ISSN 0351-6407
Ukrepi sanacije za dodatno zdravstveno zavarovanje »Mehko« višanje premij
Nekateri so že, drugi Pa bomo prav kmalu v svojih žepih
Zacutili ukrepe sanacijskega načrta
Černelavci: Smrtna nesreča stran 11
RAČUNALNIKI
M. Sobota, Slomškova 17, tel.: 27 094
»Lejpi ste kak vrag!« stran 14
CREDITANSTALT
Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana
Murska Sobota, 12. marec 1998, leto L, št. 11, cena 190 SIT
ZVe^er Je bila v grajski dvorani predpremiera televizijske ^noch 1116 Poredušov Januš - Gledališki igralec Evgen Car, kije tudi avtor je z njo po vsej Sloveniji nastopil že več kot stokrat stran 9
□ d Nadnje hiše
l 0 P°kopališča
p Pet kilometrov!
bj va^v16^ starih zaPiskih naJ konci rajna d°bila naziv po -^^^rških bojev stran 15
Pogovor z Gezom Džubanom, poslancem državnega zbora in podpredsednikom odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Politični interesi so kmetijstvu lahko škodljivi
stran 8
Položaj kmetov se še naprej slabša Kmetje za težave krivijo državo, vendar bodo morali tudi sami razčistiti nekatera vprašanja stran 8
ZIMSKI
VRTOVI, d. o o
Lendavska 29, 9000 Murska Sobota
VRHUNSKA S™
Tel.: (069) 35 555
Faks: (069) 32 093
□FINSTRAL
VREME
Delno jasno z rahlo oblačnostjo bo.
12. marec, četrtek, 13. marec, petek, 14. marec, sobota, 15. marec, nedelja, 16. marec, poned., 17. marec, torek, 18. marec, sreda,
Doroteja Kristina Matilda Klemen Herbert
Jera Edvard
Sušeč mišje luknje maši s snegom.
Zategnite želje
Kako kaznovati
Veržej, Križevce in Razkrižje?
Več- in manjvredni občani ljutomerske občine stran 6
Lunine mene: v ponedeljek, 16. marca, bo sonce vzšlo ob 6. uri in 13 minut in zašlo ob 10. uri 9 minut, dan bo dolg 11 ur in 56 minut. V petek, 13. marca, bo polna luna.
Vse poti vodijo v
^Cijska prodaja
12. do 26. marca
s Pfoizvaja|cem
a, iz Renč
348,50 SIT
282,20 SIT
355,10 SIT
WC RAČEK, 750 ml ...............
INOXBRIO 500 ml ................
STELEX z razpršilnikom, 750 ml ....
STELEX ZA KOPALNICO, 750 ml, z razpršilnikom................
STELEX 1OO1UPORABA, 750 ml, z razpršilnikom.................
DOM, DETERGENT 1,51
418,40 SIT
337,90 SIT
241,50 SIT
Kompas MTS Gornja Radgona Trgovski center nared do začetka deželne razstave?
Obnova spomeniško zaščitenih zgradb v • Kerenčičevi ulici stran 4
Zasebno podjetništvo
Kaj nastaja v okoslavski grabi?
Sin se je vrnil, oče pa pride pred koncem leta	stran 4
20-letnica delovanja Centra za zunanjo trgovino v Radencih
Odslej kot d.o.o. s tremi družbeniki
V petek proslavili dvajsetletnico delovanja Centra v Radencih stran 5
Slovenski diplomati na hrvaškem katastru
Včeraj opojdne sije »sporno« mejno točko pri Hotizi ogledala komisija za meje, ki jo na zunanjem ministrstvu vodi Peter Toš
Uradnih informacij o obisku do sklenitve redakcije nismo dobili. Nismo jih dobili niti na kraju dogodka, kjer so nam v »prijazni« maniri povedali, da nismo zaželeni. Je obisk komisije na lendavski občini (kjer se je po neuradnih informacijah mudil tudi ljutomerski župan) samo še eno diplomatsko romanje? Smo ob informacijah, ki smo jih ob obisku delegacije slovenskega parlamenta-(natančneje odbora za mednarodne odnose) pri hrvaških kolegih slišali
n$ nacionalni televiziji, upravičeno zaskrbljeni? Kaj pomeni Frlečeva obljuba hrvaškim diplomatom o umiku slovenske vojske s Trdinovega vrha (Svete Gere)? Kaj pomenijo njegove izjave ob nastopu ministrovanja, daje Hotiza zgolj vodnogospodarski problem? Očitno je za ljubljansko diplomacijo pot do Hotize dolga, drugače si namreč ne moremo razložiti, čemu šele zdaj nabirajo hotiško dokumentacijo.
A. P., foto.: N. J.
Mktualno okoli nas
vestnik, 12. marecj
’ Iz New Yorka piše ’
Volk spreminja
Vodilna vloga v ekologiji
dlako, narave nikoli
Miloševičevi znani recepti
V mestecu Weitz so se meščani zoperstavili nenačrtnemu delu in s tem dosegli uspehe v ekologiji. Za ekološko načrtovanje so dobili nagrado za varstvo okolja avstrijske zvezne dežele Štajerske.
Srbski predsednik Slobodan Miloševič je ob zadnji eksploziji kosovskega soda smodnika ponovno uporabil preizkušen recept v obliki policijskega nasilja nad večinskim albanskim prebivalstvom, vendar je tokrat, sodeč po reakcijah iz prestolnic zahodnih velesil, ne bo tako zlahka odnesel.
Tam, kjer se je jugoslovanska kriza začela, se zdaj, po podpisu daytonskega mirovnega sporazuma, ki je končal najbolj krvavi spopad na balkanskih tleh od druge svetovne vojne, tudi nadaljuje. Zahodne države na čelu z ZDA so prehitro pozabile na I lastna načela in se začele pogovaijati z Miloševičem po koncu bosanske vojne. Velike izbire resnici na ljubo tudi niso imele, saj alternative Miloševiču, ki bi zagotavljala vsaj delno stabilnost v tem delu sveta, preostanek nekdanje Jugoslavije za zdaj še ne premore. S tokratnim državnim nasiljem na Kosovu pa je Miloševič izgubil ugodnosti, ki so se mu začele nasmihati po prispevku I h koncu vojne v Bosni in Hercegovini.
Trupla vrnili svojcem
V spopadih med srbskimi policijskimi in paravojaškimi enotami ter oboroženimi Albanci je umrlo pretekli konec tedna najmanj 57 ljudi. Toliko trupel so namreč policisti vrnili svojcem, čeprav je državna agencija Tanjug trdila, da je bilo žrtev le 20. Mrtvih je bilo verjetno veliko več. Srbski režim je skušal zatreti pripadnike Osvobodilne armade Kosova, kot se imenujejo teroristi, ki so prekinili tradicijo pasivnega odpora voditelja kosovskih i Albancev Ibrahima Rugove in začeli pobijati pripadnike srbskih policijskih enot na Kosovu. Albanci so spoznali žalostno resnico, da brez nasilja ne morejo pritegniti pozornosti mednarodne skupnosti, ki bi jim pomagala k neodvisnosti. Pozornost so vzbudili, podpore za neodvisnost pa kljub žrtvam veijetno nikoli ne bodo dosegli. Tudi tisti, ki zagovarjajo politiko kaznovanja srbskega režima in nasprotujejo definiciji, da je zatiranje kosovskih Albancev notranja zadeva Srbije, niso pripravljeni priznati ločitev pokrajine od Srbije. Največ, kar lahko kosovski Albanci pričakujejo, | je avtonomija, ki so jo nekoč v Titovi Jugoslaviji že imeli in ki jim jo je odvzel Miloševič med svojim pohodom na oblast proti kon-i cu 80. let.
Weiz je čisto normalno mestece na avstrijskem vzhodnem Štajerskem. Tako normalno kot sto drugih majhnih mest z običajno zmešnjavo neplani-ranih toda normalnih naključij, mestece s klasično ulično podobo: cerkev, trgovina, bencinska črpalka, tovarna in hranilnica. Če vanj prihajaš z Dunaja z vlakom, moraš približno stokrat prestopiti. Verjetno so pri načrtovanju voznega reda na to metropolo z 10.000 dušami enostavno pozabili.
Iz zakulisja
Nekateri svetovni diplomati namigujejo, da so zadnji dogodki na Kosovu pripravljeni v Miloševičevi režiji, ki naj bi najprej izzval krizo, nato malce popustil in dovolil določeno stopnjo avtonomije, samo zato, da bi lahko v zameno zahteval ukinitev preostalih sankcij in sprejem v mednarodne finančne ustanove. Po sestanku zunanjih ministrov kontaktne skupine v Londonu je jasno, da seje krepko uštel. Zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije, Nemčije in Italije so uvedli takojšnje finančne sankcije proti ZRJ in zagrozili z zamrznitvijo vsega državnega premoženja ZRJ, če Miloševič do 25. marca ne bo prenehal z nasiljem in začel s političnim dialogom za avtonomijo Albancev na Kosovu. Edina srbska zaveznica v kontaktni skupini, Rusija, je seveda sankcije zavrnila, vendar se je pridružila preostalim državam pri skupni izjavi, ki obsoja vsakršno nasilje na Kosovu. »Položaj na Kosovu se ne more rešiti s trdo politiko in mednaro-| dna skupnost ne bo prenašala uporabe take politike in žrtev, kot smo jim bili priča v zadnjih dneh,« je zapisano v skupni izjavi. Mednarodna skupnost se je na srečo kmalu zavedla, da lahko kosovski spopad hitro prestopi državne meje in vmeša okoliške države. V največji nemarnosti je Makedonija, ki ima veliko -albansko manjšino, zato so se ministri strinjali, da bi bilo najbolje, da mirovne sile OZN ostanejo v državi zaradi preprečitve širitve
I konflikta.
Diplomatski prestiž
Kontaktna skupina je pozvala Mednarodno sodišče za zločine v nekdanji Jugoslaviji, da. sodno preganja ljudi obtožene za zločine pri zatiranju upora na Kosovu, in zahtevala od Beograda, da dovoli Visokemu komisariatu OZN za človekove pravice preiska-I vo o dogajanju na Kosovu. Vseh šest držav se je tudi strinjalo, da
Varnostni svet OZN razmisli o vseobsežnem embargu na uvoz orožja ter prepove prodajo opreme, ki bi bila lahko uporabljena [ za represijo, poleg tega pa ukine veljavnost vizumov za vse visoke politike v ZRJ, ki so bili vmešani v zatiranje demonstracij.
»Ne čuje« dobro
Kot da bi vedel, kaj ga čaka, je Miloševič prezrl doslej največje mirne demonstracije v Prištini, na katerih je v ponedeljek, na dan sestanka članic kontaktne skupine, sodelovalo okrog 70.000 ljudi. Demonstracije so se začele in končale mimo kot še nikoli doslej na Kosovu. To je bilo hvalevredno dejanje in poleg dialoga edini možni način za rešitev kosovskega vprašanja, ki je odločilno vplivalo na razpad nekdanje SFRJ, potem ko je Slovenija zavrnila sodelovanje z Miloševičem pri zatiranju albanskega prebivalstva. Naivno bi bilo verjeti, da je Miloševič pripravljen spremeniti svojo nasilno politiko, ki ga je konec 80.1et prinesla na oblast v Srbiji, ko je srbskim demonstrantom na Kosovu vzklikal: »Nihče vas ne bo tepel!« V resnici se je hotel le potuhniti, dokler ne mine politična nevihta, od mednarodne skupnosti na čelu z ZDA pa je zdaj odvisno, ali mu bo tudi tokrat, kot že tolikokrat prej, dopusfi-
la, da se izvleče nekaznovan.
ROBERT POREDOŠ
Proti tej navidezni brezplansko-sti se meščani Weiza borijo že dve leti. In sicer uspešno. Že prej so stavili na okoljevarstvene ukrepe za izboljšanje življenjskega standarda - v prometu, pri varovanju ozračja, pri varovanju okolja v podjetjih. Toda kje začeti? Oktobra leta 1995 so prebivalci in organi v občini sklenili, da dajo mnogim gospodarskim in ekološkim dejav-, nostim skupen naziv. Skupaj z avstrijskim Ekološkim inštitutom je nastal Ekološki plan Weiza. Izdelali naj bi model, ki bi zadostil več zahtevam: koordiniral in usklajeval bi mnoge aktivnosti za varovanje okolja, ki si jih je že prej zastavila mestna uprava. Pri tem naj bi tudi podpiral regionalno gospodarstvo in s tem zagotavljal delovna mesta. Vse to z vključitvijo vseh neposredno prizadetih v tem mestu. Plan je imel tudi za nalogo, da ne bi zgolj predlagal posameznih ukrepov, ki bi z leti zvodeneli, temveč bi moral biti kot nosilni model, ki bi ga v prihodnosti morali še dodatno razvijati. Visoke zahteve torej, pri katerih je bilo že od vsega začetka jasno, da smiselni ukrepi dolgoročno ne morejo biti predpisani od zgoraj, temveč jih morajo vsi prebivalci razvijati skupaj - le tako bodo tudi najugodneje sprejeti pri ljudeh.
Tako so bile ustanovljene tri delovne skupine: za tematska področja energije, menedžmenta za varovanje okolja in mestnega razvoja. Neposredno prizadeti prebivalci iz podjetij, uprave in politike so izdelali planske osnove za ukrepe okoljevarstvene politike. V spremstvu strokovnjakov Ekološkega inštituta so najprej izdelali ekološki razvojni projekt mesta, zatem so bili ukrepi ovrednoteni glede na njihovo nujnost uvajanja: - kje se lahko prihrani energija (npr.
z daljinskim ogrevanjem), - kaj se mora zgoditi, da se zmanjša emisija CO2 (npr. uvedba alternativne energije in toplotne izolacije pri novogradnjah),
- kako morajo biti načrtovane šole, trgovine in stanovanja, da ne uničijo niti krajevne podobe niti pokrajine in da bo uporaba osebnega avtomobila zmanjšana na najmanjšo možno mero (npr. zapolnitev gradbenih lukenj v bližini centra), - kako zagotoviti obstoj gozdov (npr.
s skupnimi programi zaščite v okviru več sosednjih občin).
Kot rezultat dela posameznih delovnih skupin so bile določene pristojnosti posameznih dejavnikov in finančni plani, tako da bi bilo potem mogoče doseči najugodnejšo rešitev.
Junija 1996 so bili predstavljeni prvi rezultati. »Ekološki ukrepi izboljšujejo kakovost življenja in jih je tako treba razumeti in sprejeti,« je takrat na podlagi izkušenj lahko poročal lokalni referent za okolje, •»saj so brez sodelovanja prebivalstva koncepti za varstvo okolja obsojeni na propad.«
Sam koncept menedžmenta za varovanje okolja sestoji iz 24 ukrepov na področjih: - energija, - mestni razvoj in razvoj prometa, - podpiranje gospodarstva, - podjetniško varovanje okolja, - varovanje narave,
- osveščanje javnosti, - ocenjevanje uspešnosti, - sprotno prilagajanje ukrepov.
Redna kontrola, sprotno prilagajanje in dopolnitve ukrepov -vse to je bilo pripravljeno že v začetnem konceptu tega tematskega sklopa in v njem je bila tudi že pripravljena struktura vseh ukrepov, in sicer glede na njihove cilje, delovanje na okolje, potrebo po informacijah, kraj izvajanja, časovni obseg, izvajalne pristojnosti, kriterije uspešnosti, potrebe po naravnih virih, navzkrižne povezave z drugimi ukrepi, prioritete, pristojnosti za končno kontrolo, pristojnosti za določitev novih ciljev.
Da bi dosegli optimalno uresničitev izdelanih programov, so v okviru posvetovalnega projekta poskušali sprožiti proces, ki bi trajno izboljšal izmenjavo informacij in komunikacijo med upravno prakso, planerji, odgovornimi izvajalci in strokovnimi svetovalci. Poleg strokovnega vložka so za to uporabili tudi različne metode iz svetovanja lokalnim skupnostim, organizacijskih ved, pravil komuniciranja in marketinga okrog organiziranja prireditev. Za ekološki program Weiza naj bi občine in še posebej uprave krajevnih skupnosti postavile nove delovne strukture, ki bi tudi po končanem posvetovalnem projektu še naprej delovale v okviru sistema menedžmenta okolja.
Iz tega sledi zanimivo vprašanje, ali bo uresničitev načrtovanih ukrepov potekala na predviden način in ali bo občini uspelo z lastnimi močmi nadaljevati vodenje projekta. V ta namen bodo v občinskem proračunu preverjali upoštevanje programa in njegovih posameznih ukrepov, v občinskem časopisu in prek uspešnih prireditev pa bodo spremljali s projektom povezano javno delo. Poleg tega bodo v letnih razmakih med prebivalstvom izvedli ankete v obliki temeljitih letnih intervjujev občinskega vodstva za preverjanje izvajanja ukrepov in izpolnjevanja ciljev.
Dosedanje informacije o nadzorovanju izvajanja kažejo takole sliko: že vzporedno z ustanovitvenim procesom koncepta okoljevar-
-Iz Ljubljane piše
Izdaja:
Podjetje za informiranje
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Aleksandra Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za I trimesečje 1998 je 2.400,00 SIT, za naročnike v tujini
150 DEM letno, izvod v kolportaži pa 190,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si.
stvenega menedžmenta (toda neodvisno od njega) je bila s podporo profesoinalnega marketinškega svetovalca opredeljena ustrezna vloga občine v lokalni javnosti, navzven pa z ustreznim mestnim marketinškim sloganom (Weiz -mesto z energijo).
Poleg enotnega sklepa o uresničevanju koncepta okoljevarstvenega menedžmenta v občinskem svetu so v občinskem proračunu rezervirali ustrezna sredstva za prve ukrepe in izdelavo svojega lastnega podrobnega energijskega koncepta. Primerna celotna predelava načrta z meritvami površin je bila začeta z glasovanjem o ukrepih za razvoj mesta iz koncepta okoljevarstvenega menedžmenta.
Skladno z načrtom so razpisali mesto okoljevarstvenega in energijskega koordinatorja za mestno občino. Poleg tega so spremljali nadaljnjo gradnjo mreže daljinskega ogrevanja, zamisel deželne razstave v povezavi z razvojem inovacijskega centra za čiste tehnologije in sklepanje pogodb glede energije. Poznejše aktivnosti, ki so delno celo presegale v konceptu zastavljene ukrepe, so bile:
-	ustanovitev (dodatne) skupine za samostojno gradnjo sončnih kolek-torjev,
-	nadaljevanje pilotskega projekta za zbiranje elektronskih odpadkov,
-	začetek projekta za ponovno uporabo plutovine (izolacijske plošče) v kooperaciji s firmo za recikliranje, - ponudba okoljevarstvenega in to-plotnoizolacijskega svetovanja kot tudi dodatnih občinskih podpor za toplotne črpalke in biomasne napravice,
-	v obliki šolskega projekta izvajano anketiranje o varstvu okolja v podjetjih.
Na regionalni ravni se je povečalo sodelovanje občin v okviru skupne politike lokacije podjetij (regionalni fondi za zaščito površin, inovacijski center) in priprave deželne razstave na temo »obnovljivih energij«. Skupno je bila ure-' sničena večina predvidenih ukrepov, do leta 2000 pa naj bi bili uresničeni skorajda vsi. Za naslednje leto predvidevajo prvo ovrednotenje in predelavo celotnega koncepta.
Te različne dejavnosti so spremljale prizadevanja okrog osveščanja javnosti in so jih podpirali tudi občinski časopisi (mesečne izčrpne informacije na dveh straneh, ki so bile rezervirane le za
okoljevarstvene aktivnosti 1° • skupnosti), prirejali pa strokovne simpozije (®'° okoljevarstveni mened®® okviru spremljevalnih«® za učinkovite inovativne^ za varčevanje z energWr nost, ki jo je vzbudi!aS> lotnin konceptom ekolo^N na, z ukrepi uresničevanje® dami v strokovni javnosti,!: vala na podelitev nag«dL nanj pa tudi na številna P° da na strokovnih priredij stavijo koncept z referati- « dobil Weiz konec lans^ okoljevarstveno nagrado® zvezne dežele Štajerske.
Predstavniki občine ročajo o občutno P0^ gajalski poziciji pri P°% odločitvenih postopkih n ravni, kar je očitna PoS nega načrtovanja. Svetov tve od zunaj so vedno m in tudi ponudniki so ® tem spadajo:	.
-	mestno planiranje m P prometa,
-	civilnotehnične svetoval -univerze,
-	javne in zasebne ustan0 I ziskovanje okolja, JB - društva s svetovalno dej I - deželni svetovalni uradi, - marketinški strokovnjak-
To pa še ni vse: ek«10 Weiza je dinamično o^ 'a je sproti potrebno doP° .. J nadaljevati delo. Perio 1 j trolne točke naj bi tudi -nosti vodile k usklaj®^1 konkretnem uresničevani M bljenimi izkušnjami, posamezni ukrepi lahko noteni glede na svojo h . Ministrsvo za znanost h | kulturnega podeželske? ■ vanja pet let spremlja'0 mentiralo projekt Wei®® lahko v prihodnosti J občine uporabljajo izkus bljene v Weizu. $
Ena izkušnja je že Pfj( J Utrudljivi procesi za IM prebivalstva so se Projekta Celine LoibKJj ga instituta pravi: o sodelovanju prebivajd ? ustvari složnost darstvom in socialo- 'M postal mesto s pripotoGK J tom za komunalni okolje in prevzema vob ekologiji.«
Mag.^aUS
Na gregoijevo so zaplule ladjic
Ljubljanska županja Vika Potočnik je v torek na mestno hišo najprej izobesila tibetansko zastavo, tako da če bo sila, bomo močvirniki lahko pobegnili na streho sveta, nato pa je na podelitvi mestnih športnih nagrad, imenovanih po pisatelju Marjanu Rožancu, zvrnila nekaj kozarcev soka, pa nič prleškega vina, ker mora obdržati trezno glavo, saj noč in dan sestavljajo letni mestni proračun. Tu pa so številni apetiti, pa ne samo športni, čeprav je že slišati, da mestno hišo naskakuje direktor Uniona Olimpije Rado Lorbek, ki bi potreboval kar nekaj milijonov mark, da ljubljanski zeleno-beli zmaji ne bi bankrotirali.
Brez strehe pa bo še lep čas nova univerzitetna knjižnica, ki jo gradijo v bližini stare, toda pri kopanju temeljev so naleteli na bogate in obsežne arheološke ostanke, zato so jamo takoj zavzeli arheologi. Tudi pred dva tisoč leti smo Emonci že živeli na križišču Slovenske in Aškerčeve ceste. Med drugim so našli antično kopalno kad z odtočnim kanalom. In iz najdišča se arheologi ne bodo dali izgnati, to pa bo seveda zavleklo gradnjo knjižnice za leto ali dve. Bolje rečeno: spet smo se razdelili na tiste, ki bi gradili takoj dalje, in one, ki so proti nadaljevanju gradnje ter za prestavitev lokacije knjižnice. Menda bi z »restavriranjem« ostankov lahko dobili ljubljanske Pompeje. Zato pa se nadaljuje s »podiranjem« občin in krajevnih skupnosti v Ljubljani; dobili naj bi 17 četrtnih skupnosti, ki bi se imenovale recimo Center, Vič, Trnovo itd. Upajmo, da bodo imele več sreče pri gradnji cerkvene oblasti, ki se pripravljajo na gradnjo apostolskega nunciaturata, ki naj bi bil v bližini nekdaj predvidenega muzeja revolucije ob Gradaščici v Trnovem. Za začetek so vrtičkarje obvestili, naj se umaknejo z njihove parcele, čeprav nimajo še niti začetnih pripravljalnih papirjev. Ob nameravani gradnji va-
tikanskega veleposlaništva so se sprli tudi J arhitekti, ki so stanovske kolege prek svojeS pozvali k bojkotu. Na internem natečaju s° štirje predlogi, izbiro med temi štirimi pa i v Vatikanu. Arhitekti pa so pozvali štiri	t0 pa^
naj pojasnijo, zakaj so bojkotirali bojkot, na postavili pred svoje častno razsodišče.
Arhitekti v društvu se namreč zavzemajo1 ; ir; ovrednotenje enega od zadnjih zelenih ded delu mesta, za katerega je Jože Plečnik žep Mr leti predlagal, da bi postal park ob Gradaš^^ smo na gregorjevo v sredo spuščali ladjici j do Ljubljanice; to je bil stari ljubljanski obte ff" ljudje in rokodelci zahvaljevali, ker je pri^^hilM svojem rokodelskem delu niso več potreb^'1
Upajmo, da se arhitekti ne bodo skte^^^li nameravanem novem razpisu za ureditevw ji narne v parku Tivoli, pri katerem smo	j
in to samo zaradi spora med nekdanjo obe ‘j mestom, ki sta se sprla zaradi lastništva nU Staro čolnarno so podrli čez noč, okrog dve leti gradbena ograja. Na srečo Sj .^«11 ukinjene, pa se je tako tožarjenje na soa Čolnarna je bila zgrajena leta 1880, ukin in od takrat je ribnik predvsem zapuščen, pa so zapustili tudi labodi. Investicija je We' Mil y milijonov tolarjev. Na prvi natečaj so se P ponudniki, koliko se jih bo na novega, Takoj ko bo mogoče, bodo objavili še r. M. 'S,J ca, da bi lahko čolnarna že letos funkcio'U ^oh1'^ bo tudi slaščičarna, kjer se ne bo prodaj . pa imela stranišče, ki ga sedaj v Tivoliju • j bližnji obiskovalci otroškega igrišča /z^aI-jaii0 svoje oz. po pasje.
■ —stn'k, 12. marec 1998
Aktualno doma
Nafta Lendava
Prišel je čas
ugotavljanja in preverjanja pravilnosti postopkov s strani hrvaških carinikov,« je izjavil Slavko Horvat. Ker je nafta visoko obdavčeno blago, davkarji in cariniki tu nasploh opravljajo strogo kontro-
(Britanska revizijska hiša Arthur Andersen, kije pJ Petrola ponovno preverila ekonomsko
' posodobitev lendavske rafinerije, je v petek popom lastnikoma in predstavnikom Nafte ter na z družbe ustno predstavila ugotovitve študije
I
—	. iih bodo dali na papir
Rezultati torej sedaj še niso za javnost in pre . Spolnili še z ter podpisali kot uradni dokument,S L Pa vendar, kaj so revizorji dodatnimi pojasnili za zainteresirane strani. „nvornih ne daje izjav ugotovili? V tem trenutku za medije nihče o naznanja, da ugo-niti ne poskuša postavljati domnev. Toda ne i c tovitve revizijske hiše ne govorijo v prid poso a J
Kaj več kot slutnjo si v tem trenutku ne upa zapisati niti to novinarsko pero. Sicer pa, ne bo potrebno dolgo čakati, da borfio s i Pisanjem o usodi rafinerije, ki jo bosta lastnika kmalu zapečatila, spet polnili časopisne strani.
Prav zaradi pričakovanja no-,'h, usodnih vesti za lendavsko . rafinerijo je aktualnost obtožb ininega direktorja Davorja Šterna l0 nedovoljenem trgovanju z naft-I nuni derivati'na hrvaškem trgu, v aterega naj bi bila vpletena reški drolin lendavska Nafta, zble-e'a.Toda spet ne toliko, da bi Onikat pozabili.
Omenjeni direktor je torej če-rtega marca za tednik Nacional ’ZM1, da naj bi reški Petrol s P°narejenimi dokumenti na Hr-
vaško uvozil nafto, ki naj bi bila v dodelavi v lendavski rafineriji. In, kakor navajajo izjavo direktorja Štera slovenski časopisi, ker v lendavski rafineriji postopka, ki je naveden v uvoznih dokumentih, ni mogoče opraviti, naj bi šlo za poneverbo. Reški Petrol naj bi se torej nekorektno vedel (razumemo: izmaknil plačilu davka) do hrvaškega proračuna.
Pri Petrolu so izjave Davorina Štera zavrnili kot netočne, pavšalne in neupravičene, s tem pa tudi skrajno nedopustne. V svojem komentarju so nakazali, da je povod in razlog takšnih izjav mogoče iskati v poslovni uspešnosti Petrola (predvsem na bosanskih trgih) oziroma izgubljanju tržnega deleža Ine.
lo, še toliko bolj v tem primeru uvoza in izvoza, ko je šlo le za plemenitenje surovine in se davek plača le na dodano vrednost. Zato sta hrvaška in slovenska carina primerjali celo skladnost normativov ter ugotovili, da so enako veljavni za obe strani. Nafta Lendava je dobila pogodbeno količino surove nafte od Petrola Trgovina Reka v predelavo po naftovodu.
Se bo zaradi očitkov, ki še bolj »podpihujejo« hrvaške organe »pri delanju težav« pri tovrstnih poslih (izvoz zaradi uvoza), začeto poslovno sodelovanje med reškim Petrolom in Nafto Lendava - do sedaj je bil opravljeni le eden sedaj razvpiti posel - ustavilo? S tem, da Petrol na hrvaškem in bosanskem trgu pobira vse pomembnejši tržni delež, bi se na tej relaciji poslovnega sodelovanja lahko razvilo kaj več, kar bi morda tehtnico tudi močneje nagnilo v smer smiselnosti vlaganja v posodobitev rafinerije.
Toda direktor Ine ni kar padel z neba, ampak je človek posla, zato tudi njegove izjave niso bile izrečene kar tako in po naključju. Z njimi je dosegel svoj cilj. Vrgel jih je na piano v času pregretega ozračja odnosov med državama z namenom, 'da Hrvaška še bolj privije pogoje poslovanja za tujo konkurenco, seveda predvsem za slovensko. MAJDA HORVAT
Se^u Agra Savdria podpisali sporazum o sodelovanju med 8°sP°dursko zbornico za Pomurje ter trgovinsko in
^sirijsko zbornico Železne županije
^bmejnosti nismo dovolj izkoristili
sP°razuma in poslovno srečanje pomurskih in madžarskih podjetnikov ^Prispevala k poglobitvi sodelovanja med državama
med območno gospodarsko zd”™^	saj
*<>b<»™ci na Madžarskem ima ze d Igoletno
S	nosilec slovenskega gosp F obmejm-
To sodelovanje je še	na-
MnjeEalCama v Železni in Žalski županiji, korak KT k med ob "%^lelovania pa podpiS SP°-Tmneovinsko in industrijsko Zbot«ico ž^^sko zbornico za Pomurje ter trgo .	& Sombo-
PodnU l®Zne županije, ki sta ga konec prejsnjI g.	opravili v
“kviruj^direktorja obeh zbornic. Podpis spor . množjčne kletke'sle?ma	Sa'aria ’?8’ na katerem si kana posjovna
na>0Venskih razstavljalcev, dobro pa je bi a(jžarskih po-
Hikov se srečalo več kot 25 pomurski i
° Sodelovanju sta '“U 199? *bornici podpisali že taz«iere it er so se gospodarske ^iti času podjetniške potrebe v tr^0“ ^menile, je bilo po-S° °b Podr,raZum dopolniti, kot ^i ()beh vk poudar'li predsta-!C'tan SDn™ °rn'C’ pa bo mod'-de'Ovanie še Poglobil so-ed podjetniki obeh
držav. Pomurska zbornica in zbornica iz Želgzne županije sta že doslej dobro sodelovali, skupno nastopata na različnih sejemskih prireditvah, izmenjujeta informacije in pomagata pri vzpostavljanju stikov med podjetniki. Poleg skupnega nastopanja na sejmih bosta obe zbornici v prihodnje še zlasti podpi-
darske sadove, saj se trgovinska menjava med državama povečuje. Ce je še leta 1991 blagovna menjava med državama znašala 91,65 milijona dolarjev, seje že naslednje leto več kot podvojila, lani pa je že presegla 413 milijonov dolarjev. V vseh teh letih sta naraščala tako izvoz kot uvoz, ob tem pa je skrb zbujajoč podatek, da se slovenski trgovinski primanjkljaj z Madžarsko iz leta v leto povečuje. Tako je leta 1991 znašal slovenski izvoz na Madžarsko skoraj 37 milijonov dolarjev, uvoz pa slabih 55 milijonov dolarjev, lani pa je slovenski trgovinski primanjkljaj z Madžarsko znašal že več kot 172 milijonov dolarjev.
Pomursko gospodarstvo je lani na Madžarsko izvozilo za 9,1 milijona dolarjev blaga, kar je za 30,6 odstotka več kot pred letom, uvoz pa je znašal 21,9 milijona dolarjev, kar je za 3,2 odstotka več kot v letu 1996. Izvoz pomurskega gospodarstva tako predstavlja 7,5 odstotka celotnega slovenskega izvoza na Madžarsko, uvoz pa 7,4 odstotka slovenskega uvoza iz te države. Glede na obmejno lego pomurske regije s takšnimi rezultati ne moremo biti zadovoljni pa tudi ne s podatkom, da blagovna menjava pomurskega gospodarstva v strukturi slovenske blagovne menjave z Madžarsko pada, saj je pred leti še znašala 12 odstotkov.
Madžarska je pomemben zunanjetrgovinski partner Slovenije, saj zavzema pri izvozu 14.' mesto in pri uvozu 6. mesto, na povečano blagovno menjavo in gospodarško sodelovanje med državama je vplival sporazum o prosti trgovini, ki se uporablja od 1. julija 1994, prav gotovo pa bo tudi podpis sporazuma med obema zbornicama prispeval k izboljšanju tezultatov gospodarskega sodelovanja med regijama in državama.
LUDVIK KOVAČ
Pamflet
Ko Janez ljubi
Marjana
Direktor Nafte Jože Hozjan uradnih izjav o tem ni dal, dejal je, da jih tudi ne more, saj sploh ne ve, česa naj bi bila Nafta Lendava kriva. Slavko Horvat, direktor Carinarnice Murska Sobota, pa je zatrdil: »Vsi postopki v zvezi z uvozom surove nafte na aktivno oplemenitenje v Nafto Lendava so potekali v skladu z zakonskimi predpisi.«
Nafta Lendava je namreč sredi lanskega leta dobila od reškega Petrola v predelavo manjšo količino surove nafte, torej pogodbeno količino z eno deklaracijo. Uvožene količine so bile po predelavi oziroma oplemenitenju ponovno izvožene istemu lastniku. Gre za nafto D2 in plinsko olje (kurilno olje), vse vrnjene količine pa so ustrezale pogodbenim in normativno določenim količinam, nevrnjena pa je ostala manjša količina oplemenitenega bencina. In kaj je razlog zastoja?
»Do ustavitve je prišlo zaradi
rali nastop svojih članov na sejemskih prireditvah, organizirali bosta seminarje, poslovne konference in poslovna srečanja, na katerih bodo podjetnike seznanjali z možnostmi vzpostavitve poslovnega sodelovanja, prav tako pa bodo vzpodbujali ustanavljanje mešanih podjetij, skupna vlaganja ter prenos znanja in tehnologij. Obe zbornici bosta pospeševali skupne nastope svojih članic na tretjih tržiščih ter skupaj sodelovali pri posameznih natečajih za uresničitev skupnih mednarodnih projektov, ki se financirajo iz programa PHARE in podobno.
Kot je ob podpisu sporazuma poudaril Franc Pucko, direktor območne gospodarske zbornice za Pomurje, je sodelovanje med zbornicama obrodilo tudi gospo-
Kaj je narobe z Drnovškom, da tako popušča Podobniku? Pa menda mu ja ni všeč njegovo nastopanje pred televizijskimi kamerami, kjer mu uspeva vedno najaviti »hot news«, četudi bi jih pričakovali od premiera?!
Tako je Drnovšek solistično popustil slsjevski zahtevi po vračanju Cerkvenih gozdov v naravi. Podprl je ustanavljanje kmetijsko-gozdarske zbornice, ki v končni fazi pomeni ustvarjanje kapitalske baze bratov Podobnik, za kmete pa prisilno vključevanje, od katerega glavna korist bo odvajanje dela katastrskega dohodka.
Tudi informacijo o prihodnjem obrambnem ministruje prvi lansiral v javnost Marjan Podobnik, Drnovšek pa je nato samo še malo »pocincal« in nato vendarle predlog poslal v državni zbor, skupaj z odstopno Titovo izjavo. Da, da, novi obrambni minister Alojz Krapež naj bi bil strokovnjak v letalstvu, v dobro pa mu je najbrž šteti, da se je v slsjevske vode spustil šele pred tremi meseci. Se je takrat že vedelo za Titov odhod?
Kakšno igro torej igrata Drnovšek in Podobnik? Če je Podobnik na videz dobil tris, ima morda Drnovšek v rokah poker? Je ta poker kapitalsko združevanje dveh največjih slovenskih bank, NLB in SKB? V primerjavi z obvladovanjem skoraj polovice finančne baze je Podobnikov tris samo kratkoročni triumf.
Marjan Podobnik pa se očitno zelo dobro počuti na prestolu koordinatorja parlamentarnih strank, ki ga je od premiera prevzel za tri mesece. Tako so prejšnji teden na veliko iskali resnico o slovensko-izraelskem obveščevalnem sporazumu. Dejstvo je, da slovenska ustava ne omogoča sklepanja tajnih sporazumov in da zakon o zunanjih zadevah določa, da morata vsak meddržavni sporazum odobriti tako vlada kot parlament. In katere besede je po sestanku našel veliki koordinator? Bojda naj bi obstajali znaki o prekoračitvi pooblastil pri podpisu sporazuma. »Rad govoreči« Jelko Kacin, minister za obrambo ravno v času podpisa sporazuma, je ugotovil, da država ni njegova privatna lastnina in da si ne more »privoščiti luksuza, da zaradi obrambe samega sebe pripoveduje stvari, ki lahko škodijo tej državi danes ali pa morda tudi jutri...« Kdo vse je torej vedel za podpis sporazuma? Je Janez Podobnik, ki je zaupno Sečnikovo pisanje razposlal po parlamentu, padel na finto?	•
Na odmeve v javnosti je očitno pozabil tudi Peter Bekeš, rimski veleposlanik. Za II Borghese je v intervjuju revidiral italijanski pogled na zgodovino in pri tem zanetil mednarodni halo. Pri tem pa celo pozabil, da se pogovarja s predstavnikom »neofašistično« orientiranega tednika. Pozabil je tudi, da bi morda bilo dobro imeti ljubljansko privolitev. So nekateri diplomati solisti? Da bi se sam odžagal, najbrž težko verjamemo, kot tudi težko verjamemo, daje novinarjev »zvesti, celo omiljeni« trakopis pogovora, kot so zatrjevali za pop tv, v uredništvu II Borghesa. Kako se bo končal škandal?
Nasploh pa nas naša diplomacija nemalokrat spravlja v začudenje. Medtem ko bi od nje pričakovali, da bo prva v varnostnem svetu ZN zahtevala rešitev kosovske krize in proti Srbiji uvedla najmanj ekonomske sankcije, zunanje ministrstvo v Slovenijo povabi delegacijo Zvezne republike Jugoslavije. In da bo paradoks še večji, ZRJ v »ustni« maniri uvede embrago za slovenske izdelke. Diplomati v svojem prefinjenem jeziku o tem najbrž niso razpravljali. Slovenska javnost pa nato še izve, da so pri delitveni bilanci rajnke Jugoslavije ostali vsak pri svojem stališču?!
Bomo dobili nove občine? Komisija za lokalno samoupravo seje prejšnji teden znova sestala. Rezultat je več kot skrb zbujajoč: vseh 67 predlogov (med temi tudi vladnih dvajset in osem iz komisije) se bo znašlo pred parlamentom, to pa pomeni, da ni nobene garancije za katero koli novo občino. Socialdemokrati in krščanski demokrati so očitno obljubljali preveč, ko so prevzeli predlagateljstvo za vse, ki so padli iz kroga 67. Na komisiji so pogorele tudi vse tiste pobude, ki jih krajevne ali vaške skupnosti in zbori občanov niso vložili sami, četudi niso dobili podpore na občinskih svetih, temveč so to vlogo namesto njih hoteli opraviti poslanci. Prav tako bodo izpadli vsi predlogi, podani zunaj rokov. Prav tako komisija ni uslišala zdru-ženolistovskega pošlanca Aurelija Jurija, ki sije prizadeval, da se Koper ne razdeli na nove občine — razlog: potrjenih predlogov menda ni mogoče spreminjati z amandmaji. Vseh 67 predlogov naj bi parlament obravnaval še ta teden — toda glede na njegovo ekspeditivnost...
Borut Pahor očitno še naprej nadaljuje akcijo nabiranja novih članov. Skupaj s Cirilom Ribičičem sta v zakonodajni postopek vložila predlog za spremembo zakona o državni upravi, po katerem naj bi namesto 57 imeli največ 32 državnih sekretarjev, ob tem pa naj bi imel minister samo enega namestnika, to bi pomenilo, da ob zamenjavi ministra leti samo en sekretar. To je že hvale vreden predlog — toda, koliko ljudi sedi v ministrstvih danes, pa niso tam po strankarski liniji - od čistilcev naprej?
No, očitno nekateri zaradi zgoščenke skupine Strelnikoff še vedno ne morejo dobro spati. Da bi svojim prizadetim vernikom povrnil mir v duši, je nadškof Rode na Brezjah vodil »celodnevno zadosti-Ino pobožnost slovenskih vernikov kot odgovor na ovitek zadnje zgoščenke celjske skupine Strelnikoff«. Kot ste lahko slišali po Radiu Slovenija, se je nadškof v pridigi dotaknil tudi vzrokov, zaradi katerih
lahko v Sloveniji pride do »ta-
A. POTOČNIK KARIKATURA: ANTON BUZETI
ianKO v Sloveniji pnoe do »ta-ke gnusobe opustošenja v najsvetejšem«.	'hm
v le,u 199P2anijc’	d pomursko območno gospodarsko zbornico ter trgovinsko in industri v
ga Podpisali konec prejšnjega tedna, pomeni le dopolnitev že sklenjenega
^gospodarstvo
vestnik, 12. marech
Kompas MTS Gornja Radgona Trgovski center nared do začetka deželne razstave?
Obnova spomeniško zaščitenih zgradb v Kerenčičevi ulicikot razširitev trgovinske ponudbe, rešitev stanovanjskih in socialnih problemov in polepšanje podobe mejnega prehoda
Pospešena in natančna gradnja ob upoštevanju zahtev spomeniškega varstva, kakršne so se nedolgo nazaj lotili gradbeniki v Kompasovih objektih ob meji v Gornji Radgoni, bi bila zaželena še marsikje. Vendar pa je res, da jim na gornjeradgonskem gradbišču močno zmanjkuje časa, kajti vse preveč se je začetek del zavlekel zaradi papirnih zadev. Trgovinski center (ki bo pripravljen na novi način poslovanja, ko naj ne bi bile več dovoljene brezcarinske prodajalne, mora biti nared do konca aprila, ko naj bi se v sosednji avstrijski Radgoni pričela deželna razstava na temo mladine in mladinske kulture.
Mejni in turistični servis Kompas - Podružnica Gornja Radgona je prav gotovo najuspešnejše podjetje s sedežem v Gornji Radgoni. V zadnjih deset letih so se prvi brezcarinski prodajalni v Gornji Radgoni (nazadnje je bila v najmanjših in najbolj skromnih prostorih) pridružile sodobne in po enotni podobi narejene trgovine na mejnih prehodih v Gederovcih, Dolgi vasi, Sotini in Hodošu. V Gornji Radgoni so z obnovo starih zgradb v Kerenčičevi ulici polepšali podobo mejnega prehoda in izboljšali izredno slabo gostinsko ponudbo tega mesta s priljubljeno Pivnico, ki je bila v bistvu kakovostna restavracija z jedmi, in kavarno s pestro izbiro pijač in slaščič pa tudi časopisov, ki je priljubljeno zbirališče Radgončanov iz obeh mest.
Zasebno podjetništvo . grabi?
Kaj nastaja v okosiavsK &
SIN IN OČE - Aleksander se je vrnil iz Avstrije in bo s prvim dno začel mizarsko obrt, oče Franc pa se bo za stalo vrni* pred koncem tega leta. V družinski firmi za unikatno notranj0
Obnova Pivnice in brezcarinske prodajalne Kompasa MTS ob mejnem prehodu v Gornji Radgoni naj bi bila končana do konca aprila. Foto: Boris Hegeduš
Investicije v vrednosti 400.000.000 tolarjev v Kerenčičevi 11 in 13 so se lahko lotili le ob pomoči celotne delniške družbe Kompas mejni in turistični servis. Ker je bil prvotni ureditveni načrt sprejet za adpa-tacije objektov od številke 13 do 17, ni pa vključeval tudi objekta na številki 11, je bilo potrebno najprej sprejeti spremembo zazidalnega načrta, ki jo je izdelala Komuna projekt MB. Spremembe in dopolnitve so bile razgrnjene in javno obravnavane 24. 9. 1997. Ker poteka postopek sprejemanja sklepov in urejanja tovrstnih zadev v G. Radgoni še posebno počasi, so lahko začeli z gradnjo šele v tem letu. Vseeno upajo, da bodo uspeli končati večino obnovitvenih del do začetka deželne razstave v sosednjem mestu, ki bo privabilo več sto tisoč obiskovalcev iz celotne Avstrije. Z obnovo zgradb v Kerenečičevi 11 in 13 bodo vsekakor naredili to, kar bi moralo mesto narediti že zdavnaj: polepšali bodo videz že propadajočih stavb v obstoječih gabaritih. V lastnino drugih ne bodo posegali, prav tako bo omogočena poznejša morebitna gradnja drugih. Prav gotovo gre za eno večjih investicij v občini Gornja Radgona, kije povezana s trgovsko in gostinsko ponudbo. Po preureditvi in obnovi bodo dobili kar 753 kvadratnih metrov površin.	*
Ker so bila v zgradbah tudi stanovanja, se je Kompas prej dogovoril z vsakim stanovalcem posebej, kupil štiri dvosobna stanovanja in stanovalcem izplačal dogovorjene odpravnine. Na ta način so, tako so prepričani pri Kompasu MTS, hkrati rešili stanovanjsko problematiko . nekaj socialno ogroženih najemnikov stanovanj. Preseliti so se morali tudi delavci mejne policije, in sicer iz zgradbe v Kerenčičevi 11 v Kerenčičevo 9, kjer sta uprava in kavarna.
Po odprtju novega trgovinskega centra bo v njem zaposlenih 10
prodajalcev.
BERNARDA B. PEČEK
»Mehko« višanje premij
Nekateri so že, drugi pa bomo prav kmalu v svojih žepih začutili ukrepe sanacijskega načrta, ki ga tokrat na področju prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pripravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ukrepi sanacije za dodatno zdravstveno zavarovanje
Slovenska zdravstvena zavarovalnica je namreč lansko leto zaključila z dvema milijardama izgube, samo pri prostovoljnem zavarovanju je primanjkljaja kar za 2,5 milijarde tolarjev.
»Poslovna politika Zavoda pri prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju je bila zavestno naravnana v izgubo, vendar pa je ob koncu leta ta večja od pričakovane,« je povedal direktor murskosoboške enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Ivan Tibaut. Premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja so namreč lani ostale nespremenjene, torej se niso popravljale navzgor niti za stopnjo inflacije. Še najbolj pa je
prostovoljno zdravstveno zavarovanje udarilo razvrščanje zdravil, po katerem je pri večini zdravil potrebno doplačilo iz dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Lan-
Sanacijski ukrepi v prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju:
-	postopno zviševanje zavarovalnih premij
-	izterjava neplačanih premij
-	kontrola pri izvajalcih
ska sprememba v razvrstitvi zdravil na liste je namreč prostovoljno zdravstveno zavarovanje »obremenila« z 2,3 milijardami tolarjev, kar je v primerjavi z letom prej 42-odstotno povečanje odhodkov za zdravila.
Sin se je vrnil, oče pa pride pred koncem leta
Na vratih manjšega gospodarskega dela Pelclove domačije v Okosla-vcih pri Kapeli je visel izvesek s sporočilom: Najdete nas v grabi. Tri minute. Z vrha pobočja, na katerem stoji stanovanjska hiša, sem se zazrl v »grabo«, kjer sem zagledal streho večjega poslopja. Medtem ko sem se nameraval napotiti po klancu navzdol, me je »prestregel« gospodar in me povabil v hišo. Pojasnil je tudi, da bomo šli na ogled stavbe nekoliko pozneje. Počakati bo treba še na radenskega župana Jožeta Toplaka in tajnika KS Kapela Miha Petka. Ta dva sta čez čas res prišla. In potem se je začel uresničevati nekajurni program, ki so ga Pelclovi pripravili za svoje tri goste: župana, tajnika in novinarja Vestnika.
Pelclovi so (za zdaj) štiričlanska družina. Glava je 48-letni Franc, poročen s 43-letno Marto. Imata dva otroka: 24-letno Lidijo in 21-letnega Aleksandra. Vsi so bili zgovorni, najbolj pa Franc. V uvodu srečanja s “trojko” je povedal, da mu je svetoval predstavitev dela in življenja svoje družine poslanec Feri Horvat, ki sicer zelo pozitivno ocenjuje njihove dosežke in načrte. Toliko bolj, ker prihranke vlagajo v proizvodno dejavnost, kajti to ni ravno pogosto.
Že po treh letih preddelavec
Franc Pelci se je rodil v Dragotincih. Mizarskega poklica se je učil in izučil pri vaškem mizarskem mojstru Markoviču, poklicno šolo pa je končal v Murski Soboti. Kot mizarski pomočnik je delal v Sloveniji le tri mesece, po
OBRATOVALNICA - Osnovne načrte za to 1.200 kvadratnih metrov obsegajočo stavbo je naredil naložbenik Franc Pelci. Včasih je risal, četudi utrujen od celodnevnega dela, daleč v noč. Sčasoma bodo stavbo povsem uredili, vsekakor pa, če bodo naposled dobili kaj denarja iz ustreznega sklada R Slovenije.
tem - bilo je leta 1969 - pa se je zaposlil v družinskem mizarskem podjetju v Steinu pri Gradcu, kjer dela še danes. V tujini je torej že 29. leto, a seveda ne ves čas: v novejšem obdobju se domov vrača vsak četrtek v poznih urah. Zanimivo: delodajalec mu je že po enem letu dela zaupal samostojna dela, po treh letih zaposlitve pa ga je imenoval za preddelavca.
Franc seje poročil 1972. leta z Marto iz Turjanec, nakar se je tudi ona zaposlila v Avstriji. Tam sta se jima hčerka in sin. 1980. leta, ko je Lidija šla v prvi razred osnove šole, so se mati in otroka vrnili domov. Tja do 1987. leta je bila
Sanacijski načrt, ki ga bodo na zdravstveni zavarovalnici začeli izvajali po tako imenovani »mehki«
Pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije je prostovoljno zavarovanih milijon in sto tisoč zavarovancev (95 odstotkov vseh zavarovancev), od tega je na murskosoboški enoti sklenjenih 92 tisoč zavarovanj. Pri ustvarjeni izgubi Zavoda pa je regijska enota udeležena z okoli sedemodstotnim deležem.
varianti, se bo lotil popravljanja »prihodkovne strani«. Postopno se bodo poviševale premije, kar so februarja nekateri zavarovanci že čutili, začeli bodo z intenzivno izterjavo neplačanih premij ter kontrolo pri izvajalcih zdravstvenih stori-
Marta z njima (to si šteje v veliko čast in »naložbo«), nato pa seje spet zaposlila, a ne v tujini, ampak v Radenski. V tistem obdobju so Pelclovi zgradili veliko hišo. Otroka sta seveda uspešno sklenila osnovnošolsko izobraževanje, nato sta šolanje nadaljevala: sin Aleksander se je spet pridružil očetu in se v Avstriji izobrazil za mizarja, hčerka Lidija pa je ubrala nekoliko težjo pot: po srednji šoli je študirala nemščino in sociologijo na Pedagoški fakulteti v Mariboru in je zdaj absolventka.
Pelclova sta seveda zelo ponosna na svoja otroka in prizadevata si, da bi onadva svojo poklicno usposobljenost izrabila v družinski firmi.
»Bilo je sredi leta 1991, v času vojne za neodvisno Slovenijo ... Tedaj, ko so ,migi’ (letala) preletavali nad našimi kraji, smo v naši grabi količili temelje za mizarsko obratovalnico,« je povedal Franc

