fmm v-n i• * •. '' . j;.* / •• .■ "GLTsilokTSIK: JEDNOTE" 1004 N. Chicago Street. JOLIET, 114- The largest Weekly in the United Stota« of America. Wednesday Far memb«n y«aHy ....f 1.20 Fo. non m«nb«r* $2.00 Foreign Countri««..... $3 00 * Telephone 1048 Entered at Second-Cla- Matter December 9, 1920. at the Po»t Office at Jeliet, llliaoU, Under the Act of Angu«t 24, 1912 ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PROVIDED FOE IN SECTION 1103, APT OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918. Leto VEL Volume VIX Štev. 36.—No. 36. JOLIET, ILL., 7. SEPTEMBRA, (SEPTEMBER) 1921. Razne vesti. Stavka coloradskih premolar-jeV. Walsenburg, Colo. 3. sept.— Semkaj prihajajo poročila, da .je bilo včeraj v šestih rudarskih naselbinah Walsenburg okraja delo ustavljeno, ker so premogarji azčeli stavkati; vsi prizadeti rovi so last Colorado Fuel & Iron kompanije; dia stavki se nahaja 1368 premo-garjev; samo v Walsen rudniku dela še 22 zamorcev, katere so importirali iz Puebla. Predsednik premogarske linije za okrožje št. 15 zatrjuje, da so premogarji vsled tega za-štrajkali, ker jim je družba z-' nižala plačo od 30 do 37 odstotkov; to je glavni vzok in povod stAvke v teh krajih, dasiravno s6 kompanija izgovarja da delo v rovih počiva vsled pomanjkanja naročil. Novi jugoslovanski konzul dospel v New York. New York, N.Y. 5. sept. — Minuli teden je s parnikom Vojaški "bonus" v državi New York protiustaven. Albany N Y. 31. avg. — Tukajšnje apelacijcko sodišče je .danes proglasilo vojaški bonus ''Olympic" semkaj dospel g.[države New York protiustavna vel Karovič, novi generalni nim. Na podlagi člena VII, dr-jugoslovanski konzul, ki bo o- žavne konstitucije ni dovoljeno nrorlioH nnr.1 ^ v.r,w,__y_ k in 4-t ft /vV\/\M«.l% rl 1 /-lMnAtmn pravljar posle namesto bivšega, oziroma odslovljenega ge-ner^J. konzula Saviča. Novi L konzul je star še le 33 let; dos- dajati nobenih daril iz državne .blagaine. Apelacijski sodnik priporoča jo, da naj se to točko pri pri-lej je bil prideljen kot atašej hodnjih volitvah 1. 1923 potom pri jugoslovanskem poslaništvu v Londonu. Družinska žaloigra. Ormsy, Minn. 5. sept. —Danes popoldne so na^li v stano-ran ju uglednega trgrrvcn Fr. demfr in zlatnino. T^fih Kloco\v-a iz tukajšnje naselbine sedem mrtvih oseb: trgovca Klocowa, njegovo ženo in pet otrok. Fred, star 16 let, Myrtle 14,Glen 12, Oliver 10 in Leland 3. Oblasti so dognale, da je bil sam oče povzročitelj te družinske tragedije, ker je svojce v spanju ustrelil, zatem pa še sebe; pred tem groznim činom je pa še vsakega prej s klorofor- mom omamil, da se med streljanjem* niso zbudili. Morilec svoje družine je bil star 44 let in v tukajšnjem krojil na zelo dobrem glasu, ker je več let opravljal službo blagajnika tukajšnje Farmerske državne banke -Kaj ga je gnalo do tega groznega čine, še ni znano. ; ■ , Gozdni požar v Minnesoti. St. Paul, Minn. — 5. sept. — Te dni je nastal ogenj v sedmih okra jih severnega dela Minne-sote: v Lake, St. Louis, Mille Lacs, Kanabec, Beltrami, Carlton in Aitkin. Najhujše divja ogenj v Šolani blizo naselbine Me (t rat h v Aitkin okraju; vlada je poslala tjakaj 1000 vojakov, ki skušajo omejiti ogenj. * Ker je ljudstvo pred zopetno pretečo* nevarnostjo' v velikem strahu, zapušča svoje -Ivin domove. Iz White Pine, male drvarske naiseTbine ni že dva dni nobenega telefonično-ga poročila, vsled česar je soditi, d a-je isto gozdni požar za-jel. Danes je odpototal v Aitkin okraj guV^mei4 Wens, da bo nadzoroval in Vodil tamošnjo rešilno akcijo.5 Uljudni avtomobilski banditje. Začetkom avgusta t. 1. se je pripetil v Chicagu sledeči slu- Pne 13- se vršila i • j i • ■» • '. I in ir» T.nlr« nlfrn/nn amlni in «c referenduma razveljavi. Milijonar Swift pozvan pred sodnijo. Waukegan, 111. 5. sept. čaj, ki dokazuje, da so'gospod- P11'0 Lake okrožno sodnijo za .ie bandit i e iz Chicaera včasih nimiva obravnava napram milijonarju Louis J. Swit'tu ml. je banditje iz Chicaga včasih tudi uljudni. Neko popoldne se je bankir Earl H. Perkins peljal v elegantnem avtomobilu v svojo zaročenko Bessie f Merwin po nekem košatem bnlevardu. Naenkrat priskočijo štirje maski- rani banditje v avto, ter zahtevajo od lastnika avtomobila Razstrelba y rudniku. Harrisburg, 111. 31. avg. -Dane«, ob 6. uri zvečer se je pripetila v bližnjem Harco pre mogovniku velika razstrelba .vsled vnetja plinoy z neprevidnim ravnanjem dinamita. Ka tastrofa ki se je pripetila v 445 čevljev globokem rovu je ^{povzročila takojšnjo smrt enajstim premogarjem, katere so kasneje spravili na površje, šest izmed omamljeni!* se pa bori s smrtjo v bližnji bolnišnici. > Za časa razstrelbe se je nahajalo v rovu 450 premogarjev. Da ni katastrofa zahtevala številnejših žrtev je pripisovati .dejstvu ker so navedenci na dani varnosti signal še pravočasno na varno zbežali. plen je znašal $17.00. Zatem prisede eden izmed njih spredaj V bankirju, dva pa k njegovi spremljevalki. Prvi bandit je vprašal lastnika voza, kje da stanuje, ker ga hoče z avtomobilom prav do doma pripeljati; zaeno mu je pa zabičal, da naj ves čas molči. »• Ko je uljudni bandit v resnici Mr. Perkinsa ter gdč. Mer-vin pripeljal pred milijonar-jevo palačo, se je od obeh lepo poslovil. -- . Število brezposelnih v New Yorku. New York. — 53 raznih organizacij bo te dni podvzelo potrebne korake, kako bi se dalo spraviti do zaslužka 500,000 brezposelnih v tem mestu, med katerimi je clo 75,000 veteran-cev. . . Modra določba sodnije. L°s Angeles, Calif. 5. sept, —• Tukajšnje okrožno apelarijsko sodišče je danes določilo, da v državi California, nima pravi-, ce nobena sodnija in noben dr žavni uradnik uveljaviti prohi bicijske zakone ter predpise. Strupene gobe umorile soproga; žena umira. La Porte, Ind., 31. avg.—Bert Fleming iz Michigan City je danes umrl za zastrupijenjem, ker je jedel strupene gobe; njegova žena pa se nahaja v kri- iz Lake Koicst, ki je bil nedavno v Z-on City aretiran vsled tihotapstva z žganjem. V njegovem avtomobilu so namreč našli 5 steklenic viške in večjo količino šampanca, Ako ga porota spozna krivim, bo obsojen V jeco in kaznovan z denaiv no e:loW; polpf tega m* , zaplenili tudi njegov $5,000. vreden avtomobil. — Op. stavca! Kaj to milijonarju mar? Avstrija odobrila mirovno pogodbo z Ameriko. Dunaj, 2. sept. — Danes je odsek za zunanje zadeve odobril mirovno pogodbo z Združenimi državami, ki je bila sklenjena in podpisana dne 24. avg. t. 1. Avstri jski državni kancler bo to pogodbo jutri v parlamentu predložil v svrho ratifikacije. Spopad med Avstrijci in Nemci. _ i Dunaj. 6. sept. — Ko je včeraj fyotelo 3000 ogrskih vstašev s silo okupirati obmejno avstrijsko mestece Kirchschlag, je prišlo pri tem do krvavega spopada, trajajočega.8 ur. Og-|^ ri in Avstrijci so pri tem rabili granate in strojnice. Na zadnie so se morali uporni Ogri umakniti z večjimi izgubami. Na avstrijski strani sta bila 2 mrtva in 20 ranjenih. V Kirchschlagu vlada danes popolen mir. Mož toži ženo, ker ga ne podpira. V Minneapolis, Minn, živeči Benjamin Liss je pri tamošuji sodniji vložil tožbo, ker ga noče žena podpirati. Pred leti je je bil Liss krošnjar in je zajed-no s svojo ženo lastoval lepo premoženje. Zadnji dve leti,kar je ohromel, je pa žena vse posestvo prodala in obdržala denar, tako da je njen mož brez vseh sredstev in pomoči. Zdaj bo sodnija določila, koliko "alimentov" bo morala Mns. Liss na mesec za svojega moža plačevati. tičnem položaju. Mislila je, da je skuhala dobre gobe, a se je .'vso silo boril, da bi rešil mesto {<•♦ Zabava delegatov razorožitve-ne konference. Washington, D.C. — Držav-, ni podtajnik Fletcher je izračunal, da bpdty. znašali zabavni s t ros k i delegatov jrazorožit veno konference, vršeče se dne 11. nov. ts\. v tem mestu okrog.gO tisoč dolarjev; ta denar bo plačan iz.državne blagajne. Vlada bo priredila gostom en'banket, dve večerji in dve veselici. , iS " -♦»•■ v. 't.> iU •;" :l Grki zavzeli glavno mesto v 1 Smirni. London, 6. sept. — Tukajšnjemu Reuterjevemu častni-karskemu izvestju se iz Smirne poroča, da so včeraj Grki zavzeli Angoro, glavno mesto »turških nacijonalistov v Smirni. Poveljnik turške armade, Muštapha Kemal paša se je z zmotila. Ukradli ženo. / Cleveland, Ohio., 30. avg. — Ženo so ukradli Petru Avramu, 738 E. 82M SL Peter ima res-t a vran t, in zadhjo soboto se je poročil, v pondeljek pa so mu ženo odnesli., Avram je naznanil policiji, da nameravajo lo-poyi prodati njegovo ženo za PRISTOPITE Y K. 8. K/ JEDNOTO! pred številno grško armado, pa se mu to le ni posrečilo. Maksimalna pristojbina za operacije. Ravnateljstvo John Hopkin-sove bolnišnice v Baltimore, Md., ki je najbolj slovoča v Združenih državah, je te dni na svoji seji določilo maksimalno itojfrfno fttJWFza kako bolj nevarno operacijo, največji tedenski zdraviliški honorar pa $35.00. Boj mlekarskemu trustu. South Bend, Ind. 4. sept. >o zgledu mesta Chicago, se ;je tudi pri nas začela huda cronia ?rva po&liatev ameriških živil za ruske otroke dospela. Riffa, 6. sept. — Ameriški oarnik "Phoenix" je vzel danes s sabo na pot v Petrograd orvo nošiljatev ameriških živil 7a bpdne ruskp otrok*1. P«mik je nedavno odplul iz Haoao^ burga. Ameriška pomožna ad-iministraciia je tudi včeraj poslala poseben vlak z živili naravnost iz Moskve v Samaro, e m • m m u« oe pri nas zaceia nuda gonja napram oderuškim prodajal-sem mleka. Ta boj pa uspešno končan, ker so se ljudstvu pridružili tudi farmerji. Ti pravijo, da rajši mleko prodajajo naravnost strankam (konzu-mentom) za lastno ceno kakor pa oderuškim mlekarskim baronom, ki delajo po 400% dobička.^ Farmer dobi za lkvart mleka samo SV2 cente; mlekar ga pa prodaja po 12c, V svrho uničenja mlekarskega trusta se je tukaj ustanovila Farmerska kooperativna trna družba. Ta zveza je priredila včeraj javen shiod v pritličju tuk. okrajnega sodišča ob obilni vdeležbi. Farmerji so na tem shodu obljubili prodajati konzumenton mleko po 7 centov čez par tednov pa celo po 5c. Označena družba bo ustanovila no vf»*»h delih mesfa svoje postaje, kjer se bo dobivalo nepokvarjeno mleko še enkrat ee-neiV kot doslej. Od intri naprej bodo farmerii pošiljali in vozili mleko, jajca in surovo maslo naravnost crroceriiskim trgovcem pod pogoiem. da mora-mleko prodajati po 7c, en Najmlajii katol. škof v Ameriki. Pred nekaj dnevi je bil imenovan za škofa v Toledo, Ohio Rt. Rev. Msgr. Samuel A. Stri-teh, dosedanji kancler škofije v Nashville, Tenn. star komaj 34 let; s tem bo Rt. Rev. Stri-teh najmlajši katoliški škof v Združenih državah. Svojo služ-b<5 bo nastopil čez 4 mesece, ko dospe iz Kima uradno pismeno imenovanje. Msgr. Stritchi ie bil rojen dne 17. avgusta h 1887 v Nashville, Tenn. Po dovršeni farni šoli sv. Marije v svojem rodnem mestu je vstopil v učilišče sv. Gregorja Kr Oincinati. V-sled izredne nadarjenosti ga je tedanji ško{ še kot 14 letnega dečka poslal v ameriško semenišče v Rim, kjer je z odliko L ^1909 dovršil študije* in postal doktor bogoslovja ter modro-slovja. V mašnika je bil posvečen 21. maja 1909 po kardinalu Respighi nakar se je vrnil nazaj v Ameriko v Memphis, Tenn. 7 let zatem je bil imenovan za škofijskega tajnika v Nashville, Tenn., leto zatem pa kanclerjem oznatVne škofije; letos meseca maja ga je pa sv. Oče imenoval svojim hišnim prelatom z naslovom monsig-norja. Rt. Rev. Stritch bo prevzel mesto škofa Jos. Schrembsa v Toledo, O. ker je bil slednji prestavljen v Cleveland. Toleš-ka~ škofija šteje okrog 125,000 katolikov v 21 raznih okrajih. --===83 Nepotrebni stroški. Washington, D C. — Vlada Združenih držav bo prihodnje fiskalno leto izdala za vzdrževanje prohibicije 7 in pol mili-jonov dolarjev ;k temu je še prišteti $1,000,000, katere bo anti-salonska liga v to svrho potrošila. Ta denar se bo rabilo za plačo raznih prohibicijskih u-radnikov in agentov, za kemis-te, najemnino pisarn in potne stroške uradnikov. Lansko leto je vlada v ta namen izdala $2,000,000; letos bo pa skoro 4 krat toliko. — To so blagri in uspehi Volsteadove postave! Služba božja za gluhoneme. Dne 14. avg. 1.1. se je v kon-gregacionalni cerkvi v Spring-fieldu, 111. vršila posebne vrste služba božja za gluhoneme. Pri tej priliki je Rev. Filip Hazen-stab imel primerno pridigo; ni pa pridigal z ustmi in jezikom, ampak z znamenji na rokah. Med opravilom je eden izmed gluhonemih orgljal, med tem ko je posebni pevski zbor gluhonemih 11a svoj način organis-ta spremljal. Pomenljivo pri tej službi božji je bilo dejstvo, da ni bilo ves čas čuti kakega človeškega glasu, ali besede. Bivši francoski častnik postal duhovnik. tz Pariza se poroča, da je bil fsredi julija letos v mašnika posvečen bivši artilerijski polkovnik Rollin, ki je takoj po'kon-čani vojni stopil v Montauban semenišče. Rev. Rollin je bil vec let poročen s hčerjo nekega senatorja; še le pred 10 leti mu je umrla njegova"1 žena za-pustivša mu 10 otrok. Na dan njegovega posvečenja v mašnika je naredil redovniško obljubo, tudi eden izmed njegovih 'starejših sinov. Važno za prijatelje domačega vina! Važno določilo je prišlo iz Washingtona glede grozdja in Sridelovanja vina, in dobro je, a si rojaki to zapomnijo hi se po tem ravnajo, da ne bo ne-potiebnih sitnosti. Colninski oddelek v Washingtonu naznanja, da je nepostavno stiskati grozdje v trgovske namene, in nepostavno je prodajati moSt; «ko ne ve, da se iz mošta naredi vino. Mošt je le tedaj dovoljeno prodajati, ako se je prej z gotovimi kemikalijami mošt tako prepariral, da ne more postati alkoholičeiv to je„ da ne more postati vino. Mnogo oseb, posebno pa Italijani, so si nakupili velikanske stiskalnice grozdja. To grozdje > so stiskali v mošj, katerega so . potem očitno prodajali, in ta i mošt se je pozneje znajdel kot | vino v raznih hišah. To pa je; proti prohibicijski postavi. Ni-; kakor pa ne smete tega zamen-! iati s stiskanjem grozdja do- 1 ma. Vsakdo ima pravico doma! stiskati grozdje za svojo vpo- j rabo; in če iz tega mošta na-! stane vino, ne bo vlada tega I preiskovala. Za svojo vporabo,; ne da bi prodajal, si vsakdo; lahko naredi vina. Za eno dni-; žino je določeno 200 galen. Grozdje se letos že kupuje, oe-na v Clevelandu je do $125 tona. Lahko pa je, da če vi iiima-_ te doma stiskalnice (prešet^a grozdje, da vi kupite grozdje in daste isto stiskati osebi, ki ima prešo. Tudi oseba lahko računa za delo, nedovoljena je samo, da bi kdo nakupil grozdja v veliki množini, isto sp- rešal, potem pa mošt prodajal. Kdor hoče prodati mošt, mora prej povzročiti, da mošt ne zavre in se ne spremeni v vino. . (A. D.) Metodistovski pastor spoznan krivim umora katol. župnika. Birmingham, Ala. 6. sept. — Pred tukajšnjo poroto je bil danes metodistovski pastor Edwin Stephenson spoznan krivim umora katol. župnika Rev. E! Govle.katerega je dne 11, avg. 1.1 iz sovraštva pred fa-rovžom ustrelil. Amerikanska. V Ameriki je po novi postavil prepovedano prodajati in piti alkoholne pijače. Nekoč pripeljejo pred mladega sodnika trgovca, ki je na skrivaj prodajal vino. Sodnik ni imel še nobenega takega slučaja v svoji praksi. Kako naj obsodi kršilca postave, koliko dni, tednov ali mesecev naj mu da. V svoji veliki zadregi je telefoniral svojemu starejšemu tovari-šu-sodniku.