže sanja. O plodnih i poljanah Južne Rusije, o bogatih pše-r.ičnib žetvah v tavrioijski guberniji, o svoji mladi ženi in o nežnih otro-čičkili , . « * Njegovo enakomerno dihanje me je uverilo, da je zaspaL Pristopil sem skupini, zamišljenih kvartačev. Štirje so igrali, Sergij pa jili je „kibiciral" in spremljal igro s svojim1" napol šaljivimi, napol zbadljivimi opazkami. Kadili so cigareto najslabšega izvora, Dim mi je legel na pljuča in čutil sem, kako me je sklelo v dih ciniku. Na vprašanje, zakaj se ne ozirajo na bolanega tovariša, ki dima gotovo ne more (prenašati» mi je odgovoril ravnodušni Sergij: „Le po' glej, kako hliastno požira peč male o-blačke dima; Ivanu ta dim gotovo ne škoduje. Ko bi dobival malo boljšo j hrano, bi nikdar ne bil tako shujšal", i Na to je obrnil vso svojo pozornost e-i nolični igri. Naposled sem se tudi jaz zatopil vanjo, čeprav ]e nisem razumel. Sedeli so na slamnjači, katera je bila razgrnjena tik pred pečjo. Lepi možje so bili. Močne rasti, zagore-tih obrazov, širokih hrbtov in mišiča-s;ih rok. Ugajale &o mi zlasti izrazito moške poteze v njihovih obrazih in nenavadno odkriti pogledi iz takih či, kakor jih je imel orjaški Sergij. Luč je pričela umirati, kazaitei žepnih ur so se približevali 9. uri; napočil je čas, ko se je prišel avstrijski stražnik prepričevati o polnoštevilnos-ti svojih ljudi. Na ležišču pa je Ivan Panasenko trdno zaspaL Njegovi tovariši so mi pripovedovali, da ga jje v preteklih no čeh neusmiljena vročnica trpinčila celo do ra.iega jutra. Govoril je baje o vrnitv' v domovino; v duhu jo hodil po ulicah rojstne vasi Mihajlovke, o-ral, priganjal ljubo živinico, pozdravljal ženo in otročičke, dihal topel zrak ki ga prinašajo vetrovi Črnega morja ... . Gojil je samo eno srčno željo: Le enkrat bi še rad videl svojo domovino, prostrane njive, svojo ženo in otročičke in sorodnike . .. . Sleherna njegovih misli je veljala domovini, „matuški Rossiji . . " Ko je zbolel je samoiari] v zatohli sobi, kajti njegovi tovariša so se porazgubili po vsakdanjih poslih, on pa Je razmišljal o svoji žalostni usodi. Ni se udajal ni-kakim nadam, dobro je vedel, da ne 1x3 nikdar več videl Dnjepra, ne Črne ga morja. Kakor senca se je plaz',1 iz kota v kot, gledal skozi okna, razmišljal in si brisal svetle solze, ki so se mu vlivale po obrazu« Ftalo-ril »»m prijate^s«» h od Sel. Nfeko neznano sodu t}« me j« vleklo k tem revežem, ki so delal! fc< kor črna živina, dobivali malo hram in sanjali o vrnitvi v svojo domovini« To sem ugotovil, ko sem stopil v mr. zlo zimsko noë. Iz sobe je zadonel ubrani zbcn, mojih ruskih prijateljev. Vsak večer so zapeli kakšno cerkveno pesem. — Kako pretresljiva je bila ta pesem! Zdelo se mi je, da slišim mogoče« spov Črnega morja odmevati v soteskah častitljivega Kavkaza, Žalostna je bila pesem teh nesrečnih sinov ruskega naroda in vendar je mestoma i« ražala upanje v boljšo bodočnost. Nobena pesem ni tako globoko segala v mojo dušo kakor ti priprosti, \urobrki in pretresljivi akordi, ki so izvirali u studencev brezprimerne ljubezni napram domovini. Kakor zamaknjen sera stal, dokler me ni objela grobna tiši-na. Hitrih* korakov sem hitel proti domu. Na obzorju se je vtrnila zvezdica. Zimska noč je razgrnila svoj« skrivnostne pojčolane, ivje 90 je lesketalo v mesečini. Nekje v daljavi je lajal hripav pes . . * Drugo jutro sem izvedel, da se ji Ivan Panasenko preselil v večnost. Njegova srioa želja se ni '«polnila . ianaš Goleo: V oni do smrti nezabno ostri zimi t letih 1914 na 1915 se je boril tretji avstrijski kor z Rusi v karpatskih goz dovih Moj 97. pešpolk je prezebal in amrzoval po nepregledno obsežnih šu-mah severno od Bardijova (Bartfeld). Bila pa je tedaj pri našem polku topa navada, da smo se shajali čast-Biki v manjših gručah po večerih pri bataljonskih komandah, kjer smo si pri odprtem ognju odgrevali od mra-aa premrle ude, pili čaj in preganjah dolgovezno oolgočasno nočno temo s pripovedkami iz življenjskih doživi]a-¿ov posameznikov. Tudi jaz sem bil vabljen na" tak fajni večer k drugemu bataljonu. Ob določeni uri smo se sestali pri gosp. poveljaiku bataljona v podzemeljski po atojanki in po turško posedli krog na* &e skoro edine zabave — ognja. Za-fcudali smo se po vojaški navadi v o-genj molče, le tu in tam je kateri — pljunil v žrjavioo. da je glasno zacvrk Milo . . . To brezmiselno budanje v plamen in «vrtanje pljunkov je najprej pre -secPo majorju, ki me je dregnil s komolcem in mi pokazal v koC postojanka s pripombo:* „Glej ga, kolovrat tirolski, stoji kot prekla ob fižolovem grmu,_ še prisede ne k nam, ta štor onemeli." Na to majorjevo opazko smb vsi pogledali v kot, kjer se je tiščal visoko zravnane postave majke zmrznje -ne zemlje naš polkovni kadet zastavonoša 97. pešpolka — Tiroleo pismenega laziva Holobauer. Naš banderski kadet je bil za do bro glavo višji kot vsak drug zemljan naSoga polka. Baš radi njegove telesne dolžine so ga postavili za zastavonoš da bi naše „slavno" bo.no zna-memo na dolgem kolcu in še v rokah ■ egove orjaško vzrasle postave vih -zato nad vsemi glavami 97. tržaškoga Tirolski {Spomin pešpolka Mož je bil torej velikan na dolž.no, duševno dobrohoten tovariš in dičila ga je med tržaškimi blebetači po tirolsko umerjena redkobesednost. Na vprašanja je odgovarjal po evan-gebsko z: da in ne. Sicer pa se je držal premišljeno molčeče kot hrvaški Bog Kot zastavonoša je romal v mescu od polkovnega štaba do vsakega ba -taljona, da se je na ta način ukvarjal z varuštvom zastave v dobi enega mesca celi polk. Tako sem naletel na našega Holo-baura (Slovenci smo mu rekali: leseni kmet) tudi pri komandi drugega bataljona, kjer še ravnokar omenjenega večera niti prisesti ni maral k ognju, da bi bil vsaj molče pljuval van . je že bi J taico od narave skop s svojimi besedami. Pri majorjevi opazki o štorastem zastavonoši smo vsi zasadili svojo oči v njggovo nebotično dolžino, major me je zopet dregnil in pošepetal: „Tebe ima rad, vprašaj, vprašaj ga: Zakaj nosi obvezo na glavi?" Do majorjeve opozoritve niti opazil nisem, da je kadet obvezan, sem vstal, ga prijel za roko, ker mu pod pazduho nisem segel in ga potegnil k ogniu Častniki krog ognja so se začeli priiiajeno muzati in mu prigovarjati. naj prisede in vendar meni zaupa, Kako in kaj je s tajnostjo njegove preraiil ane glave. No, kadet je res prisedel k ognju, obletel z očmi radovedno obsede, vz-dihnil s tirolsko običajnim „Ah, jal" »n rikel- „Ma.