Pelci. Posebej je poudaril, daje bil prepričan, da bomo dobili svojo državo, zato se tudi ni obotavljal, kaj narediti s prihranki, shranjenimi v avstrijski banki; v tistem usodnem času jih je dvignil in prinesel domov ter začel z veliko gradnjo.
»Leta 1991 smo zgradili prvo, 1992. leta drugo, 1993. pa tretjo etažo, poslopje pa smo pokrili s klasično opečno kritino v lanskem letu. Posamezna etaža meri 400 kvadratnih metrov; skupaj torej 1.200 kvadratnih metrov površin.«'
Franc nam je potem razkril, da je stavba, ki je za zdaj v četrti gradbeni fazi, narejena po načrtih, ki
tev, torej pri zdravstvenih domovih, bolnišnicah in lekarnah. Sanacijski program za pokritje primanjkljaja naj bi izvajali postopoma, in sicer dve leti.
Zavod za zdravstveno zavarovanje je sicer lansko izgubo pokril iz rezervnih skladov, to pomeni, daje poravnal tudi vse obveznosti do izvajalcev storitev, torej do zdravstvenih domov, bolnišnic in lekarn. Toda prostovoljno zdravstveno zavarovanje se bo še to leto organizacijsko preoblikovalo v vzajemno družbo, to pa pomeni, da bo tudi za ustanovitev njenega jamstvenega sklada potrebno najti skoraj šeststo milijonov tolarjev.
jih je sam risal, brisal in spet risal velikokrat daleč v noč, včasih celo do treh ponoči. Arhitekti so jih pozneje le še dodelali.
Franc in njegova sin in hči so nas po tem uvodnem spoznavanju popeljali v »grabo,« kjer smo se na
In kaj bodo izdeloval vi mizarski obratovalnici-^ bo sprejeli vsakršno naročili dar se bodo specializirali’’ vo pohištva, torej notranji me, zlasti poslovnih (tud’ nih) prostorov. Nič serij* elkov, ampak izdelava J»1! lu. Ugotavljajo namreč, slovenski kupec, ki ima d*' bolj zahteven in hoče imeti® no notranjo opremo prostm1 Pelclova fanta (oče in sin)®? tem področju kar bogate
sčasoma delalo do deset delavcev, ki jih nameravajo sami vzg ki sta si jih nabrala v t"! kajšnja mizarska firm2 I Ijala banke, hotele, vil6 -
lastne oči prepričali, da leži v dolini pobočja (in ne v kaki grabi) mogočna stavba. Glavno besedo je spet imel »ta glavni« pri hiši. Posebej nam je predstavil namembnost slehernega prostora, povedal je, da bo vse urejeno po najnovejših tehničnih predpisih, skratka tako, da bo tedaj, ko bo stavba povsem urejena, dobila uporabno dovoljenje. Mizarska obratovalnica pa ne bo imela običajnega (na zunaj vidnega) silosa za žagovino in oblance, ampak bodo lesni odpadki shranjeni v posebnen prostoru stavbe. Štirioglati prostor sega od temeljev do strehe stavbe. Za zdaj je seveda še prazen. Ko sem pogledal od zgoraj v notranjost, se mi je skoraj zavrtelo v glavi, tako globok je.
Sin Aleksander se je že vrnil
Franc je odgovoril na »posebno vprašanje« o višini (vrednosti) do-seganjega vložka: »Okrog 800.000 mark!« Dodal je, da je to lasten denar družine Pelci, saj doslej od države Slovenije še ni dobila niti tolarja, čeprav se je že nekajkrat potegoval za denarno pomoč pri skladu za demografsko ogrožena območja za uresničitev proizvodne naložbe, ki bo dala okrog deset novih delovnih mest.
Bil sem eden tistih, ki so Francu in njegovi družini svetovali, naj ne čakajo, da bo v stavbi urejen sleherni kotiček, ampak naj kar čimprej začnejo z mizarsko dejavnostjo. Očitno so nasvete upoštevali, kajti sin Aleksander se je že vrnil iz Avstrije in s prvim majem bo začel delati. Starša sta mu tudi prepisala tretjino lastninskega deleža. Za začetek bo kot samostojni podjetnik opravljal s pomočniki predvsem terensko montažo drugod narejenih izdelkov oziroma opreme. V tem in prihodnjem mesecu pa bo zelo živahno tudi v pritličju, kjer so za silo uredili prostore, kajti sami bodo naredili gradbeno pohištvo za svojo mizarsko obratovalnico. V njej je tudi že nekaj osnovnih mizarskih strojev, izdelanih v Sloveniji in Italiji. Na nekaterih so funkcije in izboljšave, kijih predlagal kupec Franc Pelci, ki ima pač več kot 30-letne izkušnje v mizarstvu in se namerava vrniti za stalno iz tujine proti koncu tega leta.
Mojstrove »čarovnije«
Možnosti, ki jih P02/?' dobni materiali, je prikazal svojim gostoma smo se vrnili z ogleda ji tovalnice, v priročni^ kateri je svojčas nare®O opremo za družinsko dišče« je bila pomanjšaj/ stran pulta v banki, stišču ... Dodajal, J spet dodajal in odvzetji stavine in okraske iz terialov in oblik ter ta*0 ducat možnosti. Na je odločitev, za kateN bo navdušil. Odvisno? Jv gledanosti,« finančnih - Ob tem je dodal, da J kupec vse bolj prosv£ mer se je prepričal n2 j« pohištvenem sejmuv JA
Obiskovalci sm° s?ej/ clovo družino, njih0 A'1 veliko stavbo, za ka^Ljif ba odriniti še precej p den bo vse »postim3®, nali smo tudi možno^jt: jejo materiali, barve, 6' J: sloviti pa se še kajti program, ki pripravili za trojko, J še pokušnjo belega na, ki ga pridelujejo nasadu v »grabi,« več vrst žganja. S^si1^ vrst nismo mogli P° bil konec tedna, j pa je bila v več zaS s« dvadecilitrskih vzor° of J li vzeti za domov in bali« doma. Najboh8^^ breskovo žganje, za .pf je ocenjevalna kom J več kot 19 točk. .
Pelclovi so miza1/ vinogradniki, sadja’! planinci. Kaže tor®!'j ejo le za gmotnim',0 Si pak najdejo tud' režejo.« Ko pa člove* moči, povedano napolni akumulat°r’tJ^J vse gladko in »zam1® (|JJi sti. Morda pa je [jsti^/ kako naj ravnamo ^,1 vse naredili v enem pa omagamo!
ŠTEFA^
vestnik, 12. marec 1998
ospodarstvo
Gibanja na trgu dela
Dobra znamenja
Pri zaposlovanju zasuk na bolje
Po slovenskih statističnih podatkih se je v naši regipnamembno lani v podjetjih in organizacijah in samozaposlenih ter meP bi. povečalo. Resda se je statistično zajemanje podatkov	Vnliva-
valstvu v začetku lanskega leta spremenilo, toda to je po ®m	njegovo
lole na začetno številko aktivnega prebivalstva, ne pa 111	241
medletno povečanje. V začetku lanskega leta pa je bilo v o	n(irOčiu
delovno aktivnih, decembra pa kar 45 021. I o povečanje je omem. zaposlovanja pomemben zasuk. Zato je slednje povečanje o bnejše in dobro znamenje v zaposlovanju.
_____..jv < zapil'
Povpraševanje po delavcih je še vedno v rahlem upadanju, vendar je ta negativni trend v primerjavi s prejšnjimi leti pomembno upočasnjen. Izboljšalo se je tudi pokritje potreb po delavcih. V obdobju od leta ’90 do ’96 se je to pokritje gibalo od 70 do 75 odstotkov, medtem ko se je lani izboljšalo in poskočilo na 82,2 odstotka. To je rezultat večletnih aktivnosti na področju izboljševanja strukture iskalcev dela.
in sedmo stopnjo izobrazbe je, da primanjkuje pedagoških delavcev ter je presežek v ponudbi ekonomistov. Sploh pa je delež pokritja povpraševanja po delavcih z višjo in visokošolsko izobrazbo najnižji ali le štiri desetine.
Delodajalci iščejo delavce predvsem za krajše obdobje, to pomeni, da se pri zaposlovanju obnašajo tržno ter upoštevajo spreminjajoče razmere poslovanja. Fleksibilne oblike zaposlovanja
Dobra znamenja pri zaposlovanju:	zvečalo
■ število delovno aktivnega prebivalstva se je a P ■ povpraševanje po delavcih ne upada več tako m ■v povprečju so delodajalci na zaposlitvenem zavodu osem od desetih iskanih delavcev
Največje povpraševanje po delavcih s četrto in peto stopnjo izobrazbe
Delodajalci še vedno najpogosteje povprašujejo po delavcih s četrto in peto stopnjo izobrazbe, Vec možnosti za zaposlitev pa imajo potem tisti ponudniki, ki ^vladajo tudi druga specialna ® širša znanja ter so prilagodlji-^iši pri opravljanju različnih dednih nalog. Še vedno je visok ^dvajsetodstoten delež povpra-^nja po nekvalificirani delovni čemer se povpraševanje s ^Mbo pokrije devetdesetod-d Otnv°> popolno pokritje pa je Jeleno pri delovni sili s peto izobrazbe. Značilnost 'Sevanja po delavcih s šesto
se še vedno niso uveljavile, so pa na murskosoboški enoti zaposlitvenega zavoda lani prijavljene iskalce zaposlitve, v večjem številu tudi Rome iz murskosoboške občine, uspešno napotili na sezonsko delo obiranja jabolk in grozdja. Na celjskem so namreč morali za ta dela najemati tuje delavce.
Brezposelnost še ne sledi
Kljub prvim dobrim znamenjem na področju zaposlovanja se ta še ne poznajo pri brezposelnih. Število prijavljenih iskalcev dela se namreč še vedno povečuje in je za 4,2 odstotka večje kot
2^. *
- nica delovanja Centra za zunanjo trgovino v Radencih
-— »viumnju centru Rimanju irguvuiu v riniti ^jjsjej kot d. o. o. s tremi družbeniki
Pr°slavili dvajsetletnico orgaVanja Centra v Radencih - Nova z novo direktorico
Petelj
hoVaa ^anjo^E^3’ S° ! ^a(*encih proslavili 20-letnico delovanja Cen-^kiranosr110’ preJ pa na novinarski konferenci predstavili š^t^ °dgov Sestavo Programskega sveta. Čeprav nismo dobili 8°vora med c”3 zastav’ieno vprašanje, kdo je zaslužen za uspe-centraec’ ie vsekak ^sP^rsko zbornico Slovenije in Radensko iz ^sahr0 nis° vedel^ p?membnejše dejstvo, da je nekajletna agonija skj cent nja v Rad *’ še obstajali in organizirali seminarje in traf.et’S tcn’ ko^'**’ pa 1,0 vse Preneseno na Brdo in v ijubljan-^ivel6	ki ie ncana-. Podobnega mnenja je tudi prvi direktor cen-
v p°lnem pomenu*^8”’ spc* nastop*'a doba, ko bo center ,?pi’ pr‘
le GoJe Začel na r^tor ’ z de’ Pije jn £odarske zbor^0 takrat’ UIC^ slove-
merjeno gospodarstvo, podjetja so se šele začela ozirati in usmerjati na tuje trge. Kdor je hotel poslovati s tujino, je moral opraviti zunanjetrgovinsko izobraževanje, si pridobiti licenco in se vpisati v poseben register.
Tako so zahtevali predpisi,
■ ^vRadem ^jo trgti^ttva
--samost programa Centra za z	.Q. _vonoms^e
'-'hbo skrbel programski svet, ki ga	za ^akrd g£S).
dr. Janez Potočnik (direktor Uradat(odpredsed	Kranjc
^nose in razvoj), mag. Cveto Stanke. (P y dr.Ve^ (pTOfe-
Marjan Peršak (Socius, d. d-. 'dv	rUt Brat'-
ocentka Pravne fakultete v
Maribor-	vo na
Ekonomsko- poslovne fakultete v „ospodars ^urnar na (profesor in predstojnik Inštituta za B dr Mdr JBarbara ^omsko-posiovnito^	° m
profesor na Ekonomski fakulteti	;nKSovino
Gunčar (direktorica družbe Radenska W ja iUnanjo Pl- ek. Mojca Marovič (direktorica Cc
Kadenci).
Izobraževanja so bili v sedemdesetih letih v tesnem z vodilnimi v podjetjih, saj potrebovali drug drugega. Gozdarska politika je narekovala Prehod iz planskega v tržno us-
zato je bilo nujno ustanoviti Center za zunanjetrgovinsko poslovanje. V konkurenci s Škofjo Loko, Čatežem in Pohorjem so kot kraj šolanja zmagali Radenci. Kakor je povedal prvi direktor
neskladje oziroma za neusposobljenost in neizobraženosfpri iskalcih dela. Zato so na murskosoboški enoti zaposlitvenega zavoda lani v razne oblike usposabljanja in izobraževanja vključili kar 1551 oseb, kar je visok delež
v predlanskem letu. Konec leta je bilo na murskosoboški enoti prijavljenih 10271 brezposelnih oseb ( gornjeradgonska upravna enota 2423, lendavska 1933, ljutomerska 1497 in murskosoboška 4418 oseb). Največji porast
tudi v slovenskem merilu. Se boljši rezultat pa so dosegli pri usposabljanju neizobražene delovne sile v programih USO, ki so zahtevni in dolgotrajni, slušatelji pa si tako pridobijo drugo ali delno tretjo stopnjo izobrazbe. Lani je te programe obiskovalo 444 os-
Obremenjujoča brezposelnost
Brezposelnost v naši regiji:
-	velik delež iskalcev prve zaposlitve, ki je pomembno večji kot v Sloveniji
-	čakanje na zaposlitev je daljše kot v Sloveniji
-	manj je iskalcev dela, ki so prišli na Zavod kot trajni presežki ali po stečaju
-	povečuje se delež žensk, s čimer se približujemo slovenskemu povprečju
brezposelnosti v primerjevi z letom prej (8,4 odstotka) beležijo v ljutomerski enoti, sledi Lendava s 4,6-, Murska Sobota, 3,9-odstot-no, ter Gornja Radgona z 1,9-od-stotnim povečanjem v primerjavi s predhodnim letom.
Če torej podrobno pogledamo
eb ali v slovenskem merilu dvajsetina vseh obiskovalcev teh programov. Delavci murskosoboške enote pa uspešno delo v lanskem letu zaokrožujejo še z visokim deležem vključenih v usposabljanje s sklenjenim delovnim razmerjem. Kar 17 odstotkov delov-
Pomembne uspehe pri zaposlovanju in usposabljanju iskalcev dela, ki so jih v lanskem letu z določenimi ukrepi jasno izdelane strategije dela dosegli delavci murskosoboške enote Zavoda za zaposlovanje, pa to leto želijo še izboljšati. Zato so si zastavili zelo konkretne cilje. Direktorica Cveta Mandič - Čahuk jih je strnila:
»Naš splošni cilj je, izboljšati socialno demografsko strukturo brezposelnih ter znižati obseg brezposelnosti v primerjavi z decembrom ’97 za dva odstotka. Izjemno pozornost bomo namenili mladim iskalcev zaposlitve. Velik uspeh bo, čeprav izjemno težko dosegljiv, ustaviti naraščanje deleža mladih iskalcev zaposlitve in znižati delež dolgotrajno brezposelnih za načrtovanih sedem odstotnih točk.« Ni bojazni, da za te načrtovane programe dela z brezposelnimi država ne bi zagotovila denarja, saj so ukrepi, ki jim je murskosoboška enota dala poudarek že v lanskem letu, letos sprejeti kot usmeritev dela Zavoda na ravni države.
strukturo naših brezposelnih in na drugi strani po kakšnih delavcih povprašujejo delodajalci, moremo ugotoviti, daje pomemben vzrok nezaposlenosti neskladje med ponudbo in povpraševanjem. Gre torej za strukturno
Tine Lah v svojem govoru, so se seminarji v osemdesetih letih večkrat spremenili v ostro kritiko gospodarske politike in zunanjetrgovinskega poslovanja.
V dvajsetih letih seje v Centru za zunanjo trgovino v Radencih usposabljalo okrog 30 tisoč udeležencev, zato je bila prava škoda, kako je Gospodarska zbornica Slovenije zadnja leta ta center zanemarjala in vse sile usmerila v druge izobraževalne centre. Nazadovanje (predsednik GZS Jožko Čuk je to imenoval nihanje v intenzivnosti poslovanja in posledice novonastalih razmer v Sloveniji) je bilo tako hudo, da so v Radencih nazadnje ostali celo brez direktorja in zasluga vztrajnosti dolgoletnih sodelavcev je, da ni vse skupaj propadlo.
Pozno jeseni je vendarle uspel dogovor med Gospodarsko zbornico Slovenije in Radensko Radenci, ki sta vsak 40- odstotni delničar v novo ustanovljeni družbi z omejeno odgovornostjo. 20-odstotni delničarje delniška družba Socius iz Ljubljane. Do petka je bil direktor družbe Center za zunanjo trgovino Martin Sreš, nato pa so izvolili novo direktorico Mojco Marovič, diplomirano ekonomistko iz Radenske. Kot kapitalska družba bo moral center v prihodnje delovati na profitni osnovi, je poudaril g. Čuk, to pomeni, da bodo morali biti progami toliko dobri, aktualni in koristni, da bodo vedno pritegnili dovolj slušateljev.
Čuk pa ni pozabil poudariti, da se bodo morali v prihodnje v Radencih v večjem številu izobraževati tudi regionalni direktorji in menedžerji in da bo morala ta center podpirati predvsem regionalna gospodarska politika. “Ne
nih usposabljanj poteka tako, da delodajalec z delavcem sklene delovno razmerje, in kar osemdeset odstotkov teh delavcev potem zaposlitev tudi obdrži.
MAJDA HORVAT
računajte, da bo Ljubljana tukaj igrala ključno vlogo! To je sicer vseslovenski center, vendar ga morajo podpreti in živeti z njim regionalni dejavniki. Regija se mora zrcaliti v tem centru. Mi pa bomo zagotovili, da bo program kakovosten in pokrit z dobrimi ljudmi,” je opozoril Čuk.
Predsednik programskega sveta dr. Janez Potočnik pa je povedal, da je programski svet že začel z delom; center bo še naprej skrbel za zunanjetrgovinska izobraževanja v korist podjetij, vendar pri tem naj ne bi poslovali zgolj po profitnem načelu, ampak bi bili pri izbiri programa bistveni kakovost in aktualnost tematike. Potrebno bo revitalizirati, preobleči programe, to pa bo naloga nove direktorice in programskega sveta. BERNARDA B. PEČEK
Zadnja pošiljka
Pred dnevi je z dvorišča Radenski-ne družbe Radenska Sistemi v stečaju (prej Radenska & Steinle in Tovarna polnilne opreme) odpeljal konvoj tovornjakov s spremstvom. Zaradi širine tovora je bil označen kot »izredni prevoz«, tovornjaki s spremstvom pa so odpeljali izdelke, ki jih je v zadnjih tednih izdelovalo izmenično okrog 80 delavcev. Izdelki - pralni stroj steklenic tip ILO-MA SE - WT 30/95 - 150 ter pripadajoči deli za polnilnico sokov TYMBARK na Poljskem - so del dogovorjene, a nedokončane proizvodnje pred uvedbo stečaja. Z dovoljenjem stečajnega senata in stečajnega upravitelja g. Bojana Žun-iča so posel po že sklenjenih pogodbah lahko dokončali. Vrednost izdelkov je okrog 3 milijone mark. Koliko od strokovno usposobljenih
Pomurski sejem bo organiziral štiri sejemske prireditve Letos rekordno sejemsko leto
Osrednja sejemska prireditev ostaja mednarodni kmetijsko-živilski sejem, sejem Sadje pa bo poslej vsako leto
Potem ko so lani uspešno izpeljali tri sejemske prireditve, so na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni že sredi priprav na letošnje sejemsko leto, ki bo po število prireditev najobsežnejše in tudi rekordno, saj bodo organizirali kar štiri sejme, ki bodo trajali triindvajset sejemskih dni. Tudi med lanskimi sejmi je izstopal mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki ga je ob rekordnem številu obiskovalcev obiskalo še deset kmetijskih ministrov iz evropskih držav, lani pa so v Gornji Radgoni pripravili tudi pn i sejem Sadje. V okviru slednjega so imeli prvič krst mošta iz vseh slovenskih vinorodnih okolišev, na njem pa so okronali tudi tretjo slovensko vinsko kraljico.
Priprave na letošnje sejme so stekle že lani novembra, k sodelovanju pa so pritegnili več kot dvesto strokovnjakov z različnih področij, ki bodo pomagali pri pripravi in izvedbi posameznih projektov. Ob sejmu MEGRA, mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov, ki bo od 14. do 18. aprila ter sejmu INPAK, mednarodnem sejmu embalaže, tehnike pakiranja, skladiščenja in transporta, ki bo od 2. do 5. junija, bo osrednja sejemska prireditev tudi letos mednarodni kmetijsko-živilski sejem, ki bo tokrat že šestintrideseti po vrsti. Tudi letošnji kmetijsko-živilski sejem, ki bo od 22. do 30. avgusta, bodo tradicionalno sestavljale štiri zaokrožene programske celote. Razstavni program bo zajel celotno področje kmetijstva in živilstva, strokovni program bo obsegal strokovne razstave in posvetovanja, na strokovnih ocenjevanjih bodo ocenjevali izdelke v domači in mednarodni konkurenci, bogat pa bo tudi spremljajoči program, ki bo namenjen predvsem splošni porabi.
Razstavni program bo vseboval že Iracionalne razstave živine, kmetijske mehanizacije in opreme, reprodukcijskih izdelkov, izdelkov živilskopredelovalne industrije, pomemben pečat pa bodo sejmu dale predstavitve vladnih, gospodarskih in izobraževalnih institucij iz Slovenije in tujine. Zvrstilo se bo šest strokovnih ocenjevanj, saj bodo posebne komisije ocenile suhomesnate izdelke v mednarodni konkurenci, meso in mesne izdelke v domači konkurenci, mleko in mlečne izdelke v mednarodni konkurenci, kmetijsko mehanizacijo, slovenska vina in živino.
Organizatorji kmetijskega sejma tudi letos pričakujejo rekor-ni obisk razstavljalcev in obiskovalcev, saj je že v začetku letošnjega leta udeležbo na njem prijavilo več kot 300 uglednih domačih in tujih razstavljalcev, povpraševanje po razstavnem prostoru pa je iz dneva v dan večje.
Čeprav so organizatorji prvega sejma Sadje še med lansko prireditvijo napovedovali, da bo sejem vsako drugo leto, je anketa med razstavljalci in obiskovalci pokazala potrebo po predstavitvi slovenskega sadjarstva, drevesničarstva in trsničar-stva vsako leto. Drugi sejem Sadje bo tako od 6. do 10. novembra, poleg strokovnih razstav in posvetovanj pa bodo tudi letos strokovna ocenjevanja izdelkov: sadnih sokov in brezalkoholnih pijač, sadnih destilatov, medu in izdelkov iz medu, novost pa bo ocenjevanje drevesnic in trsnic. Med spremljajočimi prireditvami ne bo manjkal krst moštva iz vseh slovenskih vinorodnih okolišev, na sejmu pa bodo izbrali tudi novo slovensko vinsko kraljico.	i LUDVIK KOVAČ
Nova pošta v BTC-ju
Od četrtka, 5. marca, posluje v prostorih BTC-ja v Murski Soboti nova pošta. V dveh prostorih velikosti 74 kvadratnih metrov so uporabnikom na voljo vse poštne in denarne storitve. Odločili so se za deljen delovnih čas, in sicer od ponedeljka do petka med 8. in 11. uro ter od 14. do 17.30, ob sobotah pa od 8. do 11.30. Ob nedeljah in praznikih pošta ne posluje, ker so v tem času prostori BTC-ja zaprti.
Kot posebnost velja omeniti, da so poštni predali na zunanji strani, kar omogoča strankam, da tudi takrat, ko je pošta zaprta, opravljajo razne storitve. Prav tako so na voljo tri telefonske govorilnice kakor tudi pestra ponudba razglednic, vizitk itd. Vsekakor gre za pomembno pridobitev za uporabnike poštnih storitev ne le v BTC-ju, ampak tudi za prebivalce bližnjih Nemčavec in Markišavec ter oddaljenejših krajev, ki jih pot vodi v Mursko Soboto.
M. JERŠE
delavcev bo dobilo zaposlitev v novi družbi, ki jo bo najverjetneje ustanovila Radenska s partnerji, koliko pri zasebnih najemnikih prostorov Tovarne polnilne opreme
in koliko bo specializiranih serviserjev? To so vprašanja, na katera bi 150 odpuščenih delavcev rado dobilo odgovor.	bbp
Foto: Dani Mauko
6
C/bčine
vestnik, 5. marec
Občina Cankova - Tišina
Bo 571 milijonov dovolj?
V predlogu letošnjega proračuna Občine Cankova - Tišina je predvidenih 571 milijonov 360 tisoč tolarjev prihodkov, kolikor naj bi znašali tudi odhodki
Levji delež prihodkov odpade na zagotovljeno porabo, in sicer 276 milijonov SIT. S finančno izravnavo naj bi pridobili 151,5 milijona tolarjev, z dohodnino pa 110 milijonov. Med večje prihodke štejejo tudi znesek 98,4 milijona SIT, kolikor naj bi se zbralo s prihodki iz leta 1997. Poleg tega računajo še na prihodke iz premoženja (14 milijonov), preostala dopolnilna sredstva (6 milijonov), prihodke, ki pripadajo občini (5,5 milijona), pa tudi na prihodke, določene z drugimi predpisi (4,46 milijona), ter na davke in druge dajatve, s katerimi naj bi pridobili 3 milijone tolarjev.
In kako bo z odhodki? Največ denarja, to je dobrih 283,5 milijona tolarjev, bodo namenili za kapitalne naložbe. Za dejavnosti občinskih organov in uprave ter za posamčzna področja gospodarstva in družbenih dejavnosti pa bodo porabili nekaj čez 252,8 milijona tolarjev. Po višini zneska izstopa otroško varstvo, za katerega so namenili dobrih 40 milijonov SIT. Med večjimi zneski (30,3 milijona) velja omeniti tudi osnovno izobraževanje in cestno gospodarstvo, za katerega bo na voljo 19,5 milijona tolarjev, medtem ko je za socialno varstvo rezerviranih 14,7 milijona SIT.
Seveda ne gre prezreti tudi vsote, ki bo namenjena za nemoteno delovanje občinskih organov in uprave, za kar naj bi skupno porabili več kot 55,1 milijona tolarjev. In če k temu prištejmo obveznosti iz leta 1997, ki znašajo dobrih 29,5 milijona tolarjev, in rezerve, za katere je odmerjeno 5,5 milijona SIT, je podoba letošnjega proračuna Občine Cankova - Tišina, o katerem bodo izrekli dokončno sodbo svetniki, skorajda popolna. Še nekaj podrobnosti bo verjetno potrebnih, da bi dobili jasnejšo predstavo o denarju, ki ga bodo iz občinske blagajne razdelili za različne namene v letu 1998. MILAN JERŠE
Zategnite želje
Kako kaznovati Veržej, Križevce in Razkrižje?
Več- in manjvredni občani ljutomerske občine — Do nadaljnjega nič z zaključnim računom — Štirinajst dni javne razprave o proračunu ali kako bodo za svoje želje kaznovani Veržej, Križevci in Razkrižje?
Občinska uprava si po ugotovitvah nadzornega odbora izplačuje previsoke plače. Pa nič. No, kot je v odgovoru svetnikom zapisal župan, so v januarju in februarju dokončno izvedli »uskladitev in korekcije količnikov v skladu z zakonom«, pri tem pa pozabil omeniti katerega leta! Kaj bo z denarjem, ki so si ga preveč izplačali občinski uradniki?
Je nadzorni odbor, katerega poročilo je na tokratni seji potrdil občinski svet, dosegel zgolj pirovo zmago? Največje bilo svetniških vprašanj v zvezi z mestno hišo oziroma dolgom posameznikov občini. Kdo je pravna oseba, ki že od leta 1994 noče podpisati aneksa k osnovni pogodbi in ki občini dolguje (brez obresti) malo manj kot tri milijone? Podatki so »prosto po županu« tajni. Čudno, ko pa so v gradivu za svet poimensko obravna-
vane fizične osebe, ki niso poravnale najemnine za stanovanja, ki so v lasti Občine Ljutomer. Torej — več dolguješ, bolj ščitijo »dobro ime«?! Temu župan pravi »civiliziran način komuniciranja«. Na »malega človeka« pa je očitno lahko stopiti, ker se ga ne bojijo, ker nima moči, ker nima sorodnikov na občinski upravi... Svetniki so predlagali, naj »skivno-stna« oseba v enem mesecu pripravi in podpiše aneks, pa svetniki predloga niso sprejeli! Se bo
dolg odpisal, pozabil? No, so pa svetniki NO naložili, da izdela končno poročilo o preplačanih sredstvih osebnih dohodkov in poročilo dejanskega stanja dolga najemnikov v mestni hiši. Zabičali pa so tudi, da je potrebno izvajati odlok o oddajanju atrija mestne hiše, kjer ima dvojica dovoljenje za njegovo uporabo, dvojica pa dela kar na črno.
Velikodušno so na občini plačevali tudi izobraževanje svojih delavcev, pri tem pa očitno izgubili ne samo nadzor nad opravljenimi izpiti posameznikov, temveč tudi posamezne dokumente. Bodo nekateri res morali vrniti denar, ki ga je za njihovo šolanje plačala občina, ker ga niso končali?
Zaključni račun
Po debati, ali je »presežek sredstev o zaključnem računu« res visok 85.702.346 tolarjev, ali pa je to zgolj fiktivni znesek, ki se prenaša iz leta v leto, so svetniki najprej zavrnili zaključni račun. Nato so zaradi proceduralnih
zapletov - beri: nekateri so' očitno ušteli - glasovali še e® in se zopet zapletli: ka^nal, na mora biti za sprejem zasl nega računa? Statutarna konti J je zasedala, pa nič: neodlM® Do naslednje seje se bo0 ,c financirala na podlagi dvanajs zapisanih v planu!
Kazen
Svetniki so začeli prv0°jI navo letošnjega proračun ’ njega je jasno razvidno, 33L vesticijskega denarja za 6 Križevce in Razkrižje, ki81P devajo ustanoviti n0V0<,ti.ii Odbor za finance seje s ® postopkom celo strinjal, c ne bodo obremenjevali p® na novih občin! Kar nekaj nikov je bilo proti takšni® SL lacijam in manipulacija®'^ na to, da predlog proračun3 y tošnje leto pripravlja ob« uprava in da je zanj odg župan ...
A. POTO^
Murska Sobota
Kljub pomislekom gornjepetrovski svetniki sprejeli zaključni račun Župan odločno zavrnil nepreverjene govorice
Zelena luč za hidrogeološke raziskave -Nestrinjanje s stališči Pošte o primernosti lokacije za gradnjo nove pošte
Če se zadržimo pri ugotovitvi predsednika nadzornega odbora Štefana Žiška, da je bil kredit 20 milijonov tolarjev, najet pri UBK-banki, po poprejšnjem sklepu občinskega sveta nakazan Cestnemu podjetju Murska Sobota in tako ni v prihodkih za leto 1997, je očitno, da tolikšen znesek manjka na prihodkovni strani lanskega proračuna gomjepetrovske občine. To je vsekakor podatek, ki je najbolj bodel v oči tudi svetnike. Ti pa so se kmalu sprijaznili s podrobnejšo obrazložitvijo župana Franca Šlihthuberja, kije zagotovil, da bo omenjeni kredit vrnjen že v letošnjem letu, s čimer se bo ta postavka pojavila kot odhodek pri cestnih naložbah. Po njegovem so neresnične govorice, da je dolg občine CP 46 milijonov, ampak le 26 milijonov, zato naj bi bilo najetje posojila upravičeno.
Ravno, v zvezi s slednjim so se pojavila vprašanja glede najetja 12-milijonskega kredita pri Abanki, ki naj bi ga po nekaterih nepreverjenih govoricah porabili za poravnanje dolga Cestnemu podjetju Murska Sobota. »V tem primeru ne gre za kredit Abanke, ampak smo sodelovali na javnem natečaju za infrastrukturni objekt, in sicer cestni odsek Boreča-Šulinci. S sklepom občinskega sveta je uveden moratorij,
s čimer je prva anuiteta zapadla šele februarja letos. Gre za širok program gradnje cest, ki smo ga nadaljevali kljub poznemu sprejemu državnega proračuna. Poleg tega si je država privoščila podaljšanje
Ker je v gornjepetrovski občini vse bolj očiten problem pomanjkanja zdrave, pitne vode, saj je zdravstveni inšpektorat izdal odločbo, s katero je zahteval odpravo sanitarno-higienskih pomanjkljivosti na skupinskem vodovodu v Gornjih Petrovcih, katerega upravljalec je tamkajšnja osnovna šola, so se svetniki odločili za temeljite hidrogeološke raziskave v vsej občini. V ta namen bodo z ljubljansko firmo GEOKO sklenili ustrezne pogodbe za izvajanje del. Po določitvi lokacije vrtine bodo z javnim razpisom izbrali najugodnejšega ponudnika za izdelavo tehnične dokumentacije za gradnjo vodovodnega omrežja. V razpravi pa so vnovič zavrnili lokacijo za novo pošto v spodnjem delu Gornjih Petrovec, za kar se zavzema poslovna enota Pošte Murska Sobota. S tem ne odstopajo od sklepa občinskega sveta, za katerega je primernejša lokacija nove pošte v zgornjem delu Gornjih Petrovec, ker je bolj v središču območja občine. Takrat so svojo zahtevo povezovali tudi z gradnjo večnamenske stavbe na območju nekdanje gostilne Horvat.
proračunskega leta, česar pa ni dovolila občinam! Ker je bilo občini nakazano za 4,157 milijona tolarjev premalo finančne izravnave, dolg kmetijskega ministrstva pa znaša 1,4 milijona SIT, je terjatev občine Gornji Petrovci do države 5,657 milijona tolarjev,« je pojasnil župan Franc Šlihthuber.
Druga postavka pri odhodkih, ki prav tako bode v oči, pa je druga javna poraba, saj znaša indeks realizacije v primerjavi s planom 700, v primerjavi z rebalansom pa celo 2100. Kot smo lahko slišali v razpravi, je to posledica tega, da so iz lanskega proračuna izpadle nekatere javne prireditve, kot so npr. slovesnost ob odprtju spominskega znamenja v Ženavljah, občinsko gasilsko tekmovanje, kmečke igre in podobno. Je pa gornjepetrovska občina ena od redkih, ki jim je v minulem proračunskem letu uspelo pokriti stroške za zares široko paleto razvojnih programov, v kar so všteti tudi precejšnji zneski za elektrifikacijo posameznih naselij in gradnjo mrliških vežic. Z dobro zastavljenimi projekti pa so sistemsko rešili tudi urejanje avtobusnih čakalnic in hkratno gradnjo parkirišč ob njih. Zato ni čudno, da so ob soglasju svetnikov (glasovanja sta se vzdržala le dva) potrdili odlok o zaključnem računu za leto 1997. Tako znašajo skupni prihodki blizu 212 milijonov, skupni odhodki pa dobrih 207,3 milijona tolarjev. Odločili so se, da presežek prihodkov nad odhodki, to je skoraj 4,6 milijona SIT, prenesejo v prihodke letošnjega občinskega proračuna.
MILAN JERŠE
Kakšne so plače občinskih funkcionarjev?
Pravilnik o plačah in drugih prejemkih funkcionarjev in zunanjih članov delovnih teles Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, ki so ga potrdili na zadnjem zasedanju, določa tudi višino in način izplačevanja sejnin in drugih prejemkov, ki jim pripadajo v skladu z zakonom o funkcionarjih v državnih organih. Tako znaša od 1. januarja 1998 izhodiščna plača za prvi tarifni razred 40.090 tolarjev, kar je v primerjavi z lanskim decembrom, ko so dobili 38.254 SIT, 4,8-odstotno povečanje. Upoštevajoč predlagane količnike so se tudi sejnine povečale za 4,8 odstotka.
Po novem prejmejo člani mestnega sveta in predsednik nadzornega odbora 18.560 tolarjev sejnine, predsednikom delovnih teles, predsedniku občinske volilne komisije in članom nadzornega
an dobi mesečno plačo, ki jo izračunajo na osnovi količnika 8,50, za tajnika pa velja količnik 7,50. Ta količnik pa se seveda lahko poveča za dodatek za delovne izkušnje, in sicer za 0,5 odstotka
Kot zanimivost omenjamo, daje v 12. členu pravilnika navedeno, da pravico do sejnine pridobi član, ki je navzoč na seji mestnega sveta, delovnega telesa, nadzornega odbora ali občinske volilne komisije najmanj tri četrt časa, porabljenega za sejo. Kdo bo to pravično nadziral, da se morebiti ne bi zameril svetnikom, pa je seveda drugo vprašanje.
odbora pripada 12.350, članom delovnih teles in občinske volilne komisije pa 6.170 tolarjev.
In kako je s poklicnim opravljanjem občinskih funkcij? Žup-
za vsako začeto leto delovne dobe, vendar največ do 20 odstotkov. Poleg tega pa je treba upoštevati delovno uspešnost, ki znaša za najvišje ovrednoteno po-
Na seji OS Občine Hodoš - Šalovci potrdili zaključni račun
Kar 65 odstotkov za investicije!
Po poročilu nadzornega odbora, ki je pregledal vse postavke in zelo ugodno ocenil gospodarjenje z razpoložljivim denarjem, so svetniki prižgali zeleno luč za predloženo porabo denarja - Zavrnjen predlog SŽ o brezplačnih zemljiščih
Tako so v letu 1997 načrtovali dobrih 172,2 milijona tolarjev prihodkov, medtem ko so odhodki znašali nekaj čez 170,6 milijona SIT. S tem so izpolnjena pričakovanja, hkrati pa je tudi financiranje posameznih investicij, katerih skupna vrednost je bila blizu 96,2 milijona tolarjev, potekalo v skladu s podpisanimi pogodbami. Preostali denar so porabili za tekočo porabo.
Na občinski ravni so že začeli s postopkom za kategorizacijo lokalnih cest. Kot računajo, bodo s pomočjo javnih del ta postopek zaključili do 31. maja letos, s čimer bodo na novo kategorizirali vse lokalne ceste v občini. Svetniki pa so se strinjali tudi s programom letošnjega regresiranja v kmetijstvu, za kar so rezervirali okrog 8 milijonov to-laijev. Ta denar bodo porabili za nakup plemenskih telic in merjascev ter svinj, za nakup semena žitaric za jesensko setev pa tudi trsnih in sadnih sadik. Del denarja bodo namenili za nakup apnenčeve moke za kisla zemljišča, drobnice, za analizo zemlje, zlasti pašnikov, in krme.
Po razpravi na zadnji seji občinskega sveta so svetniki sprejeli tudi osnutek občinskega proračuna za leto 1998, ki so ga kasneje preimenovali že v predlog. Zavzeli so se, da od 255 milijonov tolarjev odhodkov kar 158 milijonov SIT, to je približno 65 odstotkov vseh sredstev, namenijo za naložbe, preostali znesek pa za tekočo porabo. Med investicijskimi sredstvi je zajetih tudi 56 milijonov tolarjev, kolikor je iz državnega proračuna zagotovljenih za gradnjo osnovne šole v Šalovcih. Tudi letos bodo dali velik poudarek gradnji občinski cest, ki so zajete v letnem programu. V ospredju bosta cestna odseka Čepinci-Špic breg v dolžini 4 kilometrov in Markovci-Adrijanci (0,8 kilometra), pripravljalna dela pa se bodo začela na cesti Šalovci-Adrijanci (1,3 kilometra).
Kot so se dogovorili, bi del finančnih sredstev porabili za vzdrževanje gozdnih cest, gradnjo avtobusnih postajališč, mrliških vežic in izdelavo projekta za gradnjo doma starejših občanov v nekdanjem župnišču na Hodošu. Projektiranje so zaupali firmi Smart-Art iz Ljubljane. Na seji pa svetniki niso sprejeli predloga Slovenskih železnic, da bi brezplačno odstopili zemljišča za gradnjo proge Murska Sobota-Hodoš-državna meja. Terjajo namreč ocenitev teh zemljišč in primerno odškodnino.	MILAN JERŠE
klicno funkcijo največ do 50 odstotkov osnovne plače. Slednjo določi mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Predsedniku mestnega sveta se za opravljanje nepoklicne funkcije določi nagrada v višini 33 odstotkov količnika župana, ki to funkcijo opravlja poklicno. Po omenjenem pravilniku je nepoklicni podpredsednik mestnega
sveta upravičen do sejn®6, prejemajo člani mestne?3 če pa nadomešča pre“s U dobi nagrado, ki jo za °Pra jse nepoklicne funkcije do® P s)0( dnik. Tudi podžupan3"1^ občine prejmeta za neP° j(f opravljanje funkcije n3?^ višini, ki znaša največ 2“ kov županovega količit® 1
MILA14^
Dokaj številni predlogi za investicijski vlaganja v Občini Turnišče
Čemu dati prednost^
Naložbe je lahko planirati, a težko realizirati______________________________
Čeprav se bo v turniški občini te dni skoraj gotovo na^ ugotovitvah nadzornega odbora, ki je imel precej kritičnih PrL[F lansko »poslovanje« njihove občine (članom velja vsekakor P° so bili pri svojem nadzornem delu tako temeljiti), bi bilo Pr3 namesto tega posvetili predvsem razvojnim vprašanjem, Pr'n . delu pa seveda poskrbeli, da bo vse lepo in prav.	jo3,
Za investicijsko planiranje je v prvi vrsti odgovoren žuP3 dogovor pa po usklajevanju različnih interesov, želja in Potrer0ra^^ občinski svet, in sicer je to najpomembnejši del občinskega P
»Vsak plan naj bo nadgradnja prejšnjega z dobro zastav j jjt gramom investicij in z dobro strategijo gospodarskega raz nekaj časa bomo morda govorili o kakovostnejšem razvoj11 Za razvoj gospodarstva, predvsem na področju kmetijstva 1 .Mgl gospodarstva (podjetništva), je prva gotovo najbolj odgoV'®^8*'' s svojo politiko in zakonodajo. Delež občin iz proračunskih sorazmerno majhen, intervencije in pogoji s strani resornih 3 pa so za našo regijo neustrezni. V danih razmerah j® ?! naložbo lahko planirati, a težko realizirati. V občini Turn>sC letu 1998 kar nekaj investicij, pri katerih moramo dogovor o prioriteti,« med drugim ugotavlja turniški župan
In katere naložbe so pred njimi? Na prvem mestu je ditev kanalizacije s čistilno napravo, saj so o tem sprejel' 0 lani, medtem pa so že stekla pripravljalna dela. Letos nanj) Mf. sničiti 1. fazo tega projekta, to je zgraditi skupno (obe*115^^; napravo, katere vrednost je ocenjena na okrog 140 milil®? ^iliAj V občinskem proračunu naj bi zagotovili v ta namen 4 S[j. enaka deleža pa pričakujejo še od države in krajevnih ^^jšc3' J no je potrebno nekaj storiti tudi glede otroškega vrtca v naložbo so se sicer uvrstili v republiški program, vendars vt3fpJ odstotni delež) lahko pričakujejo šele prihodnje leto. Ker J	ptij
občini občutneje padlo število predšolskih otrok, ki vrtec, pa tudi sicer, bodo po vsej verjetnosti opustili zam® tvi oz. nadzidavi vrtca, ampak ga bodo predvsem temelj Naslednja naložba, ki jo tako rekoč morajo uresničiti.s? rI)j^ prejeli republiški delež, je posodobitev cestnega odseka brovnik (bližnjica). Potrebno pa bi bilo poskrbeti 0°^ načrt in komunalno infrastrukturo, tako da bo omo®oCaViti^3 dnja hiš, delno razširiti prostore občinske uprave ter opt". o5^ vzdrževalna dela v turniškem kulturnem domu. To naj «/0^ investicijski program, vendar je skoraj nemogoče, da bi1 J potrebe dovolj denarja, saj lahko pričakujejo, da bo oiflV investicijsko vlaganje le okrog 55 milijonov tolarjev. P® d°y potreb pa naj bi iz občinskega proračuna sofinanciral' 3 ojpy doma starejših občanov v Lendavi, deponijo komunalni Dolgi vasi, zdravstveni dom v Lendavi, Pokrajinsk®.,^^ pf knjižnico v M. Soboti, novo strelišče Strelske družineP Turnišče, novo specialno gasilsko vozilo PGD Turnišče^ govor o prioritetah bo prav gotovo terjal tehten prem®
JOŽE GRAJ
Ygstnik, 5. marec 1998
Sociala, šolstvo, zdravstvo
v Rogašovcih
V občini prostora samo za osemnajst otrok
primorani, da svoje otroke vozijo v vrtec na Cankovo, kjer jih je enajst, ali v Mursko Soboto, kjer obiskuje vrtec pet otrok iz rogašo-vske občine.
V enem prostoru jedo, spijo in se igrajo
V enem prostoru je tako vsa skupina skupaj devet ur. V tem prostoru se otroci, stari od 3 do 7 let igrajo, jedo in spijo. Poleg tega pa imajo različno stari otroci tudi
<la ori Serdici, ki pokriva
V eni in edini sobici vzgojno-varstvenega zavo	Neromov, starih
celotno občino Rogašovci, je osemnajst o ro , 7eienjci pred vrtcem, od 3 do 7 let. Če je vreme lepo, se lahko igr'	glavno cesto,
pod budnimi očmi dveh vzgojiteljic seveda, morajo dan preživeti W pelje neposredno ob vrtcu. V slabem vre	starejši prav po
na 33 kvadratnih metrih, in medtem ko m J ’e|. ^mpak v Roga-tiho igrajo. Verjetno je podobno marsikje po • za novi vrtec že pod sovcih bi lahko bilo povsem drugače, saj je g . - nckaj let ne zdi streho, tudi otroci so, vendar se nekomu v tej občim potrebno, da bi ga dokončali.
Dober start, ki ni dosegel cilja
V letih ’86-’9O so v takratnih vaseh, ki so danes vključene v KS Sveti Jurij in KS Rogašovci s sa-raoprispevkom zbrali 5 milijonov tolarjev. Leta 1991 so kupili parcelo, dve leti kasneje pa se je vrtec za«l graditi. Poleg prispevkov vasčanov je bilo vloženega tudi veliko prostovoljnega dela. Do leta 1996, ko so prenehali plačevali samoprispevek, je bila tako ko-Jčana III. gradbena faza objekta. 013 nastanku novih občin se je vsa Pristojnost iz krajevne skupnosti Ponesla na Občino Rogašovci. °°tem pa so začele stvari okoli vfica stagnirati, čeprav so dobili ^edstva tudi od republike. Občina Pa je v letu 1996 v proračunu za Vrtec namenila 3 milijone tolarjev, v lanskem letu pa 500 tisoč to-arjev. V letu 1995 so imeli pri Mi-Wstva za šolstvo in šport zago-"vljenih 10 milijonov tolarjev, v 7“ '596 pa 3 milijone in 700 ti-,. .tolarjev. Teh sredstev pa niko-'niso dobili, saj je župan dopis za । 'Panciranje na ministrstvo po-al šele lani februarja, torej dve
Po tem, ko so jim sredstva odobrili.
Otroke vozijo v vrtce
je bil v začetku romski vr-5 W ga je financirala republika, "tem je število Romov upadalo ie P°sta' mešani oddelek, *. da so lahko tudi drugi starši pi otroke v vrtec, s tem da /Womi še vedno prednost pri 'JU. Drugih otrok zato sprej-toliko, kot je pač prostora, "i še večjega povpraševanja za 's' vrtec, pa »na srečo« pripo-'e dejstvo, da odpiralni čas ne staršem. Odpre se ob 7. Ha u moraj° mnogi starši že biti nin?' mesl'^' Tisti starši, ki druge možnosti, so zato
različne potrebe. Medtem ko mlajši počivajo, se starejši v tišini igrajo ali pa počnejo kaj drugega. Kako pa otroke prepričate, da so tiho? »To sploh ni problem, saj že leta delamo tako in otroci so se navadili.« Zanje pa skrbita dve vzgojiteljici, vzgojiteljica in pomočnica oziroma varuška. V tem šol-
skem letu se je obrnilo nekoliko
tek Gksbeni Slavka Osterca Ljutomer imajo
Slavka i । Uno število vpisanih učencev ^HgHn harfe nimajo
jo si d , .	--------------------------------------
^gega’ a Jim omogočili adaptacijo ‘^^J^dstropja stavbe, v kateri deluje šole
Dnotnera* tud' P°vaDilo na javni nastop učencev glasbene tedj.0Vaijih severcer ki so se najbolje odrezali na področnih ? UsPela č°' Zhot*ne Slovenije v Celju, Mariboru in Velenju. Pri-.1110 Učencem6? Sm° Pričakovali večje število obiskovalcev. To bi
Uslišali . U 1 veŠi0 spodbudo pri nadaljnjem delu.
Po^6 ^,h7de" smo lahko ta, k .ezniki jn . ‘‘^ajcncev med
£upa Pa je skOrri 0 Pnznanje, °Sv0^C'č' Srebrn7°n'ral Drag0 (flavt	(klavir,
fch&ksoforJ Luka 1’2	Ajkatego-
rija). Bronasti priznanji sta prejela Marko Štrakl (saksofon, 1. A-kate-gorija) in Nina Klemenčič (klavir, 1. A-kategorija). Vsekakor velja omeniti še Fado Azzeh, ki soji podelili priznanje v najtežji 1. C-kategoriji (klavir).
Ravnateljica ljutomerske glasbene šole Dragica Marovič pa je ob tej priložnosti posebej čestitala
MM
■M
q	_______ ______ ________ ____J
9 ^orec7.ke.K*as*,ene ®°*e v sestavi Andrej Rebernik ■ (Foto; j ®nta), Danijela Semenič (rog) in Andreja
na bolje, saj je bila prej samo ena. Kuharica pa ima še vedno obilo dela, saj pripravi za tamkajšnjo šolo in vrtec 80 malic in 40 kosil, za vse pa mora tudi sama ročna oprati posodo. Poleg tega ni interesa, da bi ji kupili kakšne druge električne naprave, pa tudi posoda, v kateri kuha, je že v letih.