—Pred seboj imam človeka, ki prodaja vino. Koliko naj mu dam? Kmalu bi o-medlel, ko mu je tovariš odgovoril- — Ne več kot dva dolarja za kvart. Kupi šest kvartov tudi zame!" k razvijati pred cerkvi- ti, trdo ležišče v gozdu ob og- »A ČLANEK JOSIPA PANIANA. Kar je ravno naše društvo sV. AloWja 'st. 421 y'Steeltonif sprcW žilo-misel, tikdjočo še pokritja stroškov, delegatov ' ob eagfa B Mi h, v Zl! in; h[ 31! v t c s i}\ v! r S II Hi k •1 it I 4( 7. C Hi i i 31 j 1 v6h D fc' t ■ vsehw,'4dr snio do- r * v» v konypncfje' lii ter >e ze zdpdt dcla^o^j I bi nam to dosti slabih eaaih. Louis iemekovič, predsed. % John Pfot> tajnik. • 9 John A. Težak, zastopnik. (Dr. bno, da se brani naša zmaga zudw^e{ konvencije. Zopet po-v daljam enakopravnost, katero Bma;došegli. Omenjeni tajnik bi rad prikrajšal pravice malih društev s tem, da bi ne imeli pristopa v konvenčno dvorano, tin Joliet, 111. v predzadnji številki Jedno- ega "Glasila" je bila priob- eena sledeča izjava: n Vsem društvom K. S. K. Jednote v razmotrivanje in razsodbo."— Pod tem naslovom je članek, v katerem se nahajajo nasveti iti vzroki v korist članstva, s kate- strin- i« seveda radi finančnih razi o- »mi se jaz popolnoma jam; zato želim, da bi se veliko t * , i • -i «« društev in posameznih članov tako h,tlire peni pop^^ na6Yet/dopisnik* br. Jos. vicah ip ^syolxuli. To vidimo|Paniana oglasilo, ter postavno zahtevalo referendum, s katerim naj bi se vse omenjene točke razveljavile, i S tem bi- se člani otresli »tistih - nezaželenih doklad, katere se članstvu obetajo z novim letom in bodo trajale najmanj dve'leti. Ako posebno v starem kraju. Mali narodi'* žele- neodvisnosti. Po* gleJiW Tree; Slovake, Litvince in tuVfl StoVrtice. Ako jo vsi do&ijo, to' je še sedaj Veliko vprašanje ? Vsi se zgražamo nad dejstvom, da' morajo Slo* veucr plačevati, večje davke in [pa ostane sklep 14. konvencije vedno ^ove doklade? pri tem pa v veljavi, da bo vse konvenčne vendar nimajo nobenili pravic.■ Kavno tako je z ozirom na mala drpstvat, Pride konvencija; delegata ne morejo poslati in ni-msjo take prilike do uživanja pravic, katere jim spadajo. Zato so se borili pri slavni zadnji konvenciji; delegatje so uvideli potrebo .našega predloga. Zma-gaffe tuj Zdaj se. pa že zopet defa proti temu!—Ravno JoHet inui najmanj vzroka krajšati pravic«' drugim društvom; to je stroške plačala Jednetiua blagajna, ali bolje > rečeno člani, vsak iz svojega žepa, s tem bomo vsi Člani hudo oškodovali* in to ne le na eno stran, ampak od vsah štirih vetrov, in tista svota konveiičnega asesmenta ne bo nikomur nič koristila, niti nič zalegla, ne članom^ Jed-noti, marveč bo potroeeija,, odkrito povem za nepotrejbnp, potrato. , • , Nekoč sem oital v nekem čas- sagft u^tf&iivmtt (o4„ sfrani njku, kako.je.iia .Angleškem f Hmi: neka bogata ilvm (gotovo iUi- l , Predsednika, listi t. jo, da pokoraka v gornjo cer- nju, kakor radi večkrat šaljivo kev, ki je bila tudi ta dan, ka- pripovedujejo. Msgr. Buh so se sedaj stalno naselili v*4 Msgr. Anton Kordan, tajnik. it urada dr. atr. Jožefa it. 112, Minn. flKa redni mesečni srnin eseca ...... avgusta se je sklenilo glede bol- la. Otroke je spremljal v pro ^».Soinir »o nnhnn blitvi rišli smo do zaključka in enoglasno- .odobravali v celoti poziv tajnika društva, št,j3. Pri tem niso prizadeta samo t velika društva, ampak it tudi • Mf . 1 1 i manjša: Vzemimo slučaj, da bi j kako društvo štelo 49 članov; to društvo ne more poslati svo-jeg*r <*j legata^ > iia konvencijo . , tirugače/Jalne zdražt a drugim društvom in plačati bo moralo vseeno od vsakegav;čiana $2.40^ kar znaša $116.40. Za to sva& «dru&t^o i nu ro vecnote ne morejo on^ razkošne dame v Londonu posnemati, da bi v sedanjih časih, in tudi v bližnji bodočnosti plačevali previsoke ases. Boljših Časov pa sploh ne moremo pričakovati, in ako ostane pri tem, da bo primorano članstvo delegatom majhnih društev stroške plačevati, potem smo lahko zagotovljeni, da bo članstvo v sedanjem času poleg svojega pičlega zaslužka svojim bednim in morda stradajočim ot-ročičkom njih borni kruhek iz ust trgalo, in to samo zaradi tistih vsiljivih delegatov, ki se vedno na konvencijo silijo, pa jim ni mogoče na svoje stroške; nobenega izmed istih pa še dosedaj niso zborovalei na konvenciji prav nič pog,rešal i. Toliko v pojasnilo od moje strani-John Gregorich, tajnik društ. št. 29 K. S. K. J. Joliet, III. ^ j'ii so Z£ vse enaka in merodaj- j tero so služili naš priljubljeni i afa- in visoke^spoštovani starosta krajfvm^&C'ferse« združilo Z dru gim >dixttšt-V(>Hi, f Vzornim« - še manjša di^tvfc" ki štejejo od .12 do^ftMdnov:; «n»»eintirajo združiti po dva ali tri društva skupaj, da si izvolijo enega de legata^ U ar* pa »ne h« nikakoB v obeli« > zadovoljnost, ker bi rado vsako dru&tvo k:svoje.iHredine izvolile delegata. Kar se pa ti če združitve, dva, ali tri dru&t? zapisnika zadnje konvencije na strani 24. Baš delegat dr. št 7 je stavi! svoj formalni predlog glede plačevanja stroškov delegatom in glede združenja manjših društev pri izbiranju delegata. Ža ta predlog so tudi vsi delegatje dr. št. 7 glasovali. NAMfANILO. Članom društva sv. Lovrenca x a upaj, isto so laJiko nAr^ ^ 63 Cleveland, O., se s tem na-li i*rprejsnjih-K^uwj^rlwr ^J^M^-friho^a redna so lahko pooblastili del^la-od v soboto, dne 10. vaii? bUžme kon-venegc^-alirpa iz mw&mga mo-sta.tn.floizišii p jnirnjimi. Ški. iilitiKi s. iif Zatorej naše društvo ^Oživlja tudi druga društva iz*d*Ur gilijifž^iiiajprtde nasvet taj-a dr. št. 3 na splošno glaso-da se, sedaj že itak jako „ . v , USTNICA UESDNIiTVA. član društva št. 7. v Jolietu. Vašega razmotrivanj« ne bomo priobčili, ker niso podatki ute-mcljenL Vi nikakor ue moi^te govoriti in trditi stvari v imenu onega društva. Svetujemo Vam K sklepu naj še omenim, da smo te dni izgubili iz nase sredine sobrata John Majerle-ta, ker je odpotoval v staro domo vino. Želimo mu srečno potovanje čez morje in če se kedaj nazaj povrne, mu kličemo: Na zopetno veselo svidenje v naši sredini! S sobratskim pozdravom, George Schneller, tajnik. septembra ob 7 uri zvečer v navadnih prostorih (S. N. Domu), v Da je društvena seja prestavljena je vzrok, ker bo v nedeljo dnfc lt./sept. farna veselica, enem še opozorim čla- ne, ki aKt m^Jjp^nanii v plačevanju asesmentov. Taki člani naj prečitajo pravila, pa bodo pri |r fjm NAZNANILO. Tem potom naznanjam svim članom i članicam dr. sv. Mi-hjajla br. 163 Pbgh, Pa. da se udeležeju u večem : broju prihodnje sjednice, koja se vrši 11. sept, u naši običnoj prosto-rijL Imati čemo več važnih točka na dnevnem redu., . Isto spominjam članove koji guju društvu več od 2 mjese-ck, da se sami prijave na bu-dučoj sjednici, inače buju .sus-pendani iz društva. Isto molim svakoga člana, da i (i donesc sam svoj asesment' na s£ju (sjednicu), ili naj ga po-šalje, jer ja neču preimati novae doma ili na cesti od nijene-ga člana. Ako bi bilo kaj važnega komu r!anu ili elaniei, neka se javi predsjedniku ili pri drugem tajniku, jer mene neče biti kot kuče nekoliko dana. Sa pozdravom Matt Brozenich, tajnik. Eveleth, Minn.—Nepozablje na ostane nedelja dne 21. avgusta našim starišem in vsem fa-ranom tukajšnje slovenske cer kve sv. Družine. To nedeljo je sprejelo 215 tukajšnjih otroči-čev, fantov in deklic, kar mogoče slovesno prvikrat Jezusa v-sv. obhajilu. 2e v soboto ve čer je veKclo '.witrkovanjc iv.,-nov naznanjalo Evelethčanom in okoličanom, da se bo naslednji dan vršilo nekaj posebnega. .V nedeljo zjutraj okoli osme u re, še je zbrala mnogoštevilna množica Iju-Uj } red cerkijo: da vidi lepo urejeno procesijo nedolžnih otrok, ki so se zbrali v pritličju cerkve. Točno ob 8. jeflflfijMi duhovnikov v dulutski škofiji, devetdesetletni Rt. Rev. Msgr. Jos. Buh, ki so prihiteli že v petek poprej na pomoč našemu g. župniku. Ganljivo je bilo gledati osivelega starčeka, kako so še z miadeniško navduše nostjo opravili sv. mašo in še mnogo sv. obhajil med sv. mašo razdelili. Po končanem prvem sv. obhajilu je poročil domači g župnik poprej v sv. katoliško cerkev pristoplo Miss Sophio Muehlberg z Mr. Jakob Petrič em, najstarejšim sinom tuka, dobro znanega in spoštovanega farana in rojaka Jakoba Pet rič-a in njegove žene roj. Sega Mladi Jakob Petrič je služi dye leti v amerikanski armadi v Coblencu na Nemškem. Pri peljal si je, ko se je nekaj ted nov nazaj vrnil domov, imeno vano deklico seboj, ki je bila poprej luteranske vere in je sedaj pristopila k naši veri. Mlademu paru vsi želimo prav nmo go sreče ia blagoslova v novem stanu! Tako smo preživeli mi eve-lethski Slovenci zopet en veseli dan v naši župniji, katero tako lepo m skrbno vodijo naš g. župnik Anton Leskovic, katere ga pa radi tega spoštuje vsak Slovenec in vsi drugi narodi na Evelethu. Vse slovesnosti imenovanega dneva pa je še posebno povzdignila navzočnost častitljivega starčka Rt. Rev. Msgr. Buh-a. Kako smo se jih veselili, ko smo jih zagledali; a so vendar še pri zadostni moči in pri polnem spominu. Kaj radi pripovedujejo svoje dogodke iz mladih let i» svojega misijonskega delovanja v Minnesoti in vselej zabelijo svoje pripovedovanje z mladeniškim humorom. Človek bi jih poslušal cele dneve Častitljivi starček so mno M delovali v svojem življenju; dosti prestali v Minnesoti, kjer za časa njihovega delovanja se ni bilo mest, ne lepih pest, ne avtomobilov, ne pouličnih železnic, ampak le ^vj/^, stezice, trdi konjski hrbe- Iron Mountain, Mich. Dragi mi g. urednik: — O delavskih razmerah v naši mali floronski naselbini ne morem kaj veselega poročati, kajti z delom je t^i tu slabo, ker So vsi rudniki zaprti; upamo pa, da se bo tja na zimo, kaj boljše premenilo. Cez nekaj dni se bo pač pričelo delati v novi tovarni avtomobilov Henry Forda, ki bo kmalu dograjena, na njegovi novi žagi pa dela že od julija 1.1. približno 300 mož. Tukaj Vam prilagam sliko našega pokojnega slovenskega mladeniča Robert Schwei-ja ki je bil komaj 17 let star, ko je prostovoljno stopil v ameriško armado. On je bil eden imed pn*ih ameriških vojakov podanih na Francosko in izmed prvih na fronti proti Nemcem. Bojeval se je do 5. oktobra 1918 ko ga je krogla zadela in k zad' njemu počitku spravila. Njegovo truplo je semkaj dospelo dne 19. avgusta t. 1. ; pogreb se je vršil iz hiše njegovega o-eeta in matere Mr in Mrs Jakob Schwei, članov dr. št 51 K.S.K.J. Tako krasnega in olikega pogreba še ne pomni I pr-gjeki t:; je tudi ukee, Wis. Bolj obširno poročilo o pogrebu tega junaškega mladeniča najdete v prigibnem izrezku iz tukajšnjega lokalnega angleškega lista, ki slove akole v prevodu: "Minulo nedeljo popoldne je stalo na cesti na stotine ljudstva odkritih glav, ko so pe-jali k zadnjemu počitku zem-sko ostanke Robert Schwei-ja, d je izgubil svoje življenje v službi za domovino na Francoskem. Tukajšnja Legija (veterani) so se zbrali y svojih uniformah »Ipred domom pokojnikovih sta-" rišev na Grand Bulevardu ob pol 2. pop. kjer so se vršili pogrebni obredi legije; zatem se je oa ves sprevod jel pomikati proti cerkvi Matere Bo|je. Na Mn-sprevoda je^vifel^agae^ Bronasto rakev, zavito v zvezdnato zastavo so na vojaškem topu peljali štiri konji; za sorodniki pokojnika je pa korakalo 200 vojakov in mornarjev v uniformah. Pred cerkvijo Matere Božje sta čakala pogrebce Father Mockler in Father Jani, nakar je bilo pok. truplo preneseno pred oltar in blagoslovljeno. Župnik Mockler se je v krasnih besedah spominjal tega hrabrega mladeniča, ki je umrl za domovino. Zatem je krsto dvignilo na rame šest vojakov, to-varšev pok. Robert Schwei-ja in položilo zopet na voz, na kar se je sprevod dalje vršil do r. Park pokopališča. Predno so krsto položili v grob, je za pokojnika posebni oddelek vojakov oddal tri pozdravne salve, trobentač Karol Nora mu je pa ' v slovo zatrobil primerno žalosti nko. v Robert Schwei se je prostovoljno vpisal v vojake takoj pri prvem klicu še ko je bil di-kak tukajšnje višje šole. V Francijo je odpotoval s prvim oddelkom ameriških vojakov •prideljen znani Prvi doviziji; tako se je tudi kmalu zatem boril na nemški fronti. Ker je bil pokojnik pri Cantignv o-maml jen s plinom, se je zdravil v neki bolnišnici tri mesece, u-mrl je pa vsled zadobljene rane na bojnem polju v Mcuse— argonskih gozdovih. Krsta tega mladega junaka je bila vsa s cvetjem in rožami okrašena, katere so mu v zadnji pozdrav darovali njegovi številni prijatelji in občinstvo našega mesta, ki je s tem izkazalo tudi njegovi žalujoči družini svoje sožalje in čast." — Počivaj v miru ti hrabri a-meriški slovenski mladenič v svoji domači zemlji in večna luč naj ti sveti! T. S. Clan Jednote. Ely, Minn. Tukaj na Ely so delavske raz- ii v.i« »cfi'a r -f-.omii. a-a te- mere jako slabe; nihče naj ne .