|Or'u sem že moral povedati doživljaj z obvezo, pa bom še vam, g. kura tu na Lubo, ako me no boste po navadi itali anske ble'>etavosti raztrosi' in osmešili pri polku." Obl.,ubili smo n ego i t ovesti mol-¿jeSnos» na častniško besedo, začeli sr- medved. Iz vojne.) kati čaj In čakala na otvoritev zapaha kaae'OACga sacer privzdiga nevajenega itzika Naš Holcbauer je porinil navzdol apodujo čeLust, ki mu je segala pri redkem govorjenju daleč nad zgornjo, da si ie zabijal lastne besede v nos-, in začel svoj vojni doživljaj, ki ga je pa onega večera pri našem polku kljub zasigurani molčečnosti na čast olicir-ske besede prekrstil v — tirolskega medveda! * ■ * Kedet zastavonoša je začel svoj prvi m menda tudi zadnji omenkavre-dn. vojni doživljaj tako-le: ,.Pri prvem bataljonu sem bil pre'i tedni na šteri z zastavo. Seveda, pafl nisem nič drugega delal, kakor pole-žav 'l tik zastave, ker je to mo]e edino ou polka odkazano mi opravilo. — Ban: ¡ionskemu komandantu ni dala m.ru moja pažnja na bandero, vedno mi .e predbacival brezdelnost in lenobo na državne stroške. Nekega zgo -da' popoldne pa mi pravi: „Vi, ban -der.sk < kadet, gotovo še niste lili od &vojega rojstva do danes na prav nooeni patrulji pred resnim sovražnikom" Sem mu pokorno odkimal, na-ka.- sem dobil iz njegovih ust povelje: „Rus- so pred nami precej daleč in Li so naletelo na nje, ako bi kdo šel navzgor po našem gozdu, potem navzdol ii» bi jih iztaknil nekje na porob-ku drugega hriba. Vi, gospod kadet, si sedaj vzamite enega kaprola in pa enega moža in pojdite po tnm našem gozdu navzgor in šc v prvo doHno vsaj enkrat v življenju tako daleč — pred sovražnika, da mi boste lahko javili: Kod približno so se razpostavili prod remi Rusi." T.ikv) so je glasilo povelje, gospod lomim,i><:d jo zamahnil z roko na odhod', vzel .lem v roko palico, si izbral kaprola in moža, aačeli smo gabati po snegu r roirfc navzgor. Sneg J« bil pred 14 Srevi Se preoei nizek, da ptf ni bila javno prenaporna, a precej (Taleč jf oilo pridno smo prisopihali na grelen '.Pga prvega hriba, ki lt prsd r.aiaL , No, despevši na vrhi, smo videli pred na ni i navzdol samo globok Jarek na drugo stran pa v drugi hrib splol« radi mfgle. Vsi trije smo se od-r oči vab, .faz sem se oprl ob smreko . je zamislil in doznal: Komandant ith ie sploh potegnil s celim patrul.skim poveljem. ako neki naj doženem v f' nagli ruskt postojanke, ki so bogzna itje na d/ugem hribu. Da se nisem pri tem spoznanju ta* ko.i (.brnil in vrnil nazaj k polku, sta bHa vzrok kaprol in mož, kojima je dal g. bataljonski poveljnik isto pove Ije kot meni. McStvo pač no sme vedeti, scir. me nii, da me vleče višji, pa sem odpravil moža v grabo z izgovorom, otom in z nogami si nisem priboril izhoda, začel sem že bolj pomirjene krvi tipati krog sebe z ro -kami. Pred menoj pleh, pod menoj — nad menoj in za menoj pleh, samo tu nad glavo sem otipal kakih sedem kot ročni palec prostornih luknjic, ki so bile izvrtane ujeti živalski žrtvi za — vsrkavanje svežega zraka. Kob.tča je bila skrbno obita s pločevino, da se ne bi mogla pregrizli na prosto ujeta zverjad. Po skrbnem otipavanju sem stal pred prebr.dko resnico: Kar je ustvarjeno od pretkane Človeške roke za omojitev volčje , divje prašičje ali celo medvedje svo . bode, bo zaprlo tudi tebi izhod, gosp. Holcbauer iz daljne Tirolske 1 Pištole sploh nisem imel s «eboj „ is* palico sem bil pozabil nekje v sne-¡j® panja, v žepu sem otipal 1® ftMoirfo» nožič, ki pa *t (pride atfl a t-oštov, ker j« past obiti s pločevino. Z nogami nič — z rokami še manj —. kaj, ko bi poskusil s oelim telesom , da prevrnem past vsaj na drugo, stran — morda potem odneha zapah. Po spočetju te rešilne misli sem se temeljito odpočil, nato sem se pa začel kotorati od desne na levo in ob-latno, da prekucnem kobačo, ki bi se znala pri močnem prekucu vendar 1» odpreti. Pri kotoranju je začel panj kolebati vedno bolj in bolj, nagibal se je močneje na desno ter levo, doklec ai pnišel toliko iz ravnotežja, da j« omahnil čisto na drugo stran in tako tudi obtičal, a vrata se niso odpahni-ia, pač pa je zunaj kobače vsled pre-kobica močno zarožljala veriga, enak, da je past priklenjena k drevesu. Z-dokai napornim prekobicavafhjem sem dosegel toliko, da sem imel onih se ■» dem zračnih luknjic ob levi strani — mesto kot prvotno nad glavo, sreča, da jih nisem spravil pod se, ker v tem slučaju bi se bil zadušil vsled pomanj kanja zraka.. Niti z nogami, niti z rokami, niti z naporom celotnega telesa nisem mo* gol iz pasti* Kaj bo sedaj z menoj? Uro šem seve imel s seboj, pa v kobači je bila tema kot v rogu, otipati pa bi tudi ne mogel kazalcev vsled tesnobe. Odkar sem se ujel v past, ¿t že gotovo minula ura . . . palrulerj» me bosta iskala zaman na dogovor je -nem mestu ... se vrnila k polku — brez mene ., . . komandanta patrulje!; Tako in enako razmišljanje mi je nagnalo tak strah v ude, da sem začel kričati na vse grlo na človeško od pomoč. Kričal sem iz celih prs, (lok -icr mi ni kašelj udušil glasu . . . moj krik je bukal ob gfriha ušesa karpafr-skega gozda, sneženega meteža in pa zimsko meglenega mraka. Zimska burja je privijala drevesne vrhove, da so glasno ječali mi Drevesni jek mi je bil prerok, da bo snežilo celo noč in izbrisalo vsakorš-no sled za mojim prvim pohddom na patruljo c t * Samo veter je tulil in drevesa so ječala, sicer pa ni počil noben strel v noč, da bi bil meni ujetemu v tolažbo, da so vsaj v moji bližini ljudje, ki bi mi znali vendarle pomagati. Začel sem zopet s krikom, a kmalu nehal, ker me je trenutno potolaži.» la zavest: morda pa vendar le pride k pasti pogledat enkrat drugi dan o. ni, ki jo je nastavil zverjadi« Radi tega pa moram ostati pri zavesti teis glasu, da se bom zganil, ko pride po svoj plen nastav^ač, Kobača je bila ozka, nizka, da sem komaj