Večje potrebe v novem šolskem letu
Kakšna pa so predvidevanja, koliko otrok se bo lahko vpisalo v vrtec v naslednjem šolskem letu? »Prostih mest bo sedem, več kot deset staršev pa se je že zanimalo za vpis svojega otroka v vrtec. Prepričana pa sem, da bo resničnih potreb več kot za sedem otrok,« je razložila ravnateljica VVZ-ja Angela Felkar.
Novi vrtec meri skupno 270 kvadratnih metrov in bi lahko sprejel kakšnih štirideset otrok, ra
Edina sobica rogašovskega vrtca sprejme osemnajst otrok različne starosti in tudi potreb.
zdeljenih v dve skupini, izvajali pa bi tudi program male šole. Prav gotovo pa bi lahko v novem vrtcu dobil delo še kakšen delavec. Objekt, kjer naj bi bil vrtec, je sicer pod streho, ker pa nima oken in vrat, je stavba prepuščena vremenskim razmeram. Potrebujejo pa še sredstva za obrtniška dela in no
tranjo opremo. Pred kratkim je KS
Rogašovci tako še enkrat zaprosila pristojno ministrstvo, ali bi jim odobrili sredstva za vrtec, da bi ga končno lahko usposobili in omogočili majhnim otrokom varovanje v domači občini. Danes jih ima namreč možnost, da obiskujejo vrtec v domači občini, le 18 otrok.
Na pokopališčih hoteli, vrtec pa v luknji
»Mi smo tudi zrasli na cesti, zakaj bi bilo sedaj drugače,« se v občini sliši mnenje tistih, ki bi lahko kaj spremenili pri projektu vrtec. Mnogi na vasi pa so celo prepričani, da želijo vrtec nameniti za druge namene, za občinsko stavbo ali dom starejših občanov, ne pa, kot je bilo sprva predvideno in za kar se je tudi zbiral denar vaščanov. Marsikaj od tega so verjetno samo govorice, kljub temu
pa nedokončana stavba buri duhove in spodbuja natolcevanja, saj ljudem ni vseeno, da se na tak način ravna z lastnino. Po drugi strani pa tudi radi pravijo, da si na pokopališčih delajo hotele, vrtec pa so stlačili v eno luknjo.«
NANA RITUPER RODEŽ
in pohvalila njihovo vztrajnost na glasbeni poti. Podelila jim je tudi kasete in šopke rož. Prav tako se je zahvalila njihovim mentorjem Romani Rek - Gnezda, Gregorju Vidmarju, Danijelu Sabu, Vlasti Vizjak in Slavku Lašiču ter komponistu Dragu Zupančiču. V krajšem pogovoru z njo pa smo še zvedeli, da ima ljutomerska glasbena šola (z oddelki v Križevcih, Veržeju in na Razkrižju) v tem šolskem letu vpisanih rekordno število učencev, in sicer 241, medtem ko jih je bilo običajno od 200 do 230. Poučujejo 14 različ-
nih instrumentov, vse, razen orgel in harfe. Na šoli delujejo tudi godalni in harmonikarski orkester, mladinski pevski zbor, big bad in manjše komorne skupine. Med prireditvami, ki jih še čakajo, velja posebej omeniti 20. revijo glasbenih šol Pomurja, ki jo bodo organizirali v Ljutomeru 3. aprila, in nastop mladinskega pevskega zbora na državnem tekmovanju v Zagorju. V »poslovnem« načrtu njihove šole pa predvidevajo čimprejšnjo adaptacijo drugega nadstropja stavbe, v kateri delujejo, s čimer bi imeli zagotovljene dokaj solidne prostorske razmere za svojo dejavnost. To si tudi zasl-užijo.JOŽE GRAJ
Kulturna dejavnost na OŠ Puconci
Likovna razstava učencev
V prostorih občinske stavbe v Puconcih so tokrat razstavljena dela učencev petega, šestega, sedmega in osmega razreda domače osnovne šole. Presenetljivo kakovostna dela glede na mladost avtorjev so predstavljena v sklopu likovnega izobraževanja v šolskem letu 1997/98, s katerim so na šoli še posebno zadovoljni, saj je njihova osemletka ena od dvajsetih slovenskih osnovnih in srednjih šol, ki sodelujejo v projektu Evropske hiše za vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo. Ta projekt kot likovno dejavnost na predmetni stopnji vodi mentorica Jelena Šardi.
Drugače pa na puconski osnovni šoli namenjajo dejavnostim na kul-turno-umetniškem področju prav posebno vlogo. Učenci na centralni šoli in podružnicah se lahko vključujejo v različne interesne dejavnosti, kot so recitacijski, literarno-dopisniški in ugankarsko-novinarski krožki, v gledališke, glasbene in plesno-folklorne skupine ter v pevske zbore. Na šoli vsako leto izdajo šolsko glasilo, učenci sodelujejo na različnih natečajih in nastopajo na več prireditvah v krajevnih skupnostih ter drugod. Za dosežke prejemajo številna priznanja, za kar so zaslužni mentorji učitelji in tudi zunanji sodelavci.
Na puconski osemletki se zavedajo, da mora biti osnovna šola središče kulturnega dogajanja v občini in vzpodbuda društvom po vaseh, da razvijajo kulturno dejavnost tudi med starejšimi občani, želijo pa si, da bi se čimveč kulturnih dogodkov zvrstilo skozi vse leto in ne samo
ob slovenskem kulturnem prazniku.
TOMO KOLES
Ustvarjalnost v Društvu paraplegikov Prekmurja in Prlekije
Šopek z ljubeznijo
Prav veselo je bilo omizje, ki je spletalo še zadnje šopke za razstave ročnih izdelkov članic in članov Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije. Ferija, ki je med zbrane prišel le kratek čas in nekam zamišljeno gledal v tla, so vesele izdelovalke živopisnega cvetja kaj hitro spravile v dobro voljo.
»Feri gotovo šteje, koliko jajc bo moral kupiti in v katero smer jih bo moral mešati. Veste, fantje so rekli, da bodo jutri ob štirih vstali ter za jutrišnjo razstavo naredili krofe,« je začela Ivanka, ki ji okroglih in šaljivih ni zmanjkalo. Kar trosila jih je in z njimi spravljala v dobro voljo vso družbo. Včasih se je potem obrnila proti meni in pomenljivo pripomnila, da to ni ravno vse za časopis. V njeni dobrodušnosti in veselosti pa jo je znal dobro dopolnjevati njen mož Milan. Njegova naloga za delovnim omizjem pa je bila, da je pomagal pripravljati žico, katero so potem spretne roke upognile tako, da je dobila obliko zelenega ali cvetnega lista, nanjo pa so napele živopisne najlonske nogavice. Izdelane cvetove iz žice in barvnih najlonskih nogavic so potem povezale v pisane šopke, ter jih pozelenile z zelenim bršljanom in belo omelo.
»Šopki so za mlade in zaljubljene pa tudi za manj mlade in stare,«
Jolanka Hari: »Izdelujem predvsem papirnate rože in vedno znova se veselim našega druženja. Moje roke so že slabe, pa zato moram vložiti dosti truda, da naredim cvet. Mlajše roke več naredijo, toda če se potrudim, gre.
Jolanka Bukvič: »Komaj čakamo, da pride sreda, da se spet srečamo, pogovorimo in poveselimo. Tukaj sedaj delamo rožice, drugače pa doma raje pletem. Na razstavi bodo moji »štrikani« izdelki.«
Marta Janežič: »Vsaka aktivnost nam daje kvalitetnejše življenje, zato rada sodelujem v športu in pri ročmnih delih. Moj material je volna, izdelujem tudi gobeline in pletene živalce, žgem pa tudi v les.« Marija Balažič: »Rada se udeležujem vseh aktivnosti, tudi ročnodelskih. Rada pletem, vezem, na razstavi pa bom predstavila ročno izdelane velikonočne voščilnice in s sladkorjem »poštirkane« košarice.«
so izdelovalke zanimivega suhega cvetja predstavile svojo ponudbo. Morda pa se bo našel kateri, ki bo svoji ljubi za osmi marec pa naj bo iz ljubezni ali tako iz navade kupil enega, ali dva, so pokomentirale. Cena pa tako in tako ni tista prava, ker je v vsak šopek vloženega veliko truda in prav vsak cvetje izdelan z ljubeznijo in v prijateljskem krogu. Toda če bo kak tolar tako le kanil v društveno blagajno, bo
Z bogato razstavo ročnih del se je dejavnost žensk v okviru Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije prejšnji teden predstavila v društvenih prostorih. Na otvoritev so povabili tudi članice drugih slovenskih regijskih društev, saj naj bi vsakoletno razstavljanje ročnih izdelkov vedno v drugem regijskem društvu postala stalnica v delovanju društev. »Osnovno znanje za izdelovanje cvetja smo dobili na tečaju, ki ga je na Zvezi v Ljubljani organizirala Borza znanja. Tam smo se naučile tudi slikati na steklo in svilo. Skoraj vso jesen in zimo smo pripravljali izdelke, ki jih sedaj razstavljamo,« je povedala Marija Magdič.
zelo prav prišel.
V šopke povezano cvetje pa bo tudi dopolnjevalo drugo razstavljeno ročno izdelano okrasje in uporabne predmete. Bilo je takšnih in drugačnih košaric, pletenih iz šibja, cekarjev, poslikanih rut in kravat, pletenih puloverjev in nogavic, čudovitih gobelinov in bogato izvezenih prtičkov ter namiznih prtov. Za nekatere izdelke sp uvedli prav zanimiv postopek izdelovanja, na primer kvačkane košarice, »poštirkane« v raztopljenem sladkorju. Marija jih izdeluje, ob njih pa se je Jolanka spomnila časov, ko dekleta niso imela utrjevalcev za lase, pa so si frizure oblikovala s sladko vodo.
»Znate, kak je te frizura trdno stala,« je pripomnila.
Milan pa je hitro dodal:« S tako glavo potem nisi smela okrog čebelnjakov hoditi.« In smeh je spet zajel vse omizje. Tudi Marta, čeprav mlajših let, se je spomnila svoje birme, ko ji je sestrična s sladkano vodo »namotala« lase.
»Ja, pa bi bilo včasih dobro, da bi bila kot čebelica. Doma bi se dvignila pa se tu dol usedla. Če bi lahko bila samostojnejša, bi bilo dobro. Sedaj pa moram vedno prositi, da me kdo pripelje in potem spet odpelje. Ko je vozil naš društveni kombi, je bilo boljše, samo kaj, če so to preveliki stroški,« je potožila Jolanka z Goričkega. In potem nihče drug kot domači spet sedejo za volan, saj je.sreda vendar njihov dan.
»Znate, mi stari radi gremo od doma, da se tu malo pogovorimo, pa da malo zamenjamo okolje,« je povedala Harijeva Jolanka.
MAJDA HORVAT Foto: NATAŠA JUHNOV
intervju
vestnik, 12. marec1998
Pogovor z Gezom Džubanom, poslancem državnega zbora in podpredsednikom odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Politični interesi so kmetijstvu lahko škodljivi
V državnem zboru v zadnjem času potekajo številne razprave o nekaterih aktualnih kmetijskih temah - Proračun za leto 1998 bodo poslanci sprejeli na izredni seji, na dnevnem redu zadnje redne seje je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, v prvem branju pa je bil tudi predlog zakona o Kmetijsko- gozdarski zbornici
Ob vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo bo kmetijstvo doživljalo največje pretrese, zato se je na to potrebno pripravljati že zdaj in tudi v proračunu zagotoviti kmetijstvu večja sredstva. O vsem tem smo se pogovarjali s poslancem državnega zbora Gezom Džubanom, ki je tudi podpredsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
GEZA DŽUBAN: Pomembna razlika v proračunskih sredstvih, ki jih je dobilo kmetijsko ministrstvo, je nastala v lanskem letu, za kar si zasluge pripisujejo različni posamezniki ali stranke, vendar je pri tem potrebno poudariti, da je povečanje rezultat vladne politike, ki je naravnana na približevanje Evropski zvezi. Kmetijstvo bo pri tem vključevanju še posebno občutljivo, zato je proračunski delež za kmetijstvo porasel za pomemben odstotek in absolutni znesek, med prilagajanjem Evropski zvezi pa se bo moral ta delež še pomembno spreminjati. Za sedanje postavke znotraj proračuna menim, da niso takšne, da bi lahko ostale, saj bo ob vključitvi v Evropsko zvezo povsem drug sistem financiranja kmetijstva in temu bo potrebno prilagajati tudi obseg proračunskih sredstev.
Kdo naj subvencionira obresti za kmetijstvo?
Po doslej znanih informacijah naj bi kmetijsko ministrstvo letos iz proračunske pogače dobilo okoli 25 milijard tolarjev. Bo pri tem predlogu ostalo ali pa še lahko pride do drugačne prerazporeditve?
GEZA DŽUBAN: Pričakujemo, da zadeve ne bodo tekle tako kot v lanskem letu, ko smo bili na koncu leta zaradi časovne stiske prisiljeni na hitro sprejeti proračun. Zdaj so amandmaji vloženi, zato je ta številka okvirna in se lahko še spremeni. Spremembe so mogoče zaradi dogovarjanj znotraj vlade, so pa tudi pritiski različnih poslanskih skupin, ki želijo spremeniti prvotni predlog delitve proračuna. Obstaja možnost, da pride do prerazporeditve med posameznimi vladnimi resotji, vendar upam, da ne bo prišlo do poseganja v kmetijski proračun. Vladnih amandmajev še ne poznamo, odbor za kmetijstvo pa je kot matično delovno telo že razpravljal o amandmajih, ki so jih vložili poslanci. Vladni amandmaji bodo pri-šli v državni zbor, ti imajo prednost in jih koalicija navadno tudi podpre. Med amandmaji poslancev, ki se nanašajo na kmetijski del proračuna, so takšni, ki predlagajo prerazporeditve med posameznimi postavkami, nekaj je takšnih, ki jemljejo iz kmetijskega proračuna, nekaj pa je tudi takšnih, ki zahtevajo povečanje proračunskih sredstev kmetijskemu ministrstvu.
Na letošnja proračunska sredstva je vezana tudi vladna uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane v letošnjem prvem polletju, kjer pa med postavkami ni najti subvencioniranja obrestne mere za tekočo proizvodnjo v kmetijstvu. Kakšen je vaš komentar k temu?
GEZA DŽUBAN: Res je, da se je v prejšnjih letih za subvencioniranje obrestne mere v kmetijstvu namenjalo precej sredstev, letos pa te postavke v proračunu ni. Na to smo opozorili tudi v odboru za kmetijstvo in dobili odgovor kmetijskega ministra, da se sredstva za to iščejo na drugih postavkah, išče pa se tudi ugodnejši bančni sistem, ki bi bil pripravljen kreditirati kmetij-
stvo pod ugodnejšimi pogoji. Po mojem bo potrebno v prehodnem obdobju sredstva za to iskati v različnih virih za posamezne proizvodnje, dolgoročno pa bo potrebno ta vprašanja reševati v okviru drugačnega bančnega sistema.
Menite, da je obseg proračunskih sredstev, ki naj bi jih letos namenili za potrebe kmetijstva, realen?
GEZA DŽUBAN: Menim, da je obseg sredstev realen, morda pa bi bile potrebne posamezne prerazporeditve znotraj kmetijskega proračuna.
Potrebne so spremembe zakona glede Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Že nekaj časa je zelo aktualna problematika Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, saj so številne kritike na račun delovanja in poslovanja, v zadnjem času pa se zapleta še okoli direktorskega mesta.
GEZA DŽUBAN: Naš odbor je pred približno dvema mesecema razpravljal o poročilu o delovanju Sklada v preteklem obdobju, vendar na tej seji ni bilo bistvenih pripomb nanj, zato ni bilo potrebe, da bi o poročilu o delovanju Sklada razpravljal tudi državni zbor. Pozneje pa so vendarle izbila nekatera vprašanja, predvsem se je zapletlo pri imenovanju direktorja. Ker je dosedanji direktorici potekel mandat, bi moral novega direktorja na predlog vlade potrditi državni zbor, to pa se zaradi neusklajenih stališč posameznih poslanskih skupin ni zgodilo. Zapleti prihajajo še toliko bolj do izraza, ker ima Sklad kmetijskih zemljišč pomembno vlogo na različnih področjih, eno od teh pa je gotovo vprašanje denacionalizacije. Po mojem mnenju pa je zaradi zakonodaje, kakršna je, denacionalizacijo zelo težko izvajati in bojim se, da tako, kot je zastavljena, kaj kmalu še ne bo končana. Vodstvo Sklada je pri tem v zelo neprijetni vlogi in kdor koti bo prevzel vodenje, se bo znašel pred zahtevno nalogo, saj poznavalci zakona o denacionaliziciji trdijo, da ga je nemogoče izvajati, da se dogajajo nove krivice, zaradi nerešenih zahtev pa so pritiski na Sklad tako hudi, da je delovanje oteženo. Sklad bi moral tudi čim prej ugotoviti in vzpostaviti evidenco lastništva nad kmetijskimi zemljišči in gozdovi, določiti pogoje, pod katerimi bo dajal koncesije, in iz tega tudi nekaj iztržiti. Ena od najpomembnejših nalog bi namreč morala biti na področju prometa z zemljišči in gozdovi, vplivati pa bi moral tudi na gospodarjenje z zemljišči in gozdovi.
Ne glede na vse našteto me zanima, ali je Sklad po vašem mnenju odigral vlogo, ki mu je zaupana?
GEZA DŽUBAN: Sklad zaenkrat svoje vloge ni odigral, vendar moram dodati, da so za to določeni razlogi. V prvi vrsti je namreč po-trebno razčistiti, ali je Sklad tej državi sploh potreben, saj so zelo močni pritiski občin, da se ukine in zemljišča razdeli. Sam temu nasprotujem, saj bi bila to ena najslabših rešitev. Če ugotovimo, da je
Sklad potreben, potem moramo tudi ugotoviti, kaj lahko naredi in kaj mora narediti. Njegova naloga mora biti v prvi vrsti promet s kmetijskimi zemljišči in gozdovi ter vpliv na kmetijsko-zemljiško politiko, vendar sklad te funkcije ne more opravljati, dokler ni zaključena denacionalizacija; Zaradi nezmožnosti opravljanja nekaterih funkcij je v postopku predlog za spremembo zakona, da bi nekatere zadeve dodelali, vzpostavili pogoje za prenos zemljišč in gozdov v upravljanje Sklada, da bi potem država lahko dokončno razpisala pogoje, pod katerimi bo dajala zemljišča v najem oz. gozdove v koncesijo in od tega tudi nekaj iztržila. Država namreč vlaga precejšnja sredstva v nekatere dele državnega premoženja, predvsem v gozdove, zato se ji bo moralo v prihodnosti nekaj tega tudi vrniti. Sprememba zakona sočasno predvideva tudi prenos nezazidanih stavbnih zemljišč na občine, kar pomeni, da bo Sklad izgubil del kmetijskih zemljišč.
O problematiki kmetijstva, turizma in drobnega gospodarstva
Kmetje za težave krivijo državo, vendar bodo morali tudi sami razčistiti nekatera vprašanja
Položaj kmetov se še naprej slab^
V ministrstvu za ^j11 noše in razvoj so menjali sredstva za a ogrožena območja.si. se l’ j gionalni razvoj pa n j. v pf^ podvojila. Prav tako J pja, zakon o regionalnem	I
razvoju vseh sloven« Da bi ohranili slovenj bo potrebno h kn*6 bujati predvsem mla Afobli^ji stvu za kmetijstvo o bodo že letos 2ače,' |8dii« j? programa podpor e tl h „ tom. S pilotskimi Pr, vsaki regiji vsaj dvem dim kmetom omog0 8aJ nje, v prihodnjih Jetrn teV. , to namenili še vec st t^a j
Kmetje seveda za morejo iskati vzrok uj pa morajo tudi pr' Idf nekatera vprašanja-družnega sistema so lUjj e brez zadružništva P -ati. ‘ f dnje ne bodo mogh nejša od pridelave JI a daja in za to bo p°' t I zadružna organizira0 (
I
Javna tribuna o problematiki kmetijstva, turizma in drobnega gospodarstva, ki jo je pripravila puconska podružnica Slovenske ljudske stranke, je v gostilno Šiplič v Puževce privabila številne obiskovalce, ki so želeli od najodgovornejših dobiti odgovore na nekatera aktualna vprašanja, ki pestijo predvsem naše kmete. Od povabljenih sta. se javne tribune udeležila Marjan Podobnik, predsednik SLS in podpredsednik vlade, ter kmetijski minister Ciril Smrkolj, medtem ko so iz ministrstva za turizem in drobno gospodarstvo ter iz ministrstva za ekonomske odnose in razvoj v Puževce poslali le državna sekretarja.
Podobno razpravo o problematiki kmetijstva so v puconski občini organizirali že lani, vendar se razmere po njej niso izboljšale, zato tudi od tokratnega srečanja ni mogoče veliko pričakovati. Marjan Podobnik in Ciril Smrkolj sta sicer skušala biti prepričljiva, vendar je od besed do dejanj dolga pot. To, da so si v Slovenski ljudski stranki po oblikovanju sedanje vlade močno prizadevali, da bi povečali proračunska sredstva za kmetijsko ministrstvo in so zanj lani zagotovili za 40 odstotkov več sredstev, sicer drži, vendar v praksi kmetje tega ne čutijo preveč in se razmere na neka-
Kakšna naj bo kmetijsko-gozdarska zbornica?
P Sloveniji je že nekaj časa ideja o ustanovitvi kmetijsko-gozdarske zbornice. Pred leti je bilo pripravljeno besedilo zakona o ustanovitvi te zbornice, državni zbor je o tem opravil prvo obravnavo, nato pa je vse skupaj zastalo. Poslanci
ste zdaj dobili v obravnavo novo besedilo in o njem že tudi razpravljali na zadnji seji.
GEZA DŽUBAN: Ob obravnavi prvega besedila zakona o kmetij-sko-gozdarskih zbornicah, ki je ob republiški zbornici predvideval še več samostojnih območnih zbornic, je prevladalo mnenje, da zakon ni primerna osnova za nadaljnjo obravnavo, zato je bil umaknjen iz parlamentarne procedure in je bilo pripravljeno novo besedilo zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici. Ta predvideva centralno zbornico z območnimi enotami, ki bi pokrivale celotno območje Slovenije. Kje bodo območne zbornice delovale, v zakonu ni natančno določeno, pač pa bodo oblikovanje območnih zbornic določali podzakonski akti oziroma statut zbornice.
Odbor za kmetijstvo je kot matično delovno telo razpravljal o predlogu zakona še pred parlamentarno razpravo. Katere so osnovne ugotovitve in stališča vašega odbora?
terih področjih kmetijstva celo poslabšujejo.
Kmetje so bili tudi tokrat kritični do sedanje kmetijske politike in do tistih, ki jo oblikujejo, saj se socialni položaj kmetov poslabšuje. Vse več kmetij je zadolženih, za obresti morajo plačevati 20- in večodstotne obresti, letos pa bodo težave še večje, saj za kmetijstvo ni predvideno subvencioniranje obrestne mere. Minister Smrkolj sicer zagotavlja, da so se z bankami dogovorili za posojila po ugodnih obrestnih merah, vendar se zastavlja vprašanje, kakšne obresti kmetijska proizvodnja sploh še
GEZA DŽUBAN: Na seji odbora smo sprejeli stališče, da je predlagani zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici primerna osnova za obravnavo v državnem zboru in da se po prvi obravnavi pošlje naprej v drugo obravnavo. V odboru se je bistveni del pripomb nanašal na število članstva, saj bi bili po tem predlogu člani zbornice ob nosilcu tudi člani kmetijskega gospodarstva, kar bi pomenilo nekaj sto tisoč članov. Zato smo predlagali, da naj bi ob pravnih osebah bili člani zbornice le nosilci kmetijskih obratov in le-ti bi imeli tudi volilno pravico. Merilo za članstvo je tudi višina katastrskega dohodka, vendar je predlagani prag prenizek in bi ga bilo potrebno povečati. Če bi namreč ostali pri sedanji višini katastrskega dohodka, bi zajeli zelo veliko število majhnih kmetij, ki pa jim kmetovanje pomeni zelo malo. Če bi ta prag povečali s predlaganih 16.800 tolarjev na 20.000 tolarjev, bi se krog kmetij seveda zmanjšal. Zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici govori o obveznem članstvu. Kakšno je stališče odbora za kmetijstvo do tega vprašanja?
GEZA DŽUBAN: Mnenja v odboru so si bila o tem različna in bilo je govora o obveznem in neobveznem članstvu. Pobude nekaterih poslancev so, da članstvo v zbornici ne bi bilo obvezno, saj ustava govori o prostovoljnem združevanju posameznih interesnih skupin, vendar menimo, da brez obveznega članstva zbornica ne bi mogla funkcionirati, saj članov ne bi bilo dovolj. Funkcioniranje zborničnega sistema in storitve članom bi se namreč morale financirati iz članarine, če pa se bodo v zbornico prenesle še določene strokovne službe, ki jih zdaj financira država, jih bo še naprej financirala država. Verjetno bo morala tudi v prihodnje del teh služb financirati zbornica.
Ali ne bo članarina v zbornici preveliko breme, predvsem manjše kmete?
GEZA DŽUBAN: Članarina za najnižje kategorije članstva bo le simbolična, sprva se je govorilo o nekaj sto tolarjih, zdaj pa so predlogi, da bi članarina znašala/od tisoč tolarjev naprej.
Še vedno so deljena mnenja o tem, ali ena centralna zbornica z območnimi zbornicami, ki pa ne bi bile pravne osebe, ali tudi območne zbornice z večjimi pristojnostmi.
GEZA DŽUBAN: V državi si ves čas prizadevamo, da bi zmanjšali stroške državne uprave, očitno pa nam to ne uspeva najbolje. Tudi zbornični sistem je v določeni meri strošek, ki ga sicer plačujejo člani s članarino, zato bi imel klasični sistem z območnimi zbornicami kot pravnimi osebami v osnovi višjo ceno. Tako je prevladalo mnenje, da je sistem z eno zbornico cenejši, sam
statut zbornice pa bo dolo stojnosti posameznih obm enot in njihovo vlogo zno ga zborničnega sistema.
A ni bojazni, da bo takšenčaj* ziran sistem preveč odtujen ^GEZA DŽUBAN: Vzp°J* sistem odločanja znotraj bo moral biti tisti, ki bo P delo zbornice in preprec ■ se scentralizirala ah mo . spolitizirala. Med članstvo® volilnem sistemu bo zato p . doseči, da se prepreči po zbornice. Zato je tudi en_ s lišč našega odbora, da v ™ P možnost, da bi za volitve up • večinski volilni sistem. predlog, saj menim, da 1 j za kmetijstvo sistem enos pregleden, tako da bi d vilo članov predlagalo n svoje delegate v organe Sicer pa so v igri še vedn J nosti: večinski volilni si porcionalni in sistem,'<' blja za volitve državni Je pa odprta še cela vr vprašanj, od pristojno oblikovanja območnih6 za zbornične prispevke j člena zakona, ki g°vorl .L)#’ nekaterih služb v kmetij K s -f sko zbornico. Seveda pa mo v časovno stisko, saj . trebno zakon sprejeti čim tve v organe zbornice P sj(ti skupaj z lokalnimi, saj prevelik strošek.
Morda še beseda ali 0 . ^jl problematiki v izvolila za poslanca drža ra. Kako ste se vključi" vanje teh vprašanj? . , ojit GEZA DŽUBANI ^ jim samo na področje ^s£u potem moram poveda < se angažiral pri reševal mov v Kmetijski ^pLjfka'11 ka, v Mesni industriji jjn# v Agromerkurju. Pn . ispeVj|1 striji smo tudi poslanci P svoj delež, da se leja rete f prodala in se zdaj ra pjobl^ šujejo na boljši način'^na^ Agromerkurja je drug ba, poslanci pa smo pri prodaji tistega d6'	/
ženja, ki ga je kupov Problematika Kmetij Panonka je izredno zap upam si trditi, da tisti.
li sodelovati pri njen X nju, ne sodelujejo. predvsem na upravljaj ipls t re v zadrugi. Skupaj	sOde'
stvom za kmetijstvo s ov0f’ val pri organizaciji r e(W upniki, na katerema vorili, kakšne so nj' g j pri razreševanju teža''-v }J naj bi pomagala tudi d rei'1, dla^ali smo doloc . vendar aktivnosti zno . sfne niso stekle v dogov0^ H3 zato se agonija Pan ljuje.	HB
LUDVIG
prenese, saj kmetijske cene ne sledijo inflaciji.
Kmetje so tudi zaskrbljeni nad svojo usodo ob vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo. Po besedah Marjana Podobnika imamo dve možnosti: da se vključimo ali da se ne vključimo, obe pa sta slabi. Zunaj evropskih povezav pa vendarle ne bomo mogli ostati, zato se na to moramo pripravljati že zdaj in se ustrezno prestrukturirati. V Sloveniji je danes le malo kmetov, ki bi se lahko primerjali s kmeti v Evropski zvezi, vendar to ne pomeni, da moramo oblikovati takšno kmetijsko politiko, ki bo podpirala le velike kmetije, saj bi s tem uničili 70 odstotkov naših kmetij. Ob prestrukturiranju in povečevanju kmetijskih obratov ne smemo zanemarjati majhnih kmetij, več pa bo potrebno investirati v podeželje in njegov razvoj, saj bo dolgoročno zagotavljala rezultate le takšna politika.
12. marec 1998
#Vulturna obzorja
9
0 tipičnem prekmurskem človeku
Filmska upodobitev Poredušovoga Januša
V ponedeljek zvečer je bila v grajski dvorani predpremiera televizijske monodrame Poredušov Januš - Gledališki igralec Evgen ki je tudi avtor monodrame, je z monodramo po vsej Sloveniji nastopil že več kot stokrat_______________________
Fil
Kop.?’? Posnet v koprodukciji s Timaro productions (Roman šny?ar1.ter Umetniškega programa RTV Slovenija (Jaroslav Skru-ga je Anton Tomažič, nastal pa je tudi ob pomoči šte-de]1. °mačih pokroviteljev in slovenskih medijskih hiš. Prihodnji te-s| ga s ° Pre^stavili na portorškem festivalu, na malih zaslonih pa Progra°Ste 'akko °gledali zadnji petek v aprilu ob 20. uri na prvem film mu nacionalne televizije. Predvidevajo, da bi slabo uro trajajoč živilo1 ™Stavd' tudi tistim številnim Prekmurcem in Slovencem, ki ySei c? svetu. Podnapisov ne boj saj so po mnogih nastopih po en,J' ugotovili, da glede razumevanja nikoli ni bilo problemov.
Evgen Car je v življenjski ^odbi kmeta Januša upodobil Jdentiteto prekmurskega člo-Veka iz časov pred prvo svetovano pa do danes. Upodo-" Je njegove radosti in upanja. a tudi tegobe in otožnost prek-Jnurskega človeka. Torej vsa njegova človeška pričakovanja, kl razvodenijo, in mu na koncu °stane le starost in našemu ju-naku njegova žena Šarika ter p a abogu tudi lepi spomini, rekmurci smo s tem filmom °bili nekega tipičnega Prek-ujca, veseljaka, hudomuš-jza, ki potoči kakšno na svoj 1 aosedov račun, glasnega raz-^Jača, ampak hkrati čustve-a^a čioVeka, ki dopusti, se mu ob manjši nežnosti orosijo J? O njih pa sam pravi, da se predhodnike že več kot Jezero lejt« krasijo poštenost, r 'dnost, vztrajnost, strpnost ln vernost.
Prekmurje so pogosto filmsko upodabljali, vedno so želeli poudariti prekmursko drugačnost, ki ga dejansko po toliko posebnostih loči od preostale Slovenija, a so drugačnost tako močno poudarjali, da so pogosto naredili prav nasprotno in se še sami Prekmur-ti nismo mogli spoznati v upodobitvi.
Tako so v preteklosti le redki filmi o Prekmurju in Prekmurcih kazali pravo podobo te pokrajine in ljudi. Poredošov Januš pa prav gotovo sodi med tiste filme o Prekmurcih, ki ne želi razlagati, kako drugačni smo, ampak s popolnoma povprečnim, zanimivim in duhovitim človekom pokaže, da smo prav to. Roman Končar je tudi povedal, da je poleg Carjeve poljudne predstavitve Prekmurja filmu uspelo dvigniti dokumentarnost na umetniško ra-
»Poznamo troje vrste vina: dobro, boukše pa moje.« (Foto: N. J.)
^čališka predstava Rock ‘n ’ roli kaskader
Ko želiš biti nekdo drug
gajski dvorani soboškega gradu je bila v sredo zvečer |j. stava Rock’n’roll kaskader gledališča Nasa kabinet teater, s^nastala v produkciji kuda France Prešeren
ven, poleg tega pa po resnici in pravici, predvsem pa pošteno veliko povedati o Prekmurju.
In kako je sploh prišlo od odrskega dela do filmske uprizoritve? Končarje povedal, da je bila odločitev zelo preprosta. »Ko sem šel prvič gledat Pore-dušovega Januša, je bila to ljubezen na prvi pogled. Takrat
sem se odločil, da to delo mora ostati. Pri predstavi gre za vsebinsko'poanto, odlično interpretacijo, predvsem pa da se Prekmurje predstavi na najbolj avtohton način. In glede na današnje medijske možnosti se bo lahko ta posnetek ohranil za generacije naših zanamcev.«
Imamo pa tudi slovenske lastnosti in smo tudi taki, da radi iščemo napake. Zato se lahko ustavimo tudi ob jeziku, ki ga govori Januš. Alije to tipična prekmurščina? In v katero od treh govorov sodi jezik Poredušovoga Januša. Verjetno se še najbolj približa ravenskim jezikovnim značilnostim z nekaterimi posebnostmi preostalih dveh govorov. Tako na primer zabode v ušesa izgovorjava besede diteta ali Šarika s kratkim a-jem, medtem ko Carju enkrat celo uide Šarika. Nekatere besede pa so poudarjene z madžarskim naglasom. Car je razložil, da je govoril prekmurski ljudski jezik, da ga ne bi lovili na to (ne)pravilnost. »Poskušal sem v jezik vnesti dušo vseh teh dialektov in sem zato iz vsakega vzel »sočne stvari«. Pri tem moram povedati še to, da je tekst nastajal tako, da sem prizor najprej povedal na glas, in ko sem imel prizor že narejen, sem po interpretaciji zapisoval. In pogosto seje zgodilo, da sem po ritmu zapisoval in vstavljal besede.«
Sicer pa je besedilo nastaja-
lo dalj časa, z brskanjem po raznih časopisih in knjigah, po literaturi, kjer je lahko zaznal identiteto časa in človeka, ki je v njem živel. »Osnutki so nastajali ob prvi obletnici osamosvojitve, ko nas je imelo deset igralcev iz različnih krajev Slovenije nastop v dialektih. Pripravil sem štiriminutni program, ki se je kasneje razvij v monodramo. Ampak ideja, da bi pisal o naših ljudeh, se mi je porodila že veliko prej. Želel sem narediti nekaj, kar bi bilo odsev prekmurskega človeka, kajti jaz živim drugje, ampak na vsakem koraku sem še vedno Prekmurec.«
Monodrama je bila prvenstveno postavljena na oder in z njo je Car je z Janošom več kot stokrat gostoval na odrskih deskah in ljudem pripovedoval njegovo zgodbo. »Pred nekaj tedni sem gostoval v Budimpešti, za kakšnih 150 ljudi, ki tam bolj slabo govorijo slovensko. Mene pa so razumeli in so bili tako ganjeni in slišal sem, da je eden od gostov šel na stranišče, da se je razjokal, ko je slišal domačo besedo. Čeprav se bolje počutim, ko sem na odru kot ko sem gledal film, sem srečen in všeč mi je, da smo ga posneli.«
»Prekmurje mi je v veselje in žalost, trpljenje pa sreča, sunce pa dešč. Mije življenje .... « lahko slišimo v enem od prvih, če ne prvem filmu, kjer lahko sami vidimo svojo nepotvor-jeno, predvsem pa podobo nas, Prekmurcev.
A. NANA RITUPER RODEŽ
Iz slovstvene preteklosti med Rabo in Dravo
Panonski I i^žzoza^
PortretiiittrtroB
Prispevek Božidarja Borka (rojen 2. 2. 1896 pri Sv. Bolfenku/Gomili pri Kogu pri Središču ob Dravi, umrl 12. 12. 1980 v Ljubljani) v slovensko kulturo v času med obema svetovnima voj-
35
BOŽIDAR
BORKO
Iz te odprtosti se je napajalo vse njegovo kulturno delovanje, še posebej pa je razpoznavna v njegovem prevajalskem in literarnoposredniškem delovanju.
nama in tudi še v desetletjih po drugi vojni je tolikšen, da je bil upravičeno deležen širše pozornosti kulturne in strokovne javnosti v obliki več revialno-časopisnih označitev in premislekov (npr. Dialogi, Panonski zbornik, Naši razgledi, Večer), nazadnje pa tudi v obliki simpozija (Ormož -1996) in na tej podlagi nastalega Borkovega zbornika (Slavistično
Man ®rala ...
^?Javšnik ?vtor ‘n režiser Mv^^lič. p‘,domačin Vladi-hika resnic dstava Je zgodba 8a trenu?e8a roek zvezd'
^1» a<|fUg, nr?° ni in ga nad°-^L^^nik V ,ako nad6me-k|jn , ^I^Vn ■
Hoj?. da bi ^‘šljena kot sliko'
Seje u radne n sPrejemamo aaPaSž tednike. Tako nikOv°dičen ”lk v predstavi N i?1 vdjat'n lotil glasbe-NstanvdružbiLV današnjem
। te3tvavj D n! 'judje, ki so rajskeJ..e ^uj^*0*0’in da
Ž’V'
<,Je ?... senm? K lere Pa za-S v na^ejop0^0811 velik0 je%estrZ3Vesti V8 Vsega so
v^Udje in si? Ure ?Sern do<> ’^as teater
/'Mt' pred-°>* Je pove-
Gledališče Nasa kabinet teater je bil ustanovljeno leta 1991 in od takrat je imelo sedem avtorskih predstav. Pri predstavah pa so se ukvarjali z odnosom življenje -smrt, z ljubeznijo, mestom in vasjo, pri tej predstavi pa gre za željo, biti nekdo drug. Njihove najodmevnejše predstave so Od boga poslan, Roka roko bije, delajo pa tudi lutkovne predstave. Z njimi aktivno sodelujejo tudi soboški gledališčniki, poleg Vlaškaliča še Gorazd Žilavec, kmalu pa se jim bo pridružil še tretji. Javšnik nam je zagotovil, da nam jih ne bodo popolnoma ukradli, ampak da jih imajo samo izposojene. Pravijo tudi, da omenjeni teater ni angažiran niti politično, niti sociološko, niti antropološko. »Igramo zato, da se imamo lepo in da se zabavamo, predvsem pa, da se ne norčujemo iz drugih, ampak iz sa-’ mih sebe.« Avtor besedil je Matjaž Javšnik, ki je razložil, da v bistvu besedil ni. »Povem samo idejo, potem pa gre za improvizacijo na
odru. Naredi se skelet, to je kot ladja, ki jo pošlješ v morje, in potem ali splava ali pa se potopi, pri čemer je publika samo eden od igralcev. Od reakcije publike je namreč odvisno, kako se bo razvila. Če ni reakcije, se predstava ne more razviti, ker se igralci ne moremo na nič nasloniti. Tudi v Soboti ni bilo ravno največje reakcije, kar kaže, da publika še ni navajena tovrstnih predstav.
Nasa kabinet teater je gledališče, ki nima namena izobraževati in moralizirati, ampak samo pokaže, kako plehko je naše življenje in kako napihnjeni smo ljudje v njem. Je gledališče, ki zna biti povsem iskreno, pošteno in direktno. Zato pa daje ljudem, ki v vsakdanjem življenju igrajo, nelagoden občutek. Znova pa se je pokazalo, da soboška kulturna publika postane indiferentna do predstav in dogodkov, ki že v začetku ne obljubljajo kakšnega prestiža.
Besedilo in fotografija: ANRR
društvo Maribor 1996). Slovensko kulturno dogajanje v navedenem času je Borko sooblikoval predvsem kot časnikar, kulturni publicist, prevajalec in kulturni posrednik, manj, čeprav tudi tu ne neopazno, kot esejist in literarni ustvarjalec.
Kakor je bila to takrat pogosto navada v prleških družinah, so po končani ljudski šoli pri Bolfenku prvorojenca Božidarja (poleg njega so se v družini rodili še trije fantje in tri dekleta) poslali na gimnazijo v Varaždin, ki jo je po vmesnih letih samo-izobraževarija (zaradi bolezni) končal leta 1916 v Zagrebu. Svoje literarne vaje je začel v hrvaščini in je bil na začetku svoje ustvarjalne poti kot gimnazijec
Božidar Borko
dvojezičen (v letih 1910-1916 je pisal v hrvaška in slovenska glasila, npr. Kriješ, Pobratim, Andjel čuvar - Domači prijatelj, Zvonček, Ljubljanski zvon). Vendar ga ni doletela Vrazova usoda, saj so kulturne razmere na Slovenskem takrat vendarle bile že precej drugačne od tistih pred slabim stoletjem in naro-dno-kulturno centripentalne sile so bile dovolj trdne in prijazne, da se je pobuda Zofke Kvedrove za njegovo odločnejšo vključitev v slovensko kulturno dogajanje lahko uresničila. Vsekakor pa je dvoji kulturni zrak, ki gaje Borko dihal na začetku svojega udejstvovanja, verjetno že v osnovi določil njegovo poznejše kulturno delovanje, ki ga zaznamuje izrazita odprtost do drugih kulturnih prostorov.
Kot prevajalec je Borko lovil kulturne vetrove z vseh štirih strani neba, saj je prevajal iz ruščine, bolgarščine, takrat še srbohrvaščine, iz češčine in poljščine pa iz francoščine in nemščine ter italijanščine v slovenščino; skrbel pa je tudi, da so bili drugi deležni sadov našega duhovnega zorenja in je prevajal iz slovenščine v francoščino, italijanščino, nemščino, bolgarščino in takrat še srbohrvaščino. Dragica Hara-mija navaja, da je bodisi sam bodisi s sodelovci prevedel tri knjige iz francoščine, devet iz češčine, sedem iz nemščine, eno iz italijanščine, eno iz poljščine, devet iz ruščine in dvanajst iz takrat srbohrvaščine, dve knjigi pa sta »nerazporejena posredna prevoda«. Da bi v Sloveniji laže uresničevali vizijo - preko prevodov ažurno slediti kulturnemu dogajanju v širnem svetu in se v svetovno kulturno menjavo tudi vključevati, je bil Borko soustanovitelj Društva slovenskih književnih prevajalcev in do smrti njegov častni predsednik. Ob lastnem prevajanju in organizacijskem prispevku pa je skrbel za prevajanje na Slovenskem še na en način: kot urednik Kulturnega pregleda v dnevniku Jutro od 1927 do 1941 in v Ljubljanskem zvonu ter v Taboru je med obema svetovnima vojnama priobčil številne ocene književnih prevodov. V njih je - vsaj v tistih poglobljenih - željo po informiranju publike združeval s podrobnejšim pretresom prevoda. Pri tem je bil pozoren na to, koliko se prevod ujema z izvirnikom v smislu in pomenu, torej v duhu, vrednotil pa je tudi estetske razsežnosti prevoda. Poleg tega pa je obravanaval tudi problem izbora prevodnih besedil, predvsem tistih, ki naj bi jih Slovenci imeli prevedena.
(Nadaljevanje prihodnjič)
10
vestnik, 12. marec 1998
Tudi sodniki so lahko obtoženi in kaznovani
Pritožba Horvatove zavrnjena
Višje sodišče v Mariboru potrdilo sodbo Okrajnega sodišča Ormož zoper sodnico za prekrške v M. Soboti Vlasto Horvat
V našem tedniku smo že pisali o »toženju« nekdanje sodnice za prekrške v M. Soboti Anice Jerebic proti sedanji sodnici Vlasti Horvat. Navedli smo tudi povzetek vsebine njunega »spora« in razsodbo Okrajnega sodišča Ormož, ki je razsodilo v prid Jerebičeve. Postopek pa je bil uveden na podlagi obtožnega predloga Okrožnega državnega tožilstva M. Sobota dne 10. 1. 1995.
To seveda še ni pomenilo, da je zadeva končana, na kar nas je obdolženka po izidu članka z naslovom Anica je tožila Vlasto tdhi izrecno opozorila. Medtem pa je tudi Višje sodišče Maribor razsodilo enako kot okrožno sodišče. V celoti je namreč potrdilo prvostopno sodbo zoper obtoženko Vlasto Horvat in razsodilo, daje kriva, »daje o uradni osebi v zvezi z izvajanjem njene funkcije pri državnem organu trdila nekaj, kar bi lahko škodovalo njeni časti in dobremu imenu, na ta način, da je kot sodnica za prekrške v pismu z dne 27. 1. 1994, naslovljenemu na ministra pri Ministrstvu za pravosodje Miha Kozinca, v zvezi s člankom, objavljenim v časopisu Večer z dne 26. 1. 1994 »Je soboški Izvršni svet ravnal zakonito?« in s člankom, objavljenim istega dne v časopisu Delo »Soboški Izvršni svet nima nič z Jugo čevlji«, o vodji 'sodnika za prekrške v Murski Soboti Anici Jerebic med drugim trdila:
- vodja sodnika za prekrške v M. Soboti Anica Jerebič je na
silo odredila, da se predmetni čevlji prodajo podjetju Barex, d. o. o., M. Sobota,
- nato je vodja Anica Jerebic, ko je že vedela, da je blago prodano italijanskemu kupcu (po simbolični ceni) hotela, da izdam fakturo, s katero bi se podjetju Barex, d. o. o., priznalo 30.000 DEM,
-	o višini provizije, vodja, kot mi je znano, ni izdala odločbe,
-	o zadevi je vodja Jerebičeva popolnoma napačno informirala IS M. Sobota, ki je na podlagi njene izpovedbe sprejel meni nerazumljivo mnenje.«
Nadalje je v razsdobi navedeno, da je Horvatova na ta način o vodji sodnika za prekrške v M. Soboti Anici Jerebic trdila in raznašala neresnična dejstva in s tem škodila njeni časti in dobremu imenu. Zaradi tega je storila kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po členu 171/1 kazenskega zakona.
V enem tednu kar dve ponudbi »ekobiznisa«
Ameriška leča in italijanski encimi
V Bakovcih in Beltincih naj bi čiščenje odpadnih voda zaupali račji leči, Gospodarska zbornica pa z Italijani prepričuje komunalna podjetja o učinkovitosti encimov, ki uničujejo ves smrad
Da je tudi v Pomurju »ekobiznis« že našel svoje potencialne odjemalce, dokazuje število takšnih in drugačnih posvetov, predstavitev in organiziranje obiskov. Koliko čistilnih naprav in odlagališč smeti so si do sedaj že ogledali nekateri direktorji in župani? Ogromno in o vseh so jih prepričevali, da so najboljša rešitev za njihove probleme. Tokrat ne obiskujejo le najbližjih v sosednji Avstriji, ampak se odpravljajo celo čez lužo - nekateri so si morali ogledati čiščenje vod na ameriški način že dvakrat in ni vrag, da nekaj od tega ne bi kupili in rešili našega okolja.
Trgovsko podjetje išče 150-200 m2 velik prostor v pritličju v Murski Soboti ali okolici. Možnost dovoza s tovornjakom. Tel.: 41 718 ali 0609 627 753.
In kazen?
Horvatova mora plačati stroške pritožbenega postopka (50.000 SIT), prav tako tudi »potrebne izdatke in nagrado poo-blaščenke oškodovanke in povprečnino«. Izrečena je tudi pogojna obsodba, s katero je določena Horvatovi kazen dva meseca zapora in preizskusna doba enega
Poleg leče še kombajn
Sekcija za vode Slovenskega ekološkega gibanja je v sodelovanju z ekošolo v Bakovcih pripravila v ponedeljek, 2. marca, predavanje Pogled v bodočnost na okolju prijazno in cenovno ugodno čiščenje voda. Bakovcev niso po naključju izbrali za kraj predstavitve ameriškega načina čiščenja voda, ki ga je predstavil mag. Edvard Šefer; tudi v Bakovcih izdelujejo projekte za celovito ureditev kanalizacije in čistilno napravo. Kakšno čistilno napravo izbrati za kraj, kot so Bakovci, je drugo vprašanje, kajti to ni ne vas in ne mesto.
Ker se tudi v sosednjih Beltincih in bojda tudi na farmi Nemš-čak (menda tudi v Rogaški Slatini) navdušujejo nad lečami, so se predstavniki Lemna čistilnih naprav odločili za predstavitev svojih projektov tudi v Bakovcih. Ali je res mogoče lagune urediti tudi v opuščenih peskokopih ali gramoznicah, je drugo vprašanje, na katerega bodo morali odgovoriti na pristojnem ministrstvu; prav tako
leta.
J. G.
Vse
faks:
pic
zag*°'
U-
n°v
7 no'
uspel
,dilo



