232. številka. Trst. v soboto dne 11. oktobra 1902. Tečaj XXVII „EDINOST" Irbmia enkrat na Han. rnzun nedelj in praznikov. ob 4. uri p«i»olu. Upravništvo ln sprejemanje inseratov v ulici Molin piccolo >tv. 3, II. nadstr Iadajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. Vsenemćije ljubezen in sovraštvo! VI. „Nein. es muss so k< 'Himen Tako rmo dospeli do 14. poglavja, kije zadaje v brošuri Michela Deutscha, katere vsebina in tendencija — to nam pritrde gotovo vsi čitatelji — zveni kakor krvav za-emeh nje naslovu: »O du mein Oesterreich !« Da se dandanes pišejo take brošure — in piše se jih mnogo — : to dejstvo je klasična priča, kam nas je dovelo naše zavezništvo z Nemčijo, kam nas je dovel slepi devotizem nasproti Berolinu v naši vnanji politiki v zadnjih dveh desetletjih! Bismarck je vedel, kaj dela. Leta 1860. je poslal v boj proti nam svoje kanone, pozneje pa svoje — prijateljstvo____ ! Ali d; prebite vajmo, ne prejudicirajmo »zaključkom«, ki jih hočemo zapisati pozneje! Obrnimo se torej k zaključnemu članku brošure. Avktor povdarja sam, da ga mnogi nje- i gov.h rojakov ne bodo umeli in da bo izgled v bodočnost, kakor ga je otvoril on, na mno-gokoga deloval kakor Billamv-jeva knjiga ali kakov roman Julija Verne-a. Ve pa tudi, dajihje na tisoče in tisoče med Nemci, ki trdno zaupajo, da pride, ali da mora priti bodočnost, kakorjo slika on! Ta »m(ra« — povdarja ponovno. On priznava le dve možnosti: ali prida taka bodočnost ali pa se narod Nemcev pogulv. Njegovo uverjenje je: ako se Nem.-em ne posreči, da izvrše svoje »poslanstvo« na .Jugovzhodu, potem so odigrali svojo ulogo ! Potem d d se bo slovanska poplava valila ob Ijibi dalje in lužiški Srbi, katere Nemci konzervirajo sedaj le kakor kurijoz'teto, z:-dobe britko važnost, a Poljaki da bjdo prodirali proti zapadu. Da bi vspodbujal svoje rojake gori v rajhu, kaže jim izgled male Romunske, ki da z vsemi svojimi močmi podpira boj za ekzistenco svojih rojakov na Ogrskem. Avktor no"e prezirati koristi, ki j h more doaašati k >1 >n;jalno gibanje — pridobivanje novih tržišč v daljnjih krajih — ali opominja Nemce, naj o tem nikar ne pozabijo na to, k a r j e nemškega naroda, d edščina ki ne zastara nikdar! »Nobena južno afričan-ska država — pravi — nam ne more veljati toliko, da bi se radi nje mogli odpovedati Dunaju in Pragi in Trstu ! In čim bi CeLi, Madjaii in Slovenci gospodovali milijoaom Nemcev, ne bi se mogli mi ponašati, ker smo morda ukrotili Hotentote, Angleže i a Here-rose (pleme v »nemški Afriki«)«. To spoznanje da mora preiti v ves nemški narod. Po novinah, po shodih, po spisih za mladino treba širiti (»poznanje, da hrepenenje nemškega naroda še ni izpolnjeno ! Kakor je nekdaj Prinijo nasproti Nemčiji, tako da veže s^daj nemško državo nasproti bodoči Velikonemčiji : potreba moralnih prisvojitev. V to pa — kliče avktor — ni sposobna vlada, ki hoče duševna gibanja pobijati s policijskimi odredbami. (Ali ste ga čuli zopet! Torej vlada ne sme s policijskimi odredbami ovirati duševnega gibanja — nemškega naroda! Pač pa bo vladi prihodnje Velikonemčije v dolžnost, ne le ovirati duševni razvoj nje nenemških podanikov, ampak celo s tatvino na tuji lasti zatreti vsako sled svobode posamičnega individuva ! ! Brutalen cinizem, ki priča, daje v teh vsenemških apostolih zamrlo vsako čut-stveno življenje, se vleče po vsej brošuri in se ista tudi završuje s takim cinizmom!) Zadnji odstavek zadnjega poglavja v brošuri Miehela Deutscha »O du mein Oesterreich« se glasi: »Najkasneje v malo deset letjih se mora odločiti, da li nemški narod doseže svoj cilj. Na možnosti tega ni možno dvomiti. Vprašanje je le : da li se spoznata cilj in pot l! Ako se ne posreči, potem bodočnost, ko bo p;sala zgodovino naših dnij, r e bo slavila vepostavljenja države kakor velik pojav v življenju našega naroda, ampak bo žalovala na brezbrižnosti in slepoti, v kateri je nemški narod, vzlic mogočnim sredstvom sile, drvil v pogubo«. zaplel v razgovor o Hrvatih ter je omenjal o tej priliki junaka Petra Svačija, ki je leta 1102 (letos je torej 800 letnica njegove smrti) pal na bojnem polju, boreč se za svobodo hrvatskega kraljestva. »Nisem nikoli čul tega imena« — je pripomnil naobraženi Srb. A je dodal temu : »V ostalem ni mogoče, da je bil junak, ker, kar imajo Hrvatje dobrega in vrednega, to so vzeli Srbom«... Kalcovi o Ig »vori bo to na trezni članek dr.a T resica Pavičića ? Na obsodbo dr.a Stjepana Radića? Na izjavo vladajoče stranke v banovini ? Črnogora se povodom žalostnih dogodkov v Zagrebu ni izrekla ni za Hrvate ni proti njim; ni za Srbe, ni proti njim! Uredniku »Malih novin« v Belemgradu je vsled tega udarila kri v glavo... Menda mu ni znano, kako sedanji kn.z Črnogorski v (svoji »Balkanski Carici« govori Hrvatom. Naj čuje : Stanko: Krivo se kunu, a krivo mjere Ta naša braća zapadne vjere Črnogora in zagrebški izgredi. (Dopis iz hrvatskih krogov). Pred nekoliko dnevi je izišla v Belemgradu poučna knjiga »I-Jt>riska pedagogika za učitelje i učiteljice srpskih narednih škola«. V tej po lil'ni knjig je rečeno, da ni ne Hrvatov ne Slovencev... V Belemgradu namerjajo izdati knjigo o srbski književnosti, pa so v pozivih na na-ročevanje omenil', da bo v tej knjigi govora tudi o srbskih pisateljih l)rž ću, Gunduliću Kač'ćd, Miošiću (katol škem redovniku iz Makarske), Sanoi (katerega so bratje pred par leti preveli na srbsko. .), Stanku Vrazu (rodom Slovencu iz Štaarske) itd. Minolega tedna se je dogodilo, da se je neki Slovenec z naobraženi m Srbom Gj o rgj e : Ko tako misli, neka se skrije, Opaka misa' ta nek se gubi! Dubrovnik Zetu ka ' sestru