Domoznanski oddelek
35
HAJDINČAN 2011
F HAJDINČ^,

r
COBISS 0
X AA f
Poštnina plačana pri pošti2288 HAJDINA -
Foto: Tatjana Mohorko
Prvič v šolo...
September in začetek novega šolskega leta je bil tudi na OŠ Hajdina nekaj prijetnega in veselega za vse učenke in učence, ki so spet sedli v šolske klopi. Nekaj prav posebnega in nepozabnega pa je bil prvi šolski dan za 18 prvošolcev; devet deklic in devet dečkov, ki so prvič prišli v šolo. V šoli sta jih pozdravila ravnateljica Vesna Mesarič Lorber in župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar ter jim zaželela vse dobro in uspešno v tem in vseh prihodnjih šolskih letih.
Prvošolci so prvo uro skupnega druženja preživeli v svojem 1. razredu, kjer sta jim zares prijeten sprejem z dobrodošlico pripravili učiteljica Dragica Kosi in vzgojiteljica Dragica Rozman. Skupaj so uživali ob poslušanju pravljice, v dar prejeli rumene rutice in kapice ter še veliko drugih uporabnih predmetov. Prvo uro so v prvem razredu zaključili sladko; s sladoledom, rogljičkom in tudi sladkimi željami, da bi bilo v OŠ Hajdina vsak dan tako zelo lepo in veselo.
Tatjana Mohorko
Foto: Tatjana Mohorko
		'31	
		_ i :IH	
			
UVODNIK
Leto počasi prehaja v drugo polletje, ko se nam vsem začne nekam muditi, ko se zavedamo, da vseh planov, ki smo si jih zastavili, ne moramo realizirat. Nemalokrat je čas tisti, ki nas preganja, tudi vreme nam včasih prekriža račune.
Letošnje pozno in prevroče poletje se počasi poslavlja. Začel se je september, mesec, v katerem se pričanja šolski pouk. Starši šoloobveznih otrok, predvsem mlajših, skrbijo za varen prihod otroka v šolo. Mislim, da je za varno pot otrok v občini Hajdina dobro poskrbljeno tako za tiste, ki šolo obiskujejo peš ali s kolesom, kot za ostale, ki v šolo prihajajo s šolskimi avtobusi tako na osnovno šolo Hajdina kot na osnovno šolo Breg.
Kljub temu pa v občini Hajdina v občinskem svetu ugotavljamo, da je še zmeraj potrebno kaj postoriti, da se določene nepravilnosti popravijo. Vendar za varnost najmlajših moramo skrbeti vsi skupaj. Predvsem so starši tisti, ki otroka prvi naučijo obnašanja in spoštovanja tako do drugih sovrstnikov kot do starejših ljudi in
Andrej Tkalec, podžupan Foto: TM
spoštovanja predpisov, na katere se morajo pravilno odzivati.
Letošnji september bo poskrbel za predčasno dozorele in kvalitetne pridelke pri kmetovalcih. Spravilo le-teh bo po vsej verjetnosti pravočasno.
Na Hajdini smo poznani kljub temu, da smo občina brez hriba, po kar velikem številu uspešnih vinogradnikov in kletarjev. Vsi, ki se ukvarjamo s plemenito kulturo, prav v septembru pričakujemo trgatve tudi najpoznejših sort grozdja. Že zdaj kaže, da bo letošnja letina zelo kvalitetna, kakšna pa bo pozneje kvaliteta vina, pa je seveda največ odvisno od vsakega vinogradnika.
Že konec letošnjega avgusta smo se s hajdinskimi kletarji udeležili povabila in prijetnega izleta v kozjanske hribe. Letošnji kandidat za kletarja Franc Drevenšek namreč prihaja iz Gerečje vasi in z ženo Anico obdeluje prelep vinograd na kozjanskih hribih na Babni gori, o čemer smo se tudi dodobra lahko prepričali. Dogodek ostaja v lepem spominu.
V tem predjesenskem času pa že potekajo vsa potrebna dogovarjanja za naš bližajoči se občinski in Martinov praznik.
Tako Športna zveza občine Hajdina pripravlja v mesecu oktobru in novembru številna tekmovanja, namenjena vsem generacijam. Zveza kulturnih društev pripravlja kulturne prireditve seveda z že tradicionalno Frajtonarico in še se bo dogajalo v dneh občinskega praznika.
Spoštovane občanke in spoštovani občani, lepo vabljeni na prireditve, ki so vam najbolj pri srcu in pri katerih najbolj uživate. Veselimo se torej prihajajočega prazničnega časa za našo občino in faro. Lepa je jesen. Naj bo vesela in bogata v vseh pogledih.
Andrej Tkalec, podžupan
HAJDINČAN je glasilo Občine Hajdina.
Člani uredništva:Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Silva Hajšek, Jože Mohorič,Tanja Furek, Maja Leber, Magda Intihar, Silvestra Brodnjak, Sanja Muršec in Estera Korošec. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Tiskarna Ekart d.o.o. Oblikovanje in priprava na tisk: Mspot s.p.
Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 44/a, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31, elektronski naslov: uprava@hajdina.si.
Glasilo Občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 1639. V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1, Uradni list RS, št. 117/2006,13/2011-UPB3 in 18/2011), je glasilo Hajdinčan uvrščeno v proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8,5 % davek.
6. redna seja Občinskega sveta Občine Hajdina
V mesecu juniju se je Občinski svet sestal na 6. redni seji, ki je bila 20. junija 2011, ob 18. uri, v prostorih Občine Hajdina.
Na seji je bilo sprejeto:
1.	Sklepi in zapisnik 5. redne seje
2.	Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Hajdina
Program opremljanja stavbnih zemljišč je dokument, na podlagi katerega se izvaja opremljanje stavbnih zemljišč s komunalno opremo in je osnova za obračun komunalnega prispevka.
3.	Sklep o potrditvi Programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Hajdina
4.	Sklep o olajšavah za plačilo komunalnega prispevka, in sicer:
Občinski svet soglaša, da se za vse obstoječe objekte z gradbenim dovoljenjem in objekte, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred uveljavitvijo Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Hajdina, v skupno vrednost komunalnega prispevka ne vključi delež komunalnega prispevka, ki se nanaša na kanalizacijo, če je tak objekt na obračunskem območju kanalizacije. Takim objektom se v skupno vrednost komunalnega prispevka vključi delež, ki se nanaša na kanalizacijo v oblike posebne postavk, ki so določene v spodnji tabeli.
Klasifi- kacijska številka	Klasifikacija	Vrednost [EUR]
11100	Enostanovanjske stavbe	900,00 1.000,00 (v 18 obroki)
11210	Dvostanovanjske stavbe	1.100,00
11221	Tri- in večstanovanjske stavbe	1.250,00
121	Gostinske stavbe	1.200,00
122	Upravne in pisarniške stavbe	1.250,00
123	Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti	1.250,00
Klasifi- kacijska številka	Klasifikacija	Vrednost [EUR]
125	Industrijske stavbe in skladišča	1.250,00
126	Stavbe splošnega družbenega pomena	1.000,00
127	Druge nestano-vanjske stavbe	1.000,00
Če klasifikacija objekta ni posebej navedena v zgornji tabeli, se faktor dejavnosti objektu določi glede na skupino iz zgornje tabele, v katero se na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in po določitvi objektov državnega pomena (Ur. I. RS, št. 33/03, 78/05) objekt razvrsti.
Za objekte, katerim bo gradbeno dovoljenje izdano po uveljavitvi Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Hajdina, se to določilo ne uporablja. Za te objekte se pri izračunu komunalnega prispevka vključi delež komunalnega prispevka, ki se nanaša na kanalizacijo, če je tak objekt na obračunskem območju kanalizacije.
5.	Sklep o priznanih stroških pri izgradnji sekundarnih priključkov na kanalizacijsko omrežje, in sicer:
Občina Hajdina pri izgradnji sekundarnih priključkov na kanalizacijsko omrežje, prizna stroške v primeru ko se bosta na revizijski jašek navezali vsaj dve gospodinjstvi preko sekundarnega priključka. V primeru, ko bosta uporabnika v lastni režiji izvedla sekundarni priključek in se priključila na javno kanalizacijsko omrežje, bo Občina Hajdina povrnila delež stroškov, ki sojih uporabniki vložili v izgradnjo sekundarnega priključka.
Povrnitev stroškov se prizna za naslednja dela in material, ki jih je izvedel uporabnik v višini priznanih stroškov, in sicer:
izvedba priključka v višini 86,20 €,
-	zemeljska dela z dobavo in polaganjem PVC cevi fi 160 mm v višini 21,65 € na tekoči meter,
-	dobava in izdelava internega jaška 198,30 €/kom.
Povrnitev stroškov velja do dolžine 70 m sekundarnega priključka.
6.	Predlog Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v
Občini Hajdina, ki določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo.
7.	Sklep o potrditvi sistemizacije delovnih mest v OŠ Hajdina - enota Vrtec Najdihojca, s katerim Občinski svet občine Hajdina potrjuje sistemizacijo delovnih mest v OŠ Hajdina -enota Vrtec Najdihojca.
8.	Sklep o oceni izvajanja Občinskega programa varnosti Občine Hajdina v letu 2010, s katerim Občinski svet Občine Hajdina ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Hajdina za leto 2010.
9.	Sklep k znižanju cen mesečnih vozovnic, s katerim Občinski svet Občine Hajdina soglaša z znižanjem prodajne cene mesečnih vozovnic podjetja Veolia transport za dijake in študente iz Občine Hajdina, za prevoze iz Občine Hajdina na Ptuj po ceni
20,00	EUR in za prevoze iz Občine Hajdina v Maribor po ceni 45,00 EUR, s subvencijo občine v višini 1.021,70 EUR z DDV mesečno.
Podana je bila Informacija o zdravstvenih storitvah v splošni in zobozdravstveni ambulanti Zdravstvenega doma Ptuj na Hajdini.
Občinski svet je obravnaval še točki:
•	Potrditev dokumentov identifikacije investicijskega projekta za:
ureditev vaškega središča Draženci, ureditev vaškega središča Gerečja vas,
-	ureditev vaškega središča Hajdoše,
-	ureditev vaškega središča Skorba, ureditev vaškega središča Slovenja vas,
ureditev vaškega središča Sp. Hajdina,
-	ureditev vaškega središča Zg. Hajdina,
kjer je bil sprejet sklep, da se skliče komisija za infrastrukturo z izvajalcem DIIP-ov.
•	Predlog Sklepa o soglasju k ceni storitve pomoči družini na domu, kjer je bil sprejet sklep, da Občinski svet Občine Hajdina razprave ne zaključi, ampak si pridobi dodatne obrazložitve in sklep sprejme na eni od naslednjih sej.
Občinska uprava
Podpisana pogodba
V prostorih občine Hajdina je bil v sredo, 7. septembra podpis pogodbo za gradnjo kanalizacije v naseljih Zg. in Sp. Hajdina, ki sta jo podpisala župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar in izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj Martin Turk. Naložba je vredna okrog 577.000 evrov, rok za dokončanje del pa je avgust 2012. Pri podpisu pogodbe sta sodelovala tudi oba podžupana Andrej Tkalec in Franc Mlakar ter direktorica občinske uprave Valerija Šamprl.
Pogodba za nadaljevanje del na kanalizacijskem sistemu Sp. in Zg. Hajdina je podpisana. Z deli bodo začeli konec septembra. Foto: Črtomir Goznik
Mag. Stanislav Glažar, župan občine Hajdina, je po podpisu pogodbe povedal: »Danes je za občino Hajdina velik dogodek, kajti pol milijonska pogodba pomeni na področju kanalizacije za našo občino velik korak naprej. V strategiji in viziji razvoja kanalizacijskega sistema smo nekako predvideli, da bi v letu 2014/15 to zaključili. Seveda je ob tem potrebno upoštevati, da se moramo prijavljati na razpise evropskih skladov, na države razpise in imeti moramo tudi nekaj lastnih sredstev. V tem primeru nam je to uspelo in pri vrednosti naložbe 577.000 evrov je večina sredstev iz evropske in državne blagajne. Terminski plan nam ustreza, nekaj težav pričakujemo na področju arheologije, ampak prepričan sem, da bo do končnega roka to vse urejeno.«
Kako pomembna pa je ta naložba za obči-
no, tudi v skrbi za prijazno okolje?
»To je prioritetna naložba naše občine, seveda pa s to ne dajemo na stran drugih investicij, ki jih predvidevamo in so tudi v proračunskih postavkah. Usklajeno enega za drugim peljemo projekte v načrtu razvojnih programov.
Upam pa, da se bomo tudi v naši občini začeli še bolj zavedati, da sta varnost in skrb za čisto ter zdravo okolje ena od najpomembnejših vrednot. Več bomo občine delale v tej smeri, bolj bomo uspešne in boljše nam bo.«
Martin Turk, izvršni direktor Cestnega podjetja Ptuj: »Podpisana pogodba za Cestno podjetje Ptuj kot izbranega izvajalca pomeni, da bomo tudi v občini Hajdina lahko nadaljevali v smislu, da potrjujemo, da bo poleg vseh objektov, ki smo
jih izvedli na področju izgradnje kanalizacije, to še en referenčni objekt, na osnovi katerega se bomo lahko kasneje prijavljali in sodelovali na razpisih pri drugih investitorjih na drugih tovrstnih objektih. Projekt je po zahtevnosti drugačen od drugih, ki jih trenutno izvajamo, še posebej zaradi arheologije, ki je tukaj na Hajdini prisotna. Vendar, ker smo se s tem že srečevali pri izvedli minulih projektov, tudi zdaj v občini Hajdina ne vidimo nekega problema, ki bi kakorkoli onemogočil, oziroma otežil izvedbo pogodbenih obveznosti v pogodbenem roku, ki pa je konec avgusta 2012. Z deli začenjamo kmalu, že konec septembra.«
Tatjana Mohorko
Poletno dogajanje na področju investicij
Kljub zelo vročemu poletju in času dopustov so priprave in aktivnosti za nadaljevanje planiranih projektov potekale nemoteno. Od projektov, ki se sofinancirajo z nepovratnimi sredstvi, je bil za izgradnjo kanalizacije v naselju Zgornja in Spodnja Hajdina izveden javni razpis za izbor izvajalca, tako da se bo z deli pričelo še ta mesec. Dela po tem razpisu se bodo končala v mesecu avgustu leta 2012.
lišča potreben odkup zemljišča, je že bila izvedena geodetska odmera zemljišč.
V kolikor sta v prejšnji številki glasila Haj-dinčan sliki iz Hajdoš in Zgornje Hajdina še prikazovali cestišča v makedamski izvedbi, vam sedaj ponujamo enaki sliki z novo asfaltno prevleko.
VRTEC IN OSNOVNA ŠOLA HAJDINA
Na podlagi predloga Sveta staršev in potrditve Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so na parkirišču pred osnovno šolo Hajdina in Vrtcem z varovano ograjo ločili najmlajše obiskovalce vrtca in osnovnošolce od prihajajočih vozil. Za zaposlene v vrtcu in osnovni šoli se je zgradilo tudi novo parkirišče v gramozni izvedbi na dveh novih lokacijah.
Z opisanima ukrepoma smo želeli zmanjšati promet ob prihodu in odhodu iz vrtca in osnovne šole. Glede na prve odzive vseh udeležencev in z malo popravki sta posega dosegla svoj namen.
DELA NA OBČINSKIH CESTAH
Na občinskih cestah so se izvedla obsežnejša vzdrževalna dela na:
krpanju ali asfaltiranju udarnih jam; popolnih sanacijah mrežastih razpok z odstranitvijo dotrajane asfaltne prevleke in popravilom nosilnega tampona;
nujnih popravilih in sanacijah odvo-d n ja vanj po poletnih neurjih in gradnja linijskih požiralnikov; popravilu nivelete pokrovov revizijskih jaškov na kanalizacijskem omrežju;
interventni košnji površin ob občinskih cestah, zasajenih z rastlino ambrozijo.
Prav tako so se redno izvajala neodložljiva dela, katerih opustitev lahko ogrozi cesto in varnost prometa na njej.
Občinska uprava Hajdina
Še v prejšnji številki Hajdinčana je bilo na cesti na Zg. Hajdini v naselju »Preko proge« gradbišče, zdaj je tam modernizirano cestišče s kolesarsko stezo.
Na pripravi za javni razpis Obnova in razvoj vasi tako imenovani UKREP 322 so se s pomočjo vaških odborov in članov občinskega sveta izoblikovali projekti, ki so že vsebinsko prisotni v planskih aktih občine Hajdina. V prvi verziji nabora projektov je bila želja za dobrih 1.700.000 €. Po finančni usklajenosti na vsoto 750.000 €, ki jo pogojuje razpis, je Komisija za infrastrukturo na svoji prvi redni seji potrdila naslednji izbor projektov:
I.	DRAŽENCI
I.	DOKONČANJE KANALIZACIJE v središču vasi
II.	ZGORNJA HAJDINA
1.	PLOČNIK S KOLES. STEZO: ŠKOLIBER-POKOPALIŠČE
A.	Gradbeni del
B.	Javna razsvetljava
2.	PLOČNIK S KOLES . STEZO: POKOPALI-ŠČE-ŽELEZNIŠKI PREHOD
A.	Gradbeni del
B.	Javna razsvetljava
III.	SPODNJA HAJDINA
1.	VAŠKO SREDIŠČE
A.	Rekonstrukcija križišča
B.	Parkovna ureditev (I. faza v travni izvedbi)
C.	Javna razsvetljava (skupaj z razsvetljavo pločnika)
2.	PLOČNIK (po že izdelanem projektu TMD, št. 7071-00-C/BŠ, junij 2000)
Gradbeni del
IV.	SKORBA
1.	VAŠKI DOM -investicijsko vzdrževalna dela
2.	Ureditev vaškega jedra
V.	HAJDOŠE
1. GASILSKI DOM - ureditev podstrešja v prostore društev
VI.	SLOVENJA VAS
1. VAŠKO SREDIŠČE
A.	PLOČNIK IN REKONSTRUKCIJA SREDIŠČA
Al. Gradbeni del A2. Javna razsvetljava
B.	Parkovna ureditev (I. faza v travnati izvedbi)
VII.	GEREČJA VAS
1.	PLOČNIK S KOLES. STEZO OD VAŠKEGA SREDIŠČA DO NADVOZA AC:
A.	Gradbeni del
B.	Javna razsvetljava
2.	VAŠKO SREDIŠČE (I. faza v travni izvedbi)
V poletnem času je na novo asfaltirana in urejena tudi cesta skozi notranjost naselje Hajdoše, hkrati pa so dokončana tudi vsa ostala obcestna dela.
Trenutno je izdelava investicijske in projektna dokumentacije v zaključni fazi. Glede na to, da bo za pločnik do pokopa-
Predstavniki poslanske skupine SDS so obiskali občino Hajdina
V okviru letnih načrtovanih aktivnosti so poslanci SDS iz državnega zbora v ponedeljek, 12. septembra 2011 obiskali občine v ptujskem okolišu. Predstavniki poslanske skupine Jože Tanko, Miro Petek, Rudolf Petan, Zvone Lah ter sekretarka Maja Prezelj in predstavnica za odnose z javnostjo Mateja Erčulj so delovni obisk pričeli v občini Hajdina, kjer sta jih sprejela predsednik občinskega odbora dr. Marjan Leber in župan mag. Stanislav Glažar.
Goste sta pozdravila predsednik občinskega odbora dr. Marjan Leber Pred odhodom še skupinska fotografija (desno) in župan mag. Stanislav Glažar.
Župan je poslancem predstavil aktualno stanje v občini, medtem ko so poslanci orisali trenutno situacijo v vladi in v državnem zboru.
Dr. Marjan Leber jih je uvodoma pozdravil v ter kratkih orisih seznanil z delom občinskega obora, uspehi in problematiko. Posebej je izpostavil prireditve v organizaciji občinskega odbora, predvsem tradicionalno kolesarjenje ob dnevu državnosti. Povedal je, da z občino dobro sodelujejo, prav tako uspešno izvajajo nekatere funkcije v občinskih organih. Posebej bo vesel, če se bodo poslanci iz vrst SDS odzvali tudi na kakšno prireditev ali akcijo, ki jo bo organiziral občinski odbor.
Zatem je župan mag. Stanislav Glažar predstavil občino Hajdina kot skupnost sedmih vasi, orisal življenje, aktivnosti in dogajanja v občini ter poudaril značilnosti, ki dajejo naši občini prepoznavnost. Seveda ni mogel mimo občinskega praznika ter je gostom slikovito orisal imenovanje kletarja in aktivnosti, ki spremljajo občinski praznik. Posebej je opisal pretekle, sedanje in bodoče investicije (s kanalizacijo v ospredju), načrte in morebitne težave, ki lahko spremljajo realizacijo le-teh. Sledila je razprava, v kateri so poslanci predvsem orisali trenutno situacijo v vladi in državnem zboru, opozorili na pravočasno koriščenje subvencij na področju investicij kot tudi možnosti pridobivanja sredstev v kmetijski dejavnosti.
Spregovorili so tudi o šolski in predšolski problematiki, precej časa pa so namenili vprašanju ustanavljanja pokrajin, kjer so ugotovili, da je v naši občini za uspešen razvoj ustanovitev pokrajine v okviru ptujske regije nujno potrebna.
Ob zaključku so se dogovorili za nefor-
malno podporo in pomoč pri reševanju morebitne problematike z organizacijskega, tehničnega ali finančnega vidika, seveda v okviru razpoložljivih zmožnosti.
Maja Leber
Prijazna pomoč najmlajšim v prometu
Na začetek novega šolskega leta se vsako leto znova dobro pripravi tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hajdina, ki ga od lani vodi svetnik Viktor Markovič. Že pred koncem poletnih počitnic so naredili načrt varnosti, v katerega so vključeni najmlajši udeleženci v prometu, dodobra pa so tudi pregledali šolske poti, sicer pa sta občina in šola ob začetku novega šolskega leta v skrbi za večjo varnost otrok uredili tudi šolsko parkirišče.
Pomoč prostovoljcev, članov društva upokojencev in planinskega društva na poti v šolo je bila tudi letos zelo dobrodošla. Med tem ko so čez prehode za pešce spremljali šolarje, pašo šteli tudi avtomobile, ki pa jih je na glavnih vpadnicah v občino Hajdina vse preveč.
Viktor Markovič, predsednik SPVCv občini Hajdina, se je vsem prostovoljcem zahvalil za pomoč pri varovanju otrok na nevarnih cestnih odsekih, predvsem tam, kjer prečkajo cesto.
Od 1. do 9. septembra so pri varovanju otrok na nevarnih odsekih cest znova pomagali prostovoljci, pretežno člani Društva upokojencev Hajdina in Planinskega društva. Za njihov trud in pomoč so se jim 9. septembra na skupnem druženju v gostilni Koštomaj v Skorbi že zahvalili predsednik SPVCP Viktor Markovič, župan mag. Stanislav Glažar, podžupan Franc Mlakar, ravnateljica Vesna Mesarič Lorber, vodja policijskega okoliša Igor Levstik in drugi. Sicer pa je vsak od njih posebej poudaril, kako zelo pomembno je prav v prvih šolskih dneh varovati najmlajše udeležence v prometu in jih podučiti o prav vsem, kar je dobro vedeti o varnosti v prometu. Četudi so že bolj redki učenci,
ki se v šolo odpravijo peš ali s kolesom, hovo varnost naj bo na prvem mestu, je vendarle skrb za vsakega od teh zelo
dobrodošla. Otroci so navsezadnje naše	Tekst in foto:TM
največje bogastvo in skrb zanje ter za nji-
Delovno srečanje pri Koštomaj u v Skorbi je odprlo nova vprašanja v skrbi za večjo varnost otrok v prometu. Vodstvo občine z županom Glažar jem pa je pozorno prisluhnilo ...
PO 30 LETIH VISOKO ZADRUŽNO PRIZNANJE
Karl Svenšek je na predlog Perutninarske zadruge Ptuj prejel priznanje za prispevek k razvoju zadružništva za dolgoletno aktivno sodelovanje z zadrugo in prizadevno delo v organih upravljanja zadruge.
V obrazložitvi je pisalo: »Karl Svenšek izhaja iz kmečke družine. Delovne izkušnje iz domače kmetije in delo skladiščnika v valilnici Perutnine Ptuj na Turniščah so spodbudile njegovo željo po gradnji lastne perutninarske farme. Od leta 1980
Karl Svenšek, eden od letošnjih prejemnikov zadružnih priznanj, dolgoletni član Perutninarske zadruge Ptuj, v družbi Petra Vriska, predsednika Zadružne zveze Slovenije
Zadružnik Karl Svenšek med osemnajstimi naj zadružniki
V Gornji Radgoni se je konec avgusta uspešno zaključil 49. mednarodni kmetijsko živilski sejem AGRA, na katerem je Zadružna zveza Slovenije predstavila številne slovenske zadruge s svojimi aktivnostmi. Osrednji zadružni dogodek Dneva slovenskih zadružnikov pa je bila svečana podelitev priznanj zaslužnim zadružnikom in zadružnicam. Posebno priznanje za prispevek k razvoju zadružništva za dolgoletno aktivno sodelovanje z zadrugo in prizadevno delo v organih upravljanja zadruge je na prejel tudi Karl Svenšek iz Gerečje vasi, član Perutninarke zadruge Ptuj.
Na sejmu AGRA so na osrednjem zadružnem dogodku Dneva slovenskih zadružnikov svečano podelili priznanja zaslužnim zadružnikom in zadružnicam. Podeljenih je bilo!8 letnih priznanj za prispevek k razvoju zadružništva, dve priznanji za trajen doprinos k razvoju zadružništva in tri priznanja zadrugam ob njihovih jubilejih. Foto: Zadružna zveza Slovenije
Podeljenih je bilo 18 letnih priznanj za prispevek k razvoju zadružništva, dve priznanji za trajen doprinos k razvoju zadružništva in tri priznanja zadrugam ob njihovih jubilejih. Zbrane so nagovorili poleg Petra Vriska, predsednika Zadružne zveze Slovenije, še mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS, mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Sonja Anadolli, predsednica uprave DBS.
do leta 1983 je zgradil dva hleva za vzrejo 52 tisoč piščancev. Kasneje je obstoječo farmo širil in danes na njegovi kmetiji vzredijo preko 85.000 živali. Karl Svenšek se je s pridobljenimi izkušnjami aktivno
vključil v delovanje zadruge, katere član je že od njene ustanovitve. Bil je tudi predsednik Kmetijske zadruge Hajdina. Vseskozi je aktiven tudi na drugi področjih, pri delu v občini, v politiki, rad igra nogomet in gobari.«
Tako visoka priznanja si na slovenski ravni lahko prislužijo le redki in na Ptujskem jih ni veliko, ki so zadružno priznanje prejeli za dolgoletno in prizadevno delo na področju zadružništva. Sicer pa je bil Svenšek nad priznanjem izredno navdušen, privoščijo pa mu ga mnogi zadružniki na Ptujskem, njegovi prijatelji in seveda njegova družina. V vseh 30. letih, odkar je v zadružništvu, je skrbel za napredek, povečeval je perutninarsko proizvodnjo, kar je prineslo tudi uspehe. V Perutninarski zadrugi Ptuj, kjer ima Svenšek tudi svoj delež, dobro poznajo njegova prizadevanja v skrbi za napredek.
Karl Svenšek: »S Perutninarsko zadrugo Ptuj je lepo delati. Četudi so današnji časi precej drugačni od tistih v preteklosti in nam marsikaj ni najbolj naklonjeno, pa se z dobrim, prizadevnim delom ter jasnimi cilji, da uspešno delati. Prepričan sam, da ti zadružništvo lahko veliko da, tudi organiziranost je na dokaj visoki ravni, in v našem primeru je to ena od prednosti, predvsem v navezavi s proizvodnjo Perutnine Ptuj. Priznanje zame in za mojo družino je vsekakor obveza za nadaljnje delo, predvsem pa se moramo truditi in delati pošteno naprej.«
Tatjana Mohorko
Janez Lipavšek - Hajdinčan iz Hajdoš
Janezu Lipovšku je priznanje občine izročil prejšnji župan Radoslav Simonič.
Foto: Langerholc
Obljubila sem, da bom v vsakem Hajdin-čanu predstavila po enega člana Društva upokojencev Hajdina. Če sem svoje dopisovanje v Tednik leta 1972 začela s haj-dinskima gasilcema Stankom Sitarjem in Mirkom Sagadinom, bom tudi sedaj zvesta tistim, ki so tudi na jesen življenja ostali z dušo in srcem zapisani paroli: V službi ljudstva - na pomoč!
Spomine na moje srečevanje z gasilstvom sva začela obujati s Hajdinčanom iz Hajdoš Janezom Lipavškom. Prvič sva se srečala leta 1972 na občnem zboru, ko je prišel na Hajdino kot predsednik hajdoških gasilcev in takrat je marsikdo rekel, da se je gasilstvo v Hajdošah začelo s Hajdin-čanoma. »Ja, moj sovaščan in mladostni prijatelj Alojz Bedrač, ki je prišel v Hajdo-še malo pred menoj, je skupaj z domačinom Štefanom Šerugom ustanovil PGD Hajdoše, v katero sem se leta 1955 z že devetletnim gasilskem stažem v PGD Hajdina včlanil tudi jaz,« je povedal moj sogovornik. Žena Angela in njegova sestra Marjana Veronek, ki sta nama pomagali pri kramljanju, sta se spomnili, da so zaradi Janeza morali na prvem hajdoškem gasilskem občnem zboru spremeniti dnevni red. Med prve točke so dali sprejem novih članov, da so ga potem, ko so bile na vrsti volitve, lahko predlagali in izvolili za predsednika. In to funkcijo je odgovorno opravljal vse do 1976. leta. Sedaj je častni predsednik, ki, četudi že tri leta v postelji ali na vozičku, budno spremlja vse dogajanje v soseščini; do gasilskega doma je namreč le skok čez cesto. Za opravljeno delo v preteklosti na področju gasilstva je leta 2007 prejel priznanje župana Radoslava Simoniča.
Janez, rojen leta 1929, »na svete Tri kralje«, kot rad poudari, izhaja iz velike kmečke družine na Zg. Hajdini, kjer je odraščalo šest otrok, »sestrico Marijo pa so vzeli
angeli, ko je bila še čisto mala.« Katica, Janez, Alojz, Anton, Marjana in Franc so delali veselje in včasih tudi kakšen sivi las staršema Janezu in Rozi, ki seje k Lipav-škovim primožila od Artenjakovih iz Sp. Hajdine. »Tudi naš oče je bil gasilec s srcem in dušo in to navdušenje je prenesel na Katičinega moža Mirka Sagadina.« Po Janezovih stopinjah pa sta šla tudi sinova Ivan in Danilo, hčerka Darinka, pa je bila v mlajših letih tudi članica ženske desetine. Žena Angela, po starših Bombekova, izvira iz Dornave. Ko sta se z Janezom leta 1955 poročila, je sprejela gasilstvo kot njegovo drugo ljubezen, za sopotnico skozi zakonsko življenje in je pogosto potrpežljivo čakala na moža, ki je imel veliko gasilskih obveznosti. V službo ni hodila več kot dve leti, čeprav se je v Majšperku izučila za tkalko.
Janez je bil zaposlen kot mizar, ki seje leta 1946 izučil svoje obrti pri mojstru Šircu v Rogoznici. Nekaj let je bil kot pomočnik zaposlen pri Antonu Šmigocu na Zg. Hajdini, deset let je delal v Mlinskem podjetju Ptuj, ves preostali čas do upokojitve leta 1989 pa je ostal zvest Perutnini Ptuj. Žena je gospodinjila in ob kmetovanju skrbela za tri otroke, kasneje pa tudi vnuke, ki so radi in še vedno prihajajo tudi sedaj, ko so že prerasli najnežnejša otroška leta. Vnukinja Tanja jima je podarila dve čudoviti pravnukinji Taro in Saro, Matevž, Zala in Tomaž pa imajo za naraščaj še nekaj časa.
V življenju se vse nekako izravna. Če je bil Janez veliko odsoten zaradi svojih gasilskih funkcij, pa je sedaj, na jesen življenja, toliko več doma. Pred tremi leti ga je zadela kap in kot posledica je omrtvelost leve roke in noge. Njegova soba je postala središče družinskega življenja. Na obisk prihajajo otroci, vnuki, prijatelji, gasilci, vsaj enkrat letno mu pridejo zapet tudi hajdinski pevci z Maksom Kamplom na čelu. Z velikim zanimanjem prisluhne vsakomur in z izjemnim spominom daleč za nazaj preseneča sogovornike, ki jim skoraj do datuma natančno opiše kakšen dogodek iz preteklosti. Kritičen je do sedanjosti, ko se ljudje ne zavedajo, kako uničujejo naravo, ki se za te posege nenehno odziva z naravnimi katastrofami. Najbolj zadovoljen od vsega je s svojimi gasilskimi nasledniki, ki gredo po njegovih stopinjah in so vsestransko aktivni in uspešni
na operativnem in tekmovalnem področju. Hajdoška gasilska dekleta so bila na štirih olimpijadah in trikrat so se vrnile kot olimpijske zmagovalke, enkrat pa so zasedle drugo mesto, kar ni od muh. Tudi moški so se dobro držali, a ženske ekipe ne najdeš v vsakem društvu, zato je Janez na Hajdošanke še posebej ponosen.
Z zanimanjem spremlja politično in gospodarsko življenje. Iz njegovih izkušenj bi marsikaj naredil drugače. Vsako sredo si ogleda tudi oddajo o dogodkih v občini Hajdina in je tako na tekočem z vsem dogajanjem. Rad prebira tudi Hajdinčana. Z ženo se veliko pogovarjata. Kljub nekaterim težavam, kijih prinesejo leta, in skrbem, kijih ima z moževo nego,je gospa Angela nasmejana ter vesela vsakega obiska. Oba z Janezom pa najtežje čakata sestro in svakinjo Marjano, ki pride sigurno dvakrat na teden, včasih pa tudi več, zelo pridno pa ga obiskujeta tudi Julij in Žalika Ošlovnik.
Ob mojem obisku se je prišel poslovit vnuk Matevž, ki je naslednji dan odhajal v Rakičan, kjer obiskuje srednjo šolo. Ganljivo je bilo videti velikega fanta, ki se je nežno sklonil k dedku, ga objel ob slovesu ter obljubil, da se v petek spet vidita. Nato se je oglasila vnukinja Tanja, ki je babici poročala o svojih hčerkah. Stisnila seje k babici Angeli in zagotovila, da pride spet naslednji dan.
Tako potekajo dnevi pri Lipavškovih. Ate k Janez, kot ga kličejo vnuki, četudi v varnem zavetje doma, živi zelo polno, spremlja vse, kar počnejo njegovi domači in je še vedno steber družinskega dogajanja. Kar seješ, to Žan ješ, pravi pregovor. Li-pavškova Janez in Angela sta svojim trem otrokom v zibelko položila poštenje, spoštljivost do ljudi, iskrenost in delovne navade. Danes svojo jesen življenja zadovoljno preživljata ob hčerki Darinki, ki jima s svojo družino vsestransko stoji ob strani. Naj bo še dolgo tako.
Tekst in fotografija: Silvestra Brodnjak
Ob Janezu je vedno nekdo od tistih, ki ga imajo nadvse radi. V času mojega obiska so to bili vnuk Matevž, hčerka Darinka, žena Angela in sestra Marjana.
Na Lojzovo znova praznovali
18. junija je v Gerečji vasi pri križu in Zajškovi kapeli ponovno potekalo srečanje Gerečanov, tudi bivših in bodočih ter njihovih sorodnikov. Zbrali so se na tradicionalnem prazniku patrona Alojza, ki je vsako letov soboto okrog Lojzovega, ta pa goduje 21. junija.

