mm. Mit GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIV • ŠTEVILKA 5 • 20. APRIL 1978 Ob občinskem prazniku 27. aprilu in prazniku dela 1. maju iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom SKUPŠČINA IN DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE ?■ APRILA se bomo 5ReČAU NA IGU 27. Ohr uri dopoldne bo pri UDFamhno«. -i______. (jei arn^nem domu na Igu svečana seja * e®ats*(e skupščine, združena ’ ^ w a^upscine, zoruzena z nov^niem de,ovnih N' in obča- ul^ine Ljubljana Vič-Rudnik. se množično! 27. APRIL NAŠ DAN Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda je korenito obrnila stran slovenske zgodovine, toda ta dogodek je v svojem najglobljem bistvu pomenil več, rodil je akcijo naroda, ki je štiri leta kasneje doživela čudovito zmago, rodilo se je novo življenje in to še danes vedno navdihuje njegovo rast in njegova nova rojstva v generacijah, ki to življenje nadaljujejo. Vsak slovenski rod ima svoj 2 7. april, tako vsi tisti, ki so s svojimi rokami ustvarjali to naše slovensko narodno prebujenje in ga strnjevali v revolucijo Titove Jugoslavije, kot tudi vsi tisti, ki smo zrasli v miru in lahko brezskrbno kujemd svojo zavest in delo v življenjski šoli samoupravne demokracije. 21. april je postal tako naš dan, tako vsakdanji kot le malokateri, morda za občane in delovne ljudi te naše občine še toliko bolj, ker je hkrati to tudi dan naše družbenopolitične skupnosti. Vendar ta dan ni in ne more biti le spomin, biti mora predvsem trenutek razmišljanja o tem, kaj ima današnji dan v sebi že jutrišnjega, nujno prihajajočega. To pa lahko za ta trenutek naše družbene stvarnosti ne samo z zadovoljstvom ugotovimo, še več, lahko z zanosom potrdimo, da so vse naše misli in dejanja že aktivnosti jutrišnjega dne. Za nami je bogato in ustvarjalno prvo obdobje delegatskih skupščin. Številni delegati in delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti so z osebno angažiranostjo, prisotnostjo, pobudami in poletom ustvarjalne pripravljenosti oblikovali r teh delegatskih skupščinah odločitve nadaljnjega razvoja naše občine, mesta in tako redno sodelovali pri tekočem reševanju problemov naše vsakdanjosti. Ob spoštovanju interesov delovnih ljudi in občanov so vsekakor izpolnili naša skupna pričakovanja, pa čeprav marsikdaj to ni bilo lahko in četudi vedno vsega, kar so si skupno v okoljih svojih temeljnih samoupravnih skupnostih zadali, ni bilo izpeljano. Toda, kar ni bilo dorečeno, ostaja spodbuda za jutri, saj se ta velika šola samoupravljanja nadaljuje. Pred novo izvoljenimi delegati so pomembne naloge — naloge dosedanjega uresničevanja vsega, kar smo kot družbena skupnost prevzeli za svojo obvezo, da bo podoba našega okolja in vsakdanjega življenja lepša. Doseči to, pa pomeni poleg vztrajnih prizadevanj, naporov in nemalokrat tudi odrekanj, biti složen tovariš in pobudnik akcije. In če se povrnemo k našemu dnevu, velja posebej podčrtati in opozoriti na smotre naše revolucije, ki so vredni vseh naših današnjih naporov in ambicij. Z njimi smo se približati tistim daljnosežnim vizijam, ki jih je zapisala na prapor socialistična revolucija in s svojo zmago v oboroženem partizanskem boju ustvarila predpogoje za prevzem oblasti v imenu delavcev, v oblast delavcev samih. To pa je potrdil tudi pravkar končani Vlil. kongres slovenskih komunistov, ki ostaja zgodovinsko utemeljena in s časom določena stopnica v spletu nenehne akcije. S tem največjim zborom slovenskih komunistov, delovnih ljudi in občanov smo pokazali, koliko nam je do tega, da kar najhitreje tudi z dejanji potrdimo privrženost pluralizmu samoupravnih interesov, ki ga danes že dojemamo kot izraz naših hotenj in možnosti. Pokazali smo, da ne more ne posameznik, ne skupina in celo tudi ne posamezni del družbe reševati problemov in vsak zase stopati dalje. Kongres se je izrekel jasno za hitrejše ustvarjanje pogojev. v katerih se bo delovni človek razvijal kot celovita, svobodna osebnost združenega dela in s tega zornega kota se je opredelil do vsega, od česar je odvisen razvoj kulturnega, političnega, socialnega delovanja delovnih ljudi, njihove tvornosti in odnosov v družbi. Socialistična zveza delovnega ljudstva, kot najbolj množična fronta vseh družbenopolitičnih sil, danes nadaljuje neprecenljivo poslanstvo Osvobodilne fronte slovenskega naroda, izročilo 2 7. aprila — našega današnjega dneva. Da je temu tako in da se to izročilo razvija, potrjuje tudi pozdrav Vlil. kongresu, ki so ga delegati in gostje naše občinske konference s svojega zasedanja poslali 4. aprila. DELEGATI IN GOSTJE, ZBRANI NA OBČINSKI KONFERENCI SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK, POZDRAVLJAMO DELEGATE 8. KONGRESA SLOVENSKIH KOMUNISTOV. OB OCENJEVANJU IN PROGRAMU SVOJEGA DELA V ORGANIZACIJI, KI POMENI STIČIŠČE VSEH SAMOUPRAVNIH INTERESOV V NAŠI DRUŽBI, IZREKAMO VSO IDEJNO IN POLITIČNO PODPORO STALIŠČEM IN SKLEPOM 8. KONGRESA. PRAV TI NAS OBVEZUJEJO, DA SE BOMO ŠE BOLJE SAMOUPRAVNO ORGANIZIRALI IN DELEGATSKO DELOVALI. NAŠA AKCIJA, DELO IN RADOST SO V CELOTI NAMENJENI POGLABLJANJU HUMANISTIČNIH, SOCIALISTIČNIH ODNOSOV IN KREPITVI OBLASTI DELAVSKEGA RAZREDA. S PREPRIČANJEM IN ZAUPANJEM STOPAMO V AKCIJO JUTRIŠNJEGA DNE Z ZVEZO KOMUNISTOV KOT VODILNO IDEJNO POLITIČNO SILO NA ČELU. JANJA DOMITROVIČ / r ----------------------- » IZVOLJENO VODSTVO OBČINSKE SKUPŠČINE IN IZVRŠNEGA SVETA PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VILI BELIČ: roj. 9. maja 1929, pomočnik direktorja Šolskih delavnic tehničnih srednjih šol, član ZK od leta 1948. Je dolgoletni družbenopolitični delavec, opravljal je pomembne in odgovorne dolžnosti tako v KS, delovni organizaciji — bil je sekretar četrtega komiteja ZKS in predsednik OK SZDL. Za svoje delo je bil večkrat odlikovan. V mandatnem obdobju 1974—1978 je opravljal funkcijo predsednika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Z uspešnim vodenjem delegatske skupščine, z osebno zavzetostjo in družbenopolitično prizadevnostjo je prispeval nemajhen delež k razvijanju in učvrščevanju delegatskega sistema te družbenopolitične skupnosti. Prav tako so bile v tem obdobju, ko je vodil skupščino, uresničene in dovršene pomembne naloge iz skupno začrtanega razvojnega programa, storjen je bil pomemben napredek v razvoju in utrditvi krajevnih skupnosti tako na komunalnem kot na samoupravnem področju. Kot predsednik odbora za pripravo referenduma o Samoprispevku II se je močno angažiral za skladen razvoj družbenega standarda v občini. Uspešno je bilo tudi njegovo delo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, saj je svet za LO, DS in varnost, ki ga je v tem obdobju vodil, zabeležil pomembne rezultate v podružb-Ijanju vloge ljudske obrambe. Kot član občinske konference ZKS in član predsedstva OK SZDL je ves čas aktivno sodeloval v družbenopolitičnih akcijah te družbenopolitične skupnosti. V delovni organizaciji, kjer je zaposlen kot tudi v krajevni skupnosti, kjer živi, ga poznajo kot aktivnega in prizadevnega družbenopolitičnega delavca, krajana in sodelavca. PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE FRANC KRUMBERGER: roj. 6. oktobra 1934, profesor matematike na VII. gimnaziji Vič. Član ZK od leta 1958. Vrsto let aktivno deluje v družbenopolitičnih organizacijah, tako v organizaciji, kjer je zaposlen kot tudi na nivoju občine. V mandatnem obdobju 1974—1978 je opravljal funkcijo podpredsednika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Zavzemal se je za skladen in celovit razvoj družbenih dejavnosti, pri čemer so bila nadvse dragocena njegova prizadevanja v razvoju izobraževanja in na področju kulture v tej ljubljanski občini. Uspešno je vodil komisije pri občinski skupščini. Kot delegat in vodja skupine za zbor občin v republiški skupščini je aktivno sodeloval pri oblikovanju stališč in predlogov. Deluje tudi v družbenopolitičnih organizacijah naše občine, je član občinske konference ZKS in predsednik koordinacijskega odbora za uvajanje celodnevne šole pri Občinski konferenci SZDL. PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE odbora OK SZDL in član Občinske konference ZKS. S svojimi pobudami in predlogi je uspešno vodil, kot predsednik, centralni delavski svet v Ili-riji-Vedrogu, kjer ga poznajo kot vsestransko aktivnega samoupravnega delavca. MARIJA VVEBER: roj. 11. maja 1930, diplomirani ekonomist — vodilni raziskovalec na Elek-troinštitutu Milan Vidmar Je družbenopolitično aktivna v delovni organizaciji, kjer je zaposlena in je hkrati tudi članica več organov oziroma komisij. V mandatnem obdobju 1974—1978 je bila delegat v temeljni organizaciji svoje delovne organizacije, istočasno pa tudi vodja konference delegacij za zbor združenega dela občinske skupščine. Ves čas so bila njena prizadevanja namenjena razvijanju delegatskih odnosov in metod odločanja pri izoblikovanju sklepov in stališč delegatske skupščine. Ustvarjalen je bil tudi njen prispevek v komisiji za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu, katerega član je bila. PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE EMIL DOLČIČ: roj. 13. februarja 1920, samostojni svetovalec sekretarja republiškega komiteja za energetiko, član ZK od leta 1943, član ZZB NOV Je dolgoletni družbenopolitični delavec, še posebej aktivno je deloval v organizaciji Zveze rezervnih vojaških starešin, kjer je bil član nadzornega odbora pri občinskem odboru in član republiškega odbora ZRVS. V mandatni dobi 1974—1978 je bil delegat družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Z utemeljenimi pobudami in predlogi je ustvarjalno doprinašal k oblikovanju sklepov in stališč tega zbora. Prav ta prizadevanja ga odlikujejo tudi kot aktivnega člana predsedstva OK SZDL in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri Občinski konferenci SZDL. PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE STOJAN GOMEZEU: roj. 13. maja 1948, kemijski tehnik — produktivni vodja v delovni organizaciji Ilirija Vedrog, član ZK od leta 1973. Vrsto let je opravljal pomembne in odgovorne družbenopolitične dolžnosti. Dve mandatni dobi je bil predsednik OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik, član Republiške konference ZSMS in delegat Kongresa ZSMJ. Prav tako je bil član izvršnega PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE JOŽICA KRIŠTOF: roj. 29. januarja 1934, sociolog — zaposlena na Republiškem sekretariatu za notranje zadeve, član ZK od leta 1957. Aktivno deluje v Krajevni skupnosti »Milan Česnik«, kjer živi. Opravljala je vrsto družbenopolitičnih dolžnosti, zdaj je članica izvršnega odbora krajevne konference SZDL, predsednica koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri KK SZDL »Milan Česnik« in predsednica odbora za LO in družbeno samozaščito v KS. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE FRANCE MARTINEC: roj. 23. avgusta 1925, kmetijski tehnik — politolog, član ZK od leta 1948. Je dolgoletni družbenopolitični delavec, saj je opravljal vrsto pomembnih in odgovornih dolžnosti v republiških sindikatih, aktivno pa je deloval tudi v organih Socialistične zveze in Zveze komunistov. Za svoje delo je bil večkrat odlikovan, lani pa je prejel tudi zlati znak sindikata Slovenije. V mandatnem obdobju 1974—1978 je opravljal dolžnost predsednika izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. ueio izvršnega sveta in njegovih organov je bilo v tem obdobju uspešno. S svojo osebno angažira-* nostjo in pobudami je prispeval k pomembnim dosežkom predvsem na področju gospodarskega razvoja občine, usmerjanja in koordiniranja upravnih organov skupščine. \ M. PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE JANEZ VRHOVEC: roj. 25. maja 1927, višji upravni delavec, član ZK od leta 1948, član ZZB NOV. Je dolgoletni družbenopolitični delavec v občini Ljubljana Vič-Rudnik in je v preteklem obdobju opravljal pomembne dolžnosti. V mandatnem obdobju 1974—1978 je opravljal dolžnost podpredsednika izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Aktivno se je zavzemal za delovanje in razvoj družbenih dejavnosti v občini, precej prizadevanj pa je vložil za razvoj in konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti, torej za dosledno uveljavljanje delegatskega sistema. Kot dolgoletni delavec v občinski upravi je prav tako posvetil dragocene izkušnje organizaciji in delovanju občinske uprave in še posebej samoupravni vlogi le-teh. S številnimi pobudami je aktivno deloval tudi na področju uveljavljanja ljudske obrambe in družbene samozaščite ter narodne zaščite. PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVE^A SKUPŠČINE OBČINE JANKO ŠOLMAJER: roj. 13. decembra 1^’ diplomirani ekonomist, član ZK od leta Vrsto let aktivno deluje v družbenopolidv1’ organizacijah, sodeluje v številnih organih take nivoju občine kot tudi v strokovnih institucij® Bil je tudi predsednik komisije za družberu^ konomske odnose pri občinskem komiteju sedaj pa je član medobčinskega sveta ZKS- mandatnem obdobju 1974—19^ .J I J» . ■ JC 1 . 1 . „ __ - .J M MA# ■ F T1 1»— . upravljat ueio naceiniKa za gospoua analize, oziroma dolžnost člana izvn svojimi strokovnimi izkušnjami, akc dami in predlogi je prav v tem obdi pomočjo svojih sodelavcev pomen področju družbenoekonomskega pr občini Ljubljana Vič-Rudnik. gornji posnetek je napravil naš sodelavec pred potekom volitev za vodstvo občinske skupščine pRVA seja novoizvoljene skupščine občine DELOVNO IN SLOVESNO ivti' a*)r^a so ** n* Prvi seji sedanjega sklica sešli novoizvoljeni dele-I ',seh ,reh »borov občinske skupščine. Po prvih ločenih sejah so de-Zbo na zase^*nj*b posameznih zborov izvolili predsednike le teh. nos«^™Že,,eg“ <*e*a ^ vo<*'* Stojan Gomezelj, zbor krajevnih skup-Jožica Krištof in družbenopolitični zbor Emil Dolčič. Delegati družbenopolitičnega dn°"k S° *zvo*‘'’ še delegate v in Z enoP°^,'čna zbora mesta sla rePukMe' zbor krajevnih prvPn°Stl dol°či| delegate za Lj ?.Zasedanje skupščine mesta Pa ' Jane’ Z^or združenega dela Za de,d°loČil skuP'"e delegatov zdrni glranje delegatov v zbor za “ ne8a dela SRS in delegate nepiTr? f^edanje zbora združe-Nask/ "l6813 Ljubljane. sostvovJ?^seji’ki so i'nato P"- sk«*pščil ldelega,i vseh ,reh l,*in ■ n'sk,k zboro\j so po uvod- S£u,IZ>aianju predsednika OK Uzanca Malovrha, ki je seznan'* 1 vsestransko n0s|j 0 družbenopolitično aktiv-v Pretečenem mandatnem obdobju delegatskih skupščin in celovitimi pripravami in izvedbo volilnih opravil, poslušali še izčrpno poročilo občinske volilne komisije. Predsednica komisije Marija Domjan je še posebej podčrtala nekatere pomanjkljivosti, ki so bile prisotne v volilnih postopkih in bo potrebno nanje opozoriti v prihodnje. Po uvodni obrazložitvi predsednika kadrovske koordinacije pri OK SZDL Franca Malovrha in navodilih volilne komisije so delegati soglasno izvolili za predsednika skupščine občine Vilija Beliča in prav tako soglasno za podpredsednika Franca Krumber-gerja ter z veliko večino glasov podpredsednico Marijo Weber. Novoizvoljeni predsednik Vili Belič se je nato zahvalil z besedami: »Dovolite mi, da v imenu obeh podpredsednikov in v svojem imenu zahvalim za zaupanje in odgovornost, ki jo prevzemamo. Naše odločitve so temeljile na opredelitvah naše samoupravne socialistične družbe, naših ustavnih in družbeno začrtanih dokumentov. Prizadevali si bomo skupaj z vami opraviti to dolžnost kar najbolje, da bosta naše okolje in obč an v svojem jutrišnjem razvoju našla pomembno mesto v celotni družbeni skupno- in Janko Solmajer. Potem ko so izvolili še skupščinske komisije, je skupščina sprejela sklep o podelitvi domicilov: I.SPU bataljonu Toneta Tomšiča, VIII. SNOB Frana Levstika in Medvojnemu aktivu OF Ljubljana Vič-Rudnik. Na včerajšnjem zasedanju so delegati opravili še volitve za člane delegacije SRS za zvezni zbor skupščine SFRJ in predsedstvo Socialistične republike Slovenije. SKUPŠČINA je imenovala sekretarja SKUPŠČINE lavJetNčfan^J^GN0VČA: ^ ^ 1924’viŠji upravni de' SekretaanC*atnem Udobju 1974—1978 je opravljal dolžnost Štev p3 skuP^'ne občine Ljubljana Vič-Rudnik. zve.1- strolcovne ter organizacijsko-tehnične naloge v tem obd e*0vaniem občinske skupščine in njenih zborov je v n h ^ oprav,ia* vestno, z veliko mero koristnih in drago-tudi v d°i UC*ter *zkušenj- Te pobude so se nedvomno odražale Činei (j e.ovanju samega delegatskega sistema tako na ravni ob-feretjc^ lud’v Povezavah med temeljnimi delegacijami, kon-v. 1 delegacij in skuninami delevatov SKUPŠČINA JE IMENOVALA ZA PREDSTOJNIKE OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV: STANE ABUNAR za predstojnika oddelka za ljudsko obrambo ANTON BREGAR za predstojnika oddelka za družbene službe in splošne zadeve JOŽE LEKŠAN za predstojnika oddelka za gradbene in komunalne zadeve IVAN LOVŠE za predstojnika davčne uprave SREČO LIPOVŠEK za'predstojnika oddelka za gospodarstvo in proračun sti. Vodijo naj nas besede, izrečene na pravkar končanem VIII. kongresu ZKS — »Vrata skupščine do razreševanja problemov, do skupno začrtanih nalog morajo biti odprta od prvega do zadnjega dne, od jutra do večera ne oziraje se na zasedanje zborov!