ljubi, A ona njega priznaje bratom; Tako se isto svoji s Hrvatom. Zar pravoslavlje i latinica Našemu brastvH daje grobnica? Zašto nam Rusi bližji bi bili, Ili za dlaku Bugari mil' ? Crni popovi s obije strane Da oni mogu meni da brane, Da ja ne ljubim, kao god sve, Hrvatsku braću, te sokolove?! Prodji se stvarat rad vjere bruku, S bratom se drži ruku pod ruku! Tako Njegovo kraljevsko Veličanstvo strani 17. Kogar zanima, naj čita še strani 51: __ Narod — velju narod — pjeva : Bratje mio, koje vjere bio, na na Kada bratski čini i druguje. Hrvat. Politični pregled. V Trstu, 11. obtobra 1902. O položaju. Razgovori ministerskega predsednika z zastopniki strank se prično v torek ob 10. uri predpoludne. Najprvo pridejo na vrsto odposlanci Cehov vseh treh skupin : češkega kluba, konservativnega kluba in agrarcev. Za njimi pridejo Nemci iz Češke P O I) li I 8 T E K 114 MELITA. * svest iz naše d«be. £pis*] Josip Etfii Tomie ; prevedel Radi. Drugi del. X. Branimir je moral priznati, da ima grof — vsaj kar se tiče njegove osebe -r— prav, pak je zaprosil tasta, naj se obvesti pri svojih vplivnih znancih, da li bi se na kateris.'-bodi način mogla izj>olniti njegova želja. Grof Orfeo je bil oseben prijatelj še iz mladosti z ministrom ad personam regiam, a vrhu tega je imel bližnjo rojakinjo, grofico Immertreu, ki je bila dvorna dama. On je pisal obema ter ju zaprosil podpore v zetovi stvari. O.l-govora sta dospela hitro in sta bila čudovito gogaana. Tako minister kakor grofica sta na-znan la grofu, da bi njegov varvanec mogel brez velikih težav doječi ono, kar želi, ali da bi se moral poprej v javnosti izkazati z zaelužn mi deli in lojalnim, vladi udanim ve- denjem. To je bil kažipot Branimru, ki inu je kazal na smćr, katero treba ubrati, ako hoče dospeti na cilj svojih žel a. On je moral torej gledati, da pride v sabor, da se tu izkaže in da obrne na-«e p >zornost vlade. Na spomlad prihodnjega leta bodo volitve v sabor v tej deželi. Razpoloženje strank je naznanjalo hudo borbo, pak so nekateri že začeli živo delovati mej ljudstvom. Branimir je odločil, da nastopi kakor kandidat v okraju, kateremu je pripadala občina Orlovac ter on Bam se svojim ogromnim posestvom. Tu ga svet pozna, tu ga ljudstvo spoštuje in ljubi, tu je nade, da bi lahko prodrl. Volitve so se imele viši ti prve dni maja ; trebalo se je torej polvizati. Ze v polovici meseca februvarja se je Branimir preselil v Orlovac z vso rodbino svojo. Melita ni imela povoda, da bi se upirala preselitvi v O i lovac, ker je vsled globokega žalovanja po pokojni materi morala živeti samotno in osamljeno. Ni zahajala ni v gledališča, ni na koncerte, ni na privatne zabave pri svojih znancih ; zanjo torej življenje v velikem me9tu ni imelo znrsla za sedaj. Tudi grof Oifeo je prišel v Orlovae, ker se mu je bilo težko ločiti od svojega unuka, s katerim Be je često po dnevu mogel zabavati in ki je bil sedaj njegova naj veča radost. Njegova varvanka v kavarni »Evropa« Be je v kratkem času pokazala nehvaležno nasproti njemu, pak jo je grof zapustil, ko je videl, da ona zapušča njega. Sedaj je bil svobeden, vsaj za nekoliko čaBa. Dospevši v Orlovac je Branimir takoj začel presojati položaj. Zdelo ee mu je, da ni še nikdo posegel v ljudstvo radi volitev. Tem laglje ^e bilo njemu delati. Začel je marljivo obiskovati vse vplivneje osebe svojega volilnega okraja : župnike, posestnike, trgovce, pa tudi ugledneje kmete, da je go voril žnjimi o svoji kandidaturi. Branimir se do sedaj ni iztikal na političnem polju in ravno zato je bil mnogim po godu. Njegova kandidatura je bila v okraju ugodno vspre-jeta, pak se je hkratu raznesel glas po okraju in županiji, da bo Branimir izvoljen v hrvatski sabor. in Moravske. Ni pa še znano, da li bodo češki narodni socijalisti in Vsenemci tudi pozvani. Predmetom teh razgovorov bodo narodne in jezikovne razmere v rečenih dveh pokrajinah, a razgovori da bodo imeli le informativen namen. »Politik« poroča, da dr. Koerber, spoznavši, da delavnost parlamenta je možno pospešiti le po poravnavi češko nemških spornih vprašanj, hoče predložiti udeležnikom konferenc .temeljna načela za rešitev jezikovnega vprašanja na Češkem in Moravskem. Toda v jednem pogledu, da so se spremenili nameni g. Kcerberja : da ne misli več potom zakona rešiti jezikovnega vprašanja, ampak poveriti to delo upravi. »Politik« pripominja, da je radovedna, na kako stališče se postavijo češki zastopniki nasproti tej nameri. Mi Jagoslovani, ki noč in dan občutimo trdi prst te uprave, smo že na jasnem : če bo od organov uprave samih odvisno, kedaj naj dobimo jednakopravnost, potem jo — dobe morda naši praunuki, ali pa še oni ne ! ! Ozirom na napad v ogrski zbornici od strani poslanca Barabasa na krono in dinastijo beleži »Agramer Tagesblatt< gotovo zanimiv moment, da je bil ta poslanec izvoljen v okraju — v Velikem Varadinu — in od istih volilcev, ki so popred vedno volili bivšega ministerskega predsednika in starega vodjo vladne liberalne stranke, Kolomana Tiaso. Če že taki volilni okraji, ki so bili domena one vladne stranke, ki ves svoj program in vso svojo politično ekzisteoco (vsaj pred svetom) postavlja na sporazumijenje med (kakor se izražajo) krono in narodom — če bo že taki volilni okraji začeli pošiljati v parlament take — Barabase, potem bi bilo res škoda zgubljati le eno besedo o tem, kdo zastopa srca mase naroda m a d -jurskega! In dovoljen mora biti zaključek, da so vse tirade mož iz vladine Btranke o »sporazumljenju med krono in narodom« le kulisa, za katero dela neodvisna opozicija za cilje — veeh Madjarov. Grof Ignatjev na adreso