Glavnina »teama«, ki vsako leto poskrbi za okusno pogostitev
Slavnostni govornik po mašni slovesnosti je bil podžupan Franc Mlakar.
Tudi letos je mašo ob pazniku patrona Alojza daroval farni župnik, naddekan Marijan Fesel, mašne pesmi pa je prepeval domači MePZ. Slavnostni govornik po končani mašni slovesnosti je bil letos podžupan občine Hajdina Franci Mlakar, ki je spregovoril veliko pohvalnih besed o vsebini in obliki takšnega druženja in ohranjanju slovenske in lokalne krščanske tradicije in prenašanje le-te na bodoče rodove.
Po končani mašni slovesnosti sta kulturni utrinek dodala mlada domačina Jure
Drevenšek na kitari in Aljaž Nahberger na frajtonarici, ob pogostitvi pa je prisotne zabaval ansambel Duo.
Kakor je že ustaljena navada, so za rujno kapljico poskrbeli domači Lojzi in Lojzike ter drugi domačini, pridne gospodinje so napekle dobrega peciva, VO pa je v or-
ganizaciji in sodelovanju z DŽD in PGD poskrbel za okusno pogostitev, kot je že tradicija ob tem srečanju.
Besedilo in foto: Magda Intihar
Slovesno mašo na Lojzovo je tudi letos daroval Zahvala vsem, ki čez celo leto skrbijo za verske simbole na vasi farni župnik Marijan Fesel.
Lep spomin na slovenjevaško žegnanje
7 5. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, na Veliki Šmaren je bilo že po tradiciji slovesno tudi v cerkvi Marije Vnebovzete v Slovenji vasi. Pri praznični maši se je zbralo veliko ljudi iz domače in okoliških far, in mnogi med njimi so se k mašni daritvi pripeljali kar s kolesi.
Praznično mašo je ob somaševanju nad-dekana Marijana Fesla in častnega kanonika Ivana Pucka, ki je letos dopolnil častitljivih 80 let, vodil kanonik Vinko Vegelj. Slavje se je po maši nadaljevalo pred podružnično cerkvijo, kjer so vse zbrane
postregli gostoljubni Slovenjevaščani. Žegnanje je letos spremljalo sončno poletno vreme, slavje pa seje v popoldnevu nadaljevalo v družinskem vzdušju.
TM
Na praznični dan - 75. avgusta se je v Slovenji vasi zbralo veliko ljudi od vsepovsod. Pred cerkvijo so jih postregli gostoljubni domačini. Foto: TM
Hajdinske buče dobro obrodile
»Imamo dober bučni pridelek, čeprav sprva ni kazalo tako dobro. Delo na njivi je zdaj opravljeno in bučnice moramo samo še dobro posušiti ter jih skrbno spraviti za naše zimsko druženje. Saj veste, da se že nekaj zadnjih let družimo na luščenju bučnic v Slovenji vasi in tam bomo zagotovo v začetku prihodnjega leta. Pohvalila bi vse naše ženske, tudi naše moške, brez katerih ne bi bile tako uspešne. Lepo je. Imamo se zares fajn in naj se tradicija nadaljuje.«

To so bile besede Marte Sitar, ki je prvo desetletje vodila Društvo žena in deklet občine Hajdina, danes pa je predsednici Mariji Pulku in njeni celotni ekipi v pomoč in za koristne nasvete. Dolgoletne izkušnje, tudi pri pridelavi posebnih bučnic za luščenje, pač prinesejo marsikaj.
Letošnja ženska druščina iz Društva žena in deklet občine Hajdina je delo na Brodnjakovi njivi v Skorbi v prvih dneh septembra že uspešno zaključila. Buče, ki so dobro obrodile, so žene in dekleta v dobrem tednu spravile iz njive in jih očistile, bučnice pa že posušile in spravile na varno mesto. Sicer pa so pri Brodnja-kovih, ki so jim letos odstopili njivo za pridelavo buč, bile deležne tudi moške pozornosti, saj sta pri spravilu bučnega pridelka
Med tistimi, ki so hajdinski tradiciji, povezani z bučami, dobro zapisane, je tudi Skorbijanka Dragica Meglič, ki sedi na sredini. »Ujeli« smo jo v prijetni družbi, med delom ... (Foto: SB)
Flajdinske žene so se že po tradiciji med bučami dobro znašle (Foto: TM)
In še skupinski posnetek vseh, ki so pomagali pri prijetnem opravilu na Brodnjakovi njivi v Skorbi. (Foto: TM)
veliko pomagala naj starejši pri hiši Karl Spolenak in malo mlajši Franc Brodnjak, bolj poznan kot mož Silvestre Brodnjak, članice našega uredništva in DŽDH (Društva žena in deklet občine Hajdina). Karlova in Francijeva pomoč pri delu ter Silvestrina gostoljubnost pri postrežbi in malih pozornostih ne bo pozabljena in ostaja med društvenimi zapiski. Zdaj ko je hajdinski bučni pridelek že pospravljen, pa sledijo že novi dogodki na podeželju, povezani s kmečkimi običaji in ohranjanjem te enkratne dediščine.
TM
Po spravilu sena še okopavanje buč
Članice DŽD Gerečja vas je po uspeli prireditvi Košnja trave nekoč in delu na travniku čakalo še delo na njivi. Buče so okopale takoj v začetku junija, vendar jih je že iz njive pregnala nevihta.
Okopana trava je prav veselo rastla naprej, zato so se odločile, da čez nekaj dni ponovijo okopavanje. Tokrat je šlo brez vremenskih težav.
Vendar je kaj kmalu zatem nastala suša in svojo njivo so redno opazovale, saj so se bale, da bi jim tokrat suša lahko spridila
pridelek. Pa vendar je odločilni dež le prišel zadnji trenutek. Sedaj spremljajo že pridelek in povedale so, da je zelo kvaliteten. Obenem pa se pripravljajo že na Bučijado, kjer bodo ta pridelek postavile na ogled.
Magda Intihar
Članica Jožica je pohitela z okopavanjem buč, saj je potem hitela še v
nočno službo. Foto: Magda Intihar	Bučijada 2010, ko je barvitost buč in bučk prav presenetila (Foto: TM)
Obnovljena fasada doma Društva upokojencev Hajdina
Društvo upokojencev Hajdina, ki bo prihodnje leto slavilo 60-letnico organiziranega delovanja, se je leto poprej odločilo za veliko investicijo.
Predsednik Anton Cestnik, tajnica Marica Kaučevič (desno) in blagajničarka Anica Cestnik (levo) so bili ob zaključku del na fasadi zadovoljni z izvajalcem podjetjem SPING, ki je za prvotno ponujeno ceno opravil še kar precej prostovoljnih ur in prebarval tudi les.
Fasada nekdanje občinske upravne zgradbe, ki je pred časom dobila novega lastnika, je že klicala po obnovi. Da ne bi v jubilejnem letu imeli na grbi preveč obveznosti, se je vodstvo hajdinskih upokojencev odločilo, da že v letu 2011 obnovi zunanjost velike zgradbe, v kateri je tudi dvorana, namenjena najrazličnejšim kulturnim aktivnostim in dogodkom na vasi ter v občini Hajdina.
Tekst in foto: Silvestra Brodnjak
Hajdinčanke za mamograf
Članice Društva žena in deklet občine Hajdina so se vključile v akcijo Soropti-mist kluba na Ptuju za zbiranja sredstev za nakup digitalnega mamografa in do konca avgusta zbrale 842 evrov. Odziv je bil pričakovano dober, pa vendar je verjetno še katera, ki je spregledala povabilo k akciji.
Do konca meseca septembra je še možno izročiti denar predsednici Mariji Pul-ko.
S. Brodnjak
Hajdinčanke prikuhale srebrno kuhlo
Na julijskem tekmovanju za Jakobsko kuhlo je ekipa Hajdinčank s svojo kislo župo med prvimi pomila kotel.
Kuharske mojstrice Ida Kraner, Angelca Mlakar in Berta Šlamberger so skupaj s četrto članico ekipe Dragico Vegelj osvojile srebrno kuhlo. Foto: Marija Žunkovič
Hajdinčanke so se predstavile tudi z izvirno dekoracijo mize, kar pa je bilo delo Dragice Vegelj. Foto: Marija Žunkovič
Mnogi obiskovalci, ki so se med kuhanjem radovedno zadrževali v njihovem kuharskem taboru, so potem prihajali nazaj, da bi okusili, kaj so skuhale mojstrice Ida Kraner, Angelca Mlakar in Berta Šlamberger iz mesa in zelenjavnih dodatkov, ki jih je v izvirni dekoraciji mize odlično predstavila četrta članica ekipe Dragica Vegelj. Mnenje občinstva se je očitno razlikovalo od okusa komisije, ki je zlato kuhlo dodelila gospodinjam iz Jakoba, to, kar je v objektiv ujela Marija Žunkovič, pa je bilo nagrajeno s srebrno kuhlo. Čestitke Hajdinčan-kam in nasvidenje naslednje leto!
S. Brodnjak
Rimljanki z živim ovratnikom
Mojster Karel
V Termah Ptuj smo na letošnjih Rimskih igrah opazili dve korajžni Rimljanki s Po-lenšaka, ki sta si dovolili nadeti živi ovratnik. Modni dodatek je bil zelo dolgo na vratu obeh manekenk.
Besedilo in foto: S. Brodnjak
Naslednje leto pa morda jaz premagam strah
Spoštovano uredništvo Hajdinčana!
V moji najnovejši zbirki ugank za otroke z naslovom UGANKE NASMEJANKE bo tudi cikel, posvečen mojstrom različnih obrti, katerih dela so temelj različnih kulturnih in spomeniških umetnin. Vaš občan, dedek Karel Spolenak iz Skorbe, spada po svoji obrtni nadarjenosti in spretnosti mednje, saj je opravljal zahtevna strokovna dela v mnogih uglednih hišah, kot je Titova vila na Bledu... Spominja me na mojega očeta, mizarskega mojstra Janeza, ki je dosegel v svoji obrti najvišjo mojstrsko raven, na katerega sem ponosen.
Ob 88-letnici mojstra Karla Spolenaka, ki jo praznuje 7. oktobra 2011, mu prisrčno čestitam in mu poklanjam sledečo uganko z imenitnim volčjakom Runom, za katero sem ga fotografiral na njegovem domu v Skorbi.
»Hov, hov!« Runo skače, srečen laja, mojstru Karlu prav nič ne nagaja. Samo gleda, čaka, opazuje, novi dom mu skrbno snuje, tiho revska in morda modruje: »Moja utica rjava in majava zdaj bo zame, za obiske prava, v snegu, dežju v novi hiški dom ponudim mokri miški.
MOJSTER IN ČUVAJ
Ivan Cimerman
Plamen z Marijo
Ptujske Terme so od 16. do 20. avgusta bile drugi dom za kanadsko pevsko skupino Plamen, o kateri ste prebrali v pogovoru urednice Tatjane Mohorko z umetniško vodjo Marijo Ahačič Pollak. Ker boste v posnetku koncerta na nacionalni TV lahko doživeli to, kar smo nekateri imeli priložnost tudi v živo, si oglejte še nekaj tega, kar smo si posebej za vas ogledale in doživele nekatere Hajdinčanke. Posnetek bo na sporedu na prvem programu RTV SLO, v nedeljo, 29. 9. ob 17.15 uri.
Prvega od treh koncertov skupine Plamen se je med nekaterimi vidnimi gosti udeležil tudi Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. Ob prihodu sta ga pričakala umetniška vodja skupine Marija Ahačič Pollak in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Aleš Arih.
Med obiskovalci ptujskega koncerta sta bili tudi pevki Stanka Kovačič (tretja) in Erna Potočnik Kramer (druga z leve), ki pod taktirko Marije Ahačič Pollak pojeta v skupini Dame slovenske narodno-zabavne glasbe. Iz občine Slovenske Konjice pa so prišli tudi Ljudski pevci iz Tepanja, ki so pred dvema letoma gostovali v Kanadi. Prva z leve je Mira Smolej iz Kranjske Gore, prof. angl., ki je na sobotnem srečanju v Tržiču skupini Plamen posvetila pesem, ki jo objavljamo tudi mi.
Čudovito grajsko okolje, akustika in nabito polna dvorana z mnogimi pomembnimi gosti so bili še dodatna nagrada pevkam, ki so svoj prvi nastop na Ptuju izvedle zares profesionalno. Priznanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki jim ga je po nastopu podelil direktor Igor Teršar, je prišlo v prave roke.
P LAM E N
L jubezni do Slovenije gori,
A daleč v Kanadi živi.
M lada srca raziskujejo korenine,
E dinstveno ustvarjajo spomine.
N jihova pesem sega v duše globine.
Z anetila ga je
M arija Ahačič Pollak.
A korde vrhunsko oblikuje,
R odno grudo v njih shranjuje.
I grivo mladost ohranja,
J edrost, življenjsko radost oznanja.
O bilo zdravja, MURK in slavja!
Mira Smolej
Pevke skupine Plamen so si v petek, pred odhodom v Sevnico, ogledale prvi mitrej na Sp. Hajdini, kjer so pozorno prisluhnile arheologu Ivanu Žižku.
»Nič več ni, kot je bilo,« bi rekel Mitra. Nekoč so v njegovo svetišče smeli vstopiti samo moški. Tokrat pa so ga obiskale prikupne kanadsko-slo-venske pevke z njihovimi spremljevalci, ki so jih pričakale tudi Marija Pulko z Rimljankami Društva žena in deklet občine Hajdina ter prijazna gostiteljica Jelka Zupanič
V imenu Term Ptuj, Turističnega društva Mitra Hajdina in po pooblastilu župana občine Hajdina mag. Stanislava Glažarja se je od pevk pred njihovim odhodom v Tržič na avtobusu poslovil Matija Brodnjak ter jim zaželel, da prvo srečanje s Ptujem in Hajdino ne bi bilo poslednje.
Z bučnim aplavzom in solzami v očeh marsikaterega obiskovalca so bile Flamenke nagrajene za zaključno pesem vseh treh večerov, Avsenikovo Tam, kjer murke cveto, ki jo je s srcem in dušo zapela nekoč njihova prva izvajalka Marija Ahačič Pollak.
Še poslednji poklon občinstvu v Tržiču, rojstnem mestu Marije Ahačič Pollak, kjer so Marijini sošolci in sošolke, maturantje kranjske gimnazije iz leta 1956, »dvignili» na noge celotno dvorano. Pevke, ki so v drugem delu koncerta izvajale skladbe modernega žanra, so temu primerno svojo svečano garderobo zamenjale za moderni stil.	Besedilo in foto: Silvestra Brodnjak
Marija Ahačič Pollak očarana nad Hajdino
Marsikdo si bo Marijo Ahačič Pollak najbolj zapomnil po njenem prepevanju z legendarnim ansamblom Avsenik, ko se je občinstvu priljubila z uspešnico Tam, kjer murke cveto. Že dolgo je razpeta med Slovenijo in Kanado, kjer si je ustvarila dom in družino, je ustanoviteljica slovenskega radia v Torontu, že 20 let pa je umetniška voditeljica Vokalne skupine Plamen iz Toronta. Konec avgusta je bila z dekleti slovenskih staršev že četrtič v Sloveniji, čudovit koncert pa so pripravile tudi na ptujskem gradu. Občinstvo je bilo navdušeno, gospo Marijo pa smo med dnevi bivanja na Ptuju povabili tudi na Hajdino in bila je kar malo presenečena.
In kaj je Marijo Ahačič Pollak po petdesetih letih znova pripeljalo na Ptuj?
»Po dolgih letih sem spet na Ptuju, pripeljal pa me je koncert moje vokalne skupine Plamen, ki nastopa na Ptujskem gradu.«
5 Ptujem v teh dolgih letih niste imeli posebnih stikov?
Marija Ahačič Pollak: »Na žalost ne. Ptuja ne poznam ravno dobro in sem bila naravnost očarana, ko sem prvič stopila na grad in videla ta čudoviti razgled. In seveda, ko sem vstopila v Slavnostno dvorano je bil čudež še večji, kajti ta dvorana je tako krasna, tako akustična. Tega v tujini seveda naša skupina ni vajena. Pojemo namreč v cementih dvoranah, ki niso čisto nič akustične. Tukaj je čudovito.«
Zakaj tokrat ravno Ptuj med tremi izbranimi koncertnimi lokacijami?
Marija Ahačič Pollak: »Naš program nastopa je tokrat skrbno izbran in upam, da bodo poslušalci navdušeni. Za celotno izvedbo koncerta je posebej zadolžen moj prijatelj Mitja Gobec s Ptuja, ki je vse pripravil in se tudi vse dogovoril za naš nastop na Ptuju. Mitja je moj stari prijatelj in dobro pozna zborovsko glasbo, pozna pa tudi moj zbor Plamen, tako da je bilo to vse skupaj pripraviti nekoliko lažje.«
Vokalna skupina Plamen je dopolnila 20 let, toliko kot država Slovenija. Gospa Marija, kako pa doživljate to skupino skozi vsa ta leta? Navsezadnje ste njena ustanoviteljica?
Marija Ahačič Pollak: »Mislim, da je Plamen pravzaprav edinstven, kajti sestavljajo ga članice iz slovenskih družin, ki živijo v Kanadi. Vse so Slovenke po rodu, ne znajo pa dobro govoriti slovensko. Vse sicer razumejo slovensko, vendar pesmi jih moram naučiti v angleščini. Naš prvi javni nastop je bil, ko je Kanada priznala Slovenijo in to nam je ostalo najbolj v spominu, kajti tedaj je bila naša dvorana tako
polna, kot še nikoli v življenju. Skupina že dolgo časa vadi vsako sredo in imamo članice, ki na vaje prihajajo tudi sto kilometrov daleč.
Plamenke nismo prvič v Sloveniji. Tukaj smo četrtič in smo že pele po različnih mestih in krajih po Sloveniji. Prepevale so v Brežicah, v Škofji Loki, Zemonu ... in še kje, letos pa tudi z velikim veseljem prvič na Ptuju.«
Kako pa vsa ta leta izbirate pesmi, saj nenazadnje vsako leto znova bogatite vaš repertoar?
Marija Ahačič Pollak: »Naš repertoar je zelo obširen, kajti v 20. letih se je razširil na veliko del. Imamo precej zborovske glasbe in tukaj se moram zahvaliti Skladu za ljubiteljsko kulturo Slovenije, ki mi vedno daje note slovenskih ljudskih pesmi, pa tudi ostalih pesmi je veliko. Za pop glasbo, muzikale pa dobimo vse note pri nas v Kanadi, in če se le da, jih nekaj prevedem v slovenščino, tako da imajo dekleta še zmeraj stik s slovenščino, čeprav pojejo pop.«
»OJ, KJE JE MOJA LJUBA SLOVENIJA ...«
Kaj pa odlične Avsenikove pesmi? Tudi nekaj znanih prepevate Plamenke?
Marija Ahačič Pollak: »Tudi te je mogoče slišati med Plamenkami in prvič bomo na Ptuju zapele pesem Slovenija, od kod lepote tvoje. Aranžmaje izredno lepo pripravil Vilko Ovsenik, moj dober prijatelj.«
Kako po tolikih letih, odkar ste odšli v svet, doživljate Slovenijo?
Marija Ahačič Pollak: »Vedno znova me presenečajo lepote te naše dežele. Lepote, ki jih vi verjetno ne čutite tako, kot jih čutimo mi, ki smo že dolgo časa od doma in vidimo vsak košček zemlje, ki je prekrasen. Vse te gore, kmetije, karkoli vidim po Sloveniji, me očara. Kadarkoli priletim nazaj v Toronto in vidim tiste ceste, ki so ogromne in vse ravne, si rečem Oj, kje je
moja ljuba Slovenija, kje so grički, kje so doline, kje so cerkvice na hribčkih. Tega v Kanadi ni. In vedno se rada vračam nazaj, v Slovenijo.«
Kako blizu vam je slovenski jezik? Še zmeraj dobro in pravilno govorite slovensko? Marija Ahačič Pollak: »Slovenci, ki živimo na tujem, veliko bolj ohranjamo slovenski jezik kot ga vi tukaj. In zelo me žalosti, ko slišim toliko tujk, toliko besed, za katere imamo pristne slovenske besede in jih enostavno v Sloveniji ne uporabljate. V Kanadi je zelo težko ohranjati slovenski jezik in zato je tudi ta vokalna skupina toliko bolj pomembna, kajti dekleta izredno rada pojejo v slovenščini in imajo prekrasno izgovorjavo. Ni še vse izgubljeno in se trudimo, da bi slovenstvo ostalo pristno tudi v Kanadi.
Prepričana sem, da je slovenstvo v krvi in vsi, ki živimo izven meja domovine Slovenije, smo v srcu veliko bolj Slovenci, kot tisti, ki živite v Sloveniji. Mi bi naredili vse, da bi naša Slovenija ostala taka, kot je; lepa in zdrava.«
Gospa Marija, kako pa vam je všeč na Hajdini, ki ste jo doživeli le za kratek čas? Marija Ahačič Pollak: »Pri vas so vasi izredno lepe, in ko sem potovala po vaši Hajdini, se ne morem načuditi, kako lepo je vse urejeno. Še posebej me očara to vaše zgodovinsko okolje in vesela sem, da bodo lahko del tega doživela tudi moja dekleta. Zelo pa sem vesela, da v teh koncih poznam Silvestra Brodnjak. Spoznali sva se pred leti in mislim, da bo najino prijateljstvo še dolgo ostalo trdno.«
Tatjana Mohorko
Doživet prvi folklorni večer
Folklorno društvo Sv. Martina občine Hajdina je 3. septembra v dvorani doma krajanov v Skorbi izpeljalo prvi folklorni večer v občini. Plesa, glasbe in dobre volje vsekakor ni manjkalo.
Na začetku so se predstavili plesalci iz domače folklorne skupine Sv. Martina občine Hajdina s spletom vzhodnošta-jerskih plesov. Folklorno skupino Jurov-čan iz Jurovskega dola smo lahko videli v prekmurskih in štajerskih nošah. Splet notranjskih plesov je odplesalo osem poročenih parov iz folklorne skupine Grof Blagaj iz Polhovega Gradca.
Na glavah so imeli prave polhovke, po-
krivala iz polhove kože. Pesmi in plese Hrvaškega Zagorja so nam približali mladi tamburaši in folkloristi iz KUD Zavičaj Sračinec. Manjkale niso niti ljudske viže, saj so večer popestrili tudi godci ljudskih viž KUD Franc llec Loka Rošnja, ki so na br-šljanov list želeli naučiti igrati tudi napovedovalko in oblikovalko scenarija Majo Štager. Maja je na izviren in zanimiv način krmarila med nastopajočimi in s komični-
Codci ljudskih viž KUD Franc llec Loka - Rošnja in Maja Štager. Foto: Tanja Furek
mi vložki popestrila večer.
Prireditve seje udeležil podžupan občine Hajdina Franc Mlakar, ki je nastopajoče in goste tudi nagovoril. Na koncu pa je besedo imel predsednik domače folklorne skupine Albin Dobnik. Skupaj z Mojco Žunkovič sta podelila zahvale vsem gostujočim skupinam. Prireditev pa seje zaključila tako, kot se je začela, s plesom domače folklorne skupine. S tem pa druženja še ni bilo konec, saj se je dobra volja nadaljevala zunaj, kjer so se ob hrani in pijači imeli veselo še naprej.
Tanja Furek
'•ajainv'
itišrSŽim		J |	1 ^				t im 1 i Ji
		Ug |	■gavfll				
Folklorna skupina Grof Blagaj - Polhov Gradec. Foto: Tanja Furek
KUD Zavičaj Sračinec. Foto:Tanja Furek
KULTURNI PREGLEDNIK
3.	in 4. septembra so se podale na dvodnevni izlet po Bosni.

