MARKO ALIČ 
TIHA LUČ 
Ko oblak prekrije nebo, 
ko sonce ugaša nad zemljo... 
214 
Takrat ko vse je odšlo, 
ko v sebi sem sklonjen ostal, 
da, takrat sem vzljubil temo. 
Vzljubil tihoto, 
vzljubil samoto. 
Vzljubil krik bolečine v sebi 
si izrul trnje v peti. 
Občutil svetlobo, 
se sklonil v vodo. 
Pogled iz nje 
se mi dviga v SVOBODO. 
215