Čehov. Slavnosti v soteski Sipka se je udeležil tudi češki narodnosocijalistični poslanec Klufač in je porabil to priliko za razgovor z grofom, izlasti o češko-nemškem sporu. Na pripombo Klofačevo, da je boj z Nemci huji nego s Turki, ker ti poslednji nikomur ne jemljejo jezika, je pripovedoval grof Ignatjev o nekem razgovoru, ki ga je imel z nekim mohamedanom o razmerah v Bosni. Le-ta da je rekel : Turki so mrtvim odsekavali Ta vest je prodrla tudi do velikega župana, ki je vodil volitve v županiji, ter ga je jako vznemirila. Njemu ni bilo nič znano o Branimi rjevi kandidaturi in sploh ne o njegovem sklepu, da bi bil izvoljen v sabor. Branimir mu je dovolj intimen prijatelj, pa da ne bi mu nič govoril o stvari. In vendar je bilo tako. Branimir je čakal, da se prepriča, da-li so razmere ugodne za njegovo izvolitev, in že le potem je hotel obiskati glavarja županije, da se mu predstavi kakor kandidat. Hotel je to storiti enega teh dni, ali veliki župan, kateremu ta kandidatura ni dajala miru, ga je pretekel. On je poprej obiskal Branimira v Orlovcu. Tu se je vedel, kakor da je prišel v navadne prijateljske obiske ; o politiki in o skorajšnjih volitvah v Babor ni omenil ni besede do svojega odhoda proti večeru. Tedaj ko.mu je slučajno nekaj prišlo na misel, je začel razgovor o tem predmetu. Bila sta sama v sobi za kadenje, pak sta se mogla razgovarjati brez ozirov. (Pride še.) glave, Nt raci pa živim tržejo srca in jezik. »Sicer } a — je menil grof dalje — morete vi Cehi sami pitati cele kronike o svojih skusnjah z višo nemško kulturo. Proti pan-germao /mu morete nastopiti le s p o v d a r-janjem slovanskega stališča. Mi Slovani smo (lemokratje, in nočemo vršiti nasilja na nikomur, braniti pa moramo svoje. Ko se sporazumemo med sel>oj, bomo močni in se bomo upirali pangermanzmu. Raztolmačite Cehom — je zaključil grof Ignatje" — moje pozdrave. Vi imst^ med seboj ljudij, ki so tudi nas učili Slovanstva«. Na Balkanu. Današnji »Piccolo« ima brzojavko iz Sredca, ki zatrjuje, da so vesti o macedonski ustaji pretirane, D i »sedaj da se ne more še govoriti o kaki ustaji v pravem pomenu t^ besede, temveč *)e o agitaciji, ki hoče povzročiti u s laj o. To agitacijo da vodi macedonski odbor Cončeva, medtem ko odbor Saraf*>va zanikuje važnost sedanjega gibanja. Istotako poroča tudi duaajska Židinja, »Neue Freie Pressee, da so nemiri v Macedon ji povzročeni po l>olgarskih »roparskih bandah«. in da s > J> Igari oni, ki merijo Turke ter ropajo in požigajo njih vasi. Seveda more te nesranne židovske laži verjeti le oni, ki je izgubil že zulnjo sled razuma in — vesti! Da rnacedonsko gibanje ni le otroška igrača, al i pa le navadno ropanje, dokazuje pač dejstvo, da se je v Carigradu že ponovno sestal vojni svet. N adalje je velezname-nita tudi vest v »Berliner Tageblattu«, ki pravi, da so besede ruskega carja, katere je isti ozirom na Mac donijo govoril z nemškim cesarjem o priliki sestanka v Revalu, napravile na slednjega jako vznemirjajoč utis. — Vsled tega je nemški cesar o priliki bivanja ruskega velikega kneza Nikolaja Nikolajevih* v Carigradu, brzojavno opozoiil sultana, naj ne stavi preveč na poskušnjo potrpežljivosti velesil, ker bi on — nemški ce9ar — ob gotovih okolnostih ne mogel vsprejeti niti uloge posredovalca. Tajnik maeedonskega odbora, Vladimir Deiioius, ki prebiva v Parizu, je gotov, da bo imela macedonska akcija pepolen vspeh n da pred zimo kak važen bojni čin pri«:: i velesile v posredovanje. Proti neki osebi je izjavil Delinius, da bo do konca tega meseca najmanj 1M.000 ustaše v pod orožjem. Tudi z denarjem da je macedonski odbor dobro pre?kr djen. Dozdeva da se celo, da neko velesila skrivoma podpira ustaše in hoče tako prisiliti Rusijo do posredovanja. Ne moremo se odtegniti opazki, da se nam ta slednja trditev dozdeva jako neverjetna. ker si res ne moremo misliti, katera bi bila ta velesila, ki bi jej bili macedonski Bolgari tako na srcu. — Morda Francija ? Ali pa hoče kaka velesila — morda Anglija — zaplesti Rusijo v balkanske zmešaj a ve, da bo potem mogla ona na kateri drugi točki brez skrbi delovati za svoje interese. Tajnik maeedonskega odl>ora, Dolinius, je nadalje izjavil, da bo ustaja trajala tudi tekom zime, ako bo to potrebno. Deviza ma-cedonskih B Jgarov da je : svoboda ali smrt! Iz Belegagrada poročajo, da je neka banda Arnavtov udrla na srbsko ozemlje, a jo je srbska obmejna straža (K>gnala nazaj.jV tem spopadu so bili trije ubiti. V Dilu, v Stari Srbiji so turški vojaki na javnem ustrelili srbskega trgovca Nikolaja Gjorgjev V j. V Kumaaovu pa je bilo v nekem spopadu med Srbi in Arnanti 8 Srbov ubitih. Strajki Na Francoskem. Štrajk premjgarjev se vedno bolj širi. Več plavžev je moralo zaustaviti delo radi pomanjkanja premoga. V Noeux so štrajkovci bombardirali okna nekaterih rudarskih uradnikov in delavcev. V Montceau les Mineš se delo še vedno nadaljuje. Bivši minister Guvot je pisal v listu »Sčele«. da so voditelji štrajka v službi je-zuvitov, ki hočejo na ta nač n delati sitnosti vladi. Ta trditev pa je ze!o neverjetna, ker so ravno socijalisti največi nasprotniki naci-jonaicev in klerikalcev. V P e n s i 1 v a n i j i. (Zjedinjene države.) Položaj je nespremenjen. V Serantonu je vojtštvo zaplenilo znatne množine patron, katere so se imele poslati voditeljem štrajka. V Tarnanji so zaprli voditelje delavcev. Nekega ćtrajkovca, kateri je sumljivo hodil okoli hiše nekega posestnika rudnikov, so vojaki ustrelili, ker se na njih poziv ni hotel ustaviti. Členi trusta bo baje izjavili, da nikoli ne vsprejmejo zahtev delavcev. V Ž e s e v i. Včeraj zjutraj so štrajkovci