\K« .I'M M.Tvik h Milwa- hodi semkaj za zaslužkom, ker ga še sami nimamo. Rudarske družbe so nam meseca junija znižale plačo za 20 procentov; dne 1. avgusta za nadaljnih 10 procentov in k temu določili da delamo samo po 3 dni na teden; dne 29. avgusta nam bodo pa zopet znižali plačo za 7 odstotkov. Tako gremo vedno niz-dol, ako pojde stvar še tako dalje, bomo morali morda še zastonj delati za bogate kompani-jeJ!—Pri vsem tem gredo pa življenske potrebščine v cenah navzgor. Res so omilovanja vredne družine, ali možje, očetje, ki imajo veliko otrok. Kako zamorejo sploh živeti in vzdrževati sebe ter družino z bornimi 35 dol. zaslužka na mesec! Bliža se nam 15. sept, do 15. okt. Ta čas bomo saj malo pozabili na krizo, ker s 15. t. m. m se o^pre lov na divje race, .15. Jroča, da je odprl svojo odvetni okt. pa na zajce. Ker je tuk&j ško pisarno nas sobrat Mihael pri nas dosti lovcev, bo treba Malovrh, član dr. sv. Vida št. 25 zopet očistiti pnške in iti v šu-j.K. 8. K. J., edinec družine zna mo. Letos je divjačine v našiT.oga rojaka Jurij MMovrhft, okolici jako mnogo; gotovo bo svoječasnega organista na Cal-marsikak zajček pal pa tudi ra-!ii?netu in v Jolietu, ter sednnje-ca! Največ bo pa pokanja, ko(ga organista na hrvatski t'ari v pojdemo na lov na sme, jelene Clevelandu. in *4 moose *' Srnjakova pečen-1_ ka bo osobito letošnjo zimo do-. brodošla številnim tukajšnjim pečlarjem. Vsem tem želim že vnaprej mnogo lovske sreče in; pa dober tke pri pečenki divjačine! Poročevalec. Aurora, 111. Cenjeni sobr. urednik: — Dasiravno smo tako blizu , glavnega sedeža naše Jednote,. se le malokedo. oglasi iz tukajšnje naselbine. Naznanjam Vam, da smo i-meli kar dva piknika v kratkem; prvega smo priredili za otroke dne 10. julija povodom petletnice Mladinskega oddelka K.S.K.J. spadajoče k društvu sv. Janeza Krst. št. 11 in dne 28. avgusta smo pa imeli veselico člani ter članice gori-navedenega društva. Prav luš-tno srno se zabavali. obakrat tako. da skoraj nismo opazili, kedaj da je bila noč nastopila. • Kar tam za reko na zeleni tra ti pod košatimi hrasti smo se razveseljevali. Zabave je bilo dosti, vsake vrste. Najprvo smo se ženske skušale, katera V bolj pl ena v nogah, da bolj daleč teče; potem so imeli pa otroci dirko kateri bo drugega prekosil. Zatem so se pa še moški okorajžili češ: '4tudi mi hočemo pokazati svojo moč". To vam je bilo smeha, ko so se spustili v dir, da .so se kar drug čez drugega prekucovali. K sle-pu sta se &e dva debeluharja skušala, kateri je bolj urnih peta. Ta točka je bila najbolj zanimiva! I Pa tudi na lačne in žejne želodce nismo pozabili; vsega je bilo v izobilju. In naše malenč-ke smo dali 5 letnico Mlad. oddelka tudi slikati; ko bodo gotove, Vam že eno pošljemo za objavo v listu. Tako smo bili veseli in zadovoljni z vsem, da smo rekli, da se m6ramo zopet kaj kmalu skupaj siliti.-- Delavske razmere tukaj so tudi bolj slabe, kot povsod po d rug i hi mestih, ker se bolj slabo dela in tudi plačo odtrguje-jo. Tako slabo plačujejo tisti velebizniški gospodje, da se človek komaj pošteno preživi v teh dragih časih. Vročina nas je tudi malo popustila; zdaj se nam bližajo Se bolj jesenski dnevi. V predzadnji številki " Glasila* ' sem čitala oklic urednika, da bi se bolj pogosto oglaševali v našem cenjenem listu. Prarvi: toliko in toliko društev šteje naša Jednota, pa je tako malo dopisov; komaj vsako leto po enkrat se oglasi kako društvo, takrat, ko imajo letno sejo. Dalje omenja, da bo že u-reilnik Uredil rokopis za objavo Prav vsled tega sem se danes tudi jaz ojunačila in napisala • gornje vrstce iz naše male slovenske naselbine vAurori. Obljubim pa zaeno, da se bom pri priliki zopet oglasila. S pozdravom na vse cen j. članstvo K.S.K. Jednote; pozdrav tudi našemu prijatelju Mike C., ki nas s svojimi pismi vedno tako zabava. Članica dr. št 11. IN MItADI" Drugo dejanje. (Nadaljevanje.) ALENA. Potem poravnaj račune! Ne maram, da bi mi ljudje nagajali, čeŠ v beračijo je silila, ko ji je bilo dobro Kaj bi tako vzdihoval! Saj je blago zato, da se v denar spravi, [maš poln hlev in še dosti gozda. FRANCE. Ni toliko, ni toliko. Ali hočem vse kmalu pognati? ALENA ((kljubovalno vstane). No, pa ne! Zdaj vem, koliko Ti je do mene. (Hoče oditi.) N FRANCE. Počakaj, Alena, se bo že dalo kako napraviti. Seveda... ♦ ALENA. JE — tisto Tvoje cincanje. Reci — plačal bom — pa jej FRANCE. Saj nisem rekel, da ne bom. ALENA. Prodaj par hrastov in vse bo poravnano. (Se uiSazaj.) FRANCE. Hrastov ne. Pač pa imam na Z mano na Nemško. ^ Kako misliš? Pokaj? IELJ V kratkem odpotujem tja in zate vem ime-w>. Pa ne kako navadno. Ne bo Ti treba delati rec samo voditi in nadzorovati druge služkinje. . ALENA. Povej bolj natanko! KRAGELJ Na dolgo Ti zdaj ne morem razlagati. Prevzela bi večjo kuhinjo za delavce in pa šivanje. Pri tem bi imela v*c poslov. Izborna plača, prosto življenje — ah Alena kakor nalašč zate. Ali Te nI škoda tukaj na kmetih? Vse' Tvoje znanje umira nerabljeno. ALENA. Ali pa bi bilo to gotovo? xt- frk4ralge^- tv<*a je že gotovo, samo če hoče«. Ni Ti treba; skrbeti, kako boš tja prišla in s čim, to je vse moja rec. Samo če hoces. Nikdar se ne boš kegala. ALENA. Pa — ali ni tam drugih takih žensk dovolj? . KRAGELJ. So že — Nemke. A na tem mestu bi morala biti Slovenka. In pa — jaz imam važno besedo pri oni tovarni. Bil sem 5 let že tam in nedavno spet, eno leto. Znane so mi razmere kot doma. ALENA. Ali, ko bi se človek-zanesel! KRAGELJ. Name, Alena, se lahko zaneseš. Prisezam Ti sveto, da boš srečna. Pregloboko Te ljubim, da bi Te mogel v nesrečo Dahniti, fo si m« Ufnpitrof i;nk;i« x___!•■ !•» . nesrečo pahniti, če si me katerikrat ljubila in če me s« ljubiš žagi neKaj jvenjj mi Alena in pojdi z mano! ALENA. Ah, to je ravno moja nesreča, da Te se ljubim Slovenski odvetnik Sobr. Mihael Malovrh. Sobr. odvetnik Mihael Malovrh je bil rojen pred 25 leti v BoroVljali na Koroškem; z očetom in materjo je prišel semkaj v Ameriko še kot deček. Za časa bivanja tu v Jolietu je obiskoval našo gnano farno šolo sv. Jožefa ter isto z dobrim uspehom dovršil. Ker so njegovi starši želeli, da bi njih edinec nadaljeval študije, je . mladi Mike 1/ 1914 v resnici uspešno dovršil ugledno Jolietsko višjo mestno šolo (Joliet Township High School) na kar je dovršil '1 postgraduantni'' termin. Leta 1916 se je vpisal kot slušatelj prava na univerzi v Chi-3agu; leto zatem se je pa s svojimi stariši preselil v Cleveland, kjer je nadaljeval študije na "Cleveland Law" šoli do junija 1. 1920. Lansko leto je naš nadebudni visokošolec položil skušnjo za odvetnika v dr: žavi Ohio in prakticiral do letos pri Common Pleas sodni j i v Clevelandu, da si pridobi vse praktično znanje pri svojem poklicu. S 1. sept. 1.1. je otvo-ril lastno odvetniško pisarno v Clevelandu in bližnjem Lo-rainu. Rojake v onih naselbinah opozarjahio na njegov o-^las. Dalje toplo priporočamo ^obrata Malovrha članom in članicam K. S. K. J. v Clevelandu in Lorainu, da ga kot začetnika podpirajo in se nanj o-bračajo v raznih odvetniških, pravnih ter zagovorniških podlih. Svoji k svojim! Sobr. M. Marlovrhu naše Krene čestitke in mnogo uspeha! smrekovih trkljev. ALENA (pokrije zopet obraz.) Ah, da gre za vsak kraj- hvan, še ljubim bolj nego preje." Tn — mož? car tako tesno! Saj pravim, ljubezen tako hitro mine. ------- ZS 7iP ' i T ? T q ■ KRAGELJ. Pomore naj si sam! Ne boj se zanj! čemu *RA*CE (sede k nji). Alena bodi pametna! Saj m ta- bi živela ne8rečno, ko si lahko drugače pomagaš? Reci: da, in udo, in (po kratkem premisleku) — boljše bo — le počakaj v kratkem dobiš pisano, da lahko vstnnižv «h,7hn ko hudo boljše bo! ALENA. Bog ve kdaj in kako. FRANCE (objame jo). Da, Alena, boljše bo, verjemi! Začnem kako kupčijo in boljše bo. S kmetovanjem samim ni nič. Tudi Šepar si je opomogel s stransko kupčijo. pisano, da lahko vstopiš v službo. ALENA. Danes tega še ne morem reči. Povem pa v kratkem. Če me res ljubiš, potem se ne bojim. KRAGELJ. Ljubim, Alena, ljubim... (hoče jo objeti). •ALENA. Ivan, varujva se! (Odmakne se.), Mož prihaja. AT tfXTA t> - v. . *| ~ • , j I (*itro vstamfta in gresta vsak na en konec mize. Zunaj se za- živahen Pogovor Francetov in Jamnikov, ki se približujeta nedeljo tako obleko, da je več vredna, kot vse moje skupaj. Seveda narejena je nerodno; da se Bog usmili. Toda blago! FRANCE (ki se je medtem zamislil, z jasnim pogledom). Tudi midva bova iz stiske! Te račune (spravi papirje v miz-nico) poravnan še to nedeljo. in naglo vstopita.) 8. prizor.—Prejšnja, Jamnik, France. JAMNIK (razburjen). Tako torej, tako torej! O saj sem si mislil. Dolgo časa sta me že odrivala, zdaj me mislita po- n/vlnntnA ____'__I__/ J- ■ \ _ v • ALENA (ga objame). Zdaj'pa še nekaj, France. Se ne- Polnom* odrillijti- i Toda sinaha, sinaha (drhetaje) poprej se kaj, morava napraviti. Saj boš to storil!? (Boža ga po laseh.) Kaj ne, dragi moj? FRANCE. No, povej! ALENA. Vidiš, France, takole sem si mislila, da bi se oče preselili v sobico pod streho. FRANCE. Pod streho? ALENA. Le počakaj, da Ti vse razložim. V čumnati so nam vendar le na poti. Pa ne samo to. Saj so čez dan največ moramo — vendarle pogovoriti! KRAGELJ (stopi k Francetu polglasno). Počakal Vas bom konec hiše. FRANCE (tudi razburjen KragJju). Dobro, dobro! Le počakajte! Kmalu pridem (Kragelj odide.) ALENA. Kaj pa je za Boga ? FRANCE. Oče, nikar ne vpijte! JAMNIK (sede k peči; roke se mu tresejo). Za svoje pra- v tej sobi. Silno nerodno je, če imava kake svoje pogovore bo- vice mora in «ne vsakdo glasno govoriti. Ali tudi govoriti ne disi med seboj ali pa s kakim gostom. Tudi prave snage in re- smem? da ne morem vzdržati v edini lepi sobi naše hiše. Poglej po tleh! Pljunki in pepel iz pipe. Kdo bo zmeraj pometal njim! FRANCE. To je že res. Toda pod streho ne verjamem, da bi hoteli. ALENA. Zakaj neki ne? Čisto prijazna sobica bo to, ko jo popravimo in uredimo. FRANCE. Težko bi hodili po stopnjicah. > ALENA. Saj jim ni treba hoditi. Jed jim bomo gor nosili. Enkrat na dan bodo pa že prilezli k čebelnjaku in nazaj. Kaj jim pa je treba stikati drugod? Kamor se človek obrne, so mu že za petami. FRANCE. Težko. pojde. Jaz sam nimam nič zoper to. kot, Pa naj bo tu ali tam. FRANCE. Govorite, kar hočete! Starim ni moč kaj doza |povedati. (Sede k mizi tako, da obrne hrbet očetu.) JAMNIK (mirno proseče). Zakaj mi ne privoščita čum-nate? Ali se nismo ob predaji dogovorili? Povejta, Če se nismo? Pustita mi ta mirni kotiček! • ALENA. Da, ko bi bili res zmerom v čumnati — tako pa— JAMNIK.^ No kaj? Ali naj bo čumnata moja ječa, iz katere se bi ne smel ganiti ? FRANCE. Pod streho je kotiček še mirnejši. JAMNIK. In na stara leta naj bi se mučil po stopnjicah? ALENA. Pa se nikar. Nihče Vas ne bo klical dolu Kar pa potrebujete, znesemo Vam gor. Vi imate v hiši izgovorjen JAMNIK. (Ozre se skozi ok-1 porineta. NOVI SLOVENSKI ODVETNIK V CLEVELANDU, O. Naša ameriška slovenska metropola, Cleveland, O., vedno bolj napreduje v vseh zadevah. Tam živi največ' našega ljudstva; v Clevelandu je največ slovenskih društev, trgovcev, podjetnikov, .raznih zdravni kov in tudi slovenskih odvetnikov. Število teli (zadnjih) se j o zadnji čas pomnožilo še za enega. Od tamkaj se nam namreč po- živila se zopet dražijo. Washington, D.O. 3. sept. — Delavski department je objjrvil na podlagi svoje statis'tike poročilo, da so se cene živil v 14 mestih meseca avgusta zopet podražile in sicer: v Filadelfiji za 6 odstotkov; v Chicagu, Washingtonu, New Haven, Bridgeportu in Providence za 5%; v Kansas City 4; v St. Louis, Springfield, 111 in Birmingham Ala zar 3; v Peoriji 2%; v Salt Lake City, in Denver pa za 1%. Ali očetu bo morda hudo? ALENA. Morda pa ne. Pove se jim. no.) Ti jim povej, Franc«"! Prosim Te, pojdi in povej jim z lepo besedo. In sicer tako, kakor bi želel sam. Ne maram, da bi me opravljali, češ, da jih jaz preganjam. France, pojdi precej! Čimpreje se stvar uredi, tem boljše. Jutri dpm to so bo poribati in jo pogrnem z zelenim suknom, ki sem ga že zad-njič kupila v ta namen. Ali greš? FRANCE. Poskusil bom, Tebi na ljubo, Alena! Vse sto rim zate*, ALENA (poboža ga zopet). Ti si dobra dušica. Toda počasi in lepo, veš! FRANCE (odide), . . 7. prizor.