KD VALENTIN ŽUMER HAJDOŠE
KD PRAŽENCI
V	Gasilskem domu Hajdoše je bila junija predstavitev zgoščenke Štajerskih frajtonarjev Za dobro voljo 4, prav tako so izvedli še nekaj nastopov.
KPD STANE PETROVIČ HAJDINA
Ljudski pevci in Ljudske pevke so gostovali na prireditvah drugih vokalnih ljudskih skupin, pevke tudi na prireditvi o Rimljanih v Ptuju, več članov pa je sodelovalo na občinski prireditvi ob dnevu državnosti.
Recitacijska in moderatorska skupina je v juniju prevzela vodenje prireditve ob 10-letnici delovanja ptujske skupine za samopomoč bolnicam, obolelim za rakom dojk (Sanja Mur-šec) in vodenje občinske proslave ob dnevu državnosti (Sanja Muršec).
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA
2.7. 2011 so v Termah pripravile degustacijo jedi po rimskih receptih za »dan Save » (dan druženja vseh zaposlenih v Savi ). 3. 7. 2011 so se udeležile državnih ženskih kmečkih iger v Moravčah, kjer je ekipa solidno zastopala društvo. 17. 7. 2011 je potekalo državno tekmovanje v kuhanju »kisle župe« v Jakobskem dolu. Štiričlanska ekipa društva je ponovno osvojila srebrno jakobsko kuhlo.
Od 18. 8. - 21. 8. 2011 so sodelovale na IV. rimskih igrah v Termah Ptuj in sicer: na pohodu z baklami in otvoritvi iger, ob pogostitvi vseh sodelujočih, ob postavljanju rimskega tabora (s kruhom in namazi), sodelovale so na rimski povorki in pogostitvi vseh udeležencev povorke z različnimi kruhi po rimskih receptih (pripravile so pet vrst kruha), sodelovale so pa tudi ob predstavitvi in degustaciji rimskih jedi v termah. Pripravile so preko dvajset različnih jedi. V nedeljo so jih pri stojnici obiskali tudi gostje iz republike Poljske, in sicer poljski veleposlanik v Ljubljani in župan najstarejšega mesta na Poljskem.
Zadnji teden avgusta so pričele trebiti buče.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
V	mesecu juniju so dvakrat okopavale buče.
18. junija so pomagale pri pripravi »Lojzovega« praznika v Gerečji vasi, dne 25. junija pa so se skupaj zVO, PGD in MePZ podale v goste in ogled kleti in vinograda.
2. junija so pomagale pri pogostitvi gostov ob krstu novega gasilskega vozila PGD Gerečja vas, nato so skupne dogodke nekako zaključile.
V	mesecu juliju in avgustu je potekala individualna rekreacija - kolesarstvo in pohodništvo.
V	juniju so s predstavo Hrup za odrom gostovali v Šmarju pri Jelšah. Tudi letos so se uvrstili na regijsko tekmovanje in se uvrstili med štiri najboljše predstave. V mesecih juliju in avgustu so še občasno gostovali ter odšli na zaslužene počitnice, nikakor pa niso počivali, saj so pričeli že s študijo nove predstave za novo gledališko sezono. Udeleževali so se tudi občinskih prireditev.
KULTURNO DRUŠTVO SKORBA
V	kulturnem društvu Skorba so si v poletnem času privoščili nekaj oddiha in hkrati snovali zamisli in ideje za jesenski čas ter pripravljali vsebine jesenskih prireditev.
Mlajši člani kulturnega društva so se v mesecu avgustu udeležili poletnih likovnih, plesnih in gledaliških delavnic, ki so potekale v gasilskem domu v Hajdošah in domu krajanov Skorba od 17. do 19. 8. 2011 v organizaciji ZKD občine Hajdina.
Konec meseca avgusta so ponovno pričele z vajami pevke KD Skorba. V jesenskem času jih čaka kar nekaj nastopov na domačem odru, na prireditvah v okviru občine, pa tudi izven nje.
Prvo septembrsko soboto so se predstavile na srečanju ljudskih pevcev in godcev v Kicarju. Skupina se bo predstavila tudi v radijski oddaji radia Prlek ter gostovala v Križevcih pri Ljutomeru.
Etnološka skupina s starodobnimi kolesi in temu primernimi oblačili se je 3. septembra udeležila Poli maratona, ki ga je organizirala PP Ptuj in kljub temu, da njihova kolesa štejejo že precej desetletij, so z njimi zmogli prevoziti 30 km dolg maraton.
				
r v5 i ■■g				
				
	j		Sr\\Žfi§	
		ik. /m
jim -•		'J "V
V Hajdošah je nastopil tudi tamburaški orkester PD Cirkovce Foto: Tanja Furek
Pripravila: Sanja Muršec
NAPOVEDNIK DOGODKOV
KD VALENTIN ŽUMER HAJDOŠE
V	septembru pričnejo z rednimi vajami Frajtonarji - vse tri skupine - mlajša, starejša skupina in punce (možno se jim je priključiti. Informacije: Sandi Zajc 041 265 037).
V	drugi polovici septembra planirajo izlet za člane društva.
V	mesecu novembru bo potekala 12. nagradna revija Štajerska frajtornarica - v sklopu Martinovanja na Hajdini. V mesecu decembru načrtujejo delavnice na temo adventa in novega leta.
KPD STANE PETROVIČ HAJDINA
Ljudski pevci bodo sodelovali na prireditvah drugih skupin v občini in izven nje, potekale bodo priprave na koncert v Izoli.
Ljudske pevke bodo sodelovale na vseh prireditvah v občini in izven nje ter na povabilo drugih skupin, potekale bodo priprave na 15-letnico delovanja, ki je načrtovana za nedeljo, 27.
11.2011 v GD Hajdina.
Dramska skupina bo gostovala v Laškem s predstavo Tajnica Lolita, hkrati bodo potekale priprave novega gledališkega dela.
Lutkovna sekcija bo gostovala s staro lutkovno predstavo, potekale bodo priprave novega lutkovnega dela (premiera novega lutkovnega dela: 4.12.2011 - Miklavževa nedelja; ponovitev: nedelja,10.12.20011).
Recitacijska in moderatorska skupina bo v novembru prevzela vodenje 15-letnice Ljudskih pevk (Nataša Štumberger).
V	društvu potekajo priprave idejnega programa za 100-letni-co društva.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET OBČINE HAJDINA
V	septembru se odpravljajo na strokovno ekskurzijo v Avstrijo, kjer si bodo ogledale muzej stekla ter delavnico stekla, kjer delajo še vse ročno. Ogledale si bodo tudi stalno razstavo »Kultura prehranjevanja«, kobilarno lipicancev in še kakšno zanimivost.
Septembra pričenjajo z rekreacijo v telovadnici OŠ Hajdina
V	septembru ali oktobru bodo trgale koruzo in »kožuhale«.
Ves čas tudi pridno berejo za bralno značko.
Pevke se bodo udeležile koncerta v Križevcih pri Ljutomeru, ki ga organizira Zveza kmetic Slovenije.
V	novembru bodo pripravile delavnico »Kako so kuhali in kaj so jedli Rimljani » pod strokovnim vodstvom.
Decembra bodo potekale priprave na tradicionalno Mikavže-vo večerjo.
DRUŠTVO ŽENA IN DEKLET GEREČJA VAS
16. septembra načrtujejo že tradicionalno 9. razstavo buč oz. Bučijado, ki bo na ogled še 17. in 18. septembra. Po razstavi bodo pridelek uporabile in iz jedilnih buč skuhale ozimnico -marmelado in kompote.
V	mesecu oktobru bodo v sodelovanju z VO in PGD Gerečja vas potekale intenzivne priprave za kletarja letnika 2011, za tradicionalno občinsko prireditev »Iz mošta vino, pridi na Hajdino«, ki letos prihaja iz Gerečje vasi. Po Martinovem imajo planirane delavnice za izdelavo darilne embalaže za potrebe reprezentančnih daril, ki bodo domač društveni izdelek.
KD DRAŽENCI
Načrtujejo še gostovanja njihove nadvse uspešne predstave »Hrup za odrom«, udeleževali in udejstvovali pa se bodo ob različnih občinskih prireditvah.
KULTURNO DRUŠTVO SKORBA
Dogajanje v jesenskem času bo v društvu pestro, saj že v soboto, 24. 09. 2011 ob 18. uri v domu krajanov Skorba organizirajo srečanje ljudskih pevcev in godcev z naslovom Večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi, ki ga bodo letos izvedli tretjič po vrsti. Povabili so skupine ljudskih pevcev in godcev od blizu in daleč ter domače glasbenike. Vabljeni.
Sestala se bo tudi odrasla dramska skupina in začela pripravljati novo igro ter mlajši otroški skupini, ki bosta najprej pripravili igrico za Miklavžev večer.
Pripravila: Sanja Muršec
Odzivnost v programu SVIT v Podravju v 1. polletju 2011

Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli novico, ki sicer še ni bila predstavljena novinarski javnosti, daje občina Hajdina še vedno na prvem mestu, kar zadeva odzivnost na program SVIT. Povprečje mariborske zdravstvene regije je 66,27%, Hajdina pa ima 78,41%. Vsi, ki spadate še med preostalih 21,59% omahljivcev, naredite nekaj za svoje zdravje že jutri zjutraj. Poiščite SVITovo ovojnico, opravite kar piše v navodilih, zapakirajte testerja in ju odnesite na pošto.
Silvestra Brodnjak
Prijatelji pevci so doma iz Števerjana
Kako lepo je imeti prijatelje po naši lepi Sloveniji zelo dobro vedo v župniji si/. Martina na Hajdini. Župnija ima veliko prijateljev in druženja z njimi so nepozabna, v zares lepem spominu pa ostaja tudi druženje s pevci in pevkami mešanega pevskega zbora F. B. Sedej iz Števerjana. Na Hajdini, v Martinovi cerkvi so zapeli v maju, ko so nastopili tudi na razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, Hajdinčani pa so bili v Števerjanu v juliju, na znamenitem festivalu.
Mešani pevski zbora F. B. Sedej iz Števerjana je nastopil tudi v Martinovi cerkvi in s petjem še kako lepo obogatil nedeljsko mašo.
Župan mag. Stanislav Glažar se je s soprogo Urško in naddekanom Marijanom Feslom na festivalu v Števerjanu srečal z županjo občine Števerjan Franko Padovan in predsednikom tamkajšnjega kulturnega društva. Prijateljske vezi so torej še trdnejše.
Foto: arhiv župnije Si/. Martina
KMET
Kmet mora zgodaj vstati, njive preorati in sejati. Slovensko zemljo obdeluje, z veseljem jo neguje.
Kmet pšenico je sejal, rasti jo je ogledoval.
Zorel je klas in dozorel, zato veselo je zapel.
Mlinar mu je zrnje zmlel, z moko kmet domov je šel.
Žena iz moke kruh je spekla, vsa družina bila je srečna.
Ne bo pustil zemlje uničiti, njej hoče zvesto služiti.
V življenju delo ga krepi, zvečer prav sladko on zaspi.
Srečno na kmetiji zna živeti, mnogokrat pa mora potrpeti. Bogata, srečna je družina, kjer kruha miza je obilna.
Terezija GOLOB
A prijateljstvo med Hajdino in Števerja-nom traja že nekaj let, pove hajdinski župnik, naddekan Marijan Fesel, ob tem pa tudi, da ima za to prijateljstvo velike zaslug Monika Zajšek, doma iz Skorbe, živi pa v Števerjanu in tudi prepeva v zboru. Prav Monika je pevce z velikim veseljem pripeljala na Hajdino in Ptuj, njihova pesem pa se je posebej lepo slišala pri nedeljski maši v Martinovi cerkvi. Prisluhnili so jim mnogi, med njimi tudi župan mag. Stanislav Glažar, ki pa se je ob tej priložnosti srečal tudi z gosti iz Števerjana, med katerimi sta bila tudi županja Franka Padovan in nekdanji župan Hadrijan Cor-si. V juliju pa se je župan Glažar pridružil naddekanu Feslu in ekipi Hajdinčanov, ki je obiskala znani festival narodnozabavne glasbe v Števerjanu. Tudi na to srečanje ostajajo lepi spomini in prav gotovo se bodo srečali še velikokrat.
ZBOR, KI ZDRUŽUJE GLASOVE DRUŠTVENIH ČLANOV IN PRIJATELJEV
Zgodovina mešanega pevskega zbora F. B. Sedej sega v leta pred prvo svetovno vojno. Prelomnico v delovanju zbora
predstavlja leto 1949, ko je prišel v vas mladi organist Herman Srebrnič: njemu gre zasluga, da je v zbor vključil veliko mladih članov ter začel gojiti ob cerkvenem tudi narodno petje. V naslednjih desetletjih je zbor kvalitetno napredoval in k temu so veliko pripomogli dirigenti: Tomaž Tozon, Bogdan Kralj, Vladimir Čadež, Mirko Ferlan. Od leta 2009 vodi zbor Aleksandra Pertot. Med največje uspehe zbora lahko prištevamo prvo mesto na reviji cerkvenih pevskih zborov leta 1990 na Bledu, prvo nagrado v kategoriji ljudskega petja v Vittoriu Venetu leta 1998, prvo nagrado na 6. natečaju cerkvenega zborovskega petja »Bogomir in Mirko Špacapan« leta 2011 v Podgori pri Gorici ter dobre uvrstitve na tekmovanju Naša pesem v Mariboru in na Regijskem tekmovanju v Postojni.
Mešani zbor F.B. Sedej je izraz istoimenskega katoliškega prosvetnega društva, kot tak torej združuje glasove društvenih članov in prijateljev, ki v tej sredi gojijo ljubezen do slovenske pesmi, ki jo čutijo trdno v sebi. (VIR: spletna stran F.B. Sedej) Pripravila: Tatjana Mohorko
Rimske igre - poletni zgodovinsko etnografski štiridnevnik
Že četrto leto Ptuj tretji avgustovski vikend posveča obujanju rimske zgodovine. Od 18. do vključno 21. avgusta je potekala vrsta prireditev, v katerih so sodelovali mnogi, ki jim zgodovina pomeni izziv, kako bi vsaj nekaj dni vrnili Ptuj in okolico v čase, ko je bil pomembno strateško, vojaško in trgovsko mesto in ozemlje ob Jantarni poti med Baltikom in Sredozemljem.
			-i-c
			