kamenjali konjico. Na to je konjica odšla v vojašnice in so jo zamenjali s pešci. Zaprli so ves odbor štrajkovcev, na kar so poslednji takoj izvolili drug odbor. Med štrajkovci vlada veliko razburjenje. Delavci v plinarni in elektrarni so sklenili nadaljevati štrajk. Tržaške vesti. Imenovanji v politični službi. Na- mestništveni koncepist baron Hubert pl. Appelshofen je imenovan okrajnim komisarjem. Konceptni praktikant dr. Fran S k a b e r n «> v Tolminu pa namestništvenim koncepistom. Borba za pravico našega jezika na SOdiM-ll V Trstu. Ozirom na nastop g. dra. G regorina na razpravi proti Skrku piše »Naša Sloga* : Mi smo jako hvaležni temu značajnemu in zaslužnemu odvetniku, da je že v drugič se svojo slovensko oziroma hrvatsko obrambo pred tržaško poroto prebil led ter dokazal, da oba ta dva jezika imata ter morata imeti kola«, da je bil do svoje smrti odbornik čitalnice in da je slednjič radi svoje narodnosti izstopil iz »Piccolove« službe! Kamen na grob pokojnega pomenja torej, ako se prav>, da se je Paternost ustrelil, ker so mu odpovedali rečeno službo, kajti ne le, da mu je niso odpovedali, ampak ho ga zadnje čase še iskal?, da bi zopet vstopil! Vrhu tega je bil pokojnik državen uradnik s 140 gl. na mesec. Analogija »Narodova« med slučajema Linhart in Paternost šepa na vseh nogah. Sicer pa moramo konstatirati, da mi nismo grajali Linharta, ker je bil v uredništvu »Narodovem«, ampak to uredništvo smo grajali, ker je trpelo sotrudnika, ki je javno nastopal proti narodni stvari, dočim jej je Pa-ternrstostal zveBt in je deloval v narodnih društvih ! V kolikih slovenskih narodnih društvih pa je deloval I/nhart ? ! O vzrokih, ki so provzročili Paterno3tovo tregedijo, bi mogli mi mnogo govoriti, ali ne, storimo tega, ker nočemo in ne smemo: ker sploh ni lepo, ako se žalostne zasebne in rodbinske slike tirajo pred javnost. Prag rodbinskega življenja nam bodi svet! Kakor re- isto pravo, kakor italijanski jezik, in da se mora vsakogar ne le soditi in zaslišavati v . Seno : pokojni naj pred Vsevišnjim odgovarja njega mater, jeziku, ampak da se ga mora tudi za 8V*oj zadnji čin, a mi S3 s tem držimo na- čela : ne sodi, da ne bos sojen! Spomin na človeka in rodoljuba Paternosta, kakor smo ga poznali in se veselili v življenju, nam pa je tako drag, da moramo izjaviti : hudi udarci eo prišli nad pokojnega, veležalostni so bili postaviti pred njegove »naravne sodnike«, ki ga bodo umeli in ki morejo neposredno občevati žnjim. Nii, dočim »Elinost« priporoča našim poslancem, naj se posebno zavzamejo, da se vendar enkrat tudi v praksi izvede razkričana dogodki, ali Paternost, njegova vsega pomilo- jezikovna ravnopravnost pred javnimi oblastmi, vania vredna soproga in nedolžna otroeiča — posebno pred sodišči, mislimo mi, da bi se 9 0 b 1 1 1 ž r 1 v e ! ~ Veat ra*ra P®ft1 ~~ najprej prišli v okom temu zlu, ako bi vsi druge. naši odvetniki in njim podrejeno osobje en- Pa še uekaJ : mi sm0 govorili ^ugodno krat opustili nesrečno popustljivost iz kakor- ° živem' »Slovenski Narode pa meče senco šnjega si bodi ozira — bilo nasproti drugoje- na mrtvega. žičnim kolegom, bilo proti uradnikom, ki ne L« douia pometajte, g*>ap«lla - Naši poznajo našega jezika — ter bi S3 povsodi dobri sosedje porabljajo vsako mogočo pri- in vsikdar, ko zastopajo Slovence in Hrvate, liko, da udarajo po Slovanih, pa bili ti posluževali i z kij učljivo le tega jezika in bi Slovenci, ali kako drugo »lovansko pleme, zahtevali, da se vsi zapisniki pišejo v tem Tržaška irredentarska glasila »Likajo in jeziku, da se vse vloge kateresibodi vrste pretvarjajo (da se, kar je morda resnice, rešujejo v jeziku, v katerem so sestavljene, zliva v najgrjo laž) vsako najmanjšo nerod- Vspeh bi bil tem laglji, ker vsi, toliko urad- »ost, dogodivšo se med Slovani — vsega ni ki kolikor drugojezicni odvetniki v obče priznavajo to naše pravo, in je le naši popustljivost kriva, da to pravo ni še uresničeno ! Na delo torej, gospoda narodni odvetniki ! Dr. Gregorin je prebil trdi led, a če boste vi trdnim korakom zložno stopali za njim. sveta! Njihovi somišljeni pa kar požirajo vsa ta poročila, v kolikor so resnična in v kolikor so zlagana, sramoteča kak odlomek velike slovanske družine. Nekdaj je bilo v laških listih citati cele kolone o raznih brigantskih napadih, dogodi vših se v »blaženi« deželi I Sedaj so go- bo naš jezik brez posredovanja poslancev ter spoda skoraj pov-em opustili to, za njih ne oblasti skoro slavil na sodišču dan svoje ravno častno navado; za. to pa so se s tem večo vnemo vrgli na o-pisovanje dogod- zmage. Kamen na arob pokojnega Paternosta je zalučal tudi — »Slovenski Narod«. Zakaj ne ? V nas Slovencih je možno marsikaj ; zakaj naj bi ne bilo možno tudi to! Seveda poreče »Slovenski Narode, da je hotel le pobiti našo nedoslednost, ki da ni mogla videti enega Linharta v uredništvu slov. lista, pač pa hvali človeka, ki je bil v uredništvu »Piecola«. kov v slovanskih zemljah. Mi nismo nikdar trdili, da ne bi se tudi med Slovani dogajali razni aločini. Ali kakor mi nikdar nismo krivili celih narodov, radi tega, ako je kak posamičnik, oziroma veča družba zakrivila kaj, kar ne dela ča3ti... tako tudi ne krivimo naroda italijanskega samega na tem, da so nravstveni o Inošaji v Italiji tako sila ža!»3tni. Ampak vemo, da so Pt.