—Alena, potem Kragelj. Alena (gledaje skozi ok»o). K nam gre. Kam hoče iti drugam? (Poravna si lase.) Ali, Ivan, zdajle šele se kesam, da Te nisem počakala, (Nekdo potrka.) Noter! KRAGELJ (vstopi). O, pozdravljena! (Ogleda se.) Ali si sama? ' ALENA (gre mu nasproti in mu gorko stisne roko). Sama, Bog Te živi! » KRAGULJ. Kje je mož t ALENA. Pride. Sedi, Ivan, sedi! (Sedeta skupaj na di van.) Kaj, da si danes prišel? Pokaj? Tudi svinjak je kot, torej me tudi tja lahko Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah. Nervozne, oslabele žene, ki t:pe na bolečinah v križu, v bokih ali na stranah, na senzaciji, ki tlači človeka k tlom in dela v spodnjem telesu težo, na glavobolu in neredu pri naravnih funkcijah, dobe od pomoč, ko vzamejo Severa's Regulator (Severjev Regulator). Priporočen C za zdravljenje tistih posebnih stnosti neredov in hiranja, ki so jim podvržene ženske. Dobite ga pri svojem lekarju ie danes. Cena $1.25. w> f severa co. cedar rapids, iowa KRAGELJ. Impm neko tajno kupčijo in Tvoj mož, ki je pomnite si! In sicer še nocoj! FRANCE (hud). Le takih mi ne pravite. In nikdar se ne raznašajte, ko Vam nič hudega nočev^. Kaj bi se že:'.. JAMNIK. O, sin, pri Tebi še pravičnost pojema, nikar ljubezen! FRANCE (vstane). Kaka pravičnost? Kdo Vam dela krivico ? JAMNIK. Vidva, ko me podita iz čumnate, ki je moja do smrti, razumeš, moja in samo moja. FRANCE. Ni res, stanovanje je Vaše in nič drugega. JAMNIK. Torej pustita me stanovati v čumnati. ALENA. Jezik Vam pa še teče, čeprav so Vam noge odpovedale. JAMNIK. S Teboj ne govorim. • FRANCE (s posmehom). Kaj pa, ko bi hotel hišo prezi-dati ? Moral bi se potemtakem čumnate ogniti kakor zaklete grajščine. Vidite, že iz tga lahko sprevidite, kako neumno se potegujete za svojo pravico, ki je v resnici ni. JAMNIK. O, o, takrat bi se pa že ognil. Toda, če bo šlo tako naprej, še popravljati ne boš mogel, nikar prezidavati. ALENA (togotno.) To pa je že od sile. * FRANCE (razkačen). Kaj Vas briga moja hiša, če se danes podere! Pod streho boste šli in nikamor drugam. Za- tudi zraven, me gre spremit do nekega gospodarja. ALENA. A — zato mi je preje govoril o neki kupčiji, kakšna je ta kupčija, da mora biti tajna? JAMNIK. Ne, ne pojdem pod streho! Pa | ALENA. V čumnato tudi ne! JAMNIK (udano). Torej pojdem iz hiše. (Vstane in za- KRAGELJ. Zoper Grossmana bomo mi na svojo roko joka. Potem svečano s povzdignjeno desnico.) Sin, iBin! Bog kupčevali z ježicami in želodom in moramo paziti, da nam ne Me živi na nebu! In tudi četrto zapoved je oznanil med bliskom prestreže najboljših posestnikov. in gromom. Vse sem Ti dal in Ti me podiš iz rojstne hise, v ALENA (malomarno). Tako. Ne razumem se na take katero sem vtaknil krvave žulje. Ali se ne bojiš Boga? ri. I FRANCE. Tukaj nič ne pridigajte! Pojdite na lečo! Vrag Prav je. Ah, Alena, ob Tebi govoriti o kup-1 vendar! stvari KRAGELJ. HI čiji se mi zdi greh in silna potrata časa. (Gorko jo prime za roke.) Kako Ti je? Ali se spomniš večkrat name? ALENA. Ne mine dan, ne mine ura. KRAGELJ. Ali si zadovoljna? ALENA. Ah! (Nasloni mu glavo na rame.) Ne, nisem|ne skozi vrata.) zadovoljna. KRAGELJ. Kako da ne? ALENA. Nikar ne vprašuj in ne delaj se tujega! Saj v ' ves... KRAGELJ. In Ti misliš, da ni rešitve?... ALENA. Kje za Boga? Nikjer! KRAGELJ. Alena — je, če hočeš JAMNIK. Ali se res ne bojiš? ALENA (jezno glasno). France, jaz ne bom več poslušala. (Hoče oditi.) . w. FRANCE. Dosti mi je! (Prime očeta) za ramo in ga potis- (Zavesa pade.) (Dalje prihodnjič. VAŽNO NAZNANILO. Rojaki, ki nameravajo potovati v stari kraj in se želijo pozneje zopet vrniti, a ne bi hoteli po več mesecev čakati na po- __________ ______ _ trebno dovoljenje od strani merodajnih oblasti, naj se nemudo- ALENA. Rešitev? (Pogleda ga radovedno.) Odgovori,Ima obrnejo na mene po tozadevna pojasnila. Ivan! KRAGELJ. Povej mi kratkp: hočeš z mano? ALENA (Začudna). Kam? ANTON ZBJJNIK Slovenski javni notar. lOorner 48th and Butler St. Pittsburg, Pa. -I ■ ' '"I ■ t ...... T, SEPTEMBBA mi. >f ■ ■■ :1 ■ Izhaja mb sredo. Lastnina Krsnj»ko-Sloven»lce Katoliike Jednote • amertikih. '• __ 1004 N. Chicago St Uredniitro in npravniltvo: -Telefon 1048. Naročnina: _____ -- Ca članki E* nečlana tv, inozemstvo leto • |l (W . • • >H»H'".»f> ..........11.20 ..........$2.00 ..........$3.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND C^RNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Maintained by and in the interest of the order. Issued every Wednesday. '" ] — OFFICE: 1004 N. Chicago St Phone: 104«. JOLIET, ILL. >or Members, per year For Nonmembers ..... For Foreign Conn trie s . Subscription price: US. • •• • •• < $1.20 S21M .$3.W Registracija priseljencev. Da se kolikor mogoče omeji naval priseljencev iz inozemstva v Združene države, se je zadnji čas v Washingtonu D. C. že marsikaj debatiralo in tudi ukrenilo. Najprvo je bil znatno povišan naglavni (priseljeniški) davek za vsakega novodošleca v III. razredu ali medkrovju; zatem se je uvedlo posebne prošnje in izjave od strani sorodnika, ki je hotel k sebi doprerflfci -kako svojo osebo; dalje se zahteva od potnika znanje čitanja in pisave; po najnovejšem naseljeniškem zakonu se je pa določilo le gotovo ozir. predpisano število izseljencev iz te ali druge države, te ali one narodnosti. V obče lahko rečemo, da je danes stokrat več sitnosti in ovir v tem slučaju kot pred lOleti. Poleg vseh teh že omenjenih določb, postav lil predpisov, hočejo pa iste še poostriti z nameravanim registriranjem (popisovanjem) priseljencev. Že označeno popisovanje bo v tesni zvezi z amerikanizacijo istih. V gotovih krogih se zatrjuje, da je sedanja vladna administracija zelo vneta za nameravani zakonski načrt, osobito pa še delavski tajnik Davis. Ta zadeva pride na dnevni red že pri prihodnjem kongresnem zasedanju koncem septembra 1.1. Predloga določa, da sej bodo morali vsi v Združenih državah živeči inozemci (osebe, ki nimajo državljanskega papirja) vsako leto registrirati in plačati $2.00 pristojbine; ta denar se bo rab*s> v izobraževalne namene že od-jaslih inozemcev. Registrirati se bo moral dalje vsak novodo-šli priseljenec čez 30 dni po svojem prihodu in, plačati tozadevno pristojbino $2.00; registracja zanj bo obvezna vsako leto. Izjemo pridem/bodo tvorile osebe v sorodu, ali prideljene zastopnikom (konzulom) tujih vlad. ške slovenske neodvisne politično klube, da bi imeli člani za časa volitve povsem prosto voljo glasovati za tega, ali onega kandidata. ife 'teli? ' T : Poleg tega naj bi ti politični klubi spravljali v svojo sredino one rojake in rojakinje, ki še niso naturalizirani državljani; v to svrho naj bi se osobito v jesenskem in zimskem času otvar-jalo posebne slovenske večerne šole za državljanstvo bodisi brezplačno, ali proti kaki nizki učnini. Izbirati za to potrebnega učitelja bi* ne bila menda velika težava, ker imamo ameriški Slovenci dosti takih podučnih brošur in knjižic na razpolago. Za poduk državljanstva priporočamo pred vsem navodila, vprašanja in odgovore, ki so bili svoječasno na zelo poljuden ter umeven način v tem listu priobčeni. ; Napredek industrije na Nemškem. Večkrat se vrcsniči znani pregovor: 4'Kjer se prepirata dva,— tretji dobiček ima." Te besede veljajo dandanes Nemčiji* in sicer z ekonomskega stališča. Niso še minula 3 leta, odkar je bila Nemčija na bojnem polju poražena v minuli svetovni vojni, a že Nemčija nadkri-Ijuje vse druge svetovne države v industriji in trgovini. Znano je nam, koliko nepotrebnega dela in skrbi so »i razne države same nakopale, odkar je bil v Verzalju mir sklenjen. Vedno sejo vrhovnega sveta in Lige narodov, a brez kakega pravega uspeha. Dasiravno bodo dne 11. nov. t. 1. potekla od verzaljskega miru že tri leta, Združene države se do danps niso oficijelno proglasile mirovnega stanja. Zmagovalci in premaganci se pehajo le za isoko politiko, nadmoč, koristi in dobičke, bodisi že od strani svojih zaveznikov ali bivših nasprotnikov, med tem ko mirno gledajo premagano Nemčijo kako lepo molči, dela in napreduje. O tej zadevi je baš te dni obelodanil londonski dnevnik 44Daily Express'' obširen članek* v katerem se odločno pov* darja, da Nemčija vporablja najlepšo priliko za svetovni svoje industrije in tr- Člankar v gorinavedenem londonskem dnevniku, zaključuje svojo razpravo s sledečim vprašanjem:4 4 Ali delo v zavezniških državah počiva in spi, med tem ko Nemčija vporablja najlepšo priložnost v zgodovini svetovne industrije!" lastnik 1340 trgovskih in raznih industrijskih družb, kojih glavnica znaža nad $2,500,000,-000. Pri teh podjetjih je direktno in indirektuo zaposlenih poldugi milijon delavcev. Na Nemškem ni najti ni jednega predmeta za vsakdanjo rabo, koji bi ne bil narejen v kaki izmed Stinnesovih tovrn. Stinnes je obogatel tekom vojne; ves svoj dobiček pa sedaj vporablja za povečanje svojih ogromnih podjetij, ki mu dnevno mili ljonc donasajo. Minula vojna je nemško ljudstvo izučila1 ter privadila ekonomije, marljivosti in požrtvovalnosti. Glavno načelo Nemčije je danes delo in produkcija. Nemški delavec ostane že ob 5 uri. Zatem obdeluje svoj vrt do 6ih; v tovarni dela po 12 ur, nakar se zopet ukvarja s svojim vrtom. Slehenii delavec na Nemškem žrtvuje po dve uri na dan s tem, da dela za državo. Tozadevno plačo izroči njegov gospodar državi kot pripomoček k plačevanju vojne odškodnine zaveznikom. Na ta način je cena nemških produktov ali izdelkov tako nizka. Ena tona izdelanega nemškega jekla, dostavljenega p^Jj na Angleško je za 5 funtov šter-lingov cenejša, kakor na Angleškem. ' 'jjfa Nemškem zaslužijo delavci po tovarnah povprečno po Nasi konzularni zastopniki v Zd. drž. Izza ustanovitve Jogoslavije smo opažali, da je bilo malo-katero ministrstvo glede urad-nistva oziroma njemu podrejenih funkcionarjev v j#ko slabem položaju kot ravno nase zunanje ministrstvo. Za primerno preureditev je gosp. Pa-šič prestar, saj še do danes ni duševno prebavil dejstva, da se v Jugoslaviji nalyijajo tudi Slovenci in Hrvatje, dr. Trum-bič je pa sicer imel dobro voljo, a skoro ves čas svojega mi-n|8trovanja je (bival na mirovni konferenci v Parizu. Ne tajimo sicer, da se tudi v našem zunanjem ministrstvu ne nahaja nekaj dobrih in ves-taih uradnikov, a splošno se menda vsaj boljša mesta bolj kot kjerkoli po svetu smatrajo za sinekure, ki so pristopne le neki gotovi privilegiram kasti takozvanih boljših "porodic" iz enega samega dela države in pa nekaj klečeplaznikom, ki se tem "porodicam" brezpogojno uklanjajo. Zato pa tudi imamo med vsemi manjšimi evropskimi državami najslabšo diplo-maeijo in prav nič se ni treba čuditi, da smo izza mirovne konference šli od enega diplo-matičnega poraza do drugega, so naši diplomatieni in konzularni zastopniki dobili svoja mesta le kot protežeji gotovih vladnih strank brez ozira na strokovno usposobljenost. Gornji zakonski načrt je v kongresu že enkrat predložil kongresnik Johnson, dne 27. aprila t. 1. in sicer na priporočilo;razvoj delavskega departmenta; ako bo ta predloga od imigracijskega govine. Pisec navedenega član-odseka odobrena, ni dvoma, da ne bo sprejeta. ka hvali marljivost, delavnost Delavski tajnik Davis nikakor ni zadovoljen s samo $2.001 in podjetnost Nemcev, ki so v registracijskega davka; istega naj bi se primemo zvišalo. R.item času že dospeli na vrhunec Christ, ravnatelj naturalizacijskega-urada priporoča $10.00 tega svetovne trgovine. Ker je zad-davka s pristavkom, da naj znaša kazen $25.00 za vsakega iao- nji čas nemško blago preplavi-zemca, ki bi se ob predpisanem času ne registriral. Jo skoro že ves svetovni trg m Delavski department je že izračunal koliko več dohodkov; sicer po jako nizkih cenah, so bi imela s tem vlada na leto; okrog 40 milijonov dolarjev. Aiigleži v velikem strahu, da Registriranje inozemcev naj bi se Vršilo v uradnih ravna- jih ne bodo Nemci v tem po-teljev javnih (ljudskih) šol; slehenii inozemec bi se moral re- gledu izpodrinili. Nemčija se gistrirati v bližnji mu ljudski šoli, kjer živi; registracijsko ta- dandanes maščuje nad Anglijo s tem, da proizvaja in prodaja razno blago veliko ceneje, kot Angleži. To povzroča splošno kso $2.00 bo proti potrdilu sprejemal ravnatelj one šole, ter denar pošiljal na glavni naturalizacijski urad. Ker se bo po javnih šolah uvedlo brezplačen poduk o amerikanizaciji inozemcev, se bo od vplačane registraejske pristojbine te stroške pokrivalo, | industrijsko krizo med zavez- --------iniki, pa tudi v inozemstvu. Vsled previsoke valute ne morejo zavezniki svojih izdelkov prodajati po tako ugo.dnih cenah, kakor Nemčija. Nedavno smo -črtali, da so Nemci poslali ogromno množi-"koka" (coke) v razna me- no sta, ob našem pacifiškem ocea nu. Cena najboljšega nemškega koksa je veliko nižja, kakor pa našega domačega (ameriškega produkta. Ravno tako ostanek pa poslalo v Washington. | Johnsonova nova na^eljeniška predloga dalje določa, da naj se iz državne blagajne izplača $300,000 v svrho kooperacije raznih drugih departmentov, da bi se poduk o državljanstvu in .amerikanizaciji tem bolj razširilo po vseh posameznih državah. Vlada bo na vsak naoin v tem oziru nekaj ukrenila z ozirom vedno večje število novih priseljencev. Na podlagi uradne statistike se je od 30. junija 1920 do 30. junija 1921 v Združene države naselilo 805,228 inozemcev; leto nazaj pa samo 430,001, V predzadnjem času 1910—-1914 je znašalo povprečno letno število novih priseljencev 1,034,940; neimigrantov je došlo semkaj v minulem posjovnam letu 172,395. Iz Združenih držav je minulo fiskalno leto (1920—21) odpotovalo v inozemstvo 247,718 emigrantov in 178,313 neemigrantov; torej skupaj 426,031, leto'je tudi z raznimi motorji, stroji nazaj pa 428,062 skupaj. Deportiranih je bilo lani 4,517; med 41 drugimi nemškimi izdelki, itemi je bilo 1268 Mehikancev, 389 Angležev, 380 Rusov, 252 Nemcev in 246 Italijanov. Vlada Združenih držav bo tudi poostrila naseljeniški zakon za mornarje (moštvo raznih inozemskih parnikov) ker 11a nepostaven