tako za silo stegnjen ležal, na stanje ali celo sedenje pa pri moji dolgosti ni bilo niti misliti ne. Od tesnobe so mi začeli po telesu goma zeti mravljinci, krč me je mrcvaeilpo nogah . . . pojavda se je poleg duš * ne muke še telesna od nožnega palca do temena,. Vzbudila se mi je zavest: med dvema frontama si, če ne bo, kar je zelo verjetno, nastavljača, pa boš poginil počasne smrti od gladu in otrp-njenja in to ne naglo, ampak čez nekaj i . . celo večnost dolgih dni * . t Zobje so mi zašklepetali . . . sam sebi sem so zasmilil in solze zavesti prebridko smrti sc mi zapolzele po ri vladi in ne na okrajnem gla« varstvu na Ptuju, ki bi se res s ce -¿m srcem zavzel za gladujoče haloš-fco prebivalstvo. Kje je neki sedaj g. okrajni glavar dr, Pirkmajer? Sicer se vedno cedi same sladkobe in dob -jrohotnosti napram našim ljudem, pa kjer bi trebalo to dejanski pokazati, pa se skrije. Pred uiarii». poroto se je dne 13. m. zaradi požiga zagovarjal 16 liet-ni kovaški vajenec Aloijzij Gomilšek iz Sv. Lovrenca, ker je svojemu gospodarju Janezu Cizerlu v Brestrnici za-žgal gospodarsko poslopje. Porota mu je prisodila trf. leta težke ječe. Zarai-di umora se je zagovarjal 20 letni Ko Jomaa Sandor iz Murščancev v Prek. ■murju, ker je iz rodbinskega sovraštva v nekem gozdu umoril 22 letnega pos. gina Aleksandra Novaka. V svr-ho zaslišanja, novih prič je bila ta •razprava preložena. Pred celjsko poroto je bil dne 13. i. m. obsojen zaradi ropa 21 letni delavec Franc Nežmah iz Rog. Slatine, ¡ker je napadel v nekem kozolcu Jožefa Pažona, mu odvzel denarnico z ¡1080 K. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe. — Zaradi detomora je bilja obsojena na S mesecev težke ječe neka Pavla Stušek. — Zaradi roparskega napada na nataikarskega vajenca Konca je bil obsojen zlatarski pomočnik Frano Kager iz Celja na štiri le-ia težke ječe. Zaradi težke telesne poškodbe je bil obsojen na 18 mesecev Ječo Jurij Kodeia iz Dobrove. Zaradi traznih vlomov in tatvin je pa bil obsojen na 5 let težke ječe Anton Po-¡tožnik iz Smartna. Prijeta detomorilka. V Dravljah pri Ljubljani je neka 30 letna dekla zadavila svoje nezakonsko dete, ga zavila v cunje in skrila pod posteljo. Nameravala ga je na tihem pokopati. Zločin so takoj odkrili. Detomorilko in mrtvo dete so prepeljali v Ljubljano, kjer so mrtvo trupelce obducirali, zločinsko mater pa oddali v zapor. Razbojiiištvo. Pred zagrebškim sodnim stolom SO Jlft predi par dnevi Vršila zanimiva razprava o razbojništ-vu v Jurjevskem Brodu pri Karlovcu. M krčmo Jure Brusana je prišel S. m. seljak Malo Smukovič. Vrnil s« Se pravkar s pošte, kjer fe dvignil de narno obvestilo in 54.000 K, ki je do-&k> iz Amerike. Seljak se jo napil» nato pa se je pričel ponašati s svojim de Barjem. V kotu je sedel 22 Uetni sel-I»k Petar Barbič in Zakanja. Ta je ■nenadoma izginil in v neki šumi čakal na Smukoviča, Pograbil ga je za vrat, vrgel na zemljo, mu šiloma od-de« ar tej se vrnil v gostiltno. V, jjjružte bogatega seljaka Ivana Illa-®arj» »e je oato upijanti in mu v. pi- i janosti odkril svoje bogastvo. Prosil ga je, nij mu odvzame denar, ker ne ve, kam s tolikim denarjem. Hlačar mu je odzel okoli 40.000 K. Ko so zlo' čin odkril je Barbič vse priznal, Hla' čar pa je izjavi, da ni vzel naveden® svote in da se sploh ničesar več ne more spomniti. Barbič je priznal. Rekel je, da ga je pogled na toliki de' nar omamil in da se ni mogel obvia-dati. Barbiču je sodnija prisodila pet let težke ječe. Hlačar j a so oprostili. Žrtev avtomobila. Dne 15. t, m. se jo pripetila v bližini Oroslavja na Hrvatskem velika avtomobilska nesreča. Avtomobil nekega veleindustrijca iz Zagreba je vozili zelo spreten šofer. V avtomobila je sedela neka odlična gospa« V bližini imenovanega kraja se je kljub počasni vožnji pre-vrgel avtomobil. Šofer je obležal na licu mesta mrtev, a dotična gospa je dobila težke telesne poškodbo. Avtomobil je ostal nepoškodovan. Soler Vertig, pameten in trezen mož, je bil zaročen Cn njegova poroka bi se naj bila vršila tri dni pozneje. Vzroki avtomobilske nesreče so dosedaj nepojas-nj „ar, temveč posestni® sam. Zapomnimo si dobro: Ananaska, Kanadka, Beleileur, Zlata parmena . sploh skoro vse žiat tne vrste zahte -> vajo za svoje uspevanje posebno ugodno, zavetno, vinorodno lego. Vsaj imamo mnogo vrst, ki so za travniške nasade kakor nalašč: Mašancelj, Veliki bobovec Damazonka, Cesarjevlč Rudolf, Pisani kardinal, Huberjev. mošt- nik. Mnogo je sadjarjov, ki so trdno prepričani, da zraste samo iz gozdna lesnike trpežno drevo. Res so lesni -kova drevesa trpežna, če so cepljena v kroni, a isto trpežnost bo imela tudi v drevesnici vzgo.,ena lesnika, ki se cepi v krono, Vsaj je vendar eno kot drugo zraslo iz semena lesnike . Nobenemu gozdarju ne pade na misel, da bi v vrhovih vzgojena gozdna drevesca rasla slabeje, kot ona samonikla iz gozda. Tudi mi sadjarji se moramo tega napačnega domnevanja o-prostiti. Razloček je samo ta, da po. trebuje gozdna lesnika leta in leta , predno začne roditi, vzgojeno drevo nam pa med tem že desetkrat povrne vse f l - oške. Dva resnična vzgleda :i Nek sadjar je posadil ob oesti pred 10 leti vrsto gozdnih lesnik; še danes nima nobena izmed teh niti prave krone, trpelo pa bo še 10 let, predno bodo iz njih nastala poštena drevesa« Ko bi bil dotičnik posadil cepljena dre vesa, bi dobil danes lahko že par lepih mernikov sadja. Žalost me vselej obide, ko gledam ta žalostni nasad — tu varčnost ni bila na pravem mestu* Drug sadjar je kupil 15 prvovrstnih dreves po 1 krono komad, ker so se mu ?dela draga, kupil je Še 40 komadov izmečka iz drevesnice za skupno 5 K. Od teh 15 dreves je dobil že oarkrat povrnjene vse izdatke, vseh onih 40 pa, ki so mu prišla takorekoS zastonj, mu niso rodila dosedaj niti polovico tega, kar onih 15. To nas u-6i, da nam vredno blago [oride vedno najdražje. Pri vsakem novem nasadu dobro premislimo, kakšne vrste bomo zasadili, če sami ne vemo, ae lahko pia-< meno obrnemo na kakega kmetijskega učitelja, oziroma na Kmetijsko družbo, ki nam bo dobitno pojasnilo dala zastonj. Pomislimo tudi, ali mogoče no želimo, da bi nasad že nam