« Delegati so soglasno nato izvolili tudi predsednika in dva podpredsednika izvršnega sveta skupščine. Trinajstčlanski izvršni svet bo v naslednji mandatni dobi vodil France Martinec in podpredsednika Janez Vrhovec ČLANI IZVRŠNEGA SVETA NOVE SESTAVE STANE ABUNAR ANTON BREGAR DRAGO JUSTIN DRAGO KOLAR MILOŠ LAPAJNE JOŽE LEKŠAN SREČO LIPOVŠEK IVAN LOVŠE VIDA ŠTRUMBELJ IVANKA ZAJC NAŠI DELEGATI 0 SVOJIH VTISIH IN RAZPRAVAH KONGRES AKCIJE, POBUD IN POLETA »Mislim, da je za mladega človeka in mladega komunista velika čast in priznanje — seveda pa tudi obveza za nadaljnje marljivo in angažirano delo v sami organizaciji in tudi na drugih področjih družbenopolitičnega življenja, da je lahko sodeloval na kongresu,« pravi delegatka Cilka Kaplan. Cilka Kaplan je delala v komisiji za idejna vprašanja, vzgojo in raziskovanje, torej v tisti, ki ji je najzanimivejša. »Posebej so me zanimala vprašanja v zvezi z malo šolo in uvajanjem celodnevne šole. Pri nas v občini imamo namreč zadevne bogate skušnje, saj deluje dobrovska osnovna šola kot ena poskusnih v Sloveniji in mislim tudi kot ena najboljših. Zanimiva je bila tudi obravnava nadaljnjega razvoja usmerjenega izobraževanja. Po mojem je zelo pomembno vprašanje enakih startnih pogojev. Mislim, da je prav, da so toliko poudarjali. naj imajo vsi učenci, ne glede na kraj osnovnega šolanja, enake pogoje in torej tudi enake možnosti napredka potem v srednji šoli. Sočasno pa moramo v bodoče zagotoviti čim tesnejšo in čim boljšo povezavo s krajevnimi skupnostmi, tako da šolarji vedo, da živijo v KS in da se v krajevni skupnosti zavedajo pomembnosti šole. Pereče je vprašanje materialnega položaja, posebej na deželi. Malo šolo moramo imeti enoletno. To sodi tudi v naša prizadevanja. Meni se je zdel najzanimivejši prispevek delegata iz obmejnega področja Prekmurja, ki je pripovedoval o pomembnosti šole na teh področjih.« Delegat Darko Perovšek je sodeloval nekajkrat v razpravi in tako tvorno pripomogel k delu komisije tudi z nekaj predlogi in amandmaji. »Izredno delovno vzdušje je bila osnovna značilnost kongresa. Prav tako kot v ostalih komisijah se je tudi v naši (za razvoj ZK in statutarna vprašanja) zvrstilo veliko število razpravljalcev, nekateri pa so svoje prispevke priložili pismeno. Komisija je vse seveda upoštevala v pripravi zaključnega poročila. Posebej pozorno je komisija obravnavala številne predloge za spremembe in dopolnitve statuta ZKS. Teh predlogov je bilo v času javne razprave preko 240. Na samem kongresu v delu naše komisije pa so se kandidati dokaj polemično opredeljevali do številnih predloženih amandmajev. Večina amandmajev je bila sprejeta — kakih deset pa smo zavrnili. Delegati so z dopolnili predvsem težili k jasnejšim opredelitvam vloge in posamične odgovornosti člana ZK. Velik del dopolnil pa se je nanašal tudi na vprašanja same organizacije in oblik delovanja. Tu je bila posebej podčrtana odgovornost občinske konference in komiteja za neposredno aktivnost v osnovnih organizacijah ZK brez vmesnih organov na nivoju delovne organizacije ali KS. Ena od novosti v sprejetem statutu pa je tudi ta, da bodo sedaj v občinsko organizacijo ZK vključene tudi osnovne organizacije ZK z univerze. To prav gotovo pomeni tudi v vsebinskem pogledu za OK zahtevnejše delo in prinaša vrsto novih nalog. V osnovnih organizacijah ZK z univerze je namreč na področju Viča preko 1000 članov ZK.« Delegat ALOJZ DOLNIČAR je deloval v komisiji za razvoj političnega sistema in samouprave. »Kot rdeča nit je tekla in bila vodilo skozi ves kongres začetna misel tovariša Kardelja. Iz nje je izhajalo vse, saj pomeni bistven prispevek k nadaljnjemu razvoju našega samoupravnega socialističnega političnega sistema. Iz same razprave je bilo razvidno, da so v osnovnih organizacijah in sploh v bazi v organizaciji ZK pa tudi drugje veliko razpravljali o resoluciji in nalogah, ki jih bo zastavil kongres. Obširne razprave so bile tudi o možnih amandmajih. Mislim, da so sprejeta stališča v resoluciji in tista sprejeta v dopolnilih za bodočnost prikaz konkretnega nadaljnjega dela. To je obveza za vse občanq,saj kongres ni le stvar komunistov. Izredno mi je bilo všeč razpravljanje delavca iz Radovljice, ki je opozarjal na različne vidike in pojave malomeščanstva, ki so še prisotni v naši družbi. To je prisotno še vedno v krajevni samoupravi in tudi v vsakodnevnem življenju in medsebojnih odnosih, če ne drugače, z ogovarjanjem z gospo in gospodom. Mlad človek pa to občuti! Kongres nam je jasno začrtal pot. Z zveznim kongresom bo vse ena celota. Mislim, da v dokumentih nič ne manjka in da je sedaj potreben le angažma vsekakor — vsakega posameznika — torej, da je treba delati in potem bomo lahko uresničili sprejeto.« Delegatka Angelca Kejžar, ki jo posebej poznajo sodelavci iz TTL, kjer dela, je na kongresu delovala v komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj. »Na kongresu je bil postavljen v prvo vrsto položaj delavca kot proizvajalca in upravi jalca z družbenimi sredstvi. Komunisti moramo namreč v procesu samoupravnega odločanja v sleherni TOZD delavce usmerjati z jasnimi in prepričljivimi stališči k odločitvam, ki bodo vedno temeljile na njihovem zavestnem spoznanju, da stabilnost in boljša prihodnost dela in tako tudi njihovega življenja nista odvisna samo od izvajanja del in nalog, temveč tudi od kvalitete samoupravljanja in gospodarjenja. Tu gre za gospodarjenje z vsemi družbenimi sredstvi, tako v TOZD kot KS ali na širši ravni. Izkušnje preteklosti kažejo še na nekatere pomanjkljivosti. Delavci niso povsod in redno obveščeni, predvsem pa ne pravočasno, o bistvenih vprašanji^ o katerih odločajo in zato se zadnji hip odločajo brez dovolj tehtnega premisleka in dovolj natančnega poznavanja stvari. To pa kvari kvaliteto odločitev. Delegati imajo za uresničevanje svojih nalog prevečkrat premalo pomoči s strani organov upravljanja in strokovnih služb. Informacije so večkrat tako obširne in zapletene, da jih mnogi zaradi pre-zasičenosti z njimi sploh ne uspejo preučiti. Uveljaviti moramo zato takšno obveščanje in tako samoupravno komuniciranje, ki bo omogočalo delavcu odločanje na podlagi temeljitega poznavanja problematike. To je tudi podlaga za hitrejši napredek, tako gospodarstva kot tudi drugih področij,« pravi Angelca Kejžar. V SLOVESNO OB SPREJEMU NOVIH ČLANOV IN RAZSTAVLJENI DRUŽBOSLOVNI LITERATURI I J •■ničla tov. C, voSd;T«ov, ki ]e bil« 7«*TeC*nOS** v P°^as,i,cv VIII. kongresa slovenskih kolhn^dm članom / ’ ™*rc* v v*Nki dvorani skupščine občine, so 98 no- ske»« l OV- Čestitka^1* ■‘•""unistov podelili knjižna darila in statut Zveze ZK8 i *branih *•* s« pridružila tudi sekretar občin-ril 0 ..r** Lom(tei_ Vič-Rudnik Darko Perovšek in sekretar * ■n vlogi ko«nB (T*dan Orožen, ki je vsem novim članom spregovo- »Interesi Zveze komunistov so interesi delavskega razreda, kolikor globje in dalje gredo, kolikor več delavskega razreda potegnejo za seboj, toliko bolj se zgodovinsko potrjujejo kot zavestna sila razvoja — za revolucionarno akcijo, za spreminjanje razmer, za težnjo k napredku in boljšemu razvoju...« Iz govora Marjana Orožna Zanimanje za razstavo marksistične in družboslovne literature je bilo tudi tokrat zadovoljivo. S pomočjo vestnih knjižničarjev knjižnice »Prežihov Voranc« je to razstavo organiziral in pripravil občinski komite ZKS. Potem ko je bil 5. aprila zaključen ogled v avli občinske skupščine, so jo prenesli še v Tobačno tovarno. PREGLED PROSLAV IN PRIREDITEV V OKVIRU PRAZNOVANJA! OBLETNICE USTANOVITVE OSVOBODILNE FRONTE TER Vlili Vse prireditve in proslave so več ali manj posvečene praznovanju praznika občine Ljubljana Vič-Rudnik — obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte in XI. kongresu ZKJ in 1. maju. Čeprav so se nekatere že zvrstile, smo jih v ta pregled z ozirom na splet vseh aktivnosti tudi vključili. Od 14. do 30. marca lavne razprave o predlogu dokumentov za VIII. kongres ZKS ter XI. kongres ZKJ ter vrsta problemskih sestankov in razprav (uresničevanje ustavne vloge delovnih skupnosti za opravljanje del skupnega pomena, vloga in razvoj sistema informiranja... itd.) 18. marca v Podpeči in 25. marca na Igu Koncert pevskih zborov občine, ki ga je priredila ZKO Ljubljana Vič-Rudnik. Od 19. marca do 27. maja Srečanje gledaliških skupin, odvijala se bodo po kulturnih domovih, prireja jih ZKD Ljubljana Vič-Rudnik, sodelujejo domala vsa kulturna društva v občini. 23. marec Srečanje šolskih lutkovnih skupin na Bledu. Priredila ga je ZKO Ljubljana Vič-Rudnik. Prvo koristno srečanje v občini. 28. marca Slavnostni sprejem novih članov v Zvezo komunistov in otvoritev razstave marksistične in družboslovne literature. Od 6. aprila do 20. maja Obsežen program športnih prireditev, občinska prvenstva ŠŠD, trim akcija ter občinska prvenstva za KS, TOZD in OTKO v malem nogometu, streljanju, krosu, balinanju itd. — Prireja in organizira ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik. 8. april Tradicionalno športno tekmovanje v streljanju, šahu, kegljanju (sodelujejo vse KO ZRVS in družbenopolitične organizacije), organiziral je občinski odbor Ljubljana Vič-Rudnik. 8. april Občinsko srečanje — tekmovanje pionirjev prometnikov na osnovni šoli Bi- čevje. Organizira ZPM Ljubljana Vič-Rudnik. 12. april Občinsko ekipno šahovsko tekmovanje na osnovni šoli Bičevje. Organizira ZPM Ljubljana Vič-Rudnik. 18. in 19. april Revija otroških m mladinskih pevskih zborov šolskih kulturnih društev občine, ki bodo v Festivalni dvorani. Organizira ZKO Ljubljana Vič-Rudnik. 20. april Slavnostni sprejem nosilcev partizanske Spomenice 1941. 24. april Svečana podelitev državnih odlikovanj zaslužnim občanom. IZOBESIMO ZASTAVE! Le nekaj dni nas loči od praznovanja občinskega praznika 27. aprila, dneva ustanovitve Osvobodilne fronte ter mednarodnega praznika dela 1. maja. Vsem tem slovesnostim pa smo vsi skupaj dolžni dad še posebno pozornost s tem, da okrasimo svoje okolje in da izobesimo zastave. Prav slednje je dolžnost nas vseh, zato vas bomo v teh vrsdcah seznanili z odlokom Mestnega sveta Ljubljane z dne 4. junija 1968, ki nas tudi sedaj polno obvezuje. Omenjeni odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi in načinu izobešanja zastav v Ljubljani zavezuje vse delovne in druge organizacije. stanovanjska podjetja, lastnike oziroma upravitelje zgradb in hišniti v rut območju Ljubljane, da so dolžni skrbed, da na dan državnih. r kih in krajevnih praznikov, ob posebnih prilikah na tudi na sploš . pristojnega organa — izobesijo državne in republiške za-tavr i’h in stanovanjskih stavbah. Zastave je treba izobesiti na pr: č ■ . <.d praznikom, odstranid pa najpozneje v roku 24 ur, ko mine rtu / L; csjjc so Mie izobešene. Delovna ali druga organiza-ij» o žiro« « taco* a.r .iku podjetje se Kaznuje z denarno kaznijo od 100 ao Lik: ...,, ae poskrbi, da so ob zgoraj navedenih praznikih in po- - 'bnih > < ikah izobešene državne in republiške zastave. Prav tako so z 'enarn .zidju do 100 di. .i|< v kaznovani posamezniki. L do 4. razreda, kjer bodo v sodelovanju s predstavniki ZZB in ZRVS obujali spomine iz narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. 26. aprila Kuritckova pošta, v kateri bo sodelovalo okrog 1500 pionirjev, bo potekala na območju naše občine. Organizira ZPM Ljubljana Vič-Rudnik. 26. in 27. april Propagandni tabor v počastitev občinskega praznika. Udeležba tabornikov vseh odredov na centralni proslavi, nato občinski mnogoboj za medvedke in čebelice (lov na lisico, premagovanje ovir, kurjenje ognjev, šaljivo tekmovanje, lokostrelstvo). 27. april Udeležba pionirjev na srečanju likovnikov in zgodovinarjev. Organizira ZPM Ljubljana Vič-Rudnik. Od 27. do 30. aprila Organizacija pohoda po poteh borb in zmag. Organizira OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik. 27. april ob 10. uri Svečana seja delegatske skupščin^združena z zborovanjem delovnih ljudi in občanov pri domu obrambne vzgoje na Igu pri Ljubljani. Osrednja proslava letošnjega občinskega praznika. 30. april do 1. maj Kresovanje na Rožniku, ki se bo tako kot vsako leto nadaljevalo še naslednji dan s tradicionalnim srečanjem delovnih ljudi našega mesta, organizirajo skupno občinski svet ZSS Šiška. Center in Vič-Rudnik. 21. april Predvajanje diapozitivov o taborniškem življenju na osnovni šoli Bičevje. 25. april Slavnostna seja OS ZSS Ljubljana Vič-Rudnik — na seji bodo podeljena letošnja srebrna priznanja sindikatov. 5. maj Sprejem zvezne štafete mladosti na Škofljici pri Ljubljani. Organizira OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik. Od 6. do 13. maja Sprejemi lokalne štafete. Organizira OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik. 13. maja Udeležba na pohodu po poteh partizanske Ljubljane. Organizira OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik. Od 12. do 20. maja MAK — teden — tekmovanja OO ZSMS iz krajevnih skupnosti v šahu, streljanju, košarki in malem nogometu ter zaključek Vičiade. Organizira OO ZSMS Krim-Rudnik. 9. maj Dan zmage — pohod pionirjev od 5. do 6. razreda po poteh prijateljstva in spominov. 13. in 14. maj Sodelovanje z zamejskimi taborniki ter srečanje s člani Rodu Modrega valga iz Trsta in Gorice. 20. maj Srečanje mladih delavcev. Organizira OK ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik. 24. Taborniška akcija Naš pozdrav Titu grama s tabornim ognjem. maj lisk izvedba kulturno-zabavnega pro- 26. april Obisk partizanskih naselij in spomenikov NOB, sodeluje 4735 pionirjev od 25. maj Dan mladosti — Organizacija sprejema pionirjev 7. razredov v mladinsko organizacijo. Organizira OK ZSMS in ZPM Ljubljana Vič-Rudnik. IG - G0STITEU OBČINSKEGA PRAZNIKA JE PRIPRAVLJEN Praznovanje letošnjega občinskega praznika, Id ga vsako leto praznujemo sedemindvajsetega aprila, ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda, bo na Igu. Dan praznovanja je že zelo blizu, zato smo povprašali predsednika sveta krajevne skupnosti Ig B°' risa Jakopina, Janka Černeta, sekretarja sveta ZK in Ota CamlnZ« predsednika izvršnega odbora SZDL, kako potekajo priprave na praznovanje. Dela za pripravo praznovanja ni malo, zato so skupno z odborom za pripravo občinskega praznika, ki vodi priprave, točno določili terminski plan, do kdaj morajo biti posamezna dela opravljena. Povedali so, da je večina organizacijskega dela v sami krajevni skupnosti že opravljenega. Pripravljalni odbor krajevne skupnosti čaka le še to, da bodo pravočasno pričeli s pripravo prireditvenega prostora, okrasitvijo naselja ter pripravami za pogostitev udeležencev, ki jih pričakujejo okrog sedem tisoč. Določenih opravil sami ne bodo zmogli, zato so se povezali z organizacijami združenega dela, ki jim bodo priskočile na pomoč. Dogovorili so se tudi že s pristojnimi službami, ki bodo pred praznikom uredile makadamske ceste, ter asfaltirali del makadamske ceste proti Iškemu Vintgarju. Organizacija združenega dela Mizarstvo in tapetništvo bo dala svojo strokovno pomoč pri urejanju prireditvenega prostora, zlasti odra, kjer bo slavnostna seja in kulturni program. ve, ki nemoteno potekajo. PfO" gram za slavnostni in kulturni At\ proslave je že pripravljen. Slavnostni govornik bo Franc Šetinc — sekretar predsedstva CK ZKS. Pevski zbori, recitatorji in igralo se skrbno pripravljajo za svoj nastop. Na prireditvenem proštom bo slavnostna seja nove delegat* ske skupščine v polnem sestav* prireditelji pričakujejo, d* st bodo vse delegacije polnoštevilno udeležile te prve seje vseh zborov občinske skupščine naše občin*-ki šteje okrog dva tisoč delegatov-Prav tako pričakujejo obisk vseh delegacij skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Poleg d*!