Iz rasnlli clržo.v V NAŠI DRŽAVI Posojili za zboljšanje cest in ureditev kmc-tijske šole. Finančni minister je odobril dravski banovini posojilo 25 milijoxiov dinarjev za zboljšanje cest v Sioveniji. Dalje je odobril dravski banovini najetje posojila 2,900.000 din za zgraditev jn ureditev kmetijske šole za planinsko goj^podarstvo v Poljčah. V DRUGIH DRŽAVAH Nova češka vlada. Sporazurano z nemškim pokroviteljem je predsednik države dr. Hacha imenoval novo češko vlado pod predsedstvom generala Eliasa, ki je ob«nem tudi notranji minister. Nova vlada ima devet ministrov. Prejšnji češki zunaoji znkuster dr, ChaJkowski je imenovan za poslanika češkega in moravskega protektorata v Berlinu. Kancler Hitler odgovoril ameriškemu predsedniku Rooseveltu v rajhstagu. Naš list je že pisal o mirovni spomenici predsednika ameriških Združenih držav, katero je naslovil pred nedavnim na Mussolinija in Hitlerja. Nemški kancler je sklical za 28. april državni zbor ali rajhstag, na katerem je v dolgem govoru opravičeval dosedanje nastopanje Nemčije pod njegovim vodstvom in je ob koncu zavrnil Rooseveltovo spomenico. V svojem govoru je omenil tudi Jugoslavijo, s katero imajo Nemci east živeti v prijati^jstvu. ČeškoSlovaška je bila zbrisana, ker je tvorila »izhodno točko« za napad na Nemčijo. Hitler je tudi podrobno naštel, koliko je Nem- čija zaplenila po za&edbi na Češkein in Moravskem raznega najmodernejšega orožja ter vsakovrstnega vojnega mateiiala. Hitler je razlagal na dolgo razmerje med Nemčijo ter Anglijo in je govoril tudi o sporu med Polj&ko in Nemčijo radi pristanišča Gdansk. Hitler je v svojem govoru odpovcdal svojčas s poljskim maršalom Pilsudskim sklenieni dogovor, ker je bil enostransko kršen in ne obstoja več. Fosebno je poudaril kancler trdno zvezo med Nemčijo, Italijo, Japon&ko in Španijo. Proti koncu dve in pol ure trajajočega govora je Hitler podrobno zavrnil Rooseveltove očitke in najsvete Nemčiji. Izjava nove belgijske viade. Nova belgijska vlada pcd predsedstvom katoliškega senatorja Pierlota se je predstavila s posebno izjavo ali deklaracijo poslanski zbornici 25. aprila. Ministrski predsednik je izjavil, da bo njegova vlada predvsem organizirala varnost države. Njena politika se bo gibala v treh smereh: ohranila bo belgijsko neodvisnost, spremenila bo ustarai režim v smislu točnega in odiočr nega izvajanja njegovih osnovnih zakonov in fmančno ter gospodarsko obnovo naroda in države. V zunanjepolitičnem oziru se bo nova vlada držala smernic prejšnjih vlad, kakor jih je dal kralj. Nova vlada bo izpopolnila narodno obrambo in bo zastavila vse sile, da utrdi bclgijsko varnost. Končno je poudaril novi ministrski predsc Tnik v svoji izjavi, da bo zahteval od. parlamenta posebna pcoblastiia za vojaške in finančne ukrepe. Ta pooblastila je nova vlada 26. aprila tudi že prejela. Krog novega angleškega proračima. Aiigel&ki finančni minister je govoril dne 25. aprila v spodnji zbornici o novem državnem proračunu. Za njegov govor je vladalo največie zanimanje. Finančni minister Simon je začel svojo razlago o proračunu z ugotovitvijo, da js novi proračun 20 krat večji od proračuna, ki ga je predložil leta 1853 Gladston, ko je predlagal. da se ukine pridobninski davek. V pretekiem letu je izdala Angiija za narodiio obrambo 400 milijonov funtov šterlingov, dočim je ziiašal tozadevni izdatek v prejšnjem letu 265.5 milijona. Skupni izdatki v proračunu za leto 1939/40 znašajo 922 milijonov funtov šterlingov. V to vsoto pa niso všteti dopolnilni izdatki za narodno obrambo, ki bodo znašali po dosedanjih cenitvah s skupnimi izdatki za obrambo krog 675 milijonov funtov. Davčni obvezniki bodo morali letos plačati 942 milijonov funtov šterlingov (234 milijard dinarjev), ostali izdatki se bodo krili s posojili. Anglija bo morala vpeljati nove davke na filme, fotografske potrebščine, na avtomobile, na tobak ter na sladkor. Obramba države bo veljala vsakega prebivalca letno 13 funtov šterlingov. Diktatura v južiio-ameriški državi Bolivija. Iz prestolnice južno-ameriške Bolivije je prodrla 25. aprila v svet vest, da je bila tamkaj proglašena diktatura. JVIinistrski predsednik Busch je izvršil prevrat povsem nenadoma. V parlamentu je imel govor, v katerem je na lastno pest proglasil razpustitev parlamenta. Hkratu je samega sebe proglasil za diktatorja države. V proglasu, ki ga je izdal novi diktator, naglaša, da bo novi režim izvajal politično, finančno in socialno diktaturo brez desničarskih in levičarskih stremljenj. Proglas pravi, da je namen novega režima napredek Bolivije.