časi ! Debel kamen na grob pokoj- odgovorni oni, ki so vodili njegovo usodo in nemu Paternostu je že dejstvo, da ga »Slo- njegovo — vzgojo! venski Narod« glede narodnega mišljenja Naj veča krivica je torej, ako se radi sploh stavlja v paralelo z I/nhartom. Za svoj zadnji nesrečni čin je pokojnemu odgovarjati pred atolom Vsevečnega ; o človeku, o Slovencu Paterno9tu pristoja l>eseda tudi nam, katero povzdigamo danes v posamičnih individuvov obtožuje ves narod. Prav to krivico delajo vedno naši laški listi. Ti listi se najraje bavijo s kakim nasilnim pojavom med poljskimi in ruskimi kmeti. Pa bil dogodek še tako neznaten, to ti ga slovesen protest. Ni res, da se je Paternostj napihajo do groze. Zato pa moramo že po-ustrelil le zato, ker mu je bila odpovedana vedati tej laški gosj 6 li, naj se raje mulo služba pri »Piccoluc. Ni res, da je bil pc- manje brigajo za usodo poljskih in ruskih kojnik odslovljen od rečenega uredništva ! i kmetov, dokler jim iz blažene Italije priha-marveč je res, da je izstopil radi koDtliktov z jajo obupni klici, dokler se tam doli više soei-glavnim urednikom, na vstalih radi narod- jalne drame in tragedije, ki človeka pretre-nega načela, kateremu je bil pokojni sajo, ako mu srce ni iz kamena. nepremično zvest. Sicer pa treba povdariti, da pokojnik ni bil nikakov urednik »Piccola«, da ni bil nikakov poročevalec, da ni imel nikakega referata in ni zavzemal nikakega zaupnega mesta. On je le jednostavno stenografiral in prevajal brzojavna in teltfjnična poročila. Njegovo razmerje pri »Piccolo« je bilo torej bitstveno različno od onega, ki je je zavzemal Linhart v uredništvu »Narodovem«. Ta je imel nalogo, ki zahteva zaupanje, kajti poročevalec o zborovanjih (in do neke mere tudi o sodnih razpravah) beleži dogodke, zgodovino v življenju naroda in t osebam iz najuglednejših slojev radi grozni-i sleparij. Med obtoženci so neka markeza, trije odvetniki, ena baronica, dva duhovnika in druge »odlične« o9ebe ter— bivši predsednik tribunala ! ! Markeza je bajč podmitila t*ga apelnega svetnika ! Ostali pa so i^t > uiarktzo osleparili za več stotisoč Lr ! Recite, kar hočete, mi smo vendar le še daleč za to goapdJo ! Zato pa: pred svojim pragom pometajte, gospo la ! Kaj vse je pri nas mogoče ! Sedaj 3e morajo priglašati na magistratu čraovojniki, kjer jih jemljejo na zapisnik. Ta posel opravljata dva magistratna uradnika, od katerih jeden je — kakor smo izvedeli iz gotovega vira — doma iz bližnjega kraljestva, torej podanik tuje države. Ime mu je Vittorio Donatti. Kaj tacega se menda ne dogaja z lepa kje drugje, da bi podanik tuje države — ki je bila že v neštetih vojnah z ono prvo državo — jemal domače vojake na zapisnik ! ! Si^er pa nimamo nobene pravice čuditi se čemu, odkar razni Villariji smejo inspirirati naše pokrajine ter poročati potem v tuji državi, kakor da so ravnokar izvrš li svoje službeno potovanje. Nesreča na openski železnici. Iz včerajšnjega poročila o tej nesreči, katero smo opisali v vsej naglici po govoricah, ki so se š rile po mestu, bi se dalo sklepati, da 'je bil le sprevodnik kriv te velike nesrečo, j Vodstvo železnice, oziroma organi tega vod-' stva, so to tendencijozno vest menda razširili J navlašč, da bi vso krivdo vrgli na personal. Mi seveda nismo mogli na prvi mah spoznati, ! koliko je resnice na teh govoricah, ker se j danes ni stvar popolnoma jasna in se pojasni še-le pred sodiščem ; ali že dosedanja uradna poizvedovanja kažejo na to, da je niže osobje nedolžno na tej nesreči. Ni res namreč, da je v vozu manjkal pesek, temveč ga je bilo prav zadosti in ga je zavirač tudi prav izdatno uporabljal, tla bi zauatavil polzenje koles, a Di pomagalo. Uporabili ste se tudi obe zavori, mehanična ; in električna, a voz je kljubu temu drčal naprej, ne glede na to, da se kolesa niso vrtela. Vsa krivda tiči v konstrukciji proge same ;n sicer (kakor zatrjujo vesčaki) prvič v tem, da tir na kolonjski postaji ni vodoraven, marveč visi, kakor ostala proga. Ako bi bil tir na dotični progi vodoraven, bilo bi mnogo lažje ustaviti voz. Drugič bi voz, ako bi bil tudi drčal z največo naglico, ne skočil s tira, ako bi bile krivulje (kurve) pravilno napravljene. Na dotičnem vozu so bili zavirač Rudolf Simonič, sprevodnik Valentin Schoabl in dva kovača, uslužbenca te železnice, Fran Orel in Antoa Sosič. Ivo so spoznali pretečo nevarnost, skočil je prvi z voza kovač Fran Orel, za njim sprevodnik Valentin Schnabl in slednjič, ko je zastonj uporabil vsa sredstva, da bi ustavil voz, in ko je videl, da je ves trud brezvspešen, tudi zavirač K. SimoniČ. Ako bi bil Simonič še nadalje ostal na vozu, bil bi brez vsake koristi prav gotovo žrtvoval svoje življenje. Ostal je v vozu torej samo kovač Sosič in se stisnil v nek kot, kjer je menil, da je najbolj varen. Kakor smo povedali že včeraj, bil je Sosič najteže ranjen. Popravili pa nam je včerajšnjo vest v toliko, da je SosiČ kovač in ne zavirač, obratno pa Simonič zavirač in ne delavec na progi. Nadalje nam je včerajšnjo vest popraviti tudi v tem, da sta bila ranjena tudi ostala dva, namreč drugi kovač in sprevodnik ; torej so bili ranjeni vsi štirje možje, ki so bili na vozu. Dodati nam je še, da je ta nesreča j provzročila družbi kakih 35 000 kr m škode, ne \števši odškodnine, katero bo morala ! plačati ranjencem. Seveda bomo govorili še o tej nesreči. Pridobninske deželne komisije. — Dar.es so se sešle pridobninske deželne komisije za Trst in okolico, za Goriško Gradišćansko, ter za Istro pod predsedstvom dvornega svetnika in lioančnega ravnatelja, Otona viteza pl. Zimmermanna. Predsednik se je spominjal smrti udov komisij, Jakoba Elsnerja pl. Kisenhc l i, Petra Uif-monda in dr. Nikolija Tonklija. Po obvestilu o določitvi družbenih kontingentov za priredbeno dobo 1002,1903. začelo se je poivetovanja o posamičnih nr;-zivih davčnih zavezancev davčne družbe I. razreda, potem pa vi šila se je volitev enega uda