Politiški oddelek. Sestanek slovenskih in hrvatskih državnih poslancev v Ljubljani. Minoli petek, dne 30. julija, ni brez vsega pcmena za nadalnji razvoj naših političnih razmer, zakaj ta dan sešli Lo se slovenski in nekateri hrvatski poslanci na sestanek, da z ozirom na sedanji splošni politični položaj ter na bližnjo prihodnjost, dalje z ozirom na postopanje Nemcev z jedne in na postopanje vlade z druge strani izreko svoje mnenje in določijo stališče slovenskega naroda- Posvetovanja poslancev so bila seveda strogo zaupna. Po daljšem razpravljanju o vseh politično važnejših vprašanjih, zlasti pa o tistih, katera zadevajo Slovence in isterske Hrvate, dogovorili so se poslanci, da precizujejo uspeh svojih razprav in posvetovanj v posebnem komunikeju, kateri se glasi tako le: „Dne 30. julija 1897 so se zbrali v Ljubljani na poziv posl. dr. Sušteršiča, kot slovenskega načelnika „Slovanske krščansko-narodne zveze" nastopni slovenski in hrvatski državni poslanci, in sicer gg. vit. Berks, grof Coronini, kan. Einspieler, dr. Ferjančič, dr. Gregorčič, dr. Gregorec, dr. Krek, Kušar, Pfeifer, Pogačnik, Povše, Robič; Spinčič, Šuklje, dr. Šušteršič, vitez Vukovič, Žičkar in dr. Žitnik, ter kot zastopnik tržaških Slovencev g. Ivan vitez Nabergoj. Poslanec dr. Laginja je opravičil svojo odsotnost. Pri tem sestanku se je soglasno pripoznala nujna potreba, da se nerušena ohrani sedanja parlamentarna večina. Zbrani poslanci hočejo zvesto vstrajati v tej večini, dokler ostane zvesta načelom adre3nega načrta, ki ga je sprejel zadevni odsek poslanske zbornice. Zaiedno najostreje obsojajo parlamentarno obstrukcijo, ki jt, zaprečila ljudstvu toliko potrebne socijalne reforme, ter odločno odklanjajo vsako vladno premembo, ki bi, v škodo slo- vanskih narodov, pomenjala prijenjanje neopravičenim zahtevam v obstrukciji združenih strank. Posebej so na sestanku zbrani poslanci spoznali kot neobhodno potrebno, da izrekajo naslednje aktuvelne zahteve slovenskega in hrvatskega ljudstva: Celjsko vprašanje se mora čim najpreje deii-nitivno urediti v smislu opravičenih zahtev in kulturnih potreb štajerskih Slovencev. Sedanji vladni sistem na Primorskem se mora z ozirom na neznosne razmere slovanskega prebivalstva v najkrajšem času spremeniti, tem bolj, ker so se te razmere izza minolega zasedanja poslanske zbornice v vsakem oziru še poostrile. Ob premembi v deželnem predsedstvu na Koroškem se mora upoštevati opravičena zahteva koroških Slovencev, naj se deželnim predsednikom imenuje mož, ki bode pravičen obema, v deželi bivajočima narodnostima. Vlade, ki bi ne zadostila vsem tukaj izraženim zahtevam, bi zbrani poslanci ne mogli podpirati. Končno je poslanski shod sklenil, sklicati v Ljubljano vseslovenski in istersko-hrvatski shod. Da se to izvrši, se je takoj izvolil stalen odsek, kojega člani so vsi, v Ljubljani bivajoči državni poslanci. Vrhu tega se je sklenilo, povabiti v ta odsek tudi kranjskega deželnega glavarja in ljubljanskega mestnega župana. Vsi sklepi poslanskega sestanka storili so se soglasno. Ta izjava slovenskih in hrvatskih poslancev je iz mnogih ozirov velepomembna, a najveselejši moment je vendar ta, da so bili vsi ti dalekosežni sklepi storjeni soglasno, kar svedoči, da vlada mej državnimi poslanci v vseh narodnopolitičnih vprašanjih najlepše soglasje, najlepša jedinost. Ako bodo v svojem delovanju za dosego rečenih smotrov vedno tako složni, in v taktičnem oziru zadosti neustrašni in energični, potem morajo končno doseči ugoden uspeh. Navedena izjava je pojasnila najnujnejše slovenske zahteve in pojasnila razmerje mej slovensko državno-zborsko delegacijo ter mej vlado in večini pripadajočimi strankami. To je bilo jako potrebno, kajti vlada je res prečudno postopala napram Slovencem. Razmere na Primorskem, na Štajerskem in na Koroškem se kratko malo ne dajo opravičiti. Vlada zdaj ve, da je slovenski poslanci ne bodo dalje podpirali, ako teh razmer ne premeni. S tem je vstvarjena jasnost. Vlada ve, kaj Slovenci zahtevamo, in mi vemo, da so slovenski poslanci pripravljeni izvajati konsekvence, če vlada ne ugodi njih skromnim in preopravičenim zahtevam. Končno so poslanci tudi sklenili sklicati vseslovenski shod. Ta shod ima namen, manifestovati, da smo v narodnostnih rečeh vsi jedini, vsi složni in da vlada mej poslanci in volilci soglasje in zaupanje. Pričakovati pa smemo tudi, da nam prinese še kaj več, da se s primernimi resolucijami vstvari jednoten narodnopolitičen program, katerega zdaj nimamo, katerega pa nujno potrebujemo. Raduje se uspeha poslanskega sestanka, pozdravljamo že zdaj z veseljem misel, da se skliče vseslovenski shod, kateri pokaže našo složnost v vseh narodnih vprašanjih in nas ojači v naši borbi za naše narodne ideale. 306