** gatov občinske skupščine in s*-moupravnih interesnih skupno«« pričakujejo tudi velik obisk drugih občanov, mladine in gostov ter delegacijo pobratenega L*)* kovca. Krajevna konferenca SZDL bo poslala obvestilo vsem krajanom, da pred praznikom slavnostno okrase svoje hiše, da bo 27. aprila Ig zares imel praznično podobo. Ob vseh vpadnicah na Ig bodo postavili tudi mlaje z napisi. Slavnostnemu govoru bo sledila podelitev domicilnih listin, in sicer I. SPU »Tone Tomšič«, medkrajevnemu aktivu OF Ljubljana Vič-Rudnik in 8. SNOB »Frana Levstika«. Najzaslužn*)' Šim občanom in delovnim organi' zacijam pa bodo podelili letošnje občinske nagrade in priznanja-1*1 kot že po tradiciji bodo priza' I Iz zagotovil sobesednikov lahko pričakujemo, da bo na dan praznovanja vse nared, saj skorajda vsi prebivalci Iga žive za to praznovanje in se trudijo, da bi kar najbolje uspelo. Le še lepega vremena si želijo in tega jim želimo tudi mi. Občinski odbor za pripravo praznika skrbno spremlja pripra- devni družbenopolitični dealvd in organizacije za svoje delo pr®" L jeli srebrni znak OF slovenskega I naroda. ’ Svoj prispevek k organi**4^1 t prireditve bodo dati tudi pripadniki JLA, saj bo Postojnska g*®' ^ nizija oskrbela okrog 3000 pordi ^ prave vojaške hrane. jj Zaključku slavnostnega delaje H kulturnega programa bo tovariško srečanje, na katere?’ bo igral ansambel Franca Mih«11* ^ ča. | V STBELJANJU, ŠAHU IN KEGUANJU SO ČLANI ZRVS POMERILI SVOJE ZNANJE IN MOČ TEKMOVANJE V POČASTITEV KRAJEVNEGA PRAZNIKA Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin je v počastitev občinskega praznika, obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte priredil tekmovanje rezervnih vojaških starešin in drugih udeležencev v streljanju, šahu in kegljanju. Tekmovanje je bilo v soboto, 8. aprila. Strelske ekipe so sestavljali po štirje člani posameznih krajevnih odborov ZRVS, sodelovale pa so tudi ekipe strelskih družin naše občine. Streljali so z vojaško polavtomatsko puško na razdaljo 100 metrov s petimi naboji in dvema poskusnima streloma. Rezultati so naslednji: 1. mesto — KO ZRVS BREZOVICA, 2. mesto — KO ZRVS MALČ1 BELIČ 3. mesto — KO ZRVS KRIM-RUDNIK Kegljanja se je udeležilo dvanajst kip ZRVS 1 Šahovska moštva so bila sestavljena iz dveh članov ZRVS in enega mladinca. Tekmovalo je osem moštev, ki so igrali osem kol, to pomeni, da se je vsako moštvo srečalo z vsemi nasprotniki. Poleg sedmih ekip krajevnih odborov ZRVS je tekmovalo tudi moštvo gostitelja TOZD — Komunalne gradnje. Premočno je zmagalo moštvo krajevnega odbora ZRVS Krim-Rudnik, ki je zbralo 18,5 točke; 2. mesto moštvo KO ZRVS Škofljica 12,5; 3.-4. mesto si delita Kolezija in TOZD Komunalne gradnje z 11,5 točke; 5. kombinirano moštvo Brezovica-Vnanje gorice 10 točk; 6. do 7. mesto Trnovo in Ig po 8 točk; 8. je kombinirano moštvo Vrhovci — skupščina občine, 4 točke. ekipŽRVS ter tri ekipe gostov. Gostujoče ekipe so sestavljale: kombinirana ekipa OK ZSMS in Občinskega sindikalnega sveta, ekipa občinske skupščine ter kombinirana ekipa občinskega komiteja ZK, OK SZDL, OO ZZB. Ekipe krajevnih odborov ZRVS so bile sestavljene iz štirih rezervnih starešin in dveh mladincev. Tekmovanje v kegljanju je vodil Dušan Dobrovoljc, ki je ob koncu tudi razglasil rezultate. Od treh gostujočih ekip je bila najboljša kombinirana ekipa OK ZSMS in občinskega sindikalnega sveta z 254 podrtimi keglji, druga je bila ekipa občinske skupščine in tretja kombinirana ekipa ZK-SZDL-ZZB. Ekipe ZRVS pa so dosegle takšne rezultate: 1. Vrhovci 265 podrtih kegljev, 2. Kozarje 231, Krim-Rudnik 218, Vič 215, Brdo 212, Horjul 202, Kolezija 199, Škofljica 198, Trnovo 180, 10. Maiči Belič 175, 11. Brezovica 161, 12. Ig 139 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Družbenopolitične organizacije KS Brdo vabijo na proslavo obletnice ustanovitve OF in razvitje prapora krajevne organizacije ZZB »Bratov Zadnikar« dne 30. aprila 1978 ob 10. uri na prostoru balinarskega kluba »Lado Snoj«. V primeru slabega vremena bo proslava v domu družbenih organizacij v Brdu. Pozdravnemu govoru Jerneja Certanca bo sledil kulturni program (recitacija KUD Brdo-Vrhovci in pevski zbor Iška vas). O življenju bratov Zadnikar bo spregovoril predsednik občinskega odbora ZZB Vič-Rudnik Stane Vrhovec, nato pa bodo razvili prapor. KULTURNI PROGRAM NA OSREDNJI PROSLAVI OBČINSKEGA PRAZNIKA SCENARIJ ZA KULTURNI DEL PROGRAMA PR OSLA' NAPISAL SERGEJ VOŠNJAK, REŽIJO PA JE PREV; pol BOJAN MARTINEC. V KULTURNEM PROGRAMU, KI B£,A-J MNENJU ORGANIZATORJEV, ZA RAZLIKO OD DOSb^VM NJIH ŠE POSEBEJ ZANIMIV IN PESTER, BODOSODELOV^ g PEVSKI ZBORI IZ IGA IN IŠKE VASI TER OSNOVNE j LJUBO ŠERCER, IGRALCI MESTNEGA GLEDALIŠČA UANSKEGA TER RECITATORJI IZ IGA IN IŠKE V^ofrl GLASBENEM DELU PA BO POLEG GODBE MILICE SD*-' g -] LOVAL ŠE HARMONIKARSKI ORKESTER GLASBENE 5° LJUBLJANA MOSTE-POUE. PRIZNANJA IN NAGRADE OBČINE .eDlt Po občinskem prazniku bo tudi letos občinska skupščina P® ^ priznanja in nagrade za posamezne uspehe na pdoročju gospoJf^r samoupravljanja, znanstveno-raziskovalne dejavnosti, znanstveno-raziskovalne obrambe in družbene samozaščite, razvijanja in negovanja NOV, vzgoje in Izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdr* ^ socialnega varstva, na področju delovanja krajevnih skupnosti t*r gih družbenih dejavnosti. NEKATERI POMEMBNI JUBILEJ1 ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DEL'* V letošnjem letu poteka 70 let, odkar je bila ustanovljena organizacija Ilirija. Prvega januarja 1975 sta sc združili delovn’ zaciji Ilirija in Vcdrog v organizacijo združenega dela Ilirija* .nt»' Vodilo pri združevanju je bil proizvodni program, ki je komple ren in torej idealen za medsebojno povezovanje. nody Letos poteka 30 let, odkar je bilo ustanovljeno kovinsko P® »Okrajno kovinsko podjetje Ig« na Igu pri Ljubljani. _____,_____________ , ___________ „ , , , J*1 • Kovinska industrija Ig pri Ljubljani je ob,velikih naporih vs* ^ cev prerasla v sodobno organizacijo združenega dela, zvodni program zajema poleg težke embalaže, galanterijske Cl.,*£jei»' rijsko proizvodnjo radiatorjev, metalnih stropnih oblog 'n ‘ metalnih omar. PRAZNIKA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK 27. APRILA -KONGRESA ZKS IN XI. KONGRESA ZKJ TER 1. MAJA KRAJEVNI PRAZNIKI Ob tej priložnosti vas seznanjamo tudi z datumi krajevnih praznikov "*** občine, ki bodo v mesecu aprilu in maju: Milan Česnik Vič Dobrova Lavrica Polhov Gradec 27. april Škofljica Ib. maj 27. april Ig 17. maj 7. maj Podpeč-Preserje 18. maj 8. maj Krim-Rudnik 21. maj 12. maj KTIVNOST RK BREZOVICA AKCIJA ZA LEPO N ZDRAVO OKOLJE Irl? ®kcii° v krajevni skup .T10? b°mo letos že tretjič i kn a' .topnosti bomo iz a bomo teden dni prt )em zblra'i staro železo in st IZOBEŠENIA za- SIav* letošnjih pro- P(Ku». ,N PRIREDITVAH tri,,‘ST IN LEP VIDEZ ZE-DAvC ^ DRUGIH nasa-ODSTRANITEV ka- *snihkoli odpadkov. UDELEŽENCE LETOŠNJE OBČINSKE PROSLAVE NA IGU NAJ SPOMNIMO, DA BODO LAHKO KUPILI SPOMINSKE SKODELICE! za industrijske odpadke, bomo plačali prevoz smeti, z ostankom denarja pa bo razpolagal RK Brezovica. V duhu čim lepše okolice naših domov in zdravega okolja upamo, da bo udeležencev te akcije čimveč. Istočasno obveščamo bralce in možne kandidate za odvzem krvi, da bo tovrstna akcija 29. aprila 1978, zbirno mesto bo pri gostilni KOPAČ, odhod pa ob 7. uri zjutraj z avtobusom Zavoda za odvzem krvi Ljublja- V pričakovanju čim večjega odziva se vam krajevni odbor RK Brezovica najlepše zahvaljuje! MARTIN ISTENIČ Kurirčkova pošta v MAŠI OBČINI hSr0*"1* občine Ljubljana Vič-Rudnik bodo od 26. aprila do 13. ** Robbovo torbo z vsebino, ki je letos posvečena 86. rojstnemu t ”v*riš« Tita, 35. obletnid zbora odposlancev slovenskega naroda, par-'“Ogresom, obletnid priključitve Primorske Jugoslaviji in pripravam ' ** splošni ljudski odpor. nrtio^L bo prispela pošta iz ^ttansČ P« je bil SL?St5£SfSSKS2 /‘belnei ^ S kaL,'.rn-■ionirji sn,ni n.av^u-i'enjem so viški E0PrinrPr*iel' to nal°80- nam La-Njltedov l Posameznih pionirskih V! Vsebin^ s'tr.bno pripravljajo traso ' c°- Pot ifSV?je8a prispevka za tor-trat v firčkovi torbici bodo to- predstavnikov Zveze borcev in vaške zaščite, zato je treba dobro premisliti, kako prelisičiti te v borbi prekaljene partizane, borce in kurirje. 'vobodi presekale zasede Po obisku vseh parrizanskih obeležij, ki se nahajajo na trasi Primorske aU Dolenjske proge v naši občini, bo delegadja pionirskega odreda osnovna šole Vič predala Kurirčkovo torbo na zaključni prireditvi 13. maja v Ljubljani. PREDVIDENI vozni red POst-n ^ AVTOBUSOV NA DAN OBČINSKEGA PRAZNIKA Kloz« 27. APRILA 1978, '»A BOMO LETOS PRAZNOVALI NA IGU odhoda 7~x" -------------------- ■~-'^______*-*Cetna postaja Smer vožnje oIhov Gradec Dvor—Dobrova—Kozarje—Ig 81. orlu' Zaklanec—Brezje—Dobrova—Ko- 3 n. zarje—-Ig ,n«°vica Vnanje gorice—Notranje gorice— 8.i. 'pn *p°bu«) Preserje—Podpeč—Jezero—Tomi- Kan„ šelj—Vrbljenje—Ig 8lJ •'■a rtovic« Knej—Rob—Osredek—Zapotok— IS^.vsakih Lašče Rašica—^Turjak—Pijava gorica—Ig 1 ^ 7 PM Rudnik-OŠ Barje-Ig ^________j MDB 7 Rudnik—Lavrica—Škofljica—Ig Avt0 86 bodo 5. MAJA ŠTAFETA MLADOSTI V LJUBLJANI Z eksplozijo 86 radarskih min in prav toliko golobov, ki so jih spustili v zrak pionirji in pionirke, se je pričeta konec minniaga meseca v radarskem naselju Stari trg pri Kosovski Mltrovid veličastna slovesnost ob odhodu letošnje štafete mladosti, štiriintridesete po vrati. Štafeta s pozdravi in najlepšimi željami za Titov 86. rojstni dan je tako krenita na dolgo pot, ki se bo zaključila 25. maja v Beogradu. Pri nas pa se že mrzlično pripravljamo na sprejem štafete v Ljubljani, kamor bo prispeta 5. maja. Vičani jo bomo sprejeli predvidoma ob 15.50 na Škofljid, osrednja prirerHlev pa bo v Ljubljani na Centralnem stadionn, Id bo hkrati tudi osrednja v okvira sprejema štafete v naši republiki. Na prireditvi bo izveden prikaz ustvarjalnosti mladih, še zlasti v okvira družbenih organizacij in društev. Prireditev se bo pričeta ob 17. uri, štafeta pa bo na to mesto prispeta oh 18.30. Štafeta bo v LjoMjoni tudi prenočita, proti Vrhniki pa bo krenila naslednji dan, 6. njaja. Na dan prihoda zvezne štafete mladosti v Ljubljano pa bo krenita na pot tudi lokalna štafeta, ki bo v naši občini obiskala domala vse temeljne organizacije združenega dela in šole ter večino krajevnih skupnosti. Po osmih dneh se bo njena pot končala 13. maja s pohodom »Po poteh partizanske Ljubljane«. ANDREJ SELAN V. NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA ANKETA • NAŠA t NA POHOD »PO POTEH BORB IN ZMAG 78« S praznovanja našega občinskega praznika se bo odpraVila na pot, na tradicionalni, šesti pohod po poteh borb in zmag, občinska mladinska pohodna enota II. SNOUB Ljubo Šercer. Ta pohod bo potekal tudi v znamenju vseh naših kongresov Zveze komunistov. Štiridnevna pot jih bo vodila iz Iga preko Škrilj v Zapotok, od tod pa preko Roba na Dvorsko vas. Celotna trasa obsega skoraj štirideset kilometrov poti. seveda pa bodo v tem času izvedli še vrsto raznih prireditev. Povprašali smo nekaj mladincev in mladink, prijavljancev za ta pohod, zakaj so se odločili za udeležbo na njem. BOGDAN SKOPEC: »Pohoda se udeležujem, ker tu srečujem mnogo tovarišev. Rečem besedo ali dve s staro ljubeznijo ali kolegom, s katerim se srečam morda le en- . krat na leto — na pohodu. Želel pa bi tesnejši stik s sredstvi javnega obveščanja. predvsem z radiom in televizijo.« NERM1N SOMUN: »Na pohod ne grem prvič. Vedno pa so naredili name najgloblji vtis večeri ob tabornem ognju. Človek tu zve toliko novega, tu je prijetna družba, ob predstavljenih točkah sporeda se sila razvedrim. K trdnemu spancu, kakršnega doma nikoli ne spim, pripomorejo še prijetno utrujeni udi.« BREDA VERBIČ: »Pohoda se bom tokrat udeležila drugič. Pri vsej stvari mi je všeč, da sem sploh bila na tovrstnih manifestacijah. Ugaja mi odnos med posamezniki, kakor tudi način organizacije. Ne gre namreč le za hojo, temveč še za vrsto prireditev z raznih področij našega življenja.« IZTOK IVANČIČ: »Težko bi rekel, kaj me pri pohodu najbolj privlači. Kajti celotni pohod je, kljub različnim temam dela, vendarle ena sama akcija, na kateri si ustvarimo tovariško, ugodno vzdušje. In prav to je tisto, najprijetnejše — tovarištvo, enakost, ugodna sproščenost.« CILKA KAPLAN: »Moja udeležba na pohodu je tudi moj prispevek k praznovanju občinskega praznika, hkrati pa tako uspešno obujamo tradicije narodnoosvobodilne borbe. Tokrat se bom pohoda udeležila tretjič, že tako dobra organizacija pa se bo tokrat še izpopolnila.« JOŽE GRUDEN: »Pohod je pač pohod in to so privlačne zadeve. Vendar sama hoja tu igra bolj postransko vlogo. Pomembnejše se mi zdi še spoznavanje krajev, skozi katere bomo hodili. Lahko rečem, kar pa je pravzaprav žalostno, da našo občino po obronkih slabo poznam. Upam, da bom s pohoda prišel z novimi spoznanji.« BOJAN RAKAR: »Med pomembnejše faktorje pohoda uvrščam poleg seveda druščine same, še izobraževanje. Tako imamo politične ure, pogovarjamo se z borci o sodelovanju krajev, v katerih se ustavimc^med NOB, o bitkah in podobno. Obravnavamo tudi tekočo gospodarsko problematiko, pa tudi o delovanju ZSMS rečemo besedo ali dve.« MILAN GRAH: »Kaj naj pa rečem? Ne da se povedati vsega, kar na tovrstni manifestaciji doživiš. Izveš toliko novega, navezuješ nova spoznanja, se zabavaš in zabavaš druge in se nenazadnje še re-kreiraš. Z besedami se res ne da opisati množice vseh občutij. To je potrebno poizkusiti.« Besedilo in foto: ANDREJ SELAN vračali predvidoma od 13. ure dalje. f / ^ PRISTNI ODNOSI TOVARIŠTVA IN SLOŽNOSTI - ZAtTOVILO USPEŠNOSTI TE ŠOLE SAMOUPRAVLJANJA Delegatsko življenja stkano s številnimi interesi, kritičnimi besedami razprav, mnenj, predlogov in treznimi odločitvami, nesporno postaja neločljiva vsebina našega skupnega življenja in njegovega jutrišnjega dne. To ni več le peščica besed in načinov odločanja, skrbno zapisanih v dokumentih naše samoupravne socialistične družbe, ni več »sistem na papirju«. Danes lahko trdimo, da je to zavestno se razvijajoči sistem našega delovnega človeka in občana. Da je temu tako, pričajo uspešna delovanja skupščin družbenopolitičnih skupnosti kot tudi samoupravnih interesnih skupnosti, rezultati odločitev njenih delegatov in delegacij, ki se že kažejo v razvoju tako ožje kot širše družbenopolitične skupnosti. Sam razvoj delegatskih odnosov pa je seveda v tem prvem mandatnem obdobju svojega življenja naletel na nekatere težave ali ovire, ki pa jih ob bogatem in izkušenj polnem delovanju najbrž novoizvoljenim delegatom ne bo težko prebroditi. republiki oziroma v mestu. V tem obdobju pa je skupščina redno delovala v treh zborih in sicer v zboru krajevnih skupnosti, zboru združenega dela in družbenopolitičnem zboru. Vsi zbori so imeli običajno svoja zasedanja istočasno, vendar ločeno, tako da je bilo mogoče tudi posamezna vprašanja ob odločitvi v poteku same seje skupščine tudi usklajevati ali se odločati za drugačne rešitve, kot so bile v predlogih podane. Uspeh takega delovanja je bil v tem, da je ob vsakem odločanju sodeloval širok krog delegatov, ki so svoja stališča in mnenja prenašali iz temeljnih delegacij ali konferenc delegacij v samo odločanje in dogovarjanje na seje posameznih zborov.« na skupščini obravnavala. V tem času nismo zasledili primera, da bi delegat ali delegacija zastopala ozko stališče, ki bi bilo samo njihovo in bi jih lahko opredelili kot lokalistična. Delegati so razpravljali in se odločali s širokim pogledom in usmeritvijo za nadaljnji razvoj celotnega področja občine, čeprav so take odločitve včasih le prispevale k temu, da so določena področja bila deležna hitrejšega razvoja kot ostala. Vzroki za takšne rezultate pa so v delu temeljnih delegacij v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, kjer so vse interese zbrali, jih opredelili ter se končno tudi v sami skupščini za najugodnejšo rešitev tudi odločili kot delegati, ki so prinašali mnenja svojih delegacij in ne kot delegati posebej, zamenjujoč gatov kot v preteklosti. To pa je tudi najvdP^tični zbor je kot nov zbor, ki ga do sedaj v kvaliteta, ki smo jo z delegatskim sistemomruPŠčinskem sistemu nismo imeli, pokazal segli.