PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni. »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
PP 559 1 linije)
"4
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 73 (12.705)
Trst, petek, 27. marca 198
<.A
K5
Predsednik republike Cossiga se bo moral verjetno odločiti za poizvedovalni mandat
Nasprotujoča si stališča med KD in PSI onemogočajo obnovitev petstrankarske vlade
De Mita: Petstrankarske koalicije je konec - Natta: Sestaviti vlado, ki bi zajamčila reden iztek zakonodajne dobe - Martelli: Nadaljevati z dosedanjo večino
Kaj sedaj?
SANDOR TENCE
Okrogla številka očitno ni prinesla sreče Giuliu Andreottiju. V njegovi dolgi, več kot 40-letni politični karieri mu je predsednik republike desetkrat poveril mandat za sestavo nove vlade, petkrat je uspel, petkrat pa mu je spodletelo. Tudi tokrat je treba priznati, da je »stari lisjak« naredil vse, kar se je narediti dalo, za ponovno vselitev v palačo Chigi, ni zmogel pa čudežev, čeprav je dalj časa pred javnostjo izkazoval optimistično razpoloženje. Njegova pot je bila od vsega začetka posuta z žeblji, tako da se je moral tudi on, mojster v spletkah in v vseh mogočih kompromisih, vreči puško v koruzo in priznati, da je kriza zašla v popolno slepo ulico. V teh pogojih so zato predčasne volitve sedaj za najbližjim vogalom.
Demokristjani in socialisti se niso utegnili sporazumeti o ljudskih referendumih o vprašanju sodstva in jedrske energije, ki pa so samo konica velikega ledenika v morju razhajanj in nesoglasij med tema dvema strankama. Socialisti ob podpori vse levice, ki je prvič po dolgem času spet našla skupni imenovalec, vztrajajo, da se morajo referendumi redno odvijati in da je treba torej to problematiko ločiti od političnih pogajanj za sestavo nove vlade. Demokristjani in republikanci pa zagovarjajo povsem nasprotno stališče in pravijo, da bi ljudsko glasovanje takoj razblinilo komaj rojeno vlado. Nasprotujejo torej referendumu, posebno tistim o je-derskih elektrarnah, na katerih bi bili skoraj govoto poraženi.
Andreotti je skušal do zadnjega Posredovati med temi diametralno nasprotnimi stališči, na koncu Pa je klonil, tudi na pritisk volitve in torej za frontalni spopad s Craxijem.
Kaj se bo zgodilo sedaj je v marsičem odvisno od predsednika republike, ki se nahaja pred zelo težko in delikatno nalogo. Cossiga odločno nasprotuje razpustu zbornic in predčasnim volitvam, a tudi Saragat, Leone in Pertini so bili tega mnenja in so morali, kljub vsemu podpisati dekret za predčasni konec zakonodajne dobe. Državni poglavar ni čarodej in nima'v svojem cilindru čudežne rešitve, položaj pa je tudi ustavno gledano zelo zapleten, saj so na tehtnici že formalno napovedani referendumi in še povsem odprto vprašanje, kdo bo vladal med morebitno volilno kampanijo. Ali dosedanja vlada, ki ji predseduje voditelj PSI ali Pa morebitna manjšinska koalicija z ministrskim predsednikom demokristjanom? Pri svojih odločitvah pa bo moral Cossiga tudi upoštevati dejstvo, da je večina Političnih sil v parlamentu za redno izvajanje referendumov in Proti razpustu zbornic.
Nedavni klavrni »ping pong« o vprašanju referendumov je ne glede na kakšen bo iztek te krize jasno pokazal, da je petstrankar-ska koalicija v popolnem razkroju in da bo tudi po morebitnih predčasnih volitvah zelo težko spet spraviti pod isto streho socialiste in demokristjane.
RIM — Delegacije strank so, druga za druge, včeraj ponovno začele svoj mimohod na Kvirinalu. Vsaka je pred-seniku republike Cossigi obrazložila svoja stališča, svoje prepričanje, vprašanja, ki se po njenem mnenju sedaj zastavljajo v italijanski politični stvarnosti, Vsaka je predsedniku svetovala rešitve, ki se ji zdijo najprimernejše za premostitev sedanje vladne krize. Perspektiv, da bi do tega prišlo, pa je vedno manj. Pot, ki vodi k predčasnemu razpusti parlamenta je iz dneva v dan bolj podobna avtocesti. Medtem pa si demokristjani in socialisti podajajo odgovornosti, se med seboj obtožujejo, da so ovirali pozitivno rešitev krize. Demokristjani pravijo, da je konec petstrankarske koalicije, čeprav sami ne vidijo nobene druge večine, ki bi lahko vladala državi. »Za nas je bilo vedno najpomembnejše vprašanje politične stabilnosti in solidarnosti med zavezniki,« je včeraj dejal demokristjanski tajnik De Mita. Po njegovem je KD napela vse sile, da bi obnovili zavezništvo med strankami dosedanje večine. In ker je mnenja, da je večina v težavah, noče nobenega mandata, da bi to upravljala. Ob tem De Mita poudarja, da KD ne predlaga nobenega imena za novega mandatarja zato, ker obstajajo težave in stranke, ki sestavljajo dosedanjo večino ne morejo izdelati skupnega odgovora na probleme v državi, tudi zato, ker si vse stranke ne prizadevajo, da bi iskale solidarnosti, namesto, da iščejo razkola. Če obstjajo druge večine, naj se kar javijo. To je verjetno nekakšen izziv, če ni celo namig na predlog delegacije komunistične partije, ki ga je
G. R.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
O
C
o
o
Scali_______.iv/inui
evropske posvete o evroterorizmu
BRUSELJ — Italijanski notranji minister Scalfaro je zaključil krog posvetov o skupni evropski strategiji proti terorizmu. Po sestanku z zahodnonemškim kolegom Zimmermannom se je sešel še z ministri Hurdom (Vel. Britanija), Padraudom in Pasguajem (Francija) ter Golom (Belgija). Vsem je predlagal ustanovitev meddržavnega sekretariata: v njem naj bi bili protiteroristični izvedenci z odločujočimi pristojnostmi iz vseh zahodnoevropskih držav, deloval pa bi 24 ur na 24. Predlog bo proučila 27. aprila »skupina Trevi«, prek katere rešuje EGS tovrstne probleme; če ga ne bo odobrila, bodo podoben organizem ustanovile samo Italija, Francija, ZRN, Vel. Britanija, Španija in Belgija, ki jih ima evroterorizem najbolj na piki.
Scalfaro je zadovoljno sprejel na znanje, da se bo Francija prva odzvala njegovemu pozivu k tesnejšemu sodelovanju in izročila Italiji deset teroristov, med njimi brigadista Paola Nerija in Luiso Alausini. Ni pa komentiral vesti, po kateri naj bi francoska tajna služba že 5. marca opozorila italijansko, da bo okrog 20. marca v Italiji atentat, kar se je z generalom Giorgierijem tudi zgodilo. Francozi so medtem tudi aretirali osem arabskih teroristov in zaplenili večjo količino razstreliva.
Optimistična diagnoza zdravstvene ekipe, ki je izvedla operacijo
Po uspeli vstavitvi srčnega spodbujevalnika je Pertinijevo zdravstveno stanje zadovoljivo
RIM Operacija, kateri je bil včeraj podvržen bivši predsednik republike Sandro Pertini, je dobro uspela. Tako so sporočili zdravniki, ki so izvedli operacijo, ki sama po sebi sicer ni zelo zahtevna, vendar je pri bolniku take starosti (Pertini ima več kot 91 let) lahko tudi nevarna. Kot znano, so Pertiniju vstavili srčni spodbujevalnik. Ta poseg je bil potreben po slabosti, ki je bivšega predsednika republike zajela pred nekaj dnevi, na pogrebni svečanosti za generalom Liciom Giorgierijem.
Noč pred operacijo je Pertini preživel povsem mirno, kar je seveda olajšalo delo zdravniški ekipi. Operacijo je izvedel prof. Bino Marino, znan rimski kardiolog, ki je že opravil tri presaditve srca. Takoj po koncu operacije so zdravniki sporočili, da se Pertini Počuti dobro in da je operacijo, ki so jo opravili z lokalno anestezijo, povsem uspela. Iz previdnosti so vsekakor Pertinija pustili na oddelku za nujne posege in ga bodo verjetno šele
jutri premestili v medicinsko kliniko. Zdravniška ekipa je v večernih urah izdala še eno sporočilo, v katerem je poudarjeno, da se je Pertinijevo zdravstveno stanje še izboljšalo in da ni izključeno, da bodo bivšega predsednika republike odpustili iz bolnišnice že v prvi polovici prihodnjega tedna. Pertini je bil včeraj zelo miren in v večernih urah je že zaužil nekaj hrane. Prav tako je Pertini včeraj sprejel prve obiske, saj sta ga v večernih urah obiskala najprej rimski prefekt Rolando Ricci, nato pa tudi senator Spadolini. Spadolini je ob odhodu iz bolnišnice dejal, da se Pertini počuti dobro in da vse kaže, da bo lahko kmalu zapustil bolnišnico. Ves dan je bila v bolnišnici tudi Pertinijeva žena Carla Voltoli-na.
Na sliki (telefoto AP) zdravstvena ekipa, ki je izvedla operacijo; na sredi kirurg Bino Marino, desno Pertinijev osebni zdravnik Alberto Ugolini.
Zakonski predlog o podpori za SSG
RIM Če ne bo prišlo do razpusta zbornic in do predčasnih političnih volitev bo senat v kratkem pričel obravnavati zakonski predlog o finančni podpori za Slovensko stalno gledališče. To je dal vedeti predsednik senata Fan-fani, ki je pozval komisijo za ustavna vprašanja ter komisijo za načrtovanje in proračun, naj čim-prej ocenita ta osnutek in naj formalno mnenje posredujeta pristojni komisiji za javno izobrazbo in za predstave.
Osnutek je senatorka KPI Gerb-čeva, podpisali pa so ga še demokristjan Boggio, socialist Cas-tiglione, senatorja južnotirolske ljudske stranke Fontanari in Mit-terdorfer, predstavnik neodvisne levice Pasguino ter komunista Battello in Pieralli. (st)
Na ljubljanskem sejmu Alpe-Adria dan Tržaške trgovinske zbornice
ODO KALAN
LJUBLJANA — Včeraj je bil na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani dan tržaške Trgovinske zbornice. Kot smo že poročali, je bila letos uradna udeležba dežele Furlanije-Julijske krajine omejena, saj je uradno nastopila le tržaška Trgovinska zbornica, kar vsekakor ni v skladu z interesi deželnih gospodarstvenikov, ki si mnogo obetajo od gospodarskega sodelovanja s SR Slovenijo.
Delegacijo sta vodila predsednik zbornice Tombesi in deželni odbornik za kmetijstvo Bertoli. Ožjo delegacijo je sprejel podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Bohorič s sodelavci. V ospredju pogovorov so bile možnosti poglobitve sodelovanja kljub težkemu gospodarskemu trenutku.
Še bolj razčlenjena razprava se je razvila na sedežu Gospodarske zbornice Slovenije. Predsednik Bulc je s sodelavci sprejel popolno delegacijo, v kateri sta bila tudi predstavnika SDGZ Vito Svetina in Stanislav Bole. Predsednik Tombesi je poudaril pomen čim hitrejše uresničitve dela osimskih sporazumov, vsaj glede mednarodnih cestnih povezav. Ta problematika sicer ni le krajevnega značaja, saj spada v splošni načrt Evropske
gospodarske skupnosti, ki pripravlja posebno študijo ter finančno konstrukcijo o reorganizaciji vseh vrst prometnih povezav v Sredozemlju.Stanislav Bole je v svojem posegu omenil možnost sklepanja specifičnih leasing-po-godb z jugoslovanskimi poslovnimi partnerji. Ta proble-madtika je bila že zakonsko urejena v drugih evropskih državah, vprašanje pa je ostalo odprto za italijanske operaterje, kar vsekakor škoduje možnoti poglobljenega sodelovanja.
Ob 12. uri je sledil ogled razstavnih prostorov, ki so se ga udeležili člani obeh delegacij v spremstvu generalnega konzula v Trstu Livija Jakomina, konzula Iliča in predstavnika Gospodarske zbornice Jugoslavije v Trstu Ražmana. Tržaški operaterji so si lahko kasneje na sprejemu izmenjali z gostitelji poglede na problematiko mednarodnega trgovanja. Želeli so vsekakor večjo liberalizacijo maloobmejnega prometa, da bi se nadaljeval pozitivni trend, ki ga izkazuje letošnja trimesečna izmenjava v primerjavi z lanskoletnim poprečjem.
Ob zaključku sejemske prireditve lahko ugotovimo, da je nedvomno uspela. Razstavljavci so ugotovili večje zanimanje, tako občinstva kot operaterjev, kar je vsekakor spodbuda za naprej.
• Vladna kriza
Ob obisku predsednika jugoslovanske vlade Mikuliča v Bonnu
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Natta takoj nato iznesel predsedniku republike. »Poskus, da bi obnovili pet-strankarsko koalicijo, je propadel. Drugih takih poskusov ne more biti, če le hočemo upoštevati dejstva. Predsedniku republike smo torej predlagali, naj preveri možnost sestave vlade, ki bi zajamčila izvedbo referendumov in omogočila, s tem, da bi preprečila prekinitev zakonodajne dobe, rešitev najpomembnejših vprašanj, s katerimi se sooča država,« je včeraj dejal Natta. Seveda je treba po mnenju komunističnega tajnika o tem vprašanju slišati mnenje drugih strank.
Natta je pri tem mislil predvsem na socialiste, ki pa so že pokazali, da ne mislijo isto. »Naše stališče, je drugačno od Nattovega,« je dejal Martelli, ko je zapuščal Kvirinal. Socialisti poudarjajo, da je treba nadaljevati s to večino, zajamčiti vlado državi in izvesti referendum, to pa je mogoče le, če demokristjani opustijo svoje prejudicial-na stališča.
Skratka, demokristjani pravijo, da je petstrankarske večine kljub vsemu konec. Socialisti želijo obnoviti vlado v okviru te večine, vendar pravijo, da demokristjani tega ne dovolijo. Komunisti predlagajo novo večino. Stališč je preveč in med seboj so si nasprotna. Cossiga bo moral izbirati in verjetno se bo odločil za poizvedovalni mandat.
G. R.
ZR Nemčija podpira jugoslovanska prizadevanja za stabilizacijo
BONN ZRN in Jugoslavija sta včeraj nadaljevali odkrit in konstruktiven dialog o dvostranskih in mednarodnih vprašanjih in se izrekli za okrepitev političnih posvetovanj. To se je zvedelo v jugoslovanskih virih v zvezi s triurnim pogovorom kanclerja ZRN Helmuta Kohla in predsednika ZIS Branka Mikuliča včeraj v Bonnu.
Obe strani sta poudarili, da so dobri politični odnosi in redni pogovor med Bonnom in Beogradom pomembni ne le za krepitev medsebojnega sodelovanja, temveč tudi za politične odnose v Evropi in širše. Opozorjeno je bilo na vlogo, ki jo imata državi v procesu konference o varnosti in sodelovanju na stari celini. Kohl in Mikulič sta menila, da kljub razvitemu sodelovanju obstoji še vrsta možnosti za širitev gospodarskih stikov, na primer v blagovni menjavi, skupnih naložbah, znanstveno-tehničnem sodelovanju, proizvodnji, v jugoslovanskih brezcarinskih conah za tretja tržišča itd.
Jugoslovanski predstavniki so gostitelje seznanili s številnimi projekti skupnih naložb v jugoslovansko gospodarstvo. Zahodnonemška stran pa je napovedala, d bo preučila možnosti krepitve gospodarskih stikov, posebej večjega izvoza na tržišče ZRN.
V delu pogovorov o sodelovanju med Jugoslavijo in EGS je jugoslovanska stran poudarila, da deli usodo Evrope, ne glede na to, da ni članica skupnos-
ti in opozorila na pomen strateškega položaja Jugoslavije na evropskem razpotju. Jugoslovanske ceste so praktično evropske ceste na ozemlju Jugoslavije. Jugoslovanska stran je predlagala, naj bi podpisali poseben sporazum, ki bi določal sodelovanje Jugoslavije v programu razvoja vrhunske tehnologije Eureka.
Zahodnonemški gostitelji so podprli prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo v Jugoslaviji in pokazali načelno razumevanje za jugoslovanske zahteve glede dolgoročnega reprogramiranja jugoslovanskih dolgov, ki jih je treba plačati od srede tega do konca prihodnjega leta.
Ko so obravnavali mednarodna vprašanja, je bila izražena želja, da bi se nadaljevala sedanja gibanja v odnosih med Zahodom in Vzhodom in da bi se veliki sili čimprej dogovorili o umiku evroraket. To bi kot so ocenili, prispevalo k oživitvi procesa popuščanja.
Zahodnonemška stran je podčrtala pomen, ki ga Bonn predpisuje gibanju neuvrščenosti na mednarodnem političnem prizorišču in posebej Jugoslavije in drugim neuvrščenim in nevtralnim državam v procesu KVSE. Obe strani sta poudarili, da je nujno poiskati rešitev za probleme držav v razvoju, posebej za njihovo prezadolženost, (dd)
Sporazum o obdavčevanju
BONN — SFRJ in ZRN sta sinoči podpisali sporazum o odpravljanju dvojnega obdavčevanja, ki naj bi spodbudil skupne naložbe in druge oblike dolgoročnega gospodarskega sodelovanja. Sporazum sta podpisala član ZIS Radovan Makič in zahodnonemški finančni minister Gerard Stolten-berg.
Sporazum brez bistvenih sprememb glede na dosedanjo prakso daje zakonski okvir in ureja davčne obveznosti Jugoslovanov, ki živijo v ZRN ali Nemcev, ki prebivajo v SFRJ. Dokument, ki sta ga državi pripravljali šest let, zajema dvanajst jugoslovanskih in štiri zahodnonemške davke. Poglavitno načelo sporazuma je, da je treba davek plačati v državi, v kateri se uresničuje prihodek. To na primer pomeni, da je treba davek za nepremičnino plačati v državi, kjer ta je, davek na zaslužek pa tam, kjer je zaslužen, kar velja tako za samostojno kot za delo v podjetjih. Dajatve na zaslužek iz skupnih naložb v Jugoslaviji je omejen na petnajst odstotkov.
Sporazum bo začel veljati, ko ga bosta obe strani ratificirali, (dd)
Za demokratični razvoj družbe v socialističnem samoupravljanju
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je obravnavalo aktualni mednarodni položaj in glavne usmeritve zunanjepolitičnega delovanja Jugoslavije. Uvodno poročilo je imel zvezni sekretar za zunanje zadeve Raif Dizdarevič.
Izhodišče razprave, je rečeno v spročilu s seje, je bila enotna ugotovitev, da je Jugoslavija z doslednim bojem za svobodo, neodvisnost in samostojen socialistični razvoj ob odločnih in uspešnih odporih vsem grožnjam in pritiskom, z vlogo v oblikovanju politike neuvrščenosti in aktivnim delovanjem v gibanju neuvrščenih pridobila velik ugled in spoštovanje v svetu. Odločno opredelitev za demokratični razvoj družbe na temelju socialističnega samoupravljanja in zvezne ureditve, polne enakopravnosti ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti in neodvisne neuvrščene zunanje politike so tudi ob tej priložnosti podčrtali kot trajen in nezamenljiv temelj mednarodnega delovanja SFRJ.
Predsedstvo je posebej poudarilo pomen krepitve gospodarskega sodelovanja z drugimi drža-
vami na način, ki vodi k reševanju nakopičenih problemov na tem področju, ustvarjanju možnosti za hitrejši gospodarski in tehnološki razvoj jugoslovanskega gospodarstva in v tem okviru h krepitvi neodvisnosti. Vsi dejavniki, ki sodelujejo v mednarodnih odnosih, imajo zato izjemno pomembne obveznosti in odgovornosti, da bi ob angažiranju lastnih sil zagotovili pozitiven preobrat v gospodarskih odnosih s tujino.
Na seji so ugotovili, da je mednarodni položaj SFRJ poleg dejavnikov, ki so posledica negativnih pojavov in gibanj v svetu, danes vse bolj izpostavljeni vplivom jugoslovanskih notranjih problemov in težav, te je treba hitreje in uspešneje reševati, pri čemer imajo vse organizirane socialistične sile družbe največjo odgovornost. Predsedstvo SFRJ je tudi opozorilo, da je za krepitev ugleda in vloge Jugoslavije v mednarodnih odnosih posebnega pomena enoten nastop vseh odgovornih subjektov pri izvajanju skupaj sprejete politike, (dd)
Jedrska energija v miroljubne namene
ŽENEVA — Državam v razvoju je treba zagotoviti svobodnejše izkoriščanje jedrske tehnologije v miroljubne namene brez različnih pogojev jedrskih sil, je na konferenci OŽN o poglobitvi mednarodnega sodelovanja pri miro-Ijubljnem izkoriščanju jedrske energije dejal vodja jugoslovanske delegacije Marko Kosin. Dodal je, da je pomanjkanje finančnih sredstev in infrastrukture objektivna ovira za širšo uporabo jedrske energije v državah v razvoju, da pa je glavna ovira pomanjkanje politične volje, da bi ta vprašanja reševali na vzajemno koristen način.
Kosin je še poudaril, da bi morali na konferenci, ki se je udeležuje okoli tisoč delegatov iz vsega sveta, določiti načela za mednarodno sodelovanje na podlagi suverenosti držav, da samostojno odločajo o nacionalnih programih uporabe jedrske energije, (dd)
Margareth Thatcher v soboto v Moskvi
MOSKVA — Predsednica britanske vlade Margaret Thatcher bo dopotovala jutri na petdnevni uradni obisk v Moskvo. Kot je najavil glasnik zunanjega ministrstva Pjadi-šev, se bo gostja 30. marca dopoldne sešla z Gorbačovom, ki bo popoldne prisostvoval njenim razgovorom v Kremlju. Govor bo zlasti o oborožitveni tekmi, krepitvi mednarodne varnosti in poglabljanju sodelovanja v Evropi. Pjadišev je‘ izjavil, da se zdaj tudi Vel. Britanija zavzema za odpravo jedrske nevarnosti, in dodal, da bo obisk Thatcherjeve gotovo omogočil »bolj dinamično in praktično kooperacijo med državama«. Hkrati pa je obžaloval »tendenciozno pisanje« nekaterih britanskih časnikov, »kar ni ravno najboljša napotnica« za Thatcherjevo.
Ženevska pogajanja med SZ in ZDA o umaknitvi jedrskih raket srednjega dometa iz Evrope so pa medtem zastala. Član sovjetske delegacije Obukov je krivdo za to naprtil vodji ameriškega odposlanstva Glitmanu, ker hoče ta na vsak način vključiti v razgovore tudi rakete kratkega dometa. Moskva tega, kot znano, ne mara, a je pripravljena, da se o tem velesili ločeno pogajata. Sicer pa pa sta Obukov in Glitman na ločenih tiskovnih konferencah označila dosedanje delo delegacij kot »v marsičem koristno in tvorno«. Delegaciji se ponovno sestaneta 23. aprila, če pa bo takrat ameriški zunanji minister Shultz opravil napovedani obisk v Moskvi, bosta pogajanja za kratek čas odložili.
Neuvrščeni odpravljajo medsebojne spore
Prva znamenja sprave v regionalnih krizah
V	gibanju neuvrščenih je treba dobesedno podčrtati pojav »drugačnega« urejanja odnosov med posameznimi državami. Še zmeraj je na žalost smodnik ključ za reševanje problemov med Iranom in Irakom, toda drugod se stvari popravljajo. Bržčas smo še daleč od dolgoročnih rešitev, toda prvi koraki so tu/
V	Adis Abebi, glavnem mestu Etiopije, je bil po desetih letih spet sestanek tako imenovanega koordinacijskega odbora Etiopije in Kenije. V odboru je bilo po 5 ministrov z vsake strani, šlo pa je za ministre, ki vodijo ministrstva za notranje zadeve, za obrambo, pa tudi za gospodarstvo, kulturo in druge družbene dejavnosti. To sta dve nadvse pomembni afriški državi, od katerih je prva usmerjena provzhodno, druga pa prozahodno. Med Etiopijo in Kenijo odnosi niso bili napeti, bili so ves čas, kot je rekel etiopski minister Berhanu Bajeh, »zagrenjeni« do take mere, da državi nista imeli, čeprav sta sosedi, nobenega srečanja na kaki višji ravni.
Drugi dogodek, ki pritegne pozornost in zasluži podporo, pa je sklep Indije in Pakistana, da umekneta vojski z meje ter da se pričneta pogajati na »drugačen način«. Pakistanski predsednik je indijskemu predsedniku dal na razpolago celo svoje letalo, da se je Radživ Gandhi lahko vrnil v New Delhi s pogajanj v Pakistanu. Sliši se že, da nameravata obe državi povečati svojo blagovno menjavo, ki zaenkrat v obe smeri žal ne presega 250 milijonov dolarjev letno, kar na pol milijarde ter da sta dejansko že na poti gospodarski delegaciji dveh držav.
Podobni primeri »sprave« med neuvrščenimi so tudi drugje. V gibanju jih kajpak pozdravljajo, saj je šlo in gre pogosto za zamotane odnose, ki jih zastrupljajo ne samo današnji problemi, marveč tudi preteklosti s svojimi zgodovinskimi in verskimi segmenti. Podpore urejanju bilateralnih odnosov izrekajo tudi v imenu teze,
da gre konec koncev, v večini primerov, tudi za tuje vmešavanje v senci konfrontacije med velesilama.
Začetek pomiritve med nekaterimi neuvrščenimi državami - med temi so žal nekatere kar pomembne - ima tudi to dobro znamenje, da se prizadete države, kot smo videli, ne nameravajo ustaviti pri prekinitvi konfliktnih stanj, marveč se hkrati opredeljujejo za dolgoročno reševanje notranjih problemov, v prvi vrsti gospodarskih, ki jih je nič koliko,- usmeritev v bilateralnih stikov v nekako obojestransko konstruktivno razčiščevanje žgoče problematike kajpak ima svojo politično težo. Seveda si ne gre delati iluzij, toda ti prvi pozitivni simptomi so v vsakem primeru poučni za primere, pri katerih medsebojni konflikti še niso prenehali, pa tudi za bodoče.