Ji bistv®n0

2 kg/ha*'
otrebn°'
in zo^51
^sveli Prl' d o-°' -
Kržičeya.3,'36 1 2 3« '2'
o možnostih koriščenja nasipov. Kakorkoli, ker smo o sistemu čiščenja voda s pomočjo rastlinske leče že pisali, naj tokrat le na kratko ponovimo: takšne čistilne naprava naj bi bile za polovico cenejše kot klasične, saj je za čiščenje voda potreben le naravni proces razraščanja račje leče v lagunah, ki jo nato čez čas požanjejo s kombajnom ali kar poberejo v čolne. Odpadni mulj se lahko uporabi tudi kot kompost.
Ameriški način čiščenja voda je v Evropi najbolj razširjen na Poljskem, kjer menda že deluje okrog 30 takšnih čistilnih naprav z lečami, torej so okolju prijazne in poceni, pa še koristi lahko imajo od požete leče in odpadnega mulja.
Odslej farme in gnojnice brez smradu
Še isti teden, v sredo 4. marca, pa so v prostorih Območne gospodarske zbornice za Pomurje pestri množici direktorjev komunalnih podjetij, živilskopredelovalne industrije in vodjem projektov predstavili skorajda novost na svetovnem trgu - tehnologijo EUROVIX, ki s pomočjo posebej vzgojenih encimov čisti odpadne vode or-
ganskega porekla in odstrani smrad pri izcednih vodah in komunalnih odplakah. Gost iz Italije, dr. Bonassi, je zagotavljal, daje po obdelovanju s takimi encimi tudi gnojnica, ki jo bodo kmetje vozili na polja in travnike, brez smradu ali vonja.
Takšna tehnologija se v svetu uporablja šele šest let, vendar imajo že vsa potrebna dovoljenja najvišjih italijanskih in ameriških zdravstvenih organizacij. Vsi zabojniki za zbiranje smeti po New Yorku so že dve leti obdelarfi z njihovim encimskim praškom -tako ne oddajajo več smradu niti v najhujši vročini. V Sloveniji so na trgu šele nekaj mesecev, njihov zastopnik pa je podjetje Geneza z Vranskega.
In kakšna je osnova te tehnolo-
gije: izkoristili so naravno d« vanje bakterij, kakršne obstajal0 naravi, le da so njihovo delovanj
pospešili, v bistvu le kopirajo1* vo. Na videoposnetkih smol* videli pršenje teh zadev v far® ’ kjer prašiči zaradi manjše pn* nosti amoniaka hitreje Prido g težo in imajo manj črevesnih, alnih in očesnih obolenj.ce njihov prašek uporabljaP(ina Ijanju konjem (ali drugi živin*), boste imeli več stroškov in 6 menjavanjem nastilja; tudi post dozori za polovico hiWJ'
O škodljivih stranskih pok nismo slišali ničesar; ljudje težko verjeli, da jih ni, P. pa ne tisti, ki imajo obča* kožo in so že imeli kakšno g no obolenje »neznanega i^6 «
BERNARDA B. P£C
Zadnja vest
Rop v menjalnico
Bila sta pod učinkom mamil
Pred senatom Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki mu P dseduje sodnik Roman Petek, se je začel včeraj sodni p°stoP zoper 20-letnega Roka P. iz Gornje Radgone in 24-letnega M11 M. iz Žepovec. Obtožnica jima očita storitev kaznivega deja ropa v menjalnici Klas v Gornji Radgoni, in sicer 23. decetn lanskega leta. Dejanje naj bi izvršil prvoobtoženi, drugoobto^ pa naj bi mu dal navodila in maskirna sredstva. Iz menjalni bilo ukradenih 475.000 tolarjev in 13.500 šilingov.
Rok P. se je pred senatom sodišča zagovarjal in povedal. je deloval sam. Trditev je drugačna od tiste, ki jo je P1* preiskavi. Na vprašanje sodnika, ali je pričevanje spremene, bi mu morda kdo grozil, je odvrnil, da ni bilo groženj. DeJa da je dejanje storil pod vplivom mamil.
Mirko M. se za očitano dejanje sostorilstva ni hotel Z ’ ■ varjati. Zagovarjal pa se je za drugo očitano kaznivo deJa , krajo nabožnih kipcev po okoliških vaseh. Dejanje je PrlZ, obžaloval in prosil sodišče za milo kazen. Tudi on naj dejanje, ki ga priznava (kipci), storil pod vplivom drog. .
Sodišče je v nadaljevanju postopka zaslišalo več prič. B*8.. ničarka iz menjalnice Klasje povedala, daje ropar uperilv pištolo, zato ni mogla oziroma si ni upala reagirati. Polic*5 Gornja Radgona pa je povedal, da mu je Mirko M. dan P°r-pokazal zabojnik, v katerega je bila odložena pištola.

Skakovci 15, Cankova, .
d. O. O. telefon: 40 3$
Kmetovalci, pozor
Po zelo ugodnih cenah vam ponujamo - umetna gnojila
- semensko koruzo
zaščitna sredstva
v zalogi sončnične tropine - otrobe...
Gradbinci
v zalogi ves gradbeni material - strešne kritine
vse vrste fasad po najugodnejših ce - barve
bela tehnika
mali gospodinjski aparati avdio-video tehnika
posoda
na*1
Obiščite nas ter se prepričajte o veliki iz^iri
	in nondnih runah
Xgstnik, 12. marec 1998
Ztronika
11
Kriminaliteta v Sloveniji
Reši nas, o gospod, roparjev!
^Parja zlatarne Mandič še iščejo
»rek je bil v Murski Soboti enodnevni posvet o problematiki ropov, Pred P Organlzlrala Uprava kriminalistične službe MNZ R Slovenije.
s arniki MNZ so o tem spregovorili tudi na novinarski konferenci. Itd-°pie kaznivo dejanje, ko namVZame tuj° premično stvar z sijo prilasti, pri
ali' a uPOrabi silo zoper osebo dn'zag™zlz neposrednim napaja na življenje ali telo. Zagro-7 k«en je do pet let zapora, začelo?? ?pov v Slovenij' ie je bil an®ati z letom 1993. ko nas ? 7‘^tiranih 205 ropov, 1 potem (leta 1995) 292, v latu n 0 v lanskem Posipa- *** roP°v- Zmanjšanje je alh or'Ca več-i*h aktivnosti ustrez-in tu/an°V za notranje zadeve zislaJ VSe večjega odstotka ra-
so razis-1168 odstotkov ropov.
Pomurje; 2,45 g/kg alkohola v krvi
marec m’ V' ^od 20' ure^ na 7-siti nm/0 .Ure)so 'moli pomur-stneEa n 'StI poostren nadzor cesti Ugota?"1?3’ .pri Čemer S0 zla’ udeležil Ja 1 Psihofizično stanje n0Jhen?7 prometu. V sedmih akcija Urab’ kolikor je trajala udeležen kontr°Hrali kar 627 so ?? v prometu. Odredili sti. ŠtevneiZkUS0V alkoholizirano-(nad o s ° poz’tivnih preizkusov krvi) ip ,g.alkohola na kilogram Wn^ll°23;Med temi je bil terem „ no °kajen voznik, pri ka->alL™^ ,45 gra-^rna/° a na kilogram krvi, tikov k; ° na'eteH tudi na 11 voz-iniltu/ S° ^klonili alkotest. So-Mog bodo poslali 63
n Za kaznovanje, na kraju Sovah A° Z denarno kaznijo Hori« 3 VOZn'kov. Akcija je Ci n atUCi zat0’ ker se v Sna nesreč11"3^3 n* zgodila Cava;
glasbe
116 kraje?«? S° s'cer b°lj aktualna - n/?m°bilov’tokrat (8-' M adanžena, med 18. in č?radio ?/e nekdo ukradel av-seveda v avtu.
^	a50-000 tolarjev.
S k °vci:
v^0m Po vratih sr/^nani8/13 9' marec je do-s kCa DnevniSh°nle priŠel do 8°’ skatom	v petišovcih ter
v Vratih n	steklo na stran-
//Ustnico k ° in nekai dr°-°-000 to| bara je oškodoval
Stan K 01arJev.
V e odkrili
b?2 teke?? Vasjie nekdo uk-kovins|?ae’-ie mešalec za °rodje ' ftrHni trak in st°C t01arje’vV^ v vrednosti
Predi? DeJanjeje bilo oško-lcu ?? dni Pa?3 Ze P°zabil na dalj /krili, v?!? Policisti stori-M JSvtost ar 'mena niso
/omi^tažah n per|ral« v pod-Xd v osehn Kocljevi ulici. tez-?10teriz/'.avto in odvil ^rjev ^o^Lastnik Ja-M • °van za 30.000
JA!! tolarjev?zanec ukra-htl^C^davs? solarija Bri-
b| d0|„ zb>rajo infor-8oPrsteža odkri-
Š.S.
V preteklem letu je bilo največ ropov (182) na območju UNZ Ljubljana, potem na območju UNZ Maribor (60), UNZ Celje (38), UNZ Krško, UNZ Murska Sobota (13) itd. V letu 1996 je bilo na območju UNZ Murska Sobota 25 ropov. Torej jih je bilo lani za polovico manj. Žal pa vseh roparjev (še) niso odkrili. Neraziskani so še trije ropi, med temi tudi skrivnostni rop v zlatarno Mandič v Kocljevi ulici v Murski Soboti.
Slovenski policisti so v letih 1993-1997 odkrili in ovadili 2.081 roparjev, kar je povprečno 416 v enem letu. Največ (773) so jih odkrili v letu 1996. Roparji so osebe pretežno moškega spola (98,1 odstotka); ženske sodelujejo pri storitvi tega delikta le kot sostorilke. Redko delujejo samostojno. Skrb zbujajoče je, da je skoraj polovica (45,2 odstotka) mladoletnih. Druga večja ' skupina so roparji, stari od 18 do 21 let (35,6 odstotka). Roparjev, starih več kot 25 let, je k sreči malo. Roparji so večinoma nezaposleni (55 odstotkov); sledijo dijaki (32,6 odstotka), zaposleni (10,7 odstotka)... Med odkritimi storilci je le 6,8 odstotka povrat-
.	IS-SVa
Odličja župana m poveljniua
Množičnost - jamstvo tudi za prihodnje uspešno delo
Ljutomerski župan Ludvik Bratuša je organiziral ob dnevu Civilne zaščite (1. marcu) srečanje, ki so se ga udeležili člani občinskega štaba, dobitniki priznanj, predstavniki Gasilske zveze Ljutomer, Rdečega križa, Slovenske vojske, policije in ljutomerske izpostave za obrambo.
V nagovoru se je gostitelj zahvalil vsem strukturam Civilne zaščite za prispevek k uspešnemu zagotavljanju varnosti in varovanja pred vsemi oblikami nevarnosti, tako naravnih kot tudi drugih hudih nesreč. Ves sistem je grajen na prostovoljnosti teh struktur, pa naj si bodo to gasilci, pripadniki Rdečega križa, kinologi, radioamaterji in drugi. Poudaril je, daje ponosen, ker ima občina pri zaščiti in reševanju dobro organiziran in usposobljen kader. S skupnimi močmi nam uspeva zagotavljati tudi zahtevnejšo zaščitno reševalno opremo, s katero se zagotavljata tudi pomoč in reševanje pred nesrečami z nevarnimi snovmi in ob prometnih nesrečah. Množičnost, usposabljanje in pridobivanje mladih v gasilstvu in Rdečem križu ... je jamstvo, da bo delo uspešno tudi vnaprej.
Priznanji župana Občine Ljutomer sta dobila: Miroslav Hunja-di, član PGD Ljutomer, za uspešno delo pri zaščiti in reševanju, še posebno pa na področju po-
V ovinku poslej bolj mirno - Jeseni lanskega leta smo pisali o nevarnem ovinku v Dokležovju in posledicah: pogostih prometnih nesrečah in gmotnih škodah, ki sojih imeli ne le divji avtomobilisti, ampak nič krivi Korošakovi in Mariničevi, saj so se avti velikokrat zaleteli v njihovi hiši. Od pred kratkim pa je na dokležovski Glavni ulici mirneje. Delavci cestnega podjetja so postavili pred Korošakovo hišo varnostno ograjo, z obeh strani pa table za usmerjanje prometa, zato se odtlej ni zgodila nobena nesreča več. Tudi ni slišati cviljenja gum zaradi naglega zaviranja. - Foto: Š. Sobočan

nikov. V Sloveniji ropajo predvsem državljani Slovenije (92,8 odstotka), med tujci pa državljani ZRJ in BiH. Za mladoletne storilce je značilno, da izvršujejo ulične rope, medtem ko rope v banke, menjalnice, pošte, bencinske črpalke in trgovine večinoma storijo že izkušeni kriminalci, ki so bolj drzni in nasilni. Taki so tudi pogosto udeleženi v ropih na domovih. Med roparji je vse več odvisnikov od mamil.
Najpogostejši tako imenovani objekt napada roparjev v lanskem letu sta bila ulica in cesta (190-krat), potem stanovanje (49-krat), trgovina (44-krat), denarna ustanova (25-krat), avtomobil (6-krat), razne druge »priložnosti« (27-krat). Storilci so uporabili najpogosteje fizično silo (169-krat), nato strelno orožje (38-krat), hladno orožje (27-krat), kemično orožje (10-krat), palico, kol (7-krat) in različna druga sredstva (51-krat).
Najpogostejše žrtve napadov roparjev so bile fizične osebe oziroma občani (302 ropa), potem pravne osebe, podjetja, ustanove ..., (35 ropov), drugi (4 ropi).
Od lanskih 302 fizičnih oseb, ki so bile oropane, jih je bila največ (28 odstotkov) starih do 18 let; 17,8 odstotka žrtev pa je bilo starih nad 50 let. Roparji napadajo torej predvsem mlade in starejše ljudi, veliko manjkrat pa srednjo generacijo. Od lanskih 341
žarne varnosti, in Irena Seršen, članica KO Rdečega križa Veržej, za uspešno delo pri zaščiti in reševanju, posebno na področju prve pomoči.
Priznanja poveljnika CZ Občine Ljutomer Franca Jurša pa so
Župan Občine Ljutomer Ludvik Bratuša podeljuje priznanje za uspešno delo pri zaščiti in reševanju. - Foto: Topolinjak
ropov jih je 313 uspelo, 28 pa jih je ostalo pri poskusu. Kar 305 ropov je bilo izvršenih na urbanih območjih, 36 pa na podeželju.
Pri dejanju storilci najpogosteje uporabljajo fizično silo. Orožje in druga sredstva za napad pa uporabljajo v eni tretjini vseh omenjenih ropov. Skrb zbujajoče je, da roparji z orožjem ne samo ustrahujejo žrtve, temveč ga tudi uporabijo. Žrtve pri tem ranijo ali celo usmrtijo. Bralci se boste morda še spomnili ropa v Ključarovcih v Slovenskih goricah, ko je ropar ubil trgovca, njegovo ženo pa hudo ranil. Vse več, zlasti na območju UNZ Ljubljana, pa je tudi uličnih ropov, ko storilci uporabljajo pri zastraševanju žrtev strelno pa tudi hladno orožje. Brezobzirnost in brutalnost roparjev sta vse večja, na kar kažejo tudi dejanja, ko žrtve telesno poškodujejo z noži ali jih pretepejo, čeprav se ne upirajo.
Tudi to je (že) naša vsakdanjost. Zaenkrat je v Sloveniji, glede na število prebivalstva, manj ropov kot v zahodnih državah, zaskrbljuje pa, da je število naraščalo do 1997. leta. Menda so ropi posledica brezposelnosti in sploh težkih gmotni razmer, z ropom pa hitro obogatiš. Praviloma pa le za nekaj ur, saj večino roparjev odkrijejo in obsodijo na zaporne kazni. Ne splača se!
Š. SOBOČAN
prejeli: Rozalija Korošak, članica KO Rdečega križa Stara-Nova vas, za opravljeno delo bolničarke in aktivistke RK; Marjan Kosi iz Kokorič - za uspešno delo poverjenika CZ in Silvo Lovrenčič, član kinološkega društva, za delo na področju kinologije, ki je sestavni del sistema zaščite in reševanja.
DUŠAN KOSI
Pomurje:
Zavrnjeni, ilegalci...
Od 3. do 9. marca so na pomurskih mejnih prehodih, zlasti v Dolgi vasi, zavrnili 75 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo.
Domnevajo, daje izmed teh tudi kak, ki je potem prešel mejo ilegalno (zunaj rednega prehoda).
Policisti so namreč odkrili v omenjenem obdobju 24 ilegalcev. Prav pndni pa nismo tudi Pomur-ci, ko pa so policisti našteli 28 kršiteljev javnega reda in miru, od tega 10 v petek,. 6. marca. Sedem pa se jih je napilo (in razgrajalo) na sam (nekdanji) praznik žena.
š. s.
Zgodilo se je...
Černelavci:	nje Radgone.
Smrtna nesreča	Kuštanovci:
Ta ponedeljek ob 21.30 je Walter K. vozil avtobus po regionalni cesti Gederovci-Murska Sobota. V Černelavcih je s prednjim delom avtobusa trčil v zadnji del kolesa z motorjem, s katerim se je v tistem trenutku vključeval na regionalno cesto voznik 57-letni Alojz Fras s Peta-njec. Pri trčenju je voznik kolesa z motorjem dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl.
Beltinci: Padla po vozišču
Neznani voznik temno zelenega osebnega avta R5 je v ponedeljek ob 14.50 v Beltincih v križišču Panonske ulice zavil v levo v Ulico Štefana Kovača ter s tem ne le o*dvzel prednost kolesarki Mariji G., ampak jo je osebni avto zadel, zato je padla po vozišču. Voznik je sicer ustavil in se s kolesarko pogovarjal, nato pa odpeljal proti Gančanom. Policija si želi njegove osebne podatke. Telefon: 113.
Trimlini:
Truplo utopljenke
Delavci vodnogospodarskega podjetja iz Murske Sobote, ki so sredo, 4. marca, čistili obrežje potoka Črnca v Trimlinih, so ob 9.45 našli v. vodi razpadajoče žensko truplo. Naslednji dan ga je pregledal sodnomedicinski izvedenec, ki pa na njem ni našel znakov nasilja. Kot vzrok smrti je navedel zadušitev v vodi. Naposled so ugotovili, da gre za posmrtne ostanke Jelene Vnuk iz Lendave, rojene 1935. leta, kije veljala za pogrešano od 8. aprila 1995. leta. Tedaj je namreč odšla v neznano.
Rakičan:
Bomba v zdravstveni šoli
6.	marca je nekdo poklical na srednjo zdravstveno šolo v Rakičan in sporočil, da je v njenih prostorih podtaknjena bomba. Učenci in zaposleni so brž zapustili poslopje, nakar so ga temeljito pregledali delavci urada kriminalistične službe UNZ Murska Sobota, vendar eksplozivnega sredstva niso našli. Seveda bodo skušali ugotoviti, kdo si je privoščil tako »šalo.«
Stanetinci: Vozilo se je večkrat prevrnilo
28-letni Dušan S. iz Vitomarec se je v soboto, 7. marca, ob 4. uri peljal ž yugom po lokalni cesti iz smeri Cerkvenjaka proti Vitomar-cem. V Stanetincih pri domačiji številka 22 je na ravnem delu ceste zapeljal z vozilom na desno čez rob vozišča in desne bankine, nato pa je s prednjim delom avta trčil v betonski prepust za meteorne vode, nakar se je avto večkrat prevrnil po travniku. Voznik seje posebno hudo telesno poškodoval.
Ptuj: Nesreča Gornjeradgončana
70-letni Stanislav Š. iz Gornje Radgone je vozil 7. marca osebni avto po Potrčevi cesti na Ptuju proti Rogoznici. V križišču z Osojnikovo cesto je zapeljal v križišče v trenutku, ko je iz smeri Rogoznice pripeljalo tovorno vozilo, s katerim je upravljal Jurgen B„ star 26 let, iz Gorišnice. Zaradi trčenja vozil sta se hudo poškodovala Stanislav Š. in sopotnica Vlasta Š., stara 69 let, iz Gor-
Nepovabljen v delavnici
Med 20. februarjem in 3. marcem je neznanec vlomil v priročno delavnico T. T. v Kuštanovcih in iz nje ukradel dve motorni žagi, dva avtoradia in dva vrtalna stroja. Lastnik je oškodovan za več kot 100.000 tolarjev.
Ljutomer:
Vlomilec v Agromi
Iz sicer ograjenega skladišča na prostem v Ljutomeru sta med 26. februarjem in 4. marcem izginila rotookopalnik Pan-agra in motokultivator Goldoni, vredna 390.000 tolarjev. Neznanec se je priplazil v skladišče podjetja Ag-roima tako, daje odstranil del žičnate ograje.
Ptuj:
Avtomobilist s pištolo
7.	marca ob 0.30 so policisti policijske postaje Ptuj ustavili voznika osebnega avta Romana Š. s Ptuja. Med postopkom so našli pri njem pištolo znamke Beretta in pripadajoče naboje. Orožje, za katero nima orožnega lista, so zasegli in napisali prijavo za kaznovanje.
Radenci:
Vlomil v Delov kiosk
Nebodigatreba, kije v noči s 4. na 5. marec vlomil v kiosk Dela v Radencih, je odnesel več zavojčkov različnih cigaret, več revij in nalepk za albume, s čimer sicer ni povzročil ravno velikanske škode, toda nikoli se ne ve: kaj pa, če je bil »na vaji« za kaj večjega, hujšega. Policija ga skuša odkriti.
Gornja Radgona:
Popihal jo je
V noči s 6. na 7. marec je neznanec vlomil v garažo ob Gubčevi cesti v Gornji Radgoni in očitno skušal odpeljati (ukrasti) iz nje avto. Toda, glej ga zlomka, vključil se je avtoalarm, ki ni le prebudil lastnika, ampak tudi pregnal vlomilca. Nauk: dobro je imeti tako napravo.
Podgrad:
Odklenjena garaža
Prav tako v noči s 6. na 7. marec je neznanec skušal ukrasti avto iz sicer menda nezaklenjene garaže v Podgradu pri Gornji Radgoni. Zlomil je plastiko na armaturni plošči, ni pa mu uspelo odkleniti ali odtrgati ključavnice pri volanu, zato je izginil v noč, za seboj pa pustil škodo na avtu, ki znaša 100.000 tolarjev.
Šulinci: Tatvina v gozdu
M. P. je prijavila tatvino Ica. Med 24. februarjem in 7. marcem je namreč nekdo posekal v njenem gozdu v Šulincih na Goričkem več debel, katerih skupna masa znaša okrog 10 kubičnih metrov. Škode je za več kot 80.000 tolarjev.
Moravci:
Požar na kmetiji
9.	marca ob 23.30 je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Terezije F. v Moravcih pri Mali Nedelji. Zagorelo je ostrešje v velikosti 10 krat 9 metrov. Ker so hitro posredovali gasilci in vaščani, so ogenj pogasili, še preden je nastala večja škoda. Dejansko škodo in vzrok požara še ugotavljajo.	Š. S.
12
Aport
vestnik, 12. marec 1998
Prva državna nogometna liga
Nogometni komentar
Potrošnik : Set Vevče 5 : 0
Potrošnik zablestel, Mura neporažena tudi v Celju
Beltinci - Igrišče v športnem parku, gledalcev 1.500. Sodnik: Vivod (Dolič). Strelci: 1 : 0 Hadžič (avtogol - 3), 2 : 0 Kečan (37), 3 : 0 Kečan (42), 4 : Moro (56), 5 : 0 Kotnik (90).
Potrošnik: Šiftar, Godina, Fanedl, Bajič, Zemljič, Dvoršak, Kečan (Kotnik), Črnko (Tratnjek), Adjei, Novak (Osterc), Moro.
Publikum : Mura 1 : 1
Celje - Štadion na Skalni kleti, gledalcev 1.000. Sodnik: Kos (Prevalje). Strelca: 0 : 1 Vogrinčič (48), 1 : 1 Sivko (55).
Mura: Nemec, Dominko, Galič, Ilič, Ošlaj (Horvath), Vogrinčič (Bedo), D. Baranja, Cipot, A. Baranja, Škaper, Cifer.
1.SNL
Rezulatti - 20. krog
Potrošnik : Vevče 5 : 0
Publikum	: Mura 1 : 1
Olimpija:	Rudar 1 : 1
Gorica : Maribor 3 : 0	
Korotan:	Primorje 1 : 1
Mura	2013 4 3 39:22 43
Primorje	2011 3 6 41:29 36
Maribor	2011 1 8 29:19 34
Olimpija	20 8 8 4 33:28 32
Gorica	20 9 4 7 31:20 31
Publikum	20 8 6 6 36:30 30
Rudar	20 6 6 8 22:20 24
Korotan	20 5 6 9 17:28 21
Potrošnik	20 5 213 25:45 17
Vevče	20 2 414 14:46 10
Nogomet - V okviru priprav _____ na drugi del prvenstva je bilo odigranih nekaj prijateljskih nogometnih tekem. Izidi: Odranci : Lipa 5 : 0, Hotiza : Variš 2 : 2, Dobrovnik : Kerna Puconci 1 : 7, Turnišče : Piramida Bratonci 1: 3, Črenšovci: Nafta 0 : 2, Goričanka : Tromejnik 3 : 1, Kerna Puconci: Goričanka 1:1, Čarda : Odranci 0: L (FB).
Košarka - V Murski Soboti ----- bo od 13. do 15. t. m. finale državnega prvenstva v košarki za kadetinje. Sodelovale bodo štiri ekipe: Maribor, Slovan, Ježica in Pomurje Skiny.
V odigranem dvajsetem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi sta prekmurska prvoligaša razveselila ljubitelje nogometa. To še posebej velja za beltinski Potrošnik, ki je v zelo pomembni derbi tekmi z visokim rezultatom premagal Set Vevče iz Ljubljane in pred novimi tribunami dosegel težko pričakovano zmago. Beltinčani, ki so nastopili v nekoliko sprememnjeni postavi (prvič je stal med vrati Šiftar, zopet pa je zaigral Zemljič), so tokrat igrali zelo dobro in povsem nadigrali goste, tako da bi bila lahko njihova zmaga še prepričljivejša. Take zmage Potrošnik ni dosegel že zelo dolgo. Res je sicer, da so Jim pri tem pomagali tudi Vevčani, ki so kar dvakrat zatresli lastno mrežo, vendar to ne zmanjšuje uspeha, ki so ga dosegli. Pri tem velja posebej spomniti na četrti in peti zadetek. Pri četrtem zadetku sta pokazala mojstrovino temnopolta igralca iz Gane Adjei in Moro, ki sta po hitri akciji »mati-
rala« vratarja gostov Kračmana. Pri petem zadetku pa je Kotnik odlično izvedel prosti strel in neubraljivo poslal žogo v zgornji kot nasprotnikovih vrat. Vodeča Mura iz Murske Sobote ima krepko prednost sedmih
točk iz jesenskega dela prvenstva. Sobočani so tokrat gostovali na Skalni kleti v Celju in se vrnili neporaženi. Z okrepljenim Publikumom (prvič sta igrala Brazilca So-malia in Andreson) Je Mura igrala