način ostajajo tukaj. Leta 1919 se izmed teh mornarjev ni v svojo domovino vrnilo 3888, leta 1920 pa celo 13,543. Ker bodo vsled te nameravane, ali liove naseljeniške postave tudi naši ameriški Slovenci prizadeti, svetujemo vsem dekla-rantom, ali onim, ki imajo že prvi papir, da naj prejkomogoče vložijo prošnjo še za drugi papir; onim, ki pa nimajo še prvega državlj. papirja pa kličemo: Vzemite ga takoj jutri! Na ta način se boste izognili mnogim sitnostim in neprilikam, katere smo v gornjem članku že navedli! Še nekaj! Med nami, ameriškimi Slovenci je vse-premalo . _ . JL 1 1 • V* ' 1 V « 1 • V sedem mark na uro. Ta plača U kdor & v zadnjih Par letih je primeroma s plačo angleške- P°toval P° prekomorskih kra-ga delavca veliko nižja. Baš )lh ah drugod P<> inozemstvu nizka plača po tovarnah 11a tGr ima pnliko čitati inozems-Nemškem, dela veliko konku- ke časopise, ve, kako silno je ta renco svetovni industriji. »istem škodoval ugledu naše Nedavno so nemški tovarnar- dužave na zunaj. Osobito je ji poslali v Capetown (Južno treba to konstatirati glede Afriko) veliki tovorni parnik Združenih držav, kjer se je v- naložen z raznim blagom: suk-nom, barvami, električnimi stroji, igračami in porcelanom. eled popolne nesposobnosti naših diplomatičnih in konzularnih zastopnikov izvršil izza Cena tega blaga je bila v Cape- Imirovhe konference, kar se ti-townu za 50 odst. nižja kot pal& simpatij in naklonjenost pro-eena iz Amrliie iinportiranejra%il JugosL velikanski preobrat. cena iz Anglije importiranega blaga. Poleg veleindustrijca Stiu-liesa, kontrolira nemško industrijo še nastopnih secjem mag-natov: Klocknor Thussen, lla-niel, Wolf, Krupp, Stuimn in Phoenix družba. Kar nima Stinnes v svojih rokah, kontrolirajo gori označeni veleindu-etrijci, kajti njih vložena glavnica pri razuih podjetjih znaša okrog sedem in pol milijard dolarjev. Vsi ti podjetniki delajo sporazumno s Stinnesom; Za časa pariške konference so ameriški Jugoslovani skoraj izključno z lastnimi sredstvi in lastnimi organizacijami zainteresirali ameriško javnost za pravično rešitev jadranskega vprašanja in drugih Jugoslavije se tisočih problemov in amerikannko javno mnenje nam je bilo zelo naklonjeno. V-sled zanikrnosti in nesposobnosti naših kouzulafnihi )za4-topnikov v Ameriki, ki bi bili morali nadaljevati započeto lahko se trdi, da je to največji jdelo ter ^j^ati primerne sti-trust na svetu, ker kontrolira Ako se ne bodo zavezniki, tako tudi Amerikanci pravočasno iz svojega spanja zdramili, bo postala Nemčija kmalo vladarica svetovne trgovine in industrije. Ko govorimo o industriji Nemčije, ne smemo misliti, da je to industrijo pospešila vlada, aLi nemški podjetniki v obče; to je izvršilla osmerica velikih nemških kapitalistov z znanim Hugo Stinnes-0111 na čelu. Po zatrdilu veščakov, je nemški industrijski diktator Stinnes bogatejši kot pa naš John I). za U i mani« a^ politične zadeve. Žal, da j<* sirom držav najti- dosti takih 44domoljubov," ki nimajo niti še prvega papirja, pa Rockefeller. V druibi svojih živijo tukaj že čez 20 ali več let. To je skrajna malomarnost! tovaršev ima Stinnes vso kontrolo nad produkcijo premoga, železa, jekla in kemikalij, nad bankami in paroplovbo; dalje Takemu mlačnemu in brezbrižnemu inozemcu naj bi se naložilo po $100 davka na leto in ne samo $2. Tak človek ni krop, ne voda-—je brezdomovinec! H IH i^HI Največ dobrega bi v tem oziru lahko storili Ameriški slo- kontrolira njegova družba vso venski politični klubi, katere bi žal lahko prešteli na prst-. V tovarne strojev in papirnice na vsaki inanjsi in večji slovenski naselbini bi moral biti en tak klub Ustanovitev istega ni težavna, ker se gotovo povsod naj ja nekaj ib rojakov, ki so že državljani. Oziraje na nad 300 različnih dobičkanos-nih podjetij n. pr.: vse premo-gorove, rudnike, jeklarne, transportna podjetja, baker, kemikalije, stroje, steklo in papirno industrijo. Tako se 11. pr. v 30 azličnih tovarnah na Nemškem letno izdela nad 2 milijona finih britev. Tudi največ električnih motorjev se sedaj raz-pošlja iz Nemčije. Ni torej čuda, da je znano nemško pristanišče v Hamburg v zadnjih letih svoj izvoz in promet povečalo za 60 odstotkov v primeri s predvojnim prometom; tako napreduje tudi mesto Bremen. Tudi nemške banke uapredu jejo vsled ogromne industrije > deželi. V osmih večjih hranilnicah se je število vlagateljev j >tps pomnožilo za 68,000; skup-bruto dohiček teli bank je kluba ali tendenco ist Nemškem; to bo povzročilo, tfa bo označena 44Velika osmeri-HH sčasoma morda prevzela ontrolo nad v£o svetovuo tjp- go se m "'MS % ke z amerikanskimi organizacijami naših izseljencev, smo pa danes v Ameriki izgubili* takorekoč vse simpatije in italijanska propaganda nas je popolnoma potisnila v ozadje. Po nekod v Ameriki sploh menda še ne vedo, da Jugoslavija ektsistira in dobijo se celo 'baročni zavojcli, ki adresirajo pisma v Ljubljano .pod "Austria" ali pa pošiljajo denar preko dunajskih bank oziroma njihovih podrujžnic vJugosla-viji, v čemer se jasno* pozna vplii^oiemško-avstrijske propagande. Pred nami leži poročilo iz "New YorkTimes", datirano vsled ogromne industrije v Williamstown, Mass., glasom, — m 1____ 'i l-nfarnorn lin fflmnšnii Williflnifi znašal $^65,000,000 ali za $350,- nno 000 več kot 1.1919, čisti dobiček pa $175,000,000. Istota- ines jesvojema katerega bo tamošnji Williams College (Institute of Politics) priredil flftklus predavanj,* ki bodo trajala od 28. julija do 2i7.avgujsta. Predavali bodo med drufimi: Vjscount James Brvce, prejšnji angleški pos-v Združenih državah, o Ui, predsednik italijanskega senata, t> italijanskih zunanjih Zadevah; baron Sergius A. Korff o ruskih zunanjih razmerah; prejšnji bolgarski poslanik Štefan Panaretoff o razmerah na bližnjem vzhodu. Francijo bo zastopal prof. Achille Viallate z Ecole Libre des Sciences Politiques, Madjarsko pa grof Pavel Teleky, o katerem list izrecno omenja, da je bil kabinetni minister za časa Karlovega neuspešnega povratka, in vendar je sprejemljiv v gori omenjeni družbi! To da normalnemu človeku misliti. O kakem zastopniku Jugoslavije ni duha ne sluha in o bližnjem vzhodu bo .inteligentno občinstvo v Ameriki dobilo informacije iz italijanskega,madjar8ke-ga in bolgarskega vira. Da nam ne bodo ugodne, je pac lahko razumljivo. Neki ugleden rojak sporoča iz Amerike, Ja V tamošujihj časopisih ie šest mesecev ni videl brzojava iz Jugoslavije, dočim prihajajo telegrami od vseh drugih krajev. Poročila o nas torej dobi-ajo Ameri kanci le iz nam neprijaznih virov. Za podobne stvari nimajo naši amerikanski zastopniki nobenega razumevanja. Kaj čuda potem, da nasedajo Amerikan-2i italijanskemu roganju, češ da smo barbari! Vsemu temu se je pridružil še škandal z našim generalnim konzulom v New Yorku Savi-čem, ki mu je amerikanska vlada odtegnila exequatur. To se je zgodilo na pritožbo izdajatelja new-yorškega 4 4 Narodnega Lista", ki je kritiziral razmere v naši državi, kar delajo vsi domači listi tudi v Jugoslaviji. A generalni konzul Sa-yič se je hotel nad njim znesti da ni hotel vidirati potnih listov naročnikom in inseren-tom tega lista. Izdajatelj se je kot amerikaimki državljan pritožil in predsednik Harding je aa predlog drž. tajnika Hug-hesa go6p. Saviču ukinil exe- quaiur ter mu onemogočil na-dalnje izvrševanje njegovega poklica. Vsi sc še spominjamo slučaja Dun.ba in na podoben nkčin jc ugled naše države v-sled Savičeve^u incidenta težko prizadet. Zato je že skrajni čas,da se tu enkrat napravi red. Kakor smo že omenili, so bili naši domači izseljenci v Združenih državah ob prevratu .'j»vduša.l Jugosiovam, a ker naši zastopniki njihove organizacije neprestano prezirajo in ignorirajo, se je njihovo navdušenje v mnogem oziru oh-ladilo.-Posobno je treba pouda* riti, da med jugoslovanskimi izseljenci tvorijo veliko večino Slovenci in Hrvatje, Srbov primeroma malo. Naši konzularni zastopniki so pa, če se ne motimo, sami vSofti, lue&aj je mogoče tudi hrvatski^ uradnikov, a Slovenca menda ni nobenega, vsaj na boljših mestih ne. Tega ne pišemo iz kake mrzu:e rroti 'irjjsi ti so nam dragi bratje, a tudi med brati mora vladati pravica. 7*»to zahtevamo Slovenci kot enakopravni državljani, da se po krajih, kjer prevladujejo slovenski izseljenci, nastavijo pri konzulatih slovenski uradniki, ki morajo s slovenskimi strankami dopisovati slovenski. E-nakopravnost naj se pokaže v dejanju in le na ta način bodo naši izseljenci Jugoslavijo res vljubili. Ž obznanami in s pritiskom kot ga je hotel izvrševati gosp. Sayič se doseže ravno nasprotno. Opozarjamo na te razmere naše parlamčntame zastopnike in upamo, da bodo v interesu ugleda naše države gornje zahteve z vsemi močmi podpirali. Družba 6v. Rafaela našim izseljencem pač ue bo mnogo koristila, če se ue bodo zanje zavzeli tisti krogi in tisti faktorji, ki so poklicani ski+eti zanje. i "Slovenec." dir. sv. Družine št. 5 , R. 21, $IQQa 971B Macerpi Mariw, roj. 1900, R. 22, $IQOO. 9719 Ognhic Ivana roj. 1899, R. 22, $$00. 9720 MiJavec Ivana, roj. 1881, R. 40, $5000. Spr. 3. avg. 1921. Dr. šteje 302 čbmov(k). K dr. -sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa., 23?g6 Dakman Jurij, roj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 21. avg. 1921. Pr. šteje 162 člapovflc). | | ■■■gl vani {lan SUtePendovani Člani zopet spre 5S *hpov(ic). 2. dr. šteje 86 članov(ic). K ' * % Izločeni 7 Od dr. Marije Sedem Žalosti št 50 v Allegheny Pa 22it^.s tt » R. 34 $1QP0. I,loč. 21. avg. 1921. Dr. keT* lujwi) " *** * Odstopili. $250^59SKolef'Fi^ iV^SL*" J3** ^-chta Mihael R. 30 K dr. »sv. Jožefa št. 2 v Joiiet, I«.. 189 feka^Josip R. 49. $10Q0. Zopet I R) ' ^ ** 26 $5°°- 7« ^ šteje 34 £ spr. 6. avg. 1P21, Dr. šteje 412 clanov(ic). ■ i Od dr. sv. Cirila in Metoda i* 1« „ . ™ »» c^. Mith,smoskooat j.^, R. 4..$iooa|«o ,.tij> Zvišali zavarovalnino. Zopet spr. 8. avg. 1921. Dr. štje 255 članov(ic). K dr. sv. Barbare št. 40 v Hibbing, Minn., 7901 Vedver Tomaž R. 49 $1000. Zopet spr. 19. avg. 1921. Dr. štje 101 članov{*c). K dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, lil., 20221 Kupres Stefan R. 20 $10000. Zopet sipr. 13. avg. 1921. Dr. šteje 95 cfaiov(ic). K dr. Marije Sedem Žalosti it. 50 v Allegheny, Pa., 18018 Star««nič Nikolaj R. 30 $1000. 3364 Pavle&o Mihael Rs. 33 $1000. 2219 M'ance Marija R. 53 $500. Zopet spr. 14. avg. 1921. Dr. št>e 278 člamov(k). K dr. sv. Antona Pad. it. 72 v Ely, Mitan., 23107 Kmet Rudolf R. 16 $1000. Zopet spr. 2. aiv*. 1921. Dr s*eje 98 č1ano»v(fc). K dr. Marije Čkftega Spočetja št. 80 v So. Chicago, lil., 4971 Primoiič Ana R. 38 $1000. Zopet spr. 29. jiH. 1921. Dr. šteje 167 članov(ic). K dr. sv. Družine št. 109 v A«<|ttippa, Pa., 20504 Vrečer Josip R. 22 $500 Zopet spr. 13. avg. l£2l Dr. šteje 29 članov(k). K dr. sv. Ročnega Venca št. 131 v Aurora, Mfcin., 9376 Maračič Ana R. 47'$250. Zopet spr. 22. avg. 199211. Dr. šteje 128 članov(ic). « .V,. 21228 ** R * . Znižali zavarovalnino. $500 * Znižal 29°^vg Vi V X ^ ,66 R. 53 z $1000. $1000Prna<,r$5^: ^1^7.'avg. 192^"' ^ "" *** *** * » « JOSIP ZALAR, gl tajnik. Frank Opeka, star 26 Tenth St. North Chicago. IlL , , U , i|u Martin Shukle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. ¥7* John Zulich, 6313 St. Clair Av«l, Cleveland. Ohio. .. *\T\\ John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IlL John Dečman, Box 168, Forest City, Pa. • UREDNIK "GLASILA K. S. K JEDNOTE": Ivan Zupan. 1004 N. Chicago St, Joiiet IlL Telefon Chicago 10«. JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commeijcial Ave. So. Chicago, iy. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče ae Jednote naj se pošiljajo na ciaraaga tajeuka JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joiiet IlL, dopisa, društvene vesti, razna naznanila, oglas« in naročnino pa na "GLASILO" tC S K. JEDNOTE. 1004 N. Chicago. St, Joiiet IlL Iz urada glavnega tajnika. _PREMEMBE ČLANSTVA ZA MESEC AVOUST 1921. Pristopili " K dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago. UL, 23750 Sluga Josip M., roj. 1905, R 16, $1000. 23751 Bogolin Ivan, roj. 1905, R. 16, $500. Spr. 6. *vg. 1921. Dr. šteje 215 članov(jfc): K dr. jsv. Cirila in Metoda alt. 4 v Tower, Mkin, 23752 Tanko Franc, roj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 16. avg. 1921. Dr. šteje 101 članov(k). ^ . . - K dr. sv. Cirila in Metodai št. 8 v Joiiet, HI., 9687 Vidmar Rozalija, roj. 24 ^^J^ff- l\' 1921; Dr-.s.te>« l0» članov(»c). 1895, R 26, $1000. Spr. 7. avg. 1921. Dr. šteje 104 članov(ic). K dr. sv. Roka št. 15 -v Pittsburgh. Pa., 23753 Mihelic Iva«, roi. 1905 R. 16 $1000. Spr. 20. jul. 1921. Dr. šteje 148 članovCic); K dr. sv. Janeza Krstnika št. 20 v Irorowood, Mich., 23754 Marincic Joirrj* roj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 18. jul. 1921.. Dr. šteje 55 članov(ic). ' ' K'dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v Joiiet, 111., 9688 Frankovič Mariia, roj 1899, R. 22, $1000. 23755 Saje Franc roj. 1905, R. 16, $500. 23756 Semrov Franc, roj. 1905, R. 16, $1000. 23757 Puhnan Josip, roj. 1905, R. 16. $1000. 23758 Pleše Ivan, roj. 1904, R 17. $1000. 