Več kot navadne omembe pa so vredni tudi napori, ki smo jim prav tako priča v zadnjem času, da bi miroljubno urejanje bilateralnih odnosov raztegnili na širši prostor, se pravi tudi na druge države v bližini. 'Iz Adis Abebe, kjer, so se sešli predstavniki Etiopije in Kenije, namreč namigujejo, da bi lahko tudi Sudan, ki je prav tako skregan z Etiopijo, lahko privolil v ta nova prizadevanja. Zdi se, da Kenija ni zavrnila zamisli za posredovanje, če ni bila celo njena pobudnica. Podobni signali prihajajo tudi z azijskega prizorišča, konkretno glede odnosov med Indijo, Banglade-šom in Šri Lanko.
Gre, kot vidimo, za dogajanja, o katerih bi bržčas kazalo celo reči, da pomenijo začetek procesa. Spori med posameznimi neuvrščenimi državami, izraženimi celo skozi vojaške spopade, so bili in so največje zlo v gibanju neuvrščenih. Škodujejo neposredno prizadetim, hočeš nočeš pa vplivajo tudi na ugled in napore gibanja. Ti premiki, čeprav so zaenkrat začetni, so zategadelj dragocen prispevek k uresničevanju izvirnih načel gibanja.
MIRO KOCJAN
Toplotna črpalka
• otoV

vc*x ^
,\e

4eV^V"V'’-
s\»5
<>

ce •
Informacije:
Gorenje Servis, Titovo Velenje, Partizanska 12 telefon: 063 / 856796
S seje predsedstva obalne konference SZDL Koper
Nasprotovanje ratifikaciji ribolovnega sporazuma
...in v Chioggii je ozračje zelo napeto...
CHIOGGIA s— V tem največjem ribiškem pristanišču Jadrana in tudi vse Italije vre. Prejšnjo soboto je tam bila vsesplošna stavka tako proti domačim kot vsedržavnim oblastem. Prav zaradi vprašanj, ki so povezana z ribolovom.
V	Chioggii imajo nad 500 ribiških bark. Lani so ribiči fakturirali 40 milijard lir. V vsej Italiji je registriranih 5.470 ribiških čolnov. Največ, 4.350, jih bna do 50 ton, 685 jih je med 50 in 100 tonami, ostali pa imajo večjo tonažo. V zadnjih desetih letih se je število ribiških čolnov v Italiji povečalo od 3-871 na sedanjih 5.470. Pred desetimi leti so ulovili 2.662.000 ton rib. V naslednjih letih se je ulov rib količinsko povečal, skoro dosegel tri milijone ton, lani pa je prvič nazadoval in bil le 2.904.000 ton. Upoštevajoč število ribiških bark je jasno, da je ulov nazadoval na vsako barko in tudi na število ribičev, ki se s tem poslom poklicno ukvarjajo.
Čožotski ribiči se pritožuejo nad oblastmi v Rimu, da te ne upoštevajo v zadostni meri njihovih potreb in zahtev. Pritožujejo se tudi, da Italija uvaža vsako leto ribe v vrednosti nad
1.000	milijard lir.
V	Chioggii pravijo, da na italijanski 'obali Jadrana dela nad 20.000 ribičev.
Ti hočejo sporazum med Italijo in Jugoslavijo.
Cožoti je znano, da so ribarili pred vzhodnimi obalami Jadrana, v jugoslovanskih teritorialnih vodah, brez ysakega dovoljenja. Velikokrat so jih jugoslovanski miličniški čolni ujeli, fred kratkim je nekaj čožotskih ribičev nedovoljeno ribarilo tudi v Grade-žu in italijanska policijska oblast jih je zaradi tega prijavila tamkajšnjemu sodišču.
Cožoti pa so se očitno zavedli, da se morajo pogovarjati z Jugoslovani. Zaradi tega so nekateri pred dnevi, kot Poročajo listi v Benetkah, bili v Rovi-nju. Podžupan Chioggie Varisco, je šel, sicer neuradno, v Rovinj. Tam se je pogovarjal z zastopniki podjetja Mirna, ki skrbi tako za ribolov kot za konzerviranje rib. Pogovarjali so se o možnosti ustanovitve skupnega podjetja med Mirno in zadrugami čožotskih ribičev. Italijani naj bi prispevali sodobno tehnologijo, Jugoslovani bi dali na razpolago z ribami bogato morje.
MARKO WALTRITSCH
IZOLA — Na seji predsedstva obalne konference SZDL Koper so — vsaj do odločanja o ratificiranju ribolovnega sporazuma o skupnem ribarjenju v Tržaškem zalivu v zvezni skupščini, ki bo danes in v ponedeljek — strnili vse dosedanje razprave, razgovore in sestanke, ki so se v zadnjih dveh mesecih zvrstili okrog omenjenega sporazuma.
Na seji so sprejeli naslednji sklep: »Izhajajoč iz razprav na Obali obalna konferenca SZDL ugotavlja, da je večinsko mnenje delavcev in občanov Obale proti ratifikaciji sporazuma o skupnem ribolovu v Tržaškem zalivu. Razlogi za to so v prepričanju, da so od podpisa sporazuma do
KOPER — V letošnjem šolskem letu je koprska Srednja kovinarska in prometna šola dopolnila 30 let nepretrganega vzgojno-izobraževalnega dela. Jubilej, ki ga bodo svečano obeležili konec tedna, bodo dopolnili in zaokrožili tudi s 25-letnico višješolskega študija za strojništvo, ki ga v Kopru izvaja ljubljanska fakulteta za strojništvo.
Tridesetletno delo Srednje kovinarske in prometne šole je tesno prepleteno z zametki in kasnejšim razvojem kovinske industrije v slovenski Istri in na Krasu zavoljo tedanje industrijske zaostalosti tega območja je v novih tovarnah (Tomos, Lama Mehanotehnika, Iplas) primanjkovalo kvalificiranega kadra, zato se je SKPŠ že od samega začetka začela prilagajati potrebam obalnokraškega gospodarstva. Tako je iz Industrijske kovinarske šole kmalu prerasla v Šolski center kovinarske stroke, zatem pa v Poklicno kovinarsko in avtomehaniško šolo, do sedanje Srednje kovinarske in prometne šole, ki je ime dobila s prehodom na usmerjeno izobraževanje. Podatki govorijo, da v obalno-kraških tovarnah dela okrog štiri tisoč delavcev, ki so se izšolali na SKPŠ, natančneje povedano; v tridesetih letih se je SKPS izšolalo 3.325 delavcev strojne smeri, 180 strojnih in avtomehničnih delovodij, 432 strojnih tehnikov, 180 voznikov avto-mahnikov in 465 voznikov. Poleg tega ■je šola prevzela tudi skrb za izobraževanje ob delu, tako da si je potrebno kvalifikacijo pridobilo tudi 1.055 delavcev.
danes v Tržaškem zalivu nastale take naravne in druge spremembe, ki onemogočajo uresničevanje sporazuma. Zato smo mnenja, da bi morali proces ratifikacije zaustaviti in se ponovno pogovoriti z italijansko stranjo o novih ugotovitvah in izhodiščih.
Vse ugotovitve iz razprav na Obali so bile posredovane ustreznim organom v republiki in prek njih v federacijo. Moramo ugotoviti, da so bile naše pripombe, razen najbolj radikalne, da se odstopi od ratifikacije, upoštevane in prisotne v sklepih izvršnega sveta SR Slovenije in družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije.
Upoštevajoč večinsko mnenje, ki je najbolje izraženo v ugotovitvah in stališčih družbenopolitičnega zbora skupščine SR Slovenije, zahtevamo, da se v nadaljnjem postopku nekompromisno uresničijo in izvajajo omenjene ugotovitve in stališča.
Obalna konferenca SZDL daje tudi pobudo skupščini skupnosti obalnih občin, naj preko svojih organov zagotovi, da neposredno spremlja nadaljnji potek okrog ribolovnega sporazuma in zahteva od republiških organov stalno sodelovanje.«
Glasovanja predlaganega sklepa obalne konference SZDL Koper so se vzdržali delegati iz vrst mladinske organizacije.
IZTOK UMER
Organska rast šole z razvojem industrije je takorekoč kar silila tudi k uvajanju višjih oblik izobraževanja. Že leta 1960 so na Obali ustanovili Center za izredni študij, ki je pomenil začetek višješolskega študija strojništva na Obali. Učencem SKPŠ in' drugih tehniških šol je bil s tem omogočeno nadaljevanje študija v lastnem kraju, razen tega pa so jim bila na stežaj odprta vrata zaposlitve. Višjo šolo za strojništvo, ki je dolga leta izvajala le študij ob delu, šele v letu 1974/75 pa je začela tudi z rednim študijem, je v 25 letih obiskovalo 864 rednih in izrednih študentov, od katerih se je do diplome inženirja strojništva dokopalo 249.
Leopold Wagner danes v F-JK
TRST — Koroški deželni glavar Leopold Wagner bo danes na uradnem obisku v F-JK. Uradni pogovori s predsednikom Dežele Adrianom Biasutti-jem bodo v popoldanskih urah v Tricesimu. VVagnerja bodo na pogovorih spremljali predstavniki koroške vlade, ki so odgovorni za trgovino, turizem ter za promet in prevoze. Z Biasutti-jem pa bodo na uradnih pogovorih sodelovali še odborniki Ren-zulli, Rinaldi, Di Benedetto, Ber-toli in Vespasiano.
Delegacija KPI na obisku pri Uniji
TRST — Delegacija KPI bo danes na uradnem obisku pri Uniji Italijanov iz Istre in z Reke; po uradnih pogovorih bo obiskala tudi Center za zgodovinske raziskave v Rovinju.
Delegacijo KPI bosta sestavljala poslanec Anselmo Gouthier, ki je pri strankinem vsedržavnem vodstvu odgovoren za vprašanja manjšin in Claudio Tonel, ki je v strankinem deželnem merilu odgovoren za odnose z italijansko narodnostno skupnostjo v Jugoslaviji.
Pred obiskom je poslanec Gouthier izjavil, da so komunisti tista politična sila, ki se v Italiji odločno in dosledno v največji meri bori za obrambo in razvoj pravic jezikovnih manjšin, in v prvi vrsti slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Ta obveza zato vzpodbuja komuniste — je še dodal — da spremljajo od blizu probleme italijanske manjšine v Jugoslaviji. Zato se bodo na mestu samem seznanili s specifičnimi problemi, ki so bistvenega pomena za obstoj in razvoj te manjšine in jih nato posredovali pristojnim oblastem in od njih zahtevali, da jih bodo čimprej rešile. KPI bo tudi z večjo silo nastopila pri italijanski vladi, da bi ne samo potrdila, ampak še okrepila svoje obveze v tej smeri.
Srednja kovinarska in prometna šola iz Kopra vključuje tudi takoi-menovano proizvodno dejavnost. Proizvodni delavci so v sodelovanju s strokovnim in inovativnim timom na šoli uspeli izdelati vrsto orodij in naprav, s katerimi so se uveljavili na našem trgu. Med temi izdelki velja omeniti električno spajkalo, električno zapornico, stiskalke, strojni primež, namizni in stebrni vrtalni stroj, risalno mizo in stroj za uničevanje zastarelih papirnatih dokumentov. Poleg tega je šola pod svojo streho leta 1984 prevzela tudi avtošolo za vzgojo in izobraževanje kandidatov za voznike amaterje.
I. U.
V preteklem letu
Objektivno tekoče in redno obveščanje o položaju narodnosti
KOPER —Slovenska sredstva javnega obveščanja so v preteklem letu objektivno, redno in tekoče obveščala domačo javnost o življenju in delu italijanske in madžarske narodnosti v republiki. O tem so na zadnjem'skupnem zasedanju v Ljubljani razpravljali člani komisije za narodnosti in komisije za informiranje pri slovenski skupščini.
Oceno o zadovoljivi kakovosti in obsegu obveščanja o problematiki obeh narodnosti v Sloveniji so oblikovali dobro pripravljeno in celovito gradivo republiškega komiteja za informiranje, prav tako pa tudi prispevki razpravljavcev pri obravnavi. Ocenili so tudi, da so regionalni časopisi, radijski in televizijski program, med njimi Primorske novice, Radio Koper in koprski televizijski studio, pohvala je šla tudi Primorskemu dnevniku, obravnavali posamezne problemske sklope iz življenja, dela in ustvarjanja pripadnikov narodnosti analitično in poglobljeno. Medtem pa so osrednja glasila: dnevniki, programi ljubljanskega Radia in Televizije, objavljali zlasti krajše vesti o posameznih dogodkih. Zaradi navedenega bi bilo smiselno vzpostaviti boljše stike in sodelovanje osrednjih z lokalnimi sredstvi javnega obveščanja.
Razprava v Ljubljani je ob novinarskem delu opozorila tudi na vprašanje novinarjev samih. Zagotoviti bi morali primernejše kadrovanje tistih novinarjev, ki spremljajo in poročajo o narodnostni problematiki, jim dalje omogočiti dodatno specializacijo ali usposabljanje za to delovno področje in jih bolje vrednotiti oziroma nagrajevati njihovo delo.
Tako kot pred časom v komisiji za narodnosti in mednacionalne odnose pri predsedstvu RK SZDL, so tudi člani skupščinske komisije za narodnosti nasprotovali predlaganemu zakonu o uporabi in videzu zastav narodnosti Jugoslavije. Poslušali so še poročilo slovenskega izvršnega sveta o lanskem izvajanju določb osimskih sporazumov, zlasti tiste dele, ki zajemajo narodnostno skupnost in vrnitev kulturnih dobrin v istrski prostor
MIRJAM MUŽENIČ
LA MAGLIA
TRŽIČ - Ul. Roma 58 Telefon: 0481/73174
SMO PRISOTNI NA SEJMU
FLASH MODA
z novo kolekcijo pomlad - poletje
v soboto
modna revija ob 20.30 v nedeljo
modna revija ob 18.00
Jubilej šole, ki je obalno-kraški industriji dala kvalificirane kadre
10.	FULVIO TO M IZZA
Mladoporočenca
Tragedijo	Iz
Ulice Rossetfi
Copv rigmi ZTT
Ali je to pomenilo, da je bilo njegovo zakonsko razmerje v resnici le podaljšano dvorjenje in da ni zaživelo ne le zaradi znanih dogodkov pač pa iz podzavestnega hotenja njega, ki je že imel za seboj dolgotrajno in polno ljubezensko razmerje?
Vsekakor ta strast do učiteljice ni ugasnila tako hitro. Iz svojega prvega tržaškega stanovanja v Ulici Milano, ko je bil že zaposlen, piše svoji ljubici, naj pride k njemu. V Trstu »tem meglenem in deževnem gnezdu kot so lahko samo obmorska mesta«, se je čutil osamljenega in melanholičnega. K sreči je naletel na velikodušnega knjigarnarja, ki mu je za petdeset centimov posojal knjige, tudi nove, še ne prerezane; na ta način si je sposodil tudi zadnji Celinov roman. Vidimo ga v kavarni Fabris, ko bere knjižico z molitvami z naslovom »Kam greš, popotnik«. V popotniku, ki blodi v temni noči, je prepoznal sebe; v njej pa je videl Popotno palico in svetilko, ki ga spremljata na poti in mu kažeta smer.
K njej se je zatekel tudi iz Aguile, kamor so ga poslali služit vojaški rok; začel ga je bil že pred leti v pokrajini Langhe, ki so se mu zdele natanko take kot Brda, le da so bili tu griči malo višji. Nato je služil še v Lodiju, Piacenzi m Terniju. Zaposlili so ga v pisarni in okrog sebe je imel vse polno fantov z Juga, katerim je pisaril pisma za njihove
zaročenke; klicali so ga »dotto«,(1) ker je vsak dan kupoval časopis. Nalezel se je tudi njihove govorice in še nikoli v življenju se mu niso tako prilizovali kot takrat, ki so mu zaupali dovolilnice za proste izhode. »Od 364 mož,« je pisal Karmen, »jih morda zna pisati kakih dvajset, drugi so nepismeni, zadovoljni v svoji nevednosti. Mirne duše ti gredo v zapor za sedem ali tudi deset dni, toda v večerno šolo jih ne bi zvlekla niti mula našega voda.« Tolažila ga je misel, da ima tudi on »zaročenko«, ki ji lahko piše s »tako Tbezni-jo«. Toda Slovencu z diplomo, ki je služil v italijanski uniformi topničarja in mu ob obisku ministra Ciana niso dovolili izhoda iz kasarne, je bila Karmen tudi tovariš, kot ga ni našel še nikjer na tem svetu: »pravi tovariš«.
Zadnje sporočilo temnolasi Karmen je napisal iz kraja, ki je bil oddaljen samo nekaj kilometrov proč od nje. Prestavili so ga v Lom, v urad 9. artilerijskega regimenta v Gorici. Pisal ji je na formular, ki ga je šaljivo izpolnil. »Številka protokola 9754. Kratek opis listin, ki se odpošiljajo:
1.	ljubezensko pismo gospodični učiteljici s prošnjo, da bi ga lepo sprejela;
2.	pesem, z datumom: Gorica, dne 2. maja 1939. V. leto najine ljubezni.«
Julija so ga izpustili iz vojske, nemudoma se je vrnil v Trst in takoj začel delovati. Zadnjo nedeljo tega meseca je spoznal Dani Tomažič.
Pristal je v Trstu z neuporabno diplomo iz diplomatskih in konzularnih ved, eleganten in željan dela, ki bi mu
Knjiga Mladoporočenca bo izšla 9. aprila pri Založništvu tržaškega tiska v zbirki Prevodi
nekaj neslo. Oče, ki so ga medtem odpustili iz tovarne čevljev, se je moral preusmeriti drugam. Njegova nova dejavnost se je slučajno ujemala s tajnim političnim delovanjem. Postal je član konzorcija kulturnih ustanov, ki je imelv lasti trgovino z verskimi knjigami in nabožnimi predmeti v Ulici Paganini nasproti stranskega zidu sv. Antona Čudodelnika; ta trgovinica, naslonjena na majhno založbo Sigma, je zastopala goriško Družbo sv. Mohorja. Njen pravi namen pa je bil, da je zbirala slovenske katoličane v Trstu, to manjšino v manjšini, ki naj bi osnovala kršansko-socialno stranko, podobno goriški, ki se je tedaj že lepo razvijala. Vlogo duhovnika Sčeka bi imel v Trstu hrvaški duhovnik Božo Milanovič, ki je pribežal iz Pazina v Istri, potem ko so mu razdejali njegovo mini tiskarno, kjer je tiskal časopis za sonarodnjake. Hrvaškemu duhovniku je uspelo prinesti v Trst nekaj nepoškodovanih strojev, ki jih je spravila na varno v župnišče v ljudskem predelu Sv. Ivana; tu je bil namreč imenovan za župnika in tu si je izpolnil znanje sebi sorodnega jezika. Imel je sposobnost in ambicijo, da bi bil na čelu trgovsko-založniške družbe in mladi diplomat je postal njegov podrejeni.
Program družbe, ki jo je vodil tudi njegov oče, je bil raznolik in dovolj sproščen, tako da je v vsem ustrezal Stankovemu značaju: bil mu je v spodbudo pri skoraj vseh njegovih načrtih. Kot tajnik v uradu gospoda Milanoviča v Ulici Torrebianca in kot upravnik trgovine s sakralnimi predmeti in z nabožnimi knjigami imel v načrtu, da bi razširil in obogatil dejavnost Sigme: on sam, Goričan, naj bi urejal literarne izdaje, del trgovine bi preuredil v pravo knjigarno in končno, osnoval bi politično stranko katoličanov' tega območja.
(1) dottore (op. prev.)
Tiskovna konferenca vodstva družbe in predsednika deželnega odbora
Jubilej Friulie, projektirane v prihodnost
10. aprila začetna iz vrste prireditev v počastitev 20-letnice obstoja
Predsednik Vittorio Zanon, sveže imenovani podpredsednik Arnaldo Pittoni in generalni direktor Angelo Cocetta so včeraj, ob navzočnosti predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija, na posebni tiskovni konferenci predstavili program manifestacij ob letošnji 20-letnici ustanovitve in delovanja deželne finančne delniške družbe Friulia. Na sedežu predsedstva deželne vlade je bila hkrati majhna slovesnost, ko je predsednik Zanon izročil Adrianu Biasuttiju spominsko kolajno s številko 0,' ki so jo prav za to obletnico izdelali svetovno znani grafiki iz Buje pri Vidmu.
Že res, da bodo imele prireditve ob 20-letnici sicer poosebljeno, a slovesno
Sporočilo dolinske občine
Občina Dolina sporoča, da bodo jutri, 28. marca, izvedli razna dela na vodovodnem omrežju ACEGA v dolinski občini. Vodna dobava bo zato prekinjena od 8. do 22. ure v naslednjih vaseh: Domjo, Log, La-kotišče, Krmenka in Boljunec.
obeležje, toda njihov bistveni cilj je globji je dejal Zanon usmerjen v premislek o teh 20 letih delovanja in na njegovi osnovi uprt v prihodnost. Pred nami je že začeta pot kakovostne preobrazbe delovanja finančne družbe, ki nalaga nove obveznosti, terja angažiranost in programiranje. Od gole finančne asistence prehajamo v vse večji meri na finalizirane projekte in na dragoceno upravno sodelovanje s podjetji. Otresamo se torej značaja’ bančnega okenca in dobivamo značaj "inteligentnega podjetnika", ki deluje na osnovi usmerjenih posegov.
To je v splošnem imperativ, ki bo spremljal praznovanje dvajsetletnice, zamišljeno v več značilnih etapah skozi vse leto. Nobena od prireditev ni namenjena sama sebi, pač pa njihova zasnova odraža karakteristike in namene deželne finančne družbe v njenem prizadevanju po sodobnem in učinkovitem delovanju na področju ne samo deželnega, pač pa vsega severnoitalijanskega gospodarstva. Serijo prireditev bo 10. aprila odprla slovesnost v gledališču Rossetti v Trstu, na kateri bo govor o zgodovini družbe Friulia, vključeni v deželno gospodarsko preteklost. Razdeljeno v tri časovne sklope, jo bodo predstavili tako govorniki v svojih referatih kot filmska
pričevanja, realizirana prav za to priložnost. Analizirali bodo najpomembnejše ekonomske pojave v obdobjih 1750 do 1960 in od 1967 do 1987, tretji sklop pa bo posvečen prihodnosti. Prireditev bo povezoval znani televizijski novinar Paolo Frajese, ki bo posegal s kratkimi utrinki istočasnega italijanskega gospodarskega razvoja, po pozdravu tržaškega župana pa bodo govorili podpredsednik Friulie Pittoni, predsednik Zanon in eden od kandidatov na natečaju, ki ga je družba razpisala za podelitev študijske štipendije za podiplomsko specializacijo. Zvrstile se bodo nato ugledne osebnosti, ki so sprejele vabilo k sodelovanju: profesorja Carlo Rubbia in Nino An-dreatta, direktor zavoda Censis Nadio Delay, novinar turinske Stampe Arri-go Levi in pooblaščena upraviteljica podjetja Italtel Marisa Bellisario, medtem ko se bo prireditev končala s posegom predsednika deželne uprave Biasuttija in predstavnika vlade (podpredsednika Forlanija ali ministra Andreottija).
Še pred poletjem je predvidena visokokakovostna koncertna prireditev v tržaškem gledališču Verdi, katere čisti izkupiček bo šel v dobrodelne namene (Italijanskemu združenju za raziskave o rakastih obolenjih AIRC), nato bodo slovesno izročili pet štipen-
dij za podiplomsko specializacijo mladim kandidatom iz dežele, in postavili prvi kamen za izgradnjo novega sedeža družbe pri Sv. Andreju v Trstu. Krog prireditev bo zaključil mednarodni znanstveni simpozij v Vidmu, ki bo naravnan na temo »Od preustroja in prenove k inovativnemu razvoju«.
O razpisu podiplomskih študijskih štipendij, za katere se je že prijavilo 28 kandidatov, je podrobneje govoril generalni direktor Cocetta, ki je podčrtal, da iniciativa sodi v okvir vse večje pozornosti družbe Friulia človeškemu potencialu in predvsem mladim. Prihodnost je v znanju, sposobnosti, specializaciji, preko Trsta kot bodočega pola znanstveno-raziskoval-nih dejavnosti se tudi dežela usmerja v to prihodnost, ki pa mora težiti k povezavi med znanostjo in proizvodnjo, je poudaril predsednik deželnega odbora Biasutti. Arnaldo Pittoni pa je obudil spomin na prve korake finančne družbe, ko je marsikateri njen finančni poseg v smeri reševanja podjetij v krizi propadel. Danes so taki posegi le redki in vezani na preustroj in posodabljanje podjetij, vedno več pa je posegov za nove pobude, ki ne prihajajo le iz dežele, pač pa, kot rečeno, iz vse Severne Italije.
(vb)
Predavanje o zgodovini v okviru tečaja Skupine 85
»Kako gledati na zgodovino: metoda in primeri iz deželne stvarnosti« je naslov predavanju, ki ga bo imel prof. Paolo Cammarosano, ravnatelj Inštituta za srednjeveško in sodobno zgodovino pri Tržaški univerzi, danes ob 16.30 v dvorani Ferre-ro v UL Universita 7. Predavanje spada v okvir tečaja o prisotnosti in prispevku slovenske kulture v Trstu, ki ga prireja Skupina 85 v sodelovanju z Deželnim zavodom za raziskovanje, eksperimentiranje in šolsko izpopolnjevanje IRRSAE.
Vincenzo Muccioli bo spet gost krožka E. Miani
»Narkomani in zaporniški sistem« je naslov srečanju, ki ga prireja krožek Ercole Miani v ponedeljek, 30. marca, ob 17.30 v Novinarskem krožku, Korzo 12. Srečanje bo uvedel novinar in esejist Davide Giacalone, poročala bosta ravnatelj tržaškega zapora dr. Giovanni Attina in ustanovitelj terapevtske skupnosti v S. Patrignanu Vincenzo Muccioli.