rodil, na šele potomcem. Tu moramo pač vzeti najlepša drevesa, četudi jih plačamo precej dražje kot slabeja, saj se nam kapital, založen v sadno drevje, mora pri količkaj umnem ravnanju bogato obrestovati. Kakšna naj bo drevesna jama. — Tekom zime se izkopajo skoro povsod drevesne jame za spomladansko soja-nje- Jama naj bo 1H m široka in 3 lopate globoka. Prvi in drugi lopatni u-rez se vsak za sebe zmeče na rob jame, Tretji se samo prerahlja in pusti v jami. 14 dni pred sajenjem se jam* napolni s prvim lopatnim urezom, ta je z živo zemljo in še toliko o J dru gega ureza, da je zasuta do roBa» M to živo zemljo bodo pozneje drevesne korenine Kdor rabi drevesni kol, ga mora pred zasipan.em zabiti v sredo jame. Do sajenja se nam bo zemlja usedla toliko, da s? nam nS treba bati, da bi se drevo po s^enim preveč pogreznilo. Ker. m pa zemlja vendar Se tudi pozneje nekolik osa* de, se sadi zato drevo za 10 cm višje, ,akor pa je površina zemlje. Poljedelstvo. 2itne eene. Na naših žitnih tržiščih so ostale razmere prece ncdprc-memene, cene naraščajo precej enakomerno, dovoz blaga je slab, promet neurejen, ni vagonov, in še tisti vagon^ ki so natovorjenl, ne pridejo na svoie mesto pravočasno, kar zopet po-firažuje blago. Najbolj so cene pšeni-$i narastle. Po pšenici in koruzi je bilo živahno popraševanje. .V Zagrebu stane pšenica 1400 do 1450 K, v Vojvodini celo do 1460 K, v Sremu 1420 K. Za rž so ponujali po 1175 K, Tudi po ovsu je bilo popraševanje precej živahno in se je prodajal po 350— 970 K. Za srbski očiščen ječmen so ponujali po 1050 K. Zelo veliko je bilo popraševanja po novi koruzi. Cene so se gibale med 105U do 10 < u iv, pc nekod celo 1100 K, Stara koruza se je prodajala po 1200 do 1250 K, Moka Stev. 0 stane kilogram po 21.10 kron. slabejša po 20 K. Otrobi stanejo 620— f 50 K meterski stot, Vsled visokih cen in z°lo neurejenih prometnih razmer je izvoz skoro popolnoma ponehal. — Seno plačujejo v Mariboru po 750 do 800 K 100 kg, slamo pa po 300 do 400 K. Hmelj. Popraševanje po hmelju «*a hmeljSkem trgu v Zatcu ¿e bilo v rt,-leklem tednu zelo živahno, toda kup -čije ni bilo mnogo. Le nekaj maio se je pokupilo po 4500 do 5000 čohoslo/, kron za 50 kg. Za hmelj prvovrstno kakovosti so ponujali do 0000 K ' a £ ) kg. Ker se je vrednost nemške ma-ke nekoliko dvignila, je upati, da bode .\emču.f zopet postala dober odjemalec hmelja. Po tujem hmelju ni bilo živahnega popraševanja. Za živinorejci, Mariborsko sejmsko'poročilo. Na sviniski sejem dne 10 t. m. se je pri-pebalo 3(J svinj in 2 kozi. C ene so bile sledeče: mladi prašiči 5—(j tednov stari komad 200—250 K, 6—8 tednov stari 300—400 K, 4—6 mesecev suri 650—700 K, 8—10 mesecev stari 150J do 1600 K, 1 leto stari 2000 do 3o0( KO K, pol pitane svinje 1 kg mrtve te-ple.iitnske svinje 1 kg žive 1&/. -K, «oldrugo leto stari 3000—od,O K že a4 do 40 K; koze komad 30J- 350 kron Mesne cene v Mariboru. Volovsko Kneso 1. vrste 1 kg K 22- do 24 — II. vrste 1 kg K 18 — do 20-—, meso od bikov, ki a v in telic 1 kg K 16'—, telečje meso I. vrste 1 kg K 20-—, II. vrste 1 kg K 18'—, svinjsko meso sveže 1 kg K 32 —. Živili ske cene v Hercegovini in Slavoniji. Za kilogram žive teže so v lički županiji prodajali: vole po 16 do 20 K, bike po 11 do 14 K, krave po 12 do 15 K, telice po 13 do 16 K, teleta po .16 do 20 K, ovce 14 do ib K, koze po 12 do 15 K, svinje cTebele po j 50 do 65 K, svinje mršave po 40 do i 50 K« — V modruško-riječki veliki županiji: vole 17 do 24, bike 12 do 14, krave 12 do 16, junice 14 do 18, teleta 18 do 22, ovce 12 do 14, do 14, svinje debele 42 do 60, 3 «¡nje manj debele 34 do 44 K. — V zagrebški županiji: vole 16 do 26, bike 16 do 20, krave 12 do 20, telile 14 do 22, teleta IS do 24, svinie debele 38— 4o, napol debele 35 do 40 K. — V srem ski in varaždinski županiji so bile pa sledeče cene: Voli 18 do 20, biki 14 do 18. krave 14 do 19, telice 16 do 20, teleta 18 do 22, svinje debele 34—42 , svinje mršave 30 do 38 K kilogram žive teže. Lesni trg. Lesni trg v zadnjem tednu nima eaznamovati izj rememb in cene so o-stale skoro neizpremenjene. Na za -grebški lesni borzi so bile sledeče cene: neobdelan hrast I. raizneda 1200 do 2000 K, II. razreda 600 do 100J K, za furnirje 2400 do 3000 K, hrast va ceske do 5 cm 3000 do 4000 K, n<.d 5 em 3600 do 4000 K, hrast za pohiStvo 4000 do 5000 K, 1000 francoskin dog 28.000 do 40.000, neobdelan hrast *>nr-keti 2500 do 3200, neo'.delan bukov les 300 do 500, rezan bukov les I razreda 150C do 2000, neobdelan javor ! razreda 1000 do 1500, n obdelan jesen I, razreda 1100 do 1400, brest i. raz- reda 1000 do 1300, tesana jelovlna :t>0 do 700, rezana jelovina 9U0 do 11>?0 hrastovi brzojavni drogi 125 do 180 , hrastovi železniški pragi lbO do 200 , bukova drva 1. razreda vagon 4Vvü» bukova drva II, razreda 3001—3400 , ! oglje vagon 16.000 do 18,000 K. Akc primerjamo sedaj cene za les na leo- !-ni borzi v Milanu kjer notira re? ma , jelovbiH 170 do 190 lir, neobdelan macesen 130 do 150 Ur, neobdelan bukov, les 17 do 20 lir, obdelan hrast /70 lir, in ako upoštevamo velikanske tovorne str« e, idalie ako premislimo, dajo irg v Levanto vsled nizkega kurza drahne skoro popolnoma ponehal, te-« daj si pač ne smemo slikati í-sne trgovine za bližn'o bodočnost v preveč rožnih barvah, vendar pa ni t.ričd,ko- ' vati take krize, kakor v pretokh spomladi, ker so zaloge že preoaj pošte, m ker je računati na pomlad na vuč-ja stavbena dela y. vseli jugoslovanskih več„ih mestih Vrednost denarja. Ameriški dolar. stane 204, francoski frank 21,35—21.50 naših kron. Za 100 avstrijskih kron ie plačati 4.15—4,25, za 100 čehoslov, kron 338—341, za 100 nemških mark 144-149, za 100 laških lir 1200-1208 jugoslovanskih kron. Od zadnjega poročila je vrednost našega denarja na-, rasla za 5 točk. V Curihu notira na^ ša krona 2 to se pravi, 1 naša krona je vredna 2 céntima (poprej 2 vin.). Dopisi. Iz Koroške. Bliža se čas, ko bo severna meja naše Jugoslavije točno določena Znano nam bo, kam bo aas usoda, oziroma antanta, vrgla, — v žrelo Avstrije, ali pa v naročje mula-re Slave. Posebno bomo občiuili obmejni posestniki, ki imamo tik ob