« ,0je področje dela in aktivnosti ob tem, da bi torala biti povezava delegatov s svojimi te- Aktivno delovanje na urbanističnem in komunalnem področju teljnimi delegacijami — to je družbenopoli-tnimi organizacijami — v določenih primerih loč • čneje izražena. Ob iskanju področja dela zbora je bilo izoblikovano težišče odloča- NAŠA KOMUNA: NA KATEREM zbo[a- DROČJU PRIHAJA NAJBOLJ ' aru8acepovedano, ker zbor združenega IZRAZA MNOŽIČNOST SODELOV{“ ne obravnava in ni obravnaval nepo-NJA IN ODLOČANJA? J Pobhže vprašanj posamezne organiza- Z ruženega dela (za razliko od problema-BELIČ: »Tudi v sistemu vključevanja^6 obravnav v zboru krajevnih skupnosti) kega števila občanov in delovnih ljudi pri delegati niso iskali svojega področja dela vanju programov nadaljnjega razvoja obči^ aktivnosti v tem zboru. Tudi cilji tega zbora Sodelovanje in sporazumevanje med delegati je bilo dobro mesto in pristojnosti nekdanjega odbornika, postajajo posamezna področja privlačne)^0 lli taki, bili pa bi lahko bližji samemu za- VILI BELIČ je v tem prvem mandatnem obdobju delegatskih skupščin vsekakor uspešno vodil skupščino naše občine. To potrjuje tudi odločitev vseh treh zborov novo sklicane skupščine, ki ga je na svoji prvi seji ponovno soglasno izvolila na to odgovorno druž-benopobtično mesto. Ob tej priložnosti smo mu zastavili več vprašanj, ki so po svoji vsebini osredotočena na samo delovanje delegatskega sistema v naši občini, odgovori pa nam razkrivajo vsestranski utrip in položaj našega delovnega človeka — občana v njegovem doprinosu naši družbeni stvarnosti. NAŠA KOMUNA: V PRETEKLEM ŠTIRILETNEM OBDOBJU STE VODILI OBČINSKO SKUPŠČINO, KI JE BILA ZASNOVANA NA NOVIH, DELEGATSKIH OSNOVAH. KAJ JE ODLIKOVALO NJENO DELOVANJE? NAŠA KOMUNA: V ČEM PA SE JE ODRAŽALA UČINKOVITOST SKUPŠČINE? BELIČ: »Za uspeh in učinkovitost delovanja delegatske skupščine in s tem tudi vseh delegacij je vedno prispevala angažiranost delegacij samih in usklajeno delovanje vseh treh zborov. Ob tem pa velja še posebej podčrtati, po mojem mnenju, dobro sodelovanje in sporazumevanje med delegati. V tem smo si prizadevali ne samo za urejanje materialnih vprašanj in odnosov, ki so se nanašali na pomembnost vprašanj, o katerih je skupščina razpravljala, temveč tudi za razvijanje in dopolnjevanje medsebojnih tovariških odnosov tako v krajevnih skupnostih kot tudi v organizacijah združenega dela. To dobro medsebojno sodelovanje, pristni odnosi in velika zavzetost vseh delegatov in delegacij je prispevala k učinkovitemu delovanju te velike šole samoupravljanja.« Ko primerjam vlogo in odgovornost odbornika z novo vlogo, ki jo je v tem obdobju imel delegat, gre za tisto bistveno razliko, ki so jo de- delovanje delegatov. Ker je bila usmeritevonu o združenem delu.« občini v njenem srednjeročnem programu n , zvoja dana prostoru in dejavnosti v tempeo^ KOMUNA: SKUPŠČINA JE ECKRAT zasedala TUDI S ČETR- . BELIČ: »V tem mandatnem obdobju je skupščina delovala prvič kot delegatska in tudi v novi obliki. Vse dosedanje skupščine družbenopolitičnih skupnosti na nivoju občine so imele največ dva zbora za razliko od skupščin v NAŠA KOMUNA: V ČEM JE KVALITETA DELEGATSKIH ODNOSOV, KI SVOJ SKLEPNI POUDAREK DOBIJO OB OBLIKOVANJU SKUPŠČINSKIH SKLEPOV? ZBOROM — ZBOROM SAMOU-Ia INIH interesnih SKUPNOSTI. jakšen je bil torej ta stik ozi- fOMA POVEZAVA S TEMI SAMOU-ravnimi SKUPNOSTMI? ]BELIČ: v v določenih uPŠčini »Ker skupščino poleg rednih zbo-primerih sestavljajo tudi e samoupravnih interesnih skupnosti e Cetrt‘ zbor, smo to obliko v določenih pri-a lb uP°rabljali tudi v tem minulem obdobju. ern področju smo bili prav tako začetniki in o iskali oblike in metode dela, ki so se g a^vijale iz praktičnih potreb in problema-]e Združevala samoupravne interesne Pnosti in vse tri zbore skupščine. ^tejovanje s SIS - obojestransko onstno BELIČ: »Ta kvaliteta delegatskih odnosov se je odražala v tem, da je bil prisoten interes delegatov in delegacij za vsa področja, ki so se legati v tem prvem mandatnem obdobju resnično izkazali. Vsa svoja mnenja in stališča so zbirali in se o njih odločali v široki delegatski bazi. To pa pomeni, da se je v odločanje in opredeljevanje vključevalo bistveno več dele- ^ enim, da bi taka oblika morala biti v pri-)bnje P°8ostejša,kot je bila v dosedanjem ob-'jda’ ^€prav smo 1° P™ nas opravljali sko-Ijabi' 0t. etBna občina oziroma skupščina v ru, so seveda tudi interesi delegatov in deMjblifo ^ntorali izkoristiti kot bili v to usmerjeni. In rekli bi lahko, daje ^ interesov m delovnih po- tirnih intorem, m citati med sodelovanjer ra- zato upravičena prizadevanja delegatov legacij v tem obdobju namenjena vpn skladnejšega razvoja v prostoru na P° NaŠ/V Kom celotne Ljubljane in njene ožje okolice* ^ A J^anjk, ,MNENJlJ bile tiste NAŠA KOMUNA: KAKO OCjjKl S^^IVOSTI OZIROMA SLABOSTI, JETE DELOVANJE SKUPŠČ*^ Sot^ V TEJ ALI ONI OBLIKI PRI- zborov? Naše ^ |?elegatskem sistemu BEUC: »Delovanje sk^lnsklH 4*'** ^“^OPOLITlCNE SKUP- l: KATERE i SO PO PO- ocenjujem kot uspešno in dobro. Ta °c ^ ^ELi(f ne pomeni, daje bilo opravljeno in ^JfreZultatih ,sn° do sedaj govorili o dobrih osnovna naloga v naslednjem mandatnem obdobju. Tako kot ozkost dela delegacij v organizacijah združenega dela, srečujemo enako delovanje tudi v nekaterih delegacijah za zbor krajevnih skupnosti. Te delegacije so mnogokrat ostale same, niso imele stika s svetom KS in zborom delegatov krajevne skupnosti. Ta nova oblika delovanja delegacij pa nam je marsikdaj zožala iskanje mnenj in rešitev v širšem krogu. Opažamo, da v času, ko so delegacije delovale aktivno in zavzeto, so vse naloge in odgovornosti prevzemale le na sebe, pri tem pa mnogokrat izločale hote ali nehote širši krog občanov. Širši krog občanov premalo upoštevan Zato zasledimo zelo malo zborov občanov, ki bi obravnavali problematiko, katero kasneje obravnava in se o njej odloča tudi skupščina. To obliko aktivnega vključevanja vseh občanov v delegatskem sistemu bi morali v bodoče z večjo prizadevnostjo in posluhom razvijati. Posebno vprašanje smo namenili tudi delovanju konferenc delegacij. Tu smo bili vedno pred vprašanjem,ali naj se tudi strokovno povezujejo delegacije v konference delegacij ali naj upoštevamo teritorialne opredelitve. Do sedaj smo uporabljali eno in drugo, vendar lahko zaključujemo po tem obdobju, da to ni delovalo najuspešnejše, za kar je tudi več vzrokov npr. teritorialna ločitev ene delegacije od druge daje določene pogoje za zbiranje in odločanje, dalje, v konference delegacij so bile vključene temeljne delegacije organizacij združenega dela z različnih področij, ki pa so imele tudi različne interese. Širok krog delegacij, ki so se vključevale v konferenco delegacij, pa je imel za posledico tudi prostor in čas sestajanja. Ker te konference delegacij niso povsem dosegle tisto, kar je njihova naloga, smo ob oblikovanju novih konferenc delegacij za ta drugi sklic delegatske skupščine in s povečanjem števila delegatov v zboru združenega dela skušali izdelati njihovo drugačno oblikovanje.« novanjsko in ostalo izgradnjo ni bilo >40mranju delovanJ6 namenjeno samo m-zanimivo, ob tem, da so imele vs^eh zborov oziroma Ijanske občine prednost v bistveno ug°^ra 0(lločanje in Wu s uPn°sti, temveč gre „8, p BELIČ: » Tako kot za vse druge delegate je bilo tudi za mene v tem prvem obdobju delovanja delegatskega sistema to velika in odgovorna naloga. Zato bi vsem novoizvoljenim delegatom zaželel in svetoval, da je za uspešno delo skupščine potrebno stalno in vsestransko sodelovanje vseh delegatov. Vsekakor pa mora delegat svojo delegatsko dolžnost prvenstveno izpolnjevati v svoji temeljni delegaciji ob sode- vse in da pred novo skupščino nisop,,s ^ '•n>(> jih dosegli v tem štiriletnem lovanju in dogovarjanju v okolju, iz katerega n odgovornosti in da moranj j OVaniu Prve delegatske skupš- izhaja in ga zastopa. Ob tem pa mora delegat spoštovati tudi določene dogovore, ki jih bo v tem štiriletnem obdobju moral opravljati, da nove naloge in tudi v sistemu funkcioniranja delegat . !f'lanjkljivo ".'' uP°zoriti še na nekatere pastema ne bi mogli še marsičesa (B>se (\^riegatSE^ Površnosti, ki se pri delovanju ‘ern surueinem ooaooju moral opravljati, povem, da je bilo na pravkar končane .matiko ^ sistema pojavljajo. Če to proble- bo s svojo aktivno udeležbo in prisotnostjo na kongresu ZK Slovenije danih Podr0^jJ * ' na dvoje področij in sicer sejah skupščine doprinašal svoj prispevek. Ob in priporočil, v kakšni smeri naj se to d ^ dr^ > delovnih organizacij in na po- taki delegatski bazi pa se ne sme dogajati, da bi gotskih skupščin tudi v bodoče razvil0- f/.u8otovitVe Vruh skupnosti, lahko tovrstne to minulo obdobje, ko smo se pravZ°P jj njnogo^Judi strnemo. V preteklosti se je učili, kako ta sistem deluje, ni razvoj ' deia d°8^al° w organizacijah združe- l vonja tekel enakomerno v vseh treh zt> J K obrav^a^ so Materiale in problematiko, ki naj ob tem podam tudi oceno za P0’ J »^jnedeleT na skuPŠčini, obravnavale le zbor in če smo ob tem kritični, bi lah*0 ^ ,ršega p 8ac,ie ‘n še včasih okrnjene, da pa li, da je bil najaktivnejši zbor krajev01 ^' borj dela^ovanja z delavskim svetom, z nosti, da delegati in delegacije zb°r<>LA ^ "e ZasTedj ^ Pr<*° sindikalne organiza- .................. r____________ nega dela še niso videli področja sv0l jfl oblike Pogostokrat. Dodeljevanje delo in sodelovanje pa naj se delegacije in dele- bila, kot smo bili na žalost do sedaj tudi včasih priča, posamezna delegatska mesta temeljnih delegacij ali konferenc delegacij na zasedanjih prazna. Na podlagi izkušenj iz preteklosti pa bi svetoval, da skušajo v okoljih temeljnih delegacij že sedaj poiskati racionalne oblike in načine delovanja, to pač zato, da nekateri delegati ne bi bili preobremenjeni. Za svoje lažje ob razreševanju lastne in skupne g°fj\ jš-8čnizacijah\OVania delegatskega sistema v problematike, mesta in prostora Z° rVeS« kr0g(l r.Uzene8a dela ob vključevanju nje in razreševanje v svojem zboru- kovnih ljudi bi morala biti gati v bodoče bolj poslužujejo nasvetov in pomoči sekretariata skupščine oziroma tajništev posameznih zborov.« niranju. To planiranje pa odlikujejo nove, vsebinsko bogatejše kvalitete, ki se odražajo v večji vsestranski prisotnosti skupnih interesov ob realnih družbenih zasnovah. To so potrdile tudi bogate, nemalokrat tudi dobro organizirane razprave, ki so imele za posledico jasno opredeljene odločitve delegacij in delegatov. Ta srednjeročni program je resnično družben in naš — občinski. To odlikuje tudi letne programe, saj so razprave na sejah skupščine bile vedno široke, razvejane in tudi kritične. Ta kritičnost in angažiranost delegatov bi morala biti prisotna tudi pri obravnavanju ostale problematike, ki se pojavlja na dnevnem redu sej.« Vprašanja so barometer aktivnosti Prek 900 sprejetih dokumentov NAŠA KOMUNA: V TEM MANDATNEM OBDOBJU JE DELEGATSKA SKUPŠČINA SPREJELA NIZ POMEMBNIH ODLOČITEV, ENA IZMED NJIH JE BIL TUDI SPREJEM DRUŽBENOEKONOMSKEGA PLANA RAZVOJA OBČINE ZA OBDOBJE 1976-1980! NAŠA KOMUNA: DELEGATI SO V TEM OBDOBJU POSTAVILI PRECEJ VPRAŠANJ. ČEMU SO BILA V GLAVNEM NAMENJENA, ALI JE BILO MOČ ODGOVORITI NA VSA? BELIČ: »Delegatska skupščina prvega sklica je sprejela preko 900 raznih odlokov, sklepov in programov. Ti dokumenti so vplivali na razvoj celotne občine in eden najpomembnejših je bil srednjeročni program družbenoekonomskega razvoja občine. S tem programom smo si zadali razmeroma obsežne in odgovorne naloge in jih po aritmetični sredini ne uresničujemo, to se pravi, da letno ne izvedemo petine začrtanih nalog. V bodoče si bomo morali prizadevati vsi, delovni ljudje in občani, BELIČ: »Nova kvaliteta, ki smo jo zasledovali v tem obdobju, so brez dvoma delegatska vprašanja, ki jih posredujejo delegati, delegacije in tudi ostali občani na skupščino in njene zbore. Vprašanja se predvsem nanašajo na problematiko, ki je značilna za posamezno področje ali kjer se zaradi takih ali drugačnih vzrokov posamezna vprašanja dalj časa ne razrešijo. Vprašanja delegatov so pravzaprav barometer aktivnosti delegatov in uspešnosti reševanja le-teh s strani organov občinske uprave in strokovnih služb. Delegati so sicer na odgovore čakali, predvsem na tiste, za katere občinske strokovne službe niso mogle posredovati odgovora in so iskale odgovore pri drugih institucijah, vendar je to v določenih pogojih bilo sorazmerno hitro razrešeno. Na nekatera vpra- NAŠA KOMUNA: KOT PREDSEDNIK SKUPŠČINE STE V TEM OBDOBJU VSEKAKOR DOBRO SPOZNALI DELEGATSKO ŽIVLJENJE IN RAZVOJ TEH ODNOSOV. KAJ BI LAHKO SVETOVALI NOVOIZVOLJENIM DELEGATOM, DA BODO SVOJO DOLŽNOST OPRAVLJALI ČIM LAŽJE IN ČIM BOLJ TVORNO? da program v celoti do preteka tega obdobja uresničimo. Topa bo hkrati tudi ena pomembnih nalog delegatske skupščine drugega sklica. Največji zaostanek iz tega srednjeročnega programa se pojavlja na področju stanovanjske izgradnje. Za takšno stanje oziroma za te zaostanke so v marsičem krivi odnosno so prispevali k temu dolgotrajni in zapleteni postopki in poleg teh prispeva k počasnemu razvoju tega pomanjkljiva in preredko razširjena osnovna komunalna opremljenost posameznih področij. « šanja pa delegati še niso dobili dokončnega odgovora.« NAŠA KOMUNA: ALI JE BIL MED DELEGATI PRISOTEN KRITIČEN ODNOS DO SPREJETIH SKUPNIH ODLOČITEV IN SKLEPOV? NAŠA KOMUNA: KAKO BI OCENILI DELEŽ IN PRISPEVEK DELEGATSKIH RAZPRAV OB SPREJEMANJU RAZVOJNIH PROGRAMOV? BELIČ: »Za samo minulo obdobje je značilno, da smo na vseh področjih in na vseh nivojih intenzivno pristopali k družbenemu pla- BELIČ: »Da. Med delegati je bil nemalokrat prisoten kritičen odnos do osnutkov in predlogov obravnavane problematike. Mislim, da je to prav. Tako kritično pozitiven odnos, kot ga je bilo zaslediti pri nekaterih delegacijah oziroma konferencah delegacij, bi moral večkrat spremljati tudi ostale. Navsezadnje, ob konstruktivni kritičnosti večkrat lahko koristno podamo svoje pobude in je pot do skupnih rešitev lažja.« JANJA DOMITROVIČ J S SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL OCENA VOLITEV DELEGATOV V SKUPŠČINE DPS IN SIS Na zadnji seji občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik v začetka meseca aprila so delegati in prisotni gostje analizirali in ocenili predvolilne aktivnosti in same volitve delegatov in delegacij za družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti nače občine, iz česar povzemamo oceno samega poteka volitev na dan 9. in 12. marca letos. Predsedstvo OK SZDL pa tudi druge družbenopolitične organizacije ocenjujejo rezultate zadnjih volitev kot zelo uspežne. V svoji oceni izhajajo predvsem iz množične in doslej največje udeležbe na volitvah, kot tudi na podlagi vzdušja in pripravljenosti večine delovnih ljudi in občanov za sodelovanje v tej akciji. Rezultati, ki smo jih dosegli, so odraz politične zrelosti in zavesti naših ljudi, ki so svobodno, demokratično in na manifestativen način izvolili množico delegatov, pripravljenih za nadaljnjo krepitev in razvijanje delegatskih odnosov v samoupravni družbeni skupnosti. Člani občinskega političnega štaba, ki so spremljali potek volitev po voliščih na dan 9. in 12. marca, so zlasti poudarili, da je bilo na voliščih prijetno vzdušje. Zaradi pravočasno objavljenih kandidatov v glasilu Naša komuna, pa nekje tudi v internih glasilih, so občani prihajali na volišča pripravljeni in sposobni v kratkem času izpolniti svojo državljansko dolžnost. Vsa volišča so bila estetsko urejena, primerno okrašena, tako da so že zunaj dajala videz pomembne politične manifestacije. Občinska volilna komisija v svojem poročilu navaja določene probleme in pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno odpraviti. Za nekatere pomanjkljivosti ugotavlja, da izhajajo deloma iz objektivnih razlogov, druga pa tudi iz subjektivnih, zlasti pri dehi volilnih organov. Pri pregledu kandidatnih list je občinska volilna komisija ugotovila, da večje število volilnih komisij, predvsem v OZD, niso ugotavljale zakonitosti sprejetih kandidatnih list, temveč so le formalno potrdile skladnost z zakonom. Občinska volilna komisija je v teh primerih zahtevala popravek kandidatnih list. Nadalje komisija ugotavlja, da sami volilni pravilniki ne obsegajo zadosti konkretnih določil glede oblikovanja delegacij učencev oziroma študentov. Zakon bi moral bolj natančna obdelati tudi vprašanja splošnih, združenih In posebnih delegacij, ki jih oblikujejo in volijo samoupravne organizacije, ki delegirajo delegate v zbor voUlcev ustrezne SIS. PODELITEV SREBRNIH PRIZNANJ OF ZA LETO 1978 Na aprilski seji občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Ruclnik so delegati sprejeli predloge za srebrna priznanja OF naše občine. Tako bo to pomembno priznanje na dan praznovanja občinskega praznika viške občine in hkrati dan ustanovitve OF slovenskega naroda prejelo 13 posameznikov —12 na predlog OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik in I na predlog MK SZDL Ljubljana —in 3 družbenopolitične in družbene organizacije. Pri samem glasovanju so bile ugotovljene manjše pomanjkljivosti, predvsem pri volitvah članov delegacij za IS. Zaradi enotne glasovnice je bilo ugotavljanje neveljavnih glasovnic precej težavno. Tako se je npr. dogajalo, da so volilni organi izločili celotno listo kot neveljavno, če je bila npr. neveljavna samo ena aH več glasovnic na tej skupni listi. Tudi pri glasovanja po pošti so