Skupno zasedanje zainteresiranih rajonskih svetov
Problem koncentracije anten pri Ferlugih se da ustrezno rešiti, vendar ne takoj
Predsinočnjim sta se v občinski izpostavi v Ulici Colog-na sestala rajonska sveta za Kolonjo-Škorkljo in Vzhodni Kras, da bi razpravljala o vprašanju radio-televizijskih anten pri Ferlugih. Seje so se udeležili tudi pristojni občinski odbornik Vattovani s funkcionarji oddelka za izdajanje gradbenih dovoljenj, predstavniki domačinov in televizijskih ter radijski!! postaj, tako da lahko rečemo, da so se zbrali vsi dejavniki, ki imajo interese ali vpliv za rešitev tega problema, ki Ferlugovcem beli glave že vrsto let. Izid razprave je bil spodbuden, saj se je izkazalo, da je mogoče najti rešitev, ki bi zadovoljila vse: domačine glede zdravja, ekonomske interese radijskih in televizijskih postaj, potrebo Tržačanov po večstranski informaciji, ne nazadnje pa tudi zahteve ekološke in estetske narave.
Izhodiščna ugotovitev predsednika rajonskega sveta za Kolonjo-Škorkljo Baxe in predsednice sveta za Vzhodni Kras Kalčeve je bila zaskrbljujoča: poleg že obstoječih anten in stolpov (skupno naj bi jih bilo okrog 25), je na Občini vloženih več prošenj za gradnjo nadaljnjih sedem repetitor-skih stolpov. Rajonska sveta sta se na isto temo že sestala pred enim letom in predstavila Občini določene predloge, na katere pa sta zaman čakala odgovor. Vse je ostalo pri starem. Nezakonite antene rastejo kot gobe, zaradi divje konkurence posamezne postaje nedopustno višajo moč svojih oddajnikov in s tem tudi količino človeku škodljivih elektromagnetskih valov. Da sploh ne govorimo o krajinskem videzu Ferlugov, ki bode v oči tudi na naravo neobčutljivega človeka, kaj šele domačine.
V živahni razpravi so udeleženci vsekakor ugotovili, da bi se dalo antene koncentrirati na področju, ki bi bilo dovolj oddaljeno od vasi. To bi lahko bilo v bližini stolpa RAI, torej prav na^obronku, ki razmejuje Bane od Ferlugov. S sodobnimi aparaturami bi lahko bistveno skrčili število anten, saj bi na posamezne stolpe lahko namestili več anten. Predstavniki radijskih in televizijskih postaj so tudi napo-
vedali, da bi v drugačni, bolj urejeni situaciji, lahko prišlo do dogovora, po katerem bi si postaje ne hodile v zelnik in bi torej moč oddajanja lahko bistveno znižali. Po mnenju vseh pa je vsekakor nujno, da Občina naredi študijo za določitev najbolj ustreznega področja, na katerem bi koncentrirali stolpe.
Predstavnik Ferlugovcev Andolšek je opozoril, da domačine najbolj zanima njihovo zdravje, zato je predlagal, naj Občina — v pričakovanju dolgoročnejše rešitve - takoj odstrani nezakonito postavljene antene in naj poskrbi za ureditev nogometnega igrišča, ki je sedaj po propadlem poskusu, da bi postavili oddajnik — prekrito z betonom. Odbornik Vattovani je trdno obljubil, da se bo zavzel za vprašanje in med vrsticami napovedal, da novih dovoljenj za postavitev oddajnikov ne bodo izdajali, vsaj dokler ne bo izdelan načrt za te tehnološke storitve.
Združena rajonska sveta sta nato soglasno odobrila dokument, v katerem zahtevata od občinske uprave, naj ustanovi mešano komisijo, v kateri naj bi bili predstavniki Občine, KZE, Zavoda za spomeniško varstvo, zainteresiranih rajonskih svetov, združenj za zaščito narave in televizijskih oz. radijskih postaj in ki naj bi ob sodelovanju univerzitetnih izvedencev pripravila okviren načrt za postavljanje oddajnikov pri Ferlugih. Komisija naj bi določila meje in pogoje, ob upoštevanju vseh zdravstvenih, urbanističnih in krajinskih norm. Do tedaj naj bi Občina ne izdajala novih dovoljenj.
Možnosti za ustrezno rešitev problema televizijskih in radijskih anten pri Ferlugih so torej konkretne, treba jih je le uresničiti. Vendar ne gre pretiravati z optimizmom, saj poznamo polževo pot upravne birokracije javnih ustanov. Seveda so izjeme, kot je spomnil svetovalec Wilhelm, ki je še vedno začuden nad »blitzem« v zvezi z odobritvijo lokacije za sinhrotron. Dvomimo, da sodi med te izjeme vprašanje anten in zdravja domačinov.
Večja enotnost PSI omogočila večjo prisotnost Trsta v deželnem vodstvu
Pokrajinsko tajništvo PSI je izdalo tiskovno sporočilo, v katerem pozitivno ocenjuje potek in vsebino svojega nedavnega deželnega kongresa. Med drugim je v sporočilu rečeno, da se je socialistična stranka prav s tem kongresom še ojačila, saj so Craxijeve reformistične pozicije naletele na soglasen odziv, prav tako kot dokument, ki ga je predstavila tako imenovana socialistična levica.
Notranja enotnost PSI je tako omogočila številnejšo prisotnost tržaških članov v novem deželnem vodstvu. Njegova naloga pa bo sedaj temeljito obravnavati številne probleme, ki ovirajo družbenogospodarski razvoj dežele. Novo deželno vodstvo PSI pa s svoje strani pričakuje čimvečje odobravanje svojega političnega načrta. V novem deželnem vodstvu PSI je sedem Tržačanov, in sicer: Paolo Coslovich, Edoardo D'Amore, Alessandro Perelli in Arnaldo Pittoni za Craxijevo skupino, Neda Lah, Augusto Seghene in Jacopo Rossini pa za socialistično levico.
Tečaj »Televizija in šola« na miljskem festivalu
V	Miljah se uspešno nadaljuje festival mladinskega gledališča, ki se je začel prejšnji mesec in se bo nadaljeval vse do junija. Danes je na sporedu laboratorij — tečaj za učitelje z naslovom »Televizija in šola«. Vodil ga bo Giovanni Mocchi z zavoda IRRSAE za Lombardijo, ki se sicer ukvarja tudi z avdiovizualnimi pedagoškimi metodami. Poleg njega bo v laboratoriju sodeloval Anastase Michailidis, režiser dokumentarnih in reklamnih filmov. Tečaj bo v prostorih miljske osnovne šole.
V	ponedeljek, 30. t. m., bo v kinodvorani Roma predstava za srednješolce in odrasle. Gledališče Teatro Movimento se bo predstavilo z delom »Cattivi mesti-eri«, ki ga bo ponovilo tudi v naslednjih dneh. Prav tako v kinodvorani Roma bo v torek, 2. aprila, lutkovna predstava za najmlajše »Cipollino« v izvedbi gledališke skupine Dr. Bostik. Tudi za to predstavo je predvidenih več ponovitev.
■ Tržaška sekcija Vsedržavnega združenja izseljencev in bivših izseljencev v Avstralijo in dežele onkraj oceana ANEA prireja v ponedeljek, 30. marca, ob
16.30	v dvorani CRAL pristaniške ustanove na Pomorski postaji srečanje na temo »Kako izvajati dogovor med Avstralijo in Italijo na področju družbene varnosti«. Poročal bo Giancarlo Tosini in osvetlil normativ, ki ga dogovor predvideva za upokojence, ki so se iz Avstralije vrnili v Italijo.
Delavci železarne Terni
Spodbudna pobuda KD Fr. Prešeren iz Boljunca
za ohranitev delovnih mest
Delegacija delavcev škedenjske železarne Terni, ki so včeraj stavkali štiri ure v podporo zahtevam po ozdravitvi in novem zagonu podjetja ter za ohranitev delovnih mest, se je v jutranjih urah sestala s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem ter z odbornikoma Carbonejem in Rinaldijem. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki sindikalnih organizacij, ki so deželnim voditeljem izrazili zaskrbljenost glede sedanjega stanja škedenjskega obrata.
Prihodnji ponedeljek bo vodstvo železarne Terni deželnim upraviteljem predstavilo sanacijski načrt in predsednik Biasutti je zahteval, da o tem seznani tudi sindikalne organizacije. To bi namreč po njegovem mnenju pripomoglo k nadaljnji obravnavi položaja železarne. Kar zadeva hipotetično upravno preureditev obrata pa je Biasutti povedal, da ne nasprotuje pristopu zasebnikov, vena-dar mora pri tem prevladati želja po njegovi dejanski proizvodni obnovi. Deželna uprava nadalje meni, da je preverjanje italijanske industrijske politike nujno, zlasti kar zadeva železarski sektor, tudi z ozirom na nedavno odprtje uvoza litega železa iz tujine. V ta sektor spada tudi škedenjska železarna Temi, ki ima pomembno vlogo v celotnem tržaškem in deželnem kontekstu. V prihodnjih dneh bodo sindikalne organizacije uradno nastopile tudi pri predsedniku IRI Prodiju.
Vloga slovenskih kulturnih društev v današnjih novih družbenih pogojih
V	petek, 20. t. m., je KD F. Prešeren iz Boljunca priredilo v svojih društvenih prostorih »Razpravo o vlogi kulturnih društev danes«, na katero je povabilo tri zamejske kulturne delavce: predsednika Zveze slovenskih kulturnih društev Aceta Mermoljo, predsednika kulturne komisije pri SKGZ in ravnatelja slovenske tržaške radijske postaje Fili-berta Benedetiča ter sociologa in ravnatelja. Slovenskega raziskovalnega inštituta Darka Bratino. Razprava je potekala v obliki razširjene društvene seje, do zamisli pa je prišlo predvsem zaradi potrebe, ki so jo odborniki KD F. Prešeren začutili po številnih medsebojnih pogovorih o pomenu in vlogi kulturnega društva v naši stvarnosti, o načinu usklajevanja tradicionalnega z inovativnim in pa o vprašanju odpiranja italijanski stvarnosti, še posebej zaradi globoke .nacionalne vsebine teh kulturnih organizacij. »Tematsko sejo«, ki je bila v prvi vrsti namenjena društvenim odbornikom, je uvedla Sonja Gregori, ki je v svojem poročilu nakazala glavne probleme, okrog katerih se je nato razvila razprava.
Prvi je spregovoril Ace Mermolja. Poudaril je, da »nova dejavnost ni nujno nekaj, česar še nismo delali: lahko je to čisto tradicionalna dejavnost, v kateri iščemo in najdemo novo sporočilno moč. Pozorni moramo biti na pristop in na vsebino, saj je lahko še tako »tradicionalna« oblika, kot je npr. zbor, nositeljica najsodobnejših načinov iskanja in sporočanja zahtev današnjega življenja in obenem posrednica bogastva naše preteklosti. Kulturno delo ima torej tudi vzgojno vlogo, predvsem v času, ko je človek prenasi-čen z vsakovrstnimi informacijami. Zato bomo npr. mlade navdušili za »tradicionalno« le s prijemi, ki so mladim zanimivi, privlačni.
V	svojem posegu je Filibert Benedetič najprej potegnil črto ločnico med dvema različnima pogledoma na pojem kulture. Na eni strani imamo Kulturo, vse obsegajoči pojem, ki daje pravo razsežnost naši biti. Na drugi strani pa
imamo kulturno delovanje v društvih, organizacijah, ki so predvsem v drugem povojnem času odigrale bistveno vlogo za uveljavitev narodne identitete. Po 40 letih pa bi se morale te oreganizacije usmeriti k večji t. i. »profesionalnosti« in se amaterskih stvari lotevati s čim večjo resnostjo in stremeti k čim boljšim rezultatom, ne pa k množičnosti za ceno kakovosti! Benedetič je k temu dodal še nekaj misli o vlogi ZSKD: delovala naj bi kot osrednja kulturna organizacija, ki ima obenem tudi funkcijo koordinatorja in ustvarjalcanovih kadrov za vodenje in strokovno pomoč.
Darko Bratina je nato iz sociološkega vidika definiral »tradicionalnost«, ki je uspevala v »tradicionalni« družbi, ko je bilo dovolj ponavljati iste stvari, ker je to odgovarjalo tedaj veljavnemu družbenemu redu. Od trenutka, ko so se v tej strukturi začela razlikovanja, pa je ugotavljati cilj vedno težje in zahtevnejše. Kakorkoli pa se mora kulturno delo razvijati kot »permanentna šola«, ki posamezniku odkriva nekaj novega. Spet smo torej pri vprašanju odnosa med tradicionalnim in netradicionalnim. Odgovor je v načinu, s katerim nekaj obnavljamo, odkrivamo in poglabljamo, skratka: kako vsebinsko obogatimo tudi na videz naj-banalnejše trenutke.
Vsi trije predstavniki zamejskega kulturnega življenja so bili mnenja, da moramo katerokoli dejavnost preudarno uokviriti in osmisliti, tudi in predvsem, ko gre za iskanje stikov z italijansko stvarnostjo. Takšno odpiranje je seveda odvisno od posamezne situacije, nikakor pa ne smemo dopustiti »poplave italijanizacije«, temveč ohraniti lastno kulturno samoživost.
Razgovor se je nato usmeril predvsem v konkretne probleme KD F. Prešeren. Na dan je prišel nadvse spodbuden predlog, da bi v kratkem na podobno srečanje povabili še predstavnike drugih društev. Začel bi se tako širši pogovor o vlogi, pomenu in ciljih današnjega kulturnega življenja.
(dam)
Po treh tednih zaostritve med Cartubi in Pristaniško ustanovo
Predavanje v organizaciji tržaške Filozofske fakultete in NŠK
Delavci vztrajajo v Sacchetti in zahtevajo koncesijo od EAPT
Položaju obrtnega konzorcija Cartubi v tržaški Sacchetti po treh tednih zaostritve ni videti rešitve. O zadevi smo že podrobno poročali, v njenem ozadju pa je spor z Avtonomno pristaniško ustanovo, ki je lastnica območja in prostorov,, v katerih dela Cartubi, in ki noče skleniti niti začasne pogodbe za njihovo koncesijo, dokler si konzorcij ne poišče novih delovnih prostorov. Ne glede na juridično plat vse zadeve, s katere EAPT gotovo ni edini »grešni kozel«, saj je lastnik območja, s katerim ima upravičeno svoje namene, pa ostaja splošno dejstvo, da je nedopustno kar čez noč odžagati vejo, na kateri sloni dobro utečena in perspektivna obrtno-proizvodna dejavnost.
Medtem ko delavci Cartubi, od katerih dela živi več kot sto tržaških družin, vztrajajo na svojih delovnih mestih, so se predstavniki in pravni zastopniki konzorcija ter sindikati obrnili na vsa mogoča odgovorna mesta, da bi s skupnimi močmi preprečili prekinitev proizvodnega procesa. Poleg krajevnih in deželnih uprav, so za problem zainteresirali ministra za trgovinsko mornarico Degana ter senatorja Torosa, ki je o nerešenem položaju prostorov Cartubi — skupaj z devetimi drugimi senatorji — že lani naslovil vprašanje na ministre za trgovinsko mornarico, za delo in za
socialno skrbstvo. O rezultatu tega posega seveda ni potrebno posebej razglabljati.
Kakorkoli že, tisto, česar zunanji opazovalec ne more razumeti, je zadržanje Pristaniške ustanove. Vsi pozivi, da bi se njeni odgovorni srečali s predstavniki Cartubi, so naleteli na gluha ušesa, logika sama pa uči, da bi
bila to lahko edina pot za rešitev tega neprijetnega in za Cartubi zelo dramatičnega problema, (vb)
Na sliki: kot pričajo napisi pred zaklenjenim vhodom v obrat Cartubi, ostajajo delavci na svojih delovnih mestih in čakajo na koncesijo, ki je Pristaniška ustanova ni pripravljena odstopiti.
Dr. Olga Kunst - Gnamuš o pragmatičnih raziskavah
Jezikoslovci so doslej posvečali vse preveč pozornosti razglabljanju in raziskavam slovničnih pravil, vse premalo pa pragmatiki, ki je po svojem bistvu najbližja današnjem jeziku in je torej nujna tudi za njegovo preživetje. Miselno in pomensko razsežnost pragmatike je poslušalcem, v večini študentom tržaške Filozofske fakultete, razkrila dr. Olga Kunst - Gnamuš, docentka na Pedagoškem inštitutu ljubljanske univerze. Včerajšnje srečanje je potekalo v eni izmed ozkih učilnic Inštituta za slovansko filologijo.
Dr. Olga Kunst je v matični Sloveniji priznana raziskovalka, ki posveča največ pažnje izboljšavi jezikovnega pouka na šolah. Z izredno natančnostjo in skoro šolsko jasnostjo je predavateljica opredelila pragmatike kot jezikovno disciplino, s katero lahko natančno spoznamo komunikacijsko stanje v družbi. Z njeno pomočjo lahko torej ugotovimo, kako naj se učinkovito izražamo, tega znanja pa nam tudi izredno natančno poznanje slovničnih pravil ne more nuditi. V nadaljnem razpletu svojega predavanja je dr. Kunst razkrila štiri problemske sklope, na katerih temelji vsaka pragmatična raziskava. V tej svojevrstni, doslej vse preveč zanemarjeni lingvistični disciplini, mora raziskovalec najprej odgovoriti na štiri temelja vprašanja, ki jih postavlja govorjeni in pisani jezik.
Policisti prestregli skupino jugoslovanskih državljanov
Z 20 dni starim dojenčkom ilegalno čez mejo pri Gropadi
Izvidnica italijanske obmejne policije je v sredo zarana pri Gropadi zasačila skupino 20 jugoslovanskih državljanov, ki je malo prej ilegalno prekoračila ju-goslovansko-italijansko mejo. Agenti so približno ob 5. uri v bližini nekdanjega mejnega prehoda za dvolastnike prestregli skupino, v kateri je bilo 14 mladoletnih, med starejšimi pa štiri ženske in dva moška. Nihče od njih ni imel potnega lista, nekateri so imeli pri sebi le osebne izkaznice, najmlajši pa seveda tudi teh ne.
Agenti obmejne policije so s pomočjo drugih izvidnic prepeljali jugoslovanske državljane na tržaško kvesturo, kjer so jih legitimirali. Večina je bila doma iz okolice Zagreba in Sarajeva. Agenti na kvesturi so ostali presenečeni, ko so v naročju ene od odraslih žensk opazili dojenčka, komaj dvajset dni starega Renata Hopiča (vsaj ženska je policistom povedala, da se otročiček takole imenuje). Poleg njega je bilo v skupini še nekaj dvoletnih, triletnih in štiriletnih otrok, najstarejši od mladoletnikov pa je bil star enajst let. Po vsej verjetnosti so bili, kot že mnogo otrok pred njimi, namenjeni trgovanju z mladoletnimi: za nekaj stotisoč lir naj bi jih prodali na že široko razpredenem italijanskem ali kakem drugem zahodnoevropskem tržišču.
Po opravljenih formalnostih na tržaški kvesturi so jih italijanske obmejne oblasti prepeljale na mejni prehod pri Škofijah, kjer so jih predali jugoslovanskim obmejnim organom.
Izvidnica italijanske obmejne policije, ki je pri Gropadi zajela ilegalno skupino jugoslovanskih državljanov, ni v bližini jugoslovansko-italijanske meje opazila nobenega italijanskega avtomobila ali drugega vozila, ki naj bi morebiti pričakalo prehod skupine čez mejo, iz česar sklepa, da se je skupina (oziroma odrasli državljani) na lastno pest, brez pomoči z italijanske strani, odločila za ilegalni prehod meje.
Na Lovcu kar petkrat gorelo
Tržaški gasilci so imeli v noči med sredo in četrtkom polne roke dela z gašenjem požarov v gozdiču na Lovcu. Na tem področju, v bližini tamkajšnjega drevoreda, je med polnočjo in eno uro zjutraj kar petkrat zagorelo, zaradi česar so gasilci takoj zasumili, da so ogenj (zajel je predvsem grmičevje) podtaknili neznani piromani. O tem so seveda obvestili policijske agente.
Policisti so takoj začeli z iskanjem morebitnih požigalcev. Po nekaj minutah so nedaleč od pogorišč ob robu ceste opazili dostavni fiat 1100 R. V njem in ob njem so bili trije mladeniči, ki so si prizadevali, da bi vozilo spravili iz manjšega jarka spet na cesto. Agenti so jih legitimirali. Izkazalo se je, da so imeli vsi trije že opravka s pravico. Trojico so prepeljali na kvesturo, ker sumijo, da so prav oni podtaknili ogenj.
Ogromna množica se je včeraj poslovila od Laure Weiss
Ogromna množica se je včeraj poslovila od ugledne antifašistke in politične delavke Laure Weiss, ki je po neozdravljivi bolezni umrla v ponedeljek v 73. letu starosti. Ob odprtem grobu, sredi razprostrtih zastav in skoraj tisočglave množice, sta v imenu komunistične partije spregovorila Ugo Poli in Stojan Spetič.
Poli je orisal njeno življenjsko pot in jo označil kot žensko, ki je izhajala iz bogate in intelektualne židovske družine in bi se kot taka lahko zazrla v mittelevropsko samozadovoljstvo, tipično za takratni Trst, a je to izbiro zavrnila in se raje povzpela na okope nelahkega političnega boja. V svojem antikomformizmu je večkrat šla proti toku, kot priča že njen zdravniški poklic, v tistih časih izredno redek med ženskami. Ko je Poli orisal njeno bogato in zahtevno povojno dejavnost znotraj tržaške partije, je spomnil, da je Laura Weiss vedno nastopala z ostrimi, a spodbujevalnimi stališči, tako značilnimi za njeno temperamentno osebnost, ki se je izkazala tudi v sodelovanju z Vittoriom Vidalijem pri pisanju njegovih knjig in pri vodenju krožka Che Guevara.
Stojan Spetič se je zaustavil ob pozitivnem paradoksu ženske, ki je v partijske razprave vnašala element ne-dogmatskega pristopa in večkrat anti-cipirala poznejša kongresna stališča. Izrecno je Spetič omenil javno polemiko in trenja, ki jih je Laura Weiss sprožila s svojimi stališči ob odstopu Hruščeva in za katera se je pozneje izkazalo, da je imela prav. Svojo pokončnost in odločno nasprotovanje vsakršni obliki nacionalizma ter dis-
kriminacije je pokojnica izkazala zadnja leta kot članica partijske nadzorne komisije. Poseben zgled skromnosti je pokazala, ko se je tiho umaknila iz javnega političnega življenja in izpričala, da da ni nihče nenadomestljiv.
V svoji sožalni brzojavki je vsedržavni tajnik KPI Natta posebej poudaril njeno »živo moč razuma, trdno profesionalno in kulturno pripravljenost, njeno močno značajnost in predanost plemenitim idealom človekoljubnosti, svobode, miru in enakoporavnosti.«
Poslednje slovo od Branka Grahonje
Na gročanskem pokopališču so se včeraj številni prijatelji, znanci in domačini, poslednjič poslovili od Branka Grahonje. Ob odprtem grobu je govoril Klavdij Brajnik, pokojnikov sodelavec v openski Hranilnici, zbor Slovenec iz Boršta in Zabrežca pa je odpel nekaj žalostnik.
Branko Grahonja je bil zelo priljubljen tako med sovaščani kot med stanovskimi kolegi. Pred približno osmimi leti je nastopil službo v openski Hranilnici in posojilnici, kjer so ga cenili kot vestnega in marljivega delavca. Tudi na prosvetnem polju se je aktivno udejstvoval, saj je bil med pobudniki ob ponovni poživitvi domačega kulturnega društva Krasno polje. Aktivno je posegal tudi v vaško življenje in sledil slehernemu dogajanju. Neozdravljiva bolezen ga je v 38. letu iztrgala mladi družini. Neutolažljivi družini naše občuteno sožalje.
Olga Kunst - Gnamuš
Prvič: kako naj preko jezika učinkovito vplivamo na naslovnika, da dosežemo svoj sporočilni namen? Prvo bistveno spoznanje pragmatičnih raziskav je ta, da je jezik zvezan z željo ali potrebo, in kot tak teži k učinku na naslovnika. Bistvena težnja jezikovne rabe v družbi je torej učinkovitost.
Drugič: kako naj se z jezikovnim znamenjem izrazijo sporočevalci? Komuniciranje ni objektivno, z njim izrazimo svoj odnos do predmetnosti in ji damo nek smisel. Pragmatika nas torej vodi v območje svobodne izbire raznih izraznih sredstev. Ta izbira pa je neločjivo odvisna od učinka, ki ga želimo doseči.
Tretji problem pragmatične raziskave pa se glasi takole: kako od pomena k smislu? Dobesedni pomen nekega sporočila večrat ne odgovarja dejanskemu smislu izrečenega stavka. Besedilo ima svoj pomen, smisel pa je odvisen od konteksta, v katerem se je stavek rodil. Pomen lahko povsem jasno in strogo opredelimo s pravili, smisel pa je nekaj gibljivega, kar se vedno znova poraja v komunikaciji in je kot tak rodovitno polje raznih nesporazumov.
Četrto in zadnje vprašanje pa zadeva jezik v družbenem kontekstu.
Pragmatična raziskava jezika razkriva tako zanimiv in nesluten pomen vsakdanjega sporočilnega jezika in zasega področja, ki jih toga slovnična pravila ne morejo sprejeti za svoje. Komunikacija v materinem jeziku pa je vir novih izkušenj, kjer lahko drug drugega obogatimo.
■ Upravni odbor nabrežinske družinske posvetovalnice prireja danes, 27. marca, ob 20. uri predavanje o menopavzi. Predavanje bo v_ prostorih bivšega otroškega vrtca v Šempolaju. Vabljene zlasti ženske.
t
Zapustil nas je naš ljubljeni
Silvester Olenik
Pogreb bo danes, 27. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Mačkoljah.
Težave v prometu v včerajšnjih dopoldanskih urah
Poplava plinskega olja v Skednju
Vroč popoldan na anagrafskem uradu
V uradih anagrafske palače v Pasaži Costanzi 2 je bilo včeraj popoldne vroče. Približno ob 15. uri je začel po hodniku in v pisarnah v drugem nadstropju nenadoma besneti mladenič. Razmetal je pet uradov, strgal žice telefonom, kričal, razbil nekaj šip na vratih, pometal z miz svežnje dokumentov. Občinski uslužbenci so poklicali na pomoč policijo. Policijski agenti so prispeli na kraj z dvema izvidnicama, onesposobili razboritega mladeniča, mu nataknili lisice in ga odpeljali na kvesturo, ker pa je bil še ves iz sebe, so ga kmalu prepeljali na zdravljenje v glavno bolnišnico.
Agent so ugotovili istovetnost razgrajača. Gre za 21-letnega Massimilia-na Leprija iz Ul. Virgilio 22, ki je zaposlen pri občinski smetarski službi. Včeraj se je kot vsak dan predstavil na delo na 2. smetarskem oddelku v Ul. Moreri. Popoldne je odšel na anag-rafski urad, "da bi telefoniral" (kot je sam izjavil), tu pa se je začelo njegovo razgrajanje.