rr.e-i, oziroma tudi preko meje, posestva. Trgovina bo imela potem zač.tanopo-proti jugu in vzhodu. Imeli smo tržni dan v Pliberku, kamor smo izvažali naše pridelke in iste tudi tam • roda-]i. Zda je pa nam ta pot zaprta zato pozdravljamo sklep magistrata trg Guštanj, da zopet upelje nekda* že zaspale tržne dni v Guštanju. Isti bodo se vršili vsako sredo predpoldne na Glavnem trgu, prvokrat dne 4, januarja 1922, Preskrbljeno je tudi, da se bo pripeljano blago prodalo. S tem prideta konzument in producent v neposredni stik, kar bo na vse prebivalstvo gotovo ugodno uplivalo, ker odpadejo dobičkaželjni prekupci in ve -rižniki. | Dravska dolina. Naše somišljenike opozarjamo na novoustanovljeno po sojilnico v Marenbergu, Posojilnica se nahaja v Mezelovi hiši. Nalagajte denar v lastnih zavodih! Sp. Gasteraj. V tukajšnji občini se je pojavil nek predrzen tat, ki po noči tukajšnjim posesinikom krade če-jele. Svojo tatinsko obrt izvršujj r-a sledeči način V bližini čebelnjaka iznese iz ukradenega panja uboge, nedolžne živalice na sneg, prazen panj pa pusti na licu mesta, satovje z medom pa vzame seboj. Torej, pozo." — poskrbite čebelorejci, da bodo vaše- čebelice varne pred to zverino v človeški "odobi! St. Ilj v Slov. gor. Kmet, bralno društvo priredi na Štefanovo popoldne jh treh v Slovenskem domu božično veselico s petjem, godbo, igro „Stari in mladi" ter licitacijo božičnega drevesa. Vsi, ki žel.ie poštene zabave — pridite ta dan v Slovenski dom! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Na sedmini za pok. Jakobom Znuderlom v Ihovi so pogrebci zbrali 138 K za naše bogoslovce. Storite še drugod tako! _ Sv. Benedikt v Slov. gor. Pri nas se je doslej oglasilo 42 novih naročnikov „Slov. Gospodarja", pa šc jih po več. — Tukaj nas močno vznemirjajo tatovi. So nekateri, ki so se lani in predlani ob tihotapljenju navadili jahkomišljenega življenja. Posebno jim diši pšenica. Malovrednim ptičkom so pridno za petami vestni trojiSki orožniki, lako pa upamo, da bodo kmalu pod ki učem. — Naša mladina se živahno giblje. Orli se pridno pripravljajo na predstavo lepili svetopisems tih iger „Izgubljeni sin" in „Egiptovski Jožef, ki se bo vršila v nedeljo, dne 15. januarja. Obet", biti izborna , zato že sedaj opozarjamo na njo doma Čine in sosede. Sv. Benedikt v Slov. gor. V 50, letu svoje starosti je na Zegajskem vr hu umrla vrla žena Terezija Koler . Bila je splošno priljubljena in članica Marijine družbe za žene. Na zadnji poti so ;o spremljale mnogoštevilno ¿e-ne z zastavo. Pri odprtem grobu so ji govorili v slovo naš č. g. duhovni vo-diteii, SvetHa ji večna luč, žalujoči rodbini pa naše sožalje! Galicija pri Celju. V nedeljo, dne 11. decembra je imel g. poslanec Dav. Krajno dobro obiskan shod v gostilni g. Martina Kokol na Pernovem. Jasno pa tudi določno je orisal naše sedanje razmere v državi, ki nujno zahtevajo zboljšanje. O črtal je delovanje naše Ljudske s!trapke pokazal tudi v pravi luči ravnanje samostojnežev, katerih stranka je imela tudi v Galiciji precej privržencev, a jo sedaj zapuščajo razen nekaterih zaslepljencev, ki jim ni pomagati. Na shodu je bilo tudi nekaj' samostojnežev, od kateri n pa nobeden ni znal ziniti nobene pametne besede; par pijanih fantov je hotelo shod motiti s popevanjem, sla-bostojni M irkeo Puncer je nekaj go-del, a se je pred vsemi, tudi samostojf neži tako osmešili, da je moral zginiti .In je v mrzlem snegu nadaljeval brez škode svoje riganje. Na predlog domačega župnika so zborovalci enoglasno sprejeli sliedečo resoluoijie: 1. Odločno odklanjamo načrt novega šolskega zakona. 2. Zahtevamo versko-nravno vzgojo otrok v šoli. 3, Izrekamo popolno zaupanje našim poslancem, predvsem voditelju dr. Korošcu. Gospodu poslancu iskrena zahvala! Resnica bo zmagala! Frankolovo. Dne 5, t. m. smo i-meli izobr. tečaj, kateri je bil dobro ob iskan Ljudstvo je z napetostjo poslušalo krasna izvajanja g. govornika, kateremu se za njegov trud še enkrat srčno zahvalimo, C. g. Marko Krajnc, tajnik v Celju, nam je orisal zgodovino kmetskega stanu, pokazal kmetske-ga sovražnika in kako se ga najiožje ubranimo. Pojasnil nam je tudi vse o davčnih bremenih, ki nas tako hudo tarejo in o napovedi dohodnine. C. g. Hrastelj pa nam je v krasnem govoru povedal, kako upliva. slaho časopisje na človeka in nas pozival na odločni boj proti temu skritemu sovražniku kr ščanstva. Dobrna. Zadnjič smo' brali, da pride gospod dr. Trenz za stalno na Dobrno. Ta vest nas prav veseli. Da bi ie brž prišel. Dobrodošel bo vsem! — Kmetijska šola vrlo deluje ob nedeljah. Vsled suše smo letos ua jako slabem. Lakota tere posebno male posestnike z obilo otroci. Kdaj bo le prišla drž. pomoč? Sila je skrajna. — Samostojneži, ki sqojo barvo spreminjajo kakor kamelijon: enkrat so rdeči socdjalden okrati potem zeleni, potem bi pa radi črni postali, so se zdaj spet vrgli na laži, ki jih trosi jo po občim. Blagajnik naj pazi, da ne bo iz svoje blagajne moral plačati za laži. Sicer pa naj ve, da on nima nobenih milosti deliti, ampak, da mora to plačati, kar mu župan, ozir. občinski odbor ukaže. Da se ta „šarš" ne more poboljšati 1! — Kmetijska podružnfca vabi na vinsko poskušnjo dne 27. decembra, pri načelniku. VsL ki se zanimate, pridite! Polzela. Na Štefanovo 26_. t. m. bo slovesna otvoritev novega gledališkega odra pri g. Cimpermanu na Fol_ zeft. V prvi vrsti gre največja zahvar la g, Cimpermanu, ki ga je dal napraviti popolnoma na Svojo lastoe stroške. Oder bo ponos Polzelanom. kajti delo mizarja Terglava je urejeno mojstersko. Slikanje je izvršil že nam znani slikarski mojster Miško Holobar iz Vrbja pri Žalcu nad vse okusno. Sedaj imamo vendar upanje, da nas bodo igralci večkrat razveselili s predstavami, katere nam bodo v, pouk tr. zabavo. Sliši se, da namerar vajo ustanovili dramatično društvo, kar bi bilo jaico pametno. — Invalidsko društvo v Braslovčati, podružnica Polzela priredi r|i Steianovo pri g. Cimpermanu igro na razvalinah življenja". Cisti dobiček je namenjen invalidom. Mar. Nazarje pri Mozirju. Tu so duhovne vaje za Orle savinjskega o-krožja dne 10. in 11. decembra vrio uspele. Orli celega