23759 Pleše Jakob, roj. 1901, R. 20, . $l,Qp0, 23760 Sebabj Ivan, xoj. 1899, R. 42, $1000. Spr. 14. avg, 1921. Dr. šteje 365 članov(ic). K dr. sv. Petra št. 30 v Calumet Mich., 23761 Srebernak Alojzij, roj.' 1905, R. 16, $1000. Spr. 16 aug. 1921. Dr. 255 članov(icc). K dr. »v. Alojzija št. 42 v Steelton, Pa., 23762 Mikola Jurij, vaj. 1898, R. 23, $1000. Spr. 17. avg. 1921. Dr. šteje 146 (članov(ic). K dir. sv. Jožefa st. 43 v Anaconda, Mont. 9689 Balkovec Marija, roj. 1889, R. 32, $1000. Spr. 1. avg. 1921. Dr. šteje 101 članov(ic). K dr. sv. Frančiška Sal. št. 46 v New'York, N. Y., 23*763 Sega Antonin roj. 1893, R. 2$, $500. Spr. 13. avg. 1921. Dr. šteje 59 čl»nov(ic), K dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago, 111., 23764 AJndrejašič Anton, roj. 1899, Chicago, 111. [majo redne prebave. Cenjeno uredništvo:— Novorojenček bo brez vsega K 1000. Zopet spr. 14. avg. 1921. Dr. šteje 65 članov(ic). " " « meiropoie; oni preživel, ako se mu daje morda boste že mislili, da Slo- ysak dan redno Suapendovani. , . . . , , Od/ dr. sv. Cirife in Metoda št 4 v Tower, Min«., 206330 Miklič Ivan R. . J*^ BP™° pra- mlačne vode. več kaplji« 17 $1000. 288 Vrde*ič Franca R. 30 $500. 466 Vidctič Anton R. 45 $l(K)o] I vicnegaf Seveda, da nam gre Ko se vxiya gorko ali mlačno Susp. 14. avg. 1921. Dr. &eje 101 cianov(rc). Iz delom bolj slaba, kakor tudi lvodo je pri tem velike važnosti, 23442 Plazar Anto« R-. 18 $iooo. 22738 Bratkovič Ivan R. 28 $500. 19526t P* ^ tudi ne obe-fda je voda čista in pitna ter zavreta v kaki čisti posodi. Plazar Martin R. 41 $500. St|sp. 22. avg. 19921. Dr. šteje 134 članov(ic). I ta SO niC kaj boljšega. F 11850 Korošeč 1-%-an R. 27 $1000t Od dr. sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., 23496 Brager Ivaln R. 17 $1000. Kar se pa tiče društvenega • Ivan R. 27 $1000. Susp. 21. avg. 1921. Dr. šteje 243 črlanov(ic) živlienia tpr krasnih »rir^i^r Od dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, O. 220(2 Debelak Franc R. 24 $1000. zlV1Jeilla ter Krasnih prireditev, ___________■■ MOJA IZJAVA 8722 Zadjiikar Ana R. 26 $1000. 19887 Kraljic Jožef R. 26 $500. 15064 Mah- 8e nai» to sezono veliko obe-ne Franc R. 28 $1000. 21964 Zadnfcar Lovrenc R. 34 $1000 6789 Virant ta. Letošnjo 8eZ0n0 društvenih Rojakom Slovencem posebno ^ji%54 »r Hkanc TonW" R" 38 IS0(X ^ U avg' 1921 Pr" Prireditev bo otvorilo Sloven- onim, s katerimi nisem osebno Od dr. sv. Frančiška Sal. št. 29 v joiiet, Iti., 21951 Klepovšek Franc pevsko dru§tvo ^Soča^ f P^nan in ki imajo neopraviče-29 $1000. Sitsp. 22. avg. 1921. Dr. šteje 365 čianovOc). svojim koncertom prihodnjo I sumničeiije d c %?. LVS&tZ&f*1 s"n. 25. avg. 1921. Dr. šteje 56 člauov(ic). tei nrirpditvi Inriifo^afi v fiof«™ 1 • • u Od dr. sv. Anftoma Padi., št. 87 v JoUet, IlL 2J291 Poldan Fr. R. 20 $1000. P" . L , , j . , P^evatl k tistemu, ki je nek-Susp. 23. vag. 1921, Dr. šteje 105 čiaaov(ic). ^ ozirom na slabe delavske ie v prisilni delavnici, ali ječi 0*f dr. sv. Petra in Pavla št. » v Etna^ Pa.. 2164 Trbušič Ivan R. 32 razmere je naš pevski zbor »ni-1 (aosmrtni) zaradi rona in nmo Tu'kin Ivan R 45 ,500 ^ ,921- Dr- ^ "-'Ižal vstopnino v predprodaji ti laf Dotionik se je TtotZ^ Od dr. sv. Ptra in Pavla št. 91 v Ralnkin, Pa., 1749 Dobrinič Jurij R. 38 ketov samo ** 35cr torej Se bo rad druži s slabimi pajdaši, ki $1000. 22530 Levak Vmko R. 41 $1000. $uap. 21. avg. 1921. Dr. šteje 100 vsled tega gotovo vsakdo lah |so ga zvodili na slaba pota-ciamov(ic). 'ko našega koncerta vdeležil. I vendar ne smem nič slabega Vabimo tudi cenj. rojake iz trditi o njefrovi družini. Poz- Od dr. Frid. Baraga sft. 93 v Chisholm, Mmn., 20798 Baraga Anton R. 27 $1000. 14. avg. 1921. Dr. šteje 127 članov(jc). Od dr. Treh Kraljev št. 98 v Rockdale, III., 20143 Ribnikar Jrnej R. 29 sosednill naselbin, ter vam za I nal sem liiexroveea očeta in a-m 178H Bukove Jakob R. 32 »500. s»P. 3.. ** 1921. Dr. 61 gotavljamo v enakem slučaju tetove brate; dva stT^u^rft vmitov eni "Rnnn" in 7nan« I — ___•_____i i • članov(ic). Od dr. sv. Jožefa št. 103 v Milwaukee, Wis., 23438 Janežič Franc R. 27 $500. Susp. 22. avg. 1921. Dr. šteje 107 članov(k). Od dr. sv. Gemovefe št. 108 v Jodiet. Mt, 9571 Fink Alojzija R. 18 $1000. R. 22, $1000.00 .23765 Gersetič Jožef, roj. 1895, R. 26, $1000. 23766 Poljak SusP- 24- av8- 1921. Dr. šteje 128 članov(ic). Ivan, roj. 1882, R. 39, $1000. Spr. 13 avg. 1921. Dr. šteje 95 članov(ic). K dr. sv. Alojzija št. 52 v Indianapolis, Ind., 9690 Zonta Mtarija, roj; 1905, R. 16 $1000.00. 23767 Udovič Franc, roj. 1895, R. 2<* $500. Spr. 26. jul. 1921. Dr. šteje 114 članpv(ic). K dr. sv. Jožefa št. 56 v Leadville, Colo., 9691 Purkat Franca,' roj. 1903, R. 18, $1000. 23768 Ponikvar Henry, roj. 1905, R. 16, $1000.00. Spr- 1. avg. 1921. Dr. šteje 147 člatnov(ic). Od dr. sv. Srca Marije št. Ill v Barbertarc, Ohio, 9184 Onušič Marija R. 32 $500. Susp. 14. avg. 1921. Dr. šteje 71 čtanov(ic). Od dr. sv/ Jožefa J*. 112 v Ely, M4nn., 20240 Majerle Ivan R. 31 $1000. Susp. 25. avg. 1921. Dr. šteje 63 članov(ic). Od dr. sv. Ame št. 123 v Bridgeiport, Ohio, ^42 Aubrey Pavbna R. 17 $500. Susp. 21. avg. 19921. Dr.' šteje 60 članov(k). Od dr. sv. Barbare št. 128 v Etna, Pa., 7421 Kutonič RozaHja R. 26 $1000 K dr. sv. Jožefa št. 57 v Brooklyn, N. Y., 23769, Držaj" Franc, roj. 1902, SusP- 21- av»- Dr. šteje 44 članov(ic). R. 19, $500. Spr. 6. avg. 1921. Dr. šteje 128 clanov(ic) Od dr. sv. Cirila in Metoda St. 135 v Gilbert, Minn.. 23571 PleUec Josip K dr. sv. Janeza Krstnika št. 60 v Wenona, Illinois 23770 Besowshek R- 35 $1000. Susp. 21. avg. 1921. Dr. šteje 90 Člano«v(ic). Ferdinand, roj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 19. avg. 1921. Dr. šteje 50 Članov(ic). K«dr. sv. Lcuvrenca ši. 63 v Cleveland, O., 23771 šušteršič Lovrenc, roj. 1905, R. 16, $1000.00. Spr. 19. avg. 1921. Dr. šteje 215 članov(ic) K dr. sv. Janeza Evang. sfi. 65 v Milwaukee, Wise., 9692 Zore Kristina, roj. 1905, R. 16, $500.00, 23172 Koren Alojzij F. roj. 1905, R. 16, $500.00. 23773 Pauček Ivan. roj. 1881, R. 40, $5000. Spr. 7. avg. 1921. Dr. šteje 156 članov(ic). K (Jr. sv. Srca Jezusovega št. 70 v St. Louis, Mo.. 9693 Simonič Ana, roj. 1905, R. 16. $500.00. Susp. 21. avg. 1921. Dr šteje 97 članov(k). K dr. sv. Antqma Pad. št. 72 v Ely, Minn., 23774/Debevc Alek, roj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 7. avg. 1921. Dr. šteje 98 člano/(ic). K dr. Marij« Čis-t. Spoč. št. 80 v So. Chicago/Ml. 9694* Zaveršnik Marija, roj. 1904. R. 17, $1000.00. 9695 Corak Franca, roj. 1891, R. 30; $1000. 9696 Bar kovač Klara, roj. 1891', R. 30, $1000.g 167 članov ( k). K dr. sv. Srca Marije št. 86 v Rock Springs. Wyo., 9697 Tauchar Marija, roj. 1905, R\ 16, $1000.00. Spr. 14. avg. 1921. Dr. 56, članov(ic). K dr. sv. Petra in 1'avla št. 89 v Etna, Pa., 23775 Bttbaš Jurij, rog. 1899. R. 22, $1000. 23776 Erdljac Josip, roj. 1885, R. 36, $1000. Spr. 7. avg. 1921. Dr. šteje 112 članov(ic) Od dr. sv. Cirila in Metoi veljale besede, da vrat gorak obkladek in v 10 mi- Pm9 ?i vsi "J 8estre p0 nutah mu bo malo odleglo. ven ™™du, m da moramo Če si aabasan, izpij čašo gor I medsebojno gojiti pravo m*. |čansko ljube?e~ Marko Bluth, . 1002 N. Broadwavfc* Joiiet. 111. (Advertisement. * ke vol življenje za Jugo-v jo kot dolnovoljec v srb- UcjVki. >.ih profesorjih i tovai ovojih jšol-c< \\ /i rodite!.,, sočust ajejjo ,o poznali mladeniča, m slučaj. — Skoro v e-raju je zahtevala mlatil-nicq K .r dve žrtvi. V Št. Lam-bertu pri Litiji je mlatilnica adrobila Uletnemu delavčevemu sinu Francetu Grobeljšku de?mo nogo. Ravnotako je mlatilnica zdrobila desno nogo ofiletnemu hlapcu Simonu Pir-itn pri posestniku Bogataju v ( nei v Kandršah. Poškodbe so težke. ^ • Požar. V Naklem-je 5. avgusta popoldne požar vpepelil gospodarsko poslopje Franceta Čemilec v vrednosti 120.000 K. Zaradi suše in pomanjkanja vode je bila vsa vas v smrtni nevarnosti. Že je ogenj ob-lizoval sosednje strehe, ljudje so jokali in trepetali od groze toda naporu vrli!* gasilcev se je posrečilo, da so razdivjane-mu ognju pot zastavili. Kako je ogeuj nastal, se še ne ve; so-dijo pa, da so zažgali otroci. Torej starši, bodite strogi in ne pustite smrkavim Otrokom kaditi! Ker je to letos v Naklem že drugi (na Novega leta dan je gorelo pri Antonu Škofic), je gotovo skrajni čas, da se vodovod zanesljivo popravi. Saj veste, v tretji gre rado. Mariborski grad je kupil trgovec Brdajs od barona Twik- la za dva milijona kron. Grajska klet ostane tudi odslej na-jemniška last bivšega gospoda. Ker je baron Twikl medtem postal jugoslov. državljan, bo deželna vlada kupčijo skoro gotovo potrdila. - Slovenski fantje, ki so o-bisLovali oficirsko šolo v Val-jevu, so se te dni vrnili po končanem izpitu domov. Vseh dijakov iz cele države je bilo 180, 21 imed teh je bilo Slovencev. Izpiti so trajali dva meseca, padlo jih je 37» Slovenci so se dobro držali tako glede discipline, kakor glede reda. Tri četrtine naših je položilo izpit z uspehom. Poleg tega je odnesel prvo mesto Žukovec Franjo iz Dobrnič. Ako se upošteva, da se imeli boriti z jezikom, je to dober uspeh. Komisija se je prav povoljno izrazila o Slovencih in upamo, da tudi bodoče generacije napravijo lep v-tis. Imena naših vrlih fantov Meško Jože, Ormož; Pire FnVard, Dravi je; Zupan Ruti olf. Mojstrana; Repnik Anton, Celje; Perko Anton, Kranj, Rajšp Janez, St. Vid; Lušin Ci- _H se bodo za izpraznjene mandate nove občinske in državnozborske volitve. Vladno nasilje gre — kakor se vidi — v neskončnost. Pri prvem zakonu, ki so ga sklenili, je vlada kršila ustavo, katero je sama sprejela. Nov drobiž. Finančno ministrstvo je prejelo 8 vagonov drobiža po 10 par in po 25 par Novci po 10 par se oddajo takoj v promet, novci po 25 par pa se bodo nekaj časa zadržali. Zaenkrat pridejo v promet novci po 25 par, ki jih kujejo v Novem Sadu in v Zagrebu. Jugoslovanska vlada podršavi-la šifkartaške agenture. Belgrad, — Ministrstvo za socijalno politiko objavlja prizadetemu občinstvu, da se morejo v Ameriko izseliti samo one osebe, za katere so bili vozni'listki plačani pred 16. julijem t. 1. v Ameriki ali pa, da so bili ti listki deponirani od omenjenega dne pri zastopnikih parobrodnih družb. Prodaja novih izseljeniških voznih listov je prepovedana vsem a-genturam in njihovim zastopnikom po vsej kraljevini. Izseljenci, ki imajo do 1(5. julija kupljene vozne listke, morajo odpotevati najkasneje do 15. septembra t. 1. Oni, ki do tega roka ne morejo odpotovati, i-majo pravico do povračila v-plačane voznme pri zastopnikih, pri katerih so kupili vozne listke. Odslej naprej bo ves izseljenski promet vzela v reke državna uprava, ki edina bo smela prodajati vozne listke v Ameriko. Vse zasebne agenture morajo do K, septembra prenehati. Ugled države in novo državno posojilo. Z ozirom na namera vano milijardno posojilo v i-notranstvu piše "Jugoslov. Lloyd" (1. avgusta).14Z ozirom na obremenitev našega kapitala. bo treba iskati posojila v Ameriki ali pa v Angliji. Iz mnogih ra/logov bi bilo naj '/olje posojl.o v Ameriki. Toda zavedati se moramo, da nam bo tam mnogo škodovala zadnja neugodna afera našega konzu- v osbraz naši vladi iri vsem,.ki jim je ležeče na našem mednarodnem ugledu. Na pritožbo urednika hrvatskega " Narodnega Lista" v New Yur-ku Franca Zotti-ja je odvzel predsednik Harding "eksekva- tur" generalnemu konzulu Sa-viČu, ker je zapravil njegovo zaupanje. Našega žalostnega generalnega konzula so prijeli in kaznovali, a kazen ni zadela le njega, "šeprtlju", ampak tudi moralni in politični ugled nase kraljevine in našega naroda. Zaradi brezvestnos-ti in nesposobnosti naših uradnikov smo doživeli težko, javno žalitev. Vse to so poskusili prikriti, da se odtegnejo odgovornosti. Ameriška vlada je morala zadevati in je tudi zahtevala, da mi sami pravočas no komprometiranega kon-zula-premegtimo. Zakaj tega niso storili! Predsednik vlade g. Pa-šič, ki je bil gotovo prepozno o slučaju obveščen, bo krivce, kakor upamo, resno kaznoval Naš državni ugled v Ameriki aSHBBSSB=a=SSB NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Važno za vse prijatelje domače kapljice! Slovencem in sploh Jugoslovanom širom držav s tem ulju-dno naznanjamo, da se je pred kratkim tukaj v Sacramento, Calif, ustanovilo novo in prvo slovensko podjetje za prodajo n razpošiljanje vsakovrstnega kalifornijskega grozdja, samoj na debelo (v vagonih, ali celih tarah). Letos je letina v kalifornijskih vinogradih izborna in grozdje fino. Mi pošiljamo vsakovrvstno ZRELO grozdje samo na debe- ko. Ljubljana; Dular Anton, Novomesto; Završnik Rudolf, »lata v Newyorku, katero bo tre- Kjanj; Korovšek Franjo, Šiška; Vanič Janko, Krško; Prap-rotnik Stanko, Mozirje; Jurčec Ivan, Krško; Kovic Pavel, Šiška; Prestov Nikolaj, Šiška; Bo-šnak Martin, Braslovče; Ranch Metod. Črnomelj; Kastelic Ro-|če ga bomo sploh dobili, kar bert, Novo mesto*; Both Val te? tudi ni izključeno. Po mnenju ba e mnogo takta poravnati. Na vsak način bo potrebno, da bodo odposlani preko morja tudi oni reprezentanti naše rase, ki tam kaj veljajo." — S posojilom ne pojde torej lahko, je doživel silen poraz, ki je toliko težji, ker so ga nam povzročili sovražniki naše države in ljudje, ki so srbski narod ve dno denuncirali, in'ki se sedaj satansko vesele, da so nas pqni žali s pomočjo nesposobnih u radnikov." — Radovedni smo kaj bo odgovorilo "Tribuni* ljubljansko "Jutro", ki je celo afero demonstiralo in g. Savi ča povzdigovalo do neba kot zasega najboljšega diplomata Nemčija plačala bilijon mark vojne odškodnine. Berlin. — Kakor • poroča predsednik nemške državne banke, je Nemčija dne 31. a v gusta 1.1. zaveznikom zopet iz plačala 1 bilijon zlatih mark vojne odškodnine. Ljubljana; Hafner Franjo, Kropa. Zlato mašo je praznoval v ledeljo 31. julija prec. gospod Anton Verbajs, župnik v pok., 7 zavodu č. sester kriiark v Mali Loki pri Ihanu. Železnica