■ V gozdiču med Bazovico in mejnim prehodom pri Lipici so včeraj odkrili truplo 49-letnega Silvia Podbersi-ga iz Ul. Settefontane 77. Nesrečnež je ležal v svojem renaultu 14, ki je imel izpušno cev povezano z notranjostjo avtomobila. Smrt naj bi nastopila že v sredo ponoči.
Poplava plinskega olja včeraj dopoldne v Skednju. Oljnata tekočina se je razlila najverjetneje iz tovornjaka cisterne po škedenjskih ulicah in povzročila veliko težav v prometu, botrovala pa je tudi trem lažjim avtomobilskim nesrečam. Ulica Ratto della Pileria, po kateri se je razlilo še največ tekočine, je bila do poznih večernih ur še vedno zaprta prometu, saj je bilo cestišče tako spolzko, da je bila vožnja po rebri domala nemogoča.
Nevsakdanja nesreča se je pripetila malo po 8. uri. Po izvidih, ki so jih izvedli škedenjski karabinjerji, kaže, da je takrat po Ul. Servola privozil tovornjak cisterna. V križišču z Ul. Vig-neti naj bi se cisterni odkril pokrov ali odprl kak varnostni ventil. Ker je tovornjak peljal po rebri, je začelo iz cisterne uhajati plinsko olje (ali nafta), ki se je na mah razlilo po Ul. Servola do Ul. Soncini, po Ul. Carpineto in -še največ - po rebri Ul. Ratto della Pileria do Ul. Valmaura. Dež je bil v jutranjih urah že razmočil mestne ulice, razmočeno cestišče pa je še toliko bolj pripomoglo, da se je oljnata tekočina hitro in temeljito razširila po ulicah.
Poplava plinskega olja je presenetila tri avtomobiliste, ki so se s svojimi vozili ob uri nesreče peljali po Ul. Ratto della Pileria. Citroen Luigija Frena, ki je vozil po rebri navzdol proti Ul. Valmaura, je na spolzkem cestišču zaneslo v zid (avtomobil je imel močno poškodovan prednji del). Dostavni fiat 35 F, v katerem se je vozil Claudio Maracchi, je "zaplesal" na cesti v levo in čelno treščil v fiat pando, ki je prav takrat privozil iz nasprotne smeri po rebri navzgor. Maracchi se je v trčenju lažje ranil (v bolnišnici so mu nudili prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v šestih dneh), medtem ko je bila voznica fiata pande Luciana Moro nepoškodovana.
Poleg teh nesreč, o katerih so škedenjski karabinjerji pod vodstvom ma-rešala Scalabrina izvedli izvide, je na spolzkih škedenjskih ulicah spodneslo še dva mopeda, nekaj težav pa je imel tudi karabinjerski avto.
Na kraj poplave so kmalu prispeli tržaški gasilci. Čakalo jih je težko delo spiranja oljnate tekočine s cestišča. Posegli so z brizgalkami, ker pa so
kljub polivanju z vodo ostajali na asfaltu še obsežni oljnati madeži, so cestišče posuli s posebnim belim prahom, ki naj bi razkrojil tekočino. Ulice so bile tačas seveda zaprte prometu.
"Bonifika" je bila na večini onesnaženih ulic uspešna, na Ul. Ratto della Pileria pa ne. Po tej rebri se je, kot rečeno, razlilo največ plinskega olja. Prav zato je bilo na tej ulici polivanje z vodo in posipanje s posebnim prahom neuspešno. Reber so mestni redarji zaprli prometu. Sinoči je bila še vedno zaprta. Po izjavah škedenjskih karabinjerjev bi moralo cestno podjetje ANAS posuti cestišče s posebnim razkroj evalnim prahom, šele zatem bo lahko promet spet stekel po ulici.
Karabinjerji so uvedli preiskavo, da bi izsledili "krivca" nenavadne nesreče. Kot rečeno sumijo, da se je plinsko olje razlilo iz tovornjaka cisterne, ki naj bi včeraj zjutraj zapeljal po škedenjskih ulicah. Že včeraj so zaslišali lastnike nekaterih podjetij, ki delujejo na področju prevoza plinskega olja in drugih goriv. Preiskavo bodo nadaljevali danes in nadejajo si, da bodo kmalu izsledili osumljeni tovornjak.
Žalujoči: žena, sin, hči z družino, brat, sestri in drugo sorodstvo.
Mačkolje, 27. marca 1987
KD Primorsko - Mačkolje se klanja spominu svojega bivšega zborovodje Silvestra Olenika ter izreka prizadeti družini in svojcem občuteno sožalje.
Ob smrti Silvestra Olenika izreka ženi, hčeri, sestri in svojcem iskreno sožalje Zveza žena Mačkolje.
Družini Grahonja izrekamo globoko sožalje ob prerani izgubi sina Branka, člana razsodišča naše ustanove.
Pokrajinsko združenje rejcev.
27. 3. 1986	27. 3. 1987
Z žalostjo v srcu se spominjamo naše drage mame, none in pranone
Marije Ražem vd. Grahonja
SVOJCI
Gročana, 27. marca 1987
V Ljudskem domu v Trebčah so se predsinočnjim zbrali odborniki in člani godbenega orkestra Parma, da bi pregledali prehojeno pot ter se pogovorili
o pobudah za naprej.
_________gledališča______________
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine ponovilo Pi-randellovo delo NOCOJ BOMO IMPRO-VIZIRALI.Režija G. Patroni Griffi. V abonmaju odrezek št. 9. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Teatro slabile - Jutri ob 17. uri bo v dvorani Trgovinske zbornice (Ul. S. Ni-colo 5) kritik Maurizio Giammusso govoril na temo L. PIRANDELLO: 30 LET UPRIZARJANJA NJEGOVIH DEL.
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red C/F) tretja predstava de Banfieldove opere LJUBEZEN-SKOPISMO LORDA BYRONA(dirigent S. Argiris, režiser G. Ventura) in Pick-Mangiagallijevega dela IL CARILON MAGICO (dirigent L. Rosada).
Jutri ob 17. uri (red S) zadnja predstava Respighijevega dela PLAMEN.
razna obvestila
Kulturno-umetniška skupina PRINTS
sporoča, da se bodo začeli novi tečaji grafike v ponedeljek, 30. t. m., v grafični delavnici Atelier v Nabrežini. Za pojasnila in vpis se lahko obrnete na 631989 vsak dan razen sobote od 13. do 14. ure.
KD Rovte-Kolonkovec vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, ki bo v soboto, 4. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu društva v Ul. Monte Sernio 27.
Obvestilo pevcem in godbenikom TPPZ P. Tomažič! Danes, 27. t. m., ob
20.30	bo GENERALNA VAJA za nastop, ki bo v nedeljo, 29. t. m., ob 11. uri v Avditoriju v Gorici na Partizanskem shodu. Govornik bo ARRIGO BOLDRINI, predsednik VZPI-ANPI.
SKD Barkovlje vabi jutri, 28. t. m., na nagrajevanje domačih vin, razstavo domačega kruha in na pokušnjo obeh. Začetek ob 20. uri.
Zveza vojnih invalidov NOV in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju vabita članstvo, da se udeleži razgovora, ki bo v torek, 31. t. m„ ob 18. uri, v prostorih odseka za zgodovino pri NŠK, Ul. Petro-nio 4, na temo IZKRIVLJENA PODOBA TRŽAŠKE PRETEKLOSTI V ITALIJANSKI RADIJSKI ODDAJI — POKLIČI 3131. Spregovorili bodo tov. Stanislav Renko, novinar Vojmir Tavčar in direktor odseka za zgodovino pri NŠK Milan Pahor.
NŠK — odsek za slovenski jezik sporoča, da v torek, 31. t. m., jezikovna posvetovalnica izjemoma ne bo poslovala.
Krožek za družbena vprašanja VIR-GIL ŠČEK prireja okroglo mizo o delu in problemih Krajevne zdravstvene enote. Srečanje bo v torek, 31. t. m., ob 18. uri v dvorani v Ul. Macchiavelli 22. Sodeloval bo član izvršnega odbora tržaške KZE Miro Opelt.
Društvo slovenskih izobražencev in Združenje Most vabita na predavanje prof. Johana STRUTZA na temo SLOVENSKA, ITALIJANSKA IN NEMŠKA LITERATURA TRSTA NA CELOVŠKI UNIVERZI. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, v ponedeljek, 30. marca, ob 20.30.
Slovensko planinsko društvo—Trst
sporoča, da bo 33. REDNI OBČNI ZBOR 3. aprila, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstropje.
Sklad M. Čuk priredi informativni sestanek o ORGANIZACIJI POPOLDANSKE UČNE POMOČI dijakom srednje šole. Zainteresirani starši so vabljeni v Prosvetni dom na Opčinah danes, 27. t. m., ob 16.30.
Jadralni klub Čupa vabi na predvajanje diapozitivov in predavanje Dušana Jelinčiča o vzponu na Karakorum. Predvajanje bo danes, 27. t. m., ob 20. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu.
razne prireditve
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na predavanje o boleznih vinske trte, ki ga bo imel izvedenec dr. Bruno Millo. Predavanje bo danes, 27. t. m., v ljudskem domu v Podlonjerju (Ul. Masaccio 24), ob 20. uri.
KMK občine Dolina vabi na ples z ansamblom Visitors jutri, 28. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren — Boljunec.
SKD I. Gruden in ŠD Sokol vabita člane in simpatizerje na društveni DRUŽABNI VEČER, ki bo v dvorani I. Gruden jutri, 28. t. m., ob 20. uri.
SLOVENSKO STALNO „ „ "GLEDALIŠČE V TRSTU
štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala
Arthur Miller
SMRT
TRGOVSKEGA
POTNIKA
Režija: MARIO URŠIČ
Jutri, 28. t. m., ob 14. uri —
IZVEN ABONMAJA
ob 20.30 —
RED F — druga sobota
V	nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri — RED G — druga nedelja
V	sredo, 1. aprila ob 16. uri — RED H - mladinski
V	četrtek, 2. t. m., ob 20. uri — IZVEN ABONMAJA
CASSA RURALE ED ARTIG1ANA DOBEKDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
SLOVENSKO p STALNO „ „ GLEDALIŠČE 7 V TRSTU
OTVORENA SCENA »OBALA« SARAJEVO
AKADEMIJA SCENSKIH UMJETN0ST1 SARAJEVO
Tetovirano
gledališče
predstava brez besed
Avtor in režiser:
MLADEN MATERIČ
V ponedeljek, 30. marca, ob
20.30 v Kulturnem domu.
šolske vesti
Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre sporoča, da bodo roditeljski sestanki za starše dijakov oddelka za geometre v ponedeljek, 30. t. m., ob 18. uri za 1. in 3. razred in ob 18.45 za
2.,	4. in 5. razred v paviljonu B v Ul. Cilino.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 II mattino dopo, krim., ZDA 1986, 103'; r. Sidney Lumet; i. Jane Fonda, Jeff Bridges.
EKCELSIOR I - 17.30, 22.15 Ultimo tango a Parigi, dram., Fr.-It. 1973, 129'; r. Bernardo Bertolucci; i. Marlon Brando, Marie Schneider, □ □
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Capriccio, er., It. 1987, 95'; r. Tinto Brass; i. Fran-cesca Dellera, Andy J. Forrest, □ □
GRATTACIELO - 16.00, 22,15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Moana Poz-zi in concerto per flauto solista, pom., □ □ ■ ■
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 VVanted vivo o morto, krim., ZDA 1987, 106'; r. Gary Sherman; i. Rutges Hauer, Gene Simmons.
NAZIONALE III - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Corbucci; i. Serena Grandi, Paolo Vil-laggio.
PENICE - 17.30, 22.15, Gunny, vojni, ZDA 1986, 140'; r. Clint Eastwood; i. Clint Eastwood, Marsha Mason.
MIGNON - 16.30, 22.15 II colore dei soldi, krim., ZDA 1986, 120'; r. Martin Scorsese; i. Paul Newman, Tom Cruise.
EDEN - 15.30, 22.00 Bocca bianca, bocca nera, porn., □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Crocodile Dun-dee, kom., Avstral. 1986, 102'; r. P. Fair-man; i. P. Hogan, L. Kozlowsky.
ALCIONE - Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Labyrinth, dram. VB-ZDA 1986, 100'; r. J. Henson; i. D. Bowie, J. Connely.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 L'in-guieta, porn., DO.
RADIO - 15.30, 21.30 II supermaschio per signore rabinate, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
PRIMORSKA POJE
Jutri, 28. t. m., ob 20.30 na TRŽAŠKI POMORSKI POSTAJI
Nastopajo:
dekliški zbor VESNA - Križ oktet VRTNICA - Nova Gorica moški RAZPOTJE - Col_ mešani LOJZE BRATUŽ - Gorica mešani GORO POLIFONICO - Trst mešani PRIMOREC-TABOR
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Iz Križa prireja od 8. do 10. maja izlet v Toskano. Cena
150.000	lir. Vpisovanja do 31. marca v baru Doma A. Sirka v Križu.
Društvo slovenskih upokojencev -Trst prireja POMLADANSKI IZLET 20. aprila (velikonočni ponedeljek) v Črni vrh nad Ajdovščino. V hotelu Bor bo srečanje s sorodnim društvom upokojencev iz Gorice in skupno kosilo, sledilo bo družabno popoldne s tombolo. Vpisovanje danes, 27. t, m„ od 10. do 11. ure na sedežu društva v Trstu, Ulica Cicerone 8.
Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko priredi v nedeljo, 29. Um., strokovno ekskurzijo z ogledom razstave: GOZDOVI, ČLOVEK, GOSPODARSTVO FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE, katera je že dalj časa odprta v Vidmu (Ul. jGrazzano 1) in Arboretum PAS-CUL v Čenti (Tarcento). Zbirališče ob 8. uri pred sodno palačo v Trstu in ob 8.30 pred vstopom na avtocesto za Videm pri Moščenicah. Prevoz z lastnim avtom.
V	spomin na tov. Lada Premruja darujeta Anica in Milan Udovič 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju.
V	spomin na Lada Premruja daruje družina Franjo Kosovel 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Lada Premruja daruje tvrdtka A. Pertot 30.000 lir za Dijaško matico.
Ob smrti tov. Josipa Pertota in Leopolda Adama iz Nabrežine izreka iskreno sožalje svojcem sekcija KPI Devin-Nab-režina in daruje 50.000 lir za Sklad Dela.
V	počastitev spomina pokojnih Rudolfa Čoka in Kristine Lavrenčič daruje Fa-bio Pečar 20.000 lir za gradnjo kulturnega doma v Lonjerju.
Namesto cvetja na grob Leopolda Adama daruje Marta Merku 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Lada Premruja daruje Alma Pertot z družino 15.000 lir za MPZ M. Pertot
V	spomin na Berto Pertot vd. Višnovec daruje Stojan Pertot z družino 15.000 lir za MPZ M. Pertot.
V	spomin na Berto Pertot vd/Višnovec daruje Marija Krečič-Gembrini 15.000 lir za MPZ M. Pertot.
Karlo Černjava daruje 10.000 lir za MPZ V. Mirk.
Ob 13. obletnici smrti žene Meri daruje Pepi Furlan 25.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	počastitev spomina tov. Lada Premruja daruje Milka Žerjal 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju.
Namesto cvetja na grob pok. Kristjana Metelka darujeta Anica in Romano Daneu 20.000 lir za cerkveni pevski zbor Prosek.
V	spomin na Ivaninega očeta Leopolda Adama darujejo prijateljice rekreacijske skupine 60.000 lir za ŠZ Bor.
V	počastitev spomina Lada Premruja daruje Slava Slavec 10.000 lir za Združenje aktivistov OF na Tržaškem ozemlju ter 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev - Trst.
V	znamenju sožalja z Eriko in Tanjo ob prerani izgubi očeta daruje Srečka
10.000	lir ža Sklad M. Čuk.
Danilo Kljun daruje 50.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na Leopolda Adama daruje Silva Gašperčič 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Miran Kuret daruje 33.000 lir za ŠD Zarja.
Ob praznovanju ricmanjskega tedna daruje Zora Valentič vd. Sfiligoj v spomin na svoje starše 50.000 lir za SKD Slavec in 50.000 lir za popravilo ricmanjske cerkve.
Ob 25. obletnici smrti Valerie Sile (27. 3.) darujeta hčerki Milena in Danila
30.000	lir za Združenje aktivistov na tržaškem ozemlju.
V	spomin na pok. starše Ivana in Marijo Grahonjo daruje hči Ivanka 10.000 lir za cerkev na Pesku.
Namesto cvetja na grob Borisa Košute daruje družina Magnani 100.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Tanjinega očeta Borisa Košute daruje družina Bar-biero 50.000 lir za Sklad M. Čuk ter
50.000	lir za Oddelek za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Borisa Košute
daruje Albina Guštin 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Borisa Košuto darujejo tiskarji ZTT 90.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Lada Premruja daruje Milan Bolčič 20.000 lir za Združenje aktivistov na tržaškem ozemlju.
Namesto cvetja na grob dragega Lada Premruja daruje Lojzka Ridsa 50.000 lir za KD I. Cankar ter 50.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Lada Premruja daruje svakinja Ivanka 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na pok. Lada Premruja daruje Stanislav Renko 20.000 lir za KD I. Cankar.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	umetnostni galeriji Cartesius je na
ogled razstava slikarja CORRADA DA-MIANIJA.
V	umetnostni galeriji Malcanton je
na ogled razstava slikarjev HUGA in ROSWITHE WULTZ.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom danes, 27. t. m., ob 20. uri odprtje razstave akademske slikarke MELITE VOVK. Uvodna beseda Maruša Avguštin. Ob izidu knjige Burja in kamni bo srečanje z avtoricami IRENO ŽERJAL, NADJO ŠVARO, MARIJO MISLEJ. Uvodna beseda Kostanca Filipovič. Na večeru sodeluje ŽPZ Tabor.
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil TRIO Dl TRIESTE.
V	spomin na Rosanino mamo darujejo kolegi Radia Trst A 100.000 lir za Sklad M. Cuk ter 50.000 lir za Mladinski pevski zbor Glasbene matice.
Namesto cvetja na grob dragega Lada Premruja daruje Jolanda Guštintič 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju. V isti namen darujeta Viktor Bogateč 15.000 lir in Ružiča Božič 10.000 lir.
V	spomin na Lada Premruja darujeta sestri Štefanija in Marija Jančar 30.000 lir za Dijaško matico ter 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Danilo Klun daruje 50.000 lir za društvo F. Venturini.
Ob priliki dneva žena daruje Gabrijela Ferfolja 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Konto-vel.
V	spomin na Kristjana Metelka daruje Geni z družino 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Kristjana Metelka darujeta Marta in Danilo Guštin 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Srečka Štoko daruje Vida Menucci-Gherlanc 10.000 lir ŽPZ Prosek-Kontovel.
Ob 13-letnici smrti žene Meri Furlan daruje mož Pepi 25.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Borisa Košute darujeta Marta in Vittorio Pupulin 20.000 lir za SPDT.
V	spomin na Borisa Košuto daruje Aleksander Košuta z družino 20.000 lir za Glasbeno matico ter 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Borisa Košuto darujejo Kocijanovi nečaki 110.000 lir za sekcijo VZPI v Križu, 110.000 lir za TPPZ P. Tomažič ter 110.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
V	spomin na Marijo Trobec por. Purič daruje družina Pepi Ravbar 15.000 lir za repentabrsko cerkev.
V-spomin na inž. Stanka Starca darujejo Ernesta, Luciano in Dario Jagodic
30.000	lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Lada Premruja darujeta Sonja in Just Colja 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ameriški dolar............. 1288.-
Nemška marka ................ 709.50
Francoski frank.............. 211.50
Holandski florint.......... 627.—
Belgijski frank............... 33.30
Funt šterling.............. 2065.—
Irski šterling............. 1880.
Danska krona............... 186.—
Grška drahma .................. 9.10
Kanadski dolar ............ 960.—
včeraj - danes
Danes, PETEK, 27. marca
GABRIJEL
Sonce vzide ob 5.56 in zatone ob 18.25 — Dolžina dneva 12.29 — Luna vzide ob
5.15	in'zatone ob 16.04.
Jutri, SOBOTA, 28. marca
LIDIJA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.25 najnižja -32 cm, ob 8.07 najvišja 37 cm, ob
14.20	najnižja -55 cm, ob 20.47 najvišja 53 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,3 stopinje, zračni tlak 1017,6 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 86-odstotna, padlo je 0,4 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matjaž Romano, Gabriele Ota, Taddea Druscovich, Maurizio Ficur, Aliče Martini, Luca Palmas, Mic-hele Bilancia.
UMRLI SO: 28-letni Fabio Pucci, 66-letna Giustina Rosini, 64-letni Giulio Co-relli, 74-letna Giacoma Capodiferro, 44-letni Lino Marchesich, 68-letni Mario Raseni, 57-letni Bruno Coslovich,.77-letni Riccardo Canova, 76-letni Silvestre Ole-nik, 80-letna Violetta Rossetti, 86-letna Ester Zolli, 58-letni Iginio Canola,
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 23., do sobote,
28. marca 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul, Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 2, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 in Ul. S. Giusto 1. SESLJAN (tel. 299751), BAZOVICA (tel. 226210), ŽAVLJE (tel. 274630) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
_________mali oglasi______________
PRODAM RENAULT super 5 GT turbo, bele barve, v odličnem stanju, letnik november 85. Tel. 229432.
PRODAJAM akacijeva drva in kole. Tel. v večernih urah na št. 0481/884161 (Števerjan).
OŠMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49.
DAJEM v najem stanovanje v Trstu: kuhinja, 2 sobi, sobica, kopalnica. Tel. 228390.
PRODAJAM avto A 112 elegant, letnik 1981 v odličnem stanju. Cena 3.500.000 lir. Telefonirati na št. 64535 (ob uradnih urah) ali 418625 (ob urah kosila).
KTM 125 RV — GS leta 1981 v zelo dobrem stanju, prodam za dogovorljivo ceno 1.500.000 lir. Tel. na št. 0481/882174.
PRODAM zazidljivo zemljišče v Doberdobu. Tel. ob večernih urah na št. 040/225058.
PROTI IZPADANJU LAS preparati D'-ERBE—VITANOVA. Parfumerija Kozmetika 90 — Opčine.
ČUDOVITE POMLADANSKE BARVE za tvoj obraz so pripravile velike kozmetične firme SHISEIDO, HANO-RAH, COLLISTAR. Parfumerija 90 Opčine.
PRODAM FIAT 500 L. Tel. 299537 ali pa 225293.
RABIM nujno pomoč pri risanju. I. razred A. M. Slomšek. Tel. 410359.
Japonski jen	 Švicarski frank 		8.10 847 —
Avstrijski šiling		100.70
Norveška krona 		185.20
Švedska krona		200.50
Portugalski eskudo		8.70
Španska peseta		9.60
Avstralski dolar 		840,—
Debeli dinar		1.65
Drobni dinar		1.65
B/-||/Q BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVJIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 61446 - 68881 Agencija Domjo 831-131
f
I
informacije SIP uporabnikom
i
GRUPPO IPI ŠTET
1
Plačilo telefonskega računa za 2. dvomesečje 1987
Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 2. dvomesečje 1987.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čim-prej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
Važno opozorilo
Na telefonskem računu, na levi strani zgoraj, so razvidni zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun.	\v

prispevki
26. 3. 1987
menjalnica
	
filmi na tv zaslonu	kinoatclje
CERAVAMO TANTO AMATI Italija 1974.
• Kako smo se ljubili,
Režija: Ettore Scola. Igrajo: Nino Manfredi, Vittorio Gassman, Stefano Salta Flores, Stefania Sandrelli.
Danes, 27. marca, ob 20.30, Rete 4.
Kot nakazuje že naslov, je to film spomina in domotožja. Glavni protagonisti so_ značilni obrazi italijanskega filma in italijanske komedije. Čeprav nastopajo v glavnem v komičnih filmih, radi uberejo včasih register resne in dramatične hjre, kot se to dogaja na primer v tem filmu.
Ettore Scola je kultiviran in dokaj oseben avtor; ustvarja tipično italijanske filme, ki niso »provincialni«. Ta in drugi njegovi filmi so prodrli tudi na evropsko tržišče, nekateri so celo nastali kot tuje produkcije (npr. francoska La nuit de Varennes in Le bal). V tem filmu Scola spremlja s subtilnostjo in občutkom življenjsko parabolo treh prijateljev, ki so se spoznali kot partizani. Po osvoboditvi je vsakdo ubi“al svojo pot. Tudi optimizem in velika upanja so splahnela. Gassman se je poročil s hčerko bogataša in postal cinični, običajni buržuj. Obetavni intelektualec, ki je bil zaljubljen v neorealistični film, je ostal praznih rok. Le proletarec Manfredi, večni upornik, bo sprejel z realizmom življenje...
RECI PREDSEDNIKU, DA GA POZDRAVLJAM — Say Goodbay to the President, ZDA.
Režija in scenarij: Cristopher Olgiati.
AVTOBUSNA POSTAJA — Bus Stop, ZDA 1956.
Režija: Joshua Logan. Igrajo: Marilyn Monroe, Don Murray, Betti Field, Arthur 0'Connel.
Oba filma v soboto, 28. marca, ob 22.15, RTV Ljubljana.
Pred 25 leti je tragično in skrivnostno umrla Marilyn Monroe, gotovo ena najsijajnejših in najprivlačnejših figur svetovnega filma. Tudi ljubljanski tv studio se je spomnil te obletnice in posveča, od sobote dalje, krajši filmski ciklus v spomin nepozabne Marilyn. Uvod v ciklus je Olgiatijev dokumentarec Reci predsedniku, da ga pozdravljam, ki ražiskuje in rekonstruira skrivnostne okoliščine igralkine smrti.
Loganov igrani film Avtobusna postaja je delo, v kate-fem je prvič zasvetela v svojem pravem sijaju ta mitična igralska zvezda. Marilyn Monroe igra netalentirano kavarniško pevko. V njo se zaljubi podeželski kavboj, neuspešni Junak rodea, ki bi jo rad poročil in peljal v svoj ranč. Ta dva »antiheroja« ameriškega špektakla se v začetku ne razumeta, vendarle se bo šarmantna pevka le malo časa branila dvorjenja robatega kavboja.
krvave spopade študentov s policijo in reakcionarji. Tako je režiserju Stuartu Hagmannu uspelo narediti iz načrtovanega »režimskega« in paternalističnega filma, dobro delo, ki je še danes verodostojen in iskren dokument o vzdušju in vrenju mlade generacije tistega obdobja.