nastale določene pomanjkljivosti, kar vse nam dokazuje, daje potrebno v prihodnje tehnično izvedbo volitev poenostaviti in poenotiti. Mnogi pripominjajo, da je popolnoma nepotrebno obkrožati posamezne kandidate, temveč bi zadoščalo, tako kot pri DPZ, glasovanje »za« ali »proti« celotni delegaciji. Ponovno so se pojavile slabosti v zvezi z volilnimi imeniki, predvsem na mestnem področju, če vzamemo samo za primer KS Trnovo — v predelu Rakove Jelše je vpisanih ca.200 ljudi, ki ne živijo več na tem območju, ni pa vpisanih ljudi, Id tu stalno živijo. Tudi poročila iz krajevnih konferenc SZDL navajajo določene slabosti teh volilnih priprav, kot npr., da so bile glasovnice za SIS izredno slabo sestavljene in nepregledne. Sistem glasovnic naj bi bil tudi enoten za vso Slovenijo. Odprte kandidatne Mste so se ponovno Izkazale kot slabost v tem, da zadnji na seznamu izpadejo. Prav tako so zapisniki volilnih odborov preobsežni, tako da so morale volilne komisije tri dni po volitvah intenzivno delati. Podobno hi bilo potrebno poenostaviti tudi zapisnike s kandidacijskih konferenc. Zelo površni so blU seznami kmetov-kooperantov In ne-kooperantov. Veliko je bilo pritožb čez nepopolne votilne imenike. Inštraktaža volilnih komisij in odborov naj bi bila enotna za vse v krajevni skupnosti, ne glede na vrsto in nivo volilnega odbora. Zaradi neenotnosti v inštruktaži volilnih odborov in komisij so imeti politični štabi vrsto vprašanj, ki jih je potrebno enotno rešiti. Ob ocenjevanju učinkovitosti sredstev javnega obveščanja v obdobja pred voMtvami ne moremo mimo priaadevanj uredniškega odbora Naše komune, ki je skoraj leto dni v vsaki številki prinašala informacije in vesti o poteku priprav na voiitva. Zelo ugodno so oceniti Našo komuno predvsem s vidika objavljanja celotnih kandldatnfc Ust za delegacije v KS, saj so te tako občani resnično lahko pripraviti aa volitve. Uredništvo pa je tndU komisijo za informiranje in samoupravno komuniciral)je pri Občinskem rindUatnem svetu organiziralo razgovor z uredniki tovarniških glasil la sez njimi dogovorilo o načina objavljanja predvolilnega gradiva. Izredno domfoefoo so v nekaler* krajevnih tknpaottih v internih gtarilb objavljali priprave na volitve in tako zagotovili največjo osveščenost Med te torti npr. KS Rožna doibia in KS Vič, ki je prvič izdala glasilo Vičan. Podobnih gladi v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela in v šolah je bilo v tem obdobju več fo gre seveda tudi njhn velika zasluga za votilne rezultate. Z izvolitvijo delegatov In delegacij se volilni postopek seveda ni zaključil. Že prvi leden po volitvah to sc delegacije sestale ter konstituirale — izvolile so vodje delegadj in njihove namestnike. Na 2 sejah temeljnih kandidacijskih konferenc pa so delegati že sodelovati ter se tako vključili v delegatski mehanizem. Sedaj pa Je v teku konstituiranje delegatskih skupščin. SESTAL SE JE OBČINSKI SINDIKALNI SVET VRSTA ODGOVORNIH NALOG Člani občinskega sindikalnega sveta so na svoji zadnji seji spregovorili o opravljenih aktivnostih te družbenopolitične organizacije za obdobje zadnjega leta dni. Kot je podčrtal njegov predsednik Janez Čebulj v svojem izčrpnem uvodnem poročilu, je bila v letu 1977 teža dela usmerjena na področje preobrazbe samoupravnih odnosov v skladu z izvajanjem zakona o združenem delu. Spremljanje same akcije je bilo s strani občinskega sveta dobro organizirano, kar potrjujejo tudi številni delovni stiki z večino organizacij združenega dela v občini. Sama ocena opravljene aktivnosti pa opozarja hkrati še na vrsto nedoslednosti, ponekod tudi premajhne vsebinske poglobljenosti v prilagajanju samoupravnih aktov obstoječemu stanju v organizacijah združenega dela. Tako je zaslediti marsikje vse preveč formalen pristop in je bilo zato to delo opravljeno le zaradi obveznosti, ki iz zakona izhajajo, ali pa je bilo opravljeno celo po nekem vzorcu že izdelanih samoupravnih aktov. To pa so dejstva, ki narekujejo akcijo vseh družbenopolitičnih organizacij in navsezadnje tudi strokovnih služb v organizacijah združenega dela. Kritično je bila obravnavana tudi samoupravna preobrazba na področju družbenih dejavnosti, kjer bo potrebno samoupravne osnove še vsebinsko dopolniti. V ta zapis s seje občinskega sindikalnega sveta smo strnili teh nekaj kritičnih misli predvsem z namenom, da podčrtamo pomembnost razvijanja in krepitve samoupravljanja v organizacijah združenega dela, saj ta naloga ostaja prvenstvena tudi za delovanje sindikata in njegovih osnovnih organizacij v tekočem letu. V sklop teh aktivnosti pa se uvršča tudi utrjevanje vloge in dela delavskih kontrol v OZD kot tudi vzpostavitev takšne organizacije dela na občinskem ni- USPESEN SEMINAR SINDIKALNIH DELAVCEV Občinski sindikalni svet je te dni organiziral seminar za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij sindikata naše občine. Lahko rečemo, da to ni bil seminar v klasičnem smislu besede, ampak ploden delovni razgovor teh sindikalnih delavcev, saj so se ob tej priliki informirali in dogovorili o številnih aktualnih vprašanjih in nalogah sindikata. Kot prvo so pregledali in ocenili sedanjo organiziranost sindikata in njegovega delovanja ter sprejeli izhodišča za njuno spremembo in izpopolnitev v smeri nadaljnjega razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Prav tako so razpravljali o načinu usposabljanja sindikalnih poverjenikov, delegatov in funkcionarjev za njihovo uspešno delovanje oziroma opravljanje te funkcije. Prav tako so analizirali in ocenili volitve delegatov v OZD v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in SIS in se dogovorili za naloge sindikata pri delu delegatov in delegacij. Seveda je bila ena od glavnih tem razgovora stanje uresničevanja zakona o združenem delu ter izhodišča in usmeritve za akcijske programe OZD za izpolnitev tovrstnih nalog v letošnjem letu. Ob tem so se dogovorili za naloge sindikata pri uresničevanju ciljev in nalog srednjeročnih planov razvoja za leto 1978. Spričo dejstva, da se bliža 9. kongres ZSS in 8. kongres ZSJ, so si udeleženci seminarja začrtali tudi tovrstno delovno usmeritev za DOS. Ob koncu seminarja so se pogovorili še o drugih aktivnostih in tekočih nalogah sindikata. KONFERENCA 00 ZSMS PODPEČ-PRESERJE PRIJETNO PRESENEČENJE Ni res, da je »mladina« neaktivna, da je razen plesov in zabave nič ne zanima — kot večkrat slišimo. To nam je dokazala tudi program-sko-volilna konferenca mladih v KS P od peč-Preserje. Kljub sončnemu nedeljskemu popoldnevu je bila kino dvorana skoraj polna; polna tistih, ki bi se radi vključili v družbenopolitično delo, ki imajo željo in potrebo razvijati se v svobodnega in ustvarjalnega človeka. Zato je potrebno, da se vsak zaveda, da mora biti program dejavnosti odraz teh želja in potreb, ne pa šabloniziran, mrtev papir, neka nuja, ki jo mora opraviti vsaka OO ZSMS. Prav tako so pokazali tudi veliko odgovornost pri izbiri članov za organe OO ZSMS. Program je torej zastavljen (podrobno ga bo oblikovala še vsaka skupina na prvem sestanku), vodstvo je izvoljeno; potrebno je le začeti. Vsaj nadaljevati. Vsaj tako pogumno in številno, kot se je začelo. Eden izmed velikih problemov so prostori. Četudi ni specifičnih, samo mladinski dejavnosti namenjenih prostorov, pa bi se vendar dalo ob souporabi nekaterih dvoran, ob majhnih adaptacijah nekaterih »lukenj« ustvariti prijetno, delovno življenje. Posebno še, če bomo čimbolj sodelovali z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v KS Podpeč-Preseje. voju, da se bo možno vsem subjektivnim dejavnikom aktivno vključiti v spreminjanje oziroma dopolnitev samoupravnih aktov. Polno angažiranost predstavnikov sindikalnih organizacij pa bodo zahtevale tudi razprave o pripravah na 8. kongres slovenskih sindikatov, ki bo predvidoma prinesel nove organizacijsko politične spremembe v delovanju te družbenopolitične organizacije, ki prav v zadnjih letih že dobiva pomembno mesto in vlogo v domala slehernem okolju združenega dela. Na podlagi opravljenih občnih zborov v osnovnih organizacijah sindikata in kadrovski analizi le-teh bo predvidoma že v prvi polovici tega leta opravljena za našo občino temeljita analiza sedanje sindikalne organiziranosti in s tem v zvezi vse priprave in opravila na izvolitev in novo konstituiranje organov v sindikatu občine in mesta. Nemalo odgovornih nalog pa čaka vse osnovne organizacije tudi na drugih področjih in sicer: na področju socialne politike ter delovnih in življenjskih pogojev delavcev, pri uresničevanju družbenega planiranja in resolucije o družbenoekonomski politiki v letu 1978, utrjevanju družbene samozaščite in vloge narodne obrambe... Delovih načrt je tako precej razčlenjen in bo tako tudi v tem letu zahteval nemalo sodelovanja z vsemi družbenopolitični* silami kot tudi s samoupravnim* organi. IZ DELA SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI ZA IZOBRAŽEVANJE NIČ VEČ KONFERENC DELEGACIJ! Skupščina izobraževalne skupnosti se je konec marca sestala na svoji zadnji seji v mandatnem obdobju 1974—1978. Zaključni račun, o katerem je skupščina razpravljala, je doživel hudo kritiko. V takšni oblikj,kot je bil predložen delegatom in skupščini v razpravo, ni prikazoval potreb šol, vsebinski problemi so bili popolnoma prikriti. Predsednica je predlagala skupščini, da naj le-ta zahteva od strokovnih služb, da bodo pripravile zaključni račun problemsko, kjer bodo izstopali posamezni problemi in potrebe, kjer se bo odražala vsebina dela na posameznih šolah. V zaključnem računu tudi ni bilo prikazano, da so nekatere šole vrnile izobraževalni skupnosti določen del sredstev zato, ker niso uresničile celotnega vzgojnoizobraževalnega programa. Vračanje sredstev je po mnenju skupščine pravilno, kajti če bi sredstva nerealiziranega programa ostajala šolam, le-te ne bi bile zainteresirane za izvedbo celotnega programa. Sredstva, ki so jih vrnile posamezne osnovne šole, bo v dogovoru z združenim delom skupščina izobraževalne skupnosti razporedila za takšne potrebe, ki so najbolj nujne. Odbor samoupravne delavske kontrole izobraževalne skupnosti je dal v razpravo poročilo o svojem štiriletnem delu. V svojem poročilu je navedel, da v štirih leti h ni ugotovil nobene nepravilnosti pri delu izobraževalne skupnosti, le gradiva za delegate skupščine so bila preobširna, kar je otežkočalo delo delegatom. Predlog statuta občinske izobraževalne skupnosti uvaja določene spremembe v delo skupnosti ter strukturo skupščine. Najpomembnejša sprememba, ki zadeva skupščino izobraževalne skupnosti,je prav gotovo ta, da se v skupščini povečuje število delegatskih mest. Popred-logu tega statuta so odpravljene konference delegacij, ker bo imela vsaka krajevna skupnost in vsaka osnovna šola po eno delegatsko mesto v skupščini. F. PREŠEREN MLADI IN VETERANI -BRIGADIRJI Naša občinska konferenca Zveze socialistične mladine organizira tudi l***? vrsto mladinskih delovnih brigad, ki bodo potekale od 6. junija do vključno rnajstega avgusta. Organiziramo brigade za tri zvezne akdje in eno lok*j*£ Tako bomo na Posočje odšli že v prvo izmeno, ki bo potekala od 4. do ja, na drugem tiru proge Samac Sarajevo, ter na Pljačkovld bomo delali izmeni od 1. do 31. julija, torej mesec dni. Za tiste, ki bi radi ostali v LjuMPJJ, pa bo verjetno najugodnejša akdja »Pot spominov in tovarištva«, ki j« *°^J. nega značaja. Vključujemo se v drugo izmeno, ki bo obdelovala traso v dobju od 24. julija do 14. avgusta. „£• Občinska konferenca ZSMS je tako že izdala PRIJAVNICE ZA L r LEŽBO NA MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH v letošnjem javijo se lahko člani Zveze sodatistične mladine Slovenije in člani družb*^ organizacij in društev ter brigadirji veterani. dRA^ ŽIV SPOMIN MLADIH V BELSKI GRAPI Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV, skrbniški odbor krajinskega parka Polhograjski Dolomiti in Turistično društvo Katarina so prirediti 17. marca letos ob spominskem obeležju na robu Selške grape srečanje mladine in borcev NOV ob 35. obletnici junaškega boja borcev prvega bataljona Dolomitskega odreda, v katerem je bataljon izgubil skoraj vse svoje borce. Te spominske svečanosti so se udeležili poleg drugih tudi učenci osnovne šole Dobrova, ki tvorijo pionirski odred, imenovan po padlem komandantu prvega bataljona narodnem heroju Vladimirju Dolničarju-Rudiju. O pomenu te prireditve so povedali učenci — udeleženci sami. »Sovražnik je večkrat poskušal zlomiti narodnoosvobodilno gibanje na Slovenskem s tem, da bi uničil vodstvo odpora (Centralni komite KPS, izvršni odbor Osvobodilne fronte in glavni štab partizanske vojske), ki se je od jeseni 1942 z Dolomitskim odredom zadrževalo na osvobo- jenem ozemlju v Polhograjskih Dolomitih. Ko v prejšnjih akcijah sovražniku lo ni uspelo, se je le-ta za akcijo devetnajstega marca 1943 temeljito pripravil. Italijani so se povezali z belogardisti in Nemci. Za priprave je izvedelo tudi vodstvo NOB in se z Dolomitskim odredom pripravilo na sovražnikov napad. Prvi dan napada so borci Dolomitskega odreda zadržali sovražnika na izhodiščnih položajih, nato pa so se v okrilju noči sklenili prebiti iz obroča. To sta tudi storila drugi in tretji bataljon z vodstvom NOB. Prvi bataljon pa je kljub povelju za preboj ostal v obroču. Njihov komandant jih je ponoči popeljal v Belško grapo. Borci s komandantom še slutili niso, v kakšno past so zašli. Zjutraj, ko je sovražnik pričel s svojim morilskim divjanjem, so ugotovili, da ni izhoda, kajti povsod so bile sovražne zasede. Sovražnikove krogle so močno razredčile vrste prvega bataljona, njihova žrtev je bil tudi komandant sam. Da bi bila nesreča še večja, je okupator zažgal gozd. Ogenj se je hitro razširil, tako da so se borci znašli v objemu ognjenih zubljev. Vsakdo se je poskušal rešiti, kot je vedel in znal, ker so bili k0" mandirji ranjeni. Le eni skupini se je p0* srečil preboj v svobodo.« Žrtev tragedije prvega bataljona je bij8 tudi mlada aktivistka Lizika Jančar, kise ie prebila iz obroča, potem pa je padla v z8' sedo belogardistom, ki so ji po mučenj*1 vzeli mlado življenje. Poleg pionirskega odreda Vladih Dolničar-Rudi so se udeležili prosl*v* tudi pionirski odredi drugih osnovnih ** naše in šišenske občine, udeiežend kadej' ske šole, pripadniki JLA, taborniki, P*"** veli borci ter predstavniki ZZB in drufC* družbenopolitičnih organizacij. I žend so k spominski plošči položili ve** in s kulturnim programom počastil min na padle. Mladim so prireditelji žiti in pokazali, kako je potekala *ai* bitka, kjer posamezni sledovi še pri*8!® peklu, v katerem se Je znašel bataljon-, kje je potekala italijansko-nemška omr F. PREŠERN LETOS SOLIDARNOSTNA SREDSTVA ZA ŠEST KS IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE SKELEČA KOMUNALA Z marčevsko sejo je občinska skupščina Ljubljana Vič-Rudnik zaključila svoje prvo mandatno obdobje. Čeprav je bila za nekatere delegate to zadnja seja, vzdušje ni bilo nedelavno, saj je pač ob zaključku treba pogledati malo nazaj in seveda tudi naprej. Na seji zbora krajevnih skupnosti je bilo precej živahno, saj so se morali delegati odločiti o tem, ali bodo sprejeli predlog sklepa o soglasju k programu opravljanja komunalnih storitev ter vzdrževanju in obnavljanju kolektivnih komunalnih objektov in naprav skupne porabe mesta in občin v Ljubljani. S sprejetjem tega predloga so se namreč obvezali, da bodo v okviru svoje delovne organizacije prispevali 0,93 odstotka osebnega dohodka. Komunala je pač Ahilova peta večine krajanov in nerešeni komunalni problemi jih najbolj prizadenejo. Tako mestne kakor tudi primestne krajevne skupnosti bi imele rade urejene ceste, pa vodovod in javno razsvetljavo in še bi lahko naštevali. Ker je bil na področju Ljubljane sedaj prvič sprejet sporazum o združevanju sredstev za urejanje komunalnih naprav in objektov skupne porabe, smo se približali k izenačevanju sredstev za urejanje tega dela našega življenja. Torej smo naredili korak naprej. Že če pogledamo številke, lahko ugotovimo, da se nam obetajo boljši časi. Lani je naša občina dobila za vzdrževanje cest 13 milijonov dinarjev, letos pa je ta vsota za štiri mi-hjone višja. Tako bo več denarja za nabavo materiala in bodo torej ceste bolje vzdrževane. Boleča točka krajanov je tudi javna razstvetljava, ki v nekaterih krajevnih skupnostih res ne tttore biti »svetal« zgled. ',se8a ne bo moč urediti naenkrat, vendar pa se bodo potrudili vsi — člani občinske skupščine in krajani. Delo v novem ntandatnem obdobju se bo nadaljevalo tam, kjer se je v prejš-njem končalo, z ovinki okrog začetnih napak pa bo lahko na tnarsikaterem področju boljše in uspešnejše. S pomočjo solidarnostnih sredstev, namenjenih za financiranje manj razvitih krajevnih skupnosti v naši občini, so si lani krajani osmih krajevnih skupnosti pridobili marsikatero dobrino. Nekateri vodovodno omrežje, nekateri električno napeljavo ali telefonsko omrežje. Izboljšali so si svoj življenjski standard in si olajšali vsakodnevno delo. Lanski program razdeljevanja solidarnostnih sredstev je bil realiziran le 76-odstotno, saj so krajani v Horjulu sicer dobili telefonsko omrežje, vendar pa krajevna skupnost še ni poslala dokumentacije. Ni poslala računa izvajalca del, sredstva pa se lahko izplačajo le na podlagi računa. Prav tako ni poslala potrebne dokumentacije KS Polhov Gradec za elektrifikacijo Mačkovega grabna in zato tudi tej krajevni skupnosti ni bilo mogoče nakazati sredstev, ki so bila predvidena. Tako je trenutno na računu še 450.000 dinarjev, ki jih bodo v primeru, da krajevni skupnosti ne bosta dostavili potrebne dokumentacije do 30. junija letos, porabili za financiranje del, ki so v programu za letošnje leto. Iz programa je bilo treba lani črtati 600.