Hovice pa _>r- Janez Bleiweis. XV. 1857. ,,Le naprej!" — kliče vrednik v 1. listu v Novicah, ktere so izhajale v polovini o sredah in sabotah. — ,,Čas je tisto silno kolo, ktero suče svet neprenehoma, ž njim pa ljudstva, ki živijo na njem . . . Z novimi časi nastopijo nove potrebe; v novih potrebah pa je treba iskati novih pripomočkov, da človek zadobi to, česar potrebuje. Kmetijstvo in obertnijstvo sta dva imenitna stanova v družbi človeški; brez nju bi ljudje ne mogli živeti . . Kamor se tedaj ozremo, povsod čujemo glas: Naprej! Nikar nemarno se deržati starega, ampak pozvedovati, kaj se dela in godi novega po svetu, kako se spravlja to in uno, da se zboljšuje kmetovanje in povzdiguje obertnijstvo. Zato kliče naš list vsem ob novem letu: Le naprej! S pomočjo Božjo ne bo bistri glavi, pridnim rokam in pa poštenosti sreča nikdar slovesa dala. Tedaj le naprej! Čedalje bolj naprej!" Dr. Bleiweis sam je spisal v petnajstem tečaju na pr.: Gojzdnarstvo. Domovina mnogoverstnih sadežev. Apno in lapor — kmetijstvu velika pomočnika. Velika kmetijska razstava na Dunaji. Lanska letina. V treh letih napol bogatejši kraetovavec. Drevesa po polji — straže zoper mi.ši. Kako sadje sušiti, da bo dobro in lepo. Da ozimina pod snegom ne bo škode terpela. Dobri sveti kmetovavcem. Posebnega priporočila vredne jablane. Kaj naj bi kmetovavci v našem cesarstvu še več pridelovali (klaje, čbel, lanu, konopelj, vina, gladeža, brošča, verbovnika). Pregosta setev. Nekoliko od kmetijske botanike. Dobrovoljen svct gospodarjem zastran gosenc. Kako se raurve cepijo. Ali se starost konj čez 8 let res ne da gotovo več iz zob spoznati. Od oljke. Koristnih žival ne gre preganjati in moriti. Dober svet takim, kterim je toča polje poškodovala. Kaj je toča, nje vzrok in kako se pred njo varovati. Poduk Gorencom (o konjski bolezni). Največji potrebe našega kmetijstva. Kako ravnati, da dobiva gospodar dovolj roleka od svojih krav. Pretres nekterih vraž in krivih misel naših kmetovavcov. Kosti dober gnoj. Živino čez zimo ložeje prerediti. Kako se dajo večji prihodki na kraetii zadobiti. Kako se da, novo zidovje stanic suho napraviti. Tiči na polji in v gojzdih itd." — Kedar so šole, niže in srednje, jele se obračati na narodno stran, tedaj je jel tudi Noviški vrednik na nje obračati pozornost svojih rojakov. — 0 potrebi nove slovnice slovenske jo je povedalo vredništvo (str. 112) napr.: ,,Radostni smo brali Vaše jezikosl. pom., ki nam razodevajo, da ste terdni v slovenščini in gerščini; al če bomo tako na drobno rešetarili in se celo za take besedice lovili, bomo do sodnega due se pričkali o slovniških pravilih, in ker vsak svoje in dostikrat ravno nasprotno terdi, borao zavolj slovnice zanemarili pisanje potrebnih knig. Prav je in treba, da nam je mar za slovnico in za napredek jezika, kteremu so tudi Novice vseskozi zvesto udane, — al est modus in rebus. Krepko se v svojem spisu poganjate za sedaj (sadaj) in zametujete zdaj, — ali mili Bože! kdor vprašuje s kdaj, dovolite, da se inu odgovarja z zdaj. Sedaj, sadaj, zdaj — piši, kakor ti je drago; da le to kar pišeš, kaj velja in je važno, zanimivo, koristno, podučno, zabavno! Iz vsega pa, kar je v poslednjih desetih letih o slovniških pravilih že dovrelo, se očitno vidi potreba nove slovnice slovenske, v kteri bi se kritično in brez enostranstva ustanovilo, kaj naj velja, in ki naj bi tudi bila edina slovnica po vseh gimnazijah. Vemo sicer, da še tudi potem ne bo konca — kakor čop resnično pravi — der grammatischen Griibeleien, die bei uns von solcher Wichtigkeit sind!, vendar bo tak codex saj nekoliko odpravil prepire brez konca in kraja". M. Majarju želečemu ,,pisati po slovensko tako, da bi razumili zajedno: ,,Horvati i Serblji — Oj da bi Novice dovoljile nara nekada mali prostorček na koncu lista, za spise v takom slovensko-serbskom jeziku spisane" — odgovarja (184): ,,Iz serca radi, ako bi se take poskušnje, ktere dospevajo le učene Slovane, ujemale z namenom prosto-narodnega časnika. Novice ne morejo svojih mej še dalje razširiti, ker bi mogle sicer v nemar pustiti svoje glavno vodilo, kterega se dosihmal derže in ktero zahteva z omiko slovenskega naroda priskakvaje tudi omiko slovenskega jezika. Tudi mi mislimo, da nam je Slovencom treba posebnega beletristiškega lista". — Dopisniku, naj se vVodnikovem Spomeniku pustijo zgodovinske oblike pesnikovega rokopisa, kaže (str. 414), da Vodnik se je trudil postopati naprej, kakor je to tudi dolžnost naša, kar je zapisal sam v svoj eksemplar MLublanskih Novic" 1. 