Strelstvo
Balažič in Gančani
V regijski strelski A-ligi je bilo na sporedu osmo kolo. Rezultati: Jezero : Sebeborci 1049 : 1075, Gančani: Coal 1082 : 1056, SCT : Varstroj 1073 : 1024, Škorpijon : Radgona 1072 : 1085, Bakovci : Dolina 1085 : 1085. Po osmem kolu vodi SD Gančani (8732) s 24 točkami pred SD Bakovci (8617), 20, SD SCT (8595), 18, Sebeborci (8491), 18, in Varstrojem (8310), 18 točk. Med posamezniki je zmagal Čontala (Sebebroci) s 370 krogi
ligi s serijsko zračko puško. Sodelovala je tudi ekipa SD Gančani in dosegla lep uspeh, saj je s 1087 krogi zasedla tretje mesto in se uvrstila v finale, ki bo 15. marca prav tako v Postojni. Med posamezniki je Milan Hari s 364 krogi zasedel deveto, Marjan Balažič s 362 enajsto in Zvonko Rebrica s 361 krogi trinajsto mesto. (T. Horvat)
Šport od tod in tam
neodločeno in tako dosegla 2®* uspeh, ostati neporažena. SW so Sobočani (manjkal je biM igrali standardno dobro in Celja lahko vrnili tudi s tremi W» mi.	FeriMa^
Nogometaši Potrošnika iz Beltinec - člana prve državne lige. Stojijo od leve: Veselič (trener vratarjev), buk (trener), S. Baranja, Antolin, Adjei, Dvoršak, Mirtič, Kečan, Kuzma, Bajič, Zemljič, Novak; W' Šiftar, Škafar, Godina, Kotnik, Tratnjek, Fanedl, Črnko, Moro in Osterc.	Fotografija: J- Zanne1*
pred Balaškom (Škorpijon), 369, in Maučecem (Bakovci), 369 krogov. Po osmem krogu vodi Matjan Balažič (Gančani) z 2933 krogi pred Robertom Čontalo (Sebebroci), 2931, Štefanom Balaškom (Škorpijon), 2921, Goranom Maučecem (Bakovci), 2909, in Zvonkom Re-brico (Gančani), 2905 krogov.
V regijski strelski B-ligi sta bila v osmem krogu dosežena naslednja izida: Ali Kardoš: Strelec 1023 : 1032 in Janko Jurkovič : Gederovci 1043 : 1023 krogov. Po osmem krogu vodi SD Strelec Andrejci (6181) s 16 točkami pred SD Ali Kardoš Pušča (7106), 15, in SD Gederovci (6198), 14 točk. Med posamezniki vodi V. Horvat (Ali Kardoš) z 2447 krogi pred B. Korošakom (J. Jurkovič), 2394', in A. Bagarijem (Ali Kardoš), 2357 krogov. (F. Horvat)
Zmagal Valter Pajič
V Tolminu je bilo peto kolo tekmovanja v državni pionirski strelski ligi. Izkazal se je član MI Pomurke Murska Sobota Valter Pajič, saj je s 188 krogi zasedel prvo mesto. Ekipno pa je bila SD Ml Pomurka s 539 krogi druga. Po petem kolu vodi MI Pomurka, med posamezniki pa Valter Pajič. V Tolminu je bilo tudi tekmovanje mlajših mladincev. Vito Pajič je s 386 krogi zasedel peto mesto.
Odbojka - V tretji državni  moški odbojkarski ligi so vodeči Beltinci v gosteh premagali Mežico s 3 : 1, v tretji državni ženski odbojkarski ligi pa je Prevalje premagalo Kemo iz Puco-nec s 3 : 2.
Badminton - Na četrtem C----- turnirju v badmintonu, ki je bil v Mariboru, je sodelovalo 34 tekmovalcev in tekmovalk iz petih klubov. Lep uspeh so dosegli Lendavčani. Pri moških je bil Pečanič drugi, Novak tretji in Torok četrti, med ženskami pa je Tominčeva zasedla drugo mesto. Vsi so se uvrstili na B-turnir. (VS)
Namizni tenis - V Preserju  je bil drugi odprti turnir za mlajše kadete. Med 50 tekmoval-
Karate
Sobočani in
Radenčani na Madžarskem
Šolski šport
ci iz 19 klubov so sodelovali tudi igralci Moravskih Toplic Sobote. Ropoša in Ocepek sta uvrstila med osmerico, Lazar pa med šestnajst najboljših. (MU)
Namizni tenis - Na drugem veteranskem turnirju Ljutomera je med štirimi ekipami zmagala ekipa Kamenščaka s 6 točkami pred Grlavo, 4, Cezanjevci, 2, in Branoslavci, brez točke. Na tekmovanju, ki ga je pripravilo ŠŠD Cven, je med 12 igralci pri članih zmagal Marinič, pri kadetih pa Sovič. (NŠ)
Košarka - V Murski Soboti je bilo predtekmovanje Telekoma Slovenije v košarki. Sodelovalo je devet ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V skupini B je tekmovala tudi ekipa Murske Sobote in zasedla drugo mesto. Na finalu, ki bo 6. junija v Novi Gorici, bo ekipa Murske Sobote igrala za tretje mesto z ekipo Nove Gorice. (KG)
Mali nogomet - V Zalae-gerszegu na Madžarskem je bil tradicionalni turnir v malem nogometu, ki gaje pripravil
Klub malega nogometa Spontal. Med šestimi moštvi so sodelovali tudi nogometaši Dolge vasi, Mostja in Lendave. Najuspešnejši so bili nogometaši Dolge vasi, saj so zasedli drugo mesto. Lendava je bila peta, Mostje pa šesto. (F. Horvat)
~~l Mali nogomet - V drugi ... slovenski ligi malega nogometa so Carioke premagale Železne Dveri s 5 : 4 (Stajnko, Vrbnjak, Cmrečnjak, Perko), Fa Maik pa je prepričljivo odpravil Agrotim iz Ljutomera s 15 : 4 (Modlic 2, Makovec in Oletič). Tomaž je bil boljši od Marca Pola in zmagal s 6 : 5. (NŠ)
‘Igra z zvenečo žogo - V ____ Krogu je bilo odigrano tretje kolo tekmovanja slepih in slabovidnih v igri z zvenečo žogo za državno prvenstvo. Ekipa Murske Sobote (Potočnik, Vogrinčič, Korošak in Golob) je premagala ZZSSM Ljubljana z 8 : 2, Koper z 10 : 0 b. b. in Ljubljano z 8 : 3 ter izgubila z Zmaji 6 : 10. Po tretjem kolu vodijo Zmaji s 30 točkami, Murska So-
bota pa je s 27 točkami na^ gem mestu. (T. Kos) w
Šah-V francoske®
 nesu je bil ntednaro«(i hosvki festival. Med 450 sa je sodeloval tudi mojster^ Jože Gerenčer, član ŠD iz Lendave, in s 5 točkam1? $ v zgornji polovici šahist® renčer je trikrat zmagats 1 pjj remiziral in dvakrat izg11®1! go ----- Šah - V Mariboru J«1 ----- kvalifikacijsko za državno prvenstvo inva 1 a. šahu. Med 36 tekmoval® stopili tudi člani DRSI M । Sobota. Najuspešnejši m® je bil Ivan Raščan, kij®0 J 5,5 točke, Tomi Špilakje ® 5, Franc Gomboc 2 in J°z6 1 točko. (TK)	Mr
Sah - Na februarske” LJ dinskem hitrop^J turnriju ŠD Radenska ■ j iz Murske Sobote je s°®e^ 12 šahistov. Zmagal J® L Gomboc z 10 točkami pr® šem Lazarjem, 9,5, M1 vačem, 8,5, Denisom Gj” in Nedo Tompa, po 8 to« ■
Gančani v finalu
V Postojni je bilo polfinalno tekmovanje v državni dopisni strelski
Pikado
B-skupina	MS
Špilak Bodonci 15	15 0 0 115:35 45
Cigut Krog 15	11 1 3 97:53 34
Picolo Melinci 15	9 3 3 81:69 30
Asfalt Borejci 15	8 3 4 83:67 27
Rajbar Lipovci 15	6 2 7 77:73 20
Mra Puževci 15	6 2 7 76:74 20
Umprofor	15	5 2 8 70:80 17
Zmaj Bankovci 15	3 3 9 56:94 12
E. B. Sebastjan 15	3 1 11 54:96 10
BO Mura Krog 15	0 1 14 41:109 1
Mali nogomet - V Murski ----- Soboti je bilo polfinale državnega prvenstva osnovnih šol za starejše dečke v malem nogometu. Sodelovale so štiri ekipe, med njimi dve iz Pomurja. Največ uspeha je imela DOŠ Lendava, ki je premagala Dravograd s 3 : 2, OŠ III Murska Sobota z 2 : L z OŠ Draga Kobala Maribor pa igrala neodločeno 1 : 1 ter zased-. la prvo mesto. OŠ III Murska So--bota je premagala OŠ Draga Kobala Maribor s 4 : 2 ter izgubila z OŠ Dravograd s 7 : 1 in DOŠ Lendava z 2 : 1 ter zasedla tretje mesto. Na finalni turnir seje uvrstila DOŠ Lendava.
Rokomet - V Radencih je ____ bilo finale pomurskega prvenstva za starejše dečke v rokometu. Med štirimi ekipami je zmagala OŠ Črenšovci, ki je v finalu premagala OŠ Razkrižje z 12 : 9. Vrstni red: 1. OŠ Črenšovci, 2. OŠ Razkrižje, 3. OŠ Bakovci, 4. OŠ Videm ob Ščavnici. (OB).
V Siofoku na Madžarskem je bilo mednarodno tekmovanje v karateju za pokal Roda. Med 900 tekmovalci in tekmovalkami iz desetih držav so sodelovali tudi člani soboškega in radenskega karate kluba in dosegli nekaj vidnih uvrstitev. V katah sta zmagala Dejan Novak (12 let) in Matjaž Zrim (17 let). Drugi sta bili Tina Mlinarič (15 let) in Petra Husar (17 let), tretja je bila Mateja Recek (16 let), četrta Miša Zečevič (10 let) in Vesna Zadravec (18 let) ter peta Mateja Gabor (10 let) in Sašo Karakatič (11 let), vsi Murska Sobota. V borbah je bila najuspešnejša Nina Gaber (19 let) iz Murske Sobote, ki je v kategoriji nad 60 kg zasedla prvo mesto. Tretja mesta so zasedli: Štefka Čuček (17 let), Martin Valjak (18 let), oba Radenci, in Sašo Kuhar (18 let) iz Murske Sobote. Goran Trajbarič (13 let) pa je bil peti. V ekipni konkurenci so malčki Radenec v katah zasedli tretje mesto, člani pa so bili v borbah peti. (D. Škandali)
Roman Caf - predsednik AK Prlek Ljutomer
Državno prvenstvo bo v Veržeju
Pred štartom 2. SNL
Lendavska Nafta za sredino lestvice
Prihodnjo nedeljo se začne drugi del prvenstva v drugi državni nogometni ligi, kjer pokrajino ob reki Muri zastopa lendavska Nafta, ki je po jesenskem delu prvenstva z 18 točkami zasedla deveto mesto. V zimskem odmoru so bile v Nafti precejšnje igralske spremembe, saj je klub zapustilo šest igralcev: Gaševič, Bedo, Bursač, Vickovič, T. Novak in Nedelko. Prišla pa sta Bukovec in Gabor. Trener Mirko Škalič in tehnični vodja Marjan Dominko tako razpolagata s skromnim igralskim kadrom, saj so . med 17 igralci trije mladinci. Lendavčani so se začeli pripravljati za drugi del prvenstva 18.
januarja. Priprave so potekale v Lendavi, le štiri dni so bili v Fiesti na morju. V času priprav so odigrali devet prijateljskih tekem. Premagali so Adrio Miren s 3 : 0 in Bratonce 3 : 0, neodločeno igrali s Korotanom 1:1, Črenšo-vci 0 : 0, Varisom 1 : 1 in Aluminijem 2 : 2, izgubili pa s Čakovcem 0 : 2, Piranom 0 : 2, Muro 1 : 7. S potekom priprav je trener Mirko Škalič zadovoljen, vendar pa toži, da ima za zahtevno tekmovanje premaglo igralcev. Na pripravah so sicer imeli nekaj igralcev iz sosednjih klubov, a se žal niso mogli dogovoriti o odškodninah, ki so bile previsoke, zato kaj več od razvrstitve v sredi-
Mirko Škalič - trener Nafte ni lestvice ni mogoče pričakovati. (FM)
Aeroklub Prlek Ljutomer, v okviru katerega delujejo balonarska in modelarska sekcija ter sekcija za motorno zmajarstvo, se v zadnjem obdobju vse bolj uveljavlja na organizacijskem in tekmovalnem področju. Sicer pa smo se več o njihovem delu, uspehih in načrtih pogovarjali s predsednikom kluba Romanom Cafom.
- Na nedavnem občnem zboru ste ocenjevali vaše delo v lanskem letu. Kaj sle ugotovili?
»Ena najpomembnejših nalog, ki smo se jih lotili lansko leto, je bila gradnja hangerja na vzletišču v Veržeju, ki je zahtevala več kot tisoč delovnih ur pogodbenikov in prostovoljcev aerokluba. Objekt je pred dokončanjem, saj so potrebna le manjša dela. Člani aerokluba so sodelovali na številnih tekmovanjih, prireditvah in festivalih. Zmajarji so se udeležili tradicionalnega tekmovanja za pokal Darka Štamparja v Lendavi. Jože Gajser pa se je udeležil odprtega državnega prvenstva z ultralahkimi letali v Zagorju ob Savi, kjer je zasedel četrto mesto. Tri posadke so sodelovale na mednarodnem tekmovanju Mura rely v Nagykanizsi na Madžarskem, ki je potekalo v treh državah, in dosegli lep uspeh, saj sta Jože in Tomaž Gajser v kategoriji dvosedov zasedla prvo mesto, Vili in Klaudija Ferenc pa sta bila tretja. Med enosedi pa je Roman Caf zasedel drugo mesto. Udeležili smo se tudi državnega prvenstva v letenju z motornimi zmaji v Ajdovščini, kjer je Jože Gajser zasedel tretje mesto. Klub je tudi organiziral tekmovanje za bronasti kolibri in tekmovanje v pristajanju za pokal gostišča Zorko. Balonarji so sodelovali na
raznih prireditvah doma, udeleže-lili pa so se tudi mednarodnega balonarskega festivala v Bassanu v Italiji in se lepo odrezali, saj so med štiridesetimi baloni zasedli sedmo mesto. Pri klubu pa uspešno deluje tudi letalska šola. Tekmovanj se udeležujejo tudi modelarji.«
- Kaj pa načrtujete za
»Z uspešnim delom v ^|CtoS' i letu želimo nadaljevati ta Končati moramo dela P' : ditvi hangerja in za P”- st® podaljšati vzletno-pfistaJLejš«^ : zo, kar bo omogočilo va s tenje. Nadaljevali hoirl iojiO11, njem pilotov ULN in Sodelovali bomo na vanjih doma in se ude le v>nJ terih mednarodnih te	I
Posebno pozonornost ggif menili organizaciji	j
venstva v letenju Z u' । I letali in državnega Prve® tenju z motornimi zm”-1 V d®'j. vzletišču v Veržeju od pfgd I septembra, na njem P” t pP’ doma sodelovalo štiri Organizirali bomo	|
vanje v natančnem Prl |etenjč pokal gostišča Zorko1 ijin^ I rekorde (višinski - . j Udeleželi pa se bom o lovnega prvenstva, Ki . v Italiji.«	F |
Kinološko društvo Goričko Sebf^^ e
šolanja
....
Imeli bodo tečaj za:
- -»več
Kinološko društvo Goričko iz Sebeborec, ki vključuje $ jfUS’ ^1 set članov s širšega območja Goričkega, ima lepo ureJ6 prostore pri igrišču malega nogometa v Sebeborcih’ 1 srečujejo in pripravljajo tekmovanja. Društvo, ki ga v° Koloman Serec, namenja posebno skrb vzgoji in šolanj11 M nih pasem psov, uveljavlja pa se tudi kot organizator tek . so lani organizirali številna društvena tekmovanja in £®j0 državno prvenstvo v sledenju. Tudi letos načrtujejo, da rali tekmovanje v sledenju za državno prvenstvo po Pr tovno prvenstvo ter regijska tekmovanja službenih Ps°v'-e §0*8’ tudi za izobraževanje članov (v njihovih vrstah s® j^aj0 M1 udeleženec svetovnega prvenstva v sledenju). V bodo na poligonu namestili zaščitno ograjo in postavili U pt/ nočne prireditve in tekmovanja. Sodelovali bodo s klu jeps
nemških ovčarjev Termal. Pripravili bodo tudi tečaj za s j katerega na sedežu društva že zbirajo prijave. (G. Gra
ygstniK 12. marec 1998
»Šport
13
Namizni tenis
Rokomet
Bronasta Horvat in Unger
edmo državno člansko prven-o za posameznike in dvojice, Je bilo v Mariboru, je zbralo igralcev iz 27 klubov. Med dnf11 iJe 16 Pomurcev, ki so iti ,e r solidne rezultate, kar zla-nl JT?igralce Moravskih To-m . °bote' ki so osvojili dve ČAn;3!'’ medtem ko so Radgon-kont°^a^ brez nie- M posamični Horva/n813 bHa naJuspešnejša med ln ^nger> ki sta se uvrstila re7lli?Sm,er'C0 ’n ponovila lanski jev.at’.^arje lep uspeh. Unger včiča^p"1' h"3'3 Prema8al petro-
a(Preserje) s_3 : l.včetrtfi-3 u pa lzgubil s Škafarjem z 0 : sloveni/ pr®magal najboljšega :0 i?o /?a mla<dinca Tokiča s 3 3 j pa s Smrekarjem z 0 : ' tedanji državni prvak Ko-
sta dosegla mešani dvojici Kocuvan - Sivec, ki sta se uvrstila med
osmerico.
M.U.
Kerna Puconci prvak v tretji ligi
Športnoritmična gimnastika
Križe pobota
Gralan
8>Loki
;a
»ar ^anPionka 3- liga Kema ^Onci Woni ;®rkur Kajuh ~°9atec Karničar ^ko Gn^aM) Sonca °ranik«)
18
18
18
18
18
18
18
18
18
18
17
17
13
12
1
1 5
6
8 10
8 10
7 11
4 14
3 15
105:21 34
100:26 34
75:51 26
81:45 24
63:63 16
55:71 54:72 38:88 40:86
17 19:107
16
14
8
6
0
18
18
18
18
18
18
18
18
18
18
16
14
14
9
2 103:23 32
4
4
9
711 7 11 711
7 11 5 13 4 14
77:49 28
87:39 28
55:71 18
63:63 14
53:73 14
49:77 14
54:62 13
54:72 10
33:91 6
Namiznoteniški klub Kerna iz Puconec je v slabem letu delovanja dosegel velik uspeh. V tekmovanju tretje namiznoteniške lige je članska ekipa, ki so jo sestavljali Ivan Kuzma, Aleš Fri-drih, Andrej Sapač in Robert Smodiš, zasedla prvo mesto in se uvrstila v drugo državno namiznoteniško ligo. Že v jesenskem delu prvenstva je ekipi uspelo zasesti prvo mesto s prednostjo dveh točk pred drugouvrščeno ekipo Merkurja iz Kranja. Vodilno mesto jim je uspelo obdržati do konca tekmovanja. V razburljivem zadnjem srečanju z neposrednim konkurentom za prvo mesto Merkurjem so zmagali s 4 : 3 in tako povečali prednost na štiri točke. Tekma v Kranju je bila odigrana v zelo napetem ozračju, saj je ekipi Kerne iz Puconec za osvojitev prvega mesta že zadostoval minimalni poraz 3 : 4. Ekipa Merkurja pa bi za osvojitev drugega mesta morala zmagati, v primeru visoke zmage 6 : 1 pa bi zasedla prvo mesto, Kerna iz Puconec pa bi bila druga. Po prvem krogu in odigranih dvojicah je bil rezultat 2 : 2. Zmagi za Kemo sta dosegla Sapač v igri s prvim igralcem in Fridrih. V drugem krogu je Smodiš zamenjal Kuzmo in
dobil odločilni dvoboj s prvim igralcem Merkurja Jauhum. V zadnjem srečanju je Fridrih premagal Mačka in tako Kerni zagotovil končno zmago s 4 : 3. Fridrih pa je bil tudi najboljši strelec lige.
Z uvrstitvijo Kerne v drugo državno namiznoteniško ligo čaka Pucončane težje delo, saj bo tekmovanje zahtevnejše. Nanj se bodo morali dobro pripraviti in uspeh gotovo ne bo izostal, saj imajo v svojih vrstah dovolj kakovostnih igralcev, da sem jim lahko uresničijo želje, to je uvrstitev v prvo polovico lestvice. S. R.
Zmagal veteran
Fridrih
V dobri organizaciji NK Kerna Puconci je bil v telovadnici OŠ Puconci prvi odprti turnir rekreativcev. Sodelovalo je štiriindvajset igralcev iz štirih pomurskih občin (Ljutomer, Gornja Radgona, Murska Sobota, Puconci). V predtekmovanju so tekmovali v šestih skupinah, po dva najboljša pa sta se uvrstila v finale. Na koncu je slavil brez izgubljenega dvoboja Janez Fridrih (Kerna Puconci), ki je v finalu po razburljivi tekmi premagal Mitjo Županka iz Murske Sobote. Tretje mesto je zasedel Veren (KA-EL Puconci), četrto pa Davorin Dervarič iz Zenkovec. Od petega do osmega mesta so si sledili Ocepek (Gornja Radgona), Marinič (Cven), Kerec (Šalamenci) in Fajdiga
(Cven).
S. R.
Krog premagal Polet
V devetem krogu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je bil v Murski Sobo.ti odigran lokalni derbi med Poletom iz Murske Sobote in Krogom. Zmagal je Krog s 24 : 19 (9 :10). Polet Murska Sobota: Roškar, Murgelj 2, Škraban 3, Lovenjak 5, Fefer 1, Slamar 1, Šantavec 1, Vereš, T. Merica 6, Sečko, B. Merica, Kuhar. Krog: Grah, D. 2. liga
Ormož	9	7	1	1	295:21415
Pomurka	9	7	0	2	234:17614
Pyramida	9	6	0	3	212:18612
Krog	9	5	1	3	257:22611
Polet	9	4	3	2	234:21411
Radgona	9	3	1	5	221:340*7
Razkrižje	9	1	0	8	191:302 2
Vuzenica	9	0	0	9	214:319 0
Kolmanko 5, A. Kolmanko 5, L. Sapač 1, A. sapač 4, Hegeduš 5, Meoelic, Kovačič, Babič 3, Horvat, Lukač 1, Hanc. Pyramida'iz Moškanjec je premagala Radgono z 20 : 18(11:11). Radgona: Šic, Vajngerl 1, Vučak 1, Trbuc 4, Pintarič 2, Strah, Smolko 4, Klun 2, Žinkovič 2, Rauš 1, Zorko 1, Kocuvan. Rokometaši Pomurke iz Bakovec pa so premaga-li Razkrižje z 28 : 17 (15 : 6). Razkrižje: M. Zajnkovič 2, Ov-senjak 9, Hedžet 3, M. Zajnkovič 1, Majerič 2. Pomurka Bakovci: Sedonja 4, Vereš 2, Ritonja 2, Husar 5, Javernik 4, S. Buzeti 1, Okreša 4, D. Buzeti 4, Varga 2.
Zmagala Tamara Temlin
Klub Športnoritmične gimnastike Murska Sobota je pripravil pregledno tekmovanje C- programa. Med 64 tekmovalkami iz 4 slovenskih klubov so sodelovale tudi članice domačega kluba in se lepo odrezale. Najboljša je bila
je zasedla prvo mesto. Med tekmovalkami od 1. do 4. razreda je bila najboljša Nuša Cah, saj je v obveznih vajah zasedla tretje mesto (26,30). Mirica Marič (25,30) je bila deveta, Maja Prett-ner (25,30) deseta, Daša Kardoš
Vač (Radgona) je izpadel v osmi-a' finala po igri z drugouvršče-aim Komcem, ko je izgubil z 0 : osmini finala sta izpadla tudi K^dgončana Benkovič in Rihta-V finalno skupino so se uvr-^'11 Kocuvan, Solpr in Benko, Mtem ko je bil Koščak drugi v ^tekmovalni skupini. V dvoji-'J sta odlično tretje mesto os-™a Unger - Horvat, ki sta v j 'finalu po veliki borbi izgubila /PVima državnima prvakoma ojico Komac - Hribar. Med ^rico sta se uvrstili tudi dvoji-x kovač - Benko in Rihtarič -Pkovič. Drugo medaljo je Hor-sh Osvoid v mešanih dvojicah Paj s Kenečnikovo. Lep uspeh
Prvenstvo Slovenije v krosu
Sonja Roman najhitrejša
V mestnem parku v Murski Soboti je bilo prvenstvo Slovenije v krosu za pionirje, pionirke, mlajše mladince in mlajše mladinke, ki so ga po dvanajstih letih zopet pripravili atletski soboški
delavci. Starejši mladinci, starejše mladinke, člani in članice pa so imeli pregledni kros, ki je štel za izbirno sestavo državne reprezentance za svetovno prvenstvo, ki bo 21. t. m. v Maroku. Med 115
atleti in atletinjami iz 22 društev in klubov so sodelovali tudi pomurski tekmovalci in tekmovalke in dosegli nekaj dobrih rezultatov. Najbolje se je po pričakovanju odrezala Sonja Roman (AK Pomurje), saj je v konkurenci starejših mladink v teku na
Tamara Temlin, saj je med tekmovalkami od 5. do 8. razreda v poljubnih vajah zasedla prvo mesto z 11,97 točke. Sobočanke so se izkazale tudi v obveznih vajah, saj je Anja Koudila (25,80) zasedla drugo, Nikica Varga (25,10) tretje in Tamara Nešič (24,30) četrto mesto. Ekipa ŠRG Murska Sobota (Koudila, Varga, Nešič)
(24,40) enajsta, Nuša Farič (24,30) dvanajsta, Nika Horvat (24,00) trinajsta in Mateja Kadiš (22,30) petnajsta. Prva ekipa ŠRG Murska Sobota (Caf, Marič, Farič, Horvat) je bila v obveznih vajah druga, druga ekipa ŠRG Murska Sobota (Prettner, Kardoš, Kadiš) pa tretja. (FM), fotografija: J. Zauneker
^agi Nafte
Radenske držat/171 krogu P^enstva °be Pornn' kegljaški ligi
N pnaria s s ■,Vnab Premagala ^sol^3 (5007: 4999) Za &2'Ža^^ Hor-dateš°- 851 tekmovali so S°,vič, 781//^0’ 809, in Ra-Po /a Pa je D °drtih Ra’ 1 (^iruktor/38313 drug0 eki'
Zal?0/871 4(U sall: Drv? - “adensko so ‘U^nič /Z?2’ H°inik. Mat Sn'k, 897 ’ Kučan. 879, V/ 867 Podlim ?°Val 7e še ^tild^te/k/* ke81tev' ietr/^avni že gu Prvenstva v 3 ek'Pa m/' keg*jaški ligi 3(22>Naftft’r0tteksaiz Celja 38$	4o,a ^ado so zma-
Sljev ? /rošev ’/ašpergerjeva, ’343 Podrtih ke-
t— '"H«!,8'1" Simičeva, egljev. (MŽ)
•V*?*''

Razvoj športa in rekreacije
V Radencih ustanovili
športno zvezo
Pred kratkim so v ustanovili Športno zvezo Občine Radenci. V zvezo je vključenih 11 športnih društev in klubov, nekateri pa so še ostali zunaj. Za predsednika zveze so izvolili Zlatka Mira.
Pričakujejo, da bo športna zveza bolj usklajeno in organizirano usmerjala delovanje društev in klubov na svojem območju, uspešneje reševala finančne in druge probleme, vse skupaj pa naj bi prispevalo k nadaljnjemu razvoju športa in rekreacije. (OB)
zmaga Pomurja Skinyja
/r?C>kifc	vem polčasu, ko so vodile z 20 stva v državni rt
Slo,
Za
veekiP4 p V 7 d arskl l'gi Nh^rja !2- mesta
slih °bst 0 Zma/ • er dose'
^hskir/^k 80 ln si za8°-
8 Za«otovu b°Canke lOvUe že v pr-
stva v državni moški košarkarski
točkami razlike. Strelke za Pomurje Skiny:'Jocičeva 25, Svetinova 13, Glišičeva 8, Horvatova 7 in Huzjakova 6. točk.
1. B-ligi je Radenska gostovala v
Osma zmaga
Radenske
V predzadnjem krogu prven-
Ljubljani in premagala Ilirijo z 82 : 71 (41:28). Radenčani so si že v prvem polčasu priigrali prednost 13 točk, kar jim je v končnici bilo dovolj za osmo zmago. Strelci za Radensko: Balažič 27, Ojsteršek 16, Pavlin 11, Želj 11, Banič 10 in Ulaga 7 točk.
4.000 m prepričljivo zmagala in tako še enkrat dokazala, da v svoji kategoriji nima konkurence. Med pionirji v teku na 2.000 m se je izkazal Gregor Dugar (AK Pomurje), saj je zasedel četrto mesto. Dejan Banfi (OŠ III. MS) je bil enajsti, Mitja Podgajski (AK Pomurje) pa enaindvajseti. Pri mlajših mladinkah je Polonca Horvat (AK Pomurje) v teku na 3.000 m zasedla šesto mesto. V konkurenci mlajših mladincev v teku na 4.000 m je Samo Pelci zasedel sedmo, Damir Časek (oba AK Pomurje),pa enajsto mesto. Pri starejših mladincih je Aleš Žalig (AK Lendava) zasedel četrto mesto. Med člani v teku na 4.000 m je Damir Žinko zasedel sedmo, Miodrag Korčulanin (oba AK Pomurje) pa deveto mesto. Pri članih na 10.000 m je Geza Grabar osvojil šesto mesto. Tekmovanje je vzorno organiziralo Združenje atletskih sodnikov Murska Sobota pod pokroviteljstvom Mestne občine Murska Sobota. (FM), Fotografija: J. Zauneker
Odbojka_______________
Ljutomerčanke zmagale v Novem mestu
V desetem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. A-ligi je Fužinar z Raven na Koroškem v Murski Soboti premagal Pomgrad s 3 : 1 (9 : 15, 15 : 13, 15 : 13, 15 : 9). Sobočani so tokrat igrali zelo dobro in zamudili lepo priložnost za zmago. Po dobljenem prvem nizu so v drugem vodili z 12 : 6, v tretjem pa z 10:6, vendar jim je v odločilnih trenutkih zmanjkalo moči. V četrtem nizu se je poškodoval Čeh in moral zapustiti igrišče. Pomgrad: Berdon, Tot, Horvat, Kerec, Marič, Čeh, Novak, To-povšek, Fujs.
V desetem krogu prvenstva v državni ženski odbojkarski 1. A-ligi so Ljutomerčanke prijetno presenetile v Novem mestu, saj so premagale domačo ekipo s 3 : 1(15: 13, 12 : 15, 15 : 13, 15 : 13). Ljutomerčanke so igrale brez bolne Vrbnjakove. Ljutomer Zavarovalnica Maribor: Kodila, Tretinjak, Stankovič, Šoštarič, Štumperova, Kosi, Pirher, Hazl,
Vrečko, Jureš, Šerc. Ekipa Sobote je po pričakovanju premagala zadnji Prebold s 3 : 0 (15 : 4, 15: 13, 15 : 11), čeprav je nastopila oslabljena, brez Kopylove. Ekipo je vodil pomočnik trenerja Bojan Vratarič, medtem ko je trener Drago Drevenšek sedel na tribuni. Kot smo izvedeli, so se soboške odbojkarice znašle v velikih finančnih težavah, pomoči pa ni od nikoder, zato se lahko zgodi, da bodo morale prenehati tekmovati v najvišjem razredu, kar bi bila za soboški šport velika škoda. Na tekmi se je v tretjem nizu poškodovala Zaporožčeva in morala zapustiti igrišče. Sobota: Za-porožec, Drevenšek. Kolar, Kuhar, Moreč, Šlebinger, Muraus.
V desetem krogu prvenstva v državni moški odbojkarski 1. B-ligi je Ljutomer premagal ekipo Termo Lubnik s 3 : 1(16: 14, 8 : 15, 15 : 13, 15 : 5). Ljutomer: Primec, Babič, Šumer, Onišak, Horvat, Pirher, Rajnar, Belec, Budna. (NŠ, FM)
Rokoborba
Sobočani povečali vodstvo
V Mariboru je bil četrti krog državnega ekipnega prvenstva v rokoborbi za člane. Sodelovalo je 26 tekmovalcev iz 5 klubov. Največ uspeha so imeli rokoborci Murske Sčlbote, ki so osvojili kar štiri prva mesta.
Zmagali so: Slavko Miholič (54 kg), Jože Vrbančič (63 kg), Rade Bačič (76 kg) in Zoran Vukan (97 kg). Druga sta bila Slavko Zec (85 kg) in Mihael Kardoš (97 kg). Četrto mesto pa je osvojil Branko Peterka (97 kg). Pri Mlekoprometu iz Ljutomera je sta zmagala Franc Podlesek (85 kg) in Miloš Horvat (125 kg). Drugo mesto je zasedel Bo-
rut Marinič (125 kg), tretja sta bila Primož Horvat (54 kg) in Iztok Pihlar (97 kg), peti pa Bojan Sagaj (97 kg). Ekipno je zmagala Murska Sobota z 31 točkami pred Mlekoprometom Ljutomer, 18, Keorjemlz Razvanja, 14, Mariborom, 10, in Ivan Pirher Lenart, 4 točke.
Po štirih krogih vodi Murska Sobota s (123) 23 točkami pred Mlekoprometom Ljutomer (99), 21, Keorjem Razvanje (94), 16, Mariborom (29), 9, Ivanom Pi-rherjem Lenart (25), 9, in Lenartom (4), 1 točko. Naslednji krog tekmovanja bo v Ljutomeru. (R. Bačič)
Iz naših krajev
vestnik, 12. marec 1998
BISERNOPOROČENCA SRAKA IZ BRATONEC - V februarju daljnega 1938. leta sta se poročila Ivan in Marija Sraka iz Bratonec. Torej je pred kratkim poteklo 60 let, odkar sta v zakonskem stanu, v katerem sta se jima rodili dve hčerki: Katica in Ivanka, ki sta si seveda ustvarili družini, zato imata bisernoporočenca pet vnukov. Ker pa so se tudi oni poročili, imata Srakova tudi šest pravnukov. Še vedno živita v svoji starejši hiši v Bratoncih številka 46; ob njej pa je nova hiša vnuka Borisa in njegove družine, tako da nista osamljena. Zelo pogosto ju obiskujeta tudi hčerki, ki stanujeta s svojima družinama v bližnjih krajih. Čeprav sta praznovala Srakova svojo visoko obletnico poroke v ožjem družinskem krogu (enkrat spomladi pa bo večje slavje), se je tudi zdaj zbralo lepo število obiskovalcev, ki so jima čestitali tudi za visoko starost: Ivan se je narodil 1912. leta, Marija pa leta 1913. Kmalu potem, ko sta se poročila, sta odšla na delo v Nemčijo, a sta se vrnila pred vojno. Ona je bila v mladih letih nekaj časa šivilja v Cvetičevi tovarni (sedanja Mura), on pa seje priučil za tesarja in naredil marsikatero ostrešje. Svojo družino sta preživljala predvsem z delom na srednje veliki kmetiji, saj sta opustila šiviljstvo oziroma tesarstvo. Svojima hčerkama sta pomagala, kolikor sta le mogla, tudi tedaj, ko sta že odrasli, zato sta srečni, da lahko zdaj pomoč vračata. Gre predvsem za skrb do staršev. Če ju že ne obiščeta vsak dan, ju pa zagotovo pokličeta po telefonu, povprašata, ali kaj potre
bujeta, kako je z zdravjem. Lepo!
S. S.
GORNJA RADGONA - V Trstenjakovem domu so se sešli kato-____ liški duhovniki in pastoralni delavci z območja Prekmurja in Prlekije. Na plenumu, kije vsako leto, so spregovorili o aktualnih zadevah v Cerkvi sedanjega časa. Posbej veliko pozornost so namenili krstni in birmanski pastorali. Poudarili so, da bo lahko v prihodnje boter le tisti, ki izpolnjuje verske dolžnosti in živi po veri. Svoja zapažanja so posredovali slovenski škofovski sinodi. (F. KI.)
BELTINCI - V Občini Beltinci je v program javnih del vključe-____ nih 27 brezposelnih delavcev. Največ jih opravlja komunalna dela na območju osmih krajevnih skupnostih; v programu pomoč na domu, socialna in pedagoška pomoč pa so vključene štiri osebe. Letos nameravajo program javnih del razširiti še na pomoč otrokom Romov ter njihovo vključitev v vrtec, šolo in lokalno skupnost. (J. Ž.)
Odprto vsqk dan od 8.00 do 19.00 ob sobotah od 8.00 do 14.00.
KEflUSAV^ftAt
*IN AKCIJSKE CEN*
cena 849,00 sit
cena 239,90 sit
cena 364,90 sit
cena 2.890 sit
Srečanje s prijaznim Sobočanom
»Lejpi ste kak vrag!«
Več kot petdeset let se ukvarja
Feri Hochstatter s fotografiranjem in zbiranjem starih fotografskih aparatov
Preden se je v pisarni društva upokojencev v Murski Soboti pred nedavnim prikazal ptiček iz fotografskega aparata staroste soboških fotografov gospoda Ferija Hochstatterja, je navrgel čakajočim na slikanje: “Lejpi ste kak vrag!” In te besede je v svojem dejavnem življenju neštetokrat uporabil in potem so se mu ljudje smejali in posnetki so bili v zadovoljstvo vseh.
Kako neusmiljeno beži čas. Že prek petdeset let spremljajo gospoda Ferija fotografski aparati po Soboti in širom po podeželju. Zdaj, ko je upokojen, se bolj posveča spominom, zbiranju starih fotografskih aparatov in urejanju arhiva zanimivih fotografij, ki že sodijo v zgodovino prijaznega pa-
nonskega mesta in okoliške pokrajine.
Zanimanje za fotografiranje, ljubezen do vizualnega zapisovanja časa in ohranjanja podob ljudi s pomočjo fotografskega aparata je pokazal že v deških? letih. Vzornik mu je bil starejši brat, in ko je bilo Feriju sedemnajst let,
Feri Hochstatter ob zbirki fotoaparatov. Foto: F. Š.
Plese 1 (nasproti Mure), 9000 Murska Sobota
I Ko kupujete z nasmehom
FELIX
mildei
Tomaten Ketchup
cena 51.990 sit
Ko kupujete z nasmehom v
samopostrežnem delu MS-centra: vsi špecerijski izdelki, sadje in zelenjava, vsa kozmetika in galanterija, pijača
cena 46.900 sit
Ko kupujte z nasmehom v tehničnem delu MS-centra bela tehnika (štedilniki, hladilniki zamrzovalniki ...), akustika, kolesa,
kopalniška oprema, vodovodni in elektrotehnični material, barve, laki ...
Ko kupujeta z nasmeh^1*
^nter
ga je ljubezen do fotografiranja povsem omrežila.
Leta 1950 je končal v Ljubljani filmsko tehniško šolo. Postal je filmski snemalec in je delal dve leti kot asistent snemalcev pri Triglav filmu. Sodeloval je pri filmskem snemanju portretov arhitekta Plečnika, pisca Franca Šaleškega Finžgarja in drugih pomembnih Slovencev. Ko se je vrnil v pokrajino ob Muri, je bil najprej fotografski pomočnik pri bratu v Gornji Radgoni in pozneje v Mariboru. Leta 1955 je opravil mojstrski izpit in postal samostojni fotograf v Murski Soboti.
Nekoč je delal po osemnajst ur dnevno ali več. Ni mislil na proste sobote in nedelje in našel je še čas za igranje košarke. Ni fotografiral le za “uradne” potrebe. Ni delal le “gasilskih fotografij”, portretov ipd. Ovekovečil je tudi stari videz mesta in podež-* elja. Na fotografijah je ohranil' del prvobitne prekmurske pokrajine, kmečka tihožitja, vaško idilo in nekdanji utrip Sobote.
Skozi čas so postajali fotografski aparati vedno bolj izpopolnjeni. Kupoval je nove, starih pa
ni zavrgel. Leta 1960 je začel stare aparate zbirati in zdaj posvea zbirki precej prostega časa. 1® prek sto tehnično najbolj zanimivih primerkov, izdelanih v M riki, Franciji in Nemčiji. Najstarejši je iz leta 1904.
Gospoda Ferija Hochstatter še vedno odlikujeta prijaznost111 spodbuden nasmeh, in to sta W tudi sestavna dela njegovega poklica. Največ delaje imel v svoj najbolj delavnih letih s portretu fotografijo. Ob tem moramo up števati, da. ima vsak človek ® varjeno idealizirano P°d°’’o S ojega obraza. Vsak bi bil rad ep ši, kot je v resnici, meni gosP° Feri. In fotograf se morapotfl1 ti, da zadovolji pričakovanja® ročnika.	.
Lani ob 50-letnici društva« kojencev v Murski Soboti J6 8 spod Hochstatter razstavljal ZT mive stare fotografije in fot0® rate. V okviru tega društva)6 stavljal še v Porabju, na Ma rskem. Njegove fotografija tudi sestavni del novega zb°rI1 soboškega društva upokojen6
FRANČEK ŠTEFAN^
Letošnje srečanje Selanov v Opatjem selu
V Moravčah pri Ljubljani so se sestali predstavniki slovenskih va51^ imajo naziv Sela, Sele ali Selo. Teh je kar 75. Kot je znano, je h'0 organizator prvega tovrstnega srečanja Selo na Goričkem, katerega P , dnik je bil predsednik KS Selo - Fokovci Janez Škalič. Takrat so se dogovorili o nadaljevanju takih srečanj, ki naj bi postala tradicionan1 >
Tokratnega delovnega srečanja so se udeležili predstavniki d stih vasi, med njimi tudi štiričlanska delegacija iz Sela na Gon -pod vodstvom Janeza Škaliča, in se dogovorili o podrobnostih le 8 prireditve, ki bo zadnjo soboto v juniju, to je 27., v Opatjems j Primorskem. Srečanje, katerega osnovni namen je promocija krajK ljudi, se bo začelo ob 11. uri. Ob tej priložnosti bodo pripravili vrsten kulturni in družabni program, pri čemer pričakujejo tud1 . lovanje mnogih društev. To bo vsekakor dobra priložnost za na poglobitev stikov med ljudmi iz različnih krajev Slovenije, ki naj razširilo tudi na gospodarsko področje.

Zlstnik, 12. marec 1998
fc naših krajev
Krajna dobila naziv po koncu turških bojev?
Od zadnje hiše do pokopališča
kar pet kilometrov!
Po nekaterih starih zapiskih naj bi vas Krajna dobila naziv po koncu Jaških bojev, na kar naj bi spominjal značilni beli križ ob glavni cesti iz Murske Sobote proti Gederovcem. Po drugi varianti pa bi beli križ predsta-ujal kužno znamenje. Najverjetnejša pa se vendarle zdi navedba, po kateri Krajna pač dobila svoje ime zato, ker leži tik ob meji z Avstrijo. Ob po-toku Kučnica na ovinku proti Skakovcem tik ob meji z Avstrijo je bila nekoč graščina, ki so jo pozneje podrli. Zadnja grofica je bila Batyjanijeva. Vcasih je obstajala tudi pašna skupnost, ki je od grofice dobila 19,5 hek-arJa Pašnikov. Le-te so jim leta 1956. odvzeli. Postopek o ugotavljanju astništva pašne skupnosti traja že tri leta. Zdaj jih obdeluje KG Rakičan. Kje je še 27 kilometrov jarkov?!
S'cer pa nas tokrat ne zanima Preteklost, ampak sedanji utrip aJa. Pri razsvetlitvi zadev nam Pomagal vaški predsednik Bra-tud' podpredsed-občincv šina 'n podpredsednik
Sicer pa premorejo le eno gostilno in nekaj zasebnikov, nimajo pa trgovine, ki je v bližnjih Gede-rovcih. Pred leti so naredili tudi ulično razsvetljavo, za katero so plačali 3,3 milijona tolarjev. »Denar smo zbrali izključno s krajevnim samoprispevkom, ki znaša 2,5 odstotka od zaposlenih, 5 odstotkov od obrtnikov in 7 odstotkov od katastrskega dohodka,
•Tišin. ®a sveta občine Cankova a' krajna, ki je razpote-
GLAVNI CESTI - pokopališče z novo mrliško vežico vas na obeh straneh poto-'ma °kr°g 90 hišnih kjer prebiva približno 520
»Ločimo zgornji in spoji vasi, ki ji nekateri pravijo m “iruška ves. Drugi pa om-Kcelo novo Krajno, ki se Jt0Stira od vaško-gasilskega w a navzdol. Ta del je nekoč grofom.«
a krajni imajo daleč nao-J Jajveč vaških cest oziroma iKh Poti ter jarkov, kar 27 itJKrov. Slednje je treba spro-t'?titi> kar je žal prepuščeno I^Kolji njihovih lastnikov, itj ta problem nikogar pose-
Pesti. Bolj pa verjetno to, iopKenega konca vas’ d° P°' li! 'lsča Verjeli ali ne) okrog 5 K ? itr°v’ kato je mrliška ve-'ho j vei’ka pridobitev za Krij^ C pa v neposredni bližini na koncu katastrske e krajna.
i^tijstvo
Kv^ bba pretežno kme-KraS’ ki z^aJ izumira, zlasti Khpa' “Nekoč so skoraj pri Kital1 rK'* krave molznice, M’oh’ Še pr’ V na8' kata’ Kh/'0’ Premoremo okrog arov površin; od tega je K k hektarov zamočvi-6'av'0 ar °nemogoča boljšo ob-KneuKK' Zdai se 'e štiri ; .ia-i° Vključno s km-Kslh ’VS' drugi Pa so si našli Ki, K Večinoma v Murski
■ pa tudi v Avstriji.« jKahr^-^halnica mleka, ki KtOvee u° tudi prebivalci Ge-^Pte^K n'maio zbiralnice. tKan» Upada število krav, Kiij arnost> da bi zbiralni-h
Mblem s°
11 irali del zam°-Odk1110^ nK pr* čemer nam X%a£kočil ^di občin-retu VM81''«- Na ta %Kšč. 7' °krog 90 hekta-neočiščenih a Problem, At? Kar z’ bi Pr'dobili silin Vjarkov a'^k°P dveh ki-V/Knjih S Člmcr bi lahko Kih hJto hektarov za-ernbišč_«
medtem ko delavci na začasnem delu v tujini plačujejo 5 odstotkov od povprečnega osebnega dohodka doma zaposlenih. Letos smo imeli precej stroškov za vzdrževanje vodovoda, saj smo morali obnoviti črpalke. Predlani smo končali tudi z ureditvijo vaških cest in zdaj vodi asfalt do sleherne hiše. Hkrati smo uredili tudi pokopališče z mrliško vežico,« pripoveduje Branko Buček.
Kdaj bo urejen Dobel?
Kot kaže, je poseben problem, s katerim se že nekaj časa ukvarjajo na Krajni, zaraščenost potoka Dobel, ki bi ga morali čim-prej urediti in omogočiti hitrejši odtok vode, s čimer bi lahko postopno osušili tudi zamočvirjena zemljišča. »Voda namreč priteče z Goričkega in se razlije na območju Krajne, kjer tudi ostane, saj nima kam odteči, če je ravno pri nas najnižji teren. Rešitev obljubljajo že osem let, vendar se stvari vse do danes niso premaknile z mrtve točke.«
V vaško-gasilskem domu z novimi garažami sta dve orodni vozili in ročna brizgalna. Dvorana je namenjena raznim prireditvam. »Lani smo izkopali tudi dva nova požarna vodnjaka in poskusno uredili dva hidranta za gašenje požarov. Gasilsko društvo, v katero je trenutno včlanjenih okrog 50 gasilcev, obstaja že več kot 70 let.«
Največji zalogaj je kanalizacija
Največji naložbeni zalogaj pa bo gotovo gradnja kanalizacije. »Za leto in pol nazaj moramo še plačati 2 milijona iz samoprispevka. Samo za priključek na kanalizacijo morajo posamezna gospodinjstva v štirih letih odšteti po 4000 DEM v tolarski vrednosti. Pri tem bi 1000 DEM zagotovili s krajevnim samoprispevkom, drugo polovico pa bi poravnala občina. Je pa precej analiz vode, ki dosti stanejo, toda takrat vemo, kakšno vodo pijemo. Pričakujem, da bomo tudi letos dobili delavce za javna dela, ki so se že lani precej dobro obnesli pri opravljanju komunalnih del. Za elektriko imamo dve odjemni mesti, dva transfomatorja. Približno 90 odstotkov nrebivalcev Kraine
ima svoj telefon. Imeli smo tudi problem glede avtobusne povezave za šolarje, kar je sedaj odpra-. vljeno. Že od nekdaj je črna točka na mostu tik ob ovinku, ki je precej ozek. Ta most so že trikrat popravljali in vedno so zgrešili. Tu je veliko prometnih nesreč. Načrtujemo preplastitve cestišč po vasi, ki so že močno načeta in se pojavljajo razpoke.«
Gramoznico spremeniti v turistično postojanko
Strelsko družino imajo registrirano v Gederovcih. »Imamo klub
VAŠKI PREDSEDNIK - Branko Buček ima še vrsto drugih funkcij.
ZNAMENITOST - beli križ je pomemben pomnik na nekdanje čase. Foto: M. JERŠE
malega nogometa. Poleg tega ima lovska družina Rankovci svoje lovišče in dom na območju naše katastrske občine. Tam bi lahko organizirali razna tekmovanja, bil pa
bi lahko tudi pomembna turistič-■ na postojanka, saj mimo poteka precejšen tranzitni promet do mejnega prehoda v Gederovcih.
MILAN JERŠE
V Brezovcih obnavljajo staro šolsko poslopje, ki bo rabilo za potrebe predšolske vzgoje. Kot je razvidno s fotografije, nastaja iz stare in zapuščene hiše lepa stavba, ki bo obogatila krajevno arhitekturo. Uredili bodo tudi zunanje površine. Gre za otroško igrišče, asfaltirano igrišče in travnato igrišče za mali nogomet. Denar so združili: Občina Puconci, Ministrstvo za šolstvo in šport R Slovenije in Krajevna skupnost Brezovci. -Foto: Š. Sobočan
V Žerovincih, ob zelo prometni magistralni cesti Ljutomer-Ormož, je nova samopostrežna trgovina z velikim parkiriščem. Podjetnik Janko Antolič jo je odprl predvsem zaradi oskrbe Žerovinec in okoliških vasi, vendar v njej kupujejo tudi številni kupci od drugod. Trgovina je dobro založena, ima pa tudi prijazne prodajalke, ki skušajo ugoditi vsaki želji klinra — I IVIolmiar
Srečanje na vasi
Štajerska Prekmurka
Pozimi v novi zidani in centralno ogrevani hiši, poleti pa v dobri stari (in lepi) brunarici, ki jo krasijo rože na oknih.
Marsikdo, ki pravi, da imamo preveč trgovin, ne ve, da jih je bilo nekoč morda še več. Po vaseh so bile namreč številne trgovinice, kjer so ljudje kupovali sladkor, sol, moko, kvas, petrolej, »cilindre« za petrolejke in še kaj.
Tako trgovino so imeli tudi Repoluskovi v Spodnji Bačkovi v lenarški občini. To sta nam povedala mati Ana, rojena 1915. leta v Renko-vcih v Prekmurju, in njen sin Janez. Ana, ki je že šest let vdova, je imela šest otrok. Stanuje v stari »cimprani« hiši, katere del je bil nekoč trgovina. Hišico dobro vzdržuje, zato je prava lepotica. Pozimi se zadržuje Ana v novi hiši sina Janeza in snahe Silve, kjer ima sobo, ogrevano s centralnim gretjem, poleti pa je v svoji lepi hišici, v kateri je pomagala možu nekoč prodajati blago. Včasih je to počela sama, saj je on moral s konjsko vprego zdoma, da je nabavil »fasingo« (novo zalogo trgovskega blaga). 1949. leta so oblasti trgovino zaprle in Repo-luskova sta se posvetila kmetovanju.
Ana Repolusk, rojena 1915. leta v Renkovcih, že 56 let ne živi v rodni pokrajini, a je nanjo še vedno zelo navezana. Obiski čez Muro sicer niso pogosti, Vestnik pa jo obišče vsak teden. - Foto: L. Kr.
Ana Repolusk je že 56 let »na Štajeri«, vendar jo še vedno zanima, kaj je novega v Prekmurju in drugje v svetu ob Muri, zato rada prebira Vestnik.	, L. KRAMBERGER
Občni zbor DU Moravske Toplice
Po članstvu na drugem mestu
Dvorana gasilskega doma v Andrejcih je bila skoraj premajhna za številne udeležence občnega zbora Društva upokojencev Moravske Toplice. Zlasti prisrčno so pozdravili predsednico upokojenskega društva iz Monoštra Ireno Barber in župana Magyarszombatfe na Madžarskem Lac-zoja Laszla, ki je nedavno postal tudi upokojenski predsednik. Med navzočimi je bil tudi predstavnik DeSUS-a, pogrešali pa so večje število predsednikov krajevnih skupnosti iz moravskotopliške občine.
Kot je povedal predsednik DU Moravske Toplice Štefan Makoter, so z enoletnim delovanjem društva lahko nadvse zadovoljni. Poleg organiziranja srečanja upokojencev iz Prekmurja se je okrog štiristo njihovih članov udeležilo šestih izletov po Prekmurju in drugje, navzoči so bili na srečanju upokojencev v Turnišču pa tudi ob odprtju mejnih prehodov v Kobilju in Prosenjakovcih. Upoštevali so tudi sklep z ustanovnega sestanka, kije bil 12. marca lani, in obiskali onemogle člane društva na njihovih domovih in jih obdarili. Pri tem so pomembno vlogo odigrali poverjeniki.
Čeprav nimajo lastnih prostorov, kjer bi se lahko večkrat sestajali, so pohvalili vodstvo občine Moravske Toplice, ki jim gre vedno na roko. Potem ko se je pred kratkim društvu priključilo dodatnih 67 članov iz Martjanec, ki so bili prej v soboškem upokojenskem društvu, šteje le-to sedaj že 580 upokojencev, s čimer so po številu članstva med podobnimi pomurskimi društvi celo na drugem mestu. V vzajemno pomoč pa je vključenih že 60 posameznikov.
Med glavne naloge v letošnjem letu so uvrstili nakup društvenega prapora, pritegnitev novih članov, vsaj trikratne obiske na domovih onemoglih, delovanje sekcij, zlasti kolesarske in šahovske, organiziranje občinskega srečanja upokojencev, ki bo najverjetneje v Prosenjakovcih, pa tudi udeležbo na vseslovenskem srečanju upokojencev, ki bo v Celju. Poleg tega je predvidenih sedem izletov, razmišljajo o letovanjih na morju in v zdraviliščih, še posebno pa nameravajo poglobiti sodelovanje z upokojenci v Porabju na Madžarskem.
M. JERŠE
VLEČNICA NA KAPELI ČAKA - Potem ko je vlečnica na Kapeli že nekaj let samevala, ker ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, se je Smučarski klub Radenci, ki deluje v okviru Društva za rekreacijo in šport Radenci, odločil, da vlečnico popolnoma obnovi in poskrbi tudi za vse drugo, da bi bila mogoča prijetna in varna smuka. Dela se je lotilo okrog deset zanesenjakov pod vodstvom Zlatka Mira in zdaj je res vse nared, le narava bi se jim morala še oddolžiti s snegom. Pripravljen imajo namreč že tudi teptalni stroj. V vse to so vložili okrog tisoč ur prostovoljnega dela, vrednost naložbe pa je ocenjena na okrog 90.000 mark v tolarski vrednosti. Name-
16
Reportaža
vestnik, 12. marec 19$