pridobninske kontingentne komisije na Dunaju, na kateri volitvi je bil izvoljen Jjsip Basevi. Po skupni seji rešila je potem v posebni seji deželna komisija za Goriško in Gradiščansko iz te dežele dešle prizive zoper pridobarino od davčnih zavezancev davčnih družeb II., III. in IV. razreda. O prizivih enakih davčnih razredov iz Istre se je namreč že razpravljalo; razprave o priziv ih davčnih zavezancev iz Trsta pa so deloma tudi že bile, deloma pa se bodo še le vrš.le. Pridobnina in dohodarina. Pod pred-sedstvem gosp da višega finančnega svetnika, Jakoba pl. Kuhacevieh a, vrš.le eo se v tekočem mcseeu razprave komisije ,za občo prirfobnino za Trst in okolico gledč prizivov, vloženih proti davčnim postavkom za dvo-letje 11K)2— UHJ3. Izven tega je komisija za osobno dohodnino za Trst kakor tndi ena za okolico začela svoje jesenske seje, glede še visečih razprav in vloženih rekurziv. Zadruga gostilničarjev in kn inarjev. Ta zadruga je imela predsinočnjim pod predsedništvom gospoda Kenaldy ja in ob navzočnosti 7 O zadružnikov svoj letni redni občni zbor. Obrtno oblast je zastopal gosp. Lionscbar. Odobrili so računski sklep za minolo leto. Predsednik je omenjal, da se je odbor zastonj trudil za sprememl>o redarstvenih odredeb glede zapiranja gostiln in krčem. — Povdarjal je tudi, da se samo v Trstu plačuje tako visoko takso — namreč 1 krono — za vsako uro, če ee ima gostilno odprto preko določenega časa. Občni zbor je sklenil, da stopi zadruga v zvezo avstrijskih gostilničarjev in krčmarjev na Primorskem. Občni zbor je nadalje pripoznal posredovalnico za službe, ustanovljeno po društvu gostilniških in krčmarskih uslužbencev. Slednjič so odobrili proračun in določili letni prinos za prihodnje leto. Predsednik je še priobčil zboru zahteve uslužbencev glede zboljšanja njih razmer in je obljubil, da se bo odbor vestno bavil s temi zahtevami. /a one. ki so dolžni priti na nabor. Vsi oni, ki so dolžni priti na vojaški nabor — bili pristojni v Trst ali v druge občine — in so bili rojeni v letih 1882, 1881 in 1*^0, se morajo tekom meseca novembra oglasiti na mag^tratu in sicer oni, ki so pristojni v Trst, v oddelku za vojaške stvari, via Muda vecchia 'J, III, p tujci pa na statistično anagrafičnein uradu nI. SS. Martiri št. 1*1, I , da bod ) vpisani v liste onih, ki »o dolžni priti na nabor. Pr javiti pa jih morejo tudi stariši, varuhi ali nj ho v i zastopniki. Oni, fci niso semkaj pristojni, morsjo dokazati s kako listino, v katero občino so pri stoj ni. I'rebivaI>tvo našega mesta znaša po računih mestnega statističnega urada sedaj 183.295 duš. I>ne 31. decembra 1900 bilo je v našem mestu 178.127 prebivalcev. Število prebivalstva se je torej pomnožilo od tedaj za 5.1<»8 duš. Pozor ! Zraven včeraj imenovanih strank, ki imajo domovnice v podp earem uradu, sta še Ščuk Andrej iz uiice Carpison 2 in pa Pečar č Jakob (in ne Peračič kakor je bilo včeraj tiskano pomotoma.) Urad političnega društva »Kdinost«. Draibe premičnin. V p med., dne 13 okt. ob 1©. uri predpoiudne se bor'o vsle" ■artdba tu*-, c. kr. okrajnega sodišča za ei viln« stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : Skedenj 204, kamen; uliaa P» )sco 12 in trg Karriera 2, h šna oprava, mizarska klop in lesina: ulica PoHe 4, 1O0 mošenj, uliea Fo-scolo 2 P», hišna oprava; Korzo 2, 3 gromo-foni : Skedenj 4, h šna oprava. Vremenski vestntk. Vćeraj : toplom*r ob 7. uri zjutraj 14.8 ob 2. uri popoludn« 2'tJ'C.' —Tlakomer ob 7. uri ejutraj 7*33.— — l>aaee piinm ob «».24 prea|. :n o« 4.54 pop.; oeefca o! —.— pretlpoludn* in o\ 11 32 popoiur D). Društvene vesti. Odbor političnega dru>tva »Edinost« bo imel nccoj ob 7. uri zvečer svojo sejo, na kar op« zarja gg. odbornike. •lutri v Lonjer ! Rololjube opozarjamo še eo&rat na jutrajšajo veselico pevskega društva »Zastava« v L^njerju. Zičetek veselice je ob 4. uri popoludne. /a /avod sv. Nikolaja in za žensko podružnico družbe st. < irila iu Metodlja so nabrali rodoljubi in rodoljubke v Klancu 5 kron. /onski podružniei družbe sr. Cirila in Hftodija je pristopila kakor nova udinja g.a S >nceva s Prošeka. Dal B )g, da bi jej niD' ge sledile. IMe-iii odsek »Telovadnega društva »Tržaški S<>koN nam naznanjn, da prirejuje vsako nedeljo in praznik plesne vaje. <) tej priliki vabi prijatelje plesa, da se v čim več« m številu udeleže teh plesnih va:. — Vstopnina za ude 40 stotink, za neude atot. — Začetek točno ob 5. uri popoludne. Ženski podružniei družbe sv. Cirila in Metodija je daroval v počeščenje spomina evojega pok. brsta g. Blaž Dobida, posestnik v Trstu 20 K. Zadružniki delavskega koiisumiieira društva pri Sv. .Jakobu so vabljeni na posvetovanje, ki bojutri v nedeljo, dne 12. t. m. ob 4. uri pop. na vrtu družbine šole pri sv. Jakobu zaBtran izrednega občnega zboia, ki bo v nedeljo dne 19. t. m. A. Andrejčič, M. Hrovatin, Zlobec, Muravec. Dramatično društvo v Trstu priredi 1. novembra t. 1. igro »Mlinar in njegova hči« v korist ženske popružnice sv. Cirila in Metodija v Trstu. Z ozirom na to, da je igra najprimernejša za prszuitv Vseh svetnikov, z ozirom na to, da bodo sodelovale večinoma nove izborne moči in še celtf tudi eden členov dramatičnega osobja iz Ljubljane in konečno z ozirom na to, da se igra vprizori na korist toli potrebne družbe sv. Cirila in Metodija, upamo, tla bo dvorana v »Narodnem domu« v Barkovljah prav natlačeno polna. Prosimo, da to upoštevajo druga slavna društva ter da ta dan ne uprizore kake druge veselice. Oast. igralno osubjt? in sploh členi dramatičnega društva so naprt šeni, da pridejo prav gotovo v soboto večer ob 8. in pol uri v telovadnico »Tržaškega