Razstavo, ki sta jo pripravili Mojca Vomer Gojkovič in Nataša Kolar, si je ogledala tudi Rimljanka Franka, udeleženkam izleta na Gorenjsko bolj znana kot klepetulja Franca. (Foto: SB)
sotnosti veleposlanika Republike Poljske podpisala Pismo o nameri sodelovanja med mestoma Ptuj in Kali sz. To bo osnova, na podlagi katere bosta mesti poglabljali prijateljske vezi, ustvarjali možnosti za medsebojno spoznavanje in sodelovanje na področju turizma, promocije, kulture in gospodarstva.
V Grand hotelu Primus bo še ves september na ogled mednarodna razstava »V jantarju ujeta lepota«, priznanih poljskih oblikovalk Božene Kaminske in Pauline
je vila od Term do mestnega središča, je dokaz, da so organizatorji na pravi poti. Nedelja je bila čas za dogajanja v rimskem taboru. Čudovito vreme je ob bazenih povzročilo vzdušje, ki ga je potrebno doživeti. Udeleženci od blizu in daleč postajajo vedno boljši prijatelji, izmenjujejo si informacije, kje in kako so si preskrbeli zanimiva oblačila, kako so naštudirali kakšno izmed zgodb, ki paše v rimski čas in predvsem, kako so za seboj potegnili tudi mladi rod.
Čeprav je vsaka skupina poskrbela za žejo in lakoto, je bila verjetno med najbolj obiskanimi stojnica Društva žena in deklet občine Hajdina, ki se že desetletje ukvarja z rimsko kulinariko in vsako leto poskrbi za degustacijsko razstavo različnih dobrot iz rimskih jedilnikov. Letos jih je obiskala tudi posebna delegacija iz Poljske, ki se
Rimska kuhinja po hajdinsko. Flajdinske Rimljanke pa v družbi predstavnikov iz Poljske in direktorja Term Ptuj Andreja Klasinca. (Foto: Matija Brodnjak)
Binek. Poleg oblačil iz rimskih časov je na ogled zbirka čudovitega nakita iz jantarja, ki so ga uporabljali za izdelavo okrasja v vseh zgodovinskih obdobjih. Avtorici razstave sta članici Društva žena in deklet občine Hajdina Mojca Vomer Gojkovič in Nataša Kolar.
Silvestra Brodnjak
V sobotni povorki je sodelovalo okoli 1300 udeležencev v rimskih oblačilih, med njimi tudi Rimljanke s Hajdine. (Foto: SB)
Ocenjujejo, da je letošnje prireditve spremljalo več kot 30 tisoč ljudi, kar je nedvomno rekord v teh vročih poletnih dneh. 1300 mladih in starih v rimska oblačila odetih udeležencev sobotne povorke, ki dobiva že mednarodne razsežnosti in se
je v okviru Mednarodnega projekta Jantarna pot udeležila slovesnosti v ptujski mestni hiši, kjer sta župana slovenskega in poljskega najstarejšega mesta ob pri-
Dušanka in ansambel Pomlad s Ptuja
Dušanka Hrga iz Dražencev je nadarjena pevka, ki nosi glasbo v srcu že od malih nog, saj izhaja iz družine, kjer so pevci tudi ata in oba strica. Pravi, da ji je dar petja bil položen že v zibelko, če pa pridno vadiš in veliko poješ, lahko glas še izboljšaš in oblikuješ. Petja se nikoli ni učila, je torej samouk.
Že v osnovni šoli je pela v pevskem zboru, in ko so odkrili njen lepi glas, tudi na marsikateri prireditvi. Pri ansamblu Pomlad poje že 10 let. Pravi, daje v ansamblu zelo zadovoljna. Njeni vikendi so torej zasedeni s prepevanjem na porokah, abrahamih, zaključkih, obletnicah in podobnih praznovanjih. Pravi, da gredo tja, kjer si jih zaželijo. Posnete zgoščenke še nimajo, o tem zaenkrat še tudi ne razmišljajo, imajo pa že nekaj studijskih posnetkov njihovih lastnih skladb.
Glasba je za vse člane ansambla postranska dejavnost oziroma hobi, drugače so
vsi zaposleni. Dušanka dela kot pomočnica vzgojiteljice v vrtcu Hajdina, veseli pa se že oktobra, ko začne s študijem. Ob službi, študiju in petju ji prostega časa ne bo ostalo veliko, a ker vse dela z veseljem in zagnanostjo, ji ni nič težko.
Dušanka pa se rada pohvali, da si je ansambel Pomlad oder delil že z mnogimi znanimi pevci in pevkami. Tako so prepevali in igrali z Nušo Derenda, Borisom Kopitarjem, Fredijem Milerjem, Vladom Ka-lemberom, Davorom Bornom in še s kom. Na vprašanje, če ima kakšno vzornico ali vzornika iz sveta glasbe, je Dušanka kot
Slika: Franc Kolednik (vokal, kitara), Dušanka Hrga (vokal), Robi Rampre (vokal, klaviature, harmonika)
Foto: arhiv Dušanka
iz topa izstrelila: Daniela. »Občudujem jo, ker je energična, poskočna, ima dober glas in stas,« je o njej povedala Dušanka. Imela pa je tudi to čast, da je svojo vzornico lahko spoznala v živo in z njo poklepetala ob kavi.
Tanja Furek
Hajdinski pevci v oktobru znova na Obali
Ljudske pevce DU Hajdina smo ujeli v trenutku, ko so se vrnili z že tradicionalnega nastopa za oskrbovance Doma upokojencev na Ptuju. Vsako leto jih obiščejo in s svojim petjem razveselijo tako tiste, ki so v domu iz občine Hajdina, kot tudi vse ostale. V oktobru se odpravljajo na pevske priprave in nastop v Hotelu Delfin v Izoli, kjer imajo vedno veliko zvestih poslušalcev.
S. Brodnjak
Ljudski pevci DU Hajdina pred novimi nastopi. Foto: SB
PROMETNA VARNOST NA OŠ HAJDINA
Tudi v letošnjem šolskem letu smo skupaj s predstavniki SPVCP Hajdina poskrbeli za varno pot naših učencev v in iz šole.
Izbran je bil avtobusni prevoznik: BMC -STORITVE d.o.o. Beričevo 53 1262 Dol pri Ljubljani.
30.8.2011 smo si ogledali traso, kjer bo vozil šolski avtobus Ugotovili smo, da je šolska pot urejena, postaje so čiste, okoli postaj in ob poti je trava pokošena, označbe so urejene.
Od 1.9. 2011 do vključno 9.9. 2011 je bilo organizirano varovanje otrok na izpostavljenih prehodih. Kot prostovoljci so se v varovanje učencev vključi člani občinskih svetov, društvo upokojencev, člani AMZS, starši ter drugi.
Policisti pogosteje opravljajo nadzor prometa v okolici šole. Poudarek je na merjenju hitrosti vožnje, uporabi otroških varnostnih sedežev, pripetosti z varnostnim pasom in varni vožnji v neposredni okolici šole.
1. septembra je v šolskih prostorih o varni vožnji spregovoril tudi policist g. Levstik. Predavanje je bilo namenjeno predvsem prvošolcem in njihovim staršem.
Pred šolo je uveden nov prometni režim.
Parkirišče pred šolo je manjše, ograjeno je s stebrički in vrvico. Prvi del parkirišča je namenjen za starše otrok. Za delavce šole je namenjeno parkirišče pred vulkanizer-sko delavnico Sel. Pri šoli smo poskrbeli za varen prostor za hrambo koles, vendar je nekaj stojal za kolesa med počitnicami bilo odtujenih, zato je potrebno kupiti nova. Veliko učencev se vozi s kolesom, vendar ugotavljamo, da največkrat ne uporabljajo kolesarske čelade.
Nova prometna ureditev pred šolo je za učence prijaznejša, učenci so pridobitev pozitivno ocenili.
Spremenjen je vozni red šolskega avtobusa pri odhodu izpred šole :
13.20 Hajdoše, Slovenja vas 13.35 Oerečja vas, Zg. Hajdina
14.10	Hajdoše, Slovenja vas 14.30 Gerečja vas, Zg. Hajdina
15.10	Hajdoše, Slovenja vsa, Gerečja vas, Hajdina - vozi ob torkih, sredah in četrtkih
V šolskem letu 2011/12 se bomo vključili v naslednje preventivne akcije:
Pasavček, Bodi preViden, Usposabljanje za vožnjo kolesa , Varno kolo, Bistro glavo varuje čelada , Kaj veš o prometu -šolsko in medobčinsko tekmovanje, Teden pro-
metne varnosti, Ulice otrokom,Varno na avtobusu ,Otrok policist, Prometna olimpijada .
Na temo prometna varnost načrtujemo ogled lutkovne predstave za vrtec, 1. in drugo triado in sodelovanje pri prometni znački, kjer učenec prejme za uspešno opravljene naloge priponko (brez igle) in nalepko. Priponke in nalepke dobijo učenci s posredovanjem občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ob zaključku šolskega leta oz. konec maja.
Vsem učencem želimo varno pot v šolo in domov.
Karmen Jerenko, mentorica prometne vzgoje
Počitnikarji dolgčas pregnali v delavnicah
Zadnji avgustovski dnevi so bili v občini Hajdina še posebej ustvarjalni, saj je Zveza kulturnih društev (ZKD) občine Hajdina ob veliki podpori občine od 17. dol 9. avgusta za osnovnošolce organizirala ustvarjalne počitniške delavnice. Mladi so s Cvetko Vratič ustvarjali v likovni delavnici, v plesni s Kajo Abraham in gledališki delavnici v Skorbi z mladim režiserjem Aljažem Godcem. Ob zaključku so se mladi ustvarjalci predstavili še staršem in prijateljem s prav posebno likovno razstavo in nekaj plesnimi ter gledališkimi veščinami, ki se so jih uspeli naučiti v tako kratkem času. Navdušenje je bilo izjemno.
Hilda Bredač, predsednica ZKD Hajdina, je o letošnjih počitniških delavnicah na kratko povedala: »Letos smo se odločili pripraviti tri delavnice in vse tri smo uspe-
Zelo zabavno pa je bilo zadnji dan delavnic na gledališkem odru v Skorbi, kjer je počitnikarjem družbo delal režiser Aljaž Godec iz ŠUS teatra. Foto: TM
šno izpeljali. Odziv počitnikarjev je bil srednje dober, po deset otrok se je udeležilo vsake od delavnic, lahko pa bi bilo to število tudi malo višje, kar pa je naša želja že za prihodnje leto. V likovni delavnici so tokrat iz modelirne mase izdelovali svečnike in jih okraševali, slikali pa so tudi s temperami. Zanimivo je bilo tudi v plesni delavnici, kjer so se mladi preizkusili v plesanju različnih plesov in se ob tem zelo zabavali, na svoj račun so prišli tudi tisti, ki imajo radi gledališki oder. Seveda sem bila zraven v vseh delavnicah, v likovni pa sem se mladim umetnikom tudi pridružila in si izdelala svoj svečnik iz modelirne mase, kar mi je bilo v posebno
veselje. Prepričana sem, da bodo utrinki iz letošnjih počitniških delavnic ostali vsem udeležencem v lepem spominu.«
Tatjana Mohorko
V likovni delavnici so s Cvetko Vratič spoznavali različne likovne tehnike, ob izdelovanju svečnikov iz modelirne mase so se zabavali tudi ob slikanju. Foto: Hilda Bedrač
»Če stvari delaš z veseljem, zmoreš vse.«
Kaja Abraham iz Hajdoš je 20-letna študentka razrednega pouka na pedagoški fakulteti v Mariboru. Poleg študija ima še veliko hobijev, katerim se posveča z vsem srcem. S šestimi leti je postala pionirka v PGD Hajdoše, zadnjih pet let pa je članica uspešne ženske gasilske ekipe iz Hajdoš. Že od malih nog se ukvarja s plesom, pred petimi leti pa se je pridružila tudi gledališki skupini KD Skorba.
Kako zmoreš toliko različnih aktivnosti in zraven še uspešno študiraš?
»Vse se da, če se hoče in če si znaš razporediti čas. Če stvari delaš z veseljem, zmoreš vse. V gledališki skupini so vaje in predstave v zimskih mesecih, ko ni toliko gasilskih tekmovanj, tako da se to toliko ne prekriva. Čeprav imamo gasilske treninge tudi čez celo zimo, saj treba vzdrževati kondicijo. Ples pa sem trenutno postavila na stranski tir, saj so se plesni nastopi pokrivali z gasilskimi tekmovanji in sem se morala odločiti, katero aktivnost bom
postavila na prvo mesto.«
Torej si se odločila za gasilce. Zakaj? »Članice PGD Hajdoše trenutno dosegamo odlične rezultate, zaenkrat smo vodilne v ligi za pokal gasilske zveze Slovenije. Naš cilj je, da se udeležimo kvalifikacij za naslednjo gasilsko olimpijado, ki bo leta 2013. Zato moramo pridno trenirati. Vaje imamo dvakrat na teden, med vikendi pa se udeležujemo tekmovanj. Pomembno vlogo pa igra tudi prijateljsko vzdušje v ekipi.«
Kako to, da si se pri plesu odločila za hip hop in ali si kdaj plesala še katere druge plese?
»Najprej sem plesala otroške plese, nato pa samo hip hop. Hip hop mi je všeč, ker ustreza mojemu karakterju, je namreč živahen in energičen, tako kot jaz. Je skupinski ples, zato mi je hkrati predstavljal tudi druženje s prijatelji.«
Letos si imela tudi plesni tečaj za osnovnošolske otroke v naši občini v okviru poletnih delavnic. Kako si se na to pripravila in kako si zadovoljna z odzivom otrok? »Ko sem izvedela starostno skupino otrok, sem si izbrala za njih primerno skladbo, na katero sem nato pripravila koreografijo, ki ni bila prezahtevna in je bila otrokom zabavna ter zanimiva. Vdveh šolskih urah so otroci ples osvojili. Na zaključku poletnih delavnic so ga predstavili tudi staršem. Mislim, da so otroci v plesu uživali, kar je bil tudi moj glavni cilj. Saj je najpomembneje, da otroci glasbo začutijo in ob njej uživajo.«
Kakšni so tvoji cilji za prihodnost?
»Uspešno dokončati študij razrednega pouka in tako postati učiteljica. Želim si tudi, da bi z gasilci še naprej dosegali lepe rezultate ter da bi na gledaliških predstavah poželi še veliko aplavzov.«
Tanja Furek
Naši zlati maturanti
Monika Vidovič iz Hajdoš, Simon Brodnjak iz Zg. Hajdine in Marko Horvat iz Dražencev so tisti maturanti, ki so letošnjo poklicno maturo opravili z odliko in si prislužili naziv zlati maturant. Monika je zaključila srednjo kemijsko šolo v Rušah, smer farmacevtski tehnik, Simon Gimnazijo Ptuj, Marko pa je obiskoval Strojno šolo na Ptuju, smer strojni tehnik. En del izobraževanje je torej za njimi, trenutno še uživajo zaslužene počitnice, pred njimi pa je čas študija.
Zaradi visokih točk na maturi verjetno niste imela problemov s sprejetjem na željen študijski program. Kam ste se torej vpisali in zakaj?
Monika: »Vpisala sem se na Visoko zdravstveno šolo Maribor. V farmaciji se nisem videla, zdravstvo pa me veseli, pa še boljši pogoji zaposlitve so po končanem študiju.«
Simon: »Vpisal sem se na Fakulteto za far-
macijo v Ljubljani, ker me veseli kemija. Farmacija me je zanimala že v srednji šoli, zato sem se odločil za nadaljevanje.« Marko: »Na Fakulteto za strojništvo v Mariboru, smer strojništvo, univerzitetni program, zato, da preverim, če so me na Ptuju dovolj naučili.«
Na maturo se sicer pripravljaš vsa štiri leta, me pa vseeno zanima, koliko je bilo treba presedeti za zvezki in knjigami iz-
ključno zaradi učenja za maturo?
Monika: »Kakšen mesec prej sem se začela intenzivno pripravljati, največ časa pa sem vložila v predmet farmacevtska kemija.«
Simon: »Dva tedna prej sem se začel posebej učiti, največ znanja pa sem odnesel med poukom s sodelovanjem in poslušanjem.«
Monika je pozitivna, komunikativna, vedno pripravljena pomagati ljudem. Poleg šole se aktivno posveča gasilcem in športu nasploh.
Marko: »Slovenščino, ki je bila prva na maturi, sem se začel učiti kakšen teden prej, nato pa sproti, saj sem imel predmete tako lepo razporejene, da seje dalo učiti za vsakega posebej.«
Kateri predmet vam je na maturi delal največ preglavic? Bi lahko rekli, da je matura bila težka ali ne7 Monika: »Ni bila tako težka, kot smo pričakovali. Največ preglavic pa mi je delala farmacevtska kemija, ker je bil predmet najbolj obsežen.«
Simon: »Najtežji predmet zame je bila slovenščina, to pa zato, ker že pri pouku nisem sodeloval, ker me res niti malo ne zanima. Drugače pa matura res ni bila težka.«
Marko: »Ker sem se odločil, da na maturi vzamem še peti predmet zaradi nadaljnjega univerzitetnega programa, mi je največ težav delal ravno ta predmet, torej mehanika, in sicer zato ker smo bili malo slabše pripravljeni, predmet pa je zahteval precej obsežno znanje.«
Kako ste izvedeli za rezultate mature in ali ste takšen uspeh pričakovali?
Monika: »Za rezultate smo zvedeli na podelitvi v šoli. Ko so najprej poklicali vse ostale, ki so maturo naredili, mene pa ne, sem bila prestrašena, da je nisem naredila. Nato pa so me le poklicali, čisto na koncu, ko so razglasili zlate maturante. Bila sem zelo presenečena, saj tega nisem pričakovala.«
Simon: »Ker sem bolj na začetku redovalnice, mi je bilo čudno, da niso poklicali
Marko je zgovoren, vedno se rad pošali, ukvarja se s fitnesom, ki ga obiskuje skoraj vsak dan.
mojega imena. Nato sem začel razmišljati v tej smeri, da sem verjetno med zlatimi maturanti. Čeprav sem pričakoval, da bom na maturi uspešen, pa vseeno nisem pričakoval, da bom zlat.«
Marko: »Nisem pričakoval tega, saj sem mislil, da tehnologije in slovenščine ne bom dobil pet. Na razglasitvi pa sem bil presenečen, ko so povedali, da sem imel vse predmete pet.«
In kakšen je občutek, ko izveš, da si med najboljšimi? Komu ste dobro novico sporočil najprej?
Monika: »Občutek je neverjeten, nepopisen, zgodi se samo enkrat v življenju. Najprej sem sporočila svoji družini, nato pa hitro objavila še na facebooku.«
Simon: »Občutek je čudovit, najprej smo se skupaj poveselili s sošolci in prijatelji, družini pa sem povedal, ko sem prišel domov.«
Marko: »Občutek ni bil nič posebnega, v življenju je še veliko lepših trenutkov. Meni to ni pomenilo toliko, bolj veseli od mene so bil moji domači, še posebej moja mama. Mama je resnico zvedela šele zvečer, pred tem pa sem jo zavajal in ji rekel, da mature nisem naredil.«
Ali je težko zapustiti srednjo šolo in prijatelje in se podati pa novi neznani poti naprej?
Monika: »Komaj sem čakala, da končam srednjo šolo, ker je bila vožnja v Ruše z vlakom zelo naporna. Imela sem samo nekaj pravih prijateljev, vsi ostali pa so bili nevoščljivi zaradi mojih uspehov, še pose-
Za Simona bi lahko rekli: »Tiha voda bregove gloda.« Rad igra odbojko in nogomet, v prihodnosti bi se rad posvetil tudi akrobatiki, ki se uporablja v trenutno še ne preveč znanem športu, ki se mu reče Parkour.
bej v zadnjem letniku.«
Simon: »Niti ni težko, ker se bomo z večino sošolcev še naprej videvali v Ljubljani. Nove poti me ni strah, trenutno mi največ skrbi povzroča iskanje stanovanja v Ljubljani.«
Marko: »Težko ni, saj se bomo s prijatelji srečevali še naprej, nekaj jih gre tudi na isto fakulteto. Vsak začetek je težak, vendar s časoma postane lažje.«
Vsi skupaj pravijo, da že komaj čakajo, da se začne študentsko življenje in z njim povezane zabave, prehrana na študentske bone, nova poznanstva in novi prijatelji. Vsem, ki jih matura še čaka, pa sporočajo, da se je ni treba bati, saj ni tako težka, kot vsi pravijo.
Enotni pa so si tudi glede svojih ciljev in želja za prihodnost. Želijo si uspešno in redno zaključiti študij in po študiju čim prej dobiti zaposlitev, upajo tudi na Zoisovo štipendijo.
Monika, Simon in Marko, želimo vam, da na novo pot stopite pogumno, optimistično in z veliko mero samozavesti. Do-sezite vse zastavljene cilje v življenju, naj vas nič ne ustavi na poti do vaših sanj.
Tanja Furek Foto: arhiv Monika, Marko, Simon
HIMAfliMIšt	iglATEliMA.
OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 44a, 2288 Hajdina telefon: 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31
Na podlagi 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZU-PUDPP, 106/2010), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLS-UPB2,27/08 - odločba US RS in 76/08, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9, 79/2009, 14/2010 Odi. US: U-I-267/09-19, 51/2010, 84/2010 Odl.US: U-I-176/08-10), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07) ter 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 6. redni seji dne 20. 6.2011 sprejel
ODLOK
o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merihh za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Hajdina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
(1)	S tem odlokom se sprejme Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Hajdina in merila za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Hajdina. 2
(2)	Dokument »Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Hajdina« z datumom maj 2011 kot strokovna podlaga pričujočega odloka nadomesti do sedaj veljavni »Program opremljanja zemljišč za gradnjo območja Občine Hajdina« z datumom november 2007.
2.	člen
(1)	V odloku uporabljeni izrazi pomenijo sledeče:
•	Program opremljanja stavbnih zemljišč je dokument, na podlagi katerega se izvaja opremljanje stavbnih zemljišč s komunalno opremo in je osnova za obračun komunalnega prispevka.
•	Komunalna oprema so:
objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja;
objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko na območjih, kjer je priključitev obvezna;
objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
•	Komunalni prispevekje plačilo dela stroškov gradnje komunalne
opreme, ki ga zavezanec plača občini. V višino komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme.
•	Obračunski stroški komunalne opreme so tisti del skupnih stroškov komunalne opreme, ki se financirajo iz sredstev, zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bremenijo določljive zavezance.
•	Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe.
•	Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836.
•	Parcela je zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov.
3.	člen
(1)	Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Hajdina je izdelan v skladu z uredbo, ki določa vsebino programa opremljanja stavbnih zemljišč in vsebuje:
•	prikaz obstoječe komunalne opreme na območju Občine Hajdina;
•	prikaz predvidenih vlaganj v gradnjo komunalne opreme na območju Občine Hajdina;
•	obračunska območja posameznih vrst obstoječe in predvidene komunalne opreme;
•	obračunske stroške opremljanja po posamezni vrsti komunalne opreme in po obračunskih območjih;
•	preračun obračunskih stroškov opremljanja na površino parcele in na neto tlorisno površino objekta po posamezni vrsti' komunalne opreme;
•	podrobnejša merila za obračun komunalnega prispevka.
(2)	Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Občine Hajdina sprejme Občinski svet z odlokom.
(3)	Program opremljanja obravnava naslednjo komunalno opremo v Občini Hajdina:
•	ceste (oznaka obračunskih območij C)
•	kanalizacija (oznaka obračunskih območij K)
•	vodovod (oznaka obračunskih območij V)
•	površine za ravnanje z odpadki (oznaka obračunskega območja
PRO)
•	javne površine (oznaka obračunskih območij JP).
(4)	Obračunska območja posamezne komunalne opreme s prikazom komunalne opreme so podana v grafičnih prilogah, ki so sestavni del programa opremljanja stavbnih zemljišč. Program opremljanja stavbnih zemljišč se hrani v prostorih Občine Hajdina.
4.	člen
(1)	Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je tisti, Id:
•	se priključuje na ali mu je omogočena uporaba obstoječe komunalne opreme;
•	se bo priključil na oziroma mu bo omogočena uporaba predvidene nove komunalne opreme, katere gradnja je predvidena v tekočem ali naslednjem letu;
•	izvaja rekonstrukcijo objekta in s tem spreminja namembnost objekta;
•	izvaja rekonstrukcijo objekta in s tem povečuje neto tlorisno površino objekta.
II. IZRAČUN VIŠINE KOMUNALNEGA PRISPEVKA
5.	člen
(1)	Višina komunalnega prispevka se določi po naslednji formuli: KPi=((A-C.-D.) + (K-A-Cd-Dti)) 2
pri čemer je:	
• KP.	... komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme
• A p	... površina parcele (m2)
• A,	... neto tlorisna površina objekta (m2)
• K	.. .faktor dejavnosti
• D. p'	... delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka
• D.	... delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka
* Cp;	... indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno komunalno opremo na obračunskem območju
• cd	... indeksirani stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju.
(2)	Celotni komunalni prispevek se izračuna na naslednji način:
KP = Z KP. - i
pri čemer je: 2:
•	KP. ... izračunani komunalni prispevek za posamezno vrsto
komunalne opreme, na katero se objekt priključuje
•	KP	... celotni izračunani komunalniprispevek
. j	... indeks rasti cen v gradbeništvu.
(3)	Površina parcele se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ugotovi iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4)	Kadar parcele objekta ni mogoče izračunati na način, določen s prejšnjim odstavkom, oziroma parcela ni določena, se le-ta določi na podlagi dejanskega stanja oziroma na podlagi meril in pogojev iz veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine.
(5)	V kolikor parcele ni mogoče določiti na način iz prejšnjega odstavka, se površina stavbišča objekta pomnoži s faktorjem 1,5, pri čemer tako izračunana vrednost nadomesti spremenljivko Ap iz formule za izračun komunalnega prispevka za določeno vrsto komunalne opreme (KP.) iz prvega odstavka tega člena.
(6)	Neto tlorisna površina objekta se za objekte, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, izračuna po standardu SIST ISO 9836, tako da se povzame iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
7) Za objekte, za katere se ne more izračunati oz. določiti neto tlorisna površina objekta, se komunalni prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2, le-ta pa nadomesti spremenljivko A iz formule za izračun komunalnega prispevka za določeno vrsto komunalne opreme (KP.) iz prvega odstavka tega člena.
6.	člen
(1)	V primeru legalizacije obstoječega objekta se komunalni prispevek zanj obračuna na enak način, kot je prikazan v prejšnjem členu.
(2)	V primeru nadzidave, dozidave, rekonstrukcije, pri kateri se povečuje neto tlorisna površina objekta, gradnje na obstoječi gradbeni parceli in gradnje nadomestnega objekta, če se opremljenost z komunalno opremo ne spreminja, se za izračun komunalnega prispevka upošteva le neto tlorisna površina objekta. V tem primeru se ne uporabljajo določbe tega odloka glede preračuna stroškov opremljanja na parcelo, ampak se upošteva zgolj del, vezan na neto tlorisno površino objekta oziroma faktor dejavnosti.
(3)	V primeru iz drugega odstavka tega člena se neto tlorisna površina objekta izračuna kot razlika med neto tlorisno površino novega objekta in neto tlorisno površino obstoječega objekta. Ce je vrednost pozitivna se zanjo komunalni prispevek obračuna. V nasprotnem se komunalni prispevek ne obračuna. Odmera komunalnega prispevka v takem primeru se izvede po naslednji formuli:
kp^An-aj-cvd.-k
pri čemer je:
•	KP. ... komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne
opreme
•	A(0	... neto tlorisna površina obstoječega objekta (m2)
•	An	• • • net0 tlorisna površina novega objekta (m2)
•	K ...faktor dejavnosti
D{.	... delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu ko-
munalnega prispevka
•	Ct. ... stroški opremljanja kvadratnega metra neto tloris-
ne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju.
(4)	V primeru nadzidave, dozidave, rekonstrukcije, pri kateri se povečuje neto tlorisna površina objekta, gradnje na obstoječi gradbeni parceli in gradnje nadomestnega objekta, če se opremljenost z komunalno opremo spreminja, se za izračun komunalnega prispevka:
•	za komunalno opremo, ki se ne spreminja upošteva le neto tlorisna površina objekta,
•	za komunalno opremo, na katero se objekt na novo priključuje upošteva tako površina parcele, kot neto tlorisna površina objekta.
(5)	V primeru četrtega odstavka tega člena se uporabljajo določbe tega odloka glede preračuna stroškov opremljanja na parcelo in neto tlorisno površino objekta, zgolj za komunalno opremo na katero se objekt na novo priključuje, za ostale vrste komunalne opreme, na katere se je objekt priključeval že v preteklosti pa se upošteva zgolj del, vezan na neto tlorisno površino objekta oziroma faktor dejavnosti. Ce je vrednost pozitivna se zanjo komunalni prispevek obračuna. V nasprotnem se komunalni prispevek ne obračuna. Odmera komunalnega prispevka v takem primeru se izvede po naslednjem postopku:
a.) Izračun komunalnega prispevka za komunalno opremo, na katero se je objekt priključeval že v preteklosti po naslednji formuli:
KPi0=(AN-At0)-Cti-Dt-K
pri čemer je:
•	KPi0 ... komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne
opreme, na katero se je objekt priključeval že v preteklosti
•	At0	... neto tlorisna površina obstoječega objekta (m2)
. A	• • • neto tlorisna površina novega objekta (m.2)
•	K ...faktor dejavnosti
Dt. ... delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka
•	C(.	... stroški opremljanja kvadratnega metra neto tloris-
ne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju
b) Izračun komunalnega prispevka za komunalno opremo, na
katero se objekt priključuje na novo po naslednji formuli:
KP,n=((A •C.-D.) + (K-A-Cti-Dtl))
pri čemer je:	
• kp.n	... komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne opreme, na katero se objekt priključuje na novo
' A,o	... neto tlorisna površina obstoječega objekta (m2)
' A,n	... neto tlorisna površina novega objekta (m?)
• K	.. .faktor dejavnosti
D„	... delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka
• C.	... stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju
(6)	V primeru spremembe namembnosti oz. vrste obstoječega objekta, kateremu se neto tlorisna površina ne spreminja, se komunalni prispevek odmeri od spremembe faktorja dejavnosti. Odmera komunalnega prispevka v takem primeru se izvede po naslednji formuli:
KR=(KN-K0)-Cti-Dtl-A
pri čemer je:
•	KP. ... komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne
opreme
•	Af ... neto tlorisna površina stavbe (m2)
•	K N ...faktor dejavnosti novega objekta
•	K 0	... faktor dejavnosti obstoječega objekta
•	Dt, ... delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu ko-
munalnega prispevka
•	Ct. ... stroški opremljanja kvadratnega metra neto tloris-
ne površine objekta z določeno komunalno opremo na
obračunskem območju
(7)	V primeru, da zavezanec obstoječemu objektu spreminja tako neto tlorisno površino objekta, kot namembnost, se komunalni prispevek odmeri v dveh fazah. V prvi fazi se odmeri komunalni prispevek za spremembo neto tlorisne površine objekta, pri čemer se za novi del objekta pri izračunu upošteva predvidena namembnost tega dela objekta. V drugi fazi se odmeri komunalni prispevek za spremembo namembnosti obstoječega objekta. Komunalni prispevek se odmeri za neto tlorisno površino obstoječega objekta ali njegovega dela, kateremu se namembnost spreminja.
(8)	Določila tega odloka se uporabljajo za izračun komunalnega prispevka na celotnem območju občine. Na posameznih delih občine, kjer bodo sprejeti posebni odloki o programu opremljanja stavbnih zemljišč se na podlagi tega odloka izračunajo stroški za obstoječo že zgrajeno komunalno opremo. Posebne programe se sprejme za območja, ki bodo urejena s podrobnimi izvedbenimi prostorskimi akti.
(9) Na območjih, ki se s komunalno opremo na novo urejajo, se komunalni prispevek zavezancem odmeri na podlagi za to območje sprejetega programa opremljanja stavbnih zemljišč, ki prikaže in obračuna predvidene stroške gradnje nove komunalne opreme na tem območju. Stroški za obstoječo že zgrajeno komunalno opremo na tem območju se obračunajo na podlagi tega odloka po naslednji formuli:
CPis= CPio ' °>5 + CPiN oziroma C.s = Cti0 • 0,5 + C
tiN
pri čemer je:
•	CpiS ... skupni stroški opremljanja kvadratnega metra parcele
z določeno komunalno opremo na obračunskem območju, na katerem se na novo ureja komunalna oprema
•	C s ... skupni stroški opremljanja kvadratnega metra neto
tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju, na katerem se na novo ureja komunalna oprema
. C ... stroški opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno novo komunalno opremo na obračunskem območju (območje, ki se opremlja z novo komunalno opremo)
•	CriN ... stroški opremljanja kvadratnega metra neto tloris-
ne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju (območje, ki se opremlja z novo komunalno opremo)
•	Cpi0 ... obstoječi stroški opremljanja kvadratnega metra
parcele z določeno komunalno opremo na obračunskem območju, določeni s tem odlokom
•	Cd0 ... obstoječi stroški opremljanja kvadratnega metra neto
tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo na obračunskem območju, določeni s tem odlokom.
7. člen
(1) Skupni obračunski stroški obstoječe in predvidene komunalne opreme znašajo:
Vrsta opreme	Oznaka obračunskih območij	Vrednost [€]
Cestno omrežje	OBO_C_l	4.400.660,44
Kanalizacijsko omrežje	OBO_K_l	1.908.672,00
Vodovodno omrežje	OBO_V_l	541.694,72
Prostori za ravnanje z odpadki	OBO_PRO_l	315.393,00
Javne površine	OBOJPJ	48.800,00
(2) Obračunski stroški preračunani na mersko enoto kvadratnega metra parcele za določeno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju so:
Vrsta opreme	Oznaka obračunskih območij	PP [m2]	Vrednost [€]	Cena ne enoto (Cpi) [€/m2]
Cestno omrežje	OBO_C_l	2.378.963,30	4.400.660,44	1,850
Kanali- zacijsko omrežje	OBOJO	2.117.445,21	1.908.672,00	0,901
Vodo- vodno omrežje	OBO_VJ	2.232.619,52	541.694,72	0,243
Prostori za ravnanje z odpadki	OBO_ PRO_l	2.378.963,30	315.393,00	0,133
Javne površine	OBOJPJ	2.378.963,30	48.800,00	0,021
(3) Obračunski stroški preračunani na mersko enoto neto tlorisne površine objekta za določeno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju so:
Vrsta opreme	Oznaka obračunskih območij	NTPO [m2]	Vrednost [€]	Cena ne enoto (Cti) [€/m2]
Cestno omrežje	OBOJPJ	559.947,57	4.400.660,44	7,859
Kanali- zacijsko omrežje	OBO_KJ	476.889,43	1.908.672,00	4,002
Vodo- vodno omrežje	OBOJJ1	496.281,52	541.694,72	1,092
Prostori za ravnanje z odpadki	OBO_ P ROJ	559.947,57	315.393,00	0,563
Javne površine	OBOJPJ	559.947,57	48.800,00	0,087
8. člen
(1) Komunalni prispevek, izračunan na način iz 5. člena tega odloka, se revalorizira z indeksom cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela - ostala nizka gradnja«, glede na izhodiščne cene iz tega odloka.
9. člen
(1) Razmerje med deležem stavbnih zemljišč (Dp.) in deležem neto tlorisne površine stavbe (D(.) pri izračunu komunalnega prispevka je D : Dt; = 0,3 : 0,7. Tako je delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka (D ) 0,3, delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka (D(.) pa 0,7.
10.	člen
(1) Faktor dejavnosti (K) se opredeli glede na razdelitev, ki je navedena v uredbi, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in objektov državnega pomena. Faktor dejavnosti po tem odloku je:
Klas. št.	Klasifikacija	Faktor K
11100	Enostanovanjske stavbe	1,3
11210	Dvostanovanjske stavbe	1,3
11221	Tri- in večstanovanjske stavbe	1,3
11300	Stanovanjske stavbe za posebne namene	1,3
121	Gostinske stavbe	1,3
122	Upravne in pisarniške stavbe	1,3
123	Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti	1,3
12303	Bencinski servisi	1,3
124	Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij	1,3
125	Industrijske stavbe in skladišča	1,3
126	Stavbe splošnega družbenega pomena	1,3
12650	Športne dvorane	1,3
127	Druge nestanovanjske stavbe	1,3
12712	Stavbe za rejo živali	0,8
12714	Druge ne stanovanjske kmetijske stavbe	0,8
12721	Stavbe za opravljanje verskih obredov	1,3
24110	Športna igrišča	1,3
24122	Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas	1,3
(2)	Ce klasifikacija objekta ni posebej navedena v zgornji tabeli, se faktor dejavnosti objektu določi glede na skupino iz zgornje tabele v katero, se na podlagi uredbe, ki ureja uvedbo in uporabo enotne klasifikacije vrst objektov in objektov državnega pomena, objekt razvrsti. V primeru, da dejavnosti objekta ni možno določiti na zgoraj opisan način velja, daje faktor dejavnosti po tem odloku 1.
11.	člen
(1)	V primeru, da se objekt na območju ne more priključiti na določeno vrsto infrastrukture, se komunalni prispevek ne obračuna v celoti, ampak se zmanjša za znesek infrastrukture, ki je na območju ni. 2
(2)	Izjema pri obračunu komunalnega prispevka iz prvega odstav-
ka tega člena, velja le za individualno infrastrukturo, ki se nanaša na vodovod in kanalizacijo, ne pa za javno infrastrukturo oz. infrastrukturo, kije opredeljena kot grajeno javno dobro in ki se nanaša na ceste, površine za ravnanje z odpadki in javne površine.
III.	ODLOČBA O ODMERI KOMUNALNEGA PRISPEVKA
12.	člen
(1)	Komunalni prispevek odmeri občinska uprava z odločbo:
•	na zahtevo zavezanca;
•	ob prejemu obvestila s strani upravne enote v zavezančevem imenu, da je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, katero je vložil zavezanec, popolna;
•	po uradni dolžnosti.
(2)	Rok za izdajo odločbe iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena je 15 dni. O izdani odločbi občina obvesti tudi upravno enoto.
(3)	Po uradni dolžnosti lahko komunalni prispevek občinska uprava odmeri v naslednjih primerih:
•	če je zgrajena nova komunalna oprema, na katero se lahko priključijo ali jo uporabljajo lastniki obstoječih objektov;
•	če občina, na podlagi odločbe inšpektorja ali drugače dostopnih evidenc, ugotovi, da je lastnik obstoječega objekta spremenil namembnost objekta ali njegovo neto tlorisno površino in ni sam vložil zahteve za novo odmero komunalnega prispevka.
(4)	Odmera komunalnega prispevka na podlagi prve alineje tretjega odstavka tega člena se izvede v roku 6 mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajeno novo komunalno opremo.
(5)	Odmera komunalnega prispevka na podlagi druge alineje tretjega odstavka tega člena se izvede v roku 6 mesecev potem, ko Občina ugotovi, da je lastnik objekta spremenil njegovo namembnost.
(6)	Zoper izdano odločbo o višini komunalnega prispevka je dovoljena pritožba v roku 15 dni, o kateri odloča župan.
(7)	Pritožba zoper odločbo inšpektorja o spremembi namembnosti objekta zadrži izvršitev odločbe o višini komunalnega prispevka.
13.	člen
(1)	Sredstva zbrana po tem odloku, so sredstva proračuna Občine Hajdina.
(2)	Občina Hajdina lahko sredstva zbrana po tem odloku porablja samo za namen opremljanja stavbnih zemljišč v skladu z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna.
14.	člen
(1) Komunalni prispevek zavezanec plača v enkratnem znesku.
19. člen
15.	člen
(1) Pri odmeri komunalnega prispevka Občina, na zahtevo zavezanca, upošteva morebitne že plačane prispevke za gradnjo posameznih komunalnih vodov na podlagi predloženih dokazil o plačilu in za tako ugotovljene amortizirane prispevke zniža plačilo odmerjenega komunalnega prispevka.
16.	člen
(1)	Ce se Občina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil komunalno opremo na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, se ta dogovor sklene s pogodbo o opremljanju. Pogodba o opremljanju se sklene skladno z določili zakona, ki ureja prostorsko načrtovanje.
(2)	Šteje se, daje investitor v primeru iz prvega odstavka tega člena, na ta način v naravi plačal komunalni prispevek Občini Hajdina za izvedbo komunalne opreme, ki jo je zgradil. Investitorje dolžan plačati še preostali del komunalnega prispevka, v kolikor bo obremenil že zgrajeno komunalno opremo, na katero bo priključil komunalno opremo, katere investitorje.
17.	člen
(1)	Ob plačilu komunalnega prispevka ima zavezanec pravico od Občine zahtevati sklenitev pogodbe o medsebojnih obveznostih v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo. Občina mora skleniti pogodbo z zavezancem v roku 30 dni od dneva podane zahteve.
(2)	S pogodbo iz prejšnjega odstavka se določi rok za priključitev objekta na komunalno opremo in druga vprašanja v zvezi s priključevanjem objekta na komunalno opremo.
18.	člen
(1)	Za gradnjo in posodobitev gospodarske javne infrastrukture se komunalni prispevek ne plača.
(2)	Plačila komunalnega prispevka je v skladu s sprejetim sanacijskim programom oproščen zavezanec za objekt, s katerim bo nadomestil obstoječi objekt, uničen zaradi naravne nesreče. To velja le za objekt z enako neto tlorisno površino in namembnostjo, kot je bil prejšnji.
(3)	Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo neprofitnih stanovanj in gradnjo posameznih vrst stavb za izobraževanje, znan-stveno-raziskovalno delo in zdravstvo v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov, katerih investitorje občina ali država oz. pravna oseba v lasti občine ali države.
(4)	O ostalih oprostitvah in olajšavah plačila komunalnega prispevka odloča, po predlogu župana, občinski svet.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Odmera komunalnega prispevka se v nedokončanih postopkih do začetka veljavnosti tega odloka odmerja po veljavnem predpisu, kije veljal do dneva podane vloge.
20.	člen
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o programu opremljanja zemljišč za gradnjo in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Hajdina (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/07,11/08).
21.	člen
(1) Ta odlok začne veljati petnajsti (15.) dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka:354-24/2011-l Datum: 20. 6.2011
Župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, 1. r.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 6. redni seji dne 20.6.2011 sprejel naslednji
SKLEP
o priznanih stroških pri izgradnji sekundarnih priključkov na kanalizacijsko omrežje
1.	člen
Občina Hajdina pri izgradnji sekundarnih priključkov na kanalizacijsko omrežje prizna stroške v primeru, ko se bosta na revizijski jašek navezali vsaj dve gospodinjstvi preko sekundarnega priključka. V primeru, ko bosta uporabnika v lastni režiji izvedla sekundarni priključek in se priključila na javno kanalizacijsko omrežje, bo Občina Hajdina povrnila delež stroškov, ki si jih so uporabniki vložili v izgradnjo sekundarnega priključka.
Povrnitev stroškov se prizna za naslednja dela in material, ki jih je izvedel uporabnik v višini priznanih stroškov, in sicer: izvedba priključka v višini 86,20 €, zemeljska dela z dobavo in polaganjem PVC cevi fi 160 mm v višini 21,65 € na tekoči meter,
dobava in izdelava internega jaška 198,30 €/kom.
Povrnitev stroškov velja do dolžine 70 m sekundarnega priključka.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju.
Številka: 427-1/2011-4 Hajdina, dne 20. 6.2011
Župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, 1. r.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 6. redni seji dne 20. 6. 2011 sprejel naslednji
SKLEP
o olajšavah za plačilo komunalnega prispevka 1. člen
Občinski svet soglaša, da se za vse obstoječe objekte z gradbenim dovoljenjem in objekte, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje pred uveljavitvijo Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Hajdina, v skupno vrednost komunalnega prispevka ne vključi delež komunalnega prispevka, ki se nanaša na kanalizacijo, če je tak objekt na obračunskem območju kanalizacije. Takim objektom se v skupno vrednost komunalnega prispevka vključi delež, ki se nanaša na kanalizacijo v oblike posebne postavk, ki so določene v spodnji tabeli.
Klasifikacijska številka	Klasifikacija	Vrednost [EUR]
11100	Enostanovanjske stavbe	900,00 1.000,00 (v 18 obroki)
11210	Dvostanovanjske stavbe	1.100,00
11221	Tri- in večstanovanjske stavbe	1.250,00
121	Gostinske stavbe	1.200,00
122	Upravne in pisarniške stavbe	1.250,00
123	Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti	1.250,00
Klasifikacijska številka	Klasifikacija	Vrednost [EUR]
125	Industrijske stavbe in skladišča	1.250,00
126	Stavbe splošnega družbenega pomena	1.000,00
127	Druge ne-stanovanjske stavbe	1.000,00
Ce klasifikacija objekta ni posebej navedena v zgornji tabeli, se faktor dejavnosti objektu določi glede na skupino iz zgornje tabele, v katero se na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in po določitvi objektov državnega pomena (Ur. 1. RS, št. 33/03, 78/05) objekt razvrsti.
Za objekte, ki jim bo gradbeno dovoljenje izdano po uveljavitvi
Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Hajdina, se to določilo ne uporablja. Za te objekte se pri izračunu komunalnega prispevka vključi delež komunalnega prispevka, ki se nanaša na kanalizacijo, če je tak objekt na obračunskem območju kanalizacije.
2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju.
Številka: 427-1/2011-3 Hajdina, dne 20. 6.2011
Župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, 1. r.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 6. redni seji dne 20. 6. 2011 sprejel naslednji
SKLEP
o soglasju k znižanju cen mesečnih vozovnic
1.	člen
Občinski svet Občine Hajdina soglaša z znižanjem prodajne cene mesečnih vozovnic podjetja Veolia transport za dijake in študente iz Občine Hajdina, za prevoze iz Občine Hajdina na Ptuj po ceni
20.00	EUR in za prevoze iz Občine Hajdina v Maribor po ceni
45.00	EUR s subvencijo občine v višini 1.021,70 EUR z DDV mesečno.
2.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju.
Številka: 602-3/2011-3 Hajdina, dne 20. 6.2011
Župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, 1. r.
Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 6. redni seji dne 20. 6. 2011 sprejel naslednji	Na podlagi 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07 Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) in tretjega odstavka 6. člena Zakona o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/06) je Občinski svet Občine Hajdina na 6. redni seji dne 20. 6.2011 sprejel naslednji
SKLEP o potrditvi sistemizacije delovnih mest v OŠ Hajdina - enota Vrtec Najdihojca	SKLEP O OCENI IZVAJANJA OBČINSKEGA PROGRAMA VARNOSTI OBČINE HAJDINA V LETU 2010
1. člen	1. člen
Občinski svet Občine Hajdina potrjuje sistemizacijo delovnih mest v OŠ Hajdina - enota Vrtec Najdihojca.	Občinski svet Občine Hajdina ocenjuje, da so bili doseženi zastavljeni cilji Občinskega programa varnosti Občine Hajdina za leto 2010.
2. člen	2. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejetju.	Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.
Številka: 602-3/2011-3 Hajdina, dne 20. 6. 2011 Župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, 1. r.	Številka: 223 - 9 /2010 - 3 Datum: 20.6.2011 Župan Občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, 1. r.
Štajerski frajtonarji s četrto zgoščenko
Predstavili sta se nam mlajša in starejša skupina Štajerskih frajtonarjev, ki delujeta pod mentorstvom Sandija Zajca. Prireditev so dodatno popestrili tudi odlični glasbeni gostje, kvintet Poskočni muzikantje, Orkester Primoža Zvira in Tamburaši KUD Majšperk, ki so nam pripravili nepozaben glasbeni večer.
Ob tej priložnosti se zahvaljujem staršem, ki so pomagali pri izvedbi tega projekta, Občini Hajdina za finančno podporo, zahvala tudi našim sponzorjem, ki nam v teh kriznih časih pomagajo pri uresničitvi projektov.
Valerija Tekmec
Prestavitev zgoščenke Za dobro voljo 4 je potekala na praznični dan 25. junija v gasilskem domu Hajdoše. S poskočnimi skladbami so nam mladi muzikantje pokazali, kaj pomenita trud in vztrajnost pri njihovem delu.
Štajerski frajtonarji imajo že četrto zgoščenko
V Hajdošah so nastopili tudi tamburaši KUD Majšperk. Foto: V. Tekmec
Osnovna šola Hajdina z enoto Vrtec je stopila v novo šolsko leto ...
Vse enkrat mine, tudi čas poletnih dopustov in počitnic. Nabrali smo si novih moči in spet se podajamo v enoletno dogodivščino odkrivanja novih znanj, razvijanja sposobnosti, gradnje medsebojnih odnosov ...
Šolo bo v tem šolskem letu obiskovalo 237 učencev, od teh je 18 prvošolčkov. V Vrtcu, ki je po drugem letu delovanja odprl še eno igralnico, bo v tem šolskem letu 100 otrok. Polni načrtov tako v šoli kot v vrtcu smo pripravljeni na novo šolsko leto, v katerem bo prav gotovo veliko novih izzivov, upanj, pričakovanj in iskanja poti za doseganje zastavljenih ciljev. Zavedamo se, da obiskovanje vrtca in šole velikokrat prinese lepe in prijetne trenutke, mnogokrat pa tudi težke preizkušnje, ko je treba vztrajati in premagati ovire, ki so pred nami. A s trudom, prizadevanjem in medsebojnim sodelovanjem in pomočjo se da veliko storiti in verjamem, da nas je vedno več, ki tako delamo in si za to prizadevamo.
ga, ki je posejano, nekega dne obrodilo svoj sad, ki ga bomo v prihodnosti deležni tudi sami.
In vam, dragi starši - bralci Hajdinčana želim, da bi bili svojim otrokom v oporo in vas obenem vabim k sodelovanju, kajti le tako bomo vsi skupaj lahko otrokom pomagali na njihovi poti.
V tem šolskem letu upamo tudi na dobro sodelovanje z vsemi občani Občine Hajdina, kakor tudi z lokalno oblastjo. Letos nam je kljub vsem težavam uspelo z medsebojnim sodelovanjem urediti še eno igralnico v vrtcu, spremeniti prometni režim pred šolo, ki bo prispeval k večji varnosti in pripraviti zemljišče za naš šolski e ko vrt.
Prvi šolski dan smo učence in učenke pozdravili na šolskem dvorišču in jim zaželeli uspešno novo šolsko leto. Prav tako smo še posebej pozdravili prvošolčke, ki so prvič prestopili prag hrama učenosti. Letos je vse učence pozdravil in jim zaželel uspešno šolsko leto tudi g. župan mag. Stanislav Glažar.
V tem šolskem letu želim učencem veliko uspeha na poti do ciljev, poguma in razumevanja s sošolci, vzgojitelji in učitelji. Sodelavkam in sodelavcem, ki se vsakodnevno trudijo z mladimi nadobudneži, pa želim, da bi ob tem začutili svoje poslanstvo in verjeli v to, da bo seme dobre-
To šolsko leto bo lepo, prijetno in uspešno, če bomo znali med seboj sodelovati in delati dobro za vse, ki jih srečujemo na naši življenjski poti. Verjamem, da nam bo uspelo.
Vesna M. Lorber, ravnateljica OŠ Hajdina z enoto Vrtec
PRISPEVKI IZ VRTCA HAJDINA Mini zoo land
Ob koncu prvega vrtčevskega leta smo se jaslični oddelki skupaj s starši z avtobusom odpeljali na izlet v živalski vrt v Slovenske Konjice. Tam so nas pričakale vodičke, ki so nas v dveh skupinah popeljale na voden ogled živali, ki smo jih lahko tudi ljubkovali.
Ogledali smo si tudi tropski vrt ter mnoge druge rastline. Najbolj zanimiva je bila kavbojska vas in igrala, na katerih smo se zadržali do poznih popoldanskih ur. Na vseh obrazih so se zrcalili nasmehi, ki povedo več kot vse besede. Ob ponovnem srečanju v vrtcu naslednji dan so tako otroci kot starši spraševali, če bi lahko tak dan še ponovili. Seveda je to bila tema celega tedna, saj so otroci pod vtisi prelepega dne živo pripovedovali svoje zgodbe in dogodivščine. Predvsem so bili navdušeni nad tem, da smo bili združeni vsi, starši, mi in otroci.
Vzgojiteljica Judita Ivančič
Na obisku v Mini zoo landu v Slovenskih Konjicah
Vrteški piknik s starši
21. junija smo za starše pripravili popoldansko srečanje. Na tem srečanju je potekal najprej kratek roditeljski sestanek v naši telovadnici, kjer je vodja vrtca Barbara Gerečnik na kratko povzela dogajanje v preteklem šolskem letu in podala smernice za prihodnje leto.
Po sestanku smo se vse skupine na kratko predstavile. Seveda smo bile za nastop nagrajene z velikim aplavzom s strani staršev. Po nastopu pa smo nadaljevali naše srečanje na terasi, kjer se je nadaljeval piknik. Pripravile smo nekaj jedi in pijače za okrepitev. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic smo se pogovarjale s starši, otroci pa so se medtem igrali na igralih in v peskovniku. Srečanje se je nadaljevalo v pozno popoldne, saj je bilo otrokom in staršem zelo všeč. Kako veselo pa je bilo, pa je razvidno iz fotografije.
Vzgojiteljica Urška Horvat
Piknik s starši na terasah in dvorišču vrtca
Najdihojca
V vrtcu na obisku gasilci
Na lep junijski dan so nas obiskali gasilci PGD Gerečja vas. Ogledali smo si gasilski avtomobil od zunaj in znotraj, preizkušali sireno ter spoznali pomembne pripomočke za gašenje, ki jih gasilci uporabljajo pri svojem delu. Največ zanimanja ter veselja in otroške razigranosti je otrokom ponudila brizgalna brizga, napolnjena z vodo. In kot pravi stari kitajski pregovor: Povej mi in bom pozabil. Pokaži mi in si bom zapomnil. Vzbudi mi zanimanje in bom razumel, je ta dan ostal v lepem spominu otrok in vzgojiteljic iz vrtca Naj-dihojca.
Vzgojiteljica Martina Klemen
Malčki so bili navdušeni...
Sončni vrt
Obisk palčka Skakalčka
V mesecu maju smo otroci rdeče igralnice sodelovali na nagradnem natečaju »Sončni vrt«. Ob ogledu fotografij smo se spomnili priprave zelenjave za zelenjavno juho ter izdelave plakata o tem. O zelenjavi smo si izmislili zgodbico in pesmico ter izdelali lutke »zelenjavčke«. Ker smo se zelo potrudili, smo si prislužili nagrado: OGLED PREDSTAVE PALČEK SKAKALČEK. Palček Skakalček nas je obiskal v vrtcu in nam povedal, zakaj je pomembno, da jemo zdravo zelenjavo. Na ogled predstave smo povabili prijatelje iz sosednje igralnice in se skupaj veselili prisrčnega obiska.
Vzgojiteljica Viktorija Vrabl
Fotografije: arhiv vrtca Hajdina
Na prijetnem izletu v Radencih
Otroci in vzgojiteljice iz rumene in rdeče igralnice vrtca Najdihojca smo za zaključek šolskega leta organizirali izlet v Si-Ka--Lu Zoo v Radencih. Tja smo se odpravili opremljeni z nahrbtniki in veliko dobre volje. Peljali smo se z avtobusom. Tam nas je sprejel lastnik živalskega vrta in njegova najmlajša hči Luna. Ogledali smo si različne živali. Otroke so najbolj pritegnili vietnamski pujski, kenguruji, noj, lama in dvogrba kamela. Vse živali smo lahko tudi hranili in božali. Ko smo postali lačni, smo si privoščili malico iz nahrbtnika, po malici smo se posladkali še s sladoledom. Zadovoljni in utrujeni smo se odpravili proti domu. Vožnja proti domu je marsikoga uspavala. Preživeli smo krasen dan in želimo si, da bi taki izleti postali vsakoletna popestritev življenja v vrtcu.
Vzgojiteljica Barbara Gerečnik V SI-KA-LU ZOO v Radencih
POLICIJA SVETUJE
Previdno na cesti. Pričelo se je novo šolsko leto ...
Pozor! Pričelo seje novo šolsko leto
Otroci, ki so 1. septembra prvič sedli v šolske klopi, ne poznajo nevarnosti, ki na njih prežijo na cesti. Ker je šola za njih nova življenjska izkušnja, v družbi s svojimi novimi prijatelji večkrat pozabijo na prometna pravila, ki so se jih že naučili v vrtcu ali s starši in skrbniki.
Zaradi navedenih dejstev in drugih nevarnosti, ki prežijo na vse šoloobvezne otroke, policisti v prvih dneh tudi letos izvajamo s svojo navzočnostjo pred šolami različne preventivne in represivne ukrepe s ciljem, zagotoviti varnost otrok v prometu, zagotoviti povezavo z drugimi institucijami ter ustvariti pozitivno podobo policista med otroki.
Policisti tako skupaj z drugimi institucijami pregledamo prometno signalizacijo in o pomanjkljivostih obveščamo upravljavce cest ter opravimo razgovore s prevozniki šolskih avtobusov ter preverimo tehnično brezhibnost le-teh.
V prvih dneh šole policisti izvajamo poostrene nadzore cestnega prometa v neposredni bližini šol, predvsem hojo in prečkanje ceste, opremljenost otrok z ruticami, brezhibnost koles ter koles z motorjem ter predvsem prevoz otrok v osebnih avtomobilih /uporabo varnostnih pasov in otroških sedežev/.
V mesecu septembru organiziramo tudi sestanke s starši ter opravimo sprehode po varni šolski poti s prvošolčki. Razdelimo tudi ogromno preventivnega gradiva otrokom /barvanke/ in staršem /zloženke/.
Foto: TM Dragi starši!
Z lastnim ravnanjem dajete vzgled svojim otrokom, zato upoštevajte pravila v cestnem prometu še posebno takrat, ko so z vami vaši otroci.
Igor Levstik vodja policijskega okoliša
Ob državnem prazniku s kolesi po vaseh Občine Hajdina
Tudi letos je občinski odbor SDS Hajdina ob dnevu državnosti, 25. junija uspešno organiziral tradicionalno, tokrat že 5. kolesarjenje po vaseh naše občine.
Skupinska fotografija med postankom pred občinsko zgradbo. ML
to kolesarjenje rekreacijski dogodek, kjer smo zmagovalci vsi, ki se ga udeležimo. Marjan Leber, predsednik 00 SDS Hajdina, je o dogodku povedal: »Letos sem z udeležbo še posebej zadovoljen, saj lahko upravičeno ugotovim, da se je dogodek tradicionalno »prijel«, udeležba je vedno večja, udeleženci pa zadovoljno povedo, da se bodo prireditve udeležili tudi naslednje leto. Ker kolesarjenje ni namenjeno le članom stranke, se vsako leto pridruži vse več takšnih, ki jim je vrtenje pedalov v veselje in sprostitev, ne glede na politično prepričanje. In prav to želimo, da kot organizatorji pritegnemo čim širši krog skupnosti, saj dogodek pomeni predvsem druženje in utrjevanje vezi med občani. Vsem, ki so se s kolesi z nami popeljali po poteh občine, kakor tudi tistim, ki so pri organizaciji pomagali, predvsem pa športnemu društvu Hajdoše, se zahvaljujem in seveda že sedaj vse prisrčno vabim na kolesarjenje 2012.«
Maja Leber
Tudi letos je občinski odbor SDS Hajdina ob dnevu državnosti, 25. junija uspešno organiziral tradicionalno, tokrat že 5. kolesarjenje po vaseh naše občine. K udeležbi so vsako leto prijazno vabljene vse občanke in vsi občani, se pa organizatorji razveselijo tudi kakšnih gostov iz drugih krajev. Ker želijo enakovredno zastopati vse vasi občine, je začetek kolesarjenja vsako leto na drugi lokaciji - letos je bilo to športno igrišče Hajdoše, od koder smo se ob 10. uri dopoldne s kolesi spustili proti Slovenja vasi ter preko Gerečje vasi nadaljevali pot do prvega postanka na občinskem trgu. Preko Zgornje Hajdine smo ob lepem vremenu pedale nadalje vrteli skozi Dražence ter Spodnjo Hajdino in čez slabi dve uri skozi Skorbo prispeli na cilj v Hajdošah, kjer smo tudi začeli. Sledilo je veselo druženje ob malici. Kljub temu, da proga ni naporna, poskrbljeno pa je tudi za varnost in okrepčila, udeleženci nekoliko pogrešamo kolesarske poti v vsaki vasi, tako kot so delno v občini že vzorno urejene.
Kot vedno doslej, so udeleženci različne starosti - od najmlajših do tistih, ki pedala vrtijo že kakšnih 70 let. Zato je seveda