1798, ki ga hranuje naša ces. bukvarnica . . . Tako Vodnik, kteri ni bil mož des Stillstandes". — ,,Ker v prihodnjem letu nastopijo Novice že šestnajsti tečaj, so častitim svojim bravcom v vsem tako dobro znane, da pri vabilu na novo naročbo (396) le toliko rečemo, da kakor dosibmal hočejo tudi v prihodnje biti središče slovstvenega življenja slovenskega naroda, podučne na mnogo strani in kratkočasne tudi, verh tega pa pošiljati novičarja po vsem svetu in po njem pridno mislijo donašati bravcom svojim novosti vsake baže". — XVI. 1858. ,,Obsežek in jezik Novic ostaneta pri starem tudi v novem letu, in s krepko priporaočjo najslavniših pisateljev slovenskih, ktere prosimo ob enem za prihodnje rodoljubno podpiranje, da bi ravno po starih vodilih svojim bravcom vedno mlade ostale . . Le v tem se bodo zavoljo davka preraenile ,,Novice gospodarske, obertniške in narodne", da v novem letu bode vsako sredo izhajala cela pola; dosihmal je vsako sredo in saboto izhajalo pol pole . . Storili smo to po dolgem prevdarjanji in po nasvetu lnnogih prijatlov . ." Všestnajstem tečaju je spisal dr. J. Bleiweis: ,,Gospodinjam nekaj zastran kokošarstva. Ledenice. Nove skušnje z gnojem. Od hripke ali kihavice kaj. Pereč ogenj pri prešičih. Pregled lanskih pridelkov v našem cesarstvu. Spomladanski hrošči ali kebri. Iz Ljubljane do Žirov. Potopisne čertice. Sedanja žitna cena in njeni nasledki. Občinski pašniki. Kdor ima dnarja, naj posluša. Kako si bitro napraviti veliko žlahtnega drevja. Ali je zdravo, po kosilu (obedu) enraalo zadremati. Laška ali rudeča detelja. Golobje so polju dobrotniki. 0 reji akacije. Vinski hrami. Kako naj se kuri, da se po nepotrebnem ne kvarijo derva. Ce človeka ali živino seršen, osa ali bčela piči. Pogled v človeški želodec. Kakošni naj bodo verti na kmetih, da bodo dovelj sadja donašali. Poglavitne pravila za gospodarstvo z gnojem. Svarilo kmetom, kteri v mesto nosijo sadje na prodaj. Kako sadje braniti in k pridu obraeati. Sladkor ali cuker, iz česa so ga nekdaj delali, in iz česa ga delajo dan današnji. Nektere poglavitne potrate naših kmetij. Kako z grojzdjem ravnati, ki je zmerznilo pod snegom. Kdor cesto gnojf, si sam mošnjo slabi. Ozir po kraetijstvu in obertnijstvu v našem cesarstvu. Kako tudi po zimi dobro sirovo maslo ali puter uinesti. Železne kanone in železni zvonovi. Voda v službi človekovi. Valjenje kurjih jajc, — kaj se godi pri tem, in kako ž njimi ravnati. Kako Amerikancom delo spod rok gre. Jerebikovo drevo itd." Poleg tega je spisaval Novičarja iz avstrijanskih in raznih krajev, naznanjal skušnje vertnarske, živinozdravilske itd. Ker so se prikazovati jeli razni koledarji, opustil je dr. Bleiweis svojega ,,Koledarčika", in Hicingerjevemu domačemu koledarju slovenskemu na hvalo pisal str. 310 na pr.: ,,Mislimo, da ga bodo Slovenci res tudi lahko imeli prav za domačega; zakaj v lični podobi, na ne velikem prostoru, in za majhno ceno se jim tukaj ponuja ronogo potrebnega, koristnega, podučnega in zabavnega, da v nobenem dosedanjih slovenskih koledarjev še ne toliko, in da se novi koledar slovenski labko meri z marsikterim večjih nemškib itd." — Glede šolskih izvestij povedal jo je str. 311: ,,Imenik učencev in učenk smo tudi mi sprejeli. Lični natis nas je razveselil toliko bolj, ker lastue imena učencev in učenk slovenskega rodvi so natisnjene, kakor se spodobi, s slovenskimi pismenkami, ne pa, kakor žalibog! je še marsikod gerda navada nekterih starokopitnežev, da otrokom berž v pervih šolah popačijo pisavo njih imen z luteransko bohoričico, že zdavnej v staro šaro zaverženo, ali pa z nemško pisarijo, ki se slovenskim učencom podaja kakor zajcu boben, na pr.: Tschirtschitsche, Draschtschik itd. Dajte nam le šolski imenik v roke, in po pisavi imen bomo koj vedili vam povedati: ali se slovenščini daje v šolah, kar slovenščini grč, ali ne. Pravilo pisave lastnih osebnih ali krajnih imen je tako lahko, če se le tako ravna kakor natura sama terja: Piši namreč slovenske imena po slovensko, nemške po nemško! To je vse. To je pa tudi treba, da se ne delajo za poznejše leta nepotrebne zmešnjave in se ne pačijo domačim ljudem njih imena po ptujem kopitu!" Umetniki slovenski. ,,Pod tem napisom, opominja vredništvo (309), bodo donašale Novice od časa do časa kratek občert življenja in delavnosti kakega slovenskega umetnika . . . Samoukov vsake verste ima naš narod dokaj. Tudi ti bodo imeli med umetniki mesto, kakor jih naveduje Kukuljevičev ,,slovnik umetnikov jugoslavenskib" kteremu želimo s temi sostavki postreči. Umetnikom slovenskira pa bo hasnilo, da jih narod spoznava, kakor bo to tudi narodu samemu v čast. Verh tega pa bo morda tu in tarn obveljal še stari pregovor: Exempla trahunt!" K spisu Hiciijgerjevemu (str. 290 — 1) je pristavil dr. Bleiweis sledeče besede: ,,Poslednji čas se je veliko kramljalo o potrebi kritike za nas Slovence. Ker brez kritike sicer nikoli nismo bili, pa je kritika naša dosihmal le bolj ljubeznjiva mati bila mali peščici slovenskih pisateljev, ne moremo