UNA MOGLIE — A Woman under the Influence, ZDA 1974.
Režija: John Cassavetes. Igrajo: Gena Rowlands, Peter Falk, Katherine Cassavetes, Eddie Shaw.
V	torek, 31. marca, ob 21.30, Rai 1.
Igralca in režiserja Johna Cassavetesa od vedno zanimajo človeški odnosi, razburkana in zavozlana vprašanja ljubezni, prijateljstva itd. V svojih filmih (te je v glavnem sam produciral z denarjem, ki ga je pridobil s profesionalnim igralskim delom) je npr. slikal ljubezenske težave mladih (Sence) ali je analiziral vprašanje življenja v dvoje (Minnie in Moskowitz). Tu je v ospredju lik ženske, poročene ženske, ki živi čisto normalno življenje, skupaj z možem in tremi otroki. Po že utečenih tirnicah se vrstijo kosila, večerje, obiski in druga družinska opravila, dokler se to ravnotežje ne razbije. Mabel, ki jo pooseblja Cassavetesova žena Gena Rowlands, se naenkrat znajde v slepi ulici, v hudi psihološki stiski, iz katere se le s težavo reši. Cassavetesova teza je jasna: za frustracijo in nevrozo njegove junakinje nosi največjo odgovornost mož s svojim nerazumevanjem in avtoritarnostjo.
FUOCO FATUO — Le feu follet, Francija 1963.
Režija: Louis Malle. Igrajo: Maurice Ronet, Rene Du-puy, Bernard Noel, Jeanne Moreau.
V	torek, 31. marca, ob 23.45, RAI 2.
Mallejev film občuteno prikazuje zadnjih 24 ur tridesetletnika, ki se odloči, da bo naredil samomor. Dogajanje znanega romana pisatelja Drieua La Rochelle je režiser »francoskega novega vala« postavil v šestdeseta leta. In film je gotovo eden izmed najlepših in najbolj doživetih, kar jih je posnel eklektični režiser, ki se je sicer približal številnim žanrom (kriminalka, ironična komedija, melodrama), a se je ukvarjal v glavnem z eno samo temo: o možnosti in nezmožnosti ljubezni v sedanjem svetu. Njegov »negativni« junak, razdražen in razočaran nad vsem, je res pre-tresljiv lik. Zelo učinkovito ga odigra protagonist Maurice Ronet.
IL DIFETTO Dl ESSER MOGLIE — Pas si mechant gue ca, Francija-Svica 1974.
FRAGOLE E SANGUE — The Strawberry Statement, ZDA 1970.
Režija: Stuart Hagmann. Igrajo: Bruce Davison, Kirn Darby, James Coco, Bud Cort.
V nedeljo, 29. marca, ob 23.10, Italia 1.
Rektor neke ameriške univerze je ob študentskih protestih leta 1968 izjavil: »Študentje me prav toliko skrbijo kot jagode!« Italijanski prevod ameriškega naslova učinkovito ponazarja smisel in vsebino Hagmannovega filma. To delo je nastalo kot čista komercialna operacija, s katero je hotela hollywoodska družba MGM postreči novi mladi publiki, ki se je takrat identificirala s kontestatorskim gibanjem ameriških študentov.
»Jagode« so metafora za komične in sentimentalne prizore iz brezbrižnega študentskega življenja. »Kri« pa seveda spominja na študentske manifestacije, na srdite in včasih
Režija: Claude Goretta. Igrajo: Gerard Depardieu, Marlene Jobert, Dominigue Labourier, Philippe Leotard.
V četrtek, 1. aprila, ob 23.50, Italia 1.
Claude Goretta je med najzanimivejšimi avtorji (skupaj z Alanom Tannerjem idr.) sodobne švicarske kinematografije. To je tudi potrdil njegov film Smrt Maria Riccija, ki je prejel 1984. leta zlato palmo v Cannesu za glavno moško vlogo (Gian Maria Volonte).
Pričujoči film je groteskna komedija, ki ima tragikomič-ne razsežnosti. Gerard Depardieu je lastnik male tovarne pohištva, ki je zašla v hudo finančno krizo zaradi konkurence večjih tovarn. Mladi tovarnar se skuša izvleči iz zagate na dokaj iznajdljiv način in začenja polniti prazno blagajno z denarjem, ki ga dobi od ropanja podeželskih bank in poštnih uradov. Improviziranemu roparju se celo pridruži neka njegova žrtev, uradnica poštnega urada, ki se kot »Bonnie« zaljubi v tega sodobnega »Clyda«.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
SERGIO CAFUTO -NE APPROFITTO PER FARE UN PO’ Dl MUSIČA (LIVE)	EP
Prav gotovo ste vsi slišali pesem II Garibaldi Innamorato, ki je na letošnjem sanremskem festivalu doživela diskreten uspeh. O najbolj znani italijanski popevkarski reviji pa bi lahko rekli, da je, razen redkih izjem, iz leta v leto slabša, kar ne leti direktno na kantavtorja Ser-gia Caputa, temveč na tiste, ki lahko samo kvarijo nivo festivala, zaradi česar ne moremo niti razmišljati o kakem glasbeno-umetniškem napredku.
Pa opustimo neprijetna razmišljanja in preidimo k našemu protagonistu tedna, ki je izdal novo ploščo, in sicer v živo z že poznanimi motivi. Edina novost je, kot sem že omenil, novi hit II Garibaldi Innamorato, s katero Caputo tudi začenja novi LP.
Sergio Caputo ima za seboj dolgo glasbeno kariero, saj je izdal že štiri albume. Zadnji je bil Effetti personali, ki se ni posebno posrečil, saj ga je publika skoraj odvrnila, češ da je nerazumljiv. To bi znalo biti celo res, saj raziskovalne poti na področju swing-glasbe, kot jih
poskuša Caputo, lahko marsikoga zavedejo v nesrečo.
V zadnji LP plošči so prisotne skoraj vse najboljše Caputove pesmi, tudi aranžmaji v živo so zelo dobro odigrani in posneti.
Pesmi so naslednje: II Garibaldi Innamorato, L'Astronave che arriva, Trio vocale militare, T'ho incontra-ta domani, Spicchio di luna, Vado alle Hawaii, Hemigway caffe lati-no, Un sabato italiano, Mercy bocu, La jena si e svegliata, Italiani mambo.
x-
Ime in priimek:
Glasovnica za Vročih 10
Naslov:
Glasujem za:.............................................................
Moj predlog:.............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
RAI 1
7.20 Rubrika: Uno Mattina	11.15
9.35 Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu	11.45
10.50	Aktualnosti: Okrog nas	13.00
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady	13.15
11.55 Vremenska napoved	13,40
12.00	Dnevnik	14.30
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?	14.35
13.30	Dnevnik	16.20
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)	16.50
14.15 Glasbena oddaja: Discoring	17.00
15.05	Aktualnosti: Primissima	17.05
15.30	Mladinska oddaja: Pista!
17.50	Iz Parlamenta	18.15
18.00	Dnevnik - kratke vesti	18.30
18.05	Mladinska oddaja: Pista! (2. del)
18.30	Filmska oddaja: Colosseum	19.40
19.40	Almanah jutrišnjega dne	20.15
19.50	Vremenska napoved	20.30
20.00	Dnevnik	22.30
20.30	Dokumentarec o naravi: Pušča- 22.45 va, ki živi
22.30	Dnevnik	23.30
22.40	Dnevnik. Posebna oddaja	23.45
23.30	Dokumentarec: Italijanski staroselci - Sicilci
24.00	Dnevnik
ijjjjjjiii
današnji televizijski in radijski sporedi
									
	’						!li,i	" ‘		
RAI 2______________________|
Informativna oddaja: Poučevanje glasbe in vede o zvoku Rubrika: Cordialmente Dnevnik
Dnevnik. Iz našega žepa Nanizanka: Ouando si ama Dnevnik - kratke vesti Mladinska oddaja: Tandem Kolesarstvo
Dnevnik - Iz parlamenta Dnevnik - kratke vesti Tedenska rubrika o turizmu in prostem času Športne vesti
Nanizanka: LJspettore Derrick -II segno della violenza Vremenska napoved in dnevnik Športne vesti Petkov sejem: Portobello Dnevnik
Informativna oddaja: Mixer -kultura
Aktualnosti: Odprti studio Nočni film: Cowboy (vestern, ZDA 1957, r. Delmer Daves, i. Glenn Ford, Jack Lemmon, Anna Kashfi, Dick York)
RAI 3
12.00	Rubrika o knjigah
12.45	Dokumentarec: Zemljepis danes
-	Nasipi ob nabrežju
13.30	Tečaj angleškega jezika
14.00	Informativna oddaja: Filo diretto
-	Pomoč pri domačih nalogah
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.30	Film: I miserabili (dram., It. 1947, r. Riccardo Freda, i. Gino Cervi, Valentina Cortese, Luigi Pavese, Jone Romano, 2. del)
17.10	Inf. oddaja: Vse o... nas
18.00	Aktualna oddaja: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.35	Informativna oddaja: Guttusov dnevnik
20.05	Dokumentarna oddaja: Monografije - Vulkan
20.30	Gledalilška predstava: Posvečeno Shakespearu - Henrik V. (r. David Giles, i. Alec McCowen, David Gvvillim, 1. del)
21.35	Dnevnik
21.40	Komedija (2. del)
23.20	Dnevnik
23.50 Nadaljevanka: Ritorno a Brides-head
P RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik: Tednik
11.00	Po sledeh napredka
11.40	Nadaljevanka: Sonce in sence
15.40	Tednik (pon.)
16.40	Po sledeh napredka
17.20	Poročila
17.25	Otroška oddaja: Makedonske ljudske pripovedke
17.50 Lutkovna nanizanka: Fračji dol (7. del)
18.15	Dokument, oddaja: Ustvarjalno gospodarstvo, gospodrski krogotok se nikoli ne ustavi (1. odd.)
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Nad.: Peter Veliki (8.del)
21.05	Dokument, oddaja: Po sledovih Slovencev v svetu - Dežela neskončnih možnosti (3.del)
21.45	Dnevnik
22.05	Reportaža o zadnjem Dnevu štafete mladosti v Sloveniji (iz Titovega Velenja)
22.30	Dokumentarni film: Čisto na dnu (po knjigi Giinterja VVallraf-fa, ZRN, r. Jorg Gfrdrer)
(JP) TV Koper________________
14.00	TV novice
14.10	Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški program
18.00	Nad.: I cento giorni diAndrea
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
TRST — Podatki o radioaktivnosti v deželi
VIDEM — 30 let EGS in pomen za Furlanijo-Julijsko krajino
TRST — Promet in maksiglobe
TRST — Otroška urica v NŠK s Kosom na zeleni veji
TRST — Razstava slikarja Borta v galeriji II Tribbio
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry 20.25 TV novice
20.30	Z mednarodnega baletnega natečaja v Lausanni
22.10	TV Vsedanes
22.20	Dokument.: NOB v Sloveniji -Prva partizanska pomlad (6. del)
23.20	Košarka: Liberty-Giomo
rgj CANALE5
8.00	Rubrika: In studio
8.35	Rubrika: Forum
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadalj.: Sentieri
14.30	Film: Merletto di mez-zanotte (groz., ZDA 1960, r. David Miller, i. Doris Day)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 Lalbero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 IColby
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.30 Nanizanka: Sguadra speciale
[JŠS1 RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary Tyler Moore, 12.30 La picčola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui
monti con Annette, Mila e Shiro, Masters
14.30	• Nadaljevanki: La valle
dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Ceravamo tanto amati (kom., It. 1974, r. Ettore Scola, i. Nino Manfredi, Stefania Sandrelli, Vittorio Gassman)
23.25 Film: Casotto (kom., It. 1977, r. Sergio Citti, i. Catherine Deneuve, Mariangela Melato) 1.20 Nanizanka: Ironside
^|> ITALIA 1
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15	Film: Unamicizia pe-ricolosa (dram., ZDA 1982, r. L. Johnson)
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Peperina, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanka: La časa nella prateria
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Film: Fantozzi contro tutti (kom., It. 1980, r. Paolo Villaggio e Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Diego Abatan-tuono)
22.20	Športna oddaja: A tut-to campo
23.20	Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA
1.00	Nanizanka: Riptide
[gUIsM telepadova
13.00	Risanki: Zorro, 13.30 Black Star
14.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
15.00	Nanizanka: Dr. John
16.30	Risanke: Super Kid,
Anna dai capelli rossi, Il fichissimo del baseball, Voltron, Tran-sformers
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 I nuovi Rookies
20.30	Film: 12 rintocchi di terrore (srh. 1984, r. Emmett Alson, i. Roz Kelly, Kip Niven)
22.30	Športna oddaja: Euro-calcio
23.30	Film: Sette note in nero (dram., It. 1977, r. Lucio Fulci, i. Jennifer O' Neill)
1.00 Nanizanka
^ TELEFRIULI
13.00	Kviz: Stasera mi butto
13.30	Nad.:RosaDeLejos
14.30	Dražbi: Roberta pelle, Il tappeto orientale
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Variete: Vanita
19.00	Dnevnik
19.45	Športna oddaja
20.00	Ekološka rubrika: Re-gione verde
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Anna Ka-renina
0.30 Glasbena oddaja: News dal mondo
[	TELEOUATTRO )
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.); 8.40 Mozaik; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Spoznavajmo naš mali, nevidni svet, Ščedensko narečje, Glasbeni mozaik; 13.20 Zbori; 13.40 Skice;
14.10	Naš jezik, 14.20 Ne prezrimo!;
15.00	V svetu filma; 16.00 Osebno;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
8.05	Radijska.šola; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki; 9.05 Glasbena pravljica; 10.05 Rezervirano za...;
11.05	Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Odlomki iz baleta Coppelia Lea Delibesa;
14.30	Človek in zdravje; 14.40 Mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val radia Koper; 14.30 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Perfetta armonia; 11.30 Na prvi strani; 11.35 In tako dalje...; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbeni spored;
15.00	Kultura in umetnost; 15.45 Glasba; 16.15 Country mušic; 16.33 Blitz;
17.00	Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.33 Jazz spored; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 15.00 Dvajset let Hit parade; 16.30 Oddaja brez naslova; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix-time; 21.00 Nočni val z Marijo in Tončkom Bebcem.
Zaskrbljujoči podatki na posvetu o načrtu za Soški park
Okuženost vode pogojuje zamisel o parku
Peti koncert Primorske poje drevi v Kulturnem domu
Nastopilo bo šest zborov
V pokrajinski sejni dvorani se je sinoči zaključil posvet o urejanju krajinskega parka ob Soči. Posvet je priredila goriška sekcija Vsedržavnega združenja profesorjev zemljepisa v sodelovanju s pokrajinsko upravo. Kot smo že napisali pred dnevi v poročilu o prvem zasedanju, so naravoslovci in načrtovalci nakazali osnovne namene, ki jih zasledujejo pri načrtovanju parka in težave, ki se postavljajo s tem v zvezi. Cilje lahko strnemo v dve skupini: naravno-zaščitne posege in valorizacijo reke za rekreativno in splošnejšo socialno uporabo okolja.
Na včerajšnjem drugem delu so skušali prizadevanja za ureditev parka preveriti v luči podobne izkušnje na reki Ticino in v luči podatkov o stanju glede čistoče soških voda.
Ravnatelj parka na reki Ticino, dr. Francesco Bassilana, je spregovoril o pridobljenem znanju v upravljanju tega zaščitenega območja. Rečni parka je tam nastal pred trinajstimi leti pod pritiskom množičnega gibanja (prebivalstvo je zbralo 50 tisoč podpisov) in zajema dokaj široko območje. Park zajema v celoti ozemlje 46 občin (skupno pol milijona prebivavcev) in več kot 90 tisoč hektarjev. Upravlja ga konzorcij, v katerem so predstavniki vseh zainteresiranih občin in treh pokrajinskih uprav.
Razlik je precej, obstajajo pa vsaj tri analogije s Sočo. Dr. Bassilana je navedel erozijo bregov in torej spreminjanje struge, izkope grušča in drugega materiala, črna odlagališča odpadkov. Na osnovi zgodovinskih raziskav so prišli do zaključka, da so premiki stuge naravni pojav, ki ga (v določenih mejah) ne smemo preprečevati. Preprečiti je treba masovne izkope, ki poglabljajo strugo in v skrajnih primerih ogrožajo stabilnost mostov. Za odlagališča ne bi smela biti pristojna uprava parka, pač pa posamezne občine.
O okuženosti voda Soče je spregovoril inž. Pier Raimondo Cappella. Ugotovil je, da je v anorganskem pogledu voda razmeroma čista, kar se kaže že v prozornosti. Drugače je z organsko okuženostjo. Ta je od Gorica navzdol zelo velika. Zmanjša se šele v spodnjem toku.
Glavni krivec je Koren, po katerem se stekajo v Sočo odplake vsega novogoriškega območja. Tudi na italijanski strani nismo nedolžni, je priznal in navedel odkritja cevi,'ki "na črno" spuščajo v Sočo industrijske odplake. V primerjavi s Kornom pa je ta pojav omejen. Kako rešiti problem? Kot hipotezo je Cappella omenil preusmeritev Korna v Vrtojbico in izgradnjo de-puratorja pred njenim sotočjem z Vi-
pavo. To bi zmanjšalo okuženost Soče pri Gorici, postavili pa bi se novi problemi. Vprašanje ostaja odprto, do rešitve pa je rekreativna uporaba Soče (kopanje in druge dejavnosti) skrajno problematična.
Iz dejavnosti občinskih svetov
Poročali smo že, da se pred koncem meseca obeta živahna dejavnost občinskih svetov in pokrajinskega sveta. Do konca meseca je treba namreč sprejeti vrsto ukrepov na osnovi zadnjega dekreta o finančnem poslovanju krajevnih ustanov.
Tako je za danes, ob 17,uri napovedana seja pokrajinskega sveta. V ponedeljek, ob 15.30, se bo sestal občinski svet v Doberdobu, v torek, ob 20. uri pa je napovedana seja občinskega sveta v Sovodnjah. Prav tako v torek zvečer se bo sestal tudi občinski svet v Gorici.
■ V prometni nesreči, zgodila se je v sredo popoldne v križišču ulic Duca d'Aosta in Trento, se je laže ranil 23-letni Alessandro Costanzo iz Gorice, Ul. Časa Rossa 1. Zdravil se bo 10 dni.
Na preturi so včeraj obravnavali primer domnevnega sleparja, ki se je lansko jesen izdajal za zdravnika in skušal ogoljufati nekaj priletnih ženic. Kot smo svojčas poročali je moški 6. oktobra lani obiskal 89-letno Ljudmilo Primožič v Ločniku. S pomočjo ponarejenih listin se je izdajal za zdravnika in skušal ženici iztrgati vsoto sto tisoč lir. Po daljšem prepričevanju ji je naposled vsilil termofor, za katerega mu je ženica izplačala 30 tisočakov.
Primožičeva je kasneje o dogodku obvestila mestne redarje. Prav eden od teh je dobra dva tedna kasneje ustavil sumljivo osebo, ki pa se mu je skušala izmuzniti, češ da je marešalo v civilu. Policaj se ni dal kar tako in je moža prijavil sodnim oblastem. Pri tem naj povemo, da je v tistih dneh neznanec na podoben način kot Pri-
Peti koncert letošnje (osemnajste) revije Primorska poje, ki povezuje dvaindvajset krajev na Primorskem in vključuje nad sto zborov, bo drevi, ob 20.30, v Kulturnem domu v Gorici. Na koncertu bo nastopilo šest zborov: dva iz zamejstva in štiri iz Slovenije, med temi tudi dekliški pevski zbor italijanske narodnostne skupnosti iz Izole pod vodstvom Amine Dudine. Nastopila bosta mešani pevski zbor Rupa-Peč, ki ga vodi Dimitrij Rejc in pa mešani pevski zbor Oton Zupančič iz Štandreža pod vodstvom Elde Grav-ner Nanut. Nastopila bosta v drugem delu koncerta. Sicer pa se bo prireditev začela z izvajanjem Obalnega okteta iz Izole (umetniški vodja Matjaž Šček), sledil bo nastop dekliškega pevskega zbora italijanske skupnosti iz Izole in moškega zbora Meblo iz Nove Gorice, ki ga vodi Miran Rustja. V drugem delu večera bo poleg mešanih zborov iz Rupe in Štandreža nastopil še Komorni mešani zbor iz Postojne z dirigentom Ivom Jelerčičem.
Istočasno s koncertom v Gorici bo nocoj koncert tudi v Izoli. Jutri se bo Primorska poje preselila v Trst in Šempas, v nedeljo v Dolenjo Trebušo in Dekane, ob koncu prihodnjega tedna, v petek, bosta koncerta v Ajdovščini in Sežani, v soboto v Braniku in
možičevo ogoljufal tudi žensko v Ga-brjah, ki se tudi priše Primožič.
Na preturi se je tako osumljenec, 44-letni Gennaro Petriccione iz Neaplja, z bivališčem v Povolettu, moral zagovarjati zaradi goljufije, izdajanja za zdravnika in za podčastnika. Mož je zanikal, da bi on poskusil ogoljufati ženico. Ker ta ni bila v stanju, da bi ga prepoznala (»bila je tema, povrhu pa še slabo vidim«, je izjavila pretorju) so ga glede goljufije oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Petriccione bo tako moral plačati samo 400 tisoč lir globe in sodne stroške, ker je policaju izjavil, da je marešalo, medtem ko je v resnici po poklicu kramar.
Poziv združenja delovnih invalidov
Goriška sekcija Vsedržavnega združenja delovnih invalidov vabi včlanjene in nevčlanjene invalide, naj podpišejo protestno izjavo, ki je objavljena na tretji strani glasila »II mutilato del lavoro« in jo odpošljejo na sedeža sekcij v Gorici oz. v Tržiču. Podpise zbirajo v podporo zahtevi po rešitvi številnih nerešenih vprašanj, ki zanimajo delovne invalide.
Seja rajonskega sveta za Svetogorsko četrt
Rajonski svet za Svetogorsko četrt in Placuto se bo sestal drevi, ob 20. uri, na sedežu v Ul. Orzoni 54. Govorili bodo o upravljanju denarnega sklada s katerim razpolaga rajon, o kulturnem delovanju sveta, o pohodu, ki ga nameravajo prirediti po severni mestni četrti, o skupščini in razstavi v Attemsovi palači ter o drugih vprašanjih.
Arheološke najdbe
Med deli za preureditev nekdanje šole v Ogleju, ki jo bodo spremenili v muzej, so naleteli na zanimive arheološke najdbe iz rimske dobe. Tako so naleteli na ostanke mozaika, na zanimive svetilke in na cevi naprave za ogrevanje.
MLADINSKI KROŽEK
in
DIJAKI SLOVENSKIH ŠOL
vabijo jutri ob 20.30 v Kulturni dom na
Mladinski ples
in
medšolsko zabavno tekmovanje Vstop z izkaznico
Tržiču. Revija se bo sklenila 24. aprila v Postojni.
Koncert za Amnesty
Žal istočasno z revijo Primorska poje prireja nocoj goriška sekcija Am-nesty International koncert petih go-riških zborov v avditoriju. Na koncertu, s pričetkom ob 20.30, nastopajo zbori S. Ignazio, Madrigalisti di Gori-zia, Corale Fogar, Ars Musiča in Mon-te Sabotino. S prireditvijo želijo podpreti humanitarno delovanje, ustanove za spoštovanje človekovih pravic kjerkoli po svetu.
Blues koncert v Krminu
Drevi bo v krminskem občinskem gledališču na sporedu blues koncert skupine One way out. Krminska skupina, ki jo sestavljajo Roberto Pettari-ni (glas in orglice), Stefano Fedele (glas in kitara), Luciano Ghergetta (solo kitara), Sandro Perissutti (bas) ter »Joe« Gioia (bobni), se bo gledalcem predstavila s črnskim bluesom.
Skupina One way out je ena redkih skupin v naši deželi, ki se ukvarja izključno z bluesom, glasbeno zvrstjo, ki nima v sebi prav nič komercialnega. Peterica Krminčanov bo izvajala nekaj res starih skladb, seveda nekoliko predelanih, znanih bluesmanov kot so Sonny Boy Williamson in Muddy Wa-ters. Poleg teh bodo zaigrali tudi nekaj skladb glasbenih skupin kot so Dr. Feelgood, Stevie Ray Vaughan, Fabo-lous Thunderbirds ter drugih, ki se najbolj približujejo strujam rock-blue-sa.
Koncert, ki ga prireja krožek Micron C, se bo pričel ob 21. uri.
razna obvestila
Mladinski krožek Gorica in dijaki slovenskih šol prirejajo jutri, 28. t. m., mladinski ples in medšolsko zabavno tekmovanje. Prireditev bo v Kulturnem domu s pričetkom ob 20.30. Vstop z izkaznico.
Slovensko planinsko društvo priredi 5. aprila društveno smučarsko tekmovanje na Nevejskem sedlu. Prijave do 1. aprila v trgovini Bavcon, pri Branku Kuzminu v Sovodnjah in pri Ivu Nanutu v Štan drežu.
Sekcija združenja prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah vabi na redni občni zbor danes, 27. t. m., ob 20. uri v prostorih KD Skala v Gabrjah. Dnevni red skupščine: otvoritev, poročila, pozdravi gostov, volitve, podelitev priznanj.
Sekcije VZPI-ANPI na Goriškem obveščajo, da je vstop na jutrišnjo družabnost samo z vabili, ki pa so bila že vsa oddana.
Gospodarska zadruga Vrh vabi v ponedeljek, 30. t. m., ob 20. uri na razširjeno sejo članov. Seja bo v gostilni Pri lovcu.
V sovodenj ski občini bo jutri, 28. t. m. redna mesečna akcija pobiranja odpadnega papirja in drugega materiala. Papir, povezan v svežnje naj občani postavijo na pločnik, oziroma na ulico. Prav tako tudi odpadno. železo, stare pralne stroje, hladilnike itd.
kino
Gorica
VERDI 17.30-22.00 »Platoon«.