Kolesarske poti so ponekod v občini lepo urejene, udeleženci tradicionalnega kolesarjenja pa si želijo, da bi bilo tako v vseh vaseh v občini. ML
Petaini prekolesarili Slovenijo
Najprej sta bila dva. Petaina in dve kolesi, kolesarja pa Jernej Grušovnik in Sandi Kiseljak iz Gerečje vasi, ki sta se pred tremi leti pod imenom Petain prvič podala na pot. Ob prazniku naše domovine 25. junija sta vsako leto prekolesarila Slovenijo, od doma do Kopra. Letos sta se jima pridružila še dva Petaina po imenu Boštjan Intihar in Ivo Metličar in vsi štirje so se tudi letos ob prazniku domovine družno podali na pot, da ponovno osvojijo mesto Koper.
Še malo do cilja... Foto: Jernej Grušovnik	Osvojeno! Foto: Jernej Grušovnik
Letošnji 25. junij je bil tudi lep sončen in ne prevroč dan in je zato še posebej služil njihovemu namenu. Pot jih je vodila po magistralnih cestah do Ljubljane, Vrhnike, Postojne, Logatca z manjšimi postanki ter odmorom za kosilo. Za pot so porabili dobrih
devet ur, na poti pa so doživeli tudi marsikatero anekdoto. 0 tem pa jih povprašajte kar sami. Zelo pogumen in drzen podvig, hkrati pa zavidljiv dosežek za rekreativne kolesarje. Čestitamo!
Magda Intihar
Zdrava prehrana otrok in mladostnikov
Ustrezna prehrana vpliva na otrokove učne zmožnosti, zato je pomembno, da otroci jedo raznovrstno in zdravo hrano. Starši! Otroku omogočite redne obroke ter upoštevajte osnovne kriterije, ki jih mora zadovoljevati zdrava prehrana:
-	otroka ne navajajte na »hitro« hrano, omejite sladkarije, spodbujajte pitje vode;
-	obroki naj bodo redni (zajtrk, malica, kosilo, malica, večerja - vmes naj bo 3 ure razmaka), pri čemer je najpomembnejši obrok zajtrk, saj izpuščanje le-tega negativno vpliva na intelektualne sposobnosti (učenje, pomnjenje);
hrana mora biti raznolika in pestra, da telo dobi potrebne snovi za svoje delovanje;
naj bo naravna oziroma čim manj obremenjena z umetnimi snovmi, pospeševalci okusa in drugimi dodatki.
Nekaj živil, brez katerih ni zdrave prehrane otrok:
-	v vsakodnevni prehrani otrok naj bo čim več svežega (izven sezone pa suhega) sadja in zelenjave; posebno zdrava je temno zelena ze-
lenjava, ki vsebuje veliko kalcija in magnezija,
nikakor ne pozabite na žitarice in stročnice, ki jih (vsaj za otroke) pripravljamo v čim bolj naravni obliki, z olupki;
-	izjemnega pomena so tudi vlaknine oziroma balastne snovi, saj skrajšujejo čas zadrževanja odpadnih snovi v debelem črevesu;
-	pogosto pripravo mesa klavnih živali lahko bolj zdravo nadomestimo z jedmi iz svežih rib ali s sojo;
-	namesto belega kruha ponudite polnozrnat, pirin, koruzni, rženi ... kruh;
belo moko nadomestite s črno ali drugo;
-	nadomestek belega sladkorja naj bo rjavi sladkor ali med;
-	v otroški prehrani mora biti dovolj kakovostnih maščob, saj so nosilke življenjsko pomembnih vitaminov
in pomemben vir energije;
-	ohranimo vitamine in minerale. V živilih in jedeh jih ohranimo tako, da pripravljajmo čim več sveže nabranega sadja in zelenjave (operemo in razrežemo tik pred uporabo).
Ne pozabite:
-	otrok ne potrebuje dodatne soli ali sladkorja v obrokih;
-	za žejo mu ponudite vodo, naraven iztisnjen sok;
mleko je zanj polnovreden obrok in ne nadomestek vode za pokrivanje žeje;
-	slaščice zamenjajte z jabolkom, korenčkom ali koščkom kruha;
-	tudi če je otrok neješč, vztrajajte pri rednih obrokih, v vmesnem času mu ponudite sveže sadje ali zelenjavo in vodo.
Nadaljevanje na naslednji strani...
...nadaljevanje s prejšnje strani
Jedem nikoli ne dodajajte umetnih dodatkov za pospeševanje kuhanja ali izboljšanje videza. Včasih otroci po našem mnenju zaužijejo premajhno količino hrane. Če je otrok zdrav, so skrbi odveč. Vzroki za to so lahko različni, otrok je lahko preutrujen ali žalosten, morda pa preprosto ni lačen. To pa ne pomeni, da smo pri prehrani otrok lahko povsem brezskrbni,
Bodoči hajdinski kletar že na preizkušnji
Martinovo - praznik občine Hajdina in župnije sv. Martina je vse bliže, vse bliže pa je tudi imenovanje novega kletarja letnika. Letošnji prihaja iz naselja Gerečja vas in tam so se že odločili za svojega kandidata, za vsestranskega krajana, dobrega in uspešnega vinogradnika in kletarja Franca Drevenška.
Predstavniki društev iz Gerečje vasi in vaškega odbora so bodočemu hajdinskemu kletarju Francu Drevenšku čestitali ob skorajšnjem imenovanju. Foto: Anica Drevenšek
Že v poletnih mesecih je bil bodoči kletar na preizkušnji, ko je v svojo zidanico v Babno goro na Kozjansko (kakih 60 kilometrov od Hajdine oddaljen kraj) že povabil tudi vse dosedanje hajdinske kletarje, župana mag. Stanislava Glažarja in njegovo ekipo, svetnike in vaški odbor vasi iz Gerečje vasi, pa tudi nekdanjega župana Radoslava Simoniča. Pri tem mu je pomagala cela družina; žena Anica, hčerki, zeta, vnuki in sorodniki, skratka vsi so se trudili, da bi bil dogodek sredi vinogradov pristen in nepozaben. To jim je v veliki meri tudi uspelo. Gostje so bili zadovoljni in bodočemu kletarju namenili le dobre besede v popotnici do Martinovega.
TM
Mag. Stanislav Glažar, župan občine Hajdina: »V Gerečji vasi so izbrali pravega človeka za novega kletarja letnika 2011, o čemer smo se že lahko prepričali. Skupaj s kletarji smo ugotovili, da je gospod Drevenšek »zrel« za to funkcijo in daje na dobri poti, da je kot kandidat na Martinovo tudi uradno potrjen za kletarja. Želim mu, da bi znal dobro skrbeti za vino, tako kot so to že zmogli vsi dosedanji kletarji. Tudi pohvaliti ga je potrebno za vso gostoljubnost, ki smo je bili deležni na dan obiska v njegovi zidanici. Je pravi gospodar, ima prijetno družino in vikend v prijetnem okolju. Prepričan sem, da bo tako dobro kot skrbi za svoje vino, znal poskrbeti tudi za vino v Martinovi kleti. Občina si kletarja, kot je gospod Drevenšek, zasluži.«
še posebej zaradi vedno pogostejših bolezenskih motenj prehranjevanja.
In še to: Zdravi otroci se veliko gibljejo na svežem zraku, pri sončni svetlobi. Prostore, v katerih otroci živijo in delajo, prezračimo, če je le mogoče, pa naj bodo čim dlje obsijani s soncem.
Sanja Muršec, dipl. m. s.
V besedi, sliki in obliki namenjeno bodočemu kletarju letnika 2011. Foto: Ml
Franci Vogrinec, drugi hajdinski kletar: »
Drevenškov! so že taka prava pristna družina in kletarji sploh nismo dvomili v kandidata Franca. Podprl ga ježe vaški odbor, zdaj ga mora potrditi še občinski svet in nobenega dvoma ni, da ga medse ne bi sprejeli tudi kletarji. Mislim, da bo pravi kletar. Veselim se tudi letošnjega Martinovega praznika. Vse dobro pa bodočemu kletarju Francu Drevenšku.«
PRVE DROBNE POZORNOSTI ZA DOMAČEGA KLETARJA
Na povabilo bodočega kletarja letnika 2011 Franca Drevenška, ki ga je za praznovanje občinskega praznika predlagal VO Gerečja vas, so se predstavniki VO, UO DŽD, UO PGD, MePZ, občinski svetniki iz Gerečje vasi ter drugi vaščani na praznični dan - 25. junija že zbrali pred njegovo zidanico.
Lepo je bilo posedeti ob bogato obloženih mizah. Foto: TM
Po prijaznem sprejemu je sledil kratek kulturni program skupaj z MePZ Gerečja vas. Predstavniki vaške skupnosti ter ostale društvene inštitucije pa so se kletarju za dobro letino poklonili drobne simbolične
pozornosti.
Bodoči kletar se je zahvalil za odziv na njegovo povabilo, zahvalil seje tudi svoji družini, ki mu pri vseh opravilih pomaga in mu stoji ob strani, tudi sedaj, ko ga čaka nova in pomembna vloga v občini in fari. Svojim gostom je kletar Franc ob pomoči družine prav prijazno razkazal vinograd, stiskalnico in vinsko klet, v kateri je bila pokušina vina seveda obvezna. Bil je prav lep sončen dan in ob bogato obloženih mizah so se vsi povabljeni prav lepo zabavali, za kar je poskrbela tudi živa glasba. Ne, pa ni se samo sedelo, tudi plesalo se je, pelo in veseljačilo vse tja pozno v noč. Ob slovesu so se gostje prav lepo zahvalili bodočemu kletarju za povabilo in njego-
vi družini za izkazano gostoljubje, bodoči kletar pa jih je vljudno povabil v goste ob naslednji priložnosti - skorajšnji trgatvi.
Magda Intihar
... /n našli podobo pravega kletarja ... Foto: M.l.
Kletarska zdravica v Drevenškovi kleti, kjer se pije odlično vince.	Nazdravila je tudi kletarska ekipa II. Foto: TM
Foto: TM
Franc Drevenšek, bodoči hajdinski kletar, je v svojo zidanico povabil dosedanje kletarje, vodstvo občine z županom in svoje domače ter prijatelje. Foto: TM
Gerečjevaščanke potovale na jug
V soboto, 3. septembra v zgodnjih jutranjih urah smo se članice Društva žena in deklet Gerečja vas podale na vsakoletni dvodnevni izlet. Tokratna destinacija: Jajce - Sarajevo v republiki Bosni.
Po prehodu državne meje med Hrvaško in Bosno je bilo takoj opaziti »drugačno« deželo, številne zapuščene porušene stanovanjske hiše - ostanke zadnje vojne, ki pustijo vsakemu naključnemu obiskovalcu dežele veliko mešanih občutkov.
JAJCE - MUZEJ NA PROSTEM
Pred poldnevom smo prispele v Jajce, čudovito malo mesto, ki ga ne imenujejo zastonj Muzej na prostem, v katerem najdeš
sotočje bogatih srednjeveških arhitektur in verskih kultur v sožitju s prečudovito naravo. Na griču nad mestom stoji impozantna srednjeveška trdnjava, pod njo pa hiše, grajene v staro-bosanskem slogu. Ogledale smo si trdnjavo, katakombe, zvonik cerkve sv. Luke ter slap na reki Plivi. Po ogledu zunanjih zgodovinskih znamenitosti pa nas je prijazni vodič - domačin popeljal še v muzej AVNOJ-a, kjer se je med drugo svetovno vojno rodila naša
prva domovina.
Po ogledu muzeja smo pot nadaljevale čez raznoliko deželo: ravninsko, gričevnato, skalnato. Vznožja gričev so ponekod gosto posuta z grobovi in pokopališči, kjer so pokopane žrtve zadnje vojne kot spomin in opomin vsem generacijam preteklosti in bodočnosti.
V Jajcu pred tipično bosansko stanovanjsko hišo iz 18. stoletja	Brez tradicionalnega napitka na Baščaršiji pač ne gre ...
Pot nas je peljala tudi mimoTravnika in še pred večerom smo prispele v -
SARAJEVO - STIČIŠČE SVETOV
Prvi neposredni stik z mestom je bil stari del mesta, nato pot do prenočišča, kjer smo povečerjale in se razvedrile ob glasbi domačega ansambla, ki pa je posebej za slovenske obiskovalce zaigral tudi Golico. Zjutraj smo se najprej odpravile v nacionalni park Vrelo Bosne ob izvire reke Bosne, kjer je neokrnjena in nedotaknjena narava pravo nasprotje z vidnimi posledicami zadnje vojne v samem mestu, okolici mest in podeželju.
V spremstvu prav tako domačega vodiča smo se podale na ogled tunela, ki ga je za časa zadnje vojne dobesedno z rokami
gradilo sarajevsko prebivalstvo za potrebe dotoka humanitarne pomoči in sanitetnega materiala. Ogledale smo si kratek film, sestavljen iz naključnih posnetkov o zadnji vojni in škodi, ki jo je utrpelo sarajevsko prebivalstvo. Molče smo zapustile prizorišče prikaza in pripovedi prebivalstva o žrtvah in življenjskih stiskah, ki je zaznamovalo sarajevsko prebivalstvo. Pred poldnevom smo s panoramsko vožnjo po Sarajevu opazovale mesto, ki je posejano z arhitekturo bizantinskega časa in srednjega veka, iz katerega izhaja največ sakralnih objektov treh največjih svetovnih verskih kultur, od džamij do rimskokatoliških in pravoslavnih cerkva, realsocialistična blokovska naselja z vidnimi ostanki zadnje vojne ter impozantnost
futuristične arhitekture, vse pomešane med seboj, ki se mogočno dvigajo iz ravninskega dela mesta, obdanega z olimpijskim hribovjem. Kot univerzitetno mesto je videti še preostalo mogočno arhitekturo od parlamenta, univerze, knjižnice, mostov pa vse do starega mestnega jedra - Baščaršije. In verjetno prav ta mešanica arhitektur v nekakšni »urbanistični anarhiji« daje mestu tisti pravi čar.
Za čas kosila smo se okrepčale na tradicionalen način v eni od čevapčarnic, pobrskale pri trgovcih na ulicah Baščaršije in se po končanih nakupih počasi vrnile v našo sedanjo domovino.
Besedilo in foto: Magda Intihar
Društvo žensk Hajdoše na GroRglocknerju
Na poletno soboto, 2. ju lija so se članice aktiva žensk Hajdoše odpravile na velik avstrijski ledenik. Pot jih je vodila mimo Spittala, po Lurnskem polju, po dolini reke Mbll-Bele do znane gorske vasice Heiligenblut, kar po slovensko pomeni Sveta Kri.
Kraju daje značilno podobo gotska romarska cerkev Sv. Vincenca, v kateri so shranjene relikvije svete rešnje krvi. Pot so nadaljevali po slikoviti groBglocknerjevi cesti do razgledne ploščadi Franca Jožefa pod GroBglocknerjem, od koder se jim je razprostiral pogled daleč naokoli po prelepi alpski pokrajini. Sončno, čeprav mrzlo vreme, je bilo idealno za občudovanje gorskih vrhov. Ker se nobena ni opogumila in se spustila do ledenika Pasterica, so si raje ogledali film in razstavo o nastanku te čudovite poti. Še prej sončno vreme seje spremenilo v prijetno naletavanje snega. In v tistem trenutku se ni nič prileglo bolj kot topel golaž, ki gaje pripravila njihova Majda. Ko so se okrepčali, so se čez prelaz podali na severno stran GroBglocknerja in se nato spustili v dolino in ustavili v mestu Zeli am See, ker so si to mestece, ki leži v osrčju gora Salzburške province, tudi ogledali. Paša za oči pa je bilo tudi idilično jezero, ki leži med gorami. Zeli am See je danes mednarodno priznano kot eno
Hajdošanke so na skupnem izletu na Croliglocknerju doživele velike lepega Foto: arhiv društva
najbolj znanih avstrijskih smučišč. Prežeti domu.
s čudovitimi vtisi so se podali na pot proti	Tanja Furek
Po zahodnoštajerski kulturni poti
Septembrski izlet Društva žena in deklet Občine Hajdina se je začel veselo in poln pričakovanj. Tokratni cilj je bila sosednja Avstrija in kraji, ki jih večina izletnic še ni videla. Jutranja vožnja proti Gradcu je minila v znamenju odličnih sirovih štručk, belega kruha in drugih dobrot, ki so jih pripravile članice. Za srečo na poti je vsaka naredila še požir-ček domačih »borovničk«.
Hajdinčanke so na izletu v sosednji Avstriji zelo uživale, domov pa prinesle veliko prijetnih vtisov. Foto: SB
Prvi postanek je bil v mestu Barnbach, kjer smo si ogledale muzej stekla. Steklarna ima več kot stoletno tradicijo, v njej še danes ročno izdelujejo steklo. Ogledale smo si vse faze nastajanja steklenih izdelkov, kot so taljenje in pihanje stekla. Steklarsko središče ponuja vpogled v stoletno steklopihaško umetnost. V muzejskem delu so bili na ogled stekleni izdelki iz različnih zgodovinskih obdobij. Zelo ponosne smo bile na vitrine, kjer so
bili predmeti, ki jih je prispeval Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Po muzejskih zbirkah in steklarni nas je vodila Slovenka Zvonka Požun, kije prišla v Barnbach pred 18-imi leti z željo - se naučiti slikanja na steklo. To je zelo težka tehnika in je v Sloveniji premalo cenjena. Kot je zapisano v njeni predstavitveni brošuri, zna ustvarjalka tradicionalne poslikave v pozlati, emajlu in transparentni tehniki lahkotno združevati z domišljijskimi motivi in jih zliti s
strukturo stekla. V njenih vitrinah so na ogled poslikani kozarci s pozlatami in različnimi motivi, ki navdušijo še takega nepoznavalca umetnosti. Stanko Požun smo povabili tudi na Hajdino in upamo, da nas obišče in morebiti razstavi svoje izdelke. Mesto Barnbach ima še eno znamenitost, to je cerkev Svete Barbare. Mestna župna cerkev je bila zgrajena že v povojnem času. Svetovno znana je postala po letu 1987, ko jo je z mnogimi pisanimi mozaiki oblikoval Friedenreich Hundertvvasser. Obdana je z 12-imi vrati, ki prestavljajo največje religije in kulture. Oltar in govorniški oder sta iz stekla in napolnjena s peskom iz vsega sveta. V cerkvi smo zapele Marijino pesem, ki je odmevala med mogočnimi zidovi.
Naslednja postojanka je bil idilični kraju Piber, kjer smo najprej malicale, nato pa si ogledale kobilarno lipicancev. Njihova vzreja poteka po zelo strogih pravilih. V kobilarni se letno povrže okoli 30 lipicancev, na kar so zelo ponosni. Dresura se začne komaj po dopolnjenjem petem letu starosti. Le najboljši konji so nato prepeljani v Špansko dresurno šolo na Dunaju. Izvedele smo velike novega o lipicancih, tudi to, da so vsi mladiči črne barve, nato pa se postopoma začne njihova barva spreminjati. Med drugim so bile na ogled različne kočije, tudi tista, s katero se je vozila avstrijska cesarica Sissy.
Naš zadnji postanek je bil na gradu Steinz, kjer nas je navdušila razstava o prehranjevanju. Domov smo se vrnile čez avstrijske vinograde ob meji proti Svečini in Zgornji Kungoti. Polne novih spoznanj in izkušenj smo se razšle do prihodnjega izleta.
Estera Korošec
Stara hišna tablica na Piškurjevem novem domu
Nedvomno ste tudi bralci Hajdinčana spremljali tragedijo Piškurjevih iz Zg. Gruškovja v občini Podlehnik, ki po uničujočem požaru
4.	januarja letos v trdi zimi niso ostali le brez strehe nad glavo, ampak tudi brez vsega premoženja. Do prihoda gasilcev je namreč lesena, lepo obnovljena cimprana hiša zagorela s tako močjo, da ni bilo niti za misliti, da bi poskusili iz nje še kaj prinesti. Sreča v nesreči je bila, da je ogenj izbruhnil čez dan, ko sta bila osemletni Žan v šoli, petletni Tadej vrtcu, starša pa v službi - oče Martin v mariborskem Cimosu, mamica Julija pa v Frizerskem salonu Ježek na Ptuju, da ni bilo nikogar v hiši.
Takoj, ko so odstranili posledice požara, so skupaj z županom Občine Podlehnik Markom Maučičem in Brankom Goričanom, predsednikom gradbene sekcije Območne obrtno podjetniške zbornice Ptuj, projektantsko organizacijo TMD iz Ptuja ter drugimi ustreznimi institucijami začeli iskati pot iz nezavidljive situacije.
HVALEŽNOST JE NEIZMERNA
Ob nesebični delovni, moralni in materialni pomoči sosedov, sovaščanov, občanov občine Podlehnik, sorodnikov, znancev, prijateljev, premnogih dobrih ljudi, znanih in nepoznanih od blizu
(tudi iz hajdinske občine) in daleč (celo iz daljne Kanade), s strani podjetij, društev, humanitarnih organizacij, šole, vrtca, medijev, sodelavcev iz sedanjih in nekdanjih kolektivov, izjemno zagnanih posameznikov, ki so se trudili po svojih najboljših močeh in so organizirali zbiranje denarja z dobrodelnimi akcijami, koncerti, dražbo likovnih del, ipd., samo, da bi Žan in Tadej spet imela varen dom, njuna starša pa vsaj nekoliko bolj mirno življenje, je družina Piškur točno pol leta po požaru, 3. julija 2011, prvič prespala pod svojo streho.
»Občutki po prvih nočeh, ki smo jih prespali v novi hiši, so nepopisni. Postopoma opremljamo najnujnejše prostore. Nekaj pohištva smo dobili, nekaj sva kupila v trgovinah, kjer tudi na razprodaji najdeš kar solidne izdelke. Trenutno kuhamo še na improviziranih elementih, a nas to sploh ne moti. Glavno je, da smo skupaj, da smo zdravi in da imava vsak svojo službo za nedoločen čas, da sva lahko najela kredite, službo, ki nama omogoča, da jih bova lahko mesečno redno odplačevala. Prisiljena sva bila zdaj in takoj narediti poteze, ki bi jih sicer sigurno vlekla nekaj prihodnjih let,« je pripovedoval mladi gospodar Martin, ki se tudi sam loti vsakovrstnega dela. »Ne moreš se zanašati samo na pomoč drugih.
Martin in Julija se v imenu njihove družine iskreno zahvaljujeta vsem, ki so jima priskočili na pomoč. Pokazala sta nam zeleno mapo, ki je polna dokazov o znanih in neznanih prijateljih, ki so se odzvali ob hudi nesreči. Sproti sta si skrbno zapisovala slehernega, ki je karkoli prispeval, pa naj bo to v denarju, delu, materialu ali vsaj z drobno pozornostjo. Predolg je seznam, da bi poimensko naštevali zaslužne ljudi.
Neumorni podlehniški župan Marko Maučič je ob slovesnosti, ki sojo Piškurjevi pripravili kot skromno zahvalo ob vselitvi v novo hišo, med drugim dejal: »Če bi bili vsi očetje taki, kot je Martin Piškur, potem ne bi bilo družin s socialnimi problemi, kajti iz malega, ne evra, iz centa je naredil sto evrov. Iz sredstev, ki so se zbrala za ta objekt, je naredil dobesedno čudež. Le on ve, kako je preračunaval vsak izdatek. Vemo, da z današnjim dnem še ni konec, družina potrebuje še peč, Piškurjeva sta se morala tudi zadolžiti za nekaj let naprej. A zadolžila sta se za svoj novi dom. Bistvo je, da so si Piškurjevi ustvarili svoj dom z vašo in našo pomočjo. Občina Podlehnik je prispevala toliko, kot prispeva vsakomur, ki se znajde v podobni situaciji. Pomembno pa je, da je za tem projektom stala lokalna skupnost. Ljudje radi prispevajo,
če vedo, kam bo njihova pomoč šla. In seveda, da so potem ta sredstva tudi porabljena za to, za kar so bila namenjena. Zato danes lahko garantiram, daje vsak vaš dar od kogarkoli že, prišel prav. Ne le da je bil darovan, bil je mnogokrat oplemeniten z delom dobrih ljudi, ki ga ni možno poplačati. Hvala vsem, ki ste se tako ali drugače trudili, da ima ena haloška družina zopet varno in toplo streho.«
Vsekakor pa je poleg župana Maučiča eden tistih, ki so bili gonilna sila pomoči s strani Območne obrtno podjetniške zbornice Ptuj predsednik gradbene sekcije Branko Goričan, kije po podanem poročilu o delu in zaključku uradnega dela povedal: »Fizično žal nisem mogel biti prisoten pri Piškurjevih, saj smo obrtniki istočasno pomagali kar dvema družinama, ki jima je požar skoraj hkrati uničil vse premoženje; drugi taki primer je bil pri družini Petek v Dornavi. Na srečo je mladi gospodar Martin kljub šoku, ki ga je doživel, prerasel samega sebe in prevzel vlogo glavnega koordinatorja. Izkazalo se je, da mu je večletno obnavljanje domačije dalo veliko znanja, drugo gonilo pa je bila njegova in ženina srčna želja, da bosta sinova šla jeseni v šolo iz domače hiše. Z njimi se te zmage nadvse veselim tudi sam, z menoj pa tudi vsi obrtniki, ki smo spet enkrat dokazali, da s svojim delom priskočimo na pomoč tam, kjer so tega potrebni. Sčasoma bomo pravila, ki veljajo ob naši solidarnostni pomoči, verjetno dodelali, da bo naše delo še bolj transparentno in ne bomo izpostavljeni nepotrebnim pripombam, kijih ob svojih najboljših namenih doživljamo vsi, ki se zavedamo, da kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga.«
Tekst in fotografiji: Silvestra Brodnjak
Med prvimi, ki so priskočili na pomoč Piškurjevim, so bili tudi v podjetju TMD Ptuj. Predstavnici firme - direktorica Polona Drevenšek Ranfl in Mateja Majhen (obe hajdinski občanki) sta gospodarju Martinu izročili gradbeno dovoljenje in projektno dokumentacijo, s čimer je njihov dom dobil tudi uradno dovoljenje.
Družina Piškur se je pred svojo novo hišo zahvalila vsem prisotnim in tudi tistim, ki bodo o njihovem srečnem preporodu brali v časopisih, poslušali po radiu ali gledali v TV prispevkih.
Slovesno ob 80-letnici PGD Gerečja vas
Člani PGD Gerečja vas so letošnje praznovanje 80. obletnice delovanja društva obeležili z dvema osrednjima dogodkoma. 30. junija so v ta namen organizirali operativno taktično vajo, praznovanje pa zaključili z veliko slovesnostjo in s krstom novega gasilskega vozila.
OPERATIVNA TAKTIČNA VAJA NA SVENŠKOVI FARMI
Kot že omenjeno je društvo 30. junija organiziralo veliko meddruštveno operativno taktično vajo - požar na piščančji farmi, na kateri je sodelovalo pet društev iz občinskega gasilskega poveljstva Hajdina (PGD Hajdina, Hajdoše, Gerečja vas, Slovenja vas, Draženci) ter dve društvi iz sosednje občine Starše (PGD Zlatoličje in Prepolje). Vajo sta v celoti pripravila poveljnik domačega društva Franci Nah-berger in tajnik Stanislav Požgan. Pričetek vaje je bil ob 18.00 na objektu piščančje
farme v lasti Karla Svenška, na naslovu Gerečja vas, št. 4, na vaji pa je bilo skupaj z domačimi gasilci prisotnih 72 gasilcev, ki so sodelovali z 8 gasilskimi vozili.
Vajo si je ogledalo veliko število domačinov ter seveda povabljeni gosti, med katerimi je bil tudi župan občine Hajdina Stanislav Glažar, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, podpoveljnik OGZ Ptuj Marjan Mislovič ter poveljnik občinskega poveljstva Hajdina Ivo Glažar.
Po končani operativno taktični vaji je bil zbor gasilcev v šotoru pred gasilskim do-
mom, ki je bil pripravljen že za sobotno zaključno slovesnost. Domači poveljnik in vodja operativno taktične vaje je predal poročilo o udeležencih in namenu vaje občinskemu poveljniku Ivu Glažarju. Vse prisotne je v nadaljevanju nagovorili še župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič in domači predsednik Ivo Lešnik, ki je zbrane povabil še na naslednjo slovesnost v soboto, 2. julija. Po razpustu gasilcev je sledila simbolična malica in napitek ter veselo kramljanje med udeleženci vaje in domačimi gasilci.
SVEČANA PREDAJA, BLAGOSLOV IN KRST NOVEGA GASILSKEGA VOZILA
Kot nekakšen zaključek vseh obeleženih slovesnosti ob 80-letnici PGD Gerečja vas vse od slavnostne seje 15. marca preko 80. rednega letnega občnega zbora, tradicionalnega gasilskega tekmovanja za pokal Gerečje vasi in operativno taktične vaje so člani domačega društva pripravili še veliko slovesnost s predajo in krstom novega gasilskega vozila GVM-1, ki je potekala 2. julija 2011 pred gasilskim domom v Gerečji vasi. Ob tej priložnosti so
Pogled na osrednji prireditveni prostor še pred pričetkom slovesnosti. Foto M.l.
v tednih pred samo slovesnostjo potekala tudi vzdrževalna dela na objektu gasilskega doma, obnova garažnih prostorov in elektronapeljave ter nova garažna vrata.
PREDSTAVITEV DRUŠTVA SKOZI 8 DESETLETIJ IN NAGOVORI GOSTOV
Predsednik domačega gasilskega društva Ivo Lešnik je pozdravil vse prisotne na prizorišču, častne goste, člane gasilskih društev ter ostale povabljene goste ter domačine, ki so se udeležili slovesnosti ob predaji novega gasilskega vozila GVM-1 za prevoz moštva. Kot je bilo ob letošnjem jubileju že velikokrat povedano, gre zahvala ustanovnim možem, ki so pred 80-imi leti pogumno stopili skupaj in postavili trdne temelje, na katerih se je gradilo vse do danes bogato nizanje najrazličnejših uspehov na področju operativnega dela, kulturnega in družabnega življenja. V nadaljevanju je članica PGD Gerečja vas Mojca Požgan vse prisotne seznanila z zgodovino delovanja domačega društva.
Po predstavitvi bogate 80-letnice delovanja društva so se čestitkam ob jubileju in predaji novega vozila pridružili še gostje, med njimi najprej župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar ter podpredsednik OGZ Ptuj Franci Vogrinec, čestitkam so se pridružili tudi člani iz pobratenega PGD Zg. Tuhinj in člani PGD Prepolje, ki so v znak dobrega sodelovanja in za spomin ob tej priložnosti domačemu društvu predali spominske plakete.
Prejemnik zahvale botrom in prejemnik plakete ob 80-letnici PGD Gerečja vas je bil tudi častni član PGD Gerečja vas Stanko Žnidar. Foto: Katja Drevenšek
Uradni pričetek slovesnosti... Foto: Katja Drevenšek
Po uradnih besedah gostov je besedo dobil še domači farni župnik naddekan Marjan Fesel, ki je opravil svečani krst vozila GVM-1, zatem pa je ob predaji ključev vozila svojo svečano zaobljubo dodal še voznik Aleš Purgaj.
SIMBOLIČNE ZAHVALE
Številne jubilejne društvene zahvale so bile podarjene vsem, ki so se vpisali v seznam botrov in zlatih botrov ter prispevali sredstva za nakup novega vozila GVM-1. Največji delež je za nakup prispevala občina Hajdina, ostala sredstva pa so bila nabrana po celi vaški skupnosti Gerečja vas ter pri raznih drugih sponzorjih. V vasi ni gospodinjstva, ki ni prispevalo po svojih zmožnostih. V seznam botrov novega vozila je vpisanih 16 zlatih botrov, ki so prispevali 300 € ali več, ter 86 botrov, ki so prispevali po 100 €.
Ob podelitvi zahval botrom in zlatim botrom je bilo podeljenih tudi nekaj spominskih plaket, ki so prejemnikom bile namenjene že na slavnostni seji 15. marca
PGD GERECJA VAS
Ob koncu uradnega dela pa še tradicionalna gasilska ... Foto: Katja Drevenšek
Gasilsko vozilo GVM-1 je vozilo za prevoz moštva, ki ga društvo potrebujejo za prevoz operativnih članov na mesta dogodkov, bodisi požare in elementarne nesreče, prevoze na tekmovanja in sprotne potrebe za tekoče delovanje društva. Za nakup so se odločili zaradi dotrajanosti starega vozila, ki v celoti ni več služilo svojemu namenu.
in jih takrat zaradi odsotnosti niso prejeli, podeljeno pa je bilo tudi eno in edino priznanje, ki ga je za zaslužno in požrtvovalno delo ob organizaciji prireditev ob 80-letnici delovanja društva in nabavi novega gasilskega vozila prejel tajnik društva Stanislav Požgan. Podelil mu ga je predsednik domačega društva Ivo Lešnik.
Ob samem pričetku operativno taktične vaje ... Foto: Ivo Lešnik
...in med samo vajo ... Foto: Ivo Lešnik
Tajnik PGD Stanko Požgan prejema edino podeljeno priznanje na tej slovesnosti.
Foto: Katja Drevenšek
Po končanem uradnem delu slovesnosti so bili vsi zbrani v šotoru pogoščeni, kakor se za tako priložnost spodobi, poskrbljeno je bilo tudi za dobro kapljico, s katero so nazdravili novemu desetletju, ansambel Iskrice pa je poskrbel, da se je iskrilo pod petami, kakor se spodobi za pravo domačo gasilsko veselico.
Magda Intihar
Zaprisega šoferja Aleša Purgaja ob prevzemu ključev novega gasilskega vozila. Foto: Katja Drevenšek