onega hrepenenja po kritiki drugače razumeti, kakor da hočejo nekteri ostro, zanikavno kritiko. Taka kritika sedaj že bi bila pa pri nas ,,filius ante patrem". Kritika tiste baže mora le tadaj biti, kadar je že dosti gradiva za njo, ali kadar slovstvo uhaja na napačno pot. Lessing, pervi kritikar nemškega slovstva, nam je pokazal, kadaj ima kritični meč pravico. Kaj botno mi pri našem sicer lepo cvetečem pa vendar še pohlevnem slovstvu s tako mogočno kritiko počeli! ali prav za prav, koliko posla bo ona pri nas našla? — kmali bo z vsem pri kraji. Ne! da bi branili komu, kritikar biti ,,ex professione", ne, da bi branili s kritičnim mečem vsekati, kadar je treba, po takem delu, ki nam je v sramoto, — al reči moramo, da tisti, ki brez posebne potrebe tako željno hrepene po kritiki, bi domovini naši gotovo veliko več dobrega skazali, ako bi se vsedli in delo za delom na svetlo dajali in tako bogatili slovstvo naše, da bi v vseh vedab imeli tiska na kupe in bi potem v nepredolgem času tudi nam nastopila doba ostre kiitike. Dokler pa bomo pisatelje naše in bukve naše lahko na perste šteli, ni še čas za tisto kritiko, ki bolj sovraži kakor ljubi, ki bolj odganja kakor vabi. Poslednjič pa še eno. Dokler kritikarji uaši ne bojo nič druzega vedili kakor gramatiko gosti in pa germanizme grajati ali k večemu le ,,per Bausch und Bogen" kaj psovati, kar ni ravno po njih godu, bojo malo bravcov imeli in ves njih tiud bo, glede na slovstveni blagor, le malo teka imel. Abcednih vojsk in pa gramatičnega kavsanja srno že toliko toliko imeli, da se nam naši bratje Slovani res smejati morejo. če beremo druge časnike slovanske (in časniki veljajo za navadno merilo stopnje, na kteri se znajde jezik kakega naroda) in jih primerjamo z našimi slovenskimi, smemo ponosni reči, da nismo zaostali za brati našimi. Čemu tedaj v eno mer le abcedo gosti in gramatiko! Pojte rakom žvižgat! — bi nam rekel Prešerin, ako bi še živel". — Prisiljen je dr. Bleiweis na Cegnarjev spis v Glasniku dal v istem smislu le nekoliko bolj razširjen ,,Odgovor o kritiki" (str. 356 — 7), kjer piše na pr.: ,,G. Cegnar pravi, da na mladih stoji svet. Ker je tu sploh le govorjenje od slovstva slovenskega, smemo mišliti, da g. C. meni, da na mladih stoji slovensko slovstvo. Ker smo mi tako daleč od starosti kakor je g. C. od mladosti, tedaj se nobenemu med nama ne more očitati enostranost. Zatega voljo ne bo ne njemu ne nam odgovor težak, ako vprašamo: ali je velika večina pisateljev naših, ki jih čislamo po doveršenih delih svoje pervake, iz verste mladenčev ali pa iz verste možakov? Ne! da bi iz serca ne spoštovali nadepolnib pa oskromnih mladenčev, in z veseljem rečemo, da so nam v slavo res knjige nekterih mladih rojakov, al sila sila malo jih je, večina drugih naših slovstvenih del izvira od mož, ki so že prestopili tako imenovane leta mladosti. Tako je in ne drugač. Kdor ne verjame, naj šteje knjige naše in potem naj po rojstnem listu njih pisateljev praša. Da je nekteri mladeneč, ki je par pol v kak časnik že spisal, s svojo slavo tako zamaknjen, da res raisli, da inu ga ni verstnika pod solncem, nas uči skušnja, — al ravno trezna kritika se ne sine zamakniti s takimi zamaknjenci, in to je že včasih zadosti, da se vleže ošabna kri. Tudi nas skušnja uči, da so nekterega mladenča že povzdigovali kot slovenskega korifeja, kteri pa kot mož ne zine nobene več. ,,Afflavit — et dissipati sunt!" Da Bogme! na takih ne stoji svet, je menda preočitno. Za to le trezno! le trezno! Slovstvo vsakega narnda se ceni le po knjigab, ne pa po jalovem hrupu. Na beli dan naj stopi, kdor kaj v omari ima; če res kaj velja, se mu bo že splačalo. H koncu le Se to: Čemu le hrup po kritiki! Začnite jo, kakor vana je drago; saj vam je nobeden ne brani. Kdor od kake reči le samo govori, pa se je nikoli ne loti, — kako se pravi takemu?"  ,,Novice današnje (3. febr.) ne morejo menda godu Vodnikovega s svojimi bravci prijetniše praznovati, in spomina njegovega ne živejši obhajati, kakor če iz ,,Novic lublanskih", kterim je naš Vodnik vrednik bil, od 1. 1797 in 1798 povzamejo to, kar je on pisal o slovenskem jeziku in narodu (1. 5 — 7). Mnogim našiin bravcom ta mični spis ni znan zato, ker Novice od 1. 