Kočevje — Brod. Poroča se nam: Veliko zanimanje cele Dolenjske je za železnico, ki bi nas vezala z Reko. Prerekamo se, kje naj teče, vsak si želi v bližini železno ^esto, ki nas bo vezala z mor-iem. Kot znano, se dela zlasti na to, da se potegne od Kočev- ia čez Banja loko, in na Brod-Moravice. Glavna seja odbora in vseh. ki se zanimajo, je bila 17. julija. Veliko korist bo dala železnica zlasti siromaškim o-krajeiu od oKčevja do Delnic. Na ozi ičeneno sejo j* prihitelo mn >go iuteresentov. Pričakovali smo posebno poslance vseh strank. Obetali so se trije. A glej, na dan seje je zastopal koristi okraja le poslanec SL£ g. Skulj. Dočim je poslanec in minister Pucelj imel čas in avtomobil za veselico v Dolenji va ni pa imel ne bencina ne vodje za sejo v K(^evju. Tako je navdušenje mož Samostojne za ljudsko korist. Vsi komunistični mandati razveljavljeni. p0 zakonu državne zaščite bodo vsi komunis- tieni mandati v samoupravnih odborihj razveljavljeni. Torej veščakov bi bila najtprikladnej-ša odposlanca za sklepanje posojila v Ameriki ali dr. Vošn-jatk ali pa dr. Niko Zupanič, ker jih tam že dobro poznajo. Griža precej razsaja v Lju-bljani^ zelo pa je okužila Vič, kjer so na njej cele rodbine o-bolele in ni skoraj hiše, v kateri ne bi imeli po več slučajev griže. Afera generalnega konzula kraljevine S.H.S. v Zedinje-nih državah. Ljubljanski "Slovenec" piše: Pod naslovom "Naša nečuvena bruka" potrjuje belgrajska "Tribuna" od 30. julija vest o diskvalifikaciji general, konzula naše kraljevine g. Saviča v Združeni državah in pišie: "Na nase veliko presenečenje je priobčil new- yorški list "Gazete Franco- A-mericaine" resnico o škandalu, ki ga je zakrivil naš generalni konzul v NewYorku. — Predsednik Zedin jenih držav je g. Vladislava Saviča diskvalificiral kot generalnega konzula naše kraljevine in mu odvzel konzularni "eksekvatur". Da bo škandal še večji, je ta nesrečnik, naš generalni konzul, takoj nato pobegnil iz New yorka v Kanado, iz strahu da ga povrhu ne zapro. Ta nepojmljiv škandal je moral napraviti na naše podanike v A-meriki globok vtis. Ta nečuve-ni škandal mora pognati rdeči- i VABILO K VELIKEMU KONCERTU katerega priredi. SLOVENSKI PEVSKT ZBOR "SOČA" v nedeljo dne 11. septembra, 1921 v Bohemian American Hali dvorani na 1436-40 W.18th Street, Chicago, Ul. ' ' Začetek točno ob 3. uri. popoldne. Program bode zelo zanimiv razni pevski zbori pojejo posa mesno,dalje poje skupina okrog sto pevcev pojo pesem "Ja dransko morje" in še par dru gih pesmi. Vilic temu, da bo program zelo bogat in zabava zelo izvrstna bo vstopnina v kljub temu nizka samo po 35c v pred pro daji. Torej želeti je, da se sla vno občinstvo mesta Chicaga in bližnje okolice vdeleži v mno gem številu. Torej vsi, ki lju bite petje na svidenje pri kon certu. Odbor. JESEN SE BLI2A. • Jesen vam prinaša enake sit nosti vsako leto. Pričenja se fc slabim tekom do jedi,zaprtnico oslabelost in utrujenost. Ali se vam znani stari izreki ?: ena sa ma unča varnosti stane veliki manj kot cel funt zdravil ? Vzemite Trinerjevo grenko vino, to zanesljivo zdravilo vam poma ga za časa jesenske spremembe To zdravilo povrne slast do je dil, odžene zaprtnico,prežene tiste občutke utrujenosti in pono vno vredi v dobro stanje vaše misli. Revmatizem v sklepih in mišicah in enako tudi nevral-gija spadajo k jesenskim bolez nim. Poskusite Triner's Lini ment in videli bodete, da tc zdravilo je zelo dobra pomoč za vse take bolečine. Ob tem časr leta se rad pojavi prehlad v glavi in prsih, kašelj, bronkite itd. Ne odlašajte temveč rabite takoj Triner's Cough Sedative. Za vnetje grla .je najboljša zmes Triner's Antiputrin. Vas lekarnar ali trgovec z zdravili ima sedaj gotovo vsa ta zdravila v svoji zalogi. (Advertis.) lo (V KARAH). Dasiravno i-mamo po nekaterih naselbinah že svoje zastopnike, vendar bi radi slišali kaj še iz drugih naselbin od onih, ki se letos za fino grozdje zanimajo. Grozdje absolutno ne bomo preje razpošiljali, dokler DO CELA NE DO ZORI. Mi prodajemo grozdje tako po ceni, kot ga KUPUJEJO razni drugi veletrgovci in prekupci sami. Mi imamo namreč za to ugodno priliko. Pišite za pojasnila in ceno na: W. L. PREDOVICH & 00. 224 Calif. Prnit Bldg. Sacramento, Calif. THE DOLLAR SAVINGS BANK BRIDGEPORT, OHIO. Glavnica $50,000.00 PreWtek $50,000.00. Pod n&dzorstvom države Ohio, lei je tudi naia rlagateljica. Pl»-čtijemo po 4 odstotkov obresti pri fcranilaih rJogah. Posebno pozornost dajemo inozemskemu oddelka. Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke! BotJ kakor kdaj preje, je sedsj potreben ta opomin, kajti *sled večje množine den&rja med ljudstvom delaju ipelculantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo ca limanice. Naft denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po tvo$ uljudni in bitri postrežbi Ml pUC«j»—o m ImatlM po 3 odst. ki jih pripiiemo k flavnid ako jih ne dvignete. Naia banka j« pod nazorst-vom vlade Združenih driav !■ Članica federalnega rezervnega sistema. Pri poifljanju denarja v Jo-goslavijo bodite previdni Brezvestni meietarji nastavili ajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva. Povpraiajte nas sa nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino 1 Ako hnste doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo shranili brezplačno, THE JOLIET RATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00 Prebitek $360,000.00 VELIKA RAZPRODAJA ČEVLJEV. Vaš prijatelj Philip Denmark Vam sedaj ponuja vso svojo zalogo najboljših čevljev po jako znižani ceni vsled tega, ker bo. odprl novo trgovino. Ne pozabite naslova: 5213 Butler St., Pittsburgh, Pa. Established 1857, ' Ako pčtujete y staro domovino boste našli ▼ $vojo lastno korist, ^ nosite svoj denar v obliki Potniških čekov Traveler's Checks. it ni v Evropi-bodo ^varovalii"^, -(polno vrednost v ^EKEf «'« Potniški čeki so POPOLNOMA VAovr varjejo pred izgubo ali tatvino denJ,' T. - t more nihče drugi umJS!ZiV?SAMn ' KT7PITBTOEEJ VASE POTNIŠKE 0EKZ V TEJ BANKI. h zabavoe torbice Mike Cegare-ta. m Premišljevanje "o border jih". Rešitev zadnje uganke. Uganka o beraču. Nova iznajdba? ali odkritje? Muzikalične krave. Na novi Široki cesti, 1. t m. t. 1. Dragi mi gospod urednik: — — Ker se yec mojih prijateljev sirom domovine zanima za moja dva že znana borden-garja, ali bordarja, liaj Vam s tem. malo opišem njun položaj v teh slabih časih. Kaj je pravzaprav borden-gar, to vsak slovenski Amerika-nec, ali ameriški Slovenec dobro zna ae iz lastne skušnje. Bordengarjev je pa več vrst; so p talni, nestalni, dobri in slabi. Najslabši so oni živi bordar-ji, ki ti po več mesecev ne plačajo niti centa na račun, ki te celo napumpajo za vec dolarjev, nazadnje jih pa čez noč kafra vzame, da jih moraš po 1 isffih iskcU^L ^fr^ominjati na' dolg. Tu(fi niso dosti prida dni, ki bi radi jedli le porkčapss in špringčikne za samo $4. do $5.-na teden z lepo meblirano sobo in vsem perilom vred. O bor-derju,ki pobegne s svojo, gospodinjo in tvojimi prihranjenimi stotaki pa sploh ne bom govoril. pokier ima border kaj pod palcem, da tudi rad, "treta" je olrajt; če je pa suh, kot sta r: j r. «ib:i moja 1'ordengarje, jc pa kij/, in smola. Človek bi se ga rad znebil, pa se mu smili. Ven na cesto ga vreči, pa tudi ni lepo. Kakor <že omenjeno, Jsta ,oba moja borderja že od Velike noči suha; držim ju samo še iz usmiljenja, ker upam na boljše čase v mesecu vinotoku. Da bi preveč, drug drugemu ne tarnala, sem ju ločil: enega kipam v bezmentu, enega pa v drvarnici. V&ftj sem obiskal in zdravniško pregledal Onega v bež-mentu. Revež leži na trebuhu na visoki leseni postelji, pod-, loženi s kladami. Same suse je revež že ves obledel in splesnil; pasi okoli trebuha so ie hudo zarjaveli. Pogledal sem mu tudi z električno lučjo v notranjost. O joj! O joj! Same pajče-vine, in celo' mravlje so se v njem zaiedile. Glas ima že čisto pri kraju in popolnoma votel. Na vsak način bo treba zdravnika ko pride pravi čas, če mi bo tevež še od slabosti paj padel. ' s Kfkel sem mu: * * Pel ji se enkrat s Stritkaro v Čikago na Market in RantlQlph St. pogledat, če so letos okrogla kalifornijska zdravila v baksah kaj draga f Vse bi slo, samo če bi imel človek nekaj rumenih bankovcev na razpolago, kajti na onem Market stritu ne dajejo nič na kredo. Mislil sem že pisati prijatelju Waiterju \\ Kolafonijo, ali pa Matiiu^K. v Minesoto. Kje za celo karo ■ dva nja" v Iblani 8 tremi številkami. Nanje bo torej stavljenih K 175.00 Če pridejo vse tri po vrati, moram dobiti približno en milijon. Dosti bo. Kje bom pa one južnoslovanske papirnate krone tu zamenjal, ker jih še -starinarji (žunkdilarji) zastonj ne marajo. Za 100 funtov starega papirja plačujejo tu v Žuletu samo 15c. Saj bi se sama poštnina iz Iblane več znašala! Pisal bom pa vseeno v Beli grad, da naj mi za oni milijon (če tudi malo manj) pošljejo srebrnih in zlatih krone in np ničvrednega papirja, katerega so dali v Ameriki kot 4enar tiskati. Vidite, tako stojijo akcije z mojima bodengarjema. Če ima kedo izmed naših farmarjev v Kaliforniji, ' Mišigonu, Ohaji ali Naj Jorku kaj odveč Noe-tovih jagod, da mu ne bodo doma segnile, naj jih kar na moj atres pošlje; jaz bom ž njimi že oba, bordarja potroštal, da ne bosta več tako suW. Tadva bosta pa po zimi mene troštala Če bom imel. suha usta in grlo. Tedaj jo bomo pa zopet bolj na tiho zakrožili: "Že dolgo nismo pili ga. —-Kaj nam pa morejo. Če smo veseli ' Nič! —" Kaj ne, naših lepih slovenskih zdravic ne smemo tukaj več glasno prepevati, da nas Billy Sunday, Bryan Vollste-ad in Kjellander ne slišijo? Well, pa če tudi, saj ne razumejo našega jezika. Drugi mesec bom dal obema borderfcma primerno kopelj. Pa sem zopet v stiski ker ne vem* ali naj bo kopelj vroča, ali mrzla? Poleg tega imamo tu v Žuletu kar pet,vrst vod: near beer . vodo po * gostilna^, kanalr vodo* mestno vodo, vodo z sistem (dežnico) in vodo iz pump (v vodnjakih). Kakšno vodo naj rabim, da bi oba, onemogla moja borderja ze dobro utrdil? Ta kopel jima ne to škodovala. TFeba jima bo tudi dati nekaj za kaditi, pa ne tobaka, ampak žvepla, da jima bo vse plesnobo po frebuhu pregnalo. Rešitev zadnje uganke, o ko-košaricah se glasi* Ker je bilo dopoldne dosti jajc na trgu, so one tri kokošarice prodajale, bolj * laba in malo ubita jajca po šest (6) za en (1) cent; popoldne pa eno jajce po 6 (sest) centov, tako da jo domov prinesla sleherna kokošarica po 20c. Dopoldne je prodala prva kokošarica 1 ducat jajc, druga 4 ducate, tretja pa 7 dc. Popoldne: prva 3 jajca, druga 2, tretja pa 1. To uganko je do 1. t. m. tako uganil rojak Math Urban ja v La Salle, 111. - Rojak Vinko Besal v 6pic-burgu, ki mi je gornjo uganko poslal, ima pa zopet drugače izračuujeno in sicer, da so one kokošarice najprvo prodajale jajca 1 dc 1 cent, ostala pa po 3c. da je vsaka domov prinesla po 10c. Zdaj naj si pa rešitev te uganke vsakdo po svojem tolmači, ker sta obe O. K. —Nova uganka: Nek berač pa Šmarni gori naprosi romarja ob cesti rekoč: uaj mi toliko denarja, kolikor imam jaz sam ti dam 20 krajcerjev nazaj I —Romar mu je izpolnil željo in je dobil 20 krajcerjev nazaj. Ravno tako je naprosil oni berač še drugega in tretjega, pa je dobil vedno zahtevano miloščino in je tudi dal vsakemu po 20 krajcerjev nazaj. Koncem konca ni beraču nič miloščine preostalo, oziroma je imel ravno toliko, denarja, kot sprva sam, Koliko je imel oni berač denarja f — Povem Vam, da ta uganka je pa huda, ker jo je rojak Math Urbanja v Lahi jih, bUo BaOe pogruntal. Mrsikomu bo belila lase in možgane. Kdor _prvi pravilno ugane, dobi za sem nagrado zanimivo Milčinskije- vo humoristično knjigo s slika- iio iz je v žuletu, Gevelandu, Chis- dr. Ales Ušeničnik e prof. Ga-holmu in drugod pozor! - - ? vazijetn, zastopstvo ljubljans-— Da je svet dandanes na W Jugoslov. novinars- višku brihnosti, ne more nihče udruženja s predsedni- ljanskega vseučilišča prof. »edaj vsako drugo gospodarst- ttemu ^oporekati. TJSenjaki in profesorji delajo vedno razne nove poskuse. Te dni sem čital o nekem živinskem doftarju v Kaliforniji, ki ima pol kokoši in pol purana- To še netopirja bita, ki obstoja iz pol tiča, pol miši.--Oni doftar je sparil kokoš s puranom, pa ima zdaj tako žival. Da je to iznajdba, ne smemo trditi, ker kokoši in purani so že znani na svetu. Odkritje pa tudi ni iz ravno tega vzroka. Tudi ne vem, kako se ona kosmata in kljunasta žival imenuje? Je lf on, ali ona? Ali -poje kot petelin, ko-kodajska kot kokoš, ali "hin- derhaudra" kot puran (turkey?) če leže kurja jajca, ali purna? Vse to bo treba še pre študirati, predno se bo prišlo stvari na dno. Jat bi pa perutnino drugače sparil: petelina s puro, ali pa raco z gosjakom, ali pa pava s kom Fr. Smodejem, zastopniki trgovske in obrtne zbornice, Zveze trgovskih gremijey in zadrug za Slovenijo, trg. društva << Merkur' \ Pokrajinske zveze obrtnih zadrug, Zveze gostilničaskih zadrug in raznih drugih korporacij ter društev. Vzdolž perona je bila postavljena sokolska konjenica, vojaška godba, Sokoli, gasilci ter !