BBP, foto.: N J
OS
KREKOVA BANKA
VAS TEKOČI RAČUN PRI KREKOVI BANKI
KREKOVA BANKA
proFOCUS
Mi lahko prispevamo k reševanju problema na svoj način.
Nekdo (saj se ve, kdo) je na to mesto v gozdu ob Muri vso zimo vozil gnojnico; opravljal je celo storitve sosedom in znancem in tudi njim praznil greznice. Koliko opuščenih gramoznic, jarkov, rokavov, »dnik« je onesnaženih. Kar je preveč, je pač preveč.
Ko se peljete po cesti, ne opazite veliko. Šele ko se ozrete ceZ vidite, kakšne okraske imajo v nekaterih goričkiih vaseh - v tem nekje pri Bokračih.
razsiplje svoje smeti, samo da mu ni treba odpeljati smeti tja, kamor sodijo: v zbiralnike, na smetišča. Manj bi ga stalo, če bi to odpeljal v vaške zabojnike ali skupno odlagališče smeti.
Ker večini ni vseeno, kakšna je naša pokrajina, bodo čistili. Tako kot vsako leto. Prvi se bodo podali po bregovih Mure člani Kajak kanu in rafting kluba MOST PETANJCI, ki tokrat ne bodo čistili le okolico Mure na obeh brego-
šu pa je še kar dobro vzdrževan ter spominja in opominja na nesrečo 1901. leta, ki seje zgodila zaradi prehitre vožnje s konjsko vprego, zaradi česar se je smrtno ponesrečil 35-letni domačin J. T. (F. B.)
Mislimo seveda na »cvetoča« smetišča. Vsako leto ista zgodba, kajti vsako leto se pojavljajo isti nemarneži, ki so prepričani, da bo že nekdo počistil za njimi. Ali res obstajajo razna turistična, športna, kajakaška in še kakšna društva samo zato, da'čistijo za nekom nesnago? In to v času, ko je po celotnem Pomurju že urejen odvoz odpadkov! Koliko energije porabi nekdo za to, da vso nesnago iz svoje hiše in dvorišča naloži na avtomobilsko prikolico in se po slabi cesti zapelje v oddaljen kraj ali v ob-mursko šumo, samo da tam
NA SVOJI LADJI STL VI KAPITAN!
kijih lahko pričakujete od dobre banke:
vih, ampak tudi ob tranzitni magistralni cesti M 10-1 -
Ali je to njihova dolžnost?
Obmurska šuma (Dokležovje) je še vedno priljubljeno odlagališče mnogim »nesnagam«. Večkrat lahko najdemo celo naslove teh »prizadevnežev« za čisto okolje.
Nepopravljivo škodo povzročijo okolju odpadki, kot so tile na posnetku: stari akumulatorji, baterije, odpadke bi lahko oddali Saubermacherju Komunali.
Uku j„ t
še VIJ
---- CERKVENJAK - Ne le — sedaj, ampak že pred mnogimi leti, ko seveda še ni bilo toliko avtomobilov, so ljudje umirali zaradi prometnih nesreč. V Cogetincih (na meji med KS Cerkvenjak in KS Spodnji Ivanjci) stoji spominsko obeležje na prometno nesrečo 1917. leta, v kateri seje smrtno ponesrečila M. M. od Svete Trojice. Žal je spomenik zapuščen. Spomenik ob cesti v Grabono-
Vsako leto ista pesem: ko pride pomlad, se pojavljajo cvetoči bregovi, jarki, gozdovi in celo travniki
---- OREHOVCI - Pri PGD ---- Orehovci, ki je bilo ustanovljeno 1882. leta, bodo letos skušali urediti centralno ogrevanje orostorov v easilskem do-
Nekateri na puconsko smetišče vozijo o doH pobirajo še koristne stvari. Samo da n® (
*»»*••«»»• ***• ' '.. ;
J®#*
Toda z dobrim krmarjem boste lažje in varneje pluli po morju vsakodnevnih obveznosti.
V,
čeki, plačilne kartice, kartice za bankomat, trajni nalogi, izredna prekoračitev..
tež3 / mu. Še pred k°nC^ p« b.ii' sočletja (leto 20	।
skušala kupiti n°v%avf silsko vozilo. Na 11 «0 pAt čnem zboru so ^^pijO dosedanjega pr^ove!)11 jana Ščančarja, za P Kaf Franca DomanJ^p^ konju so izroči h P p 50 let dela vgasH^paSM Hajnžeka (Haloža glasili za častni štva. (F. KI.)
Dežela smetišč
i
12, marec 1998
/eportaža
^jbod vrti svet
ekaj hitrega
ulice
navadah, bi bila vsaka bitka zaman. Hitro pripravljena hrana nam vse bolj, še bolj pa naši mladini, polni želodce.
»Kdor po jedi posedi in po snu poleži, njega se dolgo život drži.« (Slovenski pregovor)
Najpogostejše nepravilnosti pri postopku cvrenja:
- ni pomembno, ali je maščoba za cvretje rastlinsko olje ali čvrsta maščoba, pomemb-
Zel W
I Si '^^hitr-
kaj ješ, Va ti povem, kdo si ftSSai: fiziološka potreba telesa. Toda sama hrana, njen izbor, ^jef pfja. ^^^ičujejo mnogo več. Že stari pregovor nas uči: Človek ^gete ■ rrani razP°znavamo človekovo pripadnost narodu, na pri-t Madžari .'."^karom so jed Italijanov, po začinjenih paprikaših slo-na kateri zemeljski celini živi in v kate-jMije bo»t ™ ^obju. Po hrani, ki si jo človek privošči, spozna-/^evnih ’ al' F^Ven’ 'n sP*°h, kakšen je njegov stil, način življenja. takrat6 Kno^na m cenejša, bogatih pestrejša in razkošnejša, še nayh k°	b^tih večerjah sklepajo pomembni posli ter si
(Ma pot r^v'jaj° državniki. V slednjih primerih je hranjenje kot , Sik reče'h ^Oveka na drugotnem tiru, saj je bolj kot hrana na žtA državni” pomembno dogovarjanje, torej komunikacija, skupna tjt^ Tudi d!- Pa j* P°memben del ceremoniala medržavniških kokakolo "l "^‘b, ki si v hitri restavraciji nakupi hamburge-totf^ga pom kar po.tem nekJe ob cesti skupaj zaužijejo, je hranjenje Jo|j zPfičujet.Cna.’ sad je v ospredju druženje. Hrana in način hranjenja ^0v0rj a ? človeku, narodu marsikaj, zato ji priznavamo, da je Ja in oblačenja del človeške kulture.
NtaLu? Sedaj hzž?.’Za ko-^tavi?6 s hitro M0'Jen° hra-S^iti ^^ovo ’tdaje t0 ?<iSvd0b-t Prin. ’klmu Semnje
>j^bren^^ So Po grJko ah bot dog
v Posehn‘ CU’ nam ne n da in h - °da tisti.
za ta^-^0 už>vati, Ij^ttie^ ^Sesti, še^ najprej
'n sn,J.e najbolje v Pr?dokdsvoje^6!11 oko-Va^avijp^n 'n tudi miSli narav-
•
k°t šrna zematrrih pre' obli
,<> S?« p
'oda।	e ‘ko d„Pa Sl°venci
^^dj^ove4?- n babic, pr«hraJejejo z
Sevalnih
Tudi za hitro pripravljeno hrano velja ...je dobra
Hitro pripravljeni hrani pogosto očitamo vse tiso, kar je slabo, toda ko začnemo razkrivati njene prednosti, ugotovimo, da sploh ni tako slaba, saj vendar rešuje časovno stisko sodobnega človeka, je pri roki in po dostopni ceni, je zelo okusna in je lahko eden od dnevnih obrokov hrane, povrh pa si jo lahko odnese
mo tudi domov. Vsa zadeva pa zna biti še toliko boljša, če je tudi naša izbira hitro pripravljene hrane izbrana. Manj znano je, da so hamburgerji, ki jih pripravljajo v svetovno znanih in strogo kontroliranih restavracijah hitre hrane, pripravljeni iz najkakovostnejšega govejega mesa in da jih pripravljajo na vročih ploščah, ki se ob preveliki vsebnosti maščobe v hamburgerju samodejno izključijo. Kapo dol pred malico, ki si jo sestavimo s takim hamburgerjem, kateremu potem dodamo še mešano solato in vse skupaj razredčimo z jabolkom.
Že pred osmimi leti je bilo na svetu več kot 160 tisoč restavracij hitro pripravljene hrane, ki so prodale za 70 bilijonov enot take hrane na leto.
Pouk traja tam do dveh, ampak ker v času do treninga ali drugih aktivnosti kosilo doma še ni kuhano, prav pride nekaj hitrega z ulice. Ostane le še večerja, včasih primerna, pogostokrat pa tudi ne.
Prav zato slovenski strokovnjaki s področja prehrane, združeni v Zbornici nutricionistov -dietetikov Slovenije z vso resnostjo opozarjajo na nezdravo prehranjevanje srednješolske mladine ter pripravljajo določene
... je slaba
Za želodec in telo pa ni slabšega kot hitro pripravljena hrana slabe kakovosti v nekontroliranih, neustrezno opremljenih, nehigienskih obcestnih kioskih. Če kupujemo hrano na takih mestih, tvegamo ne le, da nas tu in tam zvije v želodcu in da nam ni dobro, ampak na kocko postavljamo tudi svoje zdravje. Nehigien-
sko pripravljena hrana je lahko , vir mikrobiološke in tudi kemične okužbe. Na zatožno klop pa moramo postaviti predvsem pripravljanje oziroma cvrenje v pregreti, žaltavi maščobi.
Pregreta, žaltava maščoba je strupena za telo
Med cvrenjem se razvijejo v številnih kemijskih reakcijah nove spojine. Najpomembnejše spremembe med toplotno obdelavo maščob so hidroliza, oksidacija, termooksidacija, izomera-cija in drugo. Prav v procesu oksidacije se maščoba razgradi v spojine, za katere je dokazano, da so kancerogene oziroma vplivajo na nastanek raka predvsem v prebavnem traktu. Žaltavo ali oksidirano maščobo pa ob nekaterih kioskih vohamo tudi še nekaj deset metrov stran.
no jem, da je kakovostna,
- priporočljive temperature za cvrtje so od 150 do 180 stopinj Celzija, saj so pri višjih temperaturah spremembe maščob izrazitejše,
- zamrznjena živila, ki jih damo v cvrtnik, močno znižajo temperaturo maščobe za cvrenje, zaradi česar pride do večje absorbcije maščobe v živilo ter se zmanjša
Mleko, kateremu posnamemo maščobo, osiromašimo za pomembne vitamine A, D, E in K, ki so topni v maščobi. Mlekarji zato lahka mleka »bogatijo« Z dodajanjem določenih vitaminov. Toda strokovnjaki za prehrano pravijo: posneta ali lahka mleka niso za majhne otroke in starejše ljudi.
njegova prehranska vrednost, v cvrtnik je zato potrebno dajati manjšo količino zamrznjenih živil.
- vsa živila niso enako agresivna do maščobe, kar je potrebno upoštevati pri zamenjavi maščob pri cvrenju. Najhitreje jo kvarijo izdelki z dodanim sladkorjem, maščobami in jajci ( krofi, flancati). Kvarijo pa jo tudi odpadli delci pana-de pri paniranih Izdelkih.
Fast food - hrana najstnikov
»Hitra hrana« je hrana najstnikov. Najprej zato, ker je to modno početje, ker se ob tovrstni hrani mladi družijo, in predvsem zato, ker je za najstnika, ki je zaradi številnih obveznosti še najbolj brez časa, zelo priročna in poceni. Poglejmo si naše srednješolce. Zjutraj brez zajtrka hitijo v šolo, malica je potem običajno tisto, kar trgovci pripeljejo v šolo, in ker za kaj drugega tudi ni časa.
smernice za delo na tem področju za pristojna ministrstva. Zdravniki na sistematskih pregledih namreč že ugotavljajo, da se povečuje delež slabo hranjenih in slabokrvnih, srednješolcev. Pri dekletih je vse pogostejši pojav stalnega hujšanja, kar pogosto privede do bolezni anoreksije nevroze, na drugi strani pa je skrb zbujajoč tudi delež predebelih otrok, zatoplejnih v gledanje televizije s čipsom in kokakolo v roki.
Na 154 srednjih šolah je vpisanih prek 107 tisoč dijakov. Toda v nacionalnem programu financiranja prehrane za dijaške malice ni sredstev. Država regresira prehrano študentov in osnovnošolcev, ne pa tudi dijakov.
»Prehranska vzgoja se zanemarja, pouk gospodinjstva pa bi najraje izbrisali iz učnih programov. Število ur na področju prehrane se drastično zmanjšuje tudi v strokovnih šolah - na živilski, medicinski šoli. V srednjih šolah velika večina učencev sploh ne ve, kaj so beljakovine, ogljikovi hidrati, kaj so balastne snovi, ne vedo, kje jih dobiš. Ne vedo, kako s'hujšanjem prizadeneš telo, niti ne, zakaj se rediš. Tem vprašanjem bi morali posvečati več pozornosti, saj je prehrana silno občutljivo področje. Zato se nam že in se bo še nepravilna prehrana mladih vrnila kot bumerang,« je o nezdravi prehrani srednješolcev povedala predsednica Zbornice nutricionistov - dietetikov Slovenije dipl. inž. Jolanda Lain-ščak - Prelec.
MAJDA HORVAT Foto: NATAŠA J UHNOV
18
ZJ as ve ti
vestnik, 12. marec
Narastek iz kislega zelja
Pomurske lekarne razkrivajo
Kislo zelje vsebuje mnogo dragocenih vitaminov. Običajno ga pripravljamo kuhanega s suhim ali svežim mesom. Kuhanemu vedno dodamo nekaj žlic surovega zelja. Tako zaužijemo več vitaminov, ki se med kuhanjem delno uničijo.
Za 6 oseb potrebujemo: 50 dag kislega zelja, 50 dag mlete sveže svinine, 25 dag kranjske klobase (1 par), 1 kg krompirja, 5 dag čebule, strok česna, 8 brinovih jagod, 1 del belega vina, 10 dag margarine, 1 del mleka, poper, muškatni orešček in žlico drobno nastrganega sira.
Olupljen krompir narežemo na večje kose in ga skuhamo v slani vodi. Čebulo drobno sesekljamo in prepražimo na margarini, da postekleni. Zmečkane brinove jagode dodamo k čebuli, ki jo zmešamo s kislim zeljem, prepražimo, zalijemo z vinom in na majhnem plargenu v dobro pokriti posodi dušimo 25 minut. Če se izsuši, prilijemo nekaj žlic vode. V ponvi popečemo mleto meso, da se razpusti. Kranjsko klobaso narežemo na kolesca. Mleko zavremo, dodamo 4 dag margarine. Kuhan krompir odcedimo, pretlačimo ter zmešamo z mlekom in margarino v pire. Solimo, popramo in začinimo z muškatnim oreščkom. Kislo zelje zmešamo z mletim mesom in narezano kranjsko klobaso. Dodamo še nasekljan česen. Mešanico damo v dobro namaščeno posodo. Pokrijemo jo s krompirjevim pirejem, potresemo z nastrganim sirom in s kosi margarine. Pri 200 °C pečemo približno 30 minut.
Zraven ponu-
dimo kruh.
črn
Cilka
Sukič
Ne prezrite!
Čas za oddajo vlog za otroški dodatek
Prejemniki otroškega dodatka morajo najkasneje do 31. marca oddati vlogo in vsa potrebna dokazila za uveljavitev otroškega dodatka za to leto. Pristojni centri za socialno delo bodo namreč ponovno ugotavljali upravičenost do te pomoči otrokom, nove izračune pa bodo upoštevali pri majskih izplačilih otroškega dodatka.
Obrazec za uveljavitev otroškega dodatka je letos nov in ga je mogoče kupiti v knjigarnah in papirnicah. Pomembno.je vedeti, da je vanj po novem potrebno vpisati poleg EMŠO tudi davčno številko vlagatelja. Vlagatelji, ki so zasebniki, pa bodo morali poleg dobička in zavarovalne osnove vpisati še obračunane prispevke za socialno zavarovanje. Potrdilo o šolanju morajo dodati tisti vlagatelji, katerih otroci bodo v tem šolskem letu stari petnajst let. Vse podatke na obrazec vloge vnesejo vlagatelji sami, razen plače, ki mora biti uradno potrjena pri delodajalcu. MH
zdravilne skrivnosti
Pogled v lonček kreme
VLAŽI LCI
Vemo, daje ustrezna hidratacija (oskrbljenost) z vodo osnovni pogoj za zdravo kožo. Različna topila, površinsko aktivne snovi oziroma detergenti, suh zrak, staranje zmanjšujejo delež vode v koži. Kozmetičnim pripravkom so dodani vlažilci, ki vežejo nase vodo. Na ta način preprečijo izhlapevanje vode iz pripravka, po uporabi pa jo zadržujejo v koži.
Vlažilno delujejo sladkorji muko-polisaharidi (hialuronska kislina), aminokisline in sečnina ali urea, tudi normalno prisotni v prostorih med celicami kože. Skupek teh naravnih snovi imenujemo »naravni vlažilni faktor« ali NMF.
Največ uporabljan vlažilec je od nekdaj glicerol, predvsem v mazilih za roke.
SESTAVINE PODLAGE
Učinek pripravka je posledica ustrezne kombinacije učinkovine in podlage. Podlaga »prinese« učinkovino na kraj uporabe, kjer jo mora sprostiti, da se učinkovina lahko vsrka v kožo ali začne delovati na njeni površini. Mnoge sestavine podlag pa same izkazujejo katerega od že naštetih učinkov: vlažilnega, keratoplastičnega, zaščitnega, ... Silikoni so sintetske snovi, predvsem v obliki olj. Za razliko od maščobnih olj se ne kvarijo pod vplivom svetlobe in toplote. So sestavine mazil za zaščito rok pri delu. Dobra stran naravnih maščob je, da so sorodne našim in nadomeščajo izgubljen maščobni sloj kože. Negovalne lastnosti imajo na primer mandljevo, avokadovo in arašidovo olje. Sorodniki maščob voski kožo vlažijo in mehčajo: čebelji vosek, vosek iz ovčje volne -lanolin. Med tekoče voske spada jojobino olje, ki se zelo hitro vpije v kožo.
Mineralno olje tekoči parafin, pridobljeno pri destilaciji nafte, ne neguje, se pa dobro razmaže in odstrani. Uporablja se za čiščenje
kože in masažo. Istega izvora je znana sestavina mazilnih podlag vazelin.
Vrsta in razmerje snovi, ki tvorijo podlago, odloča o obliki kozmetičnega pripravka. Če upoštevamo le eno od razdelitev, razlikujemo naslednje oblike:
- raztopine (toniki, vode po britju, tekoča mila, dezodoranti...) - emulzije: kreme in tekoče emulzije (mleka za čiščenje kože, losio-ni za telo, ...)
- suspenzije (tekoči pudri,...) - gele (geli za okolico oči, gelne maske, geli za lase, ...)
Mazila je pojem, ki združuje vse poltrdne oblike, torej kreme, gele in »prava« mazila, ki v nasprotju s kremami ne vsebujejo vode.
Različne oblike z enakimi učinkovinami imajo različne učinke in so primerne za različne tipe kože. Čeprav so minili časi, ko so se kreme delile le na dnevne in nočne, tudi danes ločimo emulzije na dve veliki skupini: tipa »olje v vodi« (O/V) in tipa »voda v olju« (V/O). Prve kreme so navidez bolj bele, mehke in mazljive, kožo predvsem vlažijo in jih poenostavljeno imenujemo »hidratantne« ali dnevne. Druga vrsta so »mastne« krilne, ki ponavadi vsebujejo več učinkovin in se nanašajo ponoči, ko je presnova najbolj dejavna in koža najbolje vsrkava hranilne snovi.
Pomožne snovi
Pomožne snovi so vse tiste, ki so potrebne pri izdelavi pripravka ali odločajo o njegovi stabilnosti oziroma obstojnosti.
Emulgatorji so nujni za pripravo stabilnih emulzij. Med sabo povežejo vodo in maščobno fazo, ki se drugače ne bi mešali.
Tako kot v prehrani preprečujejo konzervansi razvoj mikroorganizmov med shranjevanjem pripravka. Bakterije, glivice in plesni potrebujejo za obstoj vodo, zato so konzervansi neobhodni v pripravkih, ki vsebujejo vodo. Posledice »po-
kvarjenega« pripravka
so namreč poleg spremembe njegovega videza in lastnosti, lahko tudi okužbe kože. Alkohol - etanol je hkrati sestavina podlag in konzervans.
Antioksidanti preprečujejo predvsem razpad maščob na snovi, ki dražijo kožo in imajo neprijeten vonj po »žarki« masti. Preganjanje konzervansov in antioksidantov iz živil in kozmetike je delno upravičeno, saj velikokrat izzovejo draženje ali alergijske reakcije. Vendar pa se moramo v tem primeru sprijazniti s krajšim rokom uporabnosti in se še bolj zvesto držati navodil za shranjevanje.
Barvila so v negovalni kozmetiki redka, dišav pa se izogibamo šele v zadnjem času, pri kozmetiki za občutljivo kožo. Pripravki, odišavljeni s parfumi, ki so zmes eteričnih olj, so po izpostavljanju namazane kože sončni svetlobi pogosto povzročali alergije. Z dišavami se da prekriti neprijeten vonj vhodnih snovi, žal tudi tistih nekvalitetnih.
LIPOSOMI
Kljub splošnemu prepričanju lipo-somi niso učinkovine, temveč »transportni sistem«. So mehurčki mikrometerskih velikosti, zgrajeni iz maščob fosfolipidov (npr. lecitina), v njihovi notranjosti pa je voda. V njih so vgrajene različne učinkovine, ki jih liposomi prenesejo v kožo. Prenašajo lahko tudi samo vodo in tako prispevajo k hi-drataciji kože. Ponekod so liposomi na slabem glasu, ker naj bi povzročali alergije, vendar so taki primeri posledica pomožnih snovi, brez katerih je liposomske pripravke težko izdelati.
Zmote in resnice
V okolju, v kakršnem živimo, se ravnotežje na naši koži kaj hitro poruši. Pravilno čiščenje, nega in zaščita kože lahko preprečijo nastanek poškodb in obolenj. Toda kozmetika ne zdravi in vsaka resna kožna sprememba zahteva nasvet farmacevta ali obisk pri zdravniku! Dajanje zdravil v kozmetične namene s strani nestrokovnjaka je neetično!
Za kozmetične učinkovine se, za razliko od zdravilnih učinkovin, ne
Čistilno mleko za obraz
MURSKA SOB°TA
Vitaminska krema
zahteva preizkušanje učinke. Dovolj je tudi subjektiven U9 vpliv na uporabnika, zaton j mo verjeti, da vse, kalJeir resnično »pomaga«. Za° aS||» snovi, na primer nekatere . ske izvlečke, ki so večino111 kot v zeliščnih zdravilih. J® ; vitost dokazana. Novejše u -ne pa so pogosto prečIme' s ( in zavajanja kupcev, oreu' z oglaševanjem kozmetik. $ ljublja čudeže ali s naravni izvor sestavin, majo nobene prednosti P'f tetskimi, jih pa zato P°s' plačamo. Zapomnimo si- M tika lahko samo poma9a se proces staranja upoca ma, ki bi za vedno zglad' jj ne obstaja; kože ne mo -(s hraniti s »hranilno« kre ■ pravilno ne hranimo inv znotraj.
Vidimo, da ima tudi sam j podlaga določen učinek in je ta dovolj za nego m«o zahtevne kože. Tradicionain niške kreme so lahko Prav bre kot izdelki zvenečih im ščeče ovojnine. Kolekcij* tljivo kožo imajo ob|C । ceno, ker je izdelava bre J pomožnih snovi težja. _ Pogledali smo v zato da bi vi naslednji®" na lonček ali na žkatkco-se nahaja. Dobra kozme' rira vsebnost učinkovin. P' stavin podlage ali ki bi utegnile povročm । ^ učinke. Zmeraj se yPraSreS|/ notri in ali moja kožat° buje. Poiščite od9ovor®;8/ glede nege, primerne va A k°ZeVLADKA čAHUKVO
V soboto, 14. marca, ob 19.30 v športni dvorani osnovne šole v Gornji Radgoni
X # n s si med zvezdami m. /
ZAIGRAJMO
57/1/14
inZAPOJMO
Mo Murski val 94,6 Mhz srednji val 648 kHZ
PO
DOMAČA
Voditelj:
GEZA FARKAŠ
Ivica Šerfezi, Ivo Godnič, Brendi, Korado, Šaleški fantje, Dolores, Pajdaša, Manja Šalamun, Nova legija, Zlatko Dobrič, Pištek, Sergeja Sukič, Miran, Štrk, Štajerski potepuhi, učenci osnovne šole
Vsak obiskovalec dobi kaseto.
Družabne igre z nagradami.
Predprodaja vstopnic v Mercatorjevi tr-
Glavni pokrovitelji:
- Euro Design Apače
- Murales Ljutomer
- Radgonske gorice
- Pomurska Banka
- Občina Gornja Radgona
govini Marjanca v Gornji Radgoni, Marketu Mura Apače in Vrelcu Radenci
OVEN
Ona: Bolje bo, da ne razmišljaš o maščevanju, saj je trenutek primernejši za pomiritev. Proti koncu tedna boš prišla v položaj, ko se bo potrebno odločiti o veliko stvareh.
On: Jutranji pozdrav neznane lepotice ti bo ponovno vrnil samozavest in utrdil prepričanje, da vendarle ni vse tako črno. Toda nikar ne pričakuj preveč, ampak se na srečo navajaj postopoma. Prihodnost je vsekakor tvoja.
BIK
Ona: Bodi iskrena in si ne zidaj gradov v oblakih, saj se le-ti lahko hitro podrejo. In nikar ne zavračaj vse krivde na svojega partnerja, saj se mu lahko dodobra zameriš. Poskrbi raje za svoje zdravje.
On: Postavil si si previsoke cilje in za njihovo uresničitev bo potrebna dobršna mera truda in predvsem realnosti. Nova ljubezen te bo popolnoma očarala, po drugi strani pa prinesla kopico problemov.
DVOJČKA
Ona: Dogajale se ti bodo nenavadne, vendar prav prijetne in zanimive stvari. S partnerjem boš imela v začetku nekaj težav, pozneje pa bosta vendarle uspela ugotoviti skupne interese. Z denarjem pa nikar ne razmetavaj!
On: Navdušenje te bo zaneslo na povsem negotova pota, a se bo vse skupaj izteklo na najboljši možen način. Poslovni uspehi se bodo pokazali malo kasneje, vendar se ti tudi sedaj ni potrebno prav nič bati.
RAK
Ona: Nepričakovana ponudba ti bo prinesla želeno samozavest, ostalo pa bo odprto vprašanje, ali se ti vse skupaj sploh splača. Glede obveznosti ti ne bi škodilo več resnega pristopa pri reševanju le-teh.
On: Postopoma se boš sicer umiril, vendar to ne bo tako zabavno, kot pa si si predstavljal. Še vedno pa si nisi uspel razjasniti, ali je bila storjena napaka na tvoji strani ali pa ti jo je kdo podtaknil.
LEV
Ona: Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav, saj ti bo veliko pomagala pri tvojih ljubezenskih načrtih. Vendar pa bo bolje, če boš obdržala bistro glavo, prevroča čustva lahko vse skupaj samo pokvarijo.
On: Začel boš premišljevati na povsem nov način, kar te bo privedlo do prav osupljivih rezultatov. Toda nikar ne stoj odprtih ust, ampak zagrizi v vabo, dokler je še topla. Nekdo se bo opekel, toda to vsekakor ne boš ti.
DEVICA
Ona: Doletela te bo pravcata histerija, ki bo v tesni zvezi s tvojim nekdanjim prijateljem. Pomiri se in trezno razmisli o vseh morebitnih posledicah ter se šele nato dokončno odloči. Vsekakor ti ne bo lahko.
On: Ko boš blizu zmagi, se je boš skoraj ustrašil. Nikar ne omahuj - vse to si si zaslužil, in to več kot pošteno. Tako boš imel sedaj več časa zase in za svoje načrte, ki so vse prej kot skromni...
TEHTNICA	a(1C3l?
Ona: Nekaj noči ne boš imela pravega pod pepelom preteklosti še vedno nekaj Prijatelji te bodo sicer povabili na zabavo. JP konec tedna preživela na povsem druga® On: Dosegel boš tisto, kar si že dolgo ze^ U ti bo prinesel poslovni uspeh ugoden ra^pj# ljubezenskem področju, ki si ga zadnje zanemarjal. Bo pa sedaj zato lepše.
ŠKORPIJON	. J«
Ona: Poležavanje v prijateljski družbi v pravo zabavo in kaj hitro se boš zave® nekoliko predaleč. Zjutraj bo ob tebi •# prostor, kot je bil že nekoč ...	■
On: Poslovni uspehi šoti odprli mnoga rih si nekoč mislil, da bodo ostala za , s»l Potrudi se obdržati trenutni življenjski ' I obeta kopica prav zanimivih doživetij- M , STRELEC	>5
Ona: Nikar ne pričakuj spremembo P’®	।
se še bolj zagrizi v uresničitev svojih tedna se ti bo nenadejano nasmenn omogočila velik met, vsaj kar se tičel,u On: Z močno voljo lahko narediš P svojem poslovnem kot tudi ljubezen® Presenetil te bo obisk starega prijatelj > sel še presenetljivejše novice.	Jh
KOZOROG	. . a^'
Ona: V neki zadevi se nikar ne izmikaj' । šaj vztrajati do konca. Prijatelj ti bo vendar bo s tem mnenjem ostal P°P° n Kasneje ti bo predlagal pomiritev jaj M On: O mnogočem si imel prav, toda ®^ bi opozarjal na svojo nezmotljivost.
kasneje se zal, vendar ne kaze P^pO^ kocko le zato, da bi dobil nekaj, ka goče sploh ne bo všeč.
VODNAR
Ona: Hitiš na poti v službo, na Potl pOst° p/j-trgovino, na koncu pa vendarle n gVoje£n|X Umiri se in naredi nekaj zase in	,
rja, na katerega’si v zadnjem čas® X zabila.	_ nzotfl°5'eA
On: Razveselil se boš prijateljičine P ti J boš pozneje pričakoval veliko ve®' ^50 vljena dati. Da bi si pridobil naklonj ti ni potrebno razmetavati denarja- J
RIBI
Ona: Ker si si premalo prizadeval • tistega, kar ti je veliko pomenil0- . prih0 j delaj užaljeno, temveč se raje P°® y ti lahko prinese še kaj lepšega-
On: Ko se boš odločal med po®10 nj|a ^fitC. ljubeznijo, se bo tvoja odločitev slovnosti. Je že tako, da imaš rad H stabilnost, za drugo pa boš poskr
^tnik, 12. marec 1998
<rač
19


Rekordna
štiri
ZfW
OO/M*
Obiščite Merkurjev trgovski center:
Z Merkurjevo kartico zaupanja še ceneje
počitnice
Količine so omejene!
n® bo dokončno odšel Tit news)
132,00/kos
126,70/kos
125,40/kos
124,10/kos
122,80/kos
pri nakupu do 37 kosov od 38 do 757 kosov od 758 do 2.272 kosov od 2.273 do 3.787 kosov od 3.788 do 5.303 kosov
Brata Podobnik si ustvarjata svojo kapitalsko bazo (Kmete bosta ožela news)
Iz podvodnih virov SDS smo izvedeli, da bodo v svoje vrste znova sprejeli izpljunjenega Gy6reka news
Kmetijsko* gozdarska zbornica
Kot smo izvedeli iz zaupnih virov, se zaradi zavlačevanja pri ustanavljanju novih občin Cankovčani že odpravljajo v obljubljeno deželo (Spremljavo jim bo trobental njihov voljeni poslanec news) Karikatura: BUZETI
Obljubljena dežela
Gydreka v svoje vrste
klasični strešnik
mere: 330 x 420 mm, teža 4,5 kg poraba: približno 10 kosov na m2
TC MERKUR
Obrtniška ulica 39, Murska Sobota tel.: 069 31 788
V štirih letih je državnemu zboru vendarle uspelo sprejeti nov policijski zakon (Poslanci bodo zahtevali dodatek za vožnjo s taksijem news)
in Borut
tvoji so bolj ortodoksni kot moji
< PRIM A '
ROHA, , \pocsni A
ikavu /
POPAST^
večja količina - ugodnejša cena
Drnovšek popustil
Janez Drnovšek je pristal, da se Cerkvi vrnejo gozdovi v naravi
(Na stara leta bi rad gobaril nevvs)
■ m Največja vrlina prihodnjega obrambnega ministra Aloj-11 “ za Krapeža je, da je šele tri mesece v vrstah SLS nevvs



20
C/dsevi mladosti
vestnik, 12. marec W
Martin Krpan in zeleni škrat
(Domišljisjki spis)
Ko je Martin Krpan dobil denar, seje poslovil od cesarja in se odpravil domov.
Moral je potovati več dni. Prvi dan je bil zelo vesel ob misli, da se bo končno spet vrnil k domačim. Ampak drugo jutro, ko se je zbudil, nikjer ni bilo denarja. Iskal ga je in iskal, vendar ga ni našel. Potem pa je zagledal pod posteljo izgubljeno kapo zelenega škrata. Takoj je vedel, kdo ima denar in kam je odšel. Nekaj metrov vstran ga je našel. Zgrabil ga je za lase in ga vprašal:
»Kje je denar?«
Škrat je zajokal: »Ne vem, med potjo sem ga izgubil!«
Martin mu je zapovedal, naj mu pomaga iskati in mu obljubil polovico denarja. Škrat seje strinjal. Iskala sta do poznega večera, vendar ga še vedno nista našla. In potem ... Škrat seje nenadoma spotaknil, in prav tam je ležal denar. Martin gaje vzel, dal polovico škratu, potem pa šel dalje. Škrat je bil tega zelo vesel. Martin pa je mislil samo na dom. Čez nkaj dni je bil končno doma. Denarje razdelil družinam, ki so ga najbolj potrebovale.
Martin Krpan pa je bil tudi brez denarja srečen, kajti ravnal se je po pregovoru, da sreča velja več kot kup zlata.
ANDREJA VOGRINČIČ, 6. b
OŠ II M. Sobota
Cigareta in jaz
Kajenje je slaba razvada, ki škoduje človeku. Dandanes se s cigareto postavljajo že najstniki, kajti med njimi velja »zakon«, da če ne kadiš, nisi frajer, te nihče ne opazi.
Sama ne kadim in tudi ne nameravam, saj se je moje prvo srečanje s cigareto končalo zelo slabo. Obiskovala sem 4. razred. Jaz ter moji sosedi Mojca in Monika smo se splazile v sobo Mojčinega in Monikinega dedka, ki je ravno takrat spal. Monika mu je potiho vzela cigarete in stekle smo ven. Prva je prižgala cigareto Monika, nato jaz in nazadnje še Mojca. Njima začuda ni bilo nič, jaz pa sem že po prvem vdihu začela bruhati in potem me je grozno zabolela glava. Po tistem dolgo nisem mogla cigaret niti pogledati. Moram pa priznati, da me je pozneje včasih le zamikalo, predvsem takrat, ko sem bila v dobri družbi, da bi malo potegnila. No, uspela sem reči »NE« in upam, da bo tako tudi v prihodnje, kajti cigareta ti skrajša življenje za nekaj let. Želim, da bi se tudi drugi, predvsem mladi, spametovali in prenehali kaditi.
JASMINA ČERNELA, 8. a OŠ Bogojina
Smešna šola

/■e k ::'/e
vAu SO NAHOPRDMEn
NAŠI ZMAJI - Pri ročnodelskem krožku smo izdelali zmaje. Res so lepi! Tudi spuščali smo jih. Zelo lepo so leteli s svojimi pisanimi barvami in dolgim repom. Pa tudi fotografirali so se z nami.
KLAUDIJA TRATNJEK, 4. a OŠ Bakovci
Nekega dne, ko sem prišel v šolo, se je zgodilo nekaj čudnega. Učitelji so nam pripovedovali smešnice. Nato je ravnatelj poklical vse učence v avlo in začel plesati, za njim pa so zaplesali še drugi učitelji in učiteljice. Pri telovadbi smo namesto prevalov in drugih vaj lenarili. Pri glasbeni uri nam je učiteljica pela, mi pa smo jo poslušali. Pri matematiki smo mi dajali učiteljici naloge, ona pa je morala računati.
Ob koncu pouka nam je uči-
teljica dejala, da so nam pripravili en smešen dan v šoli.
KLEMEN POKRIVAČ, 4. d OŠ Gornja Radgona P. S.: Če se je to dogajalo tudi v resnici, potem je bilo res imenitno!
Vijolica

Zakaj se miška bojijo
muce
Moj Romi
Doma imamo zelo živahnega psa. Prinesel ga je Rom, zato smo mu dali ime Romi. Vsak dan nestrpno čaka, da greva na sprehod. Kadar pridem iz šole, začne lajati. Potem ko naredim domačo nalogo, grem po Romija in odpraviva se na sprehod.
Nekoč je Romi zagledal srne. Začel me je vleči tako močno, da sem padel. Zgrabil sem vrvico in ga jezno vlekel proti domu.
MATJAŽ RAJŠP, 2. raz. Podružnična OŠ Pertoča
Dan žena
Osmi marec je dan žena, dan vseh mamic in deklet. Vsaka v roki nosi cvet, vsaka srečno se smehlja.
Jaz se tudi veselim, vendar hkrati si želim, da imeli bi ob letu dan žena po celem svetu. MARTINA VOHAR, 4. a OŠ Bakovci
Nekoč sta živeli muca in miška. Muca je rada jedla smetano, miška pa sir.
Nekega dne sta se srečali in se začeli pogovarjati. Muca je predlagala, da bi šli skupaj v slaščičarno na smetano, miška pa je rekla, da bi šli raje na sir. Začeli sta se prepirati in nazadnje sta se hudo skregali. Nato sta odšli vsako na svojo najljubšo jed.
Ko sta se drugo jutro spet srečali, je muca rekla miški, naj gre vstran. Ona pa je ni ubogala, ampak jo je začela izzivati. Muca se je še bolj razjezila in hotela je uloviti miš. Ona se ji je skrila v luknjo in še danes se boji muce.
ROKI FEKONJA, 4. d OŠ Gornja Radgona
Doma imamo več vrst vijolic. Rasejo na oknu v kuhinji. So bele, roza in lisaste barve. Meni so najbolj všeč lisaste. V lončku, polnem zemlje, požene vijolica korenine. Nad zemljo ima steblo; liste in cvetove. Vijolice ne smemo zalivati po listih, ampak spodaj v posodo. Zalivamo jo enkrat tedensko. Ko je lonček premajhen, vijolice presadimo v večjo posodo. Mama dela to pri nas vsako pomlad. Pri tem jo rada opazujem.
Ko sem bila majhna, sem utrgala mami cvet. Ona me je opozorila, da tega ne smem delati.
MARTINA SMEJ, 3. raz.
OŠ Odranci
05 KRIŽEVE/
□
d/
Prova prleška
P-prigoda
Piflarček
Prleki priprovlajo pojedino pa pokolejo pet predebelih picekof. Prvo posprovijo perje, potli pa pride pes pa posprovi pečeno piščetino. Prebrisani Prleki pokličejo policijo pa prijovijo požrešnega psa. Policaj pride pa pela psa po pločniki proti policiji. Pes potegne policaja, pa padneta pod potoče prehitrega poršeja. Prleki prestrašeni pobegnejo proti parki, pojedino pa preložijo.
Ljubezen
Ljubezen je sladka, a ni vedno gladka. Mislim nate, buljim vate, pišem zate, ker nora sem nate.
V razredu te gledam ■ in te vedno posnema®' Doma rišem srčke in pošiljam ti poljubčKe-Ti me ne ljubiš in me ne snubiš. Jaz plesala bi s tabo, a ti nočeš z mano.

Piflarček dobro se uči, vedno pri knjigah sedi. V šoli vedno vse ve, kakor da leksikon je. Tudi računati zna, in to za dva.
Piflarček bo profesor postal
in veliko kontrolk bo zadal. TINA FICKO, 5. a OŠ Tišina
P. S.: Tako je naslov tudi šolskemu glasilu, ki ga posebej izdajajo tišinski peto-šolci. V njem je res marsikaj zanimivega.
P-prigodo pripravile:
MATEJA, ANITA in KATARINA OŠ Janka Ribiča Cezanjevci
Konec je vsega, adijo, dragi kolega!
DUANA, DORINA-.
INESinS^
Smeh iz šolskih klopi
V šoli smo se učili o vodi. Delali smo tudi poskuse, varišica vpraša: »Otroci, kako očistimo vodo?« Moj sošo odgovoril: »S tušem.« Vsi smo se smejali.
***	itneI1^
Učili smo se o vrstah povedi. Bilo je vprašanje: »Kako povedi, kjer je na koncu vprašaj?« Mihec odgovori: di.« »Kako pa imenujemo povedi, kjer je na koncu »Pikaste.« In bilo je polno pikastega smeha. DENIS HA
Podružnična OS 7
(D
Ali veste?
CD
a:
(Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota; nagrade pošiljamo po pošti)
Vprašanje št. 25 se je glasilo, ali veste, katera država je osvojila največ medalj na olimpijskih igrah na Japonskem. Prejeli smo kar precej pravilnih odgovorov, in sicer, da je bila to Nemčija (12 zlatih, 9 srebrnih in 8 bronastih); največ sreče pri žrebanju pa je imela Milena Dominič iz Rakičana (Jezere 19). Čestitamo!
Ali veste, v katerem evropskem mestu je največ mostov in kanalov? Odgovore zbiramo najkasneje do 17. marca. K našemu naslovu pripišite še geslo »ALI VESTE«.	Q
(D
>cn
KUPON št. 27 - ALI VESTE?

Tudi v župnijskem vrtcu Lavra v M. Soboti so namenili posebno pozornost praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Pripravili so pester in zanimiv enourni program, v katerem so nastopili otroci, vzgojiteljice in njihovi starši. Le-ti so še posebej presenetili z lutkovno igrico Pod medvedovim klobukom. Vzgojiteljice pa so predstavile še načine, kako lahko sami naredimo lutke iz čisto vsakdanjih predmetov.