1797— 1800 le malokdo iina; kdor ga je pa že tudi bral, ga bo gotovo vnovič rad prebiral. Prenaredili nismo v njetn nič; le tam pa tam smo popravili kakošno besedico, ktero bi bil Vodnik po naši slovnici gotovo sam popravil'1. — ,,Staro leto gre h honcu in ž njim šestnajsti tečaj tiiišega najstarejega in po Slovenskem najbolj razširjenega lista. Da bi vseskozi mlad bil, bo s pripomočjo domoljubnih pisateljev zopet najiskrenejše prizadevanje vreduištva, ktero s temi versticami vabi na naročbo sedemnajstega tečaja (400). — In tako jemljemo slovo od častitih vseh bravcov svojih! Slovo to (416) pa nam ne dela težkega serca, ker kmali spet, ako Bog da, se bomo združili, — mi, da bomo pisali, Vi, da bote brali. Le staro leto grč tedaj h koncu, ne pa terdna naša volja, tudi v novem letu s pripomočjo rodoljubnih naših prijatlov vsem bravcoiu kar koli bo moč vstreči v vseh razdelkih, kteri so predmet našega lista. Če je obsežek letošnjega tečaja sopet tak, da bo vreden v bukve vezan in shranjen biti v versti svojih petnajsterih starejih bratov, nam je to najdražje vezilo!" — P o z i v slovenskim učiteljem in učiteljsMm pripravnikom. Ker se utegne v bodočih letih v učiteljišča slovenski učni jezik za večino predraetov uvesti, ker bode torej učiteljskim pripravnikom zlasti paziti na to, da se v slovenskem jeziku temeljito izobražijo, in ker se vsled tega važnost materinščine tudi v ljudski šoli poviša, zato je treba skrbeti, da bode učiteljskim pripravuikom in učiteljem mogoče, temeljito izobražiti in pripraviti se za praktično poučevanje v šoli. V to svrho bi pa potrebovali poleg druzih slovenskih knjig še ,,Praktične metodike" v slovenskem jeziku. Tako knjigo, t. j. navod za poučevanje v vseh predmetih ljudske šole sestaviti, odločil sem se jaz. Predno pa se za trdno težavnega dela lotim, zlasti pa, predno se odločim knjigo v tisk dati, imeti moram uže naprej nekoliko zagotovila, da se speča uže začetkoma toliko iztisov, da se velike izgube bati ne bo. Zato si dovoljujem vabiti najprvo naročnikov za to slovensko ,,Praktično metodiko", ki utegne obsegati kacih 150 strani v osmerki in stati 80 kr. Cim več naročnikov se oglasi, tem večja bode knjiga. * Ker so gg. učitelji, nekateri duhovniki in učiteljski kandidatje radi segli po moji lani izdani knjigi ,,Prvi pouk", nadejatn se, da me bodo tudi pri tem podjetji podpirali. Tiste gospode pa, ki so nameravali naročiti se na ,,Pedagogični letnik", katerega bodemo radi prepičlega števila naročnikov opustili, dovolim si opozoriti na to novo knjigo. V Krškem, 15. maja 1882. Ivan Lapajne, šolski ravnatelj. D o p i g ie Iz Kopersko»a okraja. »Slov. učit. društvo za Koperski okraj« imelo je svoje glavno letno zborovanje v 25. dan maja v Pasjivasi (Dekani) pri Kopru se sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo o društvenem delovanji pret. leta. 3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev treli pregledovalcev društvenih računov. 5. »Slovenci na Koroškem«, etnografične in jezikoslovne črtice; govoril g. prof. Julij pl. Kleininajr. 6. Eazmišljevanje starega izkušenega šolnika o šolskem obiskovanji; pojasnoval g. Andr. Vrtovec. 7. Vpljiv učiteljev na narodno blagostanje; predaval g. Zdravko Preložnik. 8. 0 šolskih vrtih; govoril g. Polde Krapš. 9. Volitev društvenega vodstva. 10. Predlogi gg. društvenikov. Zborovanja se je vdeležilo 15 društvenikov in pevski zbor Koperskih kandidatov. Po predsednikovem primernem nagovom in pozdravu okr. šol. nadzorniku g. Spinčič-u in g. prof. Julij pl. Klein raayr-ju, in potem ko se izvolita dva zapisnikarja in predsednik imenuje, ker ni bilo g. Avg. Praprotnika, svojim namestnikom g. Alojz. Bunc-a, nastopi društvena tajnica in bere poročilo o društvenem delovanji pret. leta. Iz tega poročila razvidimo, da je imelo društvo v prvem letu svojega obstanka eno občno zborovanje v 4. dan avg. m. 1. v Kopru, in dve odborovi seji, v 20. dan okt. m. 1. in v 7. dan maja t. 1. v Dolini. Društvo je vedno čuvalo, da ravna premišljeno, cla se utrdi svojej notranjosti in na vnanje. Ob smerti B1 e i w e i s-ovi je društvo brzojavnim potem izrazilo svojo žalost, društvo je k imenovanju g. prof. Spinčič-a okr. šol. nadzornikom po deputacijih dveh udov častitalo in se mu pri tej priliki priporočilo za razširjanje slov. ljudskih šol v tem okraji; stopilo je nadalje v prijazno korcspondenco se slav. slov. Ljubljanskim in Komensko-Sežanskim učit. društvorn. Pri tej izjavi prebere predsednik društvenikom vrli »pozdrav« Komensko-Sežanskega učit. društva, kar se z veseljem vzprejme. Društvo je imelo v minulem letu 27 društvenikov, — 17 pravih in 10 podpornih udov. Blagajnik porofia, da je bilo 17 gold. dohodkov, 12 gold. 23 kr. pa stroškov. Ostaue v društveni blagajnici potem takem 4 gold. 77 kr.; prištevši pa tudi to, kar je še iztirjati, ima društvo 14 gold. 77 kr. Pregledovalcem društvenih računov volijo se g. Ant. Špan, g. Ant. Grahli in gospdč. Angelina Vecchio, učiteljica v Škednji pri Trstu. S poročilom »Slovenci na Koroškem«, etnografične in jezikoslovne črtice nam je g. prof. Julij pl. KleinmajT kazal na Koroškem: prebivalce, udanost Habsburškej hiši, vero, rast in postavo tamošnjih sobratov, rojeslovje, šege in navade, ženstvo in zavedenost njihovo, razrečje, izobražbo itd. Naposled je omenil blagi gospod tudi družbo sv. Mohora, naštel