Že petnajstič velik gasilski praznik OGZ
13. avgust je bil za gasilce iz občin Zavrč, Cirkulane, Markovci, Hajdina in MO Ptuj velik praznik, saj so obeležili že 15. dan gasilcev OGZ Ptuj in hkrati tudi 70-letnico PGD Zavrč, osrednja slovesnost pa je bila združena še v praznovanje 15. praznika občine Zavrč.
Slovesnost so obogatili z veliko gasilsko parado, v kateri je sodelovalo okrog 300 uniformiranih gasilk in gasilcev, med njimi tudi predstavniki občinskega poveljstva Hajdina, zaslužnim gasilcem pa so podelili posebna priznanja in zahvale za velik doprinos prostovoljnemu gasilstvu.
Uvodna nagovora sta imela predsednik PGD Zavrč Anton Bratuša in predsednik PGZ Ptuj Marjan Meglič, slavnostni govornik je bil završki župan Miran Vuk, v čestitki ob prazniku pa se jim je pridružil tudi podpredsednik GZ Slovenije mag. Janez Merc.
Slovesnosti v Zavrču so se poleg predstavnikov PGD iz občinskega poveljstva Hajdina udeležili tudi vodilni možje iz haj-dinskega gasilskega poveljstva in podžupan Andrej Tkalec.
TM
Foto:TM, Uroš Matjašič
SUM* - *
IM - " "	. O.-,	. »v