okrožja (razven Pake) so se jih poinoštev l.io in marljivo udeleževali. Pokazali so, da so res srečni fantje, ki se ne strašijo brezbožnih kievetniikov, pokazali, da so viteški fantje, vneti za vse lepo in blago. Čast jim! Hvala in čast pa tu- il voditelju duhovnih vaj. la župnij pa, kjer ni ustanovljen Orel 1udi udeležencev ni bilo, dasiravno sa bale du hovne vaje namenjene ne samo za Orle, ampak za vse dobromisieče lanjte. Po duhovnih vajah je bila okrožna sleja. Sv. Frančišek v Sav. dolini. Po občnem zboru krp;evne KZ so na pre0 log Janeza FJlrsi krščansko misleči i Ksaverjanci v veseli družbi v gostil-; ni pri Martinovcu zbrali za volilni ; sklad KZ 100 K, Živeli posnemovalci?! Luče. Pri nas je započeta agitacija za krščansko časopisje v polnem teku. Upati je, da se bo število naročnikov podvojilo. — Gasilno društvo je pred kratkim uprizorilo mično igrico „Tri sestre" s prav povolmim uspe -¡iom. Za božični večer se pripravlj», primerna igra „Pastiroi in trije kral-■i." Cisti dohodek je namenjen za Bahavo gasilnega orodja. Dob je. Višji šolski svet v Ljubljani nima višjega cilja, kakor izvrebiti iz src našega ljudstva katoliške ,trsko prepričanje in me" l„udmi zasfc ■ iati versko brezbrižnost. Nastavil nair 4e s 1, decembrom za telja Aladar-ja Makarij, ki je po veri luteraSo?*. Mož ¡e videti sicer poštenega >edenja in se je proti volji moral seliti is Prek murja v Dobje. Vprašamo pa ^išji šolski svet v Ljubljani, kako naj ima krščanski starši zaupanje do uč.telja, ki ni naše vere, in kako mu aaj zaupamo svoje otroke". (z celega sveta. f Skof Jakob Trobec. Umrl je v S t. Pavlu v Ameriki slovenski škof Jakob Trobec. Za škofa je bil imenovan leta 1897. Smrt tega priljubljenega nadnastirja Slovenca je za ameriške Slovence velik udarec. Dunaja se vse brani. V nižje-av-strijskem deželnem zboru je stavila usta-votvorna komisiia predlog, da se naj mesto Dunaj izloči iz Nižje Avstrijske in da naj ne bo več zastopan v nižje-avstrijskem deželnem zboru. Tvori naj zase svoj lasten deželni zbor. Ta predlog je komisija utemeljevala s tem, da vzdrževanje Dunaja stane Nižje-Avstrijsko tako ogromnih žrtev, da bi dežela biia v kratkem uničena, kajti Dunaj je daoes mesto s 1 in pol milijona beračev. O tem predlogu se sedaj živahno razpravlja. — Dunaja se pač vse brani. Izvanredna požrtvovalnost železniškega čuvaja. Na železniški progi preko asnlorskega mosta na Francoskem vozi dnevno bogzna koliko vla kov. Naloga železniškega čuvaja je. da zelo skrbno pazi, da so premične tračnice vedno prav uravnane,, stcer se zgodi kOj kaka nesreča. Okoli 11, ure ponoči je bil čuvaj v kočici, iz katere se uravnavajo železn'ške tračnice. Njegova hčerka mu je prinesla v» č rjo in pripovedovala očetu, kako jo je napadel med potjo nek tolovaj^ kateremu se je komaj iztrgala iz rok. Ko je oče povečerjal, je zabičal domov vračajoči se hčerki, naj se požuri proti domu in naj bo oprezna. Komaj se je dekle nekoliko oddaljilo od čuvajnice, zasliši oče pretresljiv krik. Oča je zagledal skozi okno čuvajnice, kako je planin izza železniškega svetilni' k a nek, neznan človek proti njegovi hčerki potegnil nož in sunil proti n&-dolžna žrtvi. Ravno v trenutku, ko sp je izvršil umor, pa je pridrveli po progi vlak iz Havrea in čuva] Je moral ostati na mestu. Radi vlaka ni smel zapustiti čuvajnice in hiteti na pomoft umirajoči hčerki. Da Je rešil toliko i» toliko železniških potnikov je žrtvovA življenje svoje lastne hčerke. Res» re dek slčaj izvanredne očetovske požrl-1 vovalnosti! Čudni lastninski odnošaji. Na nekaterih otokih Melanezije vladajo v tem oziru jako čudna naziranja. Pri vseh drugih divjaških plemenih imajo poglavarji oziroma glavarji ogromne komplekse zemlje, samo na omenjenih otokih to ni .v navadi. Vladarji imajo samo eno pravico: da se od d« ločenih kokosovih palm lahko okoristijo s plodom; Zemlja pa jim ne pripada. Tudi ostali prebivalci teh otokov nimajo svoje zemlje, temveč posamezna drevesa, katera prepuščajo svojim potomcem. Tako j« komunizem že tudi med divjaki dolga leta v veljavi Zidan in prešan papir y rolicab dobiš najceneje v Cirilovi tiskarni * Mariboru* • 1 T jail KjivA /. 1 U li J lamiai Hovoisto.Ofcrs? íísp, Ime Jezusovo Genovefa Tit, škof Telesfor Sv. ïrijs kralji 3 Zdravko 1. po rstžg!, Cosp. Juiijan in Bazilisa Pavel Božidar Ernest Veronika & Srečko, Veselko 2. po r«2ßl. Oosp. Marcel Zvonimir Sr. Petra stol v R. Kanut Fabijan in Bošt. £ Jana (Neža) 3. po razgl. Oosp Zaroka M. D. Timotej Izpreob. Pavla Polikarp Janez Zlatoust Juiijan_ £ N 29 P 30 T 31 4. po razgl. Goap. Martina Peter Nol. Februar S 1 G 2 ? 3 S 4 Ognjcslav Sr*čni«3 Blaž (Vlah) VefoftiM K 5 P 6 T 7 S 8 Č 9 P 10 S 11 S. po mgl. Gosp, 3 Doroteja Romuald Janez Matlia Šolastika Prik. D M. L. N 12 P 13 T 14 S 15 Č 16 P 17 S 18 1. predptufca $ Katarina od Rifii Zdravko Vitomir (Sigfrid) Julijana Donat in tov. Simeon (J R 19 P 20 T 21 S 22 č 23 P 24 S 25 2, pr odpust. Juiijan F.levterij Eleonora Stol sv. Petra v A. Peter Damij. Božidar (Matija) Valburga N 26 P 27 T 38 3. predimstna © Baldomir Pust. Roman P 10 S 11 N 12 P 13 T14 S 15 Clé P 17 S IS H 19 P 20 T 21 S 90 C 23 P 24 S 25 Papel nica sükfiicy Kuâigunda Kasimir 3. pos'ta. Agapeta Fridolin 3- Tc«iaž Akvítt&tn + Jaas¿ ód Bdgtt FnmčHka U, f 40 muáencev t, Herakjjj, Cfo-jm 2, pestas, 8udisia\ Rozina $ Matilda Klement, Marija Hilarij irt TaClfata Jedert, Patricij Ciriljeruzakmgki 3. poet. Jožef, Ž.K.B. Srečko in toy, (j£ Benedikt Bcnvenut Viktorij an Gabrijel nadang. flzaanj. B. D. B. TISK ARM A OPREMLJENA Z NAJNOVEJŠIMI ČRKAMI, OKRASKI, STROJI IN STAVNIMi STROJI Julij S 11 Presv.Rešnjakri3 4. pob. Obisk.M.D. Hcliodor Urh, Berta Ciril in Metod Miroljub Vilibaid Jellslava_ 5. pob. Veronika Ljuba, Bogumil Pij I., papež Mohor in Fortunat .Marjeta Bonaventura Vladimir 6.pob. Škap.D.M.K Aleš, Daroslava £ Miroslav, Jelica Zora, Vinko P. Marjeta Danko, Olga Marjja Magdalena 7. prt. Apolinar Kristina ® Radko, Jaša Ana tastislav Vtoáko Marta h 3« 8. pob. Abdon i. S. P 31 Ignacij Loj. 3 Avgust T 1 Ž 2 C 3 P 4 S 5 H 6 P 7 T 8 S 9 Č10 Pil S 12 N 13 P 14 T 15 S 16 Č 17 P 18 S 19 Vezi Petra, Nada