zaslužne može na slovstvenein našem polji iz Koroške. Mislili smo si: tu imamo zopet pred seboj našega ljubljenega učitelja, ki nas prav tako poučuje, navdušuje za vse pravo in sveto, kakor pred leti v Kopru. Bog ga ohrani v trdno podporo našemu društvu Se mnogo let! Izročivši predsedništvo g. Alojz. Bunc-u stopi g. Andr. Vrtovec k tabli in kaže praktično idejo starega iskušenega šolnika o šolskem obiskovanji, vsled katere bilo bi otrokom, napredku, starišem in učiteljstvu pomagano. G. Kante opomni, da bi vendar morala biti v višej skupini dva oddelka, in da bi se otroci ne poenako naučili izstopivši iz ljudske Sole. Ker se pa ona ideja ne vjema popolnoma se šol. postavami, ne stavi pojasnevalec nikakoršnega predloga. Gosp. Zdravko Preložnik podal je nam pravo zrcalo, v katerem srao videli žive slike, kako more niiroden učitelj k ljudskemu blagostanju pripomoči. Preobširno bi mi bilo o tem natančneje poročati; Bog daj le, da bi se to poročilo tudi dejansko izvrševalo. Gosp. Krapš je nam se svojim jedrnato sestavljenim poročilom o šolskih vrtih kazal veliko in mijno potrebo Solskih vrtov; povedal nam je mnogo koristnega in ob jednem zanimivega in kratkočasnega. Eekel je mej drugim, ako bi vsaka šola imela svoj vrt in tudi delavnega in vnetega učitelja, bilo ne bi več brati v šol. knjigah o p*rednih Janezkih in Pavlih, nego biti bi morali samo pridni Petri. Slednjič predlaga g. poročevalec, naj društvo prosi okrajni šol. svet, da blagovoli izvesti saj kolikor toliko državne in deželne šolske postave, ki dovolj jasno govore za šolske vrte. Predlog se vzprejme. Pred volitvijo da predssednik 10 minut oddihljeja v posvetovanje. Po posvetovanji želi okr. šol. nadzornik g. Spinčic besede. Spoštovani in ljubljeni naš nadzornik pojasnil je nam marsikatere društvene (glede lanskili prošenj na deželni šol. svet) in uradne reči. Občeval je očetovsko z nami; obljubil vse postavno izvesti v prid in napredek Ijudske šole; priporočil se pa tudi učiteljstvu, da ga podpira s tem, da spolnuje kolikor mogoče svoje svete dolžnosti, kar mu potem predsednik v imenu društva obeta. Na vrsti so volitve. Voljeni so bili: za predsednika g. Andr. Vrtovec, za podpredsednika g. Alojzi Bunec, za tajnika g. Zdravko Preložnik, za blagajnika gospdč. Josipina Sovdat, in za odbornika gg. Mirko Anžlovar in Polde Krapš. V zadnjej točki: predlogi gg. društvenikov, oglasi se g. Alojzi Bunec in pravi, da bi bilo dobro, da občni zbor določuje kraj in čas prihodnjega zborovanja, in ne odbor, kakor do zdaj; g. prof. Julij pl. Kleinmayr meni, da je boljše, če ostane pri starem, ker odbor že tako poizveduje želje društvenikov, sicer bilo bi celo društvo brezpotrebno predolgo časa z mislimi in skerbmi obloženo in nekako navezano na oni dan, katerega pa pri vsem tem razne okoliščine v 3, 4, ali celo v več mesecih, predrugačiti, preložiti utegnejo. Društvo je na to še nadalje odbor pooblastilo, da naj določuje kraj in čas zborovanju. Ker se nihče dalje ne oglasi, poprime predsednik besedo ter pojasnuje državne in deželne šol. postave glede šol. vrtov, okrajnih učit. knjižnic itd. Piedlaga, da se lanska prošnja za poddružnico okraj učit. knjižnice v Dolino ponovi, in sklene se, da se pri tej priložuosti okrajni šol. svet vpraša, kaj je se sklepi lanske uradne okr. učit. konference glede knjižnice, poddružnice v Dolino in komesijama, kateri je učiteljstvo v uradnej konferenci volilo? (Ali smo šli samo po potnino in dnino v Koper?) Nasvetuje društvu, da izrazi okr. šol. svetu željo za vpeljanje v slov. ljudske šole v tem okraji boljšega ia pripravnejšega Kazinger-Žumerjevega abecednika in soglasnih stenskih tabel, mesto neokretne in predrage Začetnice in zastarelih stenskih tabel. Priporoča tudi »Učit. Tovariša«, kar se vse odobri. Še-le ob 1 uri popoludne zatvori predsednik zborovanje s primernim govorom in. trikratnim živijo-sklikom našemu presvitlemu vladarju Francu Jožefu I. Po zborovanji bil je vkupni obed, pri katerem je v navdušenih govorih (povdarjalo se je največ neumorno delalnost in nravnost mej učiteljstvom v šoli in zunaj šole), napitnicah, petji pevskega zbora Koperskih kandidatov, v absolutičnem vladanji g. prof. Julija pl. Kleinmayr-ja, nastala je prava društvena zabava. Še-le ob 7. uri zvečer razkropili smo se a v nadi vender, da se v kratkem zopet vidimo, v kar pomozi Bog! Novi odbor tega društva imel je svojo prvo sejo v 4. dan junija ob 9. uri zjutraj v Ošpem se sledečim dnevnim redom: 1. Vzprejmejo se novi udjo, ki so k društvu pristopili. 2. Nakupijo se društvene knjige — kronike, kamur naj se vsa društvena dela (referati) vpisujejo. 