V gasilski paradi ob Dnevu gasilca OGZ Ptuj so sodelovali tudi gasilci in gasilke iz gasilskih društev hajdinske občine
Dan pred osrednjo gasilsko slovesnostjo so v Zavrču odprli prenovljeni Pogled na prireditveni prostor, ki je bil na praznovanju v Zavrču dodo-gasilski dom in na svečani seji obeležili 70-letnico PGD Zavrč. Za dobro bra poln gasilcev in drugih obiskovalcev od vsepovsod, sodelovanje in pomoč so se zahvalili mnogim društvom, tudi iz občinskega poveljstva Hajdina.
V Slovenji vasi 40 bakel za 40 gasilskih let
Nepozabna osrednja gasilska slovesnost s svečano sejo ob 40-letnici delovanja PGD Slovenja vas je bila 14. avgusta na prostem pred gasilskim domom. Vznak praznovanja so slovenjevaški gasilci prižgali tudi 40 bakel, pripravili manjši ognjemet, svečano so v uporabo predali nove gasilske garaže z orodiščem, najbolj zaslužnim in zavzetim gasilcem, vodilnim možem iz gasilskih vrst in tudi domačinom, pa so se za izkazano pomoč in prizadevanje v štirih desetletjih zahvalili s posebnimi odlikovanji in priznanji. Dogodek je spremljal tudi izbrani kulturni program, slavnostni govornik pa je bil župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, ki je prostovoljno delo gasilcev v Slovenji vasi zelo pohvalil ter poudaril, da so ponos občine.
Pogled na prireditveni prostor pred gasilskim domov v Slovenji vasi v nedeljskem večeru 14. avgusta, ki je nekaj posebnega in enkratnega. Domači gasilci so kot izjemne dogodke že vpisali v društveno kroniko.
Poveljnik Franc Klemen in podpoveljnik Ignac Skaza sta uspešno prižgala vseh 40 bakel.
Na svečani seji so se spomnili prijetinh dogodkov, dosežkov, uspehov in zmag PGD Slovenja vas, spomnili so se tudi tistih, ki so z veliko mero poguma in srčnosti ustanovili prostovoljno društvo, pa tudi tistih, ki so danes zavzeti, delavni, izobraženi in izkušeni prostovoljni gasilci, ob vsakem trenutku pripravljeni pomagati sočloveku. Cel praznični večer so odmevale besede o tem, da je gasilstvo nekaj izjemnega, humanitarnega, preprosto povedano - nekaj izjemno lepega. In prav tega se v PGD Slovenja vas zelo zavedajo, je v svojem prazničnem nagovoru med drugim omenil tudi predsednik dru-
štva Janez Markovič, ki je na kratko orisal 40-letno zgodovino društva, ki mu že vse od začetka ob strani stojijo zvesti možje in žene, izobraženi in delavni gasilci. Vsem se je zahvalil za njihov trud in prostovoljno delo v društvu, za izjemen prispevek v
jubilejnem letu, zahvala pa je bila namenjena tudi sedanjemu in prejšnjemu vodstvu občine Hajdina, vodstvu OGZ Ptuj in občinskemu poveljstvu ter vsem gasilskim društvom in posameznikom, ki so v Slovenji vasi pustili poseben pečat.
Slavnostni večer je posvečen tudi novi društveni pridobitvi - novim gasilskim garažam, za katere je društvo bogatejše prav v jubilejnem letu 2011.
Slovesen blagoslov je opravil naddekan Marijan Fesei, slovesno dogajanje pa so popestrili s 40 baklami in manjšim ognjemetom.
Vrvico pred novimi gasilskimi garažami so prerezali župan mag. Stanislav Olažar, predsednik in poveljnik PGD Slovenja vas Janez Markovič in Franc Klemen.
Zaključne besede Janeza Markoviča so bile zazrte tudi v prihodnost, v načrte in želje, ki jih imajo v PGD Slovenja vas.
Med pomembnejšimi gosti gasilske slovesnosti so se bili: župan občine Hajdina mag. Stanislav Glažar, podpredsednik GZS mag. Janez Merc, regijski poveljnik Janez Liponik, predsednik Območne gasilske zveze Ptuj Marjan Meglič, poveljnik območne zveze Zvonko Glažar, poveljnik občinskega poveljstva Hajdina Ivo Glažar, tudi nekdanji hajdinski župan Radoslav Simonič, nekateri člani hajdinskega občinskega sveta, člani vaške skupnosti ter predsedniki in poveljniki sosednjih in prijateljskih PGD.
Praznovanje je spremljal tudi prijeten kul-
turni program - poleg Uroša Sagadina so se v kratkem kulturnem programu predstavile hajdinske mažoretke, na harmoniko pa je zaigral Matevž Pleteršek.
IZ KRONIKE PGD SLOVENJA VAS
...ob takih priložnostih se delo v društvih še poveča in prav tako je tudi v Slovenji vasi:
-	gasilci so uredili in opremili novo garažo;
-	staro garažo preuredili v gasilsko garderobo (prepleskali stene, naredili pod beton z izolacijo,prebarvali garderobne omare v rdečo);
-	Prenovili in prepleskali gasilski dom znotraj in zunaj;
-	obnovili zunanji oder
JI

Poleg Uroša Sagadina so se v kratkem kulturnem programu predstavile hajdinske mažore-te, na harmoniko pa je zaigral Matevž Pleteršek.
Prav tako so izvedli že 9. tradicionalno društveno tekmovanje za pokal Slovenje vasi. Vsa leta pa se udeležujejo gasilskih tekmovanj, ki jih organizira poveljstvo ali gasilska zveza, od leta 2000 dalje pa tudi bolj intenzivno tekmovanj, ki jih prirejajo okoliška gasilska društva. Na leto se jih udeležijo krog 20 in letos so bili že bili na 15-ih.
PGD Slovenja vas danes šteje okrog 250 članov. To so podporni člani, pionirji in operativni člani. V gasilskem društvu je 36 operativnih članov, od tega 6 gasilskih veteranov in 2 članici.
Spomniti se moramo, da je od leta 1971 do danes v društvu delovalo 85 aktivnih operativnih članov. Eni so se odselili - odženili, eni odstopili ali pa so bili izključeni, žal pa je mnogo aktivno delujočih članov umrlo.
V teh 40. letih je društvo vodilo 8 predsednikov in 6 poveljnikov, seveda nekateri tudi več mandatov. In to je le nekaj pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali delovanje PGD Slovenja vas v teh štiridesetih letih. Društvo vseskozi združuje vaščane, tako na gasilskem kot tudi kulturnem področju
Čestitka sosedov - PGD Gerečja vas in predsednika Iva Lešnika PGD Slovenja vas predsedniku Janezu Markoviču ob jubileju, hkrati pa tudi zahvala za dobro dolgoletno sodelovanje med društvoma.
V PGD Slovenja vas so posebne plakete ob 40. obletnici društva podelili še živečim članom iniciativnega odbora, med katerimi je tudi Rudi Čelan. Prav pri Čela novih, v njihovi »kolarnici« se je začela zgodba PGD Slovenja vas.
Izkazali so se pri organizaciji ob postavitvi majskih dreves, vaškega žegnanja in ob Martinovem, ob imenovanju dveh farnih kletarjev. Seveda pa v društvu vedno sledijo svojim osnovnim nalogam, se izobražujejo, da bi čim bolj uspešno pomagali - varovali ljudi in njihova premoženja pred požari in vremenskimi ujmami.
Na pomoč!
Povzetke iz zapisnikov gasilskega društva Slovenja vas je zbral Franc Klemen, poveljnik društva.
Pripravila: Tatjana Mohorko Fotografije: Uroš Matjašič
GASILCEM JUBILANTOM
Pred štiridesetimi leti so se vaščani Slovenje vasi odločili, da gasilsko društvo bodo ustanovili in po zmožnostih tudi gasilski dom zgradili.
Skupni načrti, interesi vaščanov so se združili, saj gasilci njihovo imetje pred rdečim petelinom bodo branili. Tako so vaščani društvo moralno in materialno podpirali, kar bila je pridobitev izjemna za požarno varnost vasi in ljudi.
Čeprav začetki na področju gasilstva so bili težavni, so gasilci hitro se znašli na operativni ravni.
Tečaju in udeležba v gasilskih vrstah je bila velika pridobitev, za mlado gasilsko društvo še trdnejša potrditev.
Zavedni gasilci pripravljeni so dan in noč, ko glas sirene pokliče jih na pomoč. Njihova udeležba je prostovoljna in nikoli ne vprašajo, koga nesreča je zadela.
Pomoč in prijateljstvo v društvu se goji, za ves trud, spoštovanje - odlikovanje se dobi.
Sveti Florjan gasilski je zavetnik in patron, njihov največji ponos, pa je urejeni gasilski dom.
Pred leti je to zemljišče - parcela bila gasilcem podarjena in danes je parcela za gasilskim domom v celoti prenovljena.
Marija Markovič
Dobitniki najvišjih priznanj in odlikovanj z vodstvom OCZ Ptuj, podpredsednikom CZ Slovenije mag. Janezom Mercem in županom mag. Stanislavom Glažarjem.
PGD SLOVENJA VAS PODELJUJE PLAKE-	4.	tov. Adolfu FUREKU
TO ob 40. obletnici društva za medseboj-	5.	tov. Alojzu PESKU
no sodelovanje:	6.	tov. Janezu MARKOVIČU
1. OBČINI HAJDINA		
2. Območni gasilski zvezi PTUJ	Priznanja in značke za 40- letno aktivno	
3. tov. Janezu LIPONIKU	delo v gasilski organizaciji Območne ga-	
4. tov. Radoslavu SIMONIČU	silske zveze Ptuj:	
5. tov. Janku MERCU	1.	Ivanu Metličarju
6. tov. Franciju VOGRINCU	2.	Francu Metličarju
7. g. naddekanu Marijanu FESLU	3.	Henriku Šlambergerju
8. ga. Dragici VEGELJ	4.	Marjanu Zupaniču
9. Osnovni šoli HAJDINA	5.	Zlatku Nigerlu
10. Vaškemu odboru SLOVENJA VAS	6.	Jožetu Mlakarju
11. Športnemu društvu SLOVENJA VAS	7.	Alojzu Klemenu
12. Gasilskemu poveljstvu občine	8.	Miranu Pleteršku
HAJDINA	9.	Francu Klemenu
13. Gasilskemu poveljstvu občine PTUJ	10.	Janezu Markoviču
14. Gasilskemu poveljstvu občine		
MARKOVCI	POSEBNA PRIZNANJA IN ODLIKOVANJA	
15. Gasilskemu poveljstvu občine	1.	Območna gasilska zveza Ptuj izreka
ZAVRČ		priznanje PGD Slovenja vas za uspe-
16. Gasilskemu poveljstvu občine		šno delo na področju zaščite in reše-
CIRKULANE		vanja.
17. PGD HAJDOŠE	2.	Gasilska zveza Slovenije, na podlagi
18. PGD GEREČJA VAS		24. člena statuta GZS, podeljuje PGD
19. PGD HAJDINA		Slovenja vas gasilsko odlikovanje tre-
20. PGD DRAŽENCI		tje stopnje.
21. PGD TURNIŠČE	3.	Gasilska zveza Slovenije, na podlagi
22. PGD STOJNCI		24. člena statuta GZS, podeljuje Zlat-
23. PGD BUKOVCI		ku Nigerlu, PGD Slovenja vas, gasilsko
24. PGD ZLATOLIČJE		odlikovanje, plamenico III. stopnje
25. PGD STARŠE	4.	Gasilska zveza Slovenije, na podlagi
26. PGDTRNIČE		24. člena statuta GZS, podeljuje Fran-
27. Slovenjevaščankam		cu Klemnu, PGD Slovenja vas, gasil-
		sko odlikovanje, plamenico 1. stopnje
PGD SLOVENJA VAS PODELJUJE PLAKE-	5.	Gasilska zveza Slovenije, na podlagi
TO ob 40. obletnici društva članu inicia-		24. člena statuta GZS, podeljuje Ja-
tivnega odbora:		nezu Markoviču, PGD Slovenja vas,
1. tov. Rudiju ČELANU		odlikovanje za posebne zasluge v
2. tov. Henriku ŠLAMBERGERJU		gasilstvu.
3. tov. Ivanu METLIČARJU		
Gasilska vaja v čast gasilskemu jubileju
V	PGD Slovenja vas so v avgustovskem tednu praznovanja letošnjega jubileja - 40-le-tnice društva - pripravili veliko gasilsko vajo, v kateri je sodelovalo 6 gasilskih društev, 62 gasilcev, uporabili pa so 10 gasilskih in veliko sodobne gasilske tehnike ter orodja.
V	vaji so gasilci prikazali gašenje požara na gospodarskem poslopju v Slovenji vasi 26 in tudi postopek reševanja premoženja, sicer pa je bila vaja tokrat tudi trening za resne gasilske zadeve.
Tako je namreč poudaril občinski poveljnik Ivan Glažar, ki se je gasilcem tudi zahvalil za sodelovanje in za uspešno izpeljano gasilsko vajo. Poveljnik PGD Slovenja vas Franc Klemen, vodja intervencije, je dejal, da je bil namen vaje preveriti možnosti posredovanja društev v primeru požara, najprej domačega poveljstva in nato sosednjih gasilskih društev, tokrat je bilo to PGD Zlatoličje. Z vajo pa so želeli preveriti tudi koordinirano sodelovanje gasilskih enot.
Gasilsko vajo so si poleg župana Občine Hajdina mag. Stanislava Glažarja, predsednika PGD Slovenja vas Janeza Markoviča in svetnika Janka Veglja ogledali tudi regijski poveljnik Janez Liponik ter vodilni
možje iz Območne gasilske zveze Ptuj, med njimi poveljnik Zvonko Glažar, podpredsednik Franci Vogrinec, Dušan Vojsk in Branko Lah, pa tudi občinski poveljnik Ivan Glažar. Vogrinec je ob zaključku pri gasilskem domu, kjer so se zbrali vsi sodelujoči v vaji, posebej poudaril, da v Območni gasilski zvezi zelo cenijo delo gasilcev, da bdijo nad tem, kar se v gasilstvu dela. Dodal je, da je bolje, da gasilci vadijo, kot gasijo in rešujejo v težkih situacijah, ob nesrečah.
Tekst in foto: Tatjana Mohorko
m
n cUL
»Z vajo pa smo želeli preveriti tudi koordinirano sodelovanje gasilskih enot,« je poudaril vodja intervencije, poveljnik PGD Slovenja vas Franc Klemen.
Gasilsko vajo so si z velikim zanimanjem poleg župana mag. Stanislava Gasilci so se dobro znašli v intervenciji, pa četudi je bila tokrat le vaja. Glažarja ogledali tudi nekateri vodilni možje iz OGZ Ptuj in občinskega
poveljstva Hajdina.
Eno od dvorišč v Slovenji vasi so »zavzeli« gasilci in prikazali postopek gašenja požara na gospodarskem objektu.
Več kot dober tabor
Že četrto leto zapovrstjo so se v času poletnih počitnic na taboru srečali mladi gasilci iz gasilskih društev Območne gasilske zveze Ptuj. Letošnji je od 25. do 27. avgusta potekal pri gasilskem domu v Stojncih, počitnikarji pa so izkoristili lepo poletno vreme in tri dni druženja preživeli po taborniško.
Udeležba je bila več kot dobra, saj se je gasilskega tabora udeležilo146 mladih gasilcev, med njimi tudi mladi gasilci iz PGD Hajdoše, PGD Gerečja vas in PGD Hajdina, zanje pa je vse dni skrbelo 22 mentorjev. Vodja tabora je bil Janko Fišinger, pri delu pa mu je zelo pomagala tudi Hedvika Rojko, oba pa sta bila navdušen tako
nad udeležbo kot tudi nad sodelovanjem mladih gasilcev v celotnem dogajanju. Še najbolj je morda oba presenetilo zavzeto spremljanje mladih ob gašenju požara, še posebej precej nevarnega, ki seje zgodil v kuhinji, a k sreči je to bila le vaja.
Ob zaključku so se mladim gasilcem za dobro sodelovanje na taboru zahvalili
Mladi gasilci so bili še posebej navdušeni nad prikazom gašenja ...
Do prihodnjega leta so spustili gasilsko zastavo.
regijski poveljnik Janez Liponik, predsednik in poveljnik OGZ Ptuj; Marjan Meglič in Zvonko Glažar in seveda predsednik domačega PGD Stojnci Dejan Zemljarič. Poudarili so, da je bil letošnji tabor več kot dober, še posebej pa bo ostal v lepem spominu po prijetnem druženju in dobrih gasilskih vsebinah. Mladim gasilcem so ob koncu podelili posebne spominske medalje, svoje znanje o gasilstvu pa bodo v prihodnje lahko pionirji in mladinci bogatili v svojih gasilskih društvih. Povsod so lahko ponosni nanje.
Tekst in foto:T. Mohorko
In še zadnji dan taborniškega druženja, ko so vsi prejeli posebne spominske medalje.
Lovski jubilej
Prav v letošnjem letu Lovska družina (LD) Boris Kidrič, ki ima sedež na Zg. Hajdini, praznuje visok jubilej - 60-letnico delovanja. Lovci so v teh dneh že v polnih pripravah na osrednji dogodek, ki bo 16. oktobra, napovedujejo pa tudi veliko lovsko razstavo. Nanjo bodo povabili tudi otroke iz vrtcev in osnovnih šol v občinah Hajdina in Kidričevo.
Vendarle pa je vsako lovsko leto znova zanimivo, pojasni starešina Turnšek, ki je že dolgo let vpet v delo in življenje zelene bratovščine. Spomladi se posvetijo zasaditvi remize in obdelovanju krmnih njiv, saj morajo sami pridelati kar nekaj hrane za divjad.
Jerebice v naravi vse redkeje opazimo, lovci na Zg. Hajdini pa so se odločili za gojenje le-teh v posebej za to urejenem prostoru.
Foto: TM
Lovski dom na Zg. Hajdini bo sredi oktobra prizorišče velikega lovskega slavja in lovske razstave. Lovci vabijo, da jih v dneh praznovanja obiščete!
Zaradi večjega upada staleža lovci na Zg. Hajdini že nekaj zadnjih let uspešno gojijo fazane in jerebice za izpust v naravo. Na leto vzredijo tudi do 200 komadov fazanov in jerebic, pred leti pa je bila ta številka še višja.
Velik je tudi lovno-gojitveni prostor, s katerim upravljajo lovci LD Boris Kidrič, samo lovnih površin je okrog 4.000 m2. Starešina Turnšek pa ob tem pove, da bi divjad brez lovcev v teh časih težko preživela, zato se morajo toliko bolj truditi, da jih ohranjajo in v vseh letnih časih dobro poskrbijo zanjo. In če bi se sprehodili po lovno-gojitvenih površinah lovcev LD Boris Kidrič, potem bi se lahko kaj hitro prepričali, da gospodarijo največ s srnjadjo, pri mali divjadi pa je največ zajcev, fazanov, rac mlakaric, jerebic, tudi lisice niso redkost, našli pa bi zagotovo še kar nekaj golobov grivar in kun.
POVABILO NA LOVSKO PRAZNOVANJE NA ZG. HAJDINO
Člani zelene bratovščine bodo še do osrednjega dogodka v oktobru olepšali lovski dom in njegovo okolico, pravi starešina FrancTurnšek in doda, daje program praznovanja tudi že pripravljen. Poleg lovske
razstave in slavnostne seje bodo v družini pripravili še osrednjo svečanost, na katero bodo povabili vse lovske družine iz Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, vodstvo Lovske zveze Slovenije, vodstvi občin Haj-
dina in Kidričevo ter mnoge lastnike kmetijskih zemljišč, brez katerih si uspešnega dela v lovstvu ne morejo predstavljati.
TM
Lovska družina
Boru Kidrič
LOVSKI
DOM
zu Hajdina iov