Porcijunkula Najdba sv. Štef. Dinko, Neda Marija D. Snežna 9. pob. Gosp. izpr, Kajetan @ Milan Roman Lavrencij Suzana Klara 10. pob. Hipolit i. K. Evzebij Taaboiiod D. H. £ Rok Miron, Mira Jelena Ludevik N 20 P 21 T 22 S 23 Č 24 P 25 S 26 H 27 P 28 T 39 S 30 Č 31 11. pob. Bernard Ivana Frančiška Timotej £ Zdenko Baro (Jernej) Ludevik Ceiirin 12. pob. Jožef Kalak. Avguštin Obtl. Jan. Krst. 3 Roza Limanska Raj ko KNJIGARNA ZALOŽENA Z VSEMI ŠOLSKIMI KNJIGAMI TER LJUDSKIMI IN STROKOVNIMI SPIS! N 26 P 27 T 28 S 29 Č 30 P 31 4. pestsa. Rupert Janez Kapistranß Ciril Angela Modest 1922 TISKARNE SV. CIRILA v MARIBORU S 16 fil T 18 5 19 6 s« f 21 W2S P 24 T?S » 2* C 27 P 23 9 29 N 30 Hügon 5. pc-stna (tiha) Rikard Izidor Vinko Fsrer 3 Feticiia in Perpet. Marija VIL žalosti Blaženka ____ pcèîz4 (tfvežsa; MOitiíéü Léo:1 í., fawe¿ & äst g i R;-áéV3it f V«ki ¿aírfefí ■f Veîfe í pátefc f Vdlika sebeta V Slika ï.eo Veíikea. ?sadelj«k Afolonij Leo ÍX., Èflta C Marcelin Anselm &ft~.r in Kaj K 14 Î15 16 Č\S P 19 S 20 Pnftf in Jakob AfeiiSžiJ N»jdfca SVV križa Cveiko' 3 fijf V, .fariez pr. lat, vr, Ž. pov&ISk/ Stanko Prik Mihaela nad Budfslav Izidor Mamert i:r\k«-acij Serv^jij 4. povelii. Bonifacij Zofija jacez Nepomuk Paskal Ve rta ti ci j £ Celestin Bernardin 1, prilik. (bela) Fldel S: gm, Marko Klet in Marcel Bogoljub # Pavel ,'d križa Peter N 21 P 22 T 23 S 24 G 25 P 26 S 27 Ñ28 P 29 31 5., povellk.. Srečko Jela i g Deziderij JJ Ma.riia Ö. p. kr.f £ EviSniBOV vil Filip Neri Magdi'ena S. Avgušt Veljko Ferdo Angela 0 i Pf Ü S 3 Juvencij Mât'tëiM, mk* y MÄ _.. N 4 p' á T 6 S 1 č 8 P 9 S Í0 BfuÈoSë SÍtii, (¡oitiafiak Notmt f ßbgfomil Medará f Primož in Fef,© f Sferfeta N 11 P 12 T 13i S Í4 G iS P 16 S 17' t pvbink. Sr. T«¡!s* Jane« Fak. Äfitöä Pad Bazífij av. maí0 lúf fr-íriá »CgS» »18 P 19 T 20 S 21 122 P 23 S 24 ŠspoV.SieiiOitiF; üogdaa Sitverij VeèoBlav Favfirt Sr'ceJezus- /Jenka ífofggvgjárt, Kfs t Ü2Ó P 26 T 27 S 28 G 29 P 30 3f. Viljem 0 lU; i« Pavel Lidiji./ , ííemat Vifeíotf M VUei m Parti SptiBii» sv, Pavía 2. jiraPk. Katarina VESELO NOVO LETO 11. prt. Evfemija Re* »lija Blagoslav Hermogen § Broniaiava SsjstTO H. D. KorWiai,;aii__ M 10 14. prt. Miklavž P 11 Prot in Hljnetet T 12 Ime Mariji Dev. S 13 Netburga Č14 Povišanje sv.kr. £ P 15 7 žalosti M. D. S 16 Ljudmila_ H 17 P 18 T 19 S 20 Č 21 P 22 S 23 IS. prt. Lambert Jožef Kupertin Jenko t Evstahij Matej (Božidar) g f Mavricij f Tekla_ N í 1Í. p«b. Rupert P 25 Kleefa T 26 I Ciprijan in Justina S 27 Kozma in Dem. 3 Č 28 j Venceslav P 29 I Mikael S 30 I Mcdo, Jerko 1922 ZELI Î22222888888ÎÎS82 TISKARNA SV. CIRILA MARIBORU THQOVINA PAPIRJA, TISKOVIN, ŠOLSKIH iN PISARNIŠKIH POTREBŠČIN TER DEVOCIONALIJ November s i Č 2 P 3 8 4 Okiooer K 1 P 2 T 3 Ii P 6 S 7 17. ?9i». Remigij Angeli varhi Evald Frančišek Ser. Velimir Brunon, Vera Rože^l^. jraznik H 8 P 9 T10 a 11 ČIL P 13 S 14 18. pob. Brigiia Dlonizij Frančišek B, Nikazij Maksimilijan Slavoljub C Kalist N 15 P 36 T 17 S 18 Č 19 P 20 S 21 J§. pit, Terezija Gal, Maksima Jadviga Luka Peter Alk. Janez Kane. & Uršula K 22 P 23 T 24 •S 25 Č 26 P 27 S 28 20. poli. Kordula Janez Kapistran Rafael nadarg. Krisar.t, Darija Evarist Sabina 3 Simon m Juda N 29 P 30 T 31 21. pob. Narcis Klavdij Volbenk H 5 P 6 T 7 S 8 Č 9 P 10 S 11 N 12 P 13 T 14 S 15 Č 16 P 17 S 58 N 19 P 20 T 21 S 22 Č 23 P 24 S 25 Vedi svetnikov Vseh vernih duš Krstivoj, Viktorin Dragotin, Živan 22. pob. Cabarija Lenart Angeljko Bogomir Božidar Andrej Avelin Davorin, Mena 23. pob, Martin C Stanislav Kostka Jozafat Kune. Lavoslav Otmar, Edmund Gregorij, Zmagosl. Odon 24.pob. Elizabeta® Srečko Valeški Darovanje M. D. Cecilija Milivoj Janez od križa Katarina December Kar, ujedinj, BBS j Bibijana_ 1.adr. Frančišek K, Barbara 0 Sava Miklavž Ambrož Brszmad. sp, D. HL Peter For._ 2. adr. Loret. M. B. Damaz C Sinezij Lucija Dušan Kristina Čedomila_ 3. adv. Lazar, Berta Gracijan & Njmezij t I.iberat Tomaž f Demetrij ■f Zmagoslava n 26 P 27 T 28 S 29 Č 30 25. pob. Konrad 3 Virgil Eberhard Saturnin Andrej, Justina S 24 P 25 T 26 S 27 Č 28 P 29 S 30 adv. Adam i, Eva 3ožie. iiojstvo G. Štefan 3 Janez Evang. Nedolžni otročiči Tomaž David H 31 i V osmini Božiča. Silv. KNJIGOVEZNICA IZVRŠUJE VSA V SVOJO STROKO SPADAJOČA DELA HITRO IN PO NIZKI CENI Ribje olje in emulzija od njega se dobi v noni lekarni pri „sv, Arehu". Maribor, Glavni trg 20, v hiši And. Mayer. 1-3t 693 Ako hočete dobro po zmerni ceni in hitro narejeno obleko nabavite si isto pri tvrdki RUDOLF MLFčRGAL v Mariboru, Kopoška cesta itet, 1. Istotako se priporoča prečast. duhovščin: hitra in dobra izdelava talaijev in oblek. Lastna krojačnica! Nadalje se dobi dobro manufaktrurao blago, moško in žensko sukno, barhemi, platno, pletenine, posteljne odeje, koci, hlače, L t. d. Zaloga ovratnikov in manšet it celuloida. o-o 694 Točna postrežba! perilo Zmerne cene I DOBB.O IN PO CENI kupite edino pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. . Zimsko perilo, obleke, klobuke, čevlje, dežnice, copate, nogavice ter razno galanterijsko blago. Hbjceneia! «-s«* Solidno! ITaliïïn na obiBl * d WIJ U gbor , Posojilnega irni.va 11 župnijo Sr. Ai>& v 31ot, ger." des 28. t m, ob 8 uri «¡u-trmj f Poso j 'laičnih prosterih t U'Bdnia dneraitti redom. &kobi ta sbtr ne bil sklepi« st vrši eno U70 pnfnsje dra j obèai ibor, ki pa be sklep le« ob vsakem Števila ador. Naêeljtro. Na prodaj šmarale», ki oošno rodi in rada rante v vsafci esmlji, ne rabite gaiice in ne žfepla. Naro* te th-koj, kei tite bode pošle. Geaa komadu 2 K. Za vprašanje ali od-goror se morajo priloilii inamke. Grabar Alojeij, trtnar, Za«t«rei p. Jnrfincl pri Ptuja. 2 2 839 Cenjene Mm vseh boljših vrst in tudi necepljeno šmarnico, se dobi zopet firi Anionu Slodnjak, trtnar, p. uršinci pri Ptuju. 3 —I o 8O0 Lipov le i (plohe) knpi pedobar Ira« Seji v Mariboru, Caakarjera ulica 26. 2- 8 Pr*Ai1 il 89 dobra uglašena ilyua 3 t rs tat htrmoaika na 12 basov, uail«lje družinski Kramefoa s 27 ploS&mi pii ¿a-dteju Anderloh v Ceroven it. 4T, RsgaSka Slatiaa. 