CORSO 18.00-22.00 »II bambino d'oro«. VITTORIA 17.30-22.00 »Conigliette ultra sex«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00-21.00 »Pervola«. EXCELSIOR 17.15-22.00 »Crocodil Dun-dee«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Superman III«. Ob 20. uri »Jezni mladenič«.
DESKLE 19.30 »Trije moški in zibelka«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 727Q1.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Otilia della Zotta vd. Sentieri iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče.
Od danes sejem Flash moda
Na razstavišču ob ločniškem mostu bodo danes dopoldne odprli prvi letošnji sejem, posvečen modnim oblačilom in obutvi. Prireditev se bo sklenila v ponedeljek, 30. t. m., za obiskovalce pa že v nedeljo, kajti zadnji dan je rezerviran za gospodarske operaterje.
Sejem se bo pričel nekoliko neobičajno, brez posebnih uvodnih slovesnosti. Danes ob 10.30 bo v konferenčni dvorani posvetovanje na temo Mladi in moda ter mladi in krojaštvo. Ob 12. uri bodo sejem odprli občinstvu. Ob 20.30 bo v konferenčni dvorani prva modna revija. Modni defileji bodo tudi jutri in v nedeljo.
Seminar o prostorskem načrtovanju
V Gorici se nadaljuje interdisciplinarni seminar o urejanju prostora, ki ga prireja institut ISIG v sodelovanju z univerzama V Trstu in Vidmu. Danes in jutri bodo razpravljali o načinih ugotavljanja vplivov posameznih objektov na naravno okolje. Danes dopoldne bodo predavali prof. Stefano Lanzavecchia, prof. Sebastiano Cacciaguerra in prof. Sergio Caracoglia. V popoldanskem delu seminarja so napovedani posegi dr. Daria Predonzana, podpredsednika deželnega odbora WWF, dr. Alessandra Giadrossija predsednika študijskega centra »Človek in okolje« in prof. Paola Schmidta.
Seminar bo v dvorani Trgovinske zbornice s pričetkom ob 9. uri. Jutri pa bo na sporedu od 10. do 13. ure okrogla miza.
Domnevnega goljufa oprostili zaradi pomanjkanja dokazov
POSEBNA USTANOVA PRI
TRGOVINSKI ZBORNICI V GORICI
USTANOVA ZA RAZVOJ OBRTNIŠTVA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
Sejmišče v Gorici
27. - 30. MAREC
INFORMACIJE - Tel. 0481 / 22233-22177
PROGRAM PRIREDITEV: danes, 27., ob 10.30 posvet »MLADI IN MODA - MLADI IN KROJAŠTVO« v sodelovanju z inštitutom Marangoni iz Milana in krojači iz dežele F-JK. Sledi otvoritev FLASH MODA. Ob 20.30: modna revija »Moda v deželi 87« — napoveduje Maria Giovanna Elmi (vstop proti plačilu z rezervacijo). Jutri, 28., ob 18.30: revija iz kolekcije Arnalda Capraia (samo z vabilom). Ob 20.30: modna revija »moda pronta« (Ascom) — napoveduje Maria Rosaria Omaggio (vstop proti plačilu z rezervacijo). Nedelja, 29., 14.30/19.30: prikazovanje frizerskih veščin; skupine iz Trsta - Pordenona - Tržiča - Gorice - Vidma. Ob 17.00: LUCIANO GRELLA — kolekcija »moda pronla« jesen-zima 87/88. Iz New Vorka »Donna moda« v Gorico (Teatro tenda). Sodelujejo umetniki gledališča TANGRAM iz Milana, glasba Nino Rota. Ob 20.30: gala predstava v sodelovanju obrtnikov F-JK — napoveduje Agostina Belli (samo za operaterje s posebnim vabilom). Ponedeljek, 30.: DAN EKONOMSKIH OPERATERJEV. Ob 20.30: modni spektakel na pobudo GAIAF (samo z vabilom). MLADI TALENTI NA SEJMU: razstava panojev bodočih stilistov. Urnik: 10.00/22.00 — Vstopnina 3.000 lir. Vstopnina za modno revijo danes, 27., in jutri, 28., 8.000 lir. Rezervacije v tajništvu sejma tel.: 0481/22177 - 22233.
PRIMORSKA POJE
- danes ob 20 JO v Kulturnem domu v Gorici
Polemična in odmevna knjiga sen. Colajannija
Komunisti na razpotju
SANDOR TENCE
»Tovariši, skrajni čas je, da odkrito razmislimo o naših starih in novih napakah in o naši sedanji politični izoliranosti ter da ob tem tudi kritično ocenimo strategijo in politično vizijo pokojnega Berlinguer-ja.« Poziv v to smer ne prihaja iz socialističnih vrst ali iz prosovjetskih krogov, ki so že dalj časa v odkriti polemiki s partijskim vodstom, ampak iz ust uglednega komunističnega senatorja Colajannija, avtorja knjige »Komunisti na razpotju«, ki bo v kratkem izšla pri založbi Mondadori in ki je še pred izidom sprožila val polemik ter tudi uradno reakcijo partijskega glasila Unitd. Napoleone Colajanni je od vedno človek brez dlak na jeziku, dosleden komunist, ki se je v preteklosti večkrat v prvi osebi izpostavil kot kritik partijske linije, podobno kot Armando Cossutta, čeprav ga z milanskim senatorjem vežejo le nekatere skupne značajske značilnosti. Bil je med podpisniki znane predkongresne resolucije, ki je postavljala na zatožno klop načrt o programski vladi, po kateri ga je del tiska shematično označil kot »desničarskega oporečnika«. Prebrali smo to knjigo, o kateri se bo v prihodnjih dneh gotovo še mnogo pisalo in debatiralo.
Colajanni izhaja iz splošno znane ugotovitve, da Italijanska levica preživlja že nekaj let zelo globoko krizo, ki jo bo lahko premostila le če bodo komunisti In socialisti korenito spremenili svojo dosedanjo politično strategijo.
Moderna družba doživlja hitro in radikalno preobrazbo ter proizvaja nove gospodarske in miselne
procese, ki jih levica doslej ni še v celoti analizirala in torej tudi razumela.
Iz tega izhajajo zamude in v primeru KPI tudi določena osamljenost, ki jo senator sicilijanskega porekla pripisuje dejstvu, da se je dejansko partija znašla brez jasnih idej o svoji bodočnosti in se sedaj nahaja na življenjsko pomembnem razpotju. Od tukaj tudi naslov knjige, ki bo za bralca verjetno najbolj zanimiva v poglavjih, v katerih avtor ocenjuje izkušnje narodne solidarnosti in predvsem Berlinguerjevo vizijo »zgodovinskega kompromisa«. Po mnenju Colajannija je treba vzroke za sedanjo krizo KPI iskati prav v tistih letih, ki so bila po eni strani zelo uspešna in v marsičem navdušujoča, imela pa so tudi negativno plat medalje ter so pustila za sabo celo vrsto nerešenih problemov in negativnih posledic, iz katerih se partija ni še opomogla.
Pisec ne napada direktno Berlinguerja, ampak posredno njegovo centralistično in v marsičem tudi personalistično vodenje partije, kar je močno ohromilo notranjo dialektiko in istočasno preprečilo svobodno kroženje idej znotraj vodilnega strankinega aparata. Tudi Togliatti je vodil partijo zelo osebno in marsikdaj celo avtoritarno, a v povsem različnih razmerah ter v drugačnih zgodovinskih pogojih, ko je bila KPI še zelo vezana na sovjetski model družbe.
Na zatožni klopi ni človeška in politična figura pokojnega sekretarja, ki jo Colajanni zelo ceni in spoštuje, ampak so leninistični principi, ki so še danes, kljub velikemu obračunu s preteklostjo, prisotni v partijskem življenju in ki jih je treba po mnenju Colajannija čimprej premostiti. Preporod KPI se mora zato začeti iz notranjosti strankine strukture.


TARAS KERMAUNER
hlapčevstvom in samobitnostjo
Sociološko politološka analiza slovenstva v slovenski dramatiki
str. 270, lir 17.000

m
Skozi slovensko dramatiko od Meška do Kmecla išče avtor poteze slovenskega narodnega značaja, ali kot pravi v spremni besedi:
...»Nacionalna in civilna problematika je danes spet aktualna... Vsekakor je treba nanovo premisliti slovensko zgodovino. Dramatika je važen del slovenske zgodovinske in strukturalne zavesti. Podrobna analiza slovenskih dram bo morda odkrila, kakšnim slepilom, predsodkom, ideološkim deformacijam smo danes še zmerom podložni«...
Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI, KNJIGARNI TERČON, Nabrežina, KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica
Slovenski prevod knjige Nobelovega nagrajenca Singerja
Prikaz nekdanje civilizacije Židov na Poljskem
Nobelov nagrajenec za literaturo v letu 1987 je bil Isaac Bashevis Singer in to z utemeljitvijo, da dobiva priznanje za zavzeto pripovedno umetnost, s katero, s koreninami v poljsko-židovskem izročilu, oživlja vsesplošne človeške življenjske možnosti. Čeprav smo že leta 1979 dobili prvo njegovo knjigo v slovenskem prevodu (v zbirki Nobelovci) bo šele sedanja izdaja obsežnega avtobiografskega romana Rodovina Muškat potrdila gornjo ugotovitev in utrdila položaj tega izjemnega pisatelja pri slovenskem beročem občinstvu. Ta roman, ki je v prevodu Bogdana Gradišnika, (iz angleščine, medtem ko pisatelj Piše v jidišu), je namreč najbolj znan Po vsem svetu (zanj je pisatelj v Ameriki dobil prvo svoje literarno priznanje), je pa tudi po vsebini in načinu pisanja najbolj značilen. V njem ne gre samo za podroben prikaz življenja Judov, temveč za prikaz nekdanje civilizacije Judov na Poljskem
in sploh v vzhodni Evropi. Civilizacije, ki je med drugo svetovno vojno izginila v plinskih celicah. In prav to dejstvo prikaza te posebne kulture in življenja teh svojstvenih ljudi je tisto, kar daje tej knjigi neizbrisen pečat in svojo pravo vrednost.
V romanu Rodovina Muškat nam pisatelj v zaokroženem časovnem in deloma krajevnem okviru prikaže rodovino Muškat, njene številne člane in njihovo usodo. Pripoved se začenja pred prvo svetovno vojno, ko se bogat judovski poslovni človek Mešalom Muškat vrne iz Karlovih Varov v Varšavo. S seboj pripelje svojo novo, tretjo ženo in njeno hčer. Celotna pripoved pa se končuje tik ob začetku druge svetovne vojne, kjer se Judje, po prvih nemških bombardiranjih, že vnaprej vdajo v usodo, vedoč, da jim prihodnost prinaša le smrt. Le malokateri se odločijo za beg proti jugu in proti 'vzhodu. V tem časovnem okviru
Nocoj bomo improvizirali
V gledališču Rossetti so na sporedu predstave Teatra slabile »Nocoj bomo improvizirali«. Pirandellovo dramo je za tržaško gledališče zrežiral Giuseppe Patroni Grifii. V glavnih vlogah igrajo: Mariano Rigillo, Paola Bacci, Giovanni Crippa, Laura Marinoni in Leopoldo Mastelloni. Predstava je že v Rimu žela velika odobravanja občinstva in kritike
dveh svetovnih vojn in nove poljske države, stopa pred bralca družina Muškat, ki jo poleg poglavarja sestavljajo njegovi številni sinovi, hčerke, zeti, snahe in vnuki. Vsi so Judje, ki skoraj vsi dosledno spoštujejo stare običaje, se držijo strogih opravil svoje vere, pri delu, življenju, praznovanjih. Ti ljudje se v osmih stoletjih bivanja na Poljskem niso zbližali s poljskim ljudstvom in so ostali tujek v slovanskem okolju, navadno nadležni ali celo osovraženi tujci. Pa naj so vladali Rusi, Nemci ali Poljaki. Šele najmlajši rod se začne oddaljevati od zastarelih verskih pravil in tradicionalnega načina življenja, govoriti poljsko, oblačiti se sodobno in sprejemati napredek modernega časa.
Med temi številnimi člani rodovine Muškat, katerih življenje, otroke, ločitve, kupčije, propade, sleparije, bolezni in smrti prikazuje pisatelj v svojem obsežnem romanu, vendarle izstopajo nekateri. Tako zlasti naduti sin starega Mešulama Abram, ki v hišo pripelje slučajnega znanca. To je Aza Hašel Bannet, ki prihaja v Varšavo s podeželja študirat. Celo življenje študira in filozofira, toda posreči se mu komaj dobiti službico v judovskem semenišču. Je svojevrstna osebnost; pobegne v Švico, se vrne nazaj, preživi prvo vojno kot ruski vojak, se poroči z Mešulamovo pastorko, nato pa z njegovo vnukinjo. V ozadju dogajanja je Mešulamov tajnik Koppel, ki okrade svojega gospodarja, se slednjič poroči z njegovo hčerko in pobegne v Ameriko, umre pa na obisku domovine tik pred nemškim napadom. Seveda nastopa v romanu široka panorama oseb. In tako se usode številnih pripadnikov ene rodovine prepletajo pred bralcem v dokaj zanimivi pripovedi, ki je izredno podrobna, (mestoma si mora bralec pomagati z objavljenim rodovnikom, da se znajde v osebah), včasih celo utrujajoča, ki pa vendar odkriva bralcu široko panoramo življenja judovske skupnosti v Varšavi. Pri tem pisatelj sam dobro pozna to življenje, saj izhaja iz vzhodnopoljske judovske pra-
voverne družine rabina; vendar to življenje niti ne poveličuje, niti ne obsoja kot zaostalo, temveč objektivno in stvarno slika tako kot je bilo. Res je, da se pisatelju pozna, da je to delo napisal v Ameriki, kamor je odšel iz Poljske leta 1935, in da je polno nostalgije za domačim okoljem in ljudmi. In kljub temu je objektiven prikazovalec judovske stvarnosti, ki pa jo bo slovenski bralec občutil ne samo kot tujo kulturo, temveč tudi kot mestoma zaostalo miselnost in zaostal svet, ki se boji napredka in se dosledno skriva za zvestobo tradiciji, veri in rodu.
Ob prikazu življenja in dogajanj v sodobnem Izraelu pa se nam vendarle utrjuje prepričanje — in to misel izraža tudi pisatelj s prikazom miselnosti najmlajšega roda, da je bilo s koncem te varšavske judovske skupnosti tudi konec patriarhalne miselnosti in da so ostale le najboljše tradicije. (Čeprav vsakogar, ki je bil v Izraelu presenečajo sodobni mladi ljudje, učenci verskih šol, ki se tudi krčevito oklepajo pravovernih tradicij kljub modernemu času, ki veje okoli njih.) Singerjev roman je torej docela svojevrstna, izjemna pripoved, spominjajoča na podobne prikaze družin (Forsyt-hi), pa vendar docela samosvoja, originalna in nekaj posebnega.
Ob prevodu, skrbnem in tekočem, Bogdana Gradišnika pa se mimogrede le vprašamo ali je prav, da uporablja izraz Jud za Žida (Žid naj bi bila izposojenka iz italijanske oblike giudeo) in da polemika o tem ni prepričljivo odgovorila na to vprašanje. Beseda Žid naj bi po prevajalčevem mnenju izražala nek posmeh, pa je kljub vsemu ostalo le še odprto kaj je prav.
Ne glede na to pa gre prizadevanju uredništva založbe Borec vse priznanje za slovensko izdajo tega vsekakor pomembnega judovskega pisatelja, ki v nasprotju z novo literaturo, pisano v hebrejščini, ohranja zvestobo pisanju v jidišu. Pa čeprav ta tudi v Ameriki izginja, kot je skoraj izginil v Evropi.
(Sl. Ru.)
Cassettijevi
ciklični
motivi
Marino Cassetti se v zadnjem času pojavlja v tržaškem likovnem svetu v dvojnem svojstvu: na eni strani se tržaška publika srečuje z njim kot likovnim mojstrom, kot likovnim ustvarjalcem, po drugi strani pa tudi kot z enim najveljavnejših aranžerjev velikih in pomembnih umetnostnih ali splošno kulturnih manifestacij, ki jih z veliko strokovnostjo ureja na Gradu sv. Justa ali v drugih pomembnih razstaviščih na Tržaškem.
Tokrat imamo pred seboj Cassettija kot slikarja, kot umetnika, kot tržaškega mojstra, ki spada v srednjo generacijo uveljavljenih mojstrov, saj je prav pred nedavnim slavil svoj štirideseti rojstni dan. Po rodu je Cassetti sicer Pirančan, a je s starši prišel v Trst še kot otrok, se v Trstu tudi strokovno izšolal, vendar se dopolnjeval še v Benetkah, Parizu in drugod.
Doslej je Cassetti priredil kakih 25 osebnih razstav, sodeloval pa pri mnogih drugih in dobil vrsto priznanj.
Za Cassettija slikarja je značilno, da je že vseh dvajset let, odkar javno nastopa, neverjetno dosleden v svojem načinu likovnega izražaja. Sicer obdeluje razne motive in to kot v nekakšnih ciklusih, vendar vedno v svojem slogu, ki ga pa stalno izpopolnjuje. In takšen se predstavlja sedaj v tržaški središčni galeriji Torbandena, kjer je prvič razstavljal pred malone dvajsetimi leti. Tokrat je oba prostora razstavišča napolnil s svojimi »mešanimi tehnikami«, katerih večina nosi nekakšen skupen ali če hočemo ciklični naslov »Simbolni znaki«, nekaj pa je tudi »Figurativnih domnev«.
Cassettijeva mešana tehnika je dokaj preprosta, hkrati pa slikarsko zanimiva. Gre za močno razredčen akril, ki ga včasih komaj zaznavno razvleče po platnu in ki ga nato mestoma okrepi ali retušira po navadi v isti ali tudi v drugi barvi, nato pa včrta še nekaj potez, da bolje izrazi svoj motiv. Toda vedno pusti gledalcu, da si sam razlaga vsebino, da si sam zamisli pomen dela. Tokrat ima Cassetti na razstavi kakih 20 del, med njimi dve veliki platni, (Fre)
Davorin Marc v izolski Matični knjižnici
Soočanje z novimi izpovednimi mediji
V izolski Matični knjižnici je od včeraj (pa do 15. 4.) na ogled razstava »OBLIKOVANJE«, mladega izolskega ustvarjalca Davorina Marca.
Oblikovanje danes že prestopa tisto mejo, ki mu jo določata humanistična tradicija in umetniška ustvarjalnost. Delež oblikovanja v informativnih medijih vseh vrst in v javnem življenju vse bolj narašča, pri tem pa ne smemo pozabiti, da oblikovanje ne rešuje samo praktičnih vprašanj, temveč je tudi del umetnosti, ki se pojavlja kot paralela slogovnim tokovom. Grafično oblikovanje je prav gotovo področje, ki zelo nazorno ilustrira umetniško ustvarjalnost Davorina Marca. Estetska komunikacija, primarni postulat in konstanta Davorinovega oblikovanja, pomeni težnjo po izpostavljanju nekakšnega novega likovnega jezika, formiranega s. kombinacijo enostavnih elementov na osnovi objektivnih strukturalnih vzrokov. Davorin upošteva čimveč tistega, s čimer se v našem okolju (tukaj in sedaj) srečujemo. Zaveda se tudi likovnih, vsebinskih in tehnoloških nesporazumov,. ki prežijo v oblikovanju prav tako, če ne še
bolj, kot na številnih drugih področjih ustvarjalnega delovanja.
Kot vsestranski ustvarjalec (ukvarja se tudi s filmom, fotografijo, stripom in unikatnim oblikovanjem) je pravzaprav tipični predstavnik mlade generacije slovenskih umetnikov, ki svojo ustvarjalno moč in svoje velike potenciale cepi na različna a hkrati sorodna področja. Prav to pa je gonilna sila njegove ustvarjalnosti soočanje z novimi mediji kot odkrivanje lastnih sposobnosti, kot potrditev oziroma materializiranje notranjih impulzov. Plakati, vabila, katalogi itd. beležijo oziroma napovedujejo dogodek ali dogajanje, časovno in prostorsko omejeno. Grafična podoba pa je tista, ki v veliki meri vpliva na odmevnost predstavljenega sporočila. V tem kontekstu moramo ocenjevati npr. grafično podobo vabil za kulturne prireditve »MKI« (1985), kataloge video produkcije »ŠKUC - FORUM« (1986), osnutek grafične podobe in osnutek štafete »DAN MLADOSTI 1987« (1987), kakor tudi vse ostale osnutke in projekte, s katerimi je Davorin Marc potrdil svojo ustvarjalno prisotnost v naši družbeni stvarnosti.
SLAVKO GABERC
Premagal je Sokolova
Karpov spet s Kasparovom
LINARES -Anatolij Karpov bo lahko ponovno igral proti Gariju Kasparovu za naslov svetovnega šahovskega prvaka. V 25. potezi včerajšnje 11. partije superiinalnega dvoboja kandidatov je namreč že četrtič premagal rojaka Andreja Sokolova. Tri partije pred predvidenim koncem dvoboja Karpov vodi s 7,5:3,5, in je za Sokolova torej nedosegljiv, zato so dvonoj kratkomalo prekinili.
Hokej na ledu: SP C skupine
KOPENHAGEN - Po četrtem kolu svetovnega prvenstva C skupine ima Jugoslavija le malo možnosti, da bi se še potegovala za povratek v skupino B. Z Bolgarijo je namreč igrala 3:3, Danska pa je z 8:1 odpravila Beglijo. Lestvica je zdaj taka: Romunija 8, Danska 7, Japonska in Jugoslavija 6, Bolgarija 3, Madžarska 2, Severna Koreja in Belgija 0.
■
kratke vesti - kratke vesti
Dvoboj Senna - Piquet
IMOLA — Na imolskem dirkališču so se tudi včeraj nadaljevale preizkusne vožnje avtomobilov formule ena. Najboljši čas dneva je dosegel Brazilec Ayrton Senna. Krog je prevozil v 1'26"8. Med treningom sta se Senna in Piguet spustila tudi v dvoboj za osebni prestiž. Piguet je naprimer zasledoval, dohitel in prehitel Senno in pripravil dokaj številnim gledalcem izredno predstavo. Pristaviti pa je treba, da je bil Piguetov williams zaradi manjše količine goriva občutno lažji od Sennovega lotusa.
Med nezadovoljnimi je bil Arnoux, katerega ligier nikakor se ni mogel kosati z ostalimi vozili.
Napoli: Bianchi še za leto
NAPOLI — Vodstvo nogometnega kluba Napoli je sporočilo, da je sedanjemu trenerju Bianchiju obnovilo pogodbo še za eno leto.
Bodočnost naj bi imel zagotovljeno tudi trener Lazia Fascetti, ki bi moral ostati pri rimskem klubu do leta 1990.
Italijanska nogometna kronika beleži tudi poseg sodišča v Savoni, ki je odločilo stečaj domačega nogometnega kluba.
Atletika: povratek Elliotta
RIM - Danes bo prispel na obisk v Rim avstralski atlet Herb Elliott, ki je na OI 1960 v Rimu postavil svetovni rekord na 1500 m. Elliott bo v Rimu predstavil kandidaturo Pertha za organizacijo svetpvnega atletskega prvenstva 1991.
Tour de France: goljufije?
PARIZ Odstop predsednika družbe, ki skrbi za organizacijo kolesarske dirke po Franciji in drugih dirk Felix Levitan je odstopil in baje je odstop povezan s finančnimi nepravilnostmi zadnjih izvedb tourov. Ni izključeno, da bodo Levitana obtožili tudi osebnih koristi.
Nogomet: po »olimpijski« tekmi Italije v Magdeburgu
Nadomestilo za poraze klubov
MILAN, BERLIN ....- Po razmeroma
uspešnem gostovanju italijanske nogometne olimpijske reprezentance v NDR se spontano poraja ugotovitev, da državne ekipe (sestavljene seveda iz samo italijanskih igralcev) uspevajo, medtem ko italijanski klubi z dvema (dragima) tujcema izpadajo iz evropskih pokalov.
Zadovoljstvo v vrstah tehničnega vodstva je zato razumljivo. Dino Zoff, ki skrbi za olimpijsko reprezentanco, je povedal, da sicer rezultat ni bil tak, da bi se lahko pretirano veselili, dokazal pa je, da je italijanski nogomet živ in da ima dokaj široko kakovostvo podlago. Med taktične spremembe je uvrstil consko obrambo, ki si je začela komaj v zadnjih časih utirati pot v nekaterih klubih.
Med pozitivna presenečenja je bil uvrščen lachini, igralec, ki je še pred dvema letoma ob nogometu intenziv-no igral tudi odbojko.
Če so Italijani zadovoljni z remijem v Magdeburgu, so Nemci nad izkupičkom dokaj razočarani. Vodilna časopisa kot sta "Neues Deutschland" in
"Berliner Zeitung" sta tekmo med olimpijskima reprezentancama ocenila kot dolgočasno in rezultat kot darilo Italiji. Razočaranje je v NDR še dodatno povečala članska reprezentanca, ki je v Istanbulu prijateljsko tekmo proti Turčiji izgubila s 3:1.
DUNAJ — Nemško govoreči nogomet je doživel poraz tudi v Banji Luki, kjer je Avstrija katastrofalno izgubila proti Jugoslaviji. Avstrijski časopisi v glavnem tarnajo nad kakovostjo svojega nogometa, ki dejansko ne predstavlja več nobene kakovosti. Z zagrenjenostjo so Avstrijci tudi ugotovili, da so v Banji Luki igrali pred polnimi tribunami, medtem ko so njihovi stadioni med prvenstvenemi in reprezentančnimi tekmami skoraj prazni.
Scifo: ”težka“ pogajanja
BRUSELJ — Predstavniki belgijskega Anderlechta in milanskega Interja se že dva dni trudijo, da bi dosegli sporazum o prestopu nogometaša Vin-cenza Scifa k Milančanom. Vesti o po-
gajanjih uživajo veliko zanimanje belgijske javnosti. Izgleda, da bo predvidenega prestopa najbolj zadovoljen blagajnik belgijskega moštva.
Atletika: kazen za T. Maleševo
BEOGRAD — Izjava jugoslovanske atletinje Tamare Malešev, da je res slabša od bolgarske svetovne rekorderke v skoku v višino Štefke Kostadi-nove, vendar njej še ne rastejo brki, je po predvidevanju sprožila reakcijo v atletski zvezi Jugoslavije. Maleševa je bila izključena iz priprav, ki se odvijajo v Medulinu.