CD
CD
fot-? Piti MA
HAMBKK'
•• marec iyy«
a •'<* glasovni sceni
Rumič in Remenarov
Včasih je bilo tisočkrat lepše«
iter ! •	’ da vse> kar se Po-
budi po preostali Sloveniji
»a na ■Ini; Ampak nekaj posebne-E ki se še danes bolj peva CCPb in mestih pre-ložno^7381’ ob. različnih pri-hi Dnci !nveseiih dogodkih. In vajoHeL8^0 .‘n kajradi Prepe-se z ,ill3mUrCi? p°g°varjali smo tov ki °m ^Um*o in Remena-ods’e^pevata skladbe, ki so
Sitosti cidSkV zgodovine in Iju-drugo v asbemka sta izdala že fajn bila,, b,druga Kak Je lnda naklad; tpaje zaenkrat izšla v smosentlSOClb izvodov. Tako "ovariali3 P7dStavitvl kasete po-^Paježal8^”*^ pogo' jo barvito« neko lko izgubil svojine v prevoda Prek' dejstvo ie t ovenščino. Ampak Pesmi n/a a Se tudi Prekmurskih w prevajati-
n-7prej nekai be' *Na / drugl kaset^!
^gačne^8' kaseti so povsem s° bile madXmiv°- na prvL Pre-i Ce' boli nn arske 'n b°lj domačna kaso»> ln^a®nje<<> sedaj Pa ih ra® nnd°aVrsdla tudi take, ki debeli nE m^jši- Torej so
»Žei^7\skupui P0Jeta?
ct Bunai ° §0’ več kot dvajset ra4eX0pw Skupaj pa ktipanek^ letih.Dve sva v tem - lko intenzivneje, saj b.Ve|ik aasu Posnela dve kase-\ačih lgr.a'a ob kakšnih MotovihaZnikih. na Jožefovo, Se,,1Pa^ 8ostuvanjih. Predv-^bovaVvT- pokbcalk ko so
Sai na t»vdkSno manjšo skupi-??r°stora ? ^abavah Pogosto ^včaVt, ® ° skuPino. Tega h zel° veliko.«
Pril»žnosti ai? vVčasik J" lmate danes? več h°-ča^kaset Ud' po tem, ko sva D ze? t0^ej V zadnjem Va^e Lahk Vel'k° kličejo na hko Poveva, da ima-? ^no.« ‘ ' dva vnaprej vse
pri teh
8|Sali M nr E S0 zel° ma' hitijo so bPekmurske pesmL
sva	vzPodbu-
° j Promovi dt°čila’ da bova rala Prekmursko
glasbo, in tako so začele nastajati kasete. In če bo šlo vse po sreči, bova vsako leto izdala eno novo.« Od kje pa ideja, da bosta izdala kaseto?
»Domači so se spomnili, da sva zaigrala in se naučila že toliko pesmi, da bi lepo bilo, če že drugega ne, da bi kakšno kaseto izdala vsaj za spomin. Potem pa so nama mnogi pomagali in kaseta je bila zunaj. Nato pa so naju začeli klicati iz vsega Prekmurja. Ampak midva nisva taka, da bi lahko ves večer igrala na poroki.
Slišali smo lahko, da sta tudi sama avtorja skladb?
»Ja, največ je najinih pesmi. Melodije so že znane, besedila pa sama pripiševa, in to oba.«
O čem najraje »popevate«?
»Največ o tem, kako je bilo nekoč lepo in kako smo hodili po vasi pet.«
No in kako je bilo nekoč?
»Joj, seveda, kak je »inda fajn bilau«. Joj, kako je takrat, ko smo bili še dečki, »fajn bilo«. Vsak večer smo šli po vasi in prepevali.
smela ven na cesto kakor danes. V tistih časih je lahko samo okno odprla, pa še takrat je mama vpila, naj ga zapre, in jo podila stran. Potem smo spet šli k drugi hiši, kjer je stanovala kakšna punca. In tako smo prepevali pozno v noč.« Ali danes kaj pogrešate tiste čase?
»Stotisočkrat je bilo takrat lepše. Pa smo slabše živeli, ni bilo
■ televizije, ne radia ... Včasih so tudi kakšni iz druge vasi prišli k nam prepevat. To seje tako lepo slišalo po vasi, ko so prihajali, tako od daleč.«
Pa ste vsak večer hodili »vogledi«?
»Vsak večer, čeprav smo doma končali z delom ob 21. uri ali pa še kasneje. Malo smo se umili, potem pa smo do polnoči hodili
Tega več ne zmoreva, raje igrava na proslavah ali kakšnih koncertih, kjer je več nastopajočih.« Katere prekmurske pesmi pa imata najrajši?
»Nama so všeč vse. Ljudje pa imajo vedno tudi svoje želje, mnogi imajo radi takšne bolj hecne.« Nista samo pevca, hkrati tudi zabavata ljudi?
»Ja, seveda. Prepričana sva, da je dobro, če med glasbo povemo še kaj smešnega. Rada kaj malo tako poveva, kakšne šale, najboljše so tiste o ženskah. Ja, veste, midva imava ženske raje kot moške.« (Potem se je slišal dolg navihan smeh.)
Pojete tudi v Madžarščini?
»Ja, tudi. Dobila sva tudi že nekaj pripomb, zakaj na novi kaseti ni več toliko madžarskih skladb. Naši ljudje zelo radi poslušajo madžarsko glasbo. Obljubila sva, da bodo na naslednji kaseti spet madžarske skladbe.«
Tam, kjer je bila kakšna punca, tam smo pod oknom ostali nekoliko dlje časa ali pa smo se usedli v kakšen »šanec« in prepevali dve, tudi tri ure. Ja, nekoč punca ni
po vasi, potem pa okrog 3. ure zjutraj že šli kosit. (Smeh) Tako smo bili utrujeni, da smo spali, ko smo šli po poti. Ja, »istina«.«
Besedilo in fotografija: ANRR
Novice od tu
Ena najlepših in najpostavnej-ših slovenskih pevk bo prav kmalu postala mamica. Marta Zore, ki ji še vneto raste trebušček, bo namreč čez nekaj mesecev povila potencialnega glasbenika. Ali je punčka ali fantek, se še ve, kdor koli pa je že, je ves čas sodeloval pri snemanju in nastajanju novega albuma.
kkk
in tam
Pevca skupine Ramones Joeya Ramonea so pred kratkim pripeljali v bolnišnico. Pevec bo moral kar nekaj časa prebiti na oddelku za intenzivno nego in pod strogo kontrolo zdravnikov. Nobeni viri pa ne poročajo, kaj se je z njim dejansko zgodilo in za kako resno bolezen gre.
kkk
stvice
1 tOMočJjata#e M„TUjIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V
3' p never U9 la
, L PEElK FtiR SlČ-Endres Bocelli S Jud/ Weiss
Jner ELLa Vita (?M~Celine Dion
F^LOgi.	NT ST0p THINKING OF YOU - Eros Ramazzotti & Tina
feAVEtelna
Aiannah Myies
j'	L.?L°VENSkr
^'CL&O ' eS?r^E GLA®BE: 7 VELIČASTNIH
4 SpU®EZN| - sjmn ptser in Andreja Zakonjšek
Zasavci
L^VIčaNaro kontrabant
& 'Ani ^REz pLASBE: S KRŠČAKON, CEKRON PA Z MARELOF
Lllz^toLBleglMekovasi
lž 6 ' CeS1 Kvintet z Rri!'ns' Franca Miheliča
x	^0Vaka 13 gnn?trtka, 19. marca 1998, na naslov: Murski val.
'Uhrkv. v ’	0 Murska Sobota, za glasbene lestvice.
nst. n	__________
------------------------------------------
^i K?’’"’-	--------------------------------------------
er naslov; ---------------------------------------------------
Čeprav Evrovizija ni ravno odsev najkakovostnejše glasbe, pa ima vendarle toliko prestiža, da se marsikateri glasbenik želi udeležiti tega tekmovanja. Glasbeniki gredo celo tako daleč, da so pripravljeni spremeniti celo imidž, da se prilagodijo trendom mode. To pa je potem pogosto videti tako, kot da bi kakšen ek-sot iz Burkine Faso vozil slalom.
Michaelu Jacksonu vse bolj kot na glasbenem področju uspeva v rubrikah trača. Tokrat so se mediji razpisali o izhlapevanju z njegovega nekoč polnega bančnega računa. Dajo pa tudi vedeti, da si je vrli glasbenik omislil način, kako ga bo pokril. Ponovno seje začel videvati s svojo nekdanjo ženo Liso Marie Presley, ki je po očetu podedovala lepe denarce. Kako smo hudobni!
Viktoiji'97 za najbolj popularne osebnosti
N svetu radia, televizije in glasbe
Tudi, letos lahko Vestnikovi bralci soodločajo pri izboru najbolj priljubljenih in največjih medijskih osebnosti v lanskem letu. Glavni organizatorje revija Stop. Tudi sedaj lahko daste svoj glas za najpopularnejšo televizijsko osebnost, najpopularnejšo radijsko osebnost ter najpopularnejšega glasbenega izvajalca ali skupino. Za to glasovanje boste izpolnili glasovnice, posebej pa lahko predlagate tudi koga, ki si zasluži nagrado za življenjsko delo. Velja pa pravilo, da lahko en bralec tedensko glasuje le enkrat, torej izpolni tri glasovnice. Vsak teden bomo objavljali nove kupončke, vsi, ki se boste vključili v izbor, pa ne pozabite pripisati tudi svojega imena in naslova.
flllusic
TeVe
Ime in priimek:
Oddaja:
Moj naslov:
Radio
VIKTORJI '97
VIKTORJI '97
Ime in priimek:
Oddaja:
Moj naslov:
Glasba
Ime in priimek:
Oddaja:
Moj naslov:
M
Q
O
as M & I s
z
(n m M
VIKTORJI '97
H
od
Jimmy Rogers 1924-1997
Jimmy Rogers je bil pionir čikaškega bluesa. Umrl je decembra lanskega leta v Chicagu, star je bil triinsedemdeset let.
Rodil se je kot James A. Lane v mestu Ruleville v Missisi-piju. Kot otrok je že obvladal igranje ustne harmonike, s šestnajstimi leti pa je nastopal kot kitarist s takrat zelo slavnim Litlleom Walterjem Jacobsom. Leta 1954 seje preselil v Chicago. V nekem studiu je srečal svojega bratranca Muddya Watre-sa in se pridružil njegovi skupini kot ritem kitarist. To so bila tudi Jimmyjeva najplodnejša leta. Vendar pa je poleg sodelovanja z Watersom deloval tudi samostojno. Pod vodstvom Ja-cobsa je izdal leta 1947svojo prvo samostojno ploščo. V petdesetih letih pa sta oba nastopala skupaj z Watersom. V tem obdobju je napisal tudi nekaj skladb, ki danes veljajo za klasike bluesa, kot so That’s Ali Right, Walking By Myself, Ludella in Chicago Bound.
V sredini petdesetih let seje naveličal glasbenega posla in igric okoli njega in zapustil glasbeno sceno. Šestdeseta leta je preživel predvsem kot poslovnež, saj je kupil nekaj butikov na zahodni strani Amerike, vlagal pa je tudi v podjetja s taksiji in poslovne zgradbe.
V sedemdesetih letih pa se je ponovno vrnil k bluesu in nastopanju. Ta leta je predvsem preživel na nastopih po Evropi. Konec osemdesetih let pa je zaznamovalo predvsem sodelovanje z Rolling Stonesi in Ericom Claptonom. Tik pred smrtjo so pri založbi Chess/MCA, za katero je nekoč snemal, izdali kolekcijo njegovih skladb pod naslovom Jimmy Rogers - The Complete Chess Recordings.
kkk
Akustični basist Charlie Haden že kar nekaj let kraljuje na vseh mogočih jazz lestvicah kot najbolj kreativen basist, zato je tudi vsaka nova plošča zelo pričakovana. Nedavno sta izšli dve njegovi plošči z enakim naslovom The Montreale Tapes. Gre za posnetke iz leta 1989, ko je imel Charlje Haden osem zdaj že legendarnih koncertov na Montreal Jazz Festu. Na obeh ploščah sodeluje poleg Charlieja kot bobnar njegov stari znanec Paul Motian, kot pianista pa se predstavljata izredni kubanec Gonzalo Rubalcaba in Geri Allen.
kkk
Trobentač Tom Harrell velja za pravega čudaka na današnji jazz sceni. Njegova dela praviloma ocenjujejo z genialno. Njegov najnovejši izdelek nosi naslov Tom Harrell - Performing Live (RCAVictor). Posnetki so nastali od 3. do 8. marca lansko leto v Newyorškem klubu Village Vanguard. Kot gostujoči glasbeniki se predstavljajo violinistka Regina Carter, basist Andy Gonzalez, bobnar Leon Parker, pianist Danilo Perez, saksofonista Dewey Redman in David Sanchez in kitarist Mike Štern.
IZTOK R.
Glasbena uganka
Tako kot ste nas tokrat zasuli z dopisnicami, nas že dolgo niste. Nagrado prejme Tadej Mesarič, Cven 2b, 9240 Ljutomer. Čestitamo! Novo vprašanje se glasi:
Pri kateri znani skupini je nekoč pel Vili Resnik?
Odgovor:
Kupon št. 72
Odgovore pošljite do 20. marca 1998 na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Na glasben sceni! Zelo veseli pa bomo tudi vseh vaših pripomb, želja in predlogov!
MURSKO - MORSKI VAL s turistično agencijo RELAX iz Murske Sobote postavlja v vsaki sredini večerni oddaji od 21.45 do 22.45 nagradno vprašanje.
Tokratno se glasi:
Najvišja gora v Afriki?
ODGOVOR:
Odgovore pošljite najkasneje do 14. marca 1998 na naš naslov: Murski val, za oddajo MURSKO-MORSKI VAL, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
NAGRADA: Prvomajski Relaxov klub v Novigradu.
KUPON ŠT. 54!
22
AVmetijska panorama
vestnik, 12. marec
Prodajni center AGRO*MA^^ Ljutomer
Raziskave
cijem in fosforjem, in sicer na lažjih tleh pa 2.2 :1.
z ekskluzivno ponudbo traktorjev
GOLDONI
T ravno-deteljne
in travne mešanice iv
Primerjava pridelka sušine, hranilne vrednosti in vsebnosti elementov v suhi snovi med travno-deteljnimi in travnimi mešanicami
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Tudi koeficienti variabilnosti povedo, da so obstajale velike razlike v vsebnosti surovih beljakovin. Še najmanjšo variabilnost v vsebnosti surovih beljakovin smo dosegali z mešanico K2, in sicer v pov-
prečju 29.0 %, medtem ko sta mešanici KO in K1 dosegali za vsebnost surovih beljakovin vrednosti med 35.0 in 36.0 %.
V vsebnosti surove vlaknine kakor tudi MJ NEL med proučevanimi TM na lažjih tleh ni bilo bistvene razlike.
Med proučevanimi TM so obstajale razlike v vsebnosti kalcija in fosforja.
Kemične analize sušine TM na težjih tleh so pokazale (pregledni-
Sklepi
1.	S TD M (travno-deteljne« šanice) smo na težjih tleh do^ v povprečju za 46 % višje sušine v primerjavi z lahkimi* in sicer 13.2 t/ha na težjih* 7.1 t/ha na lažjih tleh.
Tudi TM so dale na težjih * povprečju za 45 % višje P11 । sušine v primerjavi z lahkim1 . 13.9 t/ha na težjih tleh in na lažjih tleh.	.
2.	Prav tako so pridelki st® TDM vsebovali v skupnem * prečju na težjih tleh vec s beljakovin, in sicer 15.4 % ।" . % na lažjih tleh. Torej je vse sušina proučevanih TDM na
Vsi tipi traktorjev moči od 22 do 72 KM vedno v ponudbi. Izredna moč, uporabnost in okretnost z varnostjo združene v enem stroju.
Sledimo evropskim trendom na področju razvoja pogonskih strojev, priključkov za obdelavo tal in škropilne tehnike. Tudi zato je vedno več članov kluba Goldoni!
Prodajalec proizvodov proizvajalca Agroruše iz Ruš s popolno ponudbo. Nova »zelena trgovina« s kompletno ponudbo sredstev za zaščito rastlin, semen in gnojil.
Naj bo zelena trgovina tudi vaša trgovina!
Mešanica	Odk os	LETA								
		1			2			Povprečja		
		SB	S VI	NEL	SB	SV1	NEL	SB	SV1	NEL
KO	1	12.0	16	7.3	8.8	31	5.0	10.4	23	6.1
	2	10.0	31	7.0	10.5	22	5.3	10.2	26	6.1
	3	10.2	27	6.0	10.0	21	5.4	10.1	24	5.7
	4	15.5	22	6.4				15.5	22	6.4
	Povp	11.9	24	6.7	9.7	25	5.2	10.8	24	6.0
KI	1	14.0	20	8.9	8.0	32	5.0	11.0	26	6.9
	2	11.9	31	7.3	11.3	21	4.9	11.6	26	6.1
	3	11.4	27	6.0	10.2	22	5.0	10.8	24	5.5
	4	15.0	22	6.6				15.0	22	6.6
	Povp	13.0	25	7.2	9.8	25	5.0	11.4	24	6.3
K2	1	12.8	19	8.6	9.0	27	5.4	10.7	23	7.0
	2	11.9	30	7.2	13.0	19	5.5	12.4	24	6.3
	3	11.9	28	6.2	12.0	17	5.2	11.9	22	5.7
	4	15.5	22	6.6				15.5	22	6.6
	Povp	13.0	25		11.3	21	5.4	12.1	23	6.4
Mešanic a	Odkos	LETA										
		Težja tla						Lažja tla			
		1		2		Povprečje		1		2	.	
		Ca	P	Ca	P	Ca	P	Ca	P	Ca	
KO	1	50	41	5 1	43	50	4.2	57	3?	3.8	2.4
	2	47	37	33	79	4.0	33	58	76	5.7	2.6
	3	36	34	73	37	5.4	3.5	58	78	5.3	2.6
	4	6.8	4.3			6.8	4.3	9.4	3.0		
	Povp.	5.0	3.9	5.2	3.6	5.3	3.8	65	2.9	4.9	2.5
KI	1	4.9	3.8	5.7	4.2	53	4.0	5.6	4.0	4.7	2.2
	2	4.4	3.5	6.2	.3.4	5.3	3.4	5.3	2.9	6.0	
	3	39	3 1	54	79	4.2	3.0	57	7 8	5.9	2:1
	4	7.1	4.2			7.1	4.2	9.4	3.2		JJ-
	Povp.	4.8	3.6	5.8	3.5	5.5	3.6	6.5	3.2	5.5	
K2	1	4.6	3.8	6.4	4.0	5.5	3.9	5.3	3.6	4.7	LL
	2	4.9	4.0	5.8	3.9	5.3	3.9	6.5	3.0	6.7	JI 31
	3	3?	30	63	79	4.7	2.9	70	3 1	6.5	
	4	79	4?			7.9	4.2	90	3.2		
	Povp.	5.1	3.7	6.2	3.6	5.8	3.7	6.9	3.2	5^	tsi
51
M a a 0.
61
Preglednica 6: Vsebnost kalcija in fosforja v suhi snovi mešanic) na lažjih in težjih tleh
Preglednica 5: Vsebnost surovih beljakovin in surove vlaknine v odstotkih ter MJNELv MJ v sušini TM (travnih mešanic) na lažjih tleh.
ca 6), daje sušina v povprečju vsebovala za 22 % več fosforja in za 16 % manj kalcija kot sušina enakih mešanic na lažjih tleh.
Tudi za TM je bilo značilno, da je pridelek sušine na težjih tleh vseboval ožje razmerje med kal-
Jj
Ji v
Potrebam prilagojeno gnojenje ozimnih žit
z dušikom
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
V tej fazi je potrebna dobra preskrba z vodo in zadostna prehrana zlasti z dušikom in kalijem. Dušik vpliva na vzdrževanje primerne bujnosti posevka in intenzivnost asimilacije ter na tvorbo beljakovin, kalij pa omogoča oblikovanje endosperma v zrnju in hiter pretok asimilatov iz listov in plev v zrnje. Vsi našteti dejavniki vplivajo tudi na podaljšanje faze polnjenja zrnja in po-
večanje tisočzrnske mase.
Ker pa se dušik, posebno rastlinam dostopna nitratna oblika, lahko ob večjih odmerkih hitro izpere v podtalje - zunaj območja korenin - in postane za rastlino nedostopen, poleg tega pa lahko onesnaži talno vodo, moramo z njim gnojiti racionalno glede na lastnosti tal in fazo razvoja žit.
naslednjih gnojil: KAN, NPK-starterje NPK 20-8-6, NPK 22-6-6, NPK 15-15-15 ali gnojevko 15-20 m3/ha. Največji učinek in izkoristek gnojevke dosežemo z uporabo vlečnih cevi, ki so pritrjene na cisterno in s katerimi se gnojevka enakomerno razporeja med vrste posevka.
goče bistveno povečati pridelka. Rezultati raziskave nakazujejo, da je analiza tal z metodo N . možna dobra podlaga za določanje optimalnih obrokov dušika za prvo dognojevanje pšenice ob koncu zime. Za doseganje optimalnih pridelkov pšenice so odločilni dovolj veliki obroki dušika za prvo dognojevanje.
gostejši je posevek.
Jari ječmen
Predsetveno gnojimo z P in K in z dušikom 60-80 kg N7ha za krmni ječmen, katerega pa po potrebi dognojujemo pred kla-senjem s 30-40 kg N/ha.
glede na potrebe in ali meritve z 80-100 kg/ha deljeno na 2-3 obroke.
Izravnavanje potreb spomladanskega gnojenja z N
Prvo spomladansko dognojevanje opravimo najprej na posevkih, ki so poškodovani, redki in slabo razviti. Tu je pomembno predvsem to, da ukrepamo čirn hitreje, takoj, ko se začne vegeta-’ cija. Za dognojevanje uporabimo gnojila s poudarkom na dušiku. Cimprej in z večjo količino dušika dognojimo posevke, ki so slabo razviti, redki, poškodovani in posejani na slabše rodovitnih tleh in površinah, ki v kolobarju niso bogato gnojene z organskimi gnojili. Goste in bujne posevke na rodovitnih tleh dognojimo z manjšo količino dušika ali razdelimo zgodnje spomladansko dognojevanje na dva obroka. Za prvo dognojevanja priporočamo 40-80 kg/ ha čistega dušika za pšenico in 30-70 kg/ha za ječmen in rž. Za dognojevanje uporabimo eno od
Metode za prognozo gnojenja z dušikom
Natančne odmerke dušika za prvo dognojevanje lahko določimo na podlagi N . analize tal. Vzorčimo tik preden dognojuje-mo, konec februarja ali na začetku marca, ko tla niso več zamrznjena. Vzorce iz treh globin 0-30, 30-60 in 60-90 cm v hladnem stanju (v hladilni torbi) odnesemo v laboratorij, kjer ugotovijo zaloge mineralnega dušika (NO3-N + NH4-N) v kgN/ha. To zalogo N odštejemo od ciljne količine N (120 kg N/ha) in dobimo potrebni obrok N za prvo spomladansko dognojevanje.
V poskusih v Rakičanu smo z gnojilnimi obroki dušika za prvo dognojevanje pšenice, določenih na podlagi vsebnosti mineralnega dušika v tleh, dosegli optimalne pridelke. Z manjšimi odmerki so bili pridelki bistveno skromnejši, z večjimi odmerki pa ni bilo mo-
Ozimna rž
Rž je med pravimi žiti najsk-romnejša glede klimatskih in talnih zahtev. Ustrezajo ji lahka, pečena in peščeno ilovnata tla. Na težjih s hranili in humusom bogatih tleh rada poleže. Prenese bolj kisla tla kot pšenica. Optimalna kislost tal je pH 5-6. Rž v primerjavi s pšenico hitreje raste. Ima močnejši koreninski sistem, bolje prenaša sušo in izrablja hranilne snovi iz tal, predvsem fosfor iz težko topnih fosfatov. Odporna je na nizke temperature. Njiva pa mora biti tudi dovolj velika, da se lahko vsak dan ob cvetenju ustva- ' ri dovolj velik oblak cvetnega prahu za opraševanje.
Gnojimo ji tako kot pšenici, vendar zaradi nižjega pridelka zrna z nižjimi odmerki. Z dušikom dognojujemo 30 do 50 kg N /ha zelo zgodaj spomladi ob začetku rasti. Ob bilčenju je lahko odmerek nekoliko večji, 40-60 kgN/ ha.
Jara pšenica
Ima enake potrebe po hranilih kot ozimna, s tem da odmerkov dušika ne delimo, ampak ga damo večino (60-80 kg N/ha) v obliki NPK ob setvi in po potrebi (glede na stanje posevka ali na podlagi nitratnega testa in drugih meritev N v rastlini ali tleh) dognojimo pred klasenjem (vfazi zastavice) s 30-40 kg/ha, tako pač v praksi. Nekateri nemški avtorji pa dokazujejo, da do začetka razraščanja zadostuje 20-30 kg /ha N in je bolje deliti odmerek ob setvi 80 kg/ha N na 40 + 40.
Oves
Odvisno od dostopnosti in sproščanja hranil iz tal potrebuje oves 50-80 kg/ha N ob setvi, glede na to, da ga sejemo zelo zgodaj spomladi, dobro je čim prej, kar je mogoče, da se dobro razraste in lahko formira (odvisno od tipa in sorte) 450-550 latov. Pri dobri oskrbi z vodo je uspešno drugo dognojevanje z N v fazi štirih listov, v sušnih razmerah počakamo do bilčenja. Pozno dognojevanje pred latenjem (v fazi zastavice) imajo radi gosti posevki, ker poveča pridelek in vsebnost beljakovin zrnja. Pri redkih posevkih pa se lahko zgodi, da pri poznem dognojevanju z N oves odžene pozneje.
Pira
ŽITA FLISAR NOVAK
,»19* tleh v skupnem povprek ' več surovih beljakovin k mešanice na lažjih tleh, m Pridelki sušine TM Pa $ vali na težjih tleh za 13 “»0 rovih beljakovin kotna1 in sicer 13.1 % na težjih m na lažjih tleh.	-ina1^
3.	Na težjih tleh je sU vsebovala v skupnem P" za 23 % več fosforja ko tleh (težja tla 3.8 g/kg 5 1 pirf1 2.9 g/kg SS), medtem k d nobene razlike v vsebn ji med težjimi in lažjimi tle kg SS; 6.2 g/kg SS).
TM so vsebovale na1 sušini za 22 % več fos^ enake mešanice na laZJII sicer 3.7 g/kg SS nate«® g/kg SS na lažjih kalcija pa se je v sušini' jih tleh povečala za 16 je sušina na lažjih tleh dir 6.5 g/kg SS kalcija, na samo 5.5 g/kg SS.
4.	Med proučevanim J TM pa ni bilo nekih bis^/ v vsebnosti surove vlak
NEL.
5. Rezultati kažejo, da obstajajora stii*j delku sušine ter v vse terih hranljivih snovi n talnih tipih. Dejstvo je, pfl te specifičnosti uP0?.vino. J stavljanju obroka za Z' Mag STANKO KA«/ za travništvo in pnde >
Ponekod se pira (Triticum spelta L., dinkel) vrača v pridelavo kot specialiteta za mlevske izdelke. Na ugodnih legah dosega pridelek 45-65 dt/ha zrnja s plevo. Hosel navaja, da 10 dt/ha zrnja s plevo odvzame 23 kg N, 8 kg P2O. , 6 kg K2O, 3 kg Mgo in 1 kg CaO. V osnovi gnojimo s PK tako kot druga žita, z dušikom pa
Turnišče:
cene pujskov
Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je bila prej- 22^—v® šnji četrtek skromna, saj je bilo naprodaj le 17 živali, starih do 10 tednov in težkih okoli 20 kilogra-mov. Za parje bilo potrebno odšteti od 16.000 do 17.000 stnike pa je zamenjalo 12 živali. Sejem se pričenja ob 6.u
Predavanja kmetijsko svetovalne službe za Pomurje
13. 3. 1998 ob 18.00 bo na Osnovni šoli Kapela kviz Mladi in kmetijstvo.
14.3. 1998 ob 18.00 bo v dvorani kulturnega doma v Veliki Polani kviz Mladi in kmetijstvo.
14.3. 1998 ob 18.00 bo na Ivancih predavanje Vzgoja in nega okenskega in balkonskega cvetja, Ureditev dvorišča, Barbara Pintarič, inž. agr., Anica Petrovič, inž. agr.
17. 3. 1998 ob 9.00 bo v Gornji Radgoni, gasilski dom, predavanje Spomladansko krmljenje govedi, Janez Lebar, dipl, inž. agr., Jože Puhan, dipl. inž. agr.
17.3. 1998 ob 19.00 bo v Moščancih predavanje Zelenjavni vrt, Ivanka Donko, inž. agr.
17.3. 1998 ob 9.00 bo v Pincah v prostorih vaškega doma predavanje Ureditev dvorišča, Ivanka Donko, inž. agr.
20. 3. 1998 ob 18.00 bo na Osnovni šoli v Stročji vasi uri kviz Mladi in kmetijstvo.
Tritikala
Na območjih, ki so manj primerna za pridelovanje pšenice, predvsem pa na živinorejskih kmetijah z veliko gnojevke, si tritikala z visokim pridelkom beljakovin in ugodno aminokislinsko sestava utira pot v pridelavi kot krmno žito. Glede gnojenja ima enake potrebe kot rž, po mnenju nekaterih avtorjev je pozno dognojevanje z 20- 30 kg N/ha uspešno za pridelek in kakovost zrnja.
Ozimni ječmen
Ima enake zahteve in potrebe' po hranilih kot ozimna pšenica. Gnojenje prilagodimo rastišču, sorti in pričakovanemu pridelku. Na slabših rastiščih je potrebno gnojenje ob setvi tudi z dušikom (tako kot pri pšenici). Dognojevanje z N spomladi prilagajamo fenofazi razvoja in stanju posevka, predvsem gostoti. Za prvo spomladansko dognojevanje ob kolenčenju uporabimo 50-70 kg N/ha, in sicer tem pozneje, čim
KMETOVALCI, POZOR!
Ugodne cene!
Hauatloii l^rclafi
IZDELOVANJE KMETIJSKE MEHANlZ^S
Frana Kovačiča 10, 9241 Veržej, tel.: (069) $