2—2 828 Darujte za KZ! Zadružno gospoMabanhad.il. ^^ Podružnica v Mariboru. =eeee hlma: Kerc^ca cesta 1/1. — Telefon 311 — Brzejsvi: Gesüeteka. Cintrth9. Ljt^ana. Pedmimim f^kouo, Šarile ve, Sojibor, Wtt, Šibenlk. E isposIUäre: Interesna skupaost z Sveopč« Zanatlijsk© banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. K^iitaž žn rezerve skupno z afilijacijami čez K 50,000.0®«'—. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, l*mbardira vrtdnosaie papirje, kupuje m prodaja tuje valute in devize, ¿prejema vloge v telc^&m računu in na vložne knjižice ter pteskrbuie vse bančae ia borsne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. 581 Pooblaščeni prodajalec srak državne razredne ioterije. N r s j an,; SIÜÖV1NBKI LifJKKUtliÄR, 22. deeenbra 182Í* Tisois ljudi v vseh deželah uporabljajo že 25 let prijetno dišeč feller.-jev „Eisafluid" kot kosmstikum za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo n drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakogar: 3 dvojnate ali 1 špeci-jalna steklenica 48 K. ZA PRODAJALCE: 12 dvojn. ali 4 špec. steklenice 168 K, 24 dvojn. ali 8 spec, steklenice 280 K, 36 dvojn. ali 12 spec, steklenice 394 K. POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej, pošlje dobi še popust v naravi. PR1MOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 K in 7'5o K; Elsa men-toini klinčič 12 K; Elsa posipalni prašek 11 K; Pravo Elsa ribjo elie 85 K; Elsa voda za usta 36 K; Elsa kolenska voda 41 K; Efaa šumskimiris 41 K; Glycerin 6 in 30 K; Lysol, Lysoform 30 K; Kineski čaj 3 K; Elsa mrčesui prašek 15 K; Strup za podgane in miši po 8 in 12 K. EUGEN V. FELLER, lekarnar, Stubšca donja. Elsa trg 34i Hravaško. 741 » 742a imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro iz znane urarske tvrdke SUTTHER. Prihranite si popravljanja in jezo. NAJFINEJŠE URE iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. HAROCNE URE. Bogata izbira verižic, prstanov, uhanov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsake 3—20 vrste. — Zahtevajte cenik s slikami od: Tvsrniške tvrdke H. SUTTNEB. Ljubljana št. 992. Srečko Pihiar prej J. N. Soštarič trgovina z manufakturnim blagom Maribor, Gosposka ulica štev. 5 priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnega manufak-turnega blaga. Točna postrežba! Solidne cene! " —— €aw e !n škornje vsakovrstne, najboljše kakovosti si kupujte ali naročajte po meri v moji novi delavnici v lastni hiši v Mariboru, Vrtna ulica štiv. 3 (sosed parne žage AntoličKi-* S(9 Vsa naročila izvršujem hitro in po zmernih cenah n za spominske plošče. — Plošče oddajam tudi na :—: debelo. :—: 3—5 8O2 Karel Kociančiž in dediči kamnosek, Maribor, Gregorčičeva ul. ea sprejme pod dobrimi pogoji. Naslov pave uprava li t». 816 «MKMMHIKSBBgl Pozor! ¡tVKfc,^ Zanesljiv majer Llsko, klobuka, čevlje, kaž&ke, usajate pla&ie, ugajate kovfiege, ysrllo, raaao pohištvo, blatiae, saitore, podobe, ogledala, žepae are, dobre gjsli, feitirs, citre, maudoiino, diljnogleie, gramofone, fotografe, dober pisalni stroj, žteiiiaik, peč, lepa božična i« ž> nitrena daril», otroške ¡grr.ee preda J. Behaidl, Maribor, Korona c« si» 18/L 852 Krepkega fanta ima veielis d:> cBnjarsks obrd «prejme takoj Aatoa Hraitair, čini ar n» Gorenji Polakavi, poŠta Pragerako. 1—2 8*8 Velikanske dobitke ima državna loterija zato so srečke najprimernejša in najbolj priljubljena božič a in novoletna darila. Razprodaja in razpošilja jih tudi izven Maribora poštna blagajna. 845 Vinogradniki po- wrv»»f Naioanjam vam da ¿IH • j^m okoli 50.063 trt vkoreninjene šmaroic«, kstere n! trtba cifcoli 3 galieo Škropiti, garantiraš 10 let. Tone Z»gorSefc, trtdSar ▼ Dcraori, a. M šk«n ci. 1-5 86* Kupujem 4.J0S tod eeie v«gone, tsr .Uin em iito po mj Tišji dnevni ceni. To?ade-na pa-nndbe b ceno i« poslati na Aa tcn Poiaao, valjčni mlin, Radeie pri Zi sn<>m rao»»u. '—S 8*0 Imam cepijeno trsje )se» bo'jiih vrst, okoreu'ajeae «iijaie in iknaraico. Anton Turin, G ohoko, pošta Stadenice pri Poljanah. 1-2 84 i Vinogradniki po- 9 Na snho oapliene trte ¿111 . w na prudaj i h tndi vkoreninjesa bela 6 samica, vsak naročnik naj poilje ca odgorer kuvert» in snamke. Trte prodaja Fraac BUdajak, trtnar pri 8r. Lo-vreon t SIot. gor. poŠta JarSinei pri Ptujn. 851 Ormoška posojilnica (kmečka) je sklenila obresti»ati hranilne vlog» v letn 1923 i j po 4 In 4V\o Uradaje vc»k dtn od 8. do 12 are dep , eprtjemi in iip sinje tlog« in d>je posojila na vknjižbo po 6 in aa esabal kredit o» 6 in pol • d'i 6 odstotkov. Eentni in inrt-lidoi davek piajule Posojilnica 1-2 8i7 Zaftfcvajfa ipovjod samo N0K0ZAOTROKE 1 Skaioia K 36'- f^cUbeSiša hrana za dojenžkol Zelo ciakujože sredstvo sa bolne na želodcu, rekonva-lescersfe in osobito za premalo hranjene i-ur v obce siabe osebe vsake starosti. DOBI SE POVSOD. Tovarna kemiikih predmetov hrane „SALUBRA" D. D. ZAGREB BoikovKeva ul. 23. telefon 7-91. Tvorntca: NOVA GPADIŠliA Slovenci, darujte za „Tiskovni dorn"! ajugodneiši „ nakup ii vsa živila w mm i trgovini Jas & Lesiak ribor, Šolski J. N. Soštarič Maritosr, Aleksandrom c.13 Najnižje cene in največja zaloga manufakturnega, lanenega, volnenega, suknenega blaga, perila i. t. d. — Velika izbira izgotovljenih oblek za moške ženske in otroke. Za ženine in neveste najlepše blago za obleke kakor tudi najlepše opreme za neveste. Nadalje priporoča svojo veliko zatago preprog, zastorov, odej f.td. MEDIC, RAKOVI & d. z 0. z. Ljubljana. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala; Ljubljana. Brzojavi: Merakl, Ljubliana. Skladišče: Novi Sad. Telefoa 64. Gosposka al- PODRUŽNICA MARIBOR. Šolska ulica. za sankanje itgotnvl ene le najb'ljicg» le«», prrpaai u ipsge, naj&dej&e l&ki- Emajlni laki. Pravi firnež. Barve za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (gips), maste-nec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. rane I dvo^prežne sanke s 6 sedež;, 2 enovprežne sani proda po ceni Franjo Pergler, Blaribcr, Mlinska ulica 44. i—s 840 .?ME RAKI. /' Ceniki se začasno ne razpošiljajo. Lak z» pode. — Emajlni lak. Linolem lak za pode. — Brunoline. 16—668 STtek vÄjrüövh iiskarne v Mariboru. Odgovorni wedotk - Vlado PuOBOjuk. i««!«« KonaorcH' .Slov. i.jrosi>otf&rj*-'