Sokola« (ulica Co-roneo), da se razdelijo uloge tudi za neko novo igro, katero misli uprizoriti dramatično društvo v gledal šču. motenja miru, kar iztirati iz kantona. Na vprašanje zve'nega sveta, da-li vlada smatra za potrebno, da zvezni svet z crožjem poseže vmes, je odgovorila vlada, da za sedaj to ni potrebno, ker da vojaštvo v Ženevi zadošča za vspf stavljf nje reda. Minola noč je b la do pol u noči jako burna. Na trgih je bila zbrana velika množ:ca, ki je vojake obmetavala s kamenjem. Slednjič je konjica raz-pišila demonstrante. Štraj k i na Francozkem. CLERMONT FERRANT 11. (B) Prijatelji štrajkujočih pre^iogarjev v Ijacombelle eo zaprosili premogovniške družbe, naj spor predi, že razsodišču. Družbe so izjavile, da naj delavci pismeno predlože svoje predloge. DE NA INE 11- (B) Ko si se delavci premogovnika Renard pod spremstvom orožni kov in vojakov vračali v svoja stanovanja, so jih štrajkujoči delavci pozivali, naj se j m pridružijo. Hkratu so štrajkujoči navalili na orožnike. Priš'o je do pretepa, o čemer so bili lahko ranjeni trije vojaki in kakih 20 delavcev. Sekretarju »rumenega« sindikati so strgali obleko z života. D) sedaj so se vsi »rumeni« delavci povrnili domov, vojaki pa stražijo rudnik. S in izurjenega odvetniškega pisarja sprejmeta v službo s 1. novembrom t. 1. Dr. A hram 111 I>r. H.vbaf v Trstu, Via S. Spiridione st. Anton Šturi mehanik Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). Gramofoni, fonograH, plošče in cilindri zn godbo v velikem izboru. Internacij onalna godba in petje. Vse po cenah, da j:c ni bati konkit- se renče. Specijeliteta: Priprave za tore nje piva. N K. V olajšanje nakupovanja se proda- Vesti iz Kranjske. * Povožen železniški čuvaj. Anton Kapel, čuvaj na progi med St. Petrom in KilovČami, je včeraj ponoči, ko je šel čez tir, prišel pred vlak in ta ga je vrgel vstran, da si je zlomil cUana rebra. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišn co. * Lepa slavnost. Piihoinjo nedeljo bo praznoval oskrbnik Samassove tovarne v Ljubljani, gospod Jakob Kocijan, 45 letnico svojega službovanja pri S'masaovi tvrdki. V proslavo tega jubileja bo slavljenčiv sin č. g. j W o. Oton Kocijan, kapucin i z Hartberga, pri- LENb 11. (B Privaten kongres (pod.. ..,.,. - . , \ . , !jajo vsi predmeti tudi na mesečne obroke, predsedstvom poslanca Bis'vja) odposlancev ( _ delavcev-piemogarjev iz okrožja Anzin in ^ departrmentov Nord in Pas de Calai*, je, sklenil naložiti odboru režijonalne zveze, naj z družbami rečenih okrožij začne pogajanja. Dalje naj odbor zapro3i prefekte teb depar- tementov, naj stopijo z družbami v dotiko, da dovedejo do sporazumljenja med delodajalci in delavci. XXK*XKKttXKKK*HUM X n x x x x x x Svoji k »vojim! ZALOGA X X X Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-JKetoflijevo w cikorijo. oooooooooooooooo pohištva jj dobro poznane jg tovarne mizarske zadruge y (Jarici (Solkan) X i obr'inskesa.tajnika hodnjo nedeljo ob -S. uri in pol zjutraj darova! sr. m so ca Rožniku. Pri sv. maši bo pel oddelek pevskega društva »Slavec<. * Odlični irostje v Ljubljani. Pred-včeraj je obiskal g'uhonemnico v Ljubljani državni svetnik Nikolaj Sokolov iz Petro-grada. Tamkbjšajo potresno opazovalnico X K X X X X X obišče v kratkem vseuČiliški profesor gosp. G. vpisane zadruge z omejenim poroštvom prej fin\on Černigoj Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi. Največja tovarna pohištva primorsfce đelele. ?>olidnost zajamčena, kajti les se oauSi v to nalašč pripravljenih prostorih s temperaturo 60 stopinj. — Najbalj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene. •V Album pohlftev brezplačen. G e r 1 a n d iz Straasburga. Vesti iz Štajerske. — (»rožna smrt. Železniški delavec Va lentin na kolodvoru v Mariboru je minoli ponedeljek našel strašno smrt. Vršć svoje delo je prišd med dva železn š ca voza, ki sta ga stisnila skupaj in ga zmečkala tako, da je ostal mrtev v isti lrp. Razne vesti. Mozki — služkinja. V Martinimi na Češkem je služila kakor služkinja ne ca Mig dalena Zavadi1. Te dni pa je pr šlo na dan, da je ta tlužkiDja — preoblečen možki, ki ?e je tako odtezal vojaški dolžnosti. Zavadil je bil tudi v matici vpisan kakor dekle. Prijazna tašča. Parižki časniki poročajo o sledeči mični dogodbici : Ko Hi bila zakonska L. komaj de9et dni poročena, zgubil je soprog nenadoma svojo službo, a še bolj nenadoma prišla je v hišo tašča. Ta je toliko čaM pregovarjale svojo hčer, dokler je ista zapmtila soproga in sledila svoji materi. Mož j pa ni bilo mogoče udati se v to usodo in črez nekoliko dni je šel iskat ženo v hišo svoje tašče. Ker žena ni&akor ni hotela ugoditi njegovim pn.šojam, giozil jfj je z revolverjem, da jo ustrel'. Tašča pa se je kakor blisk vrgla na nesrečneža, mu iztrgala revolver in ga prav pošteno nabila. Moža je ta dogodek tako potrl, da si je kuhinjski nož dvakrat zabodel v prsa. Kane pa na erečo niso nevarne in taščo je ta obupni čin zeta tako omehčal, da mu je slovesno obljubi a, da ga nikoli več ne — -nabije ! Brzojavna poročila. Štrajk v /enevi. ŽENEVA 11. (B.) Vlada je naznanila,f da je vse štrajkovce, ki so bili zaprti radi X X X X X X X X X X Št. 313:». Razpis služI)6 tajnika. Podpisano županstvo razpisuje služb > z letno plačo i>0i) kron in primernim stanovanjem. Prošnje z dokazili o zmožnosti za to službo je* vložiti na podpisanem do konca t. ni. Zahteva se znanje sloveiišiine, italijanščine in nemščine v govoru in pisavi. Županstvo v Kanalu. dne S. oktobra 1902. M. Zeya, župan. u*#n*K^XXXXKX^X» C (Alojzij daljem! I Tržaška posojilnica in hraoiloica J ie«istroma lainea z omeieiim poroštTom, J ulica S. Francesco štev. 2, I. * Telefon 952. i i nasl. Fr. Hitty TRST.