Maleševa s Kostadinovo res ni bila milostna in spričo dobrih odnosov, ki veljajo med balkanskimi atletskimi zvezami, je bila kazen neizbežna.
Tenis: Poraz Caneja
BRUSELJ — Na mednarodnem turnirju je Američan McEnroe v prvem kolu izločil Italijana Caneja. Boris Becker (ZRN) je s precejšnjo težavo opdravil Šveda Lindgrena.
Po sezoni v alpskem smučanju
Jugoslovani dobri le v slalomu
Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA
Jugoslovanska slalomska ekipa, ki je lansko sezono končala na prvem mestu pred Švedsko, je seveda začela novo sezono svetovnega pokala z velikimi željami, da to mesto tudi ohrani. Želje niso bile neutemeljene, saj je šla reprezentanca na start z najboljšim slalomistom sezone, zmagovalcem petih slalomskih tekem, Rokom Petrovičem in Bojanom Križajem, ki je koncu sezone osvojil Srebrno kolajno.
Že začetek je bil izvrsten: Križaj je zmagal na uvodni tekmi za svetovno serijo v Sestrieresu, Petrovič pa je nakazal, da bo nadaljeval v starem slogu, čeprav mu je v začetku spodletelo. Nato je Križaj dosegel dve veliki zmagi, v Kranjski gori, kjer je prevzel vodstvo v slalomski razvrstitvi in ga obdržal do konca, pozneje pa je bil prvi tudi v Kitzbuhlu, na slalomišču, ki ga je že vrsto let zaman naskakoval. Toda Petrovič se po slalomu v Kranjski gori, kjer se je uvrstil na drugo mesto, tako da je bilo domače zmagoslavje popolno, med vratci ni več najbolje znašel. Kazalo je že, da bo vse breme spet obviselo na Križa-jevih ramah, vendar se je začel odlično pripravljati Grega Benedik, nekdanji specialist za veleslalom.
Opazovalci dogodkov v mednarodni areni alpskega smučanja, so dobivali vtis, kot da je Petrovič nenadoma popustil, da po tako uspešni sezoni, v kateri se je meteorsko povzpel, ni najbolje pripravljen. Bilo je videti, kot da je njegov lanski uspeh prišel preveč na hitro, da so mu zmage stopile v glavo. A to je bil le videz. Petrovič se v resnici do velikih uspehov, slalomske zmage v svetovnem pokalu, ni dokopal na hitro, temveč je moral na svoji dokončni prodor v mednarodno elito čakati kar nekaj let. Na tej poti je moral skusiti marsikaj grenkega. Njegova pot med zvezde je bila posuta s trnjem. Zato letošnje sezone ni vzel mimogrede, a kaj ko je bilo med njegovim kovanjem novih uspehov prav gotovo preveč zablod, koliko iskanja novega, da se je nazadnje izgubil v tveganih poiskusih, za katere je bil sprva prepričan, da bo z njimi še trdneje gospodoval med najboljšimi specialisti za tehnične discipline na
Grega Benedik je letos presenetil
svetu. Tako je Petrovič ostal na pol poti, še slabše, izgubil je pravico štar-ta v prvi jakostni skupini v obeh tehničnih disciplinah. To je bila za mladega tekmovalca prav gotovo dobra šola, te grenke izkušnje pa mu bodo nedvomno koristile med pripravami in na tekmovanjih prihodnjo sezono.
Eden najstarejših tekmovalcev v svetovnem pokalu Bojan Križaj pa je ostal v dobri formi skozi vso sezono, tako da je na koncu, na finalnem tekmovanju v Sarajevu, zasluženo osvojil svoj prvi slalomski kristalni globus, s katerim je kronal svojo bogato tekmovalno kariero. Tudi tekmovalec takih izkušenj kot je Šved Ingmar Stenmark, mu ni mogel ogroziti dragocene lovorike, ki je tako že drugo leto zapored v rokah jugoslovanske reprezentance.
Bojan Križaj je bil tako v letošnji sezoni edini, ki je pomešal račune švicarskemu zastopstvu. Ob tem nedvomno velikem uspehu pa vendarle ne gre' pozabiti, da je slovita jugoslovanska veleslalomska ekipa ostala le bleda senca nekdanje. Po odhodu Jureta Franka, Borisa Strela ter Bojana Križaja, ki v tej disciplini ne tekmuje več, naj bi tradicijo našega veleslaloma nadaljevali Petrovič in njegovi mladi vrstniki, toda nihče se ni prebil prav na vrh. Zato ostaja prav veleslalom dolg, ki ga bo treba poravnati že v novi sezoni, ko bo vrhunec na zimskih olimpijskih igrah v Calgariju. (konec)
Srečanje ZTKO Nova Gorica ■ TO ZSSDI
V sredo zvečer so se srečali v Novi Gorici predstavniki Zveze telesno kulturnih organizacij iz Nove Gorice in pa goriškega Teritorialnega odbora Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Telesno kulturne skupnosti Nova Gorica Dominik Soban. Kot je uvodoma povedal predsednik ZTKO Zdenko Trunki je to vsakoletno srečanje prav dobra priložnost, da si lahko športni delavci z obeh strani meje izmenjajo mnenja o preteklih ter o bodočih skupnih športnih prireditvah.
Predsednik goriškega TO ZSŠDI Aldo Rupel je podrobneje ' pregledal lanskoletno skupno delovanje ter ga ocenil kot pozitivnega. Med najvažnejšimi skupnimi pobudami so prisotni pohvalili predvsem manifestacijo »Kolesarjenje prijateljstva« ter že tradicionalni netekmovalni pohod Šte-verjan - Gonjače.
Kar se tiče bodočih skupnih akcij so glede »Kolesarjenja prijateljstva« tudi letos potrdili lanskoletno podaljšano progo skozi Sovodnje in Peč, pohod po Steverjanskih gričih bo ponovno
potekal ob prvomajskih praznikih, spust s kajaki po vodni gladini Soče pa bo po lanskoletnem uspehu zopet na vrsto v jeseni. (M. Čubej)
DIJAŠKO PRVENSTVO
DTTZ ZOIS - ITC PORDENON 1:2
(15:3, 14:16, 14:16)
DTTZ Zois: Corsi, Cotič, Frandolič, Petarin, Tomšič, Lovisutti, Vižintin, Plet, Vetrih, Marušič, Tommasi.
Odbojkarice _ goriškega trgovskega zavoda so si v Štandrežu zapravile enkratno priložnost, da bi se v okviru Dijaškega prvenstva uvrstile v deželni finalne. V srečanju proti prvakinjam iz pordenonske pokrajine so namreč potegnile krajši konec, čeprav v začetku je vse kazalo v prid našim dekletom.
Po prvem nizu, ki so ga osvojile brez težav, so v drugem vodile skoraj do konca, a v ključnih trenutkih popustile. Tako je bilo tudi v odločilni igri, ko so domačinke vseskozi vodile (13:11), prav ob koncu pa se jih je polastila živčnost in so že zmagano srečanje izgubile.
Skavtsko srečanje na »1. maju«
V nedeljo je bilo na stadionu »1. maj« 7. skavtsko športno srečanje, kjer so se v različnih panogah pomerili go-riški, koroški in tržaški izvidniki in vodnice.
Športno srečanje se je začelo že v soboto, ko so se Korošci pripeljali na Opčine, kjer sta jih sprejela tržaška načelnica Eva Fičur in načelnik Marjan Jevnikar, in se nato podali v Dra-gotkjer so prenočili.
Športni dan je odprl tržaški načelnik in predsednik SZSO Marjan Jevnikar s kratkim pozdravom udeležencem, v katerem je prišla predvsem do izraza važnost srečanja in to ne le kot
tekmovanje, temveč kot sredstvo za spoznavanje mladine iz različih pokrajin in navezovanja prijateljskih vezi.
Po maši, ki smo jo oblikovali skavti sami, je sledila simbolična prisega tekmovalcev, ki je poudarjala zvestobo športnemu in predvsem skavtskemu duhu.
Takoj nato so igralci stopili na igrišča in se izkazali v različnih panogah: v košarki, odbojki, namiznem tenisu, vleku vrvi in šahu.
Po zaključenih jutranjih tekmah je sledilo kosilo, slednjemu pa prijateljske košarkarske tekme med starejšimi in člani. Dan se je počasi iztekel in
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma
in v svetu dobro poznan
kmalu smo se zopet zbrali v skupnem zboru, kjer so bili nagrajeni prouvr-ščeni iz vsake panoge s kolajno, drugo in tretjeuvrščeni pa z diplomo.
IZIDI
Košarka: moški: 1. TS; 2. KO; 3. GO: ženske: 1. TS; 2. KO; 3. GO;
Namizni tenis: 1. KO; 2. TS; 3. GO;
Šah: 1. KO; 2. TS; 3. GO;
Odbojka: moški: 1. GO; 2. TS; 3. KO; ženske: 1. TS; 2. GO; 3. KO;
Vlek vrvi: moški: 1. GO; 2. KO; 3. TS; ženske: 1. KO; 2. ex aeguo TS in GO.
EKIPNA LESTVICA
1. Tržaška 21 točk, 2. Koroška 19 točk, 3. Goriška 10 točk.
V tržaških vrstah je ob objavi dokončnih rezultatov privrelo na dan neizmerno veselje, saj smo si Tržačani tudi letos priborili največ točk in si tako že četrtič zaporedoma prisvojili prehodni pokal.
Zadnjič smo se pozdravili in združili s Pesmijo slovesa. Vsak se je odpravil na svojo pot domov, v vseh pa je tlel še plamenček, ki bo vzplamtel na 8. skavtskem športnem srečanju 1988 v Gorici. (Sladkosnedna panda)
Končalo se je moško odbojkarsko prvenstvo D lige, ki za slovenske barve ni bilo najbolj uspešno. Le Naš prapor Val Sirion je s končnim 4. mestom izpolnil pričakovanja, Soča Sobema in Sloga pa sta žal izpadli iz lige in bosta v prihodnji sezoni spet igrala v 1. diviziji, razen če ne bo prišlo do repesaž. V opravičilo tema ekipama moramo šteti dejstvo, da je bilo zaradi reorganizacije prvenstva (prihodnje leto bo liga enotna, s 14. moštvi) letos število izpadov nenavadno veliko in za Sočane velja, da bi se ob normalnem razpletu brez težav izognili povratku na pokrajinsko raven.
Kakorkoli že, prvenstvo je pokazalo, da zdajšnja generacija slogašev težje drži stik z deželno stvarnostjo, za go-riške razmere pa velja, da je ob dobrem delu na bazi zaenkrat morda še prerano upati, da bi lahko na deželni ravni ob OK Valu in SŽ 01ympii bilo dovolj prostora tudi še za druga moštva. Vsaj poskusi zadnjih let, so vsi po vrsti spodleteli in dejstvo, da je obstanek med četrtoligaši uspel le združenemu moštvu pretežno mladih igralcev, je v tem pogledu dovolj zgovoren pokazatelj smeri, ki jo je treba ubrati, če se množičnosti želi dodati tudi kakovostno rast.
Kar se pa tiče splošne kakovosti lige, je treba poudariti, da je potrdila zdajšnjo usmeritev moške deželne odbojke, ki je v dokajšnji krizi. Ne gre
Ob izteku odbojkarskega prvenstva v moški D ligi
Zadovoljil le Naš prapor Val Sirion
toliko za vprašanje kakovosti prikazane igre, kot za podčrtanje dejstva, da se deželni odbojki slabo piše, če v. ligi, ki bi morala biti kovnica mladih upov, uspevajo ekipe, kakršna je tržaški Centroradio, ki uvršča med svoje igralce le veterane, starost katerih iz sramežljivosti niti ne omenjamo. Res je, da se v nekaterih sredinah delo na mladinski ravni le premika, a položaj še zdaleč ni rožnat. Med predstavniki naših moštev smo zbrali nalsednja mnenja:
MARJAN BEVČAR (kapetan Našega prapora Vala Sirion): »Najprej bi rad podčrtal, da smo letos uresničili cilj, ki smo si ga zastavili, to je obstanek v ligi. Kaj več zares si v začetku nismo mogli pričakovati, saj smo v postavo vključili več mlajših igralcev, obenem pa nismo poznali kakovosti ostalih ekip. Če sedaj nekoliko podrobneje ocenjujem prvenstvo, potem lahko rečem, da bi z nekoliko več sreče in izkušenosti lahko računali tudi na 2. mesto, in na možnost napredovanja.Dejstvo je, da smo kar štiri sreča-
nja izgubili s 3:2 in to potem ko smo že vodili 2:0. Prvenstvo je pokazalo, da je ekipa Fincantierija bila očitno za razred boljša od ostalih (v postavi igra več igralcev, ki so lani nastopali v C-l ligi), za njo pa po kakovosti sodi tudi naša šesterka.
Kar zadeva bližnjo prihodnost, naj povem, da bomo nadaljevali s treningi skupaj s člansko postavo Vala. To pa zato, ker nekateri naši igralci bi se že v naslednji sezoni lahko vključili v prvo postavo, ki bo nastopala v C-l ligi. Kar zadeva našo ekipo, pa bomo vanjo vključili še nekaj mlajših igralcev in s tem prispevali k uresničitvi načrta, ki smo si ga začrtali v okviru združevanja.«
Ekipa Soče Sobema je za eno leto obdržala status četrtoligaša, potem ko si je lani zaslužila napredovanje. Fantom ob sotočju Soče in Vipave pa ni uspelo obstati v D ligi, tako da bodo naslednjo sezono ponovno igrali v 1. moški diviziji. Tajnika društva Benjamina Černiča smo vprašali za razloge, ki so botrovali letošnjemu neuspehu.
BENJAMIN ČERNIČ (tajnik Soče Sobema): »Takoj moram pristaviti, da članska ekipa ni pokazala tega, kar smo si od nje pričakovali. Naš cilj v začetku prvenstva je bil namreč obstanek v ligi in menim, da je bil za naše moči tudi dosegljiv. Vzrokov za neuspeh je lahko več. Med glavnimi bi omenil preobremenjenost nekaterih starejših igralcev, ki so večkrat izostajali na treningih in tudi na samih tekmah. Mlajši pa bi lahko pokazali nekaj več zavzetosti. V takih razmerah je
KONČNA LESTVICA
Fincantieri San Sergio NP Centroradio NAŠ PR. VAL Acli Ronchi Pastilicio GO SOČA SOBEMA Pall. Trst SLOGA Pall. Mossa
18 17 18 14 18 14 18 11 18 9 18 8 18 7 18 5 18 3 18 2
1
4
4
7
9
10
11
13
15
16
52:16
49:22
46:28
43:31
35:37
35:38
33:41
26:47
19:48
20:50
34
28
28
22
18
16
14
10
6
4
bilo torej jasno, da bo zelo težko uresničiti začetni načrt. Ob tem pa pozitivnejše note prihajajo iz mladinskih vrst. Danes se okoli našega društva zbira več kot 70 odbojkarjev in odbojkaric. Trenutno nastopamo v moškem in ženskem prvenstvu under 14 (trenerja sta Dušan Carli in Boris Cotič), pred kratkim pa smo na 4. mestu sklenili prvenstvo under 16. Ob tem je treba povedati, da imamo tudi skupino najmlajših, ki trenirajo superminod-bojko in miniodbojko. Zato upravičeno upamo, da bomo v bodoče lahko dosegali boljše rezultate v članski postavi. Javno se moram tudi zahvaliti sponzorjema, Čer-impexu in Sobemi, za vso pomoč, ki sta nam jo izkazala.« (P. T.)
BRUNO MILIČ (trener Sloge): »Kar sem napovedoval pred pričetkom prvenstva, se je na koncu tudi uresničilo. Igrali smo brez vsaj enega izkušenega odbojkarja, da bi fantom pomagal ob najbolj kritičnih trenutkih glede obstanka v ligi. Nekaj tekem smo izgubili po nepotrebnem in v največji meri je temu botrovala neizkušenost. Ostalo je bilo vse normalno. Fantje so precej napredovali in le škoda, da niso dosegli še boljšega uspeha v deželnem mladinskem finalu under 18. V moštvu D lige niso bili vsi mladinci, toda na nekaterih srečanjih so igrali samo mladi odbojkarji.«
Košarka: zapleti v promocijskem prvenstvu
Zakaj so odložili tri tekme?
Verjetno ne obstojajo ekstremi za Pretirano hudovanje na račun pokrajinske košarkarske zveze tudi ker bi to niorala najprej ukreniti »prizadeta društva, ne pa Primorski dnevnik«. Kljub temu pa čutimo dolžnost, da o stvari spregovorimo. Gre namreč za odložitve treh tekem na poznejši datum. Košarkarska zveza je pravočasno obvestila s telegramom dotična društva, da srečanj Santos - Kontovel Electronic Shop in Polet - Green Star ne do mnogoče odigrati po koledarskem razporedu zaradi nerazpoložljivosti sodnikov.
Naknadno pa je prišlo do preložitve tretjega srečanja (Ferroviario - Bor Radenska) brez prehodnih obvestil: obe Postavi sta bili pravočasno na terenu, sodnikov pa od nikoder. Zadeva je sporna, v kolikor so pri košarkarski zvezi menili, da ni potrebno utemeljiti navedene nerazpoložljivosti sodnikov. Šušlja se, da se je zastopstvo tržaških sodnikov udeležilo »navijaške karavane« za Stefanelom v Bologno. Če je to fes, potem si drznemo pripomniti, da je tako ravnanje košarkarske zveze neresno, nekorektno in končno tudi omalovaževalno do dotičnih društev, ki morajo za vsako tekmo odšteti čedno vsotico.
Poleg tega je to pokazatelj, da samovoljnosti sodnikov ne more nihče do živega, tudi njihovi nadrejeni ne. Lestvica je tako še vedno nepopolna, kljub temu, da so med tednom odigra-
O športni medicini
Jutri se bo sklenil seminar o športni medicini, ki ga je v Gorici in Tržiču Pripravilo odborništvo za šport pri go-riški Pokrajini ob sodelovanju Tržaške univerze in olimpijskega komiteja. Jutri popoldne bodo ob 16.30 na to zanimivo temu govorili prof. Paolo Fusa-roli, dr. Antonio Nuciari, dr. Arturo Gombacci, prof. Francesco Marotti, Prof. Lucio Ercolessi in prof. Sergio Nordio.
ŠD PRIMOREC
sklicuje danes, 27. t. m., svoj 21. redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah s pričetkom ob 20.30.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi na predvajanje diapozitivov in predavanje Dušana Jelinčiča o vzponu na Karakorum. Predavanje bo danes, 27. t. m., ob 20. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu.
li dve zaostali tekmi. V eni izmed teh je Libertas nepričakovano izgubil proti Santosu, nato pa v rednem kolu še s Stello Azzurro. Tržačani so tako zdrknili na 4. mesto z dvema točkama zaostanka za drugouvrščenima Borom Radensko (s tekmo manj) in Alabardo ter točkama prednosti nad Santosom in Kotovelom Electronic Shop.
Za play - off se torej polnopravno poteguje kar šest ekip. Od naših predstavnikov bo tokrat najbolj obremenjen Polet, ki se bo v gosteh spopadel z vodilno Stello Azzurro. Breg Adriat-herm bo pričakal prihod »prebujenega« Santosa, Bor Radenska pa je favoriziran proti miljskemu Interju. Kontovel Electronic Shop pa juriša na zmago proti nevarni postavi Ferroviaria.
(Cancia)
NA GORIŠKEM
Domovci se bodo jutri odpravili na letošnje »najdaljše« gostovanje. Igrali bodo namreč v Gradežu proti istoimenski ekipi. Belo - rdeče čaka vsekakor huda preizkušnja, saj je nasprotnikovo moštvo solidna ekipa, na doma-čihtleh pa je izrazito nevarna (večkrat je tudi sojenje precej pristransko). Igralci Gradeža so v prešnjem kolu pričakovano klonili prvourščeni Albi Gioia iz Krmina, s tem porazom pa so zapravili, kot temu pravimo, zadnji vlak, ki bi jih še lahko popeljal v ožji krog favoritov za prestop v D ligo.
Domovci so v prejšnjem kolu počivali zaradi nerazpoložljivosti telovadnice, jutri pa bodo nastopili v popolni postavi, če izuzamemo Kristjančiča, ki ga še vedno pesti poškodba. Naši gredo v Gradež prepričani v zmago, jutrišnja odločitev pa bo padla v gradež-ki športni hali s pričetkom ob 18. uri.
M. Čubej'
1. DIVIZIJA
SOKOL - BASKET TRIESTE
75:78 (40:39)
SOKOL: Rosati 3, Ušaj 28, Velussi 9, Caharija 8, Busan, Devetak 15, Pertot, Klanjšček 8, Vidoni, Pupis 4.
3 TOČKE: Ušaj 6, Devetak 1.
Ponoven neroden poraz Nabrežin-cev, ki jih je po vsej verjetnosti izločil iz boja za uvrstitev v play - off. V sredo je Sokol začel precej zmedeno, tako da je v 10. minuti zaostajal za celih 13 točk (22:9). Tedaj pa so domačini izboljšali tako napad kot obrambo in z razpoložljivim Ušajem najprej ujeli nasprotnika in nato še povedli.
Po odmoru pa so naši fantje ponovili slabo igro prve polovice prvega polčasa in dovolili gostom, da prevzamejo vajeti igre v svoje roke. Kljub porazu je omembe vreden nastop Ušaja, ki je zaradi vojaških obveznosti prvič letos oblekel Sokolov dres in tudi edini izstopal iz povprečnosti.
* (Mitja)
NA TRŽAŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA
Pričakovanega derbija med mladimi borovci in kombinirano postavo veteranov in under 16 Brega ni bilo, ker so se Brežani v nezadostnem številu predstavili na stadionu »1. maj«. Kot je bilo pričakovati je tekmovalna komisija dosodila zmago borovcem s 3:0 (15:0, 15:0, 15:0), Brežanom pa odvzela točki na lestvici in jih kaznovala še z denarno globo. Po tem razpletu grozi Brežanom izpad iz lige, borovci pa so na sredini vrstnega reda.
IZIDI 11. KOLA: Inter - DLFAC 3:0, Bor - Breg 3:0, ASSDI - CUS TS 1:3, Pallavolo TS - Volley club TS 2:3, Roz-zol - Le Volpi 0:3, La Marmotta - Pre-venire 0:3.
LESTVICA: Inter in Le Volpi 20, Prevenire 18, CUS TS in Volley club 14, Bor 12, ASSDI 10, DLFAC 8, Rozzol in Pallavolo TS, Breg 2, La Marmotta 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Skupina B
Končal se je prvi del prvenstva, vendar brez odloženega dvoboja za vrh med OMA Armes in slogašicami, ki sta pravzaprav edina kandidata za napredovanje. Ostale tri naše šesterke pa so vpletene v boj za obstanek.
IZIDI 9. KOLA: OMA Armes - Sokol Indules 3:0, Sloga Koimpex - Breg Ag-rar 3:0, Prevenire - NPT 0:3, Vivai Busa - Bor Friulexport 3:2.
LESTVICA: OMA Armes in Sloga Koimpex 14, NPT in Prevenire 10, Bor Friulexport 6, Montasio, Breg Agrar in Vivai Busa 4, Sokol Indules 0.
UNDER 16 ŽENSKE
Že to nedeljo bo v Repnu finale za naslov pokrajinskega prvaka med Slogo Koimpex in Borom Friulexport. Obnavlja se tako dvoboj med našima društvoma, ki sta tudi v starejšem prvenstvu zasedla prvi dve mesti na lestvici. Medtem ko so bile v prvenstvu under 18 slogašice objektivno boljše, pa bi moral biti ta finale (začetek tekme ob 11.00) na papirju mnogo bolj izenačen. Slogašice so v polfinalu premagale društvene tovarišice Sloge B, borovke pa Inter 1904.
NA GORIŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA
VVF Caldini praktično nima tekmecev. Med slovenskimi ekipami beležimo uspeh Našega prapora, medtem ko je 01ympia doživela poraz.
NAŠ PRAPOR VAL AUTOCARROZ-ZERIA MUŽIČ IN KORENČIČ - LIBERTAS CAPRIVA 3:2 (15:6, 9:15, 15:11, 10:15, 16:14)
NAŠ PRAPOR VAL: Vogrič, Štekar, Buzzinelli, Zavadlal, Gulin, Tomšič, Mužič.
Po dveu urah je združena ekipa pred domačim občinstvom premagala
moštvo iz Caprive. Naši so tokrat že od samega začetka igrali kot znajo in z učinkovitim napadom in dobro obrambo osvojili prvi set. V nadaljevanju pa so popustili in preveč grešili, tako da so gostje osvojili niz. Naj lepši pa je bil brez dvoma zadnji odločilni niz. Naši so v končnici ohranili umerjenost in zasluženo zmagali. Med igralci sta se tokrat posebno izkazala Zavadlal in Gulin, kateri je po odsotnosti zaradi poškodbe ponovno stopil na igrišče. (M.W.) .
IZIDI 10. KOLA: Corridoni - VVF Caldini 1:3; Naš prapor - Lib. Capriva 3:1; Arredo 1 - 01ympia 3:0; Pall. 86 Fossalon - Intrepida 0:3. Futura in Lib. Cormons nista odigrala tekme, počivalo je moštvo Fincantierija.
LESTVICA: VVF Caldini 18, Arredo 1 16, Intrepida in Fincantieri 12, Futura Torriana 10, Naš prapor, 01ympia, Lib. Capriva in Corridoni 6, Lib. Cormons 2, Pall. 86 Fossalon 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Slovenski ekipi tokrat nista igrali.
IZIDI 10. KOLA: Farra - Intrepida Mariane 3:0; SIS Lucinico - Fincantieri 3:0; Lib. Cormons - Pall. 86 Fossalon 3:0; Azzurra - Soteco Torriana 3:0. Počivala je ekipa Lib. Capriva.
LESTVICA: SIS Lucinico 18, Intrepida Mariano 16, 01ympia, Lib. Cormons in Azzurra 12, Sovodnje Agorest, Mossa in Farra 10, Soteco in Lib. Capriva 6, Acli Ronchi 4, Fincantieri 2, Fossalon 0.
UNDER 16 MOŠKI
IZIDI 18. (ZADNJEGA) KOLA: Futura Torriana - Fincantieri 3:0; Soča -Lib. Turriaco 3:0; Acli Ronchi - Naš prapor Val 0:3; S. Luigi - Lib. Cormons 3:0.