Športno poletje na Hajdini
Udeleženci Poletne šole nogometa 2017 POLETNE ŠOLE 2011
Športna zveza Občine Hajdina je v sodelovanju s športnimi klubi iz Občine, uspešno organizirala Poletne šole, in sicer
Poletno šolo nogometa in Poletno šolo tenisa.
Organizator Poletne šole nogometa je bila ONŠ Golgeter Hajdina, organizator
teniške šole pa Tenis klub Skorba. Obe Poletni šoli sta potekali v terminu od 27.06. do 01.07.2011, in sicer, tenis v dopoldanskem času, nogomet pa v popoldanskem. Še posebej veliko zanimanje je bilo za nogometno Poletno šolo, saj se je je udeležilo preko 110 otrok iz celotne Občine Hajdina in njene okolice. Starost udeleženih je bila od 4 do12 let. Strokovni kader so sestavljali trenerji iz nogometne šole Golgeter Hajdina, ki so takšnih projektov že vajeni iz preteklosti.
Poletne šole tenisa pa seje udeležilo cca. 20 otrok, dogajala pa seje na teniških igriščih Goya center v Hajdošah.
Na koncu obeh prireditev je seveda sledila pogostitev udeležencev in pa že tradicionalno predaja majic z napisom Poletna šola 2011. Udeleženci so bili zelo zadovoljni, še posebej pa njihovi starši, ki so obljubili, da bodo otroke na te prireditve pripeljali tudi prihodnje leto.
Sandi Mertelj
4. tradicionalni turnir Golgeter Hajdina 2011
Nogometna šola Golgeter Hajdina, v katero so vključeni otroci iz celotne občine Hajdina in njene bližnje okolice, je 18. junija na igrišču ŠD Hajdina več kot uspešno organizirala že 4. tradicionalni turnir v nogometu za najmlajše nogometaše, letos za selekciji U8 in U10. Na letošnjem turnirju je sodelovalo kar 19 ekip (10 ekip pri UlOin 9 ekip pri U10, pomeni, da je bilo prisotnih ogromno otrok (okrog 250).
Turnir je seveda imel tudi tekmovalno plat, čeprav rezultati v teh »Brata Malek in Nelej«. Naša občinska nogometna šola je na tem kategorijah ne smejo biti preveč v ospredju. Poskrbljeno je bilo turnirju sodelovala s kar petimi ekipami, in sicer tri ekipe v kate-za jedačo, pijačo in celo sladoled, pripravljen pa je bil tudi bogat goriji U8 ter dve ekipi v kategoriji U10. animacijski program z baloni in »Plasma Čari«, v izvedbi skupine
Četrti turnir v nogometu za najmlajše nogometaše je bil odlično obiskan, kar je mogoče videti tudi na skupinski fotografiji.
U8	
Mesto	Ekipa
1	NK DOBROVCE MIKLAVŽ
2	NK MIKLAVŽ DOBROVCE
3	NK PODVINCI
4	NŠ POLI DRAVA
5	NŠ HAJDINA GOLGETER 3
6	NK ZLATOLIČJE
7	NK VIDEM
8	NK BUKOVCI
9	NŠ HAJDINA GOLGETER 1
10	NŠ HAJDINA GOLGETER 2
Finale: NK Dobrovce Miklavž - NK Miklavž Dobrovce 2:0 Najboljši strelec U8:
ROK BRATUŠEK (NK VIDEM) - 7 ZADETKOV Najboljši vratar U8:
ALEN POLIČ (NK PODVINCI)
Najboljši igralec U8:
NINO FRANCI (NK DOBROVCE MIKLAVŽ)
Slavje po tekmi NK Dobrovce Miklavž U8
U10	
Mesto	Ekipa
1	NŠ HAJDINA GOLGETER 1
2	NŠ POLI DRAVA
3	NK ZLATOLIČJE
4	NK PODVINCI
5	ND DRAVINJA
6	NK BUKOVCI
7	NŠ HAJDINA GOLGETER 2
8	NK MARKOVCI
9	NK ZAVRČ
Finale: NŠ Golgeter Hajdina 1 - NŠ Poli Drava 2:0 Najboljši strelec U10:
NIKO ŠALAMUN (NŠ POLI DRAVA) - 8 ZADETKOV Najboljši vratar U10:
ANEJ MILIČ (NK ZLATOLIČJE)
Najboljši igralec U10:
ANEJ LOZINŠEK (NŠ GOLGETER HAJDINA 1)
Rezultati naših ekip so bili zelo pozitivni, ekipa NŠ Golgeter Hajdina 1 je v kategoriji U10 celo zmagala, v razburljivem finalu so naši mladi nogometaši premagali »večnega tekmeca«, ekipo NŠ Poli Drava z rezultatom 2:0. Ti rezultati kažejo na dobro delo v naši nogometni šoli, ki se bo zagotovo nadaljevalo tudi v prihodnje. Na tem mestu seje potrebno še posebej zahvaliti tudi
Ujeti smo tudi slavje v nogometnem obračunu NŠ Colgeter Hajdina U10
vsem staršem mladih nogometašev, ki so pomagali pri izvedbi tega turnirja. Glede na pozitivne odzive vseh sodelujočih pa bo NŠ Golgeter Hajdina s tem turnirjem zagotovo nadaljevala tudi v prihodnje.
Besedilo: Sandi Mertelj Foto: Matija Brodnjak
Utrinek s finalne tekme U I 0 Hajdina - Drava
Gerečani odlični tretji
Skupina nogometašev iz Gerečje vasi se je v začetku julija pomerila v močni 24-ekipni konkurenci na nogometnem vikendu v Drbetincih, ki je potekalo že četrto leto v organizaciji Turistične kmetije Druzovič na njihovem zasebnem nogometnem igrišču.
Nogometni vikend je trajal vse od petka in se zaključil s finalno tekmo proti večeru v nedeljo, 2. julija.
Ekipa v sestavi Tomaž Petek, Miha Lešnik, Tadej Rozman, Rok in Jernej Sagadin, Milan Golc, Nino Šešo, Dejan Kvar, Dejan in Tadej Horvat (vodja ekipe Uroš Intihar) so s svojo zelo dobro igro dosegli odlično
3.	mesto. Iz zasluženega pokala so tudi nekajkrat nazdravili. Iskrene čestitke k
doseženemu rezultatu, ki pa je istočasno tudi dobra rekreacija za poletne mesece in motivacija za naslednjo prvenstveno sezono.
Ml
Zasluženi pokal za 3. mesto na julijskem nogometnem vikendu v Drbetincih v občini Sv.
Andraž v Slovenskih goricah Foto: arhiv
V HVALEŽEN SPOMIN
h Karl Fridl, Zg. Hajdina 50/a, roj. 21.7.1937, umrl 27.6.2011
2.	Angela Drevenšek, Gerečja vas 38, roj. 5.6.1929, umrla 26.6.2011
3.	Mirko Nežmah, Gerečja vas 105, roj. 18.4.1950, umrl 3.7.2011
4.	Slavica Krumpak, Zg. Hajdina 155, roj. 4.6.1965, umrla 4.7.2011
5.	Franc Pulko, Hajdoše 49, roj. 31.1.1923, umrl 9.7.2011
6.	Kristina Repec, Hajdoše 82, roj. 7.12.1926, umrla 15.7.2011
7.	Marija Premzl, Slovenja vas 24, roj. 28.6.1929, umrla 3.8.2011
8.	Slavko Lampret, Hajdoše 1/i, roj. 16.3.1953, umrl 28.8.2011
9.	Anton Tušek, Zg. Hajdina 109, roj. 13.6.1928, umrl 1.9.2011
Spoštovani gospod Karel Fridl!
Še iz otroških let se spominjam nekega dobrega, a strogega Spodnjehajdinčana Karla, ki je kot strojni inženir delal v kidričevski Tovarni glinice in aluminija, tam kot moj ata. Večkrat gaje omenjal, pohvalil njegovo delavnost, natančnost, sposobnost, pravičnost
Ko sva si leta 1999prvič uradno segla v roko, ste bili član občinskega sveta novonastale občine Hajdina in s tem povezano tudi član različnih delovnih teles. Pri upokojencih, katerih član ste postali leta 1993, ste od leta 1994 opravljali funkcijo podpredsednika Društva upokojencev Hajdina in predsednika Komisije za šport in rekreacijo. Vaša politična opredeljenost je bila vseskozi posvečena stranki DeSUS, kjer ste imeli odgovorne naloge kot predsednik 00 DeSUS Hajdina, predsednik Pokrajinskega odbora DeSUS za Spodnje Podravje Ptuj - Ormož ter član 10 DeSUS v Ljubljani...
Kadarkoli sva se kasneje srečevala, sva se pogovarjala o marsičem, vmes pa sva vedno malo preskočila na Vaše prostočasne aktivnosti in oba sva našla skupno točko pri kulturnem življenju v občini Hajdina, planinstvu in izletih. Jaz bolj pri obujanju spominov na trenutek, ko sem postala prava Slovenka, Vi pa ob pripovedovanju zgodb in utrin-
kov z neštetih poti po slovenskem gorskem svetu. Veliko skupnih prijateljev sva našla med kulturniki in planinci. Marsikaj zanimivega sva si povedala. Sledil je moj obisk pri Vas doma na Zg. Hajdini in v triu z Vašo ženo Kristino smo oživili marsikoga od tistih, ki so bili naši sorodniki, prijatelji, sodelavci, znanci...
Odkrivala sem tistega drugega, nič strogega Karla, prijaznega, zanimivega poznavalca mnogih področij življenja, ljubečega očeta dveh hčera, dedka, brata, svaka, strica, predvsem pa družini in svoji ženi predanega Človeka, ki se je trudil delati dobro drugim in s tem posredno tudi sebi.
Spoštovani in dragi prijatelj Karel!
Ko ste nas 27.6.2011 fizično zapustili, smo se šele zavedali, kako bliskovito seje obrnil čas od našega zbora članov v Društvu upokojencev Hajdina, kjer so 17. marca letos Vaše poročilo o delu Komisije za šport in rekreacijo zaradi Vaše bolezni zaupali v branje nekomu drugemu iz vrst upokojenskih športnikov in planincev.
Na tem zboru sva kot upokojenca prvič skupaj sedela z mojim očetom in domov grede mi je rekel: »Fridlovega Karla pa ni bilo. Škoda. Pogrešal sem ga. Na izletih z upokojenci je vedno imel posebno skrb zame, ki sem bil eden najstarejših pohodnikov. Tudi v tovarni se je trudil biti pravičen sodelavec, čeprav je bil strog in dosleden. Za marsikaj sem mu še danes iskreno hvaležen...«
In takih, kot je moj oče, je še veliko. Med njimije tudi najin skupni predsednik Anton Cestnik, ki me je kot mlado upokojenko v imenu vsega članstva Društva upokojencev Hajdina in stranke DeSUS prosil, naj se Vam v Hajdinčanu JAVNO ZAHVALIM ZA VSI, KAR JE POVEZANO Z VAŠIM IMENOM.
Silvestra Brodnjak
Na grobu Franca Jeze
»Samozatipanje, zavest lastne moči je tista sila, ki dviga narode, ne pa orožje in število.« F. Jeza, Ptuj, 1937
»Slovenija mora postati dežela svobodnih in vedrih ljudi. Če to nismo mogli biti mi, ljudje starejših generacij, naj postanejo to nove - mlade slovenske generacije. Neodvisno in demokratično Slovenijo hočemo ustvariti predvsem zanje.« Opčine 1983

Te besede so zapisane na iz kamna izklesani knjigi na grobu hajdinskega rojaka Franca Jeze v Komnu na Krasu.
Hčerka Evelina Jeza si zelo želi spoznati še koga, ki se spominja njenega očeta v letih, ko je živel na Hajdini, od koder je odšel študirat. Hvaležna je vsem, ki so že doslej pomagali pri zbiranju informacij, upa pa, da se bo našel še kdo, ki bi dodal še kakšen novi kamenček iz njegove hajdinske preteklosti. Ob srečanju sem ji obljubila, da bralcem Hajdinčana dam na voljo svojo tel. številko 040 258 964, kamor lahko vsakdo, ki ima kakršnokoli vedenje o Hajdinčanu, ki je videl daleč naprej, sporoči svoje podatke.
Tekst in foto: Silvestra Brodnjak
	ŠPORTNE PRIREDITVE
OB 13. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA 2011	
1. Občinsko prvenstvo v golfu za moške in ženske	
Kraj prireditve:	golf igrišče Ptuj
Termin prireditve:	petek, 16.09.2011 ob 12.30
Organizator prireditve:	Športna zveza Hajdina
2. Občinsko prvenstvo v ribolovu - pari	
Kraj prireditve:	ribnik v Dražencih
Termin prireditve:	sobota, 08.10.2011 ob 09.00
Organizator prireditve:	Ribiško društvo »Žejne ribice«
3. Občinsko prvenstvo v tenisu posamezno - mlajši dečki in deklice	
Kraj prireditve:	Goya center Hajdoše
Termin prireditve:	sobota, 08.10.2011 ob 09.00
Organizator prireditve:	Tenis klub Skorba
4. Kolesarjenje po Občini Hajdina	
Kraj prireditve:	kolesarske poti po in izven Občine Hajdina
Termin prireditve:	sobota, 15.10.2011 ob 10.00
Organizator prireditve:	kolesarska sekcija ŠD Slovenja vas
5. Občinsko prvenstvo v MALEM NOGOMETU NA TRAVI za veterane	
Kraj prireditve:	igrišče Športno društvo Skorba
Termin prireditve:	ponedeljek, 17.10.2011 ob 16.00
Organizator prireditve:	Športna zveza Hajdina
6. Občinsko prvenstvo v šahu	
Kraj prireditve:	gasilski dom Gerečja vas
Termin prireditve:	četrtek, 20.10.2011 ob 18.00
Organizator prireditve:	Športno društvo Gerečja vas
7. Nočni pohod na Donačko goro	
Kraj prireditve:	Donačka gora
Termin prireditve:	petek, 21.10.2011 ob 15.30 pred Občino Hajdina
Organizator prireditve:	Planinsko društvo Hajdina
8. Občinsko prvenstvo	v kegljanju
Kraj prireditve:	kegljišče Deta Center Ptuj, Franc Klinc
Termin prireditve:	petek, 21.10.2011 ob 18.00
Organizator prireditve:	Športno društvo Gerečja vas
9. Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu - posamezno	
Kraj prireditve:	telovadnica OŠ Hajdina
Termin prireditve:	sobota, 22.10.2011 ob 09.00
Organizator prireditve:	Športna zveza Hajdina
10. Dan otroške nogometne šole Golgeter Hajdina	
Kraj prireditve:	igrišče Športno društvo Hajdina
Termin prireditve:	nedelja, 23.10.2011 ob 14.00
Organizator prireditve:	Športna zveza Hajdina
11. Občinsko prvenstvo v MALEM NOGOMETU NA TRAVI za člane	
Kraj prireditve:	igrišče Športno društvo Skorba
Termin prireditve:	ponedeljek, 24.10.2011 ob 16.00
Organizator prireditve:	Športna zveza Hajdina
12. Občinsko prvenstvo	v streljanju (tarča + glinasti golobi)
Kraj prireditve:	strelski poligon Zg. Hajdina
Termin prireditve:	sobota, 29.10.2011 ob 14.00
Organizator prireditve:	Lovska družina Boris Kidrič Hajdina
13. Občinsko prvenstvo v tenisu za dvojice - člani	
Kraj prireditve:	Goya center Hajdoše
Termin prireditve:	ponedeljek, 31.10.2011 ob 09.00
Organizator prireditve:	Tenis klub Skorba
14. Turnir v vrtnem kegljanju - ekipno	
Kraj prireditve:	paviljon v športnem parku Nova Hajdina
Termin prireditve:	petek, 04.11.2011 ob 17.00
Organizator prireditve:	Športno društvo Nova Hajdina
15. Mednarodni karate turnir v katah in borbah EURO EAST Hajdina 2011	
Kraj prireditve:	telovadnica OŠ Hajdina
Termin prireditve:	sobota, 05.11.2011 ob 09.00
Organizator prireditve:	Karate klub WKSA Hajdina
KULTURNE PRIREDITVE	
OB 13. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA 2011	
1. Večer slovenskih vinskih ljudskih pesmi	
Kraj prireditve:	dom krajanov Skorba
Datum prireditve:	sobota, 24. september 2011 ob 18. uri
Organizator prireditve:	KD Skorba
2. Praznujmo s pesmijo Kraj prireditve:	gasilski dom Gerečja vas
Datum prireditve:	sobota, 29. oktober 2011 ob 18. uri
Organizator prireditve:	ZKD Občine Hajdina
3. Koncert ženskega pevskega zbora banduristk iz Lvova (Ukrajina)	
Kraj prireditve:	cerkev sv. Martina na Hajdini
Datum prireditve:	četrtek, 10. november 2011 ob 18. uri
Organizator:	Osnovna šola Hajdina
4.12. nagradna revija »ŠTAJERSKA FRAJTONARICA«	
Kraj prireditve:	šotor na trgu pred Občino Hajdina
Datum prireditve:	petek, 11. november 2011 ob 17.30
Organizator:	KD »Valentin Žumer« Hajdoše
Legionarji in novinarji v Grand Hotelu Primus pred potjo v ZDA: Vid, Nejc, Jože, Boris, Matija in Matjaž
Z Dejanom v Biloxoju v ZDA
Biloxi in Beau Rivage
Biloxi je majhno mesto ob Mehiškem zalivu v zvezni državi Mississippi, dobrih 140 kilometrov oddaljeno od New Orleansa. Celotno območje je leta 2005 opustošil orkan Katrina, ki je zahteval več kot 1800 žrtev, naredil pa je tudi največ materialne škode v zgodovini naravnih nesreč (več kor 80 milijard dolarjev). Orkan so močno občutili tudi v Biloxiju, porušenih je bilo veliko hiš. Ker bi bile zavarovalne premije za nove hiše zelo drage, seje veliko tistih, ki so izgubili streho nad glavo, raje odselilo. Šest let po katastrofi je mesto skoraj v popolnosti obnovljeno (še vedno so sicer vidni posamezni poškodovani objekti), pečat pa mu dajejo predvsem igralniško-zabaviščni kompleksi. Največji med njimi je prav Beau Rivage, v katerem je potekal dvoboj Zavec - Berto.
Z Dejanom v Biloxoju v ZDA
Naše potovanje je potekalo preko Budimpešte, Pariza, Atlante in Culfporta, po dobrih 25 urah naporne, a dogodivščin polne avanture, pa smo prispeli v Biloxi, na obalo Mehiškega zaliva. V Budimpešti smo tako imeli težave s težo prtljage, v Parizu smo na letalo prispeli v zadnjem trenutku, v Atlanti so nam sporočili, da naših kovčkov ni bilo na letalu in da jih bomo dobili naslednji dan (na srečo smo imeli skoraj vso potrebno nujno opremo za delo v osebni prtljagi), v Gulfportu pa nas je pričakala izjemna vlažnost ozračja, ki nam je na začetku jemala dih. Okrog polnoči po ameriškem času smo že bili nastanjeni v hoteli Best VVestern v Biloxiju.
Kljub težavam s spanjem (časovna razlika med Slovenijo in Biloxijem je 7 ur) smo se že čez nekaj ur dobili z glavnim junakom naše poti, Dejanom Zavcem. Ta je bil dobro razpoložen, zato smo se lahko njegovi ekipi nekaj ur pozneje pridružili na treningu v nekaj milj oddaljenem Ocean Springsu. Zvečer se nam je pridružila še najštevilčnejša skupina navijačev iz Dejanovega fan cluba in debate so se zavlekle pozno v noč.
Na skoraj 10 tisoč kilometrov dolgo pot preko luže, v Biloxi ob Mehiškem zalivu, smo se odpravili v sredo zjutraj izpred Grand Hotela Primus na Ptuju. Polovico majhne skupine, ki je štela šest članov, smo sestavljali občani Hajdine: legionar Matjaž Podhostnik, fotograf Matija Brodnjak in avtor tega sestavka.
Športnik in človek, zaradi katerega se še tako dolga in zahtevna pot spremeni v užitek - Dejan Za ve c.
V petekje bil čas za slovenski večer, namenjen druženju slovenskih navijačev, ki so prispeli v Biloxi - Matija ga je organiziral kar v jedilnici večera. Za nekaj minut so se ga udeležili tudi Dejan s trenerjema Tomijem in Dirkom, ki pa so pozneje odšli v svoj hotel. Navijači smo se ob Matijevi izjemni improvizaciji znanih pesmi (vse je bilo obrnjeno na Dejana in Berta) zabavali do poznih ur. Zmotilo nas ni niti grozeče približevanju tropske nevihte z imenom Lee (Američani dajejo orkanom imena), zaradi katere je v Biloxiju deževalo pet dni zapored...
Dan dvoboja je minil v napovedih in ugibanjih okrog večernega dogodka, optimizma pa je bilo med slovenskimi navijači v izobilju. Temeljilo je na izjemni Dejanovi pripravljenosti in odločnosti, da v ZDA pokaže veljavo evropskega boksa. Okoli sto slovenskih navijačev je v dvorani hotela Beau Rivage pripravilo izjemno vzdušje in povsem zasenčilo domače privržence boksa. Do pete runda dvoboja smo dobili obilo potrditev našega optimizma, saj je bil Dejan - kljub nekoliko večji aktivnosti tekmeca - v točkovni prednosti.
Takrat pa se je zgodilo tisto, kar smo si najmanj želeli: Berto je z glavo naredil rano na Dejanovem desnem očesu, v nadaljevanju pa izkoristil njegovo slabšo vidljivost in mu jo še povečal. Za piko na i nesrečnemu zaporedju dogodkov je poskrbela še poškodba veke na levem očesu... Trenerje ob odmoru med 5. in 6. rundo odločil, da Dejan s takšno poškodbo ne more nadaljevati dvoboja ...
Kljub velikemu razočaranju smo že čez nekaj ur poskušali na situacijo gledati z vedrejše plati: naš šampion še zdaleč ni bil slabši v ringu, le nesrečna poškodba mu je preprečila pokazati vso svoje boksarsko znanje. Po treh uspešnih obrambah naslova svetovnega prvaka velterske kategorije verzije IBF je tako v četrtem poskusu prišel prvi poraz, šele drugi v poklicni karieri (34 dvobojev, 2 poraza).
V ponedeljek se je začela naša vrnitev v domovino, ki jo je še dan prej ogrožala nevihta Lee (ni se usmerila neposredno proti New Orleansu, ampak nekoliko zahodneje - proti Houstonu). Potovanje domov je bilo še bistveno bolj naporno kot pot v Ameriko, saj smo imeli na tej poti (Gulfport-Atlanta-Amsterdam-Bu-dimpešta) predviden kar 12-urni postanek v Amsterdamu! Izkoristili smo ga za ogled mestnih znamenitosti, med katere v prvi vrsti spadajo številni kanali (več kot 2500 domovanj je postavljenih dobesedno na ladjah, ki so zasidrana v teh kanalih). Še let do Budimpešte, dvourno čakanje na prevoz domov in ... Slovenija! Po dobrih 42 urah od odjave iz hotela v Biloxiju se je prilegla domača postelja...
Jože Mohorič, Štajerski tednik