3. Zahvala g. E. Milicu v Ljubljani, ker je društvu 37 iztisov društvenih pravil brezplačno tiskal. Odbor je z veseljem v društvo vzprejel: okr. šol. nadzornika g. V. Spinči6-a, g. prof. Julija pl. Kleinmayr-ja, g. prof. J. Milohnič - a, g. prof. Fr. Fankovic-a, g. učitelja M. Kristofic-a in g. učitelja J. Pertota. Odbor je sklenil po nasvetu predsednikovem, da bi pri g. E. Milicu v Ljubljani naročil društveno knjigo — kroniko oblike »šol. kronike« z dvakrat toliko papirjem in z zlatimi črkami na čelu: kronika »slov. učit. društva za Koperski okraj«. Naroči se tudi primerai zapisnik. Odbor se g. E. Milicu v Ljubljani za njegovo velikodušnost lepo zahvali. Iz Štajerskegil. (Dalje in konec.) C. Sposobnostno preiskušnje. K sposobnostnim preskušnjain za ljud. šole v minolem mesecu aprilu se je oglasilo 31 moških in 16 ženskih izpraševanjcev. Izmed Slovencev so bili pri preiskušnji ~. g.: Fr. Bračič (iz Št. Vida pri Planini), Sim. Cvahte (iz Konjic), Jos. Drnjač (iz Podčetrtka), Mart. Gobec (od sv. Trojice), Luk. Gratze (iz Kamnice, izprašan za gimnazije), Iv. Kavkler (iz Slov. Bistrice), Ferd. Eudolf (iz Kuš), Fr. Š e t i n e c (iz Šinarije), Iv. T o m a ž i č (od sv. Miklavža pri Ormužu), Sim. V o 1 c (iz Dobja) in gdč. Kar. Peer (iz Petroveč). G. B. Trabusiner (zač. učit. v Galiciji pri Celji). G. Tom. Eomih (iz Ptuja) delal je preiskušnje za meščanske šole. Pismena vprašanja za nar. šole so bila: I. Pedagogika: 1) Die Behandlung der Schulversaumnisse. 2) Wie kann der Lehrer einen Schiiler zum Fleisse fiihren, der ihm von dem Vorgiinger odor von den Eltern als unfleissig aus Hang zum Spiele iibergeben wird? 3) Welclien Nutzen gewiihrt das Studium von Werken, deren Inhalt allgemeine oder specielle Methodik ist, fiir die Praxis des Unterrichtes selbst, sowie in anderen Beziehungen des Lehrerlebens ? II. Slovensko. 1) Priredni stavki. 2) Kaj so križarske vojske koristile? III. Nemško. 1) Der Begriff der Erganzung und dass sie durch den 2., 3. u. 4. Fall eines Haupt- oder Funvortes ausgedruckt \verden konne, soll iu Form einer Lehrprobe entwickelt werden. 2) Kinder, seid Thierfreunde! (Eine Ansprache an die Schuler.) IV. Geografija in zgodovina. 1) Das Flusssistem der Elbe. Mit Zeichnung. 2) Gliederung der steierisch - karntischen Alpen. Mit Zeiclmung. Uebersichtliche Darstellung der Eegierungsthiitigkeit Kaiser Leopold I. V. Prirodopis. 1) Flatterthiere. 2) Der Kalisalpeter in mineralogischer und in chemischer Hinsicht. VI. Fizika. 1) Bau-Wirkung des galvanisclien Elementes mit Beriibksichtigung der wichtigsten Arten derselbeu. 2) Das Wischtigsto tlber die Zusammensetzung und Zerlegung der Kriifte. Bedeutung fiir das praktische Leben. VII. Eačunstvo. Ein Weinhandler hat zweierlei Weine. Mischt er 9 Liter des schlechteren mit 7 Liter des besseren, so kann er einen Liter Mischung zu 67 V2 kr., mischt er aber 3 Liter des schlechteren mit 5 Liter des besseren, so kann er einen Liter der Mischung zu 75 kr. verkaufen. Preis der gemischten Weine. 2) Ein Fuhrmann verrichtet 3 Fuhren: a) 1200 Kilogr., 110 Kilom., b) 1600 Kilogr., 150 Kilom., c) 1500 Kilogr., 180 Kilom. weit, um den Lohn von 107 fl. 64 kr. Wieviel entfiillt auf jede Fuhre? 3) Ein cilindrischer Baumstamm von '/2 Meter itn Durschmesser und 15 Metter Lange wird zn einem Balken von quadratischem Querschnitt behauen; wieviel Holz fallt weg? 4) Eine Strecke von 42 MeterLange wird im Verhaltniss 3: 5: 6 getheilt. Wie gross ist die Fliiche des aus den Abschnitten construirten Dreieckes? VIII. Lepopisje in risanje. 1) Der Satz: »In der Eintracht liegt die ilacht«, ist in den drei gebrauchlichen Sclniftaiten zu sclireiben. 2) Eine Tafelzeichnung (Flachornament) ist zu copieren. 3) Es ist Ein Holzmodell perspectivisch zu zeichnen. D. Gospodarske ročf. Na mnogih štaj. ljud. šolah ustanovili so učitelji kmetijske nadaljevalne tečaje. Do zdaj trndili so se učitelji brezplačno s tem podukom, a ker je »vsak delavec svojega plačila vreden«, odločil je letos centralni odbor kmetijske družbe štajarske, da hoče denar, katerega je vis. c. kr. ministerstvo poljedelstva v podporo nadaljevalnemu pouku gospodarskemu odločilo, vporabiti v to, da dobijo oni učitelji, ki so šoli odrasle učence v gospodarskih predmetih poučevali v nadaljevalnih tečajih od šol. gosposke odobrenih, plačo ali remuneracijo za pouk in da se kupijo, če treba, tudi učni pripomočki za ta pouk. Prošnje za take remuneracije se niorajo oddati do 27. maja t. 1. — Naša deželna sadje- in vinorejska šola pri Mariboru je o povodu svoje prve desetletnice (ustan. 