()()() dinarjev, ki so bili namenjeni krajevni skupnosti Škofljica za nadaljevanje izgradnje vodovoda. Dela so bila namreč prekinjena, ker bi zajetje povzročilo preveliko obremenitev za ljubljansko območje. Za letošnje leto imamo trenutno šele predlog financiranja manj razvitih krajevnih skupnosti iz naslova solidarnostnih sredstev v naši občini. Le-teh je na razpolago 1.684.000 dinarjev in so predlagana za razdelitev med šest krajevnih skupnosti. 'L denarjem, ki ga bodo posamezne KS dobile, ne bodo mogle pokriti vseh predvidenih stroškov, zato pa bodo nekaj prispevali tudi krajani sami. Del njihovega prispevka bo v delu, del pa bodo zbrali v denarju. Predlog za razdeljevanje solidarnostnih sredstev v letošnjem letu je naslednji: V krajevni skupnosti Lavrica v Babni gorici je obstoječi vodovod neurejen in dotrajan. Vse naselje namreč dobiva vodo po milijonov in pol. Krajani sami so pripravljeni prispevati 335 tisoč dinarjev in pa dela v vrednosti 15 tisoč dinarjev. Podpisan je tudi že samoupravni sporazum za sofinanciranje s komunalnim podjetjem Kanalizacija, ki bo vsako leto prispevalo tretjino predračunske vrednosti. Odločili so se namreč, da bodo dela razdelili v pet etap in bodo trajala pet let. Pridobljena je že vsa dokumentacija in krajevna skupnost ima že vsa dovoljenja, zato prosi za denarno pomoč. V predlogu je tej krajevni skupnosti namenjenih 450.000 dinarjev. Krajam v KS Vnanje gorice bodo prav tako gradili kanalizacijsko mrežo in bodo sami prispevali 60 tisoč dinarjev, ki jih kilometre, zato bi radi v KS Rob do tja napeljali telefon, da krajani v teh krajih ne bi bili — predvsem v zimskem času — skoraj povsem »odrezani od sveta«, saj je najbližji telefon v Robu. Prebivalci vsakega kraja so pripravljeni prispevati po 20 tisoč dinarjev in pa delo v vrednosti 28.000 dinarjev, kar znese 96 tisoč dinarjev. Iz naslova solidarnostnih sredstev prosijo za pomoč 144.000 dinarjev, kar je v predlogu razdeljevanja sredstev tudi odobreno. Ostane nam tako še ena krajevna skupnost in to je Golo — Zapotok, kjer bi radi napeljali telefonsko omrežje. Celotna krajevna skupnost namreč sploh nima telefona, zato so sklad za- 0 OLEPŠEVALNEM DRUŠTVU ROŽNA DOLINA VRT - PODOBA LASTNIKA ,ek»,Udae|>iirr-0 <*a ie nekaterim veliko dt terj p„a b z*veli v lepem in urejenem okolju, neka- terj „ ‘ r icpem m urejenem okoiju, ncaa lVforj take »malenkosti« sploh ne zmenijo vrt nu* *>i,° vseeno, če bi neurejeno dvorišče ir ^••»oviH ^ 8ledaH samo nemarneži in bi to kazilt ^■»ievn CZ ni*l,ove hiše, ker pa kazi podobo celotni bil,, T, ^^uPn°sti, je stvar malo drugačna. Da b “Ho tafk r M'ar m"10 urugacna. iza o doljnj , neurejenih vrtov čim manj vsaj v Rožn ševain'o <1 * V *traievn' skupnosti Turistično olep Žaj , urustvo. k° So ^ izdelovati že koncem prejšnjega stoletja čar ji in v Kožno dolino začeli naseljevati železni nikom i s*uPn'mi močmi urejati ravnino pod Rož čas, eta *903 so se združili v društvo, ki je ve ^aiPreiCn n?c^ zadnjo vojno, aktivno delovale le,v2aj^/lie80v< člani urejali komunalne objek jena v st u et'^ Pa Je dejavnost v prvi vrsti usmei Večinnm 23 leP° okolie- gradnje i a.so v krajevni skupnosti individauln vrtom' i„ Skorai ”1 hiše, ki ne bi bila obdana Počnejo i Za te vrtove je treba skrbeti. To seved njihovo Pri olepševalnem društvu pa t 1*01 s . ocenljo. Najbolj pridni in vestni kra društv,, im •nU* dobijo nagrado. Pri olepševalner k°dl po d v° kon,lsijo, ki se dvakrat na leto spre Naih^fu dolini in zapisuje zvezdice in črn 60 do loo , °Cena je odhčnu in takih je kar o nagrado de1*11 eto" Odličnjaki so najprej dobili n.?r’ a se to ni obneslo, zato so pri dru u Poskušali " se ,0 "I obneslo, zato so pri dru ~ Ule« !*var urediti drugače. Našli so izhc Tako^^Jholjše 8 takos . Joouse. te’ k' paenai*e, deseto leto deluje komisija za izl /HrP^ tun; PnPrav' samo izletov za odličnjak * ' Letno 3 OStale člane društva, ki jih je okn ^°u^nih i2|p.?r®an'?'raj° tudi do 20 prijetnih ov, ki se jih skoraj vedno udek preko 100 članov. Nagradni izlet je seveda zastonj, ostale pa morajo izletniki plačati sami. Pri društvu poskrbijo za organizacijo, za prijetno in dobro razpoloženje pa »potniki«. Enkrat letno je prav gotovo cilj izletnikov Baško jezero na slovenskem Koroškem, ker je turistično olepševalno društvo Rožna Dolina že peto leto pobrateno s kulturno prosvetnim društvom JEPA iz tega kraja. Prijateljstvo med društvom ne sloni samo na medsebojnem obiskovanju, ampak Rož-nodolci za svoje prijatelje v Avstriji zbirajo tudi knjige in so jih do sedaj zbrali že okrog 30(1. Društvo pač razpolaga z malo denarja, saj je letna članarina le deset dinarjev in še od tega denarja ne ostane vse v društveni blagajni. Enaindvajsetčlanski odbor pri društvu deluje popolnoma brezplačno. Povrnimo se k delu ocenjevalne komisije, ki nas pri društvu pač najbolj zanima. Člani namreč ocenjujejo vse vrtove v krajevni skupnosti, ne glede na to ali so lastniki včlanjeni ali ne. Če kdo od nečlanov prejme odlično oceno, mu pošljejo prijazno vabilo za pristop k društvu, če pa kdo za svojo okolico ne skrbi tako, kakor bi moral, dobi vljuden opomin in prošnjo, naj recimo pomete pločnik pred hišo ali pa poreže razraščeno živo mejo in okrasno grmičevje. Tako že leta in leta poteka delo pri olepševalnem društvu v Rožni dolini in uspeh ne izostane. Morda ne bi bilo napak, če bi o čem podobnem razmišljali tudi v drugih krajevnih skupnostih v naši občini, saj delamo končno zase in za svoje okolje. Čeprav se nam vedno nekam mudi pa se marsikdo rad ustavi ob lepo urejenem vrtu in pospravljenem dvorišču. Konec koncev je naša okolica del našega življenja in nas samih. MOJCA KAUČIČ ceveh, ki imajo le pol cole profila, zato se pogosto dogaja, da je zaradi izredno slabega pritiska nemogoča uporaba gospodinjskih strojev. Za izgradnjo novega vodovodnega omrežja je pridobljena že vsa potrebna dokumentacija. Delati bi torej lahko začeli takoj, če bi imeli zagotovljena finančna sredstva. Iz sklada prosijo za denarno pomoč v višini 400.000 dinarjev. Iz naslova solidarnostnih sredstev prosi pomoč tudi krajevna skupnost Notranje gorice in sicer za izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav za odpadne vode Predračunska vrednost za ureditev kanalizacije na področju KS Vnanje in Notranje gorice ter osnovne šole Brezovica znaša 14 bodo zbrali s pomočjo samoprispevka krajanov. Iz sklada solidarnosti prosijo za denarno pomoč v višini 500 tisoč dinarjev, ki so jim v predlogu tudi odobreni. Za pomoč so prosili tudi v krajevni skupnosti Črni vrh, ker bi radi rekonstruirali krajevne ceste Pečevje-Buh—Roje, Lipe—Reka in Mravljinc. Investicijska vrednost je v letošnjem letu 190 tisoč dinarjev, krajani nameravajo prispevati 45 tisoč dinarjev in delo v vrednosti 20 tisoč dinarjev, poleg tega pa še material v vrednosti 15.000 dinarjev. Za to krajevno skupnost je predlagana pomoč v višini 90.000 dinarjev. Veliki Osolnik in Purkarče sta od Roba oddaljena več kakor tri prosili za pomoč v višini 80.000 dinarjev, krajani sami pa bodo s samoprispevkom zbrali 30 tisoč dinarjev. V predlogu je za to krajevno skupnost namenjenih 100 tisoč dinarjev. Takšen je torej predlog za razdelitev solidarnostnih sredstev, takšne so želje krajanov in pripravljenost prispevati za razvoj krajevne skupnosti, v kateri živijo. Še enkrat naj spomnimo krajevni skupnosti Horjul in Polhov Gradec, da morata poslati potrebno dokumentacijo za izplačilo solidarnostnih sredstev, saj je končno v interesu krajevnih skupnosti samih, da bi dobile denar. Zadnji rok za dostavo dokumentacije je konec junija letos. MOJCA KAUČIČ DIJAKI POTREBUJEJO VEČ KOT SAMO PRENOČIŠČE Ni še dolgo tega, kar so za Bežigradom položili temeljni kamen za študentski stolpič, prvega od treh, ki jih bodo zgradili v bližini nove Ekonomske fakultete. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s predsednikom mestne konference ZSMS Lojzetom Šketom in ga povprašali še o gradnji Doma šolskega centra ob Gerbičevi ulici. Novi Dom šolskega centra bo imel 480 ležišč, predračunska vrednost gradnje pa je 52.800 dinarjev. Predvidoma ga bodo lahko začeli graditi prihodnje leto in v najkrajšem času skušali z gradnjo tudi končati. Z zemljiščem, na katerem bo novi dom stal, ne bo težav, saj ga bodo gradili v sklopu sedanjega dijaškega doma in z novim nadomestili dotrajane zmogljivosti starega. Gradnja študentskih in dijaških domov ob robu mesta ponuja precej možnosti za hitro reševanje stanovanjske stiske študentov in dijakov. In ne samo stanovanjske stiske, ampak tudi drugih težav, saj mladi poleg ležišča potrebujejo še kaj. Prav ob Gerbičevi ulici so pogoji za razvoj nekakšnega popolnega dijaškega središča zelo ugodni. Prostora je namreč dovolj tudi za spremljevalne objekte — športna igrišča in še kaj. Pač vse tisto, kar bi prišlo prav dijakom po končanem učenju, da bi se lahko razvedrili. Kakor je povedal Lojze Šket, tudi s pridobivanjem zemljišča za nadaljnji razvoj Doma ob Gerbičevi ulici ne bo težav, saj je precej zemlje že kupljene, kar pa še ni, bo po vsej verjetnosti možno kupiti. Tako se ljubljanskim študentom končno le obetajo boljši časi, saj se je gradnja domov premaknila z mrtve točke. Na seji predsedstva SZDL, ki je bila oktobra lani, je bil ustanovljen koordinacijski odbor za gradnjo domov, poleg tega pa tudi gradbeni odbori za gradnjo Doma šolskega centra ob Gerbičevi ulici, Doma mladine v trgovini in gostinstvu in pa gradnjo treh študentskih stolpičev ob Ali endejevi in Vojkovi ulid za Bežigradom. Za rešitev težav z gradnjo domov so se zavzele tudi občinske skupščine, katerih naloga naj bi bila pridobitev zemljišč. Dogovoriti se je bilo treba tudi o tem, kako bo potekalo financiranje, saj res ne bi bilo pravično, da bi vse stroške nosila tista občina, na katere ozemlju bo kakšen dom stal. Pomoč so ponudile tudi sindikalne organizacije v okviru ljubljanske regije ter zbrale denar za nakup nadomestnih stanovanj, komunalne skupnosti so najele nekaj kreditov in tako se denar počasi steka v tisto smer, ki pelje do novih študentskih in dijaških domov. Študentsko naselje v Rožni dolini je sedaj že dokončno zapolnjeno. Morda bi se našel prostor za izgradnjo še enega bloka in o tem nekaj tudi razmišljajo. Sicer pa je pomembno to, da so družbenopolitični dejavniki v Ljubljani končno le našli skupni jezik in enotno stopili v akdjo. MOJCA KAUČIČ NA BRDU LUTKE Kulturno življenje na Brdu napreduje iz dneva v dan. Še pred mesecem dni smo lahko o lutkarskem krožku le sanjali, pred tremi tedni je bil ustanovni sestanek, zdaj pa se lutkarji že učijo besedilo in oblikujejo lutke! Le njihova voditeljica ima več izkušenj z ljubljenci otrok, lutkami, ostali so večji del začetniki, imajo pa dobro voljo, pridne roke in veliko željo, da bi razveselili najmlajše. Obljubljajo, da bo čez dva meseca že premiera, seveda le, če bo skupinici desetih mladincev priskočil na pomoč še kdo, saj je, dela res veliko, a je pestro in zanimivo. Pridite, oglasite se pri lutkovnem društvu in lahko boste sodelovali pri oblikovanju in izdelavi lutk, a tudi za same vaje je potrebno veliko mladih, ki bi radi delali v sproščeni in veseli družbi in bi radi, da bi svoje delo nekje pokazali. NIKJER NE GRE BREZ TEŽAV O gradnji objektov iz drugega samoprispevka v naši občini smo že precej govorili, vendar se vedno dogaja kaj novega. Tokrat je novo, da se izvedba programa premika z mrtve točke, kjer je obstala zaradi lokacijskih problemov, pa zaradi neurejene kanalizacije ali neustreznih projektov. Če začnemo kar z Domom za ostarele, naj povemo, da so težave zaradi projekta odpravljene, da bo glavni projekt popravljen nekako do junija in da bo operativni odbor skušal v najkrajšem času premostiti tudi težave z zemljiščem. Zanj je zbrana že vsa lokacijska dokumentacija — razen lokacijskega dovoljenja. Le-to pa bo izdano takoj, ko bo možno najti izhod iz zagate zaradi obstoječih objektov. Trud je usmerjen torej v to, da bi z gradnjo pričeli letos. Novo osnovno šolo in vzgojno varstveni zavod Krim-Rudnik bodo začeli graditi še letos. Najpomembnejša naloga, ki čaka operativni odbor, je sedaj idejni projekt komunalne opreme in bo izdelan do junija. V postopku je tudi pridobivanje lokacijske dokumentacije, saj je zemljišče že v celoti odkupljeno. Začetek gradnje se je zavlekel zaradi spreminjanja prvotnega programa. Poleg šole bodo namreč gradili tudi telovadnico, če bo temeljna tele- sno kulturna skupnost prispevala finančna sredstva, saj le-teh ni možno dobiti iz naslova samoprispevka. Takoj po izdelavi geodetske podloge bodo izdelane tudi lokacijske smernice za osnovno šolo Preserje ter bodo začeli s pridbbivanjem lokacijske dokumentacije. Programske osnove so namreč že izdelanega tudi priključek na kanalizacijo ne bo predstavljal ovir. Do začetka gradnje bo namreč le-ta urejena. Prav tako bodo začeli letos z gradnjo vzgojno varstvenega zavoda v Kozarjah, saj je pridobivanje lokacijske dokumentacije že v postopku. Narejen je tudi že idejni projekt za vzgojno varstveni zavod v Vnanjih goricah. V postopku je pridobivanje lokacijske dokumentacije ter začetek gradnje ni več daleč. Tako se realizacija programa, zastavljenega za lansko in letošnje leto, približuje cilju. Začeli bomo polagati temeljne kamne za vse tiste objekte, za katere prispevamo del svojih osebnih dohodkov. Ker se je zavlekel začetek gradnje, še ne pomeni, da jih ne bomo dobili. Malo kasneje pač, zadovoljni pa bomo prav tako, mi in naši najmlajši, pa tudi starejši občani, za katere bomo objekte Sradm- MOJCA KAUČIČ kramljamo o vzgoji POGLED V ZRCALO: 0 VZGOJITELJIH V DRUŽINI Starši imajo danes mnogo priložnosti za izpopolnjevanje na pedagoškem in psihološkem področju. Dnevni listi, lokalni tisk, razne revije, ipd. so polne lepih vzgojnih člankov in razprav, tako da imajo prizadevni starši in vzgojitelji nasploh mnogo virov, s katerimi si lahko izpopolnjujejo svoje pedagoško in psihološko znanje. Dejansko je branje oziroma poglabljanje v tiskano besedo najučinkovitejša izobraževalna metoda odraslega človeka. Ob tem je treba mnogo razmišljati in analizirati svoje lastne vzgojne postopke, po potrebi in možnostih pa se tudi o tem in onem s strokovnjaki posvetovati. Kot prvo posvetovanje pa je nujno, da se o svojih otrocih najprej pogovorita oče in mati. Družina je prva in najpomembnejša institucija, ki zajame mlado osebnost otroka v vzgojni proces in vpliva na njegovo telesno rast, na razvoj umskih sposobnosti, oblikovanje pozitivnih čustev ter moralne volje in značaja. Značilnost družine so otroci. Če otrok ni, potem lahko govorimo le o dveh zakonskih partnerjih. Oblika družine je kaj raznolika. Delimo jih glede na navzočnost obeh staršev v popolne (navzoča oče in mati) ali nepopolne družine (navzoča le mati, npr. vdova, neporočena, ločena); po socialnem poreklu (delavska, kmečka, uslužbenska); po izobraženosti staršev (npr. so brez šol, morda z nižjimi razredi osnovne šole, z nedokončano osnovno šolo — osemletko, s srednjo šolo, višjo šolo, visoko šolo); po zaposlitvi (zaposlen eden, oba, nobeden); po odnosu do otrok (brezbrižni starši, skrbni, zelo skrbni); po zdravju (zdravi, bolni, bolehni, samo eden, oba); po inteligentnosti (iznajdljivi, manj iznajdljivi, se v življenjskih situacijah težko znajdejo); po moralnosti (navajajo otroka k moralno vrednim dejanjem, so brezbrižni, če zagreši otrok moralno nevredno dejanje, navajajo otroka k nemoralnim dejanjem); po številu otrok (družine s tremi in več otroki, z