-ul. Barriera vecchia 13-TRST. — Zaloga snovij za moške iz tu in inozemskih tovarn. Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo. I zbor dro h u a rij. Sprejema naroebe za obleke ]><> meri. ) Varstvena znamka: SIDRO. LINEMENT. CAPSICICOMP. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva »e po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah. Pri vkupovauju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo va--stveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme oriiriiialni izdelek. ,-v^-v-J r-fl Ricilerieva lekarna pri zlatem Isto t Pragi ' T Hranilne ulogre se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom in aicer na uknjižbo po 5 l/,0/o, na menjico po 6°/0 na zastave po 51 Uradne are so: od 9—12 dopoludne in 3—4 popoludne. Izplačuje se : vsaki dan ob uradnih urah ob nedaljah in pnizuikih je urad zaprt. Poštno hranilnični račun 816.004. Prva in največja toiarna pohlltra T*eh vrst. Epilepsija^. Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva f«.- brezplačno in frsinko v Schwan-nen-Apotheke Frankfurta.*! iMsaMBF Levi Minzi! — Sf Đ? Sf Sf Sf Sf © —ZZ— I Sf & s & Sf Sf •J T R S T TOVARNA: Via Te«, vogal Vta UnltMM ZALOOB: i Piazza Rosarl« iL 2 I (Šolsko poslopja) | In Via Rlbargc »t. 21 Talcfon It. 670. -HOH-- Velik lxbor tapecar.j, xrcal in ilik. Ia-vršnje aaročbe tndi po posebnih načrtih. Cone bres konkareno«. ILĐITB0T1IJ CIIII ZiSTOlI II FKAIIO Predmeti postavio sa na pai odrod a>' že eznico ra - ko. Zahtevajte povsod voščilo (biHs) korist družbe sv. Cirila in Metoda * pri sledečih pg. trgovcih: Emil Cumar Trst m Općine, Vekoslav Plesni« ar uh Stadion. Ivan Tomsiič Barr. Vecdhia. Ivan Prelog P»a*r. Vechia. Josip 1'nJick nI. Stadion, Matej Millonig u K Gliega. ▼ okolici: Pran Suuiar. Anton Sanciri v Skednju; .-kapin in Pirich. Anton Kak. Stanko (io^ina. Svetko Hanibal Skerlj pri s-v. Ivanu: Ivan t ergol, Colognati Ben., Josip Pertot. Anton Biumat v Barkovljah ; Jaka Steka ca Koatovelju. Jo* i p Gintinčič. .van Sele* pri sv. Križu. Ivan Fr. Milnic v Baroviri. Glavna zaloga: tvrdka J. Drufovka v Gorici. Stanje hranilnih vlog: 15 milijonov K. Rezervni zaklad: okroglo 350.000 K v VIKTORIJA" moderci Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pi>l leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica i/, svojega, ne da bi ga za m-čunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada meetna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico fudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Po&tno- hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. C čistin i si naznaniti slavnemu ob-X;činstvu, da sem otvoril novo prodajalnico jestvin v ulici Stadion št. 25. Prodajalnica je (lol»ro asortirana z vedno svežim hhigom, kakor : kavo. sladkorjem, rižem. moko. milom in svečami. Nadalje imam 'v zalogi pristne testenine iz Napolja. Holonje in Trsta. Posebnost: testenine z jajci. Izbor likerjev, vin v buteljkah. bi-škotov odlikovane tovarne (»atti v Trstu. Suho meso. Za obilne naroebe se uljudno priporoča Jos i p P c ro i s c k. x * l iS X A za gospe in gospice po 50. 70 iive.. 1 srhi.. 125. 1-30, 1*>0, 1-sn, 2-20, 3-— In 4-20. Velik izbor vseli Dreflmetov za pomlad 11 poletje obleke in kinčanje, velik izt>or trakov, ovratnikov.' in ricer: saten, perkal. pikć za obleke in bluze v lepih risanjih. — Vsakovrstni svilnati predmeti za modnih specijalitet vsake vrste, rokavic iz svile, niti in kože ter dežnikov. Vrl i k Izbor perila Min se v manDfafctumej zalogi JAKOBA KLEMENCA v Trstu. — ul. Sv. Antona št. 1. — v Trstu. Na za h te vanje dopo?Ijejo se uzorci z doti eni mi cenami po^t. prosto. Prodaja rranifakturnega blaga SALARINI v ulici Fonte della Fabra št. 2. in podružnica citta 3i £cit"«,- — Sprejema hranilne knjižice drugili zavodov br-z izgube obresti llentni davek plačuje zadruga sama Posojila daje na pero^tvo ali zastavo na T>-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih. — proti vknjižbi varščine tudi na lo-letno odplačevanje Zadiužniki vplačujejo vs*k za delež po l krono na teden. t. j. kron v petih .enh. P<» zaključku peticija znaša vrednost deleža o00 kron. L Stanje -'11. avgusta 1002: Deleži: a) podpisani........K l^SJl.žOO*— b) vplačani......... «><>4 989*38 Dana posojila............ 1.33^.212 *28 Dopolnilni zaklad....... 209.177-16 Vloge.............. • » 308.867*99 prodajalnica obleke, ki se je nahajala na trgu Zonta je preložena v ulico delle Acque št. 12. (zraven g. Jakoba Perhavec nasproti kavarne Central IVjdaja inožkih in ženskih oblek ter drobnarij za k roj ar e in šivilje. Svojim rojakom se toplo priporoma za obilen obisk Vilko Tosti. ti lica Poste r.uove Št. 9. (Hiurerjeva liiša). Velik« 7i»lrj;a izgotovljt nih oblek za moške in dečke. Velik izl t r oblek za moške od gld 6.50 do 24. 7a dečke cd gbl 4 do 12. suknene jope v velikfm izboru o ue bi se odbijal rentn. davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na • menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 5 °j0 Urad uje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol in od 2. do o. ure popol. razven nedelj in praznikov. W Stanje bran. vlog leta 1900. Kron 1,203.503 PoštBO-hrau. račun štT. 837.315. * * * it X * X- it * \ Jedina pateiitovana zmes, pripoznana glede trpežnosti za tlakovanje, je LEGNOLIT. ajbolj udobno. Jamstvo 10 let. Paziti je na ponarejanja, ki provzrocajo podove prašne. krlike, nepravilne in podvržene razpokam. Vzorce, cenike in proračune pošilja brezplačno in franko LEGNOLITH C.o v TRSTU, ulica Nuova št. 14