KONČNA LESTVICA: Naš prapor Val (pokrajinski prvak 87) 32, S.Luigi 28, Futura Torriana 20, Soča Sobema 19, 01ympia 18, Acli Ronchi 14, Lib. Cormons in Fincantieri 6, Lib. Turriaco 0.
UNDER 14 ŽENSKE
Derbi šestega kola je bil med Domom Agorest in Sovodnjami Agorest. Obe ekipi sta na prvih dveh stopnič-kih in upati je, da bo ena od dveh zmagala prvenstvo. Tokrat so slavile zmago domovke. Tudi Soča je zmagala v gosteh in je sedaj skupaj s Sovodnjami na drugem mestu. Slovenska odbojka z rezultati dokazuje, da postaja na Goriškem vse močnejša.
IZIDI 6. KOLA: Int. Mariano - Mossa 1:2; Fincantieri - Morarese 2:1; Lib. Cormons - Soča 1:2; Lucinico - Azzurra 2:1; Dom Agorest - Sovodnje Agorest 3:0.
LESTVICA: Dom Agorest 11, Sovodnje Agorest in Soča 10, Lib. Cormons, Fincantieri in Intrepida Mariano 9, Mossa 8, SIS Lucinico 6, Azzurra in Morarese 3 točke, (mj)
mladinska košarka - kapetančki brez čina
V svoji reviji mladih kapetanov različnih mladinskih košarkarskih moštev smo spoznali igralca, ki že imata določene tekmovalne izkušnje in ki mnogo pomenita v lastnih ekipah.
Protagonist naše rubrike bo tokrat Igor Filipčič (letnik 1974), ki se je šele letos (po treh sezonah igranja minibasketa) seznanil s pravili in tekmovanji v »pravi« košarki. Igor je kapetan Borove ekipe, ki si je priborila mesto v končnici prvenstva propaganda. V svojem moštvu igra v vlogi play-makerja, v vsakdanjem življenju pa je marljiv dijak rojanske
-------—---------- nižje srednje šole F. Erjavec. Tekanje pod košema je vzljubil
pred štirimi leti, saj mu je bila košarka že takrat med vsemi športnimi panogami najbolj všeč.
»In še danes mi zelo ugaja, več kot na začetku. Všeč mi je trenirati, tudi če je včasih naporno, vendar vedno rad vadim, tudi takrat ko je na programu telesna priprava.«
»Kaj je pri košarki najlepše, najboljše in kaj najslabše?«
»Najboljše in najlepše je dosegati koše, vendar menim, da je izvajanje dobrih podaj pomembnejše za uspeh celotne ekipe. Po mojem pa je najslabše, če tekmo izgubiš za eno točko.«
»Ste zadovoljni, da ste se uvrstili v drugo fazo prvenstva?«
»Seveda smo, saj tega nismo pričakovali. Odslej bomo skušali igrati čim bolje, ampak bo težje kot v prvem delu.«
Toliko je povedal Igor Filipčič, zaenkrat še igralec »žepnega« formata, kateremu želimo, da bi se v košarkarskem smislu čim bolj približal svojemu vzorniku, Draženu Petroviču...	(Cancia)
danes igra za vas - danes igra za ras
Igor Korošec
totocalcio
Brescia - Avellino	X
Como - Atalanta	1
Fiorentina - Ascoli	1	X
Milan - Sampdoria	X
Napoli - Juventus	1 X
Torino - Inter	1X2
Udinese - Roma	2
Verona - Empoli	1
Bologna - Lecce	X
Genoa - Cremonese	X	2
Taranto - Cesena	X
Legnano - Piacenza	X	2
Angizia L. - Vis Pesaro	1X2
Igor Korošec (letnik 1962) je vsem zamejskim športnikom prav dobro znan, saj je že štiri leta izvršni tajnik športnega združenja Bor in je torej na Prvem aiaju prav vsako popoldne. Igor se je pri Boru bavil z atletiko, rekreativno Pa s košarko in nogometom. Plesal je tudi v folklorni skupini »Stu ledi«, sicer Pa zaključuje študij za pravnika na tržaški univerzi. Prejšnji teden je Saša Rudolf pravilno napovedal deset izidov.
V	Modeni poskusimo zmago pripisati sk. 1, kjer je zelo v formi konj Caricchia, v sk. X pa bi omenili solidnega Egarja. V sk. 2 bi lahko bil presenečenje Edialxal Ru.
V	Firencah bi poskusili bazo v sk. 1, kjer je po našem mnenju Esploit Dalva najboljši konj in favorit te dirke. V sk. X pazimo na Boronina Bena, ki je v formi in ima tudi dobro izhodišče. V sk. 2 verjamemo v Adri-lana, ki pa spet nima najboljšega izhodišča.
V	Padovi bi poskušali bazo s sk. 1. Elleborina je namreč že zmagala podobno shemo. V sk. 1 je zelo dobro postavljen Benchimark, medtem ho bi moral biti v sk. 2 Convoy pravi Protagonist.
V	Trstu je mnogo kandidatov za končno zmago. V sk. X je Brunetto odličen, v sk. 1 pa se mu zoperstavi Dalpiano, ki je trenutno v formi. V sk. 2 bi se spomnili na konja Epsbm Ac, ki ima dobro izhodišče.
V	Rimu (galop) bo tekma še kar "zagonetna«. Poskusimo s sk. 2, kjer je po našem mnenju dober Inherit the Wind. V sk. X verjamemo v Ro-
mana Bannerja, v sk. 1 pa bi lahko bil presenečenje Tower One.
Na dirki v galopu v Pizi je favoritov mnogo. Poskusimo s sk. X, ki vsebuje dobrega konja Junio By Sha. V sk. 2 je dober Hay Habit, v sk. 1 pa bi omenili Licciardija.
Dirka tris
Naši favoriti dirke tris so sledeči: Damirel (15), Noble Du Pont (21) in Exodus RL (19). Dodatek za sistemis-te: Durk Hanover (18), Abesc (8) in Ercolina (10).
1. — prvi	1
drugi	X
2. — prvi	1
drugi	X
3. — prvi	1
drugi	X
4. — prvi	1
drugi	X
5. — prvi	1
drugi	X
6. — prvi	X
drugi	1
Občni zbor SPDT
Slovensko planinsko društvo iz Trsta prireja v petek, 3. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju 33. redni občni zbor, Slednji bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) s sledečim dnevnim redom: odprtje občnega zbora; izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije; poročila; razprava; poročilo nadzornega odbora in razrešnica staremu ter volitve novega odbora.
Bližnje delovanje SPDT
Prejšnjo nedeljo se je lepa skupina zamejskih planincev udeležila tradicionalnega in priljubljenega množičnega pohoda na Porezen. Vreme je bilo idealno, pa tudi snega je bilo veliko. Vsekakor uspel izlet, katerega so se z osebnimi avtomobili udeležili tudi člani SPDT in ostalih zamejskih planinskih društev in odsekov.
Nadaljuje se tudi predavateljska sezona SPDT. Po nedavnem prikazu zelo lepih diapozitivov znamenitega slovenskega alpinista Vikija Grošlja na temo »Gore sveta«, katerega se je udeležilo veliko ljudi, bo na sporedu v četrtek, 9. aprila, naslednje predavanje letošnje sezone. Tokrat bo predavatelj domačin in sicer alpinist Lucijan Milič, ki bo govoril o gorski reševalni službi. Milič je v tem argumentu doma, saj je že več let član tržaške gorske reševalne skupine. Predavanje, ki bo opremljeno z barvnimi diapozitivi, bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu s pričetkom ob 20. uri.
Društveno smučarsko tekmovanje SPDG
Slovensko planinsko društvo iz Gorice prireja v nedeljo, 5 aprila, tradicionalno društveno smučarsko tekmovanje na Nevejskem sedlu. Prijave do srede, 1. aprila, v trgovini Bavcon, pri Branku Kuzminu v Sovodnjah in pri Ivu Nanutu v Štandrežu.
Zanimiva marčna številka Planinskega vestnika
Tretja letošnja številka Planinskega vestnika je tudi tokrat nadvse zanimiva. Že naslovnica (foto Igor Škamperle) nas ponese v čarobni svet plezanja zaledenelih slapov, ki se v zadnjem obdobju pri nas vse bolj uve-
Naslovna stran marčne številke Planinskega vestnika, ki jo je posnel Igor Škamperle
Ijavlja, saj je bil o tem že objavljen vodnik.
Zanimiva sta uvodna članka o razprodaji »strehe sveta« in sestavek z naslovom »Ali so alpinistke 'superwo-men«? Prvi je povzet iz Le Monde in govori o spremembah v »lovu« za osemtisočake, ki ga je, kot znano, osvojil Reinhold Messner. V naslednjem članku pa je govor o ženskah alpinistkah, ki se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavljajo. Članek je pravzaprav izvleček diplomskega dela Marjane Brenčič z naslovom »Nekatere morfološke in motorične značilnosti alpinistk«. Ta je pravzaprav le ena od mnogih diplomskih nalog na fakulteti za telesno kulturo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Za zamejske in primorske planince in ljudi sploh, je zanimiv sestavek Žarka Rovščka z naslovom »Primorski idealist« ter podnaslovom »Spominska plošča Zorku Jelinčiču«. Kot znano, so dolgoletnemu predsedniku SPDT Zorku Jelinčiču na Ilovici v Baški grapi na Tolminskem odkrili spominsko obeležje, avtor članka pa na kratko opisuje življenjsko pot tega primorskega idealista. Zanimiv je tudi članek alpinista Eda Kozoroga o plezanju v zaledenelih slapovih »Pustolovščine med kristali zime« ter še mnogi drugi.
Druga Grošljeva knjiga v enem mesecu:
»Do prvih zvezd«
Pred dvema tednoma smo v Tržaški knjigarni predstavili javnosti knjigo Vikija Grošlja o lanskoletni uspešni odpravi v karakorum »V prostranstvih črnega granita«, pred dnevi pa je v okviru knjižnega programa mariborske založbe Obzorja, v zbirki Domače in tuje gore, izšla knjiga istega avtorja z naslovom »Do prvih zveza«.
Naneslo je pač, da je ta stvaritev, ki je v knjižnem programu Obzorij že dve leti, izšla prav sedaj, čeprav je nastajala polno desetletje in več, pač v času, ki ga je Grošelj posvetil plezanji. Tako je uvodni sestavek posvečen Severni triglavski steni, avtor pa se tudi podaja v Himalajo, v Afriko, v Južno Ameriko in drugam, kjer je pač opravil svoja znamenita alpinistična dejanja. Omenili bi še, da je avtor knjigo posvetil umrlima alpinistoma Nejcu Zaplotniku in Alešu Kunaverju.
Kmalu izid knjige »Slovenske stene«
Ljubiteljem planinske knjige, še posebej alpinistom, se obeta še ena knjižna novost. V uredništvu Cankarjeve založbe so namreč povedali, da so iz tiskarne končno le dobili prve izvode knjige Tineta Miheliča in Rudija Zamana »Slovenske stene« s podnaslovom »Sto najlepših plezalnih smeri«.
Knjiga ima 320 strani, 16 barvnih reprodukcij, vsaka stena pa je predstavljena s črno-belim posnetkom in kratkim opisom. Torej prepotrebna knjiga za vsakega slovenskega alpinista, poznavalci pa pravijo, da so smeri posrečeno izbrane: za vsakogar nekaj, od tod in tam, lepe in najlepše, od lahkih do težkih.
Slovenski uspehi v Centralnih Alpah
Slovenska alpinista Bogdan Biščak iz Postojne in Slavko Svetičič iz Idrije sta se te dni vrnila z uspešne plezari-je v Centralnih Alpah. V zimskih razmerah (in v koledarskem zimskem času) sta preplezala severno steno Les Droites, in sicer smer Cornau-Da-vaille (1100 m, VI). Ob zelo nizki temperaturi (-20 C) je bila plezarija še kar neprijetna. Vsekakor pa je vzpon najzahtevnejši podvig, ki so ga v tej sezoni opravili slovenski alpinisti v Centralnih Alpah. Biščak in Svetičič sta poskušala tudi z Eigerjem, vendar pa je bilo premalo leda (še manj kot poleti!) in s plezarijo ni bilo nič.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000 - din, trimesečno 5.000- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Streha De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	jKrJiJ član italijanske
m luka ^	Trsi	""oirncoTriEG
27. marca 1987
Po zagotovilih policije naj bi pripadala gverilcem organizacije FMLN
V Salvadorju dve osebi ugrabili tisoč učencev in 27 učiteljev: razplet brez prelivanja krvi
SAN SALVADOR — Po sedmih urah se je končala ugrabitev okoli tisoč dijakov in 27 učiteljev šole San Jacinto na območju južno od salvadorskega glavnega mesta. Talce so osvobodili, ugrabitelja pa aretirali. Moški in ženska sta bila oborožena in se nista upirala.
Med ugrabitvijo 'je 45 otrok zbežalo skozi okna, ostale pa so osvobodili po skupinah. Konec ugrabitve so omogočila pogajanja, na katerih je sodeloval tudi pomožni škof Gregorio Rosa Cha-vez.
Poveljnik policije Reynaldo Golcher je izjavil, da sta ugrabitelja pripadnika levičarskih gverilcev, toda organizacija gverilcev FMLN se je od njih ogradila. General Golcher je izjavil, da ugrabitelja nista postavljala pogojev, da bi zapustila državo, in da med akcijo ni bil nihče ranjen. Golcher je dodal, da dvojica pripada organizaciji FMLN in da je on nižji častnik vojske, ki je
dezertiral pred tremi dnevi in da je po vsej verjetnosti gverilski vrinjenec.
Po nekaj urah sta moški in ženska izpustila večji del učencev, zadržala pa sta jih kakšnih 40 in se z njimi zabarikadirala v ravnateljstvu. Medtem je šolo obkolilo kakšnih 200 policajev, pomožni škof pa je začel pogajanja z ugrabitelji. Kasneje sta zahtevala posredovanje rdečega križa in sprejela predlog oblasti za predajo. Pod stražo sta zapustila šolo; takrat je na kraj dogodka prišel tudi poveljnik generalnega štaba vojske general Adolfo Blan-don.
Med zasedbo je nek učenec z okna povedal časnikarju, da sta ugrabitelja oborožena s puško, ročnimi bombami in nožem in da sta jim grozila s smrtjo.
Pred ugrabitvijo otrok naj bi gverilci pripravili zasedo policijskemu avtomobilu in ustrelili dva policaja, tri pa ranili. Golcher, ki je sporočil to vest, je dodal, da akciji nista povezani.
Osvobojeni otroci v spremstvu varstvenikov	(Foto AP)
Kakšen atentat neki to je Elton John!
LONDON — »Teroristi so napadli mornariško bazo v Nor-thwoodu, slišati je hude eksplozije, pravi pokol je tam...« Zenska, ki je takole telefonirala policiji, je bila naravnost histerična. Varnostne sile so odbrzele v bazo, kjer je bila med falklandsko vojno operacijska centrala, tam pa je vladal ljubi mir! Takšnih pozivov je dobilo policijsko poveljstvo nič koliko, nazadnje pa je ugotovilo, da se pokanje razlega iz razkošne vile pri spokojni vasici Rickmansworth in da ne gre za bombe, ampak za ognjemet.
V vili stanuje sloviti pop popevkar Elton John: včeraj je dopolnil 40. leto pa ga je praznoval kar se da bučno. V množici povabljencev so bili tudi princ Andrej z ženko Saro, režiser Ken Russel, igralka Britt Ekland in seveda Eltonov agent, ki je varovancu podaril avto ferrari testarossa v vrednosti 160 milijonov lir. Koliko pa je stal Elto-na rojstni dan? 400 milijonov lir.
Zgodovinska odločitev v SZ: prvi stečaj in zapora podjetja
MOSKVA Veliko gradbeno podjetje v Leningradu je šlo v stečaj in so ga zaprli. Kot poroča Tass je 1200 v podjetju zaposlenih delavcev po sposobnosti dobilo drugo zaposlitev. Tako se je zgodilo prvič, da je v SZ neko podjetje bankrotiralo in da so ga ukinili. V preteklosti je marsikateremu podjetju zmanjkal denar za poslovanje, vendar ga zaradi tega niso ukinili: rešila ga je država. Celo najstarejši ne pomnijo, da bi kdaj v SZ kakšno podjetje .šlo v stečaj, piše Tass. Kar se je zgodilo v Leningradu, opozarja na spremembe, ki nastajajo v gospodarstvu te države.
Ko je občinsko odborništvo Leningrada z’a gradbeništvo ugotovilo, da podjetje nima denarja za poslovanje, se ni zateklo k polovičnim rešitvam, kot se pogosto dogaja. Ni bilo naklonjeno temu, da bi celotna skupnost plačevala slabo delo tega kolektiva, ampak ga je enostavno ukinilo, imovino pa razdelilo med druge delovne organizacije.
Sporočilo »zgodovinskega« dogodka je namenjeno inozemstvu, ki naj spozna, da namerava SZ do kraja preurediti sistem, služilo pa bo tudi za notranjo rabo, da bodo voditelji podjetij spoznali, da je potrebno drugačno delo.
Kot poroča Tass, so potrebne racionalnejše oblike vodenja podjetij in opuščanje administrativnega vodenja. Ni mogoče, da podjetja presežejo načrtovane stroške, ne jamčijo kakovosti dela in prekoračujejo roke dobave. Tass ne poroča, če bodo neuspešne direktorje tudi kazensko preganjali, zanimivo pa je, da se je spomnil na carsko Rusijo, kjer so gospodarja, ki je bankrotiral, poslali v zapor. Ta oseba pa se je še najoolj bala »triumfa«, prisilnega nošenja po mestu v posmeh vsem občanom.
Delavci ukinjenega podjetja nimajo razloga za pesimizem, ker bodo dobili novo delo in jim bodo plačevali prispevke za socialno zavarovanje in pokojninski fond. V SZ je sedaj v teku razprava o osnutku zakona, ki predvideva ukinitev podjetij, ki nimajo denarja za, poslovanj e.
Ste v ZDA »todos caballeros«? Ne, smo pa vsi podpredsedniki
VVASHINGTON — Španski kralj Karel V. je želel nagraditi svoje pridne podložnike pa jim je podelil — kot bi jih stresel iz rokava — na stotine viteških naslovov. Tako so kar čez noč postali »caballeros« — podložnice pa »damas« — in ni torej prav nič čudno, da vidimo še danes na straniščnih vratih v špansko govorečih državah ta dva napisa, namesto preprostejših »moški« in »ženske«.
V Združenih državah Amerike plemiških naslovov seveda nimajo, saj se z revolucijo izpred 200 let Američani niso zaman otresli britanskega kraljevskega jarma in njegovega plemstva. Zato pa imajo pravo inflacijo podpredsednikov: ena največjih bank jih ima kar 518, neka letalska
družba pa »komaj« 65. Omenjena banka jih je imela predlanskim 326, kar pomeni, da se je njihovo število povečalo v letu dni kar za 30 odstotkov ali skoraj za deset vsak mesec.
Kdor se v službi posebno odlikuje, ga je pač treba povzdigniti, a tudi odjemalec se rajši pogaja z osebnostjo! Očitno pa ne ve, da ne govori z edinim, ampak z enim od 500 podpredsednikov... Resnici na ljubo ta pojav že precej hudo zaskrbijo pristojne: »Preveč je podpredsednikov, to pa iz-votluje ta naslov slehernega pomena,« pravijo s pripombo, da je to ravno tako kot da ne bi imeli nobenega podpredsednika. Z nečim pa se vendar lahko tolažijo: besede »podpredsednik« vsaj na straniščnih vratih ni.
Medtem ko se nadaljuje zasliševanje Johnnyja lo Zingara
V Rimu pokopali ubitega agenta
Kmalu razsodba proti nekdanjemu cesarju Bokasi
Včeraj dopoldne so v Rimu pokopali Michela Giraldija, 28-letnega policista, ki ga je v ponedeljek ponoči ustrelil Giovanni Mastim, bolje poznan kot Johnny lo Zingaro. Pogrebne svečanosti v cerkvi S. Maria Regina Mundi se je udeležila množica policijskih agentov in prebivalcev rimske četrti Casilino, kjer je Giraldi stanoval.
Medtem se nadaljuje preiskava o dogodkih, ki so se odvijali v ponedeljek ponoči in v torek do poznih večernih ur. Mastinija so uradno obtožili dveh umorov, ugrabitve in številnih roparskih podvigov. Včeraj ga je preiskovalni sodnik ponovno zaslišal; Mastini je skušal zmanjšati svoje odgovornosti, saj je dejal, da dekleta ni hotel ugrabiti, ampak je nameraval le ukrasti avto, Leonardijeva pa ni hotela izstopiti. Kar pa zadeva umor agenta Giraldija je Mastini dejal, da je šlo le za samoobrambo. Pač pa je Johnny lo Zingaro priznal kar 13 ropov, ki jih je izvedel v zadnjih dveh tednih. V zvezi z Zairo Pochetti, dekletom, ki je bila skupaj z Mastinijem pa je slednji dejal, da jo je spoznal pred nekaj dnevi in da ni sodelovala pri njegovih roparskih dejanjih.
Medtem pa se stopnjujejo polemike v zvezi z dopustom, ki so ga sodniki priznali Mastiniju in s katerega se slednji ni vrnil. Vse kaže, da višji sodni svet zaenkrat ne bo razpravljal o tem vprašanju in ostaja torej v veljavi načelo, da so dopusti odvisni od uvidevnosti sodnika, ki je odgovoren za nadzorstvo v zaporu.
BANGUI — V Centralnoafriški republiki se bo te dni končalo sojenje nekdanjemu cesarju Bokasi. Obtožnica je kar se da pisana saj obsega umor, kanibalizem, odtujevanje državnega imetja pa še marsikaj drugega. Skratka, ni se spremenila glede na obtožnico iz leta 1980, ko so na njeni podlagi Bokaso obsodili ha smrt.
Nekdanji cesar je zavrnil vse obtožbe, čeprav je proti njemu pričalo na stotine prič, njemu v korist pa nihče. Bokasa trdi, da je nedolžen in da obtožbe niso dokazane. Obtožujejo ga med drugim, da je likvidiral več desetin političnih jetnikov in da se je polastil približno 50 milijonov dolarjev državnih denarnih sredstev. Glede teh dveh obtožb pravi Bokasa, da je bil vse preveč zaseden z vodenjem države, da bi podrobno vedel, kaj se je dogajalo v zaporih ali kako je z državnimi financami.
Kot znano so nekdanjega krvoločnega »cesarja« strmoglavili leta 1979, Bokasa pa se je s svojo družino zatekel v Francijo, saj je bil tudi francoski državljan, ker je pač služil v francoski tujski legiji.
Za Bokasovo usodo sta se pozanimala zairski predsednik Mobutu in gabonski predsednik Omar Bongo, ki sta njegova osebna prijatelja. Ni izključeno, da se Bokasa po razsodbi zateče v eno od obeh držav, ki bi mu utegnili ponuditi zavetišče.
Avstrijske muzeje načel zob časa ker ni denarja klavrno propadajo
DUNAJ Zbirka starih instrumentov v Hofburgu je pravzaprav najsvetlejši primer, v kakšnem obupen položaj so zdrknili avstrijski muzeji. Klavirji Ludwiga van Beethovna, Clare in Roberta Schumanna so v razstavnem prostoru brez klimatskih naprav že vidno poškodovani. Kun-sthistorisches Museum (umetnostno zgodovinski) nima niti signala za prijavo požarov, in tako dalje.
Stanje, v katerem po besedah Petra Noverja, ravnatelja muzeja za uporabno umetnost, skupni proračun za vse muzeje in muzejske zbirke v Avstriji v višini 750.000 šilingov, ne zadošča »niti za čiščenje oken«, je na pobudo Hermanna Fillitza, ravnatelja umetnostno-zgodovinskega muzeja, privedlo vse voditelje po vsem svetu slovečih dunajskih muzejev k pravemu uporu, v katerem zato da bi ne postali »upravniki ruševin« pozivajo oblast, naj dodeli za najnuj-nešjo obnovo, prenovo in dodatne potrebščine eno milijardo šilingov. Da so bili ravnatelji bogatih zbirk še bolj besni je poskrbel nekdo iz znanstvenega ministrstva z izjavo, da se bo potrebno ozreti po »privatnih sponzorjih«. V podobnem stanju kot so instrumenti, na katere so nekdaj igrali slavni stari mojstri — na primer violine in flavte — ki so popokale, da jih skorajda ni mogoče več razkazovati, so tudi eksponenti grafične zbirke v Albertini, v muzeju sodobne umetnosti, avstrijski galeriji, tehničnem muzeju ter avstrijskem gledališkem muzeju.
V prirodoslovno-zgodovinskem muzeju (Naturhistoris-ches Museum) še dandanes niso elektrificirali gornjih nadstropij, v tehničnem muzeju čisto preprosto manjka razvoj zadnjega stoletja in muzej sodobne umetnosti prav tako kot muzej uporabne umetnosti sploh nimata lastnega proračuna za razstave.
Neprecenljive dragocenosti, za katere Avstriji marsikje v svetu zavidajo, niso vredne niti klimatskih naprav. Marsikje so morali zaradi pomanjkanja osebja preprosto cele oddelke obiskovalcem zapreti. Zato »izgubljamo na veljavi kot kulturna nacija« so v drastičen apel zapisali direktorji muzejev v začetku marca v pismu ministru za znanost dr. Hansu Tuppyju, »in smo na najboljši poti v muzejsko kameno dobo«. V pismu se zahteva »hitro razdolžitev zveznih muzejev, proračunski načrt za naslednja leta ter prav tako hitro gradbeno sanacijo dotrajanih zgradb«. Če se ne bo, na primer, začelo s »sanacijo umetnostno-zgodovinskega muzeja za 115 milijonov šilingov, kot je bilo obljubljeno, začelo v aprilu«, bo Hermann Fillitz, njegov ravnatelj, odstopil. »To si lahko privoščim, saj imam na zalogi še svojo profesuro,« je dejal Fillitz.
Za ideje »o privatizaciji« pa nihče izmed muzejskih direktorjev noče ničesar slišati.
BARBARA GORIČAR
Septembra nova alfa
Objavljamo prvo uradno sliko nove velike limuzine Alfa Romeo, ki bo nared septembra. Poganjali jo bodo bencinski in dizlovi motorji, katerih moč se bo sukala tam nekje med 150 in 190 KM. V vsakem primeru bo alfa 164 (tako se bo imenovala) prekašala 200 km na uro