dvema otrokoma, edinčkom); alkoholnim pijačam vdane družine (pije samo eden, npr. oče ali mati, pijeta oba, navajata celo otroka k pijači) itd. Med vsemi temi oblikami je mnogo vmesnih inačic in kombinacij, da bi lahko takšno klasifikacijo zelo razširili. Poudarili smo že, da so osnovno bistvo vsake družine otroci. V vsaki navedenih oblik družin zasledimo lahko nekatere negativne posebnosti, ki bi utegnile biti pri vzgoji otroka ali pozneje mladostnika usodne. Navedli bomo nekatere najznačilnejše! Omenili smo živčne starše, bodisi da je živčen eden ali da sta živčna oba. Dandanes je možno ob tem filmu življenja, ki ga živimo, da vlada med nami in v nas mnogo živčnosti. Posebno težko življenje ustvarja lahko otroku nevrotična ali živčna mati, ker je dnevno dalj časa z otrokom; oče se navadno z otrokom tudi manj ukvarja. Če otrok v šoli slabo napreduje, če je napravil kakšno »nevredno« moralno dejanje, npr. kaj ukradel, lagal, se potepal, dražil odrasle ipd., so napadi živčnosti še hujši, ki jih lahko mati, če je v družini več otrok, prenaša tudi na druge otroke. Nepravilen odnos do tega nepridiprava pa se stopnjuje potem na otroku samem, ki morda v šoli še slabše napreduje, življenje sc mu nekako »zagreni«, postaja tudi sam nevrotičen, njegovo obnašanje je čedalje neugodnejše, postaja — kot pravimo v psihologiji — problematičen, v šoli pa z vsakim dnem tudi težji vzgojni problem. Med negativnimi pojavi pri delu z našimi otroki in mladostniki naletimo tudi na stremuške starše, ki zamišljajo v svojih otrocih čudovite ideale in perspektive, vse tisto, česar sami v življenju niso mogli doseči^Sedaj naj njihov otrok doseže to in za to so pripravljeni žrtvovati vse, samo da bi dosegli svoj daljn i cilj. Vse v redu, če je otrok sposoben, če zmore vse težave, ki se predenj grmadijo, čeprav jih morda tudi s težavo premaguje in bodo tudi lahko v takšnih okoliščinah posledice slabe. Hudo pa je, če otrok v šoli že ob manjših naporih in zahtevah odpove, ker pač ni toliko sposoben ali nadarjen. Često izvajajo stremuški starši nad takšnimi otroki pravo nasilje, otežujejo jim vsak korak s prekomernimi zahtevami, otroci postajajo brez potrebe nevrotiki in zaidejo po navadi v problematičnost, vsa druga prizadevanja so zaman. Vsaka ambicioznost staršev mora imeti pravo mero! Nasprotno zopet pa so posebni škodljivci svojih otrok brezbrižni ali in-dolentni starši, ki jim je popolnoma vseeno, kako napredujejo njihovi otroci, kako se obnašajo, kako poteka njihov razvoj. Žal je neizkušenost otrok še premajhna, da bi si lahko sami pomagali, in je v takšnih primerih zares odvisno od šole, kako bo ob brezbrižnih starših otroku pomagala. Če ima takšen otrok še slabega učitelja in če ni ob tem še posebej nadarjen, bo lahko povsem propadel. Krivda vzgojiteljev za ta neuspeh je v likanska! Posebno je odločilna za otrokov pozitivni razvoj brezbrižnost staršev v predšolski dobi, lahko je zelo usodna, ker vodi naše mlado bitje v duševno zaostalost. Poznamo primere, da je starše sram svojega otroka, posebno, če ta ni »lep«, če ima kakšno telesno napako ali če je duševno nezadostno razvit. V vzgojni posvetovalnici smo obravnavali otroka, ki je imel na hrbtu za dlan veliko črno liso, poraslo s črnimi dlačicami. Starši so se tega dečka tako sramovali, da se je moral med množico drugih otrok na morju stalno kopati v majici. Bognedaj, da bi kdorkoli lahko opazil veliko hrbtno znamenje našega otroka, saj bi se svet podrl! V praksi pa je bil deček v majici med številno množico »bela vrana«. Vsak ga je gledal in spraševal, zakaj se kopa oblečen. Staršem so svetovali, naj otrok majico sleče in naj se kopa gol, kot je to navada. Ko smo to le dosegli, se je zgodilo »čudo«: tu in tam se je še kdo ozrl za dečkom, a kmalu se ni nihče več zanimal zanj in počasi je postal enak med enakimi... So starši ali družine, ki jih je sram, da imajo npr. telesno ali duševno prizadetega otroka in dejstva, da mora hoditi otrok v posebno osnovno šolo. Z vsemi sredstvi zakrivajo resnično stanje, celemu svetu govorijo drugače, čeprav se ga doma sami kaj dobro zavedajo. Je pa dejansko lahko takšne starše sram, da se sramujejo svojega otroka, s čimer kažejo svojo primitivnost! Nasprotje brezbrižnim staršem so preveč skrbni starši, ki se za svojega otroka preveč brigajo, ga pri vsaki akciji podpirajo, opravljajo zanj vsa dela, ki bi jih lahko in moral sam opravljati, ki mu ne puste nobene samostojnosti in opravičujejo vsako napako, če jo naredi, ali vsako neopravljeno delo, če ga ni mogel izvršiti. Poznali smo primere, ko je mati še desetletnega sinčka umival^, ga oblačila in obuvala, mu nosila torbo v šolo, ga čakala pred vrati, ko je končal šolo, in mu zopet nosila torbo, da se sam ne bi preveč »utrudil«... Pri vsem tem pa je bil deček zdrav kot riba. Res je sicer, da je takšnih pretiranih primerov malo, vendar se v tej ali drugi inačici »preveč skrbni starši« morda le pojavljajo, s čimer povzročajo svojemu otroku, ki ga tako »ljubijo«, neizmerno škodo, ker ne bo nikoli mogel postati »pravi« človek, oborožen in podkovan za težko borbo z življenjem. Razvajanje vsakega takšnega otroka povzroča, da ostaja v takšnem vzgojnem režimu ohlapen, medel, brezvoljen, pasiven, neodporen, nesamostojen ter za življenje, v mejah svojih možnosti, slabo pripravljen. Posebno prizadet bo ostal otrok, če mu preprečujejo s preveliko skrbnostjo vsako aktivnost v predšolski dobi, ker ne bo mogel razviti ustreznih higienskih, socialnih in delovnih navad in bo slabo pripravljen stopil že v 1. razred osnovne šole. Hudo je, če vlada v družini alkohol! V takšnih okoliščinah imajo vsi otroci težko življenje, slabe vzgojne vplive in najpogosteje tudi materialno pomanjkanje in bedo. Alkoholne pijače so drage in če pijeta oba roditelja, je beda še večja, da ne govorimo tudi o negativni vzgoji, ki je ob slabih zgledih ob alkoholiziranih starših lahko usodna pri mladem rodu za vse življenje. Močne narave se morda še rešijo, slabiči morajo nujno propasti! So primeri, ko moramo v takšnih razmerah otroka staršem vzeti in ga premestiti v rejniško družino, ki naj bi mu nadomestila družinsko toploto, varnost, blagostanje, ki ga v lastni družini pri rodnih starših ni mogel doseči... Se in še bi lahko naštevali negativne tipe družin; tudi med njimi so najrazličnejše inačice. Naš namen je, da se ob takih pojavih zamislimo, se poglobimo v lastne pozitivne in tudi negativne strani in se skušamo pozitivno podkrepiti z novimi in novimi prizadevanji v dobro otroka, ki bi mu radi ustvarili čim lepšo bodočnost, negativno pa zatreti, da ne bi imeli nobenih zavor, zaradi katerih bi imel naš otrok v svoji prihodnosti kakršnokoli škodo. Da, zelo poučen utegne biti za marsikoga pogled v zrcalo! Prof. ALBIN PODJAVORSEK dobili smo pismo -a SMO AMATERJI ŽE ODVEČ? 2 ( i i i 1 I ; t Kako pomembno je kulturno ustvarjanje za našega delovnega človeka, najbrž ni treba posebej omenjati. Prav ustvarjanje na področju kulture je človeka peljalo na pot humanizacije življenja. Danes res ne moremo več reči, da so med nami še lju-dje, ki ne bi čutili potrebe še po čem drugem poleg golega slu- | ženja denarja. Velika večina teh prav na področju kulture najde marsikatero zadovoljstvo. Tako čutijo ljudje v mestu in tako čutijo na vasi; med obema je edina razlika ta, da tisti v več- j jih središčih lahko svojo slo po kulturnih dobrinah zadovoljijo na več načinov, nam na vasi pa ponavadi ostane le ena pot: j ^ ustvarjati sami. Na Igu deluje dramska skupina KUD-Ig že od leta 1946, | | Lahko se pohvalimo, da delo ni bilo stihijsko in le občasno, j ampak da smo organizirano delovali skozi vsa ta pretekla leta. . ^ Imamo člana skupine, ki sodeluje v naših kulturnih akcijah že j ^ 32 let, torej od vsega začetka, nekaj nas je takih, ki bomo . kmalu praznovali desetletnico ali celo več v tem delu; vsako : , leto pa k sodelovanju pritegnemo tudi nove »moči«. Vseh teh j povojnih letih smo uprizorili 39 iger, med katerimi moramo ; , omeniti Plavž, Cvrček za pečjo, Svet brez sovraštva, Deseti j , brat, Domen, Veriga, Naša kri, Matajev Matija, Županova | i Micka, Matiček se ženi. Vozel, Vdova Rošlinka, Miklova zala, [ itd. Opravljeno delo v teh letih nas je vedno navdajalo s pon0" som in zavestjo, da smo vsaj malo popestrili dan našega vašča- : na, če že ne kaj več. '»'i Vendar —v zadnjem času nas je to zadovoljstvo minilo. Do- | - bili smo kritiko (ne od tistih, ki nas hodijo gledat in poslušat), i da se premalo »profesionalno obnašamo«, da če ne bomo igrah I moderna dela, je bolje, da sploh ne nastopamo itd. Smo tik i pred uprizoritvijo dela »Kmetijo sovražim«, zato nas vse te kri' | tike zelo bolijo, še bolj pa elitistično obnašanje nekaterih p°' | sameznikov, ki so nam skušali vsiliti poklicnega režiserja s se-1 veda temu ustreznim načinom delu — 4x tedensko vaje, vsak0 soboto gostovanje ipd. Naša dramska sekcija nima tako visokih| | ambicij, da bi postali polprofesionalni gledališki ansambel ima le eno željo: svoje sovaščane počasi navajati na uporab0 kulturnih dobrin, obenem pa jim dajati tisto, kar želijo inj1’1 skozi te želje kulturno izobraževati. Mislim, da boste težk° ' našli v katerikoli vasi željo po gledanju modernih del — za tiste, ki takim stvarem lahko sledijo, so na voljo eksperimentalna gledališča. Zato tudi pripravljamo taka odrska dela, kot s° Domen, Miklova Zala, Plavž, Svet brez sovraštva itd. torej tisto, kar naši ljudje razumejo, Kjer najdejo sami sebe. Ob teh delih j nas našega repertoarja ne more biti sram in tudi se ne morem0;: ob tem strinjati z besedami nekaterih naših političnih delavcev v krajevni skupnosti, da je bolje nič igrati kot pa samo to. Prav te besede so nas najbolj prizadele, saj smo prav lani (15-1977) dobili od Krajevne skupnosti Ig priznanje za dolgoletno uspešn delo v dramski dejavnosti, naš predsednik KUD Jule Škraba pa D1^ hartovo značko za delovanje in vodenje dramske skupine KUD Ig' sezoni 1969-70 smo tudi dobili za uprizoritev Borovih Raztrgancev * strani ocenjevalne komisije ZKPO občine Vič-Rudnik najvišje števn točk in tako smo Raztrgance ponovili na zaključni reviji dramskj skupin v občini Vič Rudnik. Mislim, da tudi ni odveč, če povemo, 0 vsako leto pripravimo proslave za 8. februar, 8. marec, 27. april, l'1 maj, 29. november in 22. december. , Naj zaključimo z dejstvom, da kultura ni domena samo osnovnih s° na vasi in profesionalnih gledališč v mestu, ampak da je lahko pra tako dobro negovana in prenesena preko amaterskih društev, sfs,a^. Ijenih iz ljudi, ki s srcem živijo za napredek na vasi. Kultura ni up0" rabna lastnina elit, ampak last vseh delovnih ljudi. ^ MOREBITNA NESOGLASJA REŠUJEMO SKUPAJ! Z ozirom na prikazano stanje kulturnega življenja v krajcv,j! skupnosti Ig v sredstvih javnega obveščanja bi želeli P0<\L nekaj mnenj in pripomb, ki naj bodo kot odgovor ozir° odziv na članek »SMO AMATERJI ŽE ODVEČ?« Ne bi se želeli spuščati v obravnavanje podrobnosti, glasilu ni prostora, niti ni tu mesto za tovrstno reševanj« zmer. Predstavniki krajevne skupnosti in verjetno tudi krajani ^ želimo, da bi naš kraj napredoval v boljši jutri — ne sam« * * * * v f spodarskem temveč tudi v kulturnem pogledu. Zavedam0 .j da imajo mladi v tem razvoju veliko vlogo. Uspeh bomo d°f*Jj£ samo z dobrim sodelovanjem vseh družbenopolitičnih in dm benih organizacij, društev, OZD in vseh krajanov. Očitno je, da nekateri v dramski sekciji KUD Ig želijo n«^ rati sodelovanje s krajevno skupnostjo in nastopati v na* družbenem življenju popolnoma zase, ker po njihovem mn« 1 lahko samo tako nudijo našim krajanom kulturne dobrin«- Prepričani smo, da pomoč strokovnjaka naši dramski sk°l^ nosti ne bi povzročila nobene škode in bi ob strokovni p0111 dosegli — sposobni kot so — le še večje uspehe. ei' Mnenja smo, naj se eventualna nesoglasja rešujejo v ‘ jj sebojnem sodelovanju in sporazumevanju, ne pa z razgl*0" in dajanjem netočnih informacij v sredstvih javnega obv«* n ja. »Politični možje« krajevne skupnosti želimo, da se *0v gažirajo tudi v organih krajevne samoupravne, saj je prom« ^c\ in dela vedno dovolj, in da aktivno sodelujejo kot oblik0 naše socialistične družbe. , •ijt DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANlZ^ ^ KRAJEVNE SKUPNOST1 STEKLA SO OBČINSKA PRVENSTVA • • • v krosu S prihodom toplih pomladanskih dni se v srcu mnogih poraja zelja po večjem stiku z oživljajočo naravo. V prostih uricah se mnoge družine odpravijo na krajše izlete v naravo, napolnijo se sprehajališča in parki. V mno-gm se tudi prebudi želja po zdravi športni rekreaciji pod okriljem gozda. Oživijo TRIM steze, zunanja športna igrišč a se izpraznijo šele pozno popoldan m vedno pogosteje srečavamo rekreativce, ki si nabirajo novih moči s tekom v naravi. Vedno znova športniki odkrivajo vred-te oblike rekreacije, vedno ec občanov natakne športne copate in se poda na travnike in gozdne poti. Ne nameravam po-°vn° sPominjati na primernost a z medicinskega stališča, na £"en?« športa in podobno. V 'u’ ko se otepamo pomladan- ske utrujenosti in zimskega lenarjenja, ne poznamo bolj primernega zdravila kot je tek v naravi. Ta aktivnost ne zahteva veliko, toda veliko daje. Z namenom, da se v rekreativno dejavnost vključi čim večje število občanov, so na občinskem ZTKO nekoliko pohiteli in pripravili prvenstvo občine v krosu. Namen tekmovanja ni doseganje vrhunskih rezultatov, ki jih v tem času nikakor ni možno pričakovati, temveč v tekmovalni obliki spodbuditi zanimanje za tek v naravi. Tako bodo udeleženci že na samem začetku sezone pomerili svoje moči z vrstniki, s katerimi se bodo verjetno v teku sezone še nekajkrat pomerili. ... v streljanju Ob praznovanju občinskega praznika 27. aprila sta ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik in komisija za rekreacijo pri OS ZSS naše občine razpisala občinsko TRIM tekmovanje v streljanju. Tekmovanje je bilo v četrtek, dne 20.4.1978 s pričetkom ob 16. uri v prostorih SD Rajko Škapin, Študentsko naselje, blok V, soba 7 — klet. Pravico nastopa so imeli vsi občani in zaposleni v naši občini,stari nad 15 let. Na tekmovanju pa niso smeli nastopiti tekmovalci, ki tekmujejo v republiškem in zveznem merilu. Tekmovanje je bilo ekipno za moške (5) in ženske (3) in je potekalo v skladu s pravili SZS. Streljali so s serijskimi zračnimi puškami na razdalji 10 metrov. Čas streljanja za posameznika pa je znašal 25 minut. ... v malem nogometu Z namenom, da se omogočijo medsebojna športna srečanja re- Šp0RT IN REKREACIJA V TISKARNI LJUBLJANA ŠTEVILNI PODRTI KEGUI vam* Illlaihnem prostoru med to-‘“"ja-Vedrog, gostilno Vis in T* ko Petrol deluje na športnem P^ročju zelo ak;tiven kolektiv Ti- nrnl?6 ^iubliana. Kljub naraščajoči prostorski stiski, ki jim onemogoča V6"0/3*0- športni referent Drago srut«i ° Je usPe* vzbuditi zanimanje reHnIfVCev za rekreacijo, tako da veti ,S° Pred kratkim tudi uspeli oži-^za®rle grafične igre Slovenije v tem športu. Koncem marca so se najboljši kegljači iz 18 podjetij udeležili prireditve, ki so jo na kegljišču Maksa Perca organizirali športniki Tiskarne Ljubljane. Sodelovalo je 108 tekmovalcev in 24 tekmovalk, med katerimi so domačini osvojili nekaj vidnih mest. Med moškimi ekipami so bili tretji, dekleta pa osma. Tretje mesto je med posamezniki tudi osvojil član ekipe Križaj, peti je bil Jesih, petnajsti pa Petrič. Od drugih dejavnosti bi predvsem kazalo omeniti strelce, ki se redno udeležujejo vseh razpisanih rekrea- tivnih tekmovanj, tako v okviru občine kot v okviru Grafičnih letnih iger. Strelci trenirajo na strelišču SD Olimpija, kjer so dobili primerne ure za-vadbo. Splošno rekreativno vadbo imajo zaposleni v najeti telovadnici osnovne šole Zvonka Runka, ljubitelji namiznega tenisa pa vadijo na Kodeljevem. Za ostale športne panoge se ekipe pripravljajo občasno pred grafičnimi igrami, ki se jih redno udeležujejo. Za svojo telesnokultumo aktivnost prejemajo športniki v podjetju vso moralno podporo. Poleg te si žele tudi nekoliko večje denarne podpore, katere so le v malem deležni. Zaradi tega morajo svojo aktivnost vse preveč omejevati in redčiti. Za povečano dejavnost tudi v drugih športih bi potrebovali v bodoče nekoliko več denarja, s katerim bi sodelavcem nudili še večji izbor športne dejavnosti. Zboljšujejo se tudi stiki z občinskim TKS in ZTKO, ki so pred leti nekoliko zamrli. Kot zgled za pravo rekreacijo so v podjetju kegljači, ki z redno in zavzeto vadbo dosegajo lepe uspehe. Obrestuje se jim tudi tesno sodelovanje s športniki Tobačne tovarne, s katerimi pogosto sodelujejo. Pravilno vrednotenje te-lesnokulturne aktivnosti v podjetju športnike še bolj spodbuja k aktivnosti pri širjenju zdrave športne miselnosti. PREIZKUSITE SVOJE SPOSOBNOSTI! časa0**113 s*a‘vnost n'> da se bolezni našega k,. ~~ bolezni srca in ožilja — navezujejo na snoTe"0-P0manjkanjc gibanja, preveliko tele- Ve^Se Ve^ 'Judi se zato, ne le zaradi mode, tem-shim* P°trebe u'cvaria z najrazličnejšimi tele-2drav u*Ct'Vnostm'' ^na najcenejših in najbolj teka " aktivnosti je tek. Ce že niste prijatelj svoin . odl°čite> da s tekom vsaj preizkusite NaTVenkra!r0tbn0St: , • odda CKranih ste verjetno ze vsi spremljali nih J6 ,elevizijskega TRIM testa. Eden od red-tek, s.6'j Usov nastopajočih je tudi 12-minutni e ze kdaj skušali ugotoviti,koliko metrov t*bela I. ^dalja pretečete v 12 minutah? Še ne? Sedaj imate to priložnost. ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik bo vsak četrtek v aprilu in maju od 16. do 18. ure organizirala v športnem parku Svoboda ob Gerbičevi ulici 12-minutni tek. To je eden od testov znanega ameriškega zdravnika dr. Kenetha Cooperja. Pri nas je najbolj poznan njegov test teka na 2400 m dolgi stezi. 12-minutni tek pa daje podobne rezultate, samo da se tu namesto s časom borite z metri. V 12 minutah morate namreč preteči — vmes lahko tudi hodite — čim večjo razdaljo. Zatem pa v priloženi tabeli ugotovite stopnjo vaše telesne aktivnosti. 12-minutni tek za ženske v metrih, ki jih morate preteči v 12 minutah: ^Sna sposobnost u 2,el0 slaba I ’ Slaba iv *rednia v' d°bra V‘ Slična pod 30 let 30 do 39 let 40 do 49 let 50 let in več do 1520 1520 do 1840 1840 do 2160 2160 do 2640 2640 in več do 1360 1360 do 1680 1680 do 2000 2000 do 2480 2480 in več do 1200 1200 do 1520 1520 do 1840 1840 do 2320 2320 in več do 1040 1040 do 1360 1360 do 1680 1680 do 2160 2160 in več n ___ '• * 2-minutni tek za moške »: Kb.s"b“ 'j: ZT J^dlična pod 30 let 30 do 39 let 40 do 49 let 50 in let in več do 1600 1600 do 2000 2000 do 2400 2400 do 2800 2800 in več do 1520 1520 do 1840 1840 do 2240 2240 do 2640 2640 in več do 1360 1360 do 1680 1680 do 2080 2080 do 2480 2480 in več do 1280 1280 do 1600 1600 do 2000 2000 do 2400 2400 in več bričnete j reij*a,n *•' je vaša telesna sposobnost zadovoljiva ali pa je čas, da se odločite in .***°dločiie in V ob,lki hoie’leka« kolesarjenja, plavanja, veslanja in podobno. In še nasvet: ^ ^ _ Padete lili test. Rte* stari nra>Im TO l*»t in •irs* zirtlort *iLmzariu#** n 1 te*esuo akti ae*e n*,es,, *e *,e star' Pre^0 ^0 let in če se že dolgo časa ne ukvarjate s kakršno-nostjo — obiščite zdravnika in se prepričajte, kako je z vašim srcem. POLDE KOVAČ kreativnih športnih skupin so na občinski ZTKO in komisiji za rekreacijo OS ZSS Ljubljana-Vič-Rudnik pripravili tudi TRIM tekmovanje v malem nogometu. Tekmovanje bo potekalo po liga sistemu v pomladanskem in jesenskem delu enkrat tedensko. Tekmovanje se je pričelo 17. aprila 1978 na športnih igriščih v občini. Na tekmovanju ne smejo nastopati selekcionirani igralci in mlajši od 16 let. Ekipo sestavlja 6 igralcev, ki se lahko neomejeno menjavajo z rezervami. Igra traja 2 x 20 minut s petminutnim odmorom. ... v namiznem tenisu V športni dvorani Študentskega naselja so se najboljši igralci namiznega tenisa pomerili za naslov prvaka občine. Kar 90 tekmovalcev se je v okviru svojih ekip pomerilo za zeleno mizo, ob kateri smo bili priče kvalitetnim in zagrizenim dvobojem. Izvajalec tekmovanja NTK Zvezda je odlično opravil zastavljeno nalogo. Prijetno je presenetil Bruno Kosi, ki je s svojim graverskim znanjem prispeval kolajne za zmagovalne ekipe. Organizatorja so nekoliko razočarala dekleta, ki se niso v polnem številu odzvala vabilu. Tekmovanja sta se udeležili samo dve ekipi. Končni vrstni red pri moških je sledeč: ŠD Fakultete za elektrotehniko, I, ŠD za Elektrotehniko II, ŠD Podpeč-Preserje, NTK Zvezda, ŠŠD Brezovica, Tiskarna Ljubljana II,.. . Pri dekletih pa so zmagale članice ŠD Podpeč-Preserje pred Tobačno tovarno. Vsem udeležencem čestitamo za prikazane boje na zeleni mizi. športne drobtinice REZULTATI EKIPNEGA TEKMOVANJA ŠŠD OSNOVNIH ŠOL OBČINE VIČ-RUDNIK V NAMIZNEM TENISU 6. aprila je bilo v organizaciji ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik in ŠŠD Bičevje na OŠ Bičevje ekipno tekmovanje ŠŠD osnovnih šol v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo 32 ekip iz 10 ŠŠD. Presenečenje so pripravili igralci ŠŠD Preseije, saj so kar pri mlajših in starejših pionirjih premagali favorizirane ekipe SŠD Trnovo in ŠŠD Oskar Kovačič. REZULTATI: Ml. pionirke: 1. ŠŠD Trnovo 2. ŠŠD Vrhovci 3. ŠŠD O. Kovačič St. pionirke: 1. ŠŠD Trnovo 2. ŠŠD O. Kovačič 3. ŠŠD V. Lašče Ml. pionirji: L ŠŠD Preserje 2. ŠŠD O. Kovačič 3. ŠŠD Trnovo St. pionirji: 1. ŠŠD Preserje 2. ŠŠD Trnovo 3. ŠŠD V. Lašče (Oltra, Slabe, Reflak B.) (Alič, Kotnik, Snoj) (Nikšič, Juvane, Skale) (Špendal, Repovž, Reflak) (Pozvek, Bevc, Jalševac) (Žužek, Centa, Zadnik) (Urbanc, Peršin, Urbanc) (Derbiš, Zrnec, Grabnar) (Blatnik, Okorn, Grbec) (Žust, Mohorič, Peršin) (Dolničar, Tijanič, Šteblaj) (Peterlin, Gruden, Žužek) Po osvojenem prvem mestu v razredu do 785 ccm na prvem letošnjem rally tekmovanju na Tari, tekmovalec AMD Zvezda Miha Simončič nadaljuje uspešno začeto sezono. Na 12. YU-rallyju se je uvrstil na odlično drugo mesto in se tako čvrsto vsidral v sam vrh razpredelnice. Tako lahko nekoliko mirneje pričakuje prihajajoča tekmovanja. Čim manj okvar. V košarkarskem tekmovanju II. selekcij košarkarskih centrov Kodeljevo in Šiška so po šestem kolu ekipe iz naše občine na solidnih mestih. Učenci OŠ Bičevje so tretji s petimi zmagami, slede pa jim igralci OŠ Oskar Kovačič in OŠ Vič. Odločilne tekme za končni vrstni red šele prihajajo. Bivši perspektiven član mladinske ekipe KK Trnovo, Tone Curel, se ponovno nadeja uvrstitve v ekipo. Kljub njegovi značilno grobi moški igri pod košem bi njegova pomoč rešila preneka-tere težave trenerja. Zato upamo na uspešno vključitev v trenutno moštvo. Brez pretiranega lomljenja prstov. Kljub služenju vojaškega roka, Milan Kunčič nadaljuje uspešno tekmovalno pot. V odsotnosti državnega prvaka Kezunoviča je premočno zmagal na letošnjem 11. Šalamunovem memorialu v Mariboru. Za več kot točko je premagal vse nasprotnike, ki niso nudili pravega odpora. Težave na drogu. Kljub prosti nedelji v 15. kolu Slovenske nogometne Hge so igralci Mercatorja obdržali trdno vodstvo. S samo dvema porazoma in dvanajstimi zmagami stopajo po zanesljivi pod, ki vodi v višjo ligo. Upamo, da bodo igrald obdržali zanesljiv korak. BREZ PRESENEČENJ Kar 150 najboljših smučarjev in smučark osnovnih šol naše občine se je v torek, dne 28. marca v Kranjski gori pognalo med postavljena vratca na progi. V lepem sončnem vremenu so se naši najmlajši zagrizeno borili s postavljenimi ovirami in hitro tekočim časom. V tem boju so po pričakovanju bili najuspešnejši tekmovalci, ki redno vadijo v smučarskih selekcijah. Tako so si upravičeno razdelili prva mesta. Med tekmovalci iz 12 osnovnih šol so imeli največ uspeha učenci OŠ Vič, ki so osvojili tri prva in tri druga mesta. Slede jim OŠ Vrhovci, OŠ Trnovo, OS Oskar Kovačič, OŠ Bičevje in drugi. Organizator ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik in sodelujoči so na startu pogrešali nekatere tekmovalce, predvsem pa ekipo OŠ Brezovica, ki se ni pojavila na startu. Ob tem gre pohvaliti tekmovalke in tekmovalce iz izven-mestnih predelov naše občine, ki so se kljub slabšemu smučanju in opremljenosti športno borili s treniranimi vrstniki. Ob njihovem nastopu je bilo čutiti veselje do športa in igrive sproščenosti, ki jo telesna aktivnost nudi. Pri drugih pa smo bili vse prepogosto priče golemu stremljenju za doseganje vidnih uspehov, ki so ga podžigali predavatelji telesne vzgoje. Prepogosto pozabljamo na osnovna načela telesnokul-turne aktivnosti, ki ne vsebujejo osvojena prva mesta. Na cilju so bili zabeleženi naslednji rezultati: Cicibanke: Blatnik (O. Kovačič), Vidmar (Vrhovci), Juvane (O. Kovačič), Gnezda (Vič), Kavčič (Bičevje), Šeligoj (Bičevje)... Cicibani: Grilj (Vič), Cerkvenik (Vič), Hočevar (O. Kovačič), Van (Vrhovci), Palčič (Bičevje), Pregelj (Vič),... Mlajše pionirke: Valant (Vič), Plestenjak (Vrhovci), Koprol (Trnovo), Štamcar (Bičevje), Pečenko (Bičevje), Podbevšek (Trnovo). Mlajši pionirji: Jakopin (Vič), Žle (Trnovo), Dolenc (Bičevje), Boldin (Vič), Potokar (Polhov Gradec), Rus (Vič),... Starejše pionirke: Kaprol B. (Trnovo), Petkovšek (Vič), Nagode (Bičevje), Alabič (Bičevje), Šifrar (Vič), Skvarča (Vič),... Starejši pionirji: Garjol (Vrhovci), Lah (Vič), Plestenjak (Vrhovci), Vrhovec (Trnovo), Crnek (Vič), Podlesnik (Vrhovci),... Nekaj vtisov s tega tekmovanja pa sta opisali tudi sodelujoči: Maja Blatnik; OŠ Oskar Kovačič, ddbanka: Za samo tekmovanje se v šoli nismo posebej pripravljali. Osnovno smučarsko znanje nabiram v SK Akademik, kjer redno treniram že drugo leto. Tekmovanje je bilo odlično organizirano, le proga je bila nekoliko preveč zaprta. Tudi naslednje leto bom sodelovala. Barbi Kaprol, OŠ Trnovo, starejša pionirka: Že četrto leto treniram v SK Olimpija, tako da me današnja zmaga ni preveč presenetila. Sama proga je bila nekoliko preveč zaprta bi za veleslalom prekratka. Kljub temu U pohvalila organizatorja, saj je tekmovanje potekalo tekoče bi brez nepotrebnih zastojev. POBUDA LJUBLJANSKIH ŽENA OB LETOŠNJEM 8. MARCU POZIV K AKCIJI ZA UREJANJE OTROŠKIH IGRIŠČ Ena od prvenstvenih nalog naše družbe je vsekakor skrb za naše najmlajše, saj se vsakodnevno srečujemo z neštetimi problemi, še posebno, kar se tiče njihovega varstva in s tem seveda ustrezne družbene vzgoje. Vemo, da je bilo v tej smeri vloženega že nemalo truda celotne družbene skupnosti, vendar pa je potrebno za naše otroke storiti še veliko več. Prav gotovo bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti urejanju otroških igrišč, to še toliko bolj v času, ko naša mesta postajajo vedno gosteje naseljena, da ne govorimo o trgovskem in industrijskem razvoju. Zato je svet za družbenoekonomski položaj žensk pri MK SZDL Ljubljana v letošnjem letu sklenil pokreniti akcijo urejanja otroških igrišč. Seveda se je v to, tako kot vedno doslej v takšne akcije, vključil tudi svet za družbenoekonomski položaj žensk pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, ki je o tem že razpravljal na aprilski seji. Ljubljana postaja gosto naseljeno, hitro se razvijajoče upravno, trgovsko in industrijsko središče, kjer močno primanjkuje površin za otroška igrišča ter za aktivno rekreacijo občanov. V zadnjih desetih letih smo sicer uspeli pridobiti okoli 100 novih igrišč. Vendar na ožjem mestnem območju prebiva okoli 45.000 otrok do 15. leta starosti, tako da odpade zdaj na eno otro- ško igrišče približno 500 otrok, pri čemer pa številna igrišča obsegajo le 20 do 150 kv. metrov. Tako so obstoječe igralne in rekreacijske površine za otroke in občane odločno premajhne, pa tudi njihova razporeditev ne ustreza stanovanjskim okolišem in gosti naseljenosti mladih, družin z otroki in ostalih občanov. Otroška igrišča in rekreacijske površine predstavljajo namreč del našega družbenega, osebnega in kulturnega standarda, prispevajo k zdravemu in vsestranskemu razvoju otrok ter k zbliževanju in ustvarjanju sosedskih odnosov občanov v novih, pa tudi starih stanovanjskih soseskah. Glede na takšen pomen otroških igrišč in rekreacijskih površin ter aktualnost te problema- tike je svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu MK SZDL Ljubljana skupno z občinskimi sveti sklenil predlagati ob letošnjem mednarodnem dnevu žensk vsem občanom Ljubljane, družbenopolitičnim organizacijam in društvom v krajevnih skupnostih, občinah in mestu ter vsem drugim dejavnikom skupno akcijo za učinkovitejše pridobivanje novih rekreacijskih površin, pri čemer naj nas spremlja spoznanje, da je možno ogromno narediti tudi s skromnimi sredstvi ter veliko dobre volje in pripravljenosti vseh nas. Zaradi velikega pomena akcije predlagamo organizacijam SZDL, pa tudi vsem ostalim dejavnikom v Ljubljani, da vključijo predlagano akcijo v svoje delovne programe. To bi bil hkrati tudi prispevek Ljubljane k mednarodnemu letu otroka, za kar bo razglašeno prihodnje leto. OBVESTILO Tudi v letošnjem letu bo za vse člane ZRVS OTV-78, ki bo v letošnjem letu na področju Velikih Lašč. Zato opozarjamo vse, da j'roučijo gradivo, ki je objavljeno v reviji Naša obramba št. 3-78 , stran 91, kjer so objavljena vprašanja in ostalo gradivo, ki ga je vsak član obvezen preštudirati, da bo prišel pripravljen na izpite — preizkus znanja. Orientacijsko taktična vaja bo predvidoma v prvi polovici meseca junija 1978. Občinski odbor ZRVS \______________________J OBVESTILO Društvo upokojencev Ljubljana-Vič obvešča in vabi vse člane in prijatelje društva na redno letno konferenco, ki bo v torek, dne 25. aprila 1978 ob 16. uri v sejni sobi Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Na tej konferenci bomo podali poročila o našem dveletnem poslovanju društva in se pogovorili o nadaljnjem delu in smernicah za še večje in uspešnejše sodelovanje. Istočasno vabimo tudi upokojence, ki še niso člani društva, da se vključijo v naše vrste. Ob tej priložnosti pa pozivamo člane, ki še niso poravnali letošnje članarine in prispevka za posmrtnino, da to store čim-prej, zaradi rednega dela, v njihovo korist. Tovarišice in tovariši, dne 25. aprila 1978 prosimo za čim večjo udeležbo na redni letni konferenci. Za člane odbora je konferenca obvezna! Društvo upokojencev Ljubljana-Vič Ljubljana, Trg MDB 14 \________________________________________________^ ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA VlC-RUDNIK OBVESTILO Tudi letos bomo organizirali v našem »Mladinskem letovišču« Pacug letovanje za šolske otroke. Otroci prebivajo v ličnih, urejenih hišicah po skupinah, ki jih vodijo strokovno usposobljeni vzgojitelji in učitelji. Ker pa imamo tudi plavalnega učitelja, je tudi neplavajoči otrok v skrbnih in varnih rokah. Nad zdravjem otrok bdi medicinska sestra, ki je v stalni povezavi s terenskim zdravnikom, kuharsko osebje pa skrbi za zdravo, kalorično prehrano. Letovanja bomo organizirali v naslednjih izmenah: I. izmena letovanja od 3. julija do 17. julija II. izmena letovanja od 17. julija do 31. julija III. izmena letovanja od 31. julija do 14. avgusta IV. izmena letovanja od 14. avgusta do 28. avgusta. Vse ostale informacije lahko dobite osebno ali po telefonu 22-603 na Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Vič-Rudnik, Trg MDB 14. * naša shupna varnost v prometu VARNOSTNI PAS JE NAJUČINKOVITEJŠA OBRAMBA PROTI SMRTI NA CESTI! 1 Ena izmed značilnosti, ki jih lahko opazimo pri prometnih nesrečah je, da se v hipu, ko se pripeti nesreča ter neposredno pred njo in po njej, bistveno in naglo spremeni smer vožnje in hitrost avtomobila. Človek v avtomobilu pa zaradi vpliva vztrajnosti sile ne sledi tem naglim spremembam, posledica so strahotni udarci v volan, armaturo, vetrobransko steklo in še druge izpostavljene dele v avtomobilu. Vztrajnostna sila je izredno velika, tako je npr. pri hitrosti 60 km na uro enaka kot pri padcu iz 6. nadstropja. Varnostni pas pa ima to čudovito lastnost, da prepreči, da bi vztrajnostna sila iztrgala iz sedeža voznika in sopotnika. Sile, s katerimi varnostni pas deluje na telo, so približno de- setkrat šibkejše kot pri udarcu ob vozilo. Izsledki znanstvenikov in praksa dokazujejo, da je trčenje avtomobila s hitrostjo 60 km na uro v trdo oviro usodno za voznika in sopotnika na prvem sedežu, če nista privezana z varnostnim pasom. Seveda tudi varnostni pas ni absolutni varovalni pripomoček. Njegova učinkovitost pada z naraščanjem hitrosti. Zato je mnenje, da je pas namenjen samo hitrim voznikom, zgrešeno. Varnostni pas mora biti enakomerno napet in primerno ohlapen, da omogoča normalno delovanje organizma in normalno vožnjo, ker samo tako opravlja svoje poslanstvo uspešno. Preden začnete z vožnjo, opozorite še sopotnika, naj se priveže, saj boste tako lahko svojo pazljivo** osredotočili na cesto in **' zmere ob njej. Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem pi°'i metu je skupaj z občinskii#|| sveti v preteklem letu izvedel anketo. V enodnevni akciji je j odgovarjalo 24010 voznik^ osebnih avtomobilov. Ponji’i hovi izjavi 2761 ali 18,57»| voznikov varnostne pasove J redno uporablja, 8240 nli| 55,2 % se z njimi pripne le na j daljših vožnjah ali občasno m j 3915 ali 26,3 % pasov ne uporablja. . ! Republiški svet je hkrati j! enodnevno akcijo pripravl j tudi pregled smrtnih prometnih nesreč za obdobje od | aprila do 5. julija 1977. j2 J pregleda je razvidno, da je| bilo v tem obdobju 31 Pr