11. marcija 1872) izdala poročilo o svojem desetletnem delovanji. V porooilu je našteto vse do zdaj na tem zavodu delujoče učit. osobje ter je dodan imenik vseh gojenčkov, praktikantov, hospitantov in vincarjev, ki so v teku prvih deset let ta učni zavod obiskovali. Ta imenik obseza skoro 500 imen. Število pravih gojencev je menjalo med 21 (1872) in 42 (1878), povprečno je prišlo na leto 31 gojencev. Šola ima sedaj llV^ ha. zemljišča. Plodonosno delovanje te šole razvidimo tudi iz tega, da je v teh letih skoro 80.000 žlahtnih drevesec, več sto tisoč žlahtnih trt in najmanj 90.000 sad. divjakov prodala ter vrh tega nar. šolam, občinam, dništvom in po toči poškodovanim krajem podarila brezplačno 1860 požlalitnjenih sad. dreves, 32.000 divjakov, 12.700 cepičev (mladik), ter 44.000 trt in šibic. Stroški zavoda so znašali povprečno 22.136 gold., dohodki pa 7577 gold.; dežela je morala toraj doplačevati na leto 14.559 gold. Leta 1881. pa so se stroški že znižali na 15.313 gold., dohodki pa zvišali na 9998 gold. tako, da je bilo treba le še 5315 gold. doplačati. Še nekaj let in šola se bo sama vzdrževala. Eavnatelj tej šoli je po svojih temeljitih spisih znani g. Hermann Goethe. — Da si toraj ta šola silno blagodejne vpljiva na razvijanje sadje- in vinoreje na Štajarskem, vender bi se nje hasek za slov. Štajer dal še povikšati, ako bi se na njej ne poučevalo vse le v nemščini; kajti večini učencev s kmetov je vstop v njo nemogoč. E. Eazpisi učit. služeb. V šol. okraji Ptujskem: Nadučiteljeva in podučiteljeva služba na 2razrednici v Monsbergu, 4. pl. r., *) prosto stanovanje. Služba učitelja in podučitelja na 3razrednici pri sv. Vrbanu, 4. pl. r., prosto stanovanje. Služba učitelja na 3razrednici pri sv. Marjeti, 4. pl. r. Služba uoitelja na trirazrednici v Cirkovcih, 4. pl. r. Služba podufiitelja na 2razrednici pri sv. Andreju v Leskovcih, 4. pl. r., prosto stanovanje. Služba podučitelja na 2razrednici v Vurmbergu, 3. pl. r., stanovanje. Prošnje naj se vložijo do konca junija. — V šol. okraji Ormužkem: Službe učitelja na enorazrednicah v Svetinjah, na H u m u in v E u n č a h, 4. pl. r. in stanovanje. Služba podučitelja na 4razrednici v 0 r m u ž u, 3. pl. r. Služba podučitelja na 3razrednici v Središči, 4. pl. r. Prošnje naj se vložijo do 1. julija. — V šol. okraji Gornjeradgonskevn: Služba učitelja na 3razrednici v Negovi, 4. pl. r., do 30. junija. — V šol. okraji Lj utom erskem: Služba učitelja na lrazrednici v Vržeji, 4. pl. r. in podučiteljska služba na 2razrednici v Cezanjevcih, 4. pl. r., do 30. junija. Nadučiteljska in podučiteljska služba na 2razrednici v Pollaubergu, III. pl. r. in stanovanje. Učiteljska služba na 5razrednici v Hartbergu, II. pl. r. in stanovanje, do 10. junija t. 1. F. Eaznoterosti. Nj. Vel. presvitli cesar je podaril za stavljenje šol v Št. Florijanu pri Doliču in v Kamnici pri Mariboru po 200 gl. — Stoletnico rojstva slavnega pedagoga, ustanovitelja otroških vrtov, Frid. Frobel-na, so v Gradci prav sslovesno obhajali. — Zavoljo bolezni (šarlah, difteritis, ošpic) morali so na Zidanem mostu in v Ormužu šole zapveti. — Štipendije po 100 in 120 gold. so razpisane do 31. julija t. 1. na dež. kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradci. Tone Brezovnik. Iz Vojnika. Celjsko učit. društvo je imelo v 1. dan junija svoje peto letošnje redno zborovanje. Udeležilo se ga jo 21 udov. Piečita in odobri se zapisnik majeveseje; potem naznani g. predsednik društvenemu vodstvu došle dopise, in sicer: a) Odbor za neizpremenljivo razstavo učnih pripomočkov v Gradci prosi za denarno podporo. Društvo prošnji ne more ustreči. b) Učit. društvo za severo-vzliodno Štajarsko vpraša, bi li ne bilo umestno, da bi se zdanja učit. *) Plačilne rede na Štajarskem glej ,,Uč. Tov." str. 142. društva nekoliko refoimiiala in sicer v prvej vrsti s tem, da se prekrste v »šolska društva« (Schulverein), ter skušajo kolikor megoče v svoje kroge tudi dobiti nestrokovnjakov (neučiteljev). Po tem takem bi bilo plodonosnejše delovanje učit. društev pričakovati, drugače bodo, po mnenji zgoraj imenovancga društva, počasi zaspala. Ker taka preustmjitev učit. društcv scga globoko v njih dozdanji organizein, naše društvo ne more takoj dancs o tem vprašanji veljavno sklepati, nego izvoli se odbor, to je gg. Lopan, Irgl in Brezovnik, da pri prihodnji (julijevi) društveni seji o tem poroča. Potem govori g. Fr. Vučnikodomovinoslovji. *) V predgovoru omenja, da je nauk v domovinoslovji gotovo eden najložjih, kajti narava (okolica) daja učiteljn gradiva za pouk kar s polnimi rokami; treba mu je le jemati ter vse prav uiediti in prirediti, pa bodo učitelj in učenci dobili veselje do tega nauka. Po kratkih teh uvodilnih besedah, obravnaval nam je dejansko, kako se spoznavajo štiri strani ncba, vas, trg, mesto, potok, reka, veletok i. t. d. Ker pa je že čas potekel in je bilo popoludne, in ko smo varulm novega mestnega muzeja obljubili, da pridemo ob 12. uri si muzej ogledat, prenehal je g. Vučnik s svojira govorom, pa nam obljubil, da ga hoče v prihodnje nadaljevati. Prišedši v mestni muzej, pozdravil nas je varuh muzeji gosp. Eiedel