*eVski društvi "Slavec" in "Ljubljanski Zvon". Ko se je pripeljal brzovlak, je godba zaigrala narodno himno. Prvi ga je pozdravil dosedanji deželni predsednk dr. Baltic. Nato je pozdravil namestnika v imenu občine mag. ravnatelj dr. Zarnik. Zatem je pozdravil namestnika dr. Za-horski kot namestnik češkoslovaškega gen. konzula dr. Bekeša in kot zastopnik čehjoslo-vtičke kolonije' v Ljubljani. Gen. vikar prošt Andrej Kalan kokošjo. Ali bi ne bila to lepa pozdravil namestnika v ime- plymoutska putka s krasnim pavovim repom? Muzeji bi se kar trgali zanjo. — Zadnjič sem Vam pravil o dresirnih žabah iz Pen Slovenije in države Viz k&ij zin. Pa kaj so te žabe napram modernim, muzikaličnim kravam v državi Misi sipi?! Nič! — Poslušajte! Zadnji teden sem či-tal, da ima farmer Jaka Čem-berlajh v Wiggins, Miss, ved V krav, ki se posebno na muziko zastopijo. Vsled tega je pregradi! pod nad hlevom v plesno dvorano kjer se noč in dan pleše in igra na klavir ter gra- nu cerkvene oblasti in duhovščine ljubljanske škofije. Zatem je pozdravil namestnika Ivana Hribarja poveljnik dravske divizijsKe oblasti general Dokič. V imenu SKS ga je pozdravil g. černe, ljubljanski fcupan g. Anton Pesek pa ga je pozdravil z željo, da bi po svojih močeh pomagal k kohsoli- ■daciji razmer v ljubljanski ob-, činski upravi Kralj, namestnik Ivan Hribar je odgovoril: "Na lepih besedah, katere sem čul od vas vseh, srčna vairi hvala- Prihajam v Ljubljano, V mojo milo Ljubljano, v ka-«lteri sem toliko časa deloval hi mofon. Krave so osobito naših Ipiijakil* polk i4 mazurk taWka^semmnogo jih moči gin jene, da dajejo po 3 krat toliko mleka na dan kot preje. To mleko je baje tudi boljše kot drugo in ima celo malo "kika" v sebi. čemu pa tudi ne? Saj "ga" na onem podu gotovo tudi plesalci cukajo. Zdaj sem pa sklenil naročiti iz stare kontre eno veliko fer-monko, ali pa lajerkozten, pa jo bom na zimo na slovenske farme mahnil. V Vis konj zin, Mine so to ,in Miši gon. Na spomlad grem pa na jug. Treba bo pogruntati kake posebne valčke in poskočnice da bo več mleka. Računal bom pa od ure, po številu krav in množini na-molženega mleka. Cene še nisem določiL Gotovo bom zahteval tudi zastonj hrano in stanovanje, pa še kako kranjsko klobaso za nameček. Tako mišim, da jo bomo letošnjo zimo naprej prerinili, če so prav slabi časi. Samo da bo za bord. Naj za danes te vrstice zadostujejo. S pozdravom do Vas in vseh Vaših čitateljev. Mike C. P. S. Kaj je najboljše sredstvo proti nadležnim goseni-nicam, ki mi bodo vse zelnjate glave na kuhinjskem vrtu o-»brale? SPREJEM KRALJEVEGA NAMESTNIKA IVANA HRIBARJA. Dne 27.julija ob 5. uri 25 minut je prispel iz Prage v Ljubljano novi kraljevi namestnik za Slovenijo Ivan Hribar, minister in dosedanji jugoslovanski poslanik pri češkoslovaški vladi. Že pred prihodom vlaka se je zbralo na kolodvoru in pred kolodvorom številno občinstvo. Xa peronu so čakali kraljevega namestnika dosedanji deželni predsednik dr. Baltic s poverjeniki deželne vlade, načelniki posvečal, kakor sem za povzdigo slovenskega naroda. Ali pustimo na strani osebni moment. Res je, da me je silno razveselilo, ko sta mi Nj. Vel. kralj Peter I, in naša vlada izkazala veliko zaupanje, ki sta fee postavili na čelo moje slo-Veii8ke. domovine, za katero sem deloval že v oni dobi, ko je visel nad mano . Damoklejev meč, v kateri bi me lahko stalo tudi mojo glavo. Ako sem te-$aj imel poguma delovati za to idejo, morete verjeti, da imam sedaj tudi moči, ako mi fizične, moči ne opešajo, ko moreni z (odprtim vizirjem delovati za oni ideal, za katega sem delo-yal pod avstrijskim režimom, za ujedinjenje naše slavne in mogočne domovine. Nadejam 3«, da bo postala še slavnejša, ako bomo vsi v vseh slučajih Videli, kaj smo ji dolžni. Predvsem moram naglašati glede poslovanja sledeče: Prihajam sem, da branim in ščitim pra-, Jvo in pravico (Bravo!). Jaz ne poznam nobene razlike med državljani Jugoslavije, najsi bodo. te ali one stranke. (Odobravanje.) .Vsi so državljani iste države, vsak ima pravico do zakonite obrambe. Priznavam, da sem videl na svojem bivanju zunaj domovine, da je nastalo neko medvladje od one dobe, odkar je Narodno Veče izročilo v roke Nj. Vis. regenta prestolonaslednika Aleksandra vlado in do tistega 28. junija, ko je bila na Vidov d^n sprejeta ustava. Medvladje, a-ko tudi pod silo predvojnih razmer, je posebne vrste stvari ustvatiia in tudi pri nas smo mogli videti, da je včasih žali-bog mesto prava in pravioe vladala samovolja. Odkar je-Pa bila ustava sprejeta v Bel-Miadu, imamo temelj, najsi bo ustava slaba ali dpbra. Ali po mojem prepričanju je ustava ni ikim zborom, zastopnika cerkvene oblasti generalni vikar prošt Andrej Kalan in kanonik dr. Cekal, župan Auton Pesek, in občinski svetiiiki, mag. ravnatelj dr. Jfcu^ik z ma|g.flu^ 1 vo, ker vlada tu pravo m pra vica. Pribijam sem kot zaščitnik prava in pravice, kot namestnik našega vzvišenega kralja, ki je toliko žrtvoval za idejo, za katero je od pvoje mladosti deloval, trpel celo v .strelskih jarkih, in dosegel veliko zadoščenje, da so se vsi frije deli naroda ujedinili v mogočno Jugoslavijo. V imenu kralja ne smemo nikdar drugega izgovoriti kakor pravico in zakonito pravo. V tem smislu fyočem delovati s pomočjo vas vseh brez razlike strank, ker vem, da ste vsi verni državljani Jugoslavije, čije procvit je na srcu vas vseh. S pomočjo vas vseh bomo ustvarili veliko domovino, najbogatejšo državo, katere se bodo bali tudi naši sosedje, ko se bo število našega prebivalstva, ki ga more preživeti, povečalo. Ako hočete, da bo ta naša država dobra, vas prosim, da me podpirate pri mojih dobrih namenih. Jaz •sam ne zmorem veliko, če je pa moja volja ojačena z voljo vas .vseh drugih i postane mogočna reka." v Nato se je kraljevi namestnik obrnil k dosedanjemu predsedniku deželne vlade dr. Bal-tiču in mu izrekel zahvalo in zaupanje upravnemu uradništ vu deželne vlade, kateremu hoče biti prijatelj in zaščitnik in kateremu bo razložil svoje nazore, ko se mu predstavljajo na vladi. Kraljevi namestnik Hribar je končal svoj govor z vzk> Iikoih na kralja Petra in regenta prestolonaslednika Aleksandra. Naj živi naša ujedinjena kraljevina! (Odobravanje in vzklikali je.) — Godba je nato zaigrala kraljevsko himno in "Naprej". nadaljnih pozdravih je pozdravil namestnika v imenu sokolstva dr. Murnik. — Za tem( je odšel namestnik Ivan Hribar s spremstvom skozi glavni vhod pred kolodvor, kjer ga je sprejelo z živahnimi pozdravi številno ljubljansko občinstvo. Izpred kolodvora se je razvil sprevod, ki je šel po Dunajski, Aleksandrovi inBleiweiso-.vi cesti do deželne vlade. Na čelu so jezdili sokoli, za tem so korakali vojaška godba, sokoli in gasilci, pevska društva, za katerim se je peljal v vozu namestnik Ivan Hribar z dr. Bal tičem. Za njim so sledili vozovi z zastopniki oblasti in korporacij. Na državnih poslopjih kakor tudi po ulicah, po katerih je šel sprevod, so bile izobešene državne in slovenske zastave: t "Slovenec". IVERI. - Nekateri moški so še le po poroki prisluškovanja vadijo. Lovči in ribiči smatrajo več krat laž za resnico. Direktno v Dubrovnik, Reko m Trit lahko potujete, U kupite iifkarte prt mtni. Doprcmljam rojake iz kraj«. Izvršujem vse bančne poslei Sprejemam denar na uioge in plačam 4% obreati Vloge izplačujem brez napovedi, ali vtfafki čas. PoiHjam denar ▼ kronah, dinarjih in dolarjih. Pišite po cenile. EMIL KISS, bankir. 133 Second Ave. Mew York, N. Y. uradnistvo vseh dilžavnih ■■■■■■■■■■■■ uradov, general Dokič s čast- -kakor priznavajo to tU- ' _i____________j .t ___ d i mmiviH^™«-:*: iinttA/li lrnlrA* di piosvifclenejši narodi, kakor eeSki in i'nmcoski. Čehi celo podarjajo, da jt: naša ustava boljša kakor njihova. Ustavo imamo. Temelj države je tu. m • v,- »-V • • moramo gra- Zastave, bander e, regalije in zlate znake za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BAGHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, III_ ALrtTE-ŽE POŠftUŠILl ROYAL MALT EXTRACT? Ako istega ne dobite pri Vašem trgovcu, pošljite nam svoje ime in naslov, ter priložite naročilu $ 3.-00, nakar Vam bomo poslali tri konve (cams) poštnine prosto; Posamezne konve veljajo $1.25 V zalogi imamo dve vrati ek-strakta za varenje domačega piva: Royal Malt Extract in Royal Malt Hopa (slednjega Jii treba piva: Royal Malt Extract m ftoyal Malt Hopa (slednjega ni treba vreti). Pišite na: fetfTTLERftStEWART -J Western Branch. 13?6 Qlybourne Av* vr Chicago, HI/,. - ^ Našim jugoslovanskim odjemalcem in prijateljem. Zadnji mesec smo izplačali $17,000,00. Ali ste vi prejeli vložnikom. Ali ste vi prejeli svoj delež? Ce ne, otvorite pri nas hranilni račun in svoj delež boste dobili pri prihodnjem plačevanju obresti. ■ Kar se tiče slabih časov je znano, da je obzorje najbolj temno baš pred solnčnim izhodom; tako je tud s trgovino neposredno pred izboljšanjem iete Mi bi radi izvrševali tudi vaše bančne posle; pri tem vas zagotavljamo, da bomo vse nam poverjene stvari skrbno in vestno izvršili. Vaš domačin, g J. Osbolt je pri nas zaposljen da vam lahko postreže; obračajte se torej nanj. First National Bank CHISHOLM, MINN. Odprto dnevno od 9. do 3. Ob sredah tudi zvečer od 7. do 8. Ob sobotah so uradne ure samo do 1. popoldne. OTVORITEV NOVE TRGOVINE Cenjenemu slovenskemu občinstvu v Jolietu naznanjamo otvoritev velike moderno urejene pekarije in grocerije na 303-305 Ruby St. Imamo vedno sveži kruh najboljše vrste in razno sladko pecivo. Velika zaloga raznovrstnega grocerijskega blaga po najnižjih cenah. Poskusite z »enim samim nakupom! Naročila razvažamo na dom. Pri nas je zaposljena; kot prodajalka gdč. Marija Videtič, rodom Slovenka. Z velespoštovanjem ATHENS BAKERY & GROCERY Co. 303-305 Ruby St. Joliet, 111. IŠČEMO ZASTOPNIKE po vseh slovenskih naselbinah za naš "Malt Extract." Pišite na: > BUTLER A STEWART 1326 Clybourne Ave. Chicago, HI. NAZNANILO. Vsem mojim cenjenim klijen-tom tem potom naznanjam, da bodem dne 1. septembra, ali pa mogoče par dni prej, preselil svojo pisarno na Corner 48th and Butler Sts.# Pittsburgh, Pa. Preseliti se moram vsled tega, ker se Bakewell poslopje sedaj popravlja. Butler ulica je znana našim rojakom sirom Amerike, in kdor želi priti o-sebno k meni naj vzame poulično železnico štev. 95 pri Pennsylvania postaji na 11. cesti. Kakor do sedaj, tako bodem tudi v mojem novem u-radu opravljal vsa v notarski posel spadajoča dela. Vsem rojakom se najtoplejše priporočam. 7 _ ANTON ZBA6NIK, Slovenski javni notar. Začimbe, zelišča in vrstnejša naj razno- domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp, F imam vedno v zalogi pišite po brezplačni cenOL math, pezdir P. O. Box 722, Ci^HaJJStatioii NEW ie pogledala skozi ok- klobasami na njo. Poleg skle- jv r- o _ . . , . i-., kIaK Irmihn ki sobice,, je lahko videla sivi dipmati steber, ki se je dvtgfU* iz dimnika tovarne proti ftfcbn. Večkrat je nalašč o-brnila svoje trudne oči dela, le da ga je mogla videti. V tem njenem pogledu je bilo nekaj ereunega in nežnega. LtfuOje so prihajali i« odhajali; vsak je hodfl svoja pota, redkokdaj je kdo pogledal na dimnik 'tovarne, še redkeje je zapazil steber dima. Za njo pa je bil "nekaj posebnega; dim jej je govoril, bil jej je takorekoč živo bitje. — Ce se je jel navsezgodaj dvigati proti krvavo-rdečemu nebu v gostih enuh oblakih, tako da se je čutil ostri vzduh dima, tedaj je vedela, da stoji njen Marcij pri kotlu, da kuri in pazi, da ne bi gorelo preveč; ob takih prilikah vidi visokoraslega, vitkega mladeniča, oblečenega v tem-nomoder jopič z usnjatim pasom, čepico na plavih laseh in širok ovratnik krog vratu« de je bil velik hleb kruha, ki je tvoril glavno jed. Komaj je sedel Marcij, že je izginila polovica kruha. Rezal je kos za kosom, ga pomikal v skledo in ponavljal: 44Dober kruh, mamica l*' MJako dober, sin moj!" je odgovarjala vdpva, "Le jej, o-trok! Hvaljena bodita Kristus in Devica....!" Mladi mož se ni dal prositi* kruh je gineval in tudi skle« da se je praznila. "Dober barž, mati," je de jal nato; mati je jedla že neka, <1asa »vedno počasneje, mešala je z žlico po krožniku in pi-[ .hala, a ni postal hladnejši. Ko je sin pojedel in je brisal brke,; ga je vprašala. 41 Morda hočeš še, otrok moj T H ... Meni danes ni____" Hotela mu je reči, da jej danes ne ugaja, a bala se je, da bi s to otčino lažjo razžalila Boga, kajti barž je bil izvrsten. 4 4 No, če — mati ne more več Aha!" — šepeče smehlja- . ' je d -al sin i___>» V roa- k _ .i. je '— 4 4 Marcij kuri ..." V res niči je kuril, z mladeniško pridnostjo je vrgel premog v kotel in delal zase in za tovariše, ponosen na novo čast, da je postal kurjač pri kotlu. Veselo »o donele pesmi id njegovih brsij; veliki prostor je odmeval ves dan od veselih zvokov. Gosti oblaki dima pa so postajali redkejši, vedno lažji in pvetlejši, in slednjič so se dvignili proti jasnemu nebu. • Ko'je vdova to zapazila, se jej jfe natfelttllo srce veselja in zadovoljnosti. • 44Vse je prav . ." si je govorila, 44 vse gre prav, hvala Bogu ..." ..Potem je pospravila svojo uvozno sobico, zrahljala svojo in sinov«/postelj, pometla fc brezovo metlo prah m zanetila nogavice, pihalo od okna sem in led na steklu, je stopi-vendar vsak trenotek k oknu, da bi videla tovarno. Ravno nasproti je ležala razsvitljena vrsta oken, slišalo se je silno delovanje železnih orsij, ropatanje železa, razbi-anje, da celo talen je razklene mde. (Konec prihodnjič. ŽENITNA PONUDBA^ Želim se poročiti s Slovenko ri je približno moje starosti, bodisi dekle, ali vdova. Jaz sem vdovec star 46 let, ter i-mam četvero otrok; najstarejši e star 12 let, najmlajši pa 5. mam ' stalno delo, nekaj prU nranjenega denarja in lasten k, dom. Katero veseli naj mi piše, ter posije svojo sliko. ,, arobrode. Dobavljamo potnike iz starega kraja; izdelujemo potne liste (pose) in vse drugo, kar je potrebtno za pot v domovino ali iz domovine v Ameriko. Pišite nam za vsa pojasnila v svojem materinskem (slovenskem) jeziku. SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000X0