prav sično, ter nam potem razkazoval in razlagal vse, kar se tu nahaja. Ogledovali smo si razno staro- in srednjeveško orožje, starogrško in rimsko orodje in posodje, denarje, svetinje in kinče najrazličnejših narodov in časov, živali, rudnine i. t. d. Čudili smo se zanimivim tii razpostavljenim rečem ter da je bilo dotičnemu odboru mogoče v teku enega leta toliko lepih predmetov nabrati. Zahvaljivši se preprijaznemu gospodu muzejalnemu varuliu za njegov trud, izrazili smo željo, naj bi mladi muzej rastel, cvetel in rodil obilnega sadu v prid in v spoznavanjo in ljubezen do naše mile domovine. Tone Brezovnik. Iz Logntske^a okraja. — Pri letošnji uradni konferenci, katera bode v 19. dan meseca julija t. 1. v Gorenjem Logatci, pogovarjalo in sklepalo se bode v naslednjih točkah: 1) Kako naj šola skrbi za telesno blagostanje šolske mladine? Poročal bode gosp. Josip Žirovnik. 2) Katere zapreke ovirajo dobremu vspelm šole glede na javno nravno življenje? Za vse gg. učitelje in učiteljice. 3) Kaj je nazorni nauk in kaj je ž njim doseči? Poročevalka gospica F. Zupan. — k. Iz Ljnbljane. Iz seje dež. šolskega sveta v 19. dan maja t. 1. 0 predlogu c. k. okrajnega šolskega sveta v Črnomlji zaradi črteža za zidovanjo petcrorazredne ljudske šole (v Metliki) se potrebno ukrene. — Dve prošnji za podporo pri zidovanji šol predložite se dež. odboru. — Zaradi priredbe v nekem farovži se župniku dovoli, da med tem časom stanuje v šoli. Prošnja gimn. profesorja za petletno ali osobno doklado predloži se na višje mesto. Eazrešijo se pritožbe zaradi kazni za šolske zamude. Učitelju verouka na čveterorazrednici določi se letna nagrada za pončevanje v kerščanskem nauku. Dovoljuje se, da se napravijo tri enorazrednice ter se določijo letne plače učiteljem teh šoL Prošnja za dopust profesorji na realki predlaga se na višje mesto. Eazširi se enorazrednica v dvorazrednico ter se učiteljskej službi določi primerna plača. Učitelj je za kazen prestavljen. Določi se o nasvetu kmetijske poddružnice, da bi se v šoli poučevalo v kmetijstvu in da bi se napravili nadaljevalni tečaji za pouk v kmetijstvu. Poročilo vodstva učiteljskemu izobraževališči, da bi se na vadnici izpraznjena učiteljska služba zopet namestila, se z zadevnimi nasveti predlaga na višje mesto. Učiteljeva služba se za trdno postavi. Eazdele se podpore v pospeševanje pouka v kmetijstvu za 1. 1882. Eazreši se več prošenj za nagrade in denarne podporc. — Slovesna instalacija našega velečastitega mestnega župana Petra Grasselli-ja je bila 3. t. m. v mestnej dvorani, kjer se mu je zraven drugih korporacij poklonilo tudi učiteljstvo mestnihljudskih šol. Gospod župan je zbranim učiteljem in učiteljicam rekel: »Vam je izročena nada prihodnosti; opravljajte svoj težavni posel z veseljem in modro; Bog naj blagoslovi vaše delovanje! kar se mene tiče, bodem vsikdar pospeševal in podpiral ljudsko šolstvo«. Slava! — Odbor slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani je imel 1. t. m. sejo. Mej drugim določilo se je, da bode občni zbor tega društva prve dni meseca septembra t. 1., kateri dan — bode se pozneje naznanilo. Prihodnja odborova seja je C. jul. t. 1. *) G. Val. Jarec je bil pri zadnjem (majevem) zborovanji po pomoti imenovan poročnikom o tem predmetu. Poroč. — Letošnje šolsko leto bode se v glavnih mestih po deželah končavalo in zafienjalo ob enem s srednjimi šolami. Tako ukazuje ministerski ukaz 1. jun. t. 1. Sploh zaželjena uredba to! — Naš deželni predsednik, visokočastiti gospod A. Winkler, je bil 7. t. m. v Škofji Loki, in pri tej priliki je ogledal tudi tamkajšnji ljudski šoli — deško in dekliško. — Književstvo. Prišel je na svetlo 1. zvezek »Josipa Jurčiča zbranih spisov«. Založil in na svetlo dal odbor za Jurčičev spominek, uredil Fr. Levec pod naslovom: ,,Deseti brat". Cena 1 gold. V Ljubljani 1882. Natisnila narodna tiskarna. Na prodaj pri Jan. Giontini-tu. Prav je ukrenil odbor, da je najpred na svetlo dal ta uže toliko priljubljen roman, kateri se je res našemu narodu uže toliko priljubil, da ga radi bero uže v vsakej bolj zavedenej hiši. Slovenci, podpirajmo to lepo podjetje! — Dobili smo tudi lično knjižico pod imenom: Alltoil Alojzij Wolf, knezoškof Ljubljanski. V spomin stoletnice njegovega rojstva 1882. Spisal Ivan Lavrenčič. (Ponatis iz »Novic«.) Dohodek nameiijen za spominek dr. Jan. Bleiweisu vitezu Trsteniškemu in za »Narodni dom«. V Ljubljani. Tiskali Blaznikovi nasledniki. Založil pisatelj. (S podobo.) Stane 45 kr. Slavni vladika Anton Alojzij porodil se je v 14. dan junija 1. 1782. v Idriji, tedaj ravno včeraj sto let. Ees, prav spodobno je, da se tega — za domovino in vede velezasluženega moža — spominjamo in razširjamo to »Spomenico«, ki tako lepo opisuje njegove zasluge. Slava njegovemu spominu!