LWilt lik‘a

ZLOŽLJIVI HIDRAVLIČNI IN NAVADNI PREDSETVENIKI do 5 m delovne širine (ježi, valji)
PODRAHLJA^' ZLOŽLJIVI OKOPALNIN।	z
za sladkorno P diski ali zaves1
OKOPALNlKI za koruzo	,
z dognojevalo KOMBINIRANJ g. klinaste Regina tri-, štiri- in Pe REZERVOAR pjč ZA KURILNO^ DRUGI IZ^hj
driporo^
2 uidieu i yyo
JV B/lUClipika |X <X11VF1<XA11<X
Obdelovanje zemlje jako, kdaj, koliko
kot je nujno potrebno, vendar najmanj, kar je mogoče
bar jn Qleni uč'nku so tesno povezani: obdelovanje zemlje, kolo-in eda^k°Jen^e NaČin obdelave tal prilagodimo pedoklimatskim barju na'm razmeram> vrsti in lastnostim tal, poljščinam v kolo-zbitost uCinU 9?sp°darjenja in reševanju akutnih težav (erozija, danje strukt^6 r°d°vitnosti, pleveli, bolezni, škodljivci, propa-srečuiam delski praksi se danes
obd^vaTh003' poenostav|iena
^nak^n naibo|i Primerna iz-
manj Dn	in bolj ali
0s OStav|JS^ obdelave.
Povečal namen obdelave tal je tenziviraio 9Odnosti ’ biološko in-tal. Obrili'Prošnje rodovitnosti mo. kovalna tla lahko aktivira-
ne rastlin^ koren'nska masa, krm->3'nein Podor, talna favna, Priključki?0 ^delovalni stroji in
mine-
j^^embe
ob2n'red načinov
•ja zemlje
»si«i rili
•včeraj«
M B
"danes« M K B
»jutri«
»pojutrišnjem«
K M B
. ^ično
B M K
D Je opustimo?
^ai^ t!!tev ie smiselna sa-^lah' akem kraju in na takih '^enemn^ °Pra^ plug na 2 de|0 nh P J,u ni Potrebno, stn?3 ahko nadomesti 'Slični ar |°zir°.ma Priključek rnoram blOoaki Postopek, n D°sledir n° lz°9'bati negativ-,2.,)'edlc oranja (erozija, plazi-^CM3k°nomski in tehnič-
če i® zem-je?c'n® rahif deka Predhodne J Szal^ Nn^jalje' Z®"a s branili. Zbito ali gSbno obdelati s Žilic ^rju to Onr P .m’ v pravilnem
eica « orna detelja, bob,
Intenzivno obdelovanje - oranje vsako leto ni potrebno:
- če pusti posevek čisto nezaple-veljeno njivo, biološko rahlo, v dobrem strukturnem stanju in če lahko v enem prehodu pripravimo setvišče,
- kadar bi z obračanjem'zemlje spravili na površje več plevelnega semena, kot ga je v globini 0-10 cm,
- kadar so tla plitva, rahla, in če so podvržena eroziji ali zaskorjenju ter v primeru, kadar je poznejše delovanje herbicida v zgornjem sloju še mogoče.
Pri direktni setvi moramo vsake 2-4 leta njivo preorati ali enkrat 15-25 cm globoko obdelati z gre-bačem. Direktno setev lahko opravimo le na peščenih in humusnih tleh, povsod drugod je potrebno zemljo bolj ali manj rahljati. Direktna setev je primerna za strnine, oljnice, za stročnice le na peščenih in humusnih tleh, za sladkorno peso in krompirje potrebno njivo preorati. Za direktno setev so primerne tiste sorte, ki lahko manjšo gostoto nadomestijo z večjim številom zrn in večjo absolutno maso zrnja. Primerni predposevki so vse listanke, ki tla obogatijo s kore-ninjem (biološko obdelovanje zemlje) in katerih nadzemni deli dopolnjujejo organsko gnojenje.
»Kemija« - mineralna gnojila, herbicidi, fungicidi in insekticidi lahko nadomeščajo manjkajoče efekte tistih opravil, ki smo jih pri reducirani obdelavi, poenostavljenem kolobarju in enostranskem gnojenju izpustili. Pri poenostavljenem kolobarju in obdelavi moramo intenzivneje uporabljati »kemijo«. Meje takega poenostavljanja so odvisne od kraja, časa in ekonomičnosti ter ekološko povezane obremenitve okolja s temi sredstvi.	,
Obdelava tal po letnih časih
POLETJE
Značilnosti: Presnova v zemlji se upočasnjuje, rastline dozorevajo (razen okopavin). Tla preidejo v čas počitka.
Ukrepi: Plitva obdelava, da preprečimo izsuševanje tal. Na težkih neprepustnih tleh obdelamo globoko (zimsko brazdo prestavimo v
poletje) in posejemo rastline z globokim koreninskim sistemom, da učvrstijo zrahljana tla.
JESEN
Značilnosti: Intenzivnejša presnova v zemlji, žetveni ostanki se razkrajajo, tvori se humus. Na prepustnih tleh brez zelene odeje pride do izpiranja mineralov K, Ca in N-nitratov.
Ukrepi: Ko se zemlja nekoliko ohladi, vdelamo rastlinske ostanke in rastline za podor plitvo v tla. Opravimo jesensko oranje.
ZIMA
Značilnosti: Zamrzovanje, pre-perevanje tal, tvorba sekundarnih mineralov glin.
Ukrepi: Zimski počitek tal.
POMLAD
Značilnosti: Intenzivna presnova in mineralizacija v tleh, intenzivna rast rastlin in asimilacija.
Ukrepi: Ohranjanje zimske vlage, prekinjanje kapiiarnosti (ne tlačimo s težkimi stroji).
Spomladanska priprava tal za setev
Za spomladansko setev je dobro zorati zemljo že jeseni. Zorana zemlja je sposobna zadržati več zimke vlage. Zimski mraz brazdo tudi dovolj dobro zdrobi, spodnji delzivice in ornice se sklene in nasiti z vodo. Če si hočemo prihraniti spomladansko obdelavo tal, moramo opraviti jesensko oranje zelo skrbno. Na težkih tleh, kjer zmrzal ne seže globoko v tla, je bolje brazdo že jeseni ali pa dovolj zgodaj spomladi zravnati (februarja ali v začetku marca) s klinasto ali žličasto brano. S to brano zravnamo tudi vrhnji del ornice, ki potem v preostanku zime ponovno premrzne in se zdrobi.
Na težkih glinasto-ilovnatih in zaglejenih tleh imamo nemalokrat probleme z vznikom koruze. Najpogostejši vzrok so hladna in zbita tla. Težka tla se spomladi počasi ogrevajo in ne omogočajo dovolj dobrega vznika in rasti koruze v, prvih najbolj kritičnih tednih rasti. V takem primeru priporočamo jeseni plitvo oranje, da preprečimo rast plevelov in globoko oranje pred setvijo, tako se tla hitreje ogrejejo.
Spomladi orjemo tudi njive, ki so zasejane s prezimnimi dosevki. Na lahkih tleh naj bo oranje plitvo (15cm), drugače se lahko pojavi problem pomanjkanja vlage, na težjih zemljiščih naj bo globina oranja do globine ornice. Pred setvijo moramo tla skleniti s pod-brazdjem, to pa naredimo s krož-
gojili krožek i
Pro ' kr°žek i
^Ijno zdr e°r9anizirana °b|ika medsosedske pomoči. Je l Uzenje kmetov nekega območja na društveni
proSte c anola Svojih km ',klJlh uPora-^^ik^Tr^b' drugim ^rdohf0r|b/e dnini °J? opravUa stPlaoilo p09.? clanom, za
UnnrCKnah’ ki P0-0 pQteklOdri0 doqo«abe str°jev in ^^^^inskri606- Plač'-StrOj k° bapkp , a 1 brezgoto-Sj?krpžkiso'VprilW
dj= L?ar,iza .. °SredOv 1 predsta-
^hlhl^avliahja
^šev^.16 Pov6A K^k®r^
ZrT|anjšajo
stroške uporabe.
Številne kmetije, predvsem mešane, pa si lahko zagotovijo strojne storitve s sodobno mehanizacijo, ki si je sami ne morejo kupiti oz. bi bil nakup neracionalen zaradi majhne rabe stroja.
Družinski člani mešanih kmetij se lahko bolj posvetijo svojemu osnovnemu poklicu.
S širitvijo krožkov se bistveno poveča kakovost strojnih storitev, ker se s povečano rabo povečujejo tudi kmetove izkušnje in znanje. Za posamezna dela se dobro usposobijo in delo opravijo kvalitetno in hitro.
Zelo pomemben je tudi družabni in socialni vidik sodelovanja v strojnem krožku. Člani sodelujejo tudi na drugih področjih, predvsem si pomagajo ob boleznih, nesrečah ipd.
Poleg naravnih in družbenogospodarskih razmer (velikost kmetij, proizvodne usmeritve ipd.) je pogoj za ustanavljanje krožkov predvsem pripravljenost za sodelovanje.
Sodelovanje v strojnem krožku temelji na osnovnih zadružnih načelih - vzajemnosti in solidarnosti. Poleg tega je nujna primerna mera zaupanja, tolerantnosti in zanesljivosti.
Davčna vprašanja pri delovanju krožka
Po zakonu o dohodnini, ki velja od 1. januarja 1994. leta, so prejemki za medsosedsko pomoč v strojnih krožkih, ki so pridobljeni z delom s kmetijsko mehanizacijo in delovno silo, oproščeni plačila dohodnine. (19. člen).
Podrobneje ta vprašanja ureja posebna uredba.
Zajeta so dela s področja kmetijstva in gozdarstva, ki jih opravijo člani kmetije z lastno mehanizacijo. Izvajajo se lahko v občini, v katerih imajo člani zemljišča, in v sosednjih občinah.
Zaračunavati se morajo po cenah, ki niso višje od cen, ki so objavljene v Katalogu stroškov kmetijske mehanizacije, ki ga izdaja Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo.
Skupna letna vsota prejemkov ne sme presegati 64.000 SIT po ha kmetijske zemlje, ki jo ima kmetija v lasti ali v najemu, vendar največ do 20 ha.
Izvajalec mora naročniku izdati račun, kopijo pa hraniti najmanj pet let.
Uredba, ki ureja ta vprašanja, je stara že več let, zato pričakujemo njen popravek, predvsem dvig limita glede na dvig cen v preteklih letih.
(nadaljevanje prihodnjič)
Tajnik SK inž. Jože Sukič
no ali vrtavkasto brano, ki ji sledi predsetvenik. Spomladansko oranje opravimo le na zelo težkih tleh, ki se počasi ogrevajo, in na površinah s prezimnimi dosevki, na vseh drugih površinah pa je učinkovitejša zimska brazda.
Globoko obdelavo moramo spomladi opuščati. Pri spomladanskem oranju spravljamo na površje plevelno seme, zapravljamo vlago iz ornice in prekinjamo kapilarni sistem.
Namen spomladanskega obdelovanja:
- ravnanje površine - priprava tal za setev - rahljanje tal
- osušitev gornjega sloja ornice
- zatiranje plevela
Spomladi moramo jesensko brazdo zapreti (zravnati), da preprečimo izgubljanje vlage iz ornice in čezmerno izsušitev površinskega sloja. Brazdo lahko zapremo z vlačo, klinasto brano ali krožno brano. Katero orodje bomo izbrali, je odvisno predvsem od kvalitete oranja in lastnosti zemlje.
Zapiranje brazde spomladi ima več namenov
Izravna jesensko brazdo, uniči plevel, ki je vzklil jeseni in prek zime ni pozebel, razbije skorjo in napravi plitvo mrvino, ki preprečuje izgubo vode iz nižjih plasti. Zaradi prevodnosti toplote proti površini spodbudi plevelno seme, da zgodaj vzkali in ga pozneje z brano pred setvijo še lahko uničimo.
Za vlačo se zemlja rada zamaže po nalivih. Zato je za vlačo primerno uporabiti še brano ali namesto vlače samo brano. Lahke brane imajo isti namen kot vlače, to je, da se zemlja zgoraj hitro osuši in omogoči zgodnjo setev.
Klinasta brana zadovoljivo rahlja in meša zemljo ter drobi grude, slabše pa poravnava zemljišče. Na lahkih tleh uporabljamo brano z ošiljenimi zobmi, medtem ko je za težka tla primerna klinasta brana z žličastimi zobmi, predvsem za rahljanje in drobljenje zbitih in zaskor-jenih tal. Na nestrukturnih in izsušenih tleh pa uporabimo krožno brano, ki reže, meša, drobi in zgo-ščuje tla.
Pred spomladansko obdelavo potrosimo na brazdo mineralna gnojila, ki jih potem ob ravnanju -zapiranju brazde istočasno vdelamo v tla. Tik pred setvijo pa opravimo t. i. predsetveno pripravo. Zemljo plitvo zrahljamo in zgostimo v globini setve. Za ta namen je najprimernejše orodje predsetvenik v kombinaciji lahkega grebača ali klinaste brane z valjastimi valji -mrvilniki. Valjaste brane naravnamo tako, da zgoščujejo zemljo na želeni globini setve.
Valjasta brana s celorobimi poševnimi letvami je namenjena za obdelavo vseh vrst tal. Na težjih tleh boljše deluje valjasta brana z nazobčanimi letvami. Valjasta brana z žičastimi poševnimi letvami je namenjena za predsetveno obdelavo srednje težkih tal (dela do globine 3-5 cm).
Površinska obdelava ne sme biti pregloboka in ne preveč fina. Seme mora imeti trdo posteljo in mehko pokrivalo. Zato pa je potrebno, da združimo grebač, zobato in valjasto brano ter v enem obhodu opravimo pred setveno ob-delavo.
Predsetvena priprava tal za jara žita: Pri jarem žitu se izogibajmo oranju spomladi, tla morajo biti sklenjena. Brazdo obdelamo s pred-setvenikom; rahljamo do globine 4 do 5 cm, zgoščujemo pa v globini 2-3cm.
Predsetvena priprava tal za koruzo: Brazde grobo obdelamo s krožno brano že jeseni, če tla niso preveč mokra. S predsetvenikom rahljamo tla 5-8 cm globoko in zgoščujemo na 3-5 cm globoko. Koruzi ustreza mrvičasta struktura s premerom talnih agregatov 0,5-2,5 cm.
Predsetvena priprava tal za krompir: Spomladi brazde obdelamo s predsetvenikom (kombinacija vzmetne in valjaste brane z nazobčanimi letvami). Brana naj grebe 10-12 cm globoko, valjčki pa zgoščujejo v globini 3-5 cm. Na srednjetežkih tleh lahko uporabimo namesto predsetvenika vrtavkasto brano, ki naj dela 1 2-14 cm globoko.
Povzeto iz Svetovalnega lista 3/93, Oranje, Tehnika oranja in rodovitnost tal, KSS, ŽVZza Pomurje, avtorja: mag. Stane Klemenčič, Žita Flisar - Novak.
Pomladansko zatiranje plevelov v ozimnih žitih
Plevel je rastlina, ki negativno vpliva na pridelek žit Pleveli odvzemajo kulturnim rastlinam svetlobo, prostor, vodo in hrano. Ker imajo večjo konkurenčno sposobnost, izpodrivajo kulturne rastline, zato je zatiranje plevelov upravičeno.
Tabela 1: Pregled herbicidov, dovoljenih za rabo v žitih v letu 1998
FITOFARMACEVTSKO SREDSTVO	ODMEREK na ha	ČAS		RABE					ENOLET. PLEVELI		TRAJNI PLEVELI
(aktivna snov)		1	2	3	4	5 6	J7	8	široko	ozko	
ANITEN DS (2,4-D + flurenol)	2,5-3 1								DA	-	DA
ANITEN MPD (2,4-D + mekoprop + flurenol )	4,0 1					i	■		DA	-	DA
AXAL StlPER (MCPP + bromoksinil -f-joksinil )	1,3-1,7 1			13		2			DA	-	DA
BASAGRAN 600 (bcntazon )	3 1						s		DA	-	DA
BASAGRAN DP-P (bentazon + diklorprop )	3,01			i			g		DA	-	DA
COUGAR (izoproturon + diflufenikan )	1,25-1,75 1	j/							DA	DA	-
DEHERBANA (2,4-D )	1,5-2,5 1								DA	-	DA
DEHERBAN COMBI -MD (2,4-D + MCPP )	4 1.					r?			DA	-	DA , .
DICOFLUID MP COMBI (MCPP + 2,4-D)	4 1								DA	-	DA
DICURAN 500 TEKOČI (klortoluron )	3,0-4,0 1	i							o	DA	-
DICURAN 80-WP (klortoluron 1)	2,0-3,0 1	!/							o	DA	-
DICURAN FORTE 80-WP (klortoluron + triasulfuron )	1,5-2,0 kg	i j				Sl			DA	DA	o
DIKOCID (2,4-D )	1,5-2,5 1					1			DA		DA
DUPLOSAN DP (diklorprop)	2,5 1						i		DA		DA
DUPLOSAN KV (MCPP )	2 1						■ i		DA	-	o
GALIUM (diklorprop + mekoprop+ MCPA )	41					J			DA	-	DA
GRANSTAR (tribcnuron-mctil )	15-20 g		g			3	j®		DA	-	DA
HERBOCID (2,4-D )	1,5-2,5 1								DA	-	DA
LENTAGRAN WP (piridat )	31			žj					DA	-	-
LENTAGRAN PLUS (piridat + olje rasti, porekla )	4,0 1			1					DA	-	-
OXYTRIL-M	2,5-3 1					ti			DA	-	DA
(MCPP + bromoksinil +joksinil )						t j					
QUARTZ (diflufenikan )	0,3-0,5 1								DA	o	
QUARTZ SUPER (izoproturon + )	2,5-3,5 1								DA	DA	-
RATIONAL-2,4 D (2,4-D )	1,5-2,5 1					i			DA		DA
SATIS 18 WP (riasulforon + fluorglikofen-etil)	0,2 kg								DA		-
STARANE 250 (fluroksipir )	0,6-1,2 1			hi			H		DA	-	o
STARANE-M (fluroksipir + MCPA )	1,0-1,5 1			i«			S		DA	-	-
STOMP 330-E (piridat + olje rasti, porekla )	4,0 - 6,0 1								DA	DA	-
TOLKAN (izoproturon )	2,5-3,5 1								o	DA	-
d možen čas rabe	■ optimalen čas rabe
OPOMBE: DA je dobro delovanje, oje srednje delovanje, slabo ali brez delovanja.
Čas rabe: 1-faza kalitve, 2-vznik, 3-začetek razraščanja, 4-faza razraščanja, 5-faza razraščanja, 6-faza razraščanja, 7-konec razraščanja in 8-faza kolenčenja.
Pleveli so nezaželene rastline v poljščinah, ki znižujejo pridelek, negativno vplivajo na kvaliteto pridelka, zavzemajo podzemni in nadzemni prostor, odvzemajo zrak in svetlobo, porabijo ogromne količine vode, znižujejo temperaturo tal, izsušujejo tla, so gostitelji škodljivcev in žarišča rastlinskih bolezni ter porabijo ogromno hranilnih snovi, ki jih odvzemajo gojenim rastlinam. Uničevanje plevelov je danes nujni sestavni del vsake agrotehnike. V prvi vrsti je potrebno poznati plevele, ki se pojavljajo na naših površinah. Uničevanje je lahko mehansko ali kemično.
Kemično zatiranje je najpogostejši ukrep zatiranja plevelov. Sredstva, ki jih uporabljamo, se imenujejo herbicidi. Preden se odločimo za uporabo takega sredstva, moramo:	/
pregledati posevek, oceniti zapleveljenost, ugotoviti stanje posevka, gostoto, vitalnost posevka (zdravstveno stanje), ugotoviti, kateri od plevelov so žitu lahko najbolj nevarni, ob tem določimo enega ali več dominantnih plevelov in se pri ukrepu po tem ravnamo, poznati moramo gospodarske pragove škodljivosti določenih plevelnih vrst, poznati moramo temperaturne pragove vznikanja plevelov in značilnosti posameznih herbicidov, predvsem za kateri plevel je kateri herbicid namenjen (tabela 1).
Gospodarski pragovi škodljivosti za plevel: - njivni lisičji rep - 200 rastlin na 10 kvadratnih metrov - navadni srakoperec ali pavlica - 200 rastlin na 10 kvadratnih metrov - plazeča pirnica - 50 rastlin na 10 kvadratnih metrov - njivski osat -15 rastlin na 10 kvadratnih metrov
- plezajoča lakota ali smolenec - 5 rastlin na 10 kvadratnih metrov - kamilice - 40 rastlin na 10 kvadratnih metrov
- dresni - 30 rastlin na 10 kvadratnih metrov
- navadna zvezdica - 50 rastlin na 10 kvadratnih metrov
- jetičniki - 70 rastlin na 10 kvadratnih metrov.
Pri temperaturi 2-7 stopinj C vznikajo: navadna zvezdica, njivska spominčica, prava kamilica, plezajoča lakota ali smolenec, bršljanolistni jetič-nik, njivska vijolica.
Pri temperaturi 7-14 stopinj C vznikajo: bela metlika ( pravimo ji tudi loboda), srhkodlakavi ščir, drobnocvetni rogovilček, mrtva kopriva, navadni srakoperec (ali pavlica).
• Pri temperaturi 15-25 stopinj C vznikajo: krvava srakonja, sivozeleni muhvič, navadna kostreba, mnogosemenska metlika.
Škropljenje mora biti opravljeno v brezvetrju, škropilnica pa pravilno naravnana in testirana (ali ste že dali testirati svojo škropilnico?).
Čas uporabe herbicida si izberemo glede na velikost plevelov, glede na plevelne vrste, ki so na naših površinah, glede na stanje posevka in glede na temperature. Pri stompu ne smejo prerasti kličnih listov, za cougar, quartz in dicuran forte 80 WP pa ne smejo imeti več kot štiri do šest listov. Satis 18 WP deluje tudi na enoletne širokolistne plevele, ki nimajo več kot 3-4 pare pravih listov. S temi sredstvi lahko škropimo zelo zgodaj spomladi. Pri dicuranu forte 80 WP, cougaru in guartzu lahko gremo na njivo že zelo zgodaj spomladi, celo v februarju in januarju, seveda odvisno od tega, kakšna je zima. Glede na letošnjo zimo je priporočljivo, da ta sredstva uporabite čimprej, saj je plevelna flora že v taki razvojni fazi, da jo je potrebno uničiti. Glede ne temperature ni nobenih omejitev, saj se nočne temperature več ne spuščajo pod -5 stopinj C. Ko bo posevek ozimnih žit prerasel površino in zemlja ne bo več vidna, je za ta sredstva uporaba že skoraj prepozna. Ta sredstva je v spomladanskem času potrebno uporabiti v fazi razraščanja žit, do drugega kolenca žit. Pomanjkljivost spomladanskega škropljenja: zelo omejen čas uporabe, neugodne vremenske razmere, možnost zanašanja na sosednje rastline, sovpadanje z drugimi spomladanskimi deli, vznik plevelov glede na vremenske razmere, škropljenje zunaj optimalnega časa.
V fazi razraščanja žita, ko večina plevelov razvije več kot 3 pare pravih listov (pomembna je predvsem velikost plezajoče lakote), lahko uporabite basagran DP-P, starane 250, starane M in granstar 75 DF. Omenjene pripravke lahko glede na plevelno stanje tudi kombinirate. Pri uporabi teh pripravkov naj bo dnevna temperatura vsaj 8-10 °C, ponoči pa temperatura naj ne bi padla pod 0 °C. Ko se dnevne temperature dvignejo nad 10 °C, večina plevela vznikne in se razvije, žito pa gre h koncu razraščanja. Tedaj je primerno uporabiti dicofluid MP combi, aniten MPD, galium, oxytril M ali axal super. Ti pripravki dobro delujejo na širokolistne plevele, vključno s plezajočo lakoto, uporabimo pa jih lahko samo do konca razraščanja žit. Duplosan DP in duplosan KV lahko uporabite samostojno, vendar ju je glede na plevelno floro, tako kot pripravke na podlagi 2,4-D, bolje uporabljati v kombinacijah z drugimi herbicidi.
Po koncu razraščanja žit, najkasneje pa do faze 1. kolenca (EC 31), lahko še vedno uporabite basagran DP-P, duplosan DP, duplosan KV in starane 250. Ker je škropljenje vtem času zaradi bujnosti večine posevkov manj učinkovito, naj bo škropljenje med kolenčenjem izjema in ne pravilo.
METKA BARBARIČ, dipl. inž. kmet., KSZ za Pomurje
24
^eievizijsKi spored oa marca ao iv. marca
vestnik,12. marec W
POTK
k 13.MAREC
TV SLOVENIJA 1
9.00 Jasno in glasno, kontaktna oddaja
9.45 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi
10.05 Zenit
10.35 Pomagajmo si
11.00 Dokumentarne iveri
11.30 Opremljevalke, ameriška nanizanka
12.05 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka, 7/ 14
13.00 Poročila
14.45 Zgodbe iz školjke
15.15 Gledališka predstava, retrospektiva
16.20 Mostovi
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Lahkih nog naokrog
18.20 Novi raziskovalec, ameriška serija
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.00 Zrcalo tedna
20.15 Morana, slovenski film
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.45 Charlie Grace, ameriška nanizanka
23.35 Zvezde ruskega baleta
0.35 Novi raziskovalec, ameriška serija
TV SLOVENIJA 2
9.00 Otroški svet, nanizanka
9.30	Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
9.55	Doktor Sylvestre, francoska nanizanka 10.45 Zlata šestdeseta
14.40 Lov za zakladom, francoski kviz
16.10 Sestre, ameriška nadaljevanka, 21/22 17.00 Pasje življenje, ameriška nanizanka 17.30 Wildbach, nemška nanizanka
18.25 Kolo sreče
18.55 SP v smučaskih skokih
21.30 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 22.00 Kaspar Hauser II., nemški film 23.30 V dvomu, nemška nadaljevanka, 2/8
POP TV
7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Dinastija Monre - 13.00 POP kviz -13.30 Na zdravje! - 14.00 Obalna straža - 15.00 Tarzan - 15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža ponoči - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Prva izdaja - 21.00 Dosjeji X - 22.00 Bele peščine, ameriški film - 0.00 Dama 2, erotični film - 2.00 24 ur
TVGAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Highlan-der - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Superma-nove dogodivščine - 18.00 Mamice - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Izbor filmske zvezde: Robin Williams (090 91 51), Billy Cry-stal (090 91 52), Steve Martin (090 91 53) - 22.00 M.A.S.H. - 23.00 Newyorška policija - 0.00 Živa
STUDIO AS
9 30 GNES-10.00 MEHANIKA 1951 -11.00 Risanke -12.00 Videostrani -16 00 GNES -16.30 MEHANIKA 1951 - 17.30 Videostrani -18.30 Risanke -19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 TV PRODAJA- PAT-TY INTERNATIONAL oddaja v živo -21.00 Video-boom 40 - 21 55 Iz ZLTV Naj spot - 22 30 GNES -23.00 Videotop - 23.45 Erotika - 01.00 Videostrani
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Videostrani - 9.00 Borzni monitor - 10.00 Živa - 10.05 Svet mode - 10.30 Aktualno - 10.45 Intervju - 11 .00 Borzni monitor - 13.30 Video strani -15.00 TV Gajba - 18.30 Živa, regionalni program -18.35 Mikrofon, odkrivanje glasbenih talentov -19.00 Aktualno, informativna oddaja - 19.15 Tedenski komentar - 19.20 Napoved kulturnih in športnih dogodkov - 19.30 TV Gajba
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka, 35/130 - 13.15 New York, nadaljevanka, 22/352 -13.40 Risanka - 14.00 Poročila - 14.05 Sinovi neviht - 15.10 Pol ure kulture - 15.40 Poročila -15.45 Izobraževalni program - 17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Govorimo o zdravju - 19.30 Dnevnik - 20.15 Sedem vrhov, potopisna serija - 20.50 Po naši lepi - 22.10 Opazovanja -22.40 Tednik - 23.45 Oddelek za umore, nanizanka - 0.35 Ne izklapljaj, ameriški film - 2.05 Sedmi element - 2.55 Magija - 3.20 Koncert zabavne glasbe - 5.30 Človek slon, ameriški film
TV HRVAŠKA 2
15.30 Koledar - 15.40 Odkrito - 16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.55 Izobraževalna oddaja - 18.25 Mojstrovine svetovnih muzejev - 18.35 Hugo - 19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik - 20.15 Serijski film - 21.05 Poročila - 21.20 Cosby Show - 21.50 Florida Straits, ameriški film - 23.30 Rušilna moč, ameriški film
TV MADŽARSKA 1
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast, nanizanka - 10.05 Ponovitve - 11.10 Savan-nah, nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic - 14.00 Peterica na otoku - 14.30 Naš Charley, nanizanka -15.15 Risanka - 15.25 Pasti, mladinski film -15.55 Za otroke - 16.30 Vesoljske igre - 17.00 Termometer - 17.15 Za upokojence - 17.45 Regionalni dnevniki - 18.05 Okno - 19.00 Marec 1848-19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Savannah - 20.45 Ekskluzivno - 21.10 Med petimi očmi - 22.00 Aktualno - 22.30 Iščem moža za mojo ženo, nemški film - 0.00 Tako te ljubim, da bi te pojedel, angleški film - 1.30 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Svet v slikah - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprta univerza - 9.00 Zakladnica - 11.10 Slovite knjižnice - 11.50 Narodopisje - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Vedno lepe melodije - 13.35 Pustite Robinsona, koprodukcijski film -15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Ljudje v naravi - 18.00 Poli Tour - 18.30 Evropska galerija - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Omama pustolovščine, nanizanka - 21.00 Madžarska hiša - 22.00 Marec 1848, Marijin dan, madžarski film - 23.50 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.15 Policaj izTolza - 11.45 Konfeti - 12.10 Majhni tjulenj Albert - 12.35 Pojoča družina Trapp - 12.55 Risanke - 14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze
- 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho -17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 20.02 Šport - 20.15 Nekoč je bil umor, filmska komedija - 21.45 Usodna privlačnost, kriminalka - 23.25 Chucky 2 - morilska lutka je zopet tu, srhljivka - 0.45 Zmagovalec, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Dotik krzna, filmska komedija -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 12.10 Vera - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Primer za dva - 21.15 Žarišče -22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.05 Ljubezenska strast - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Deželni magazin - 10.30 Gradbenik iz Oder-brucha- 11.00 Dnevnik - 11.15 Srečanja - 12.00 Nočni studio - 13.00 Novo ... - 13.30 Borza -14.00 Jazzopen Stuttgart '96 - 14.45 Šport pod drobnogledom - 15.15 Sasi pritiskajo - 15.45 Ljudje v Sune-Eggu - 16.45 Design - 17.30 Govorilna ura - 18.15 Potovanja k umetnosti - 19.00 Danes -19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Celebes - začarani otok - 21.00 Moja Praga -21.30 Borza - 22.00 Zapiski iz tujine - 22.10 Poročila - 22.35 Prijateljstvo - 23.20 Vietnam: vojna in njene posledice- 1.05 Pogledi s strani - 1.10De-set pred deseto -2.15 Jazz; Joe Zawinul
SOBOTA
L 14.MAREC
TV SLOVENIJA!
9.OOČudežno mesto, musical
9.40Risanka
9.50Ministranti, nemški film
11.15 Koncert komornega godalnega orkestra
12.00 Tednik
13.00 Poročila
13.45 Čarobni šolski avtobus, risanka
14.15 Tekmovanje mladih baletnih plesalcev
15.20 Čudež v Morgan Creeku, ameriška komedija (č.-b.)
17.00 Obzornik
17.15 Naša pesem
17.50 Na vrtu
18.20 Človeška narava, ameriška serija
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
19.55 Utrip
20.10 Pravi biznis
21.10 Novice iz sveta razvedrila
21.40 Turistična oddaja
22.00 Kaj je tvoj strup?, avstralska serija
22.35 Poročila, vreme, šport
23.05 Capone za rešetkami, ameriški film 0.45Navrtu
TV SLOVENIJA 2
8.55SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž.), 1. tek
9.55SP v alpskem smučanju, veleslalom (m.), 1. tek
11.00 Indaba, francoska nanizanka
11.25 Veleslalom (ž), 2. tek
12.25 Veleslalom (m), 2. tek
13.15 Teniški magazin
13.45 Tv-poper
14.45 Festival San Remo '98
16.10 Film
17.45 DP v nogometu, Primorje - HIT Gorica, Mura : SCT Olimpija, posnetek
19.30 Videoring
20.00 Navadni ljudje, ameriški film
22.05 Zaključni rez, angleška nadaljevanka, 2/4
22.55 V vrtincu
23.35 Sobotna noč
POP TV
8.00 Rožnati panter - 8.30 Iron man - 9.00 Bojevniki prihodnosti - 9.30 Guliverjeva potovanja, risana serija - 10.00 Vrnitev v prihodnost - 10.30 Mlajši bratec - 11.00 Črni vranec se vrača, mladinski film -13.00 Morska deklica - 13.30 Odiseja, nanizanka -14.00 Super POP - 15.30Tekwar- 16.30 High-lander - 17.30 POP party - 18.30 Beverly Hills -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Sostanovalka, ameriški film - 22.00 Teksaški mož postave - 23.00 Pobesneli Max 3, avstralski film - 1.00 Playboy spe-cial - 2.00 24 ur
TVGAJBA
15.00 Ponovitev izbora filmske zvezde - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Mamice - 18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 Zlatolaski - 20.00 General Macarthur, ameriški film - 22.00 Bruce proti Billu, ameriški film - 0.00 Zapp
STUDIO AS
9 30 GNES -10.00 TV PRODAJA - PATTY INTERNATIONAL -10.30 Videoboom 40-11.25 Videotop -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 TV PRODAJA- PATTY INTERNATIONAL-17.00 Videoboom 40 - 17.55 Videostrani -18.15 Videotop -19.00 GNES informativna oddaja - 19.30 TV Dnevnik -20.00 Utrip - 20.15 GNES - 20.45 FILM - 22.30 GNES - 23.00 Videostrani
IDEA TV - KANAL 10
9.00 Video strani - 10.00 Živa - 10.05 Mikrofon -10.30 Aktualno - 10.45 Tedenski komentar -10.50 Napoved kulturnih in športnih dogodkov -11.00 Med našimi športniki: Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota - 11.20 Pregled dogodkov tedna - 12.30 Video strani - 15.00 TV Gajba - 18.30 Zapp, glasbena oddaja - 19.30 TV Gajba
TV HRVAŠKA!
7.30 Opazovanja - 8.20 Koledar - 8.30 Poročila -8.35 Power rangers - 9.00 Dobro jutro - 11.00 Za otroke - 12.00 Dnevnik - 12.25 Kmetijski nasveti -13.00 Daleč od doma, avstralski film - 14.35 Poročila - 14.50 Briljantina - 15.35 Televizija o televiziji - 16.15 Dr. Ouinnova, nanizanka - 17.00 Ganges - sveta reka, dokumentarna serija - 18.00 Mup-pet TV - 18.30 Kanjon nevarnih iger, otroška serija -19.30 Dnevnik - 20.15 Freejack, ameriški film -22.05 Opazovanja - 22.35 Forum - 23.20 Polnočna premiera: Ženska na begu - 2.30 Serija - 3.15 Ko živali napadajo, dokumentarni film - 4.00 Skrita kamera - 4.25 Koncert - 5.10 Največji uspehi hrvaškega športa - 7.15 Jazz pred jutrom
TV HRVAŠKA 2
9.35 Koledar - 9.45 Trde glave, ameriški film -11.15 Dosjeji X - 12.00 Črno belo v barvah, ponovitev - 15.00 Theatron - 17.00 Oddaja o računalništvu - 17.30 Deset velikih svetovnih pisateljev: Henrik Ibsen - 18.30 Zlati gong, glasbena oddaja -19.30 Dnevnik - 20.15 Triler: St. Petersburg -21.15 Legendarne manekenke: Claudia Schiffer -22.15 Kultura življenja: Italija - 23.10 Oprah Show
TV MADŽARSKA 1
5.50 Vaška TV - 8.00 Otroški zdravnik - 11.05 Strasti, nanizanka - 11.50 Angleški nogomet -12.55 Energetska abeceda - 13.00 Dnevnik -13.10 Odprti studio - 13.30 Sposojena zemlja -13.50 Čudovite živali - 14.15 Nepal, dokumentarni film - 14.45 Filmski muzej: Geg z gegom - 16.30 15. marec - 16.45 Državljan - 17.30 Območje -18.00 15. marec - 18.35 Najlepše poletje naše najstniške dobe, nanizanka - 19.05 Lotoshw -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Pest prahu, angleški film - 22.00 Spominska obeležja revolucije 1848/49 - 22.50 V soboto zvečer, Marec 1848, posebna oddaja - 0.20 Tonik
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 7.00 Dnevnik - 7.15 Kje, kaj? - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Vesoljske igre - 8.30 Blatno jezero - 9.00 Cisterciti - 9.30 Manjšinske oddaje -12.00 Družinski magazin - 12.30 Znanstveni poročevalec - 13.00 V imenu ljubezni, nanizanka -15.00 Marec 1848 - 16.45 Telešport - 18.00 Prosta ura - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport -20.00 Familija, 331. del - 20.30 Madžarska v sedanjem času - 21.20 Bolnica v predmestju, nanizanka - 22.25 Poper, nanizanka - 23.30 Globoka voda
TV AVSTRIJA!
6.00 Otroški program - 8.25 Vroča sled - 8.50 Slalom za ženske, prenos prvega teka - 9.50 Veleslalom za moške, prenos prvega teka - 11.00 Skoki prostega stila, prenos - 11.20 Slalom za ženske, prenos drugega teka - 12.25 Veleslalom za moške, prenos drugega teka - 13.15 Življenje in jaz -13.40 Čudovita leta - 14.00 Princ iz Bel Aira -14.25 Divji bratje s šarmom - 14.50 Zabava peterice - 15.35 Beverly Hills 90210 - 16.20 Melrose Plače - 17.10 Specialisti - 18.00 Nogomet -19.30 Čas v sliki - 20.15 Bernardiner in Katz, film -21.45 Zadnji skavt, akcijski film - 23.25 Dvojna moč, akcijski film - 1.00 Kitajska četrt, kriminalka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 V Avstriji - 9.30 Vrag na strani, film - 11.10 Prestolonaslednica, film - 13.00 Poročila - 13.10 Nekaj je v zraku, film - 14.40 Simfonija usode, film - 16.15 70 let Karlheinza Bohma -17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta - 18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Konflikti - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani -20.15 Skedenj muzikantov - 22.25 Poročila -22.30 Vse je komedija - 0.55 Dvom o obtožencu, srhljivka
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Francoščina - 7.30 Znotraj britanskih otokov - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Alpe-Donava-Jadran - 10.15 Šiling - 10.45 Izgubljeni smeh - 11.30 Pred tridesetimi leti -12.15 Križem - 14.00 Novo ... - 14.30 Žarišče -15.15 Televizija za ženske - 15.40 Ulična znanstva - 15.55 Mafijski lisjak, film - 17.35 Nasveti in tendence - 18.00 Odvzeti privarčevani milijoni - 18.30 Tujina - 19.00 Danes - 19.20 Vstop prost - 20.00 Poročila - 20.15 Bockerer - 23.05 Boulevard Bio -0.05 Pogledi s strani - 0.30 Projekt X - 1.00 Aktualni športni studio - 2.20 Jazzovski klub
NEDELJA
15. MAREC
TV SLOVENIJA 1
9.00 Ferdi, risanka
9.25 Telerime
9.30 Zvezdica, lutkovna igrica
9.55 Nedeljska maša
11.00 Dogodivščine z Divjega zahoda
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
12.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih
13.00 Poročila
13.45 Pravi biznis
14.45 Novice iz sveta razvedrila
15.25 Ptiček brez gnezda, francoski film
17.00 Obzornik
17.10 Po domače
18.40 Naravni parki Slovenije
19.10 Risanka
19.20 Žrebanje lota
19.30 Dnevnik
20.00 Zoom
21.30 Očetje in sinovi
22.25 Poročila, vreme, šport
22.45 Rahločutni zlikovec, ameriški film
0.25 Naravni parki Slovenije
TV SLOVENIJA 2
8.55 SP v alpskem smučanju, slalom (m.), 1. tek
9.55 SP v alpskem smučanju, slalom (ž.), 1. tek
11.00 Indaba, francoska nanizanka
11.25 Slalom (m.), 2. tek
12.25 Slalom (ž.), 2. tek
13.15 SP v smučarskih skokih
15.35 Košarka NBA
16.05 Teater Paradižnik
16.55 V vrtincu
17.35 Športna oddaja
17.55 DP v rokometu •
19.30 Videoring
30.00 Strici so mi povedali, tv-nadaljevanka, 5/7
21.20 Stoletje ljudstva, angleška serija
22.20 Šport v nedeljo
23.10 Slovenski magazin
23.40 V New Orleansu, ameriška nanizanka
POP TV
8.00 Rožnati panter - 8.30 Iron man - 9.00 Klop -9.30 Maček Felix - 10.00 Mladi superman - 10.30 Parker Lewis - 11.00 Beverly Hills - 12.00 Melrose Plače - 13.00 Brez zapor - 14.00 Billy dva klobuka, ameriški film - 16.00 Zvita pomočnica, ameriški film - 18.00 Benikerjeva tolpa, ameriški film - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Super POP s Stojanom Auerjem - 21.45 Športna scena - 23.00 Življenje v Texasu, ameriški film - 1.00 24 ur
TV GAJBA
15.00 Šolska košarkarska liga - 16.00 Veliki cirkus, ameriški film - 18.00 Mamice - 18.30 Živa - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Zakaj sem sam, jugoslovanski film - 22.00 En, dva, tri, ameriški film - 0.00 Kavarna nočne more - 1.00 Živa
STUDIO AS
9.30 TEDNIK ponovitev oddaj GNES - 11.30 TV PRODAJA - PATTY INTERNATIONAL oddaja v živo -12 00 MEHANIKA 1951 - 13.00 ZAIGRAJMO IN ZAPOJMO PO DOMAČE Puconci 1. del -14.05 Iz produkcije ZLTV - ETV ZASAVJE -14.35 Videostrani -18.00 Risanke -19.30 Dnevnik - 20.00 FILM -21.45 Videostrani
IDEA TV - KANAL 10
9.00 Video strani - 10.00 Prekmurska kuhinja: Koline, 2. del - 10.30 Svet mode - 10.45 S starimi obrtmi v današnje dni: Dovžnjaki - 11.00 Intervju -11.15 S kamero po Prekmurju in Prlekiji, reportaža -11.30 Pregled dogodkov tedna - 12.30 Video strani - 15.00 TV Gajba - 18.30 Super genialni Viki, računalniška igrica v živo - 19.00 Vrtec se predstavlja -19.30 TV Gajba
TV HRVAŠKA 1
8.00 Opazovanja - 8.30 Risanka - 8.50 Koledar -9.00 Poročila - 9.05 Medved v Skandinaviji, poljudnoznanstveni film - 9.35 Risanka - 10.00 Otroški festival - 11.30 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik -12.25 Kmetijska oddaja - 13.15 Opera Box -13.45 Mir in dobrota - 14.20 Poročila - 14.25 Oprah Show - 15.10 Potepuhi z Divjega zahoda, ameriški film - 17.20 Poročila - 17.30 Serijski film -19.05 Loto - 19.30 Dnevnik - 20.15 Kneginja Dora, dramska serija - 21.15 Koncert Miroslava Škore - 22.30 Opazovanja - 23.00 Stoletje žensk, dokumentarna serija - 23.55 Poročila
TV HRVAŠKA 2
9.35 Koledar - 9.45 Briljantina - 10.30 Cerkveno praznovanje na otoku Krku, prenos - 13.30 Polnočna premiera: Ženska na begu - 16.30 Dokumentarna oddaja - 17.00 Portret Emila Cosseta - 18.00 Turistični magazin - 18.30 Etnokajda - 19.30 Dnevnik - 20.15 Fatamorgana, oddaja o filmu - 21.00 Foxov filmski večer: Pridi gledat raj - 23.20 Zakonske vode, humoristična serija - 23.45 Film
TV MADŽARSKA 1
6.30 Vaška TV - 7.00 Za otroke - 9.30 Praznovanje 15. marca - 12.00 Zvon, poročila - 12.05 Minute za srečo - 12.30 Stalno omizje - 14.00 2x2 = včasih 5, madžarski film (1954) - 15.40 Ekumenski program - 16.00 Kolo, za manjšine - 16.10 Walt Di-sney vam predstavlja - 17.15 Halo, Madžarska, turistična oddaja - 18.05 Želeli ste - 19.00 Teden, Dnevnik - 20.00 Svečana akademija in predstava v državni operi: Slavnostni nagovor. Bank Ban, opera
TV MADŽARSKA 2
7.30 15. marec, praznovanje po regijah - 8.30 Zakladnica, vmes nadaljevanje praznovanja 15. marca -12.00 Marčevska mladina 1848 - 12.55 Dve vrbi v Nagyanyedu, tv-film - 16.50 15. marec, praznični program - 18.00 Podelitev nagrad Kossuth in Sze-chenyi - 19.00 1848, glasbena igra - 20.30 Slavljenec, tv-igra - 22.00 Svet se obrača, spored pevke Zsuzse Koncz - 22.50 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 7.45 Disneyev festival -8.50 Slalom za moške, prenos prvega teka - 9.50 Veleslalom za ženske, prenos prvega teka - 11.20 Slalom za moške, prenos drugega teka - 12.25 Veleslalom za ženske, prenos drugega teka - 13.15 Smučarski skoki, prenos - 15.15 Paralelno tekmovanje v prostem slogu -,15.55 Po divjem Kurdistanu, pustolovski film - 17.30 Gospod Bean - 18.00 Srček - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Blues iz Kaiser-muhlena - 21.05 Operni ples, TV igra - 0.05 Šakal, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Alpe - Donava - Jadran - 9.30 Evangeličanska božja služba - 10.15 Zakladi sveta -dediščina človeštva: Dubrovnik - 10.30 Teden kulture'- 11.00 Novinarska ura - 12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Divje življenje - 15.00 Policijska inšpekcija 1 - 15.20 Hiša treh deklet, film - 17.00 Poročila - 17.05 Klub seniorjev - 17.55 Lipova cesta - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Skupina Kastelruther Spatzen - 21.50 Poročila - 22.00 K stvari - 23.20 Vizije - 23.25 Enostavno klasično - 1.20 Teden kulture - 1.50 Pogledi s strani
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Pogovori o kulturi - 7.45 Kulturni izseki - 8.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Lirika za vse - 9.15 Da capo - 10.15 Mozart na Nizozemskem - 11.00 Ni je lepše dežele - 12.25 Odžidovstvo - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Spomini - 13.45 Zvočna Avstrija - 14.30 Pod nemškimi strehami -15.05 Regina na stopnicah - 15.55 IHM ’98 -16.30 Moč greha - 17.30 Televizijski zdravstveni nasveti - 18.00 Dnevnik - 18.15 Obzornik - 19.00 Danes - 19.10 Pogovor - 20.00 Poročila - 20.15 Dejstva in legende - 21.00 Zakladi sveta - dediščina človeštva - 21.15 Gospa Seibert in njeni šolarji -23.30 Besedo ima javni tožilec - 0.35 Boj za otok, film
PONEDELJEK
16. MAREC
21.05 Dosje
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.45 Pogovor
0.00 Recept za zdravo življenje
TV SLOVENIJA 2
9.00 Otroški svet, nanizanka , 9.25 Pasje življenje, ameriška nanizanka 10.00 Wildbach, nemška nanizanka 10.50 Navadni ljudje, ameriški film 13.45 Kaspar Hauser I., nemški film 15.15 Šport v nedeljo
16.35 V dvomu, nemška nadaljevanka, 17.30 Trdno v sedlu, novozelandska'
18.05 Rodbina Mogadorskih, francoska daljevanka, zadnji del
19.00 Lingo
19.30 Videoring
20.00 Studio City
21.00 Cikcak
21.55 Pomp
23.00 Brane Rončel izza odra
0.25 Studio City
pOp TV	.
7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 1
da - 11.45 Športna scena - 13.00 H p 13.30 Odiseja - 14.00 Obalna straža - ”'^1 zan - 15.30 Senca - 16.30 Esmeralda'^ POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 jj,. ponoči - 19.20 vreme - 19.30 24 ur -spod Jones, ameriški film - 22.15 Možje - 23.00 Brazil, ameriški film - 1-30 24u
™	15OO^
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 1°nNaSe«<' tru - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17'°°
18.00 Mamice - 18.30 Živa, regionalni P vlOo 19.30 Zlatolaski - 20.00 Zvezdne steze,.. Druga zemlja - 22.00 M.A.S.H. - 23-0° policija - 0.00 Živa
STUDIO AS	oS|(jii'
9.30 FILM - 11.00 Risanke - 12.00 We |(.
16.00 FILM -17.30 Videostrani - 18 “oly|)»t' 19.00 GNES informativna oddaja; I®- W nik - 20 00 GNES - 20.30 MURASI
daja v živo - 22.00 GLASBA - 22.30 GNt
Videostrani
IDEA TV - KANAL 10
13.15 Video strani - 15.00 TV Gajba -regionalni program - 18.35 Športni pon Mura - SCT Olimpija, reportaža - 18.’h 19.00 Aktualno - 19.20 Pregled športni’
- 19.30 TV Gajba
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -
10.05 Izobraževalni program - ^'8^-jalje*^ 12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec goved’, n
- 13.15 New York, nadaljevanka - 1“' ij-llrft 14.00 Poročila - 14.05 Kultura
15.00 Risanka - 15.10 Za otroke -
- 15.45 Izobraževalni program - 17,3 m in s<(' nes - 18.00 Kolo sreče - 18.40 D
19.30 Dnevnik - 20.15 Drama - 22'opSnica°t litike - 22.40 Opazovanja - 23.10 riiS|(ai><>1' vaški, dokumentarna oddaja - 23-45	■ j
Ingmarjem Bergmanom: Deviški vrelec
TV HRVAŠKA 2	«
14.45 Koledar - 14.55 Hitri in mrW'.
stern - 16.25 Za otroke - 17.05 Rejec daljevanka - 17.55 Živeti z ... -19.00 Zagrebška panorama -20.10 Kviz - 20.25 Murphy Brown - z;
la - 21.10 Leteči odred, nadaljevan apllSji,s’ dikon, glasbena oddaja - 22.45 Vojna
TV MADŽARSKA 1	g,3S<
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - p(|St^ oblast - 10.05 Ljudje v naravi -
2. del - 12.00 Zvon, ura novic - 14- qq - 15.00 Zasedanje parlamenta - 1 ' popc^j V arije - 16.30 V imenu ljubezni - 17■ , 18’W ambulanta - 17.15 Regionalni pro9 _	„•
otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizan^ dp(ta^ vnik, šport - 20.00 Dosjeji X - 20-	5
21.30 Mixishoow - 21.55 Aktualno ' .k poletje v Indiji, angleški film - 0.3°
TV MADŽARSKA 2	.»J
6.00 Dnevnik - 6.15 Teden -7-0°.8O
Območje - 7.45 Od meje do meje
uomocje - z.ao uo meje uu 1 ^.ou1, jpr izobraževanje - 9.00 Zakladnica -	«,
sončnega žarka - 11.30 čudovite z boretumi - 12.00 Ura novic - 13 “ , l6-su/ nalka - 14.00 Zasedanje parlamen ta, izobraževalni program - 18°° g.30 nanizanka - 18.20 Mojstrovine ' -vpifc danes - 18.55 Pravljica - 19'3°^d<!l')’ 20.00 Nagon za razmnoževanje, P jj film - 20.50/JTV plus - 21.00 SP° Slovo od rož, francoski film - 23-°
TV SLOVENIJA 1
9.00Lahkih nog naokrog
9.45 Novi raziskovalec, ameriška serija
10.40 Človeška narava, angleška serija
11.30 Slovenski magazin
12.25 Utrip, Zrcalo tedna
13.00 Poročila
13.25 Ljudje in zemlja
14.00 Večerni gost
14.50 Zoom
16.20 Dober dan, Koroška
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Radovedni Taček: Žica
17.50 Narava in človek, angleška serija
18.20 Recept za zdravo življenje
19.05 Risanka
19.10 Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30 Dnevnik
20.05 Savannah, ameriška nadaljevanka, 11/
34
TV AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program - 9.20	- it
Po divjem Kurdistanu, pustolovski
leti - 12.10 Majhni tjulenj
družina Trapp - 13.15 Risanke - (-jpain® »(i^ 15.40 Zvezdne steze - '^oGlei-^pC-17.15 Vsi pod eno streho - 1	.p C'
bija - 18.05 Roseanne - I8, tu -družina - 19.00 Karolina v velemes Ka««V sliki - 20.1 5 Nune na begu, ’’
21.45 Post mortem, srhljivka -
srhljivka - 0.50 Šakal, film n/
TV AVSTRIJA 2
11.15 Konflikti - 12.00 P°roC
cija - 12.35 Podobe Avstrije - ^5»|«L 13.10 Ljuba družina - 14°° Pj 80^oi%' Umor je njen konjiček - 17j0|a-
16.00 Kraj srečanja zvezna dez -
došli v Avstriji - 19.00 Dežela da20,l5 8 J’
sliki - 20.02 Pogledi s stran’ ' po<°c zgodbe - 21.05 Tema - 2 £aS Kraj srečanja kultura - 0.00 U
J
3SAT	,iKino<<
9.05 Vstop prost - 9.40 Aktu® 8 gg 88
Obzornik - 10.30 Tujina - G? 3 12.30 ARD ekskluzivno - ! člo^'/ 13.45 Zakladi šveta - dedisc na
Nedeljski koncert - 1445 po sl®.v®
Nasveti in tendence -
16.00 Vidno polje-16^
17.15 Hobiteka - 17.45 Um
Slike iz Avstrije - 19-0° c 0&'* - 2 Jr turo - 20.00 Poročila - 2Onn5por°č «5
MTW - 21.30 Novo- 22.00 Pč%0.35 meradi - 22.55 Klobase m m
deseto - 1.00 Čas za kulturo
marec 1998
sporeu uu ■ j. marca uo marca
TOREK
l7 MAREC
^SLOVtNMAl
9.15 9.45 10.30 11.30 12.05 13.00 13.30 16.20 17.00 17.10 17.30
18,20 19.10 19.30 20.05
21.00 22.00 22.50
23.45 0.15
Radovedni Taček: Žica
Narava in človek, angleška serija necept za zdravo življenje ™ domače
Kdo je glavni, ameriška nanizanka avannah, ameriška nadaljevanka
Poročila Dosje
Milje in vozli
Obzornik
Po Sloveniji
17.45 Oh® narav°slovja in tehnike o jezeru, francoska nadaljevanka, 4/
Besede
Risanka
Dnevnik
Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka, 11 /26
^-konferenca
Odmevi, vreme, šport °mizfe o kulturi
Besede™9819 kukum' magazin
^SLOVENIJA 2
9^35 °‘r°Ški
TrHn"”SVet' nanizanka
,,nP° v sedlu, novozelandska nanizanka
10.00
’1.00 13.35 15.05 16.35
’7.3O
18.05
19.00 9.30 20.00
20.55
?1'30 22.25
dXankaM09ad0rSkih , francoska na-KaQnn,l!?alke' amedška nanizanka ^dP8r £auser	nemški film
a"9'eŠka na'
zanka V sedlu’ novozelandska nani-Modni atelje, nemška nadaljevanka, 2/ Kolo sreče
V|deoring
Trem!^11' P'aneb Zimbabve zankaKam6n °d sonca' ameriška nani-
t4« Kakn?' a^eriška nadaljevanka
^'45 KoncortriD^skim^' angleška drama »■35 koncert Baden Baden
. Pvet poroča
^TV
7'00Doh
?‘12.00 POP ' 10 00 Senca - 11.00 Esmeral-u isti - 14 nn^ - 1300 POP kviz - 13.30 S;3° Senca iR°,balria straza ' 15-00 Tarzan -i?'°o Ro«a„ ° Esmeralda - 17.30 POP kviz >Ce ?o ; 1830 Obalna straža ponoči -J'smeriškj L 19o?° 24 ur ’ 2000 Bitka za Jen-^dravjei . 23nnV45 Bolnišnica upanja - 22.30 ' '°0 24 ur uo Činoma Paradiso, italijanski film
(k ur - g D
16.00 krn Borzni monitor - 15.00 Highlan-> 18 00 Ma ' 16-30 Taksi - 17 00 Zvezdne ji”' 2o oo c arnioe ' 18.30 Živa, regionalni pro-°°Coršk^ - 22.00 M.A.S.H -. Skapoll°iia-0.00 Živa
no9°metna oddaja-tk? MURaši „„ 00 ^'deostrani -16.00 GNES -id 1'18.30 Smet? oddaia ' 18 OO Video-fep'18.30 TV n 6"19 00 GNES informativna 23n? °B MUR1,^ ‘ 20 00 GNES - 20.30 00Videostrani 22 00 GWSBA- 22.30 GNES -n^rz^ ^NAl 10 fttk: NK Mum ^sctoi™ 10 05 športni !Hih tonika - to nn A^° lmpi|a’ rePortaza -Kl^odkov-u Analno - 1O.5O Pregled talni r ar“ - 15 nn rw „ Borzni monitor - 13.15 daja pr°9ram . ,Vv a)b? - 18-30 Živa, regio-' 19 oo Akt Vedeževanie s Slavico, od-. ^“inPrle^
TVhn. ^®-3O TV Gajba 7 55 PRASKA 1 10.0e?ro6ila - 8 nr^ '
l200 D°braževa°i Dobr°Wtro - 10.00 Poročila -'13.15>ik - 12	gram - 11 -30 Za otroke -
2A5 Newyork Hel®o govedi, nadaljevanka ; nada|iavanka - 13.40 Poročila -
Poročila - 15.45 . inV°° Hrvažka danes -v^°ddaja Vr"k~ 20.l512|'?S.Oddaia o šolstvu -X?® - 2n < 21 '05 Tv n °,cin'ln kazn'. dokumentar-%	' 22-4OOpazo-
-|y	2 Ingmarjem Bergmanom:
?4Cv*ska2
4aotrOL i^ar-,4	&
ta^Priz'?6'^ Re^merl®ki vestern - 16.25 Urn°rarna a ' 18.35 n. 90vedi’ nadaljevanka -J6nca..'9-30 on d9° - 19.00 Županijska tv^9s,er' briški 1' belo^ban £1 12°O°5?Z And° jo°sncni	- 9-35 Vino in
' 14 nA°n’ Ura nov nes ' 11 -OO Disneyjevi 17.45 ^bezni° tedanje' n ' J 3 00 stari filmski - 8Si<Ž ' 17 Oo L parlamenta - 16.30 V
" 1715 Kviz -krirni2 9nsvnikk$' 18.35 k 8 °° Katoliška kronika ma'Sport - 2n n Pamp’ nanizanka -T%°'23oSt-21 3°°TUtgenca-20.50
?>ik^8l(A 2
^S^r-^Odmejedo
' 1?55 S?odDdp izobra^623'7'45 Od msie 4-45 Ur^lte KnjiIniX va?Je ' 9-°<> Zakla-|6	- i3 ' 11-40 Domoznan-
4^’tkj’ tl ^aJi^ttdiie0 UčJtaliica. tv-igra -20>' r 18-2O m ' 18 OO 15'°° RePeta' Mu°° Mah?8 Pral6lstrOVine C.eStn' Valiar drdra' a - 21T5'* vfea' 9830 Madžarska ?ret C ganjen;3? Dnevnik. šport -tV a 'Os Gloh^^ ' 2iC,a„SU - 20'50 MTV tkavopg 7'3° S|r Georg Solti,
l6tlAlb6r^a - 11.45 Konfeti -
13-15 Risanke -
14.50 MacGyver - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Varuška - 19.30 Čas v sliki - 20.1 5 Umor po rojstvu, srhljivka -21.50 Gospod Jones, film - 23.35 Ritem noči, film - 0.55 Dnevnik Anne Frank, film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Nekaj je v zraku, film - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 12.00 Poročila - 1 2.05 Šiling - 12.35 Dežela in ljudje - 13,00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univer-zum - 21.00 Naredi sam - 21.10 Reportaža -22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.00 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Slike iz Avstrije - 10.30 Evropski magazin -10.55 Kstvari - 12.10Tema - 13.00 Hobiteka -13.30 Umetnost in kič - 14.00 Hansi Hinterseer najbolj prisrčno - 14.45 Ljudska glasba iz Avstrije -15.00 O sole mio, film - 16.20 Železniška romantika - 16.45 Svetovne religije - 17.15 Veselje do potovanja - 17.45 Uživanje na pravi, nemški način -18.15 Slike iz Nemčije - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 1945, film -21.40 Kratki film - 22.00 Poročila - 22.25 Bela poroka, film - 23.55 Hollywoodski profili: John Malkovich - 0.30 Deset pred deseto
SREDA
18. MAREC
TV SLOVENIJA 1
9.00 Ob jezeru, francoska nadaljevanka, 4/ 7
9.25 Mejniki naravoslovja in tehnike
9.45 Besede
10.35 Charlie Grace, ameriška nanizanka
11.30 Newyorška vročica, ameriška nanizanka
12.05 Gimnazija strtih src, avstralska nadaljevanka
13-00 Poročila
13.20 Rahločutni zlikovec, ameriški film
15.00 Aliča, evropski kulturni magazin
15.30 Tv-konferenca
16.20 Obzorja duha
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Male sive celice, kviz
18.00 Tišina, tišina v Braziliji
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka
21.05 Osmi dan
21.30 Podoba podobe
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.55 Krog s kredo, opera
0.40 Osmi dan
TV SLOVENIJA 2
9.00 Otroški svet, nanizanka
9.30	Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
9.55	Modni atelje, nemška nadaljevanka, 2/ 6
10.50 Stoletje ljudstva, angleška serija
13.10 Sobotna noč
15.10 Cikcak
16.35 Sestre, ameriška nadaljevanka
17.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
18.05 Iz dobrega gnezda, nemška nanizanka 19.00 Kolo sreče
19.30 Videoring
20.00 Liga prvakov v nogometu, četrtfinale 23.35 Zbor, angleška nadaljevanka, 1/5 0.35 Lov za zakladom, francoski kviz
POP TV
7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 1 2.00 Bolnišnica upanja - 13.00 POP kviz -13.30 Na zdravje! - 14.00 Obalna straža - 15.00 Tarzan - 15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža ponoči - 19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Popoln alibi, ameriški film - 21.45 Newyorška policija -22.30 Na zdravje! - 23.00 Zveži me, španski film -1.00 24 ur
TVGAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Highlan-der - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Detektivka Lea Sommer - 18.00 Mamice - 18.30 Živa, regionalni program - 19.30 Zlatolaski - 20.00 Nova osebna izkaznica, ameriški film - 22.00 M.A.S.H. -23.00 Newyorška policija - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 GNES - 10.00 TEDEN OB MURI - 11 30 Risanke- 12.00 Videostrani -16.00. GNES-16.30. TEDEN OB MURI - 18 00 Videostrani -18.15 Risanke -18.30 MOJI MALI PRIJATELJI oddaja za ljubitelje živali - 19.00 GNES informativna oddaja -19.30 TV Dnevnik - 20.00 GNES - 20.30 Iz produkcije ZLTV - MOJ VIDEO - 21 00 FILM - 22.30 GNES-23.00 Videostrani
IDEA TV - KANAL 10
9.00 Borzni monitor - 10.00 Živa - 10.05 Vedeževanje s Slavico, ponovitev - 10.30 Aktualno -10.45 S kamero po Prekmurju in Prlekiji - 11.00 Borzni monitor - 13.30 Video strani - 15.00 TV Gajba -18.30 Živa, regionalni program - 18.35 Turizem v pokrajini ob Muri - 19.00 Aktualno - 19.15 Filmska ponudba naših kinematografov - 19.30 TV Gajba
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 NewYork, nadaljevanka - 13.40 Risanka -13.45 Poročila - 13.50 Zločini in kazni, dokumentarna oddaja - 14.35 Opera Box - 15.10 Za otroke - 15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.35 Skupaj v vojni, skOpaj v miru - 19.30 Dnevnik -20.15 Živa resnica - 20.50 Poslovni klub - 21.20 Z namenom in razlogom - 22.25 Opazovanja - 23.00 Filmska noč z Ingmarjem Bergmanom: Kriki in šepetanja - 0.30 Poročila
TV HRVAŠKA 2
14.45 Koledar - 14.55 Rio Diablo, ameriški vestern - 16.25 Za otroke - 17.05 Rejec govedi, na
daljevanka - 17.55 Med nami - 18.25 Hugo -19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Kviz - 20.25 Jalna, nadaljevanka - 21.15 Poročila - 21.30 Najboljši udarec, ameriški film -23.20 Frasier, humoristična nanizanka
TV MADŽARSKA 1
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast - 10.05 Ponovitve - 11.10 Druga možnost, nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Narodna glasba - 14.00 Za manjšine - 15.25 Dvorec strahov, nanizanka, 1. del - 15.50 Za otroke -16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Služba Alfa - 17.10 Iščemo pogrešane - 17.15 Regionalni program -17.55 Smernica - 18.15 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Mr. Bean, angleški film - 20.30 Telešport - 22.35 MM - 22.45 Aktualno - 23.15 Telešport - 23.45 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik -6.15 Aktualno - 6.45 Od meje do meje - 17.00 Dnevnik - 7.15 Publikum - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprto izobraževanje - 9.00 Zakladnica - 11.00 Po sledeh sončnega žarka -11.30 Čudovite živali - 11.50 Arboretumi - 12.00 Ura novic - 13.00 Dežela, od koder prihajam, francoski film - 14.35 Hot Jazz Band - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 Zadeva še ni zaključena - 18.00 Cestni valjar drdra, nanizanka - 18.20 Mojstrovine - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Terra X -21.00 Šport ekstra - 21.30 Dobrodošli v hišo lutk, kanadski film - 23.05 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.15 Otroški program - 9.15 Obalna straža - 10.00 Strah agentov, filmska komedija - 11.45 Konfeti -12.10 Majhni tjulenj Albert - 12.35 Pojoča družina Trapp - 13.15 Risanke - 14.50 MacGyver- 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija -18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina -19.00 Vsi ljubijo Raymonda - 19.30 Čas v sliki -20.15 Nogomet: Liga prvakov - 23.30 Črni tiger, akcijski film - 1.00 Post mortem, srhljivka
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Hiša treh deklet, film - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila - 13.10 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Help TV - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Križem kražem - 0.00 Čas v sliki - 0.30 Nor nate
3SAT
6.50 Sedem dni drugačne televizije - 7.30 Alpska panorama - 9.00 Čas v sliki - 9.05 Čas za kulturo -9.45 Slike iz Nemčije - 10.30 Sosedje - 11.00 Zvezdna ura filozofije - 12.00 ML Mona Liza -12.30 37 stopinj - 13.00 Veselje do potovanja -13.30 Uživanje na pravi, nemški način - 14.00 Hi-tparada - 14.45 100 stopinj - 15.45 Pur TV -16.15 Boji za revir - 16.45 Pustolovščina preživetje : 17.15 Napoti - 17.45 V Avstriji - 18.15 Slike iz Švice - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo -20.00 Poročila - 20.15 Tri dežele - ena tema -21.30 Tuji otroci - 22.00 Poročila - 22.25 Gori! -23.551 Pogledi s strani - 0.00 Deset pred deseto -0.30 Čas za kulturo
ČETRTEK
, 19. MAREC
TV SLOVENIJA 1
9.00Male sive celice, kviz
9.45 Tišina, tišina v Braziliji
10.35 Kaj je tvoj strup?, avstralska serija
11.05 Turistična oddaja
11.30 Prvaki, ameriška nanizanka
12.05 Nash Bridges, ameriška nanizanka 13.00 Poročila
13.10 Zgodbe iz školjke
13.40 Krog s kredo, opera
15.00 Naravni parki Slovenije
15.30 Podoba podobe
15.55 Osmi dan
16.30 Pripravljeni, oddaja o Slovenski vojski
17.00 Obzornik
17.10 Po Sloveniji
17.30 Tedi, oddaja za mularijo
18.05 Glejte, kako rastejo: Jagnje
18.20	Parada plesa
18.40	Znanje je ključ
19.10 Risanka
19.30 Dnevnik
20.05 Vrtinec rož, francoska nadaljevanka, 8/ 14
21.05 Tednik
22.00 Odmevi, vreme, šport
22.50 Polnočni klub
0.00 Parada plesa
0.15 Znanje je ključ
TV SLOVENIJA 2
9.00 Otroški svet, nanizanka
9.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
10	.00 Iz dobrega gnezda, nemška nanizanka 10.55 Strici so mi povedali, tv-nadaljevanka, 5/7
12.05 Tv-poper
13.05 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja
13	.35 Tretji kamen od sonca, ameriška nanizanka
14.05 Pomp
15.35 Evrogol
16.35 Zbor, angleška nadaljevanka, 1/5
17.30 Trdno v sedlu, novozelandska nanizanka
18.05 Doktor Sylvestre, francoska nanizanka 19.00 Kolo sreče
19.30 Videoring
20.00 Največji kaskaderji
20.45 Gettysburg, ameriška nadaljevanka, 1/ 6
21.30 Zmedena čustva, francoski film
23.10 Opremljevalke, ameriška nanizanka
POP TV
7.00 Dobro jutro - 10.00 Senca - 11.00 Esmeralda - 12.00 Razprtije - 13.00 POP kviz - 13.30 Na zdravjel - 14.00 Obalna straža - 15.00 Tarzan -15.30 Senca - 16.30 Esmeralda - 17.30 POP kviz - 18.00 Roseanne - 18.30 Obalna straža ponoči -19.20 Vreme - 19.30 24 ur - 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje dobim-podarim - 21.00 Metro-se Plače - 22.00 Prijatelji - 22.30 Na zdravje! -23.00 Ženske na robu živčnega zloma, španski film - 1.00 24 ur
TVGAJBA
9.00 24 ur - 9.30 Borzni monitor - 15.00 Highlan-der - 16.00 Krila - 16.30 Taksi - 17.00 Na jug! -18.00 Mamice - 18.30 Živa, regionalni program -19.30 Zlatolaski - 20.00 Dosjeji X - 22.00 M.A.S.H. - 23.00 Newyorška policija - 0.00 Živa
STUDIO AS
9.30 GNES -10.00 MOJI MALI PRIJATELJI oddaja za ljubitelje živali -10.30 Iz produkcije ZLTV - MOJ VIDEO -11.00 Risanke -12.00 Videostrani -16.00 GNES -16.30 MOJI MALI PRIJATELJI oddaja za ljubitelje živali -17.00 Iz produkcije ZLTV - MOJ VIDEO -17.30 Videostrani -18.30 Risanke -19.00 GNES -19.30 TV Dnevnik- 20.00 GNES - 20 30 ODDAJA O PODJETNIŠTVU (1. oddaja) - 21.00 ZAKOJ PA NEJ mladinska oddaja - 22.00 Videotop - 22.30 GNES- 23.00Videostrani-
IDEATV-KANAL10
9.00 Borzni monitor - 10.00 Živa - 10.05 Turizem v pokrajini ob Muri - 10.30 Aktualno - 10.45 Filmska ponudba naših kinematografov - 11.00 Borzni monitor - 13.15 Video strani - 15.00 TV Gajba - 18.30 Živa, regionalni program - 18.35 Iz naših krajev: Ljutomer -19.00 Aktualno - 19.15 Intervju - 19.30 TV Gajba
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 11.30 Za otroke -12.00 Dnevnik - 12.25 Rejec govedi, nadaljevanka - 13.15 New York, nadaljevanka - 13.40 Risanka -14.00 Poročila - 14.05 Živa resnica - 14.35 Poslovni klub - 15.00 Risanka - 15.10 Za otroke -15.40 Poročila - 15.45 Izobraževalni program -17.00 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče - 18.40 Hrvaški v zrcalu - 19.30 Dnevnik - 20.15 Odkrito -21.05 Roosevelt, dokumentarni film - 21.50 Pol ure kulture - 22.25 Opazovanja - 22.55Doba zarot, serija - 23.20 Poročila
TV HRVAŠKA 2
14.35 Koledar - 14.45 Geronimo, ameriški vestern - 16.25 Za otroke - 17.00 Rejec govedi, nadaljevanka - 17.50 Morje - 18.20 Moč denarja -18.35 Hugo - 19.00 Zagrebška panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.30 Dosjeji X - 21.25 Poročila - 21.40 Seinfeld - 22.10 Francozinja, francoski film - 23.55 Filmi bratov Marx
TV MADŽARSKA 1
5.30 Vaška TV - 5.50 Sončni vzhod - 9.35 Vino in oblast- 10.05 Ponovitve- 11.10Tangotriglasno, nanizanka - 12.00 Zvon, ura novic - 13.00 Vedno
RADIO MURSKI VAL
UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ)
PETEK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Mariborsko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.1 5 Zamurjenci - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kinoventi-lator -11.15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1.osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Mladi val - 21.00 Poročila- 21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika -07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila- 08.30 Mali oglasi -09.15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 13.35 Obvestila - 14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila - 17.30 Kulturni koledar -1 7.35 Radijski knjižni sejem - 18.15 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč.
NEDELJA: 08.00 Začenjamo nov dan -08.05 .Horoskop -08.15 Panonski odmevi - 08.50 Zamurjenci - 09.15 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedeljska kuhinja -12.00 Poročila -12.05 Obvestila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Popoldne na Murskem valu -13.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.
PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste-06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Šport - 06.50 Dnevni časopisi - 7.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Porabsko/nemško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu -08.00 Poročila - 08.1 5 Trn v peti - -09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10,30 Mali oglasi 11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -14.00 Za zdravje -15.30 Dogodki in od
lepe melodije - 14.00 Za manjšine - 15.20 Dvorec strahov - 15.50 Za otroke - 16.30 V imenu ljubezni - 17.00 Mentalna higiena - 17.10 Begavčki -17.45 Regionalni program - 18.00 Žalovanje, 2. del - 18.20 Za otroke - 18.35 Kralj pamp, nanizanka -19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Malo mesto - 20.35 Marčevski dogodki - 21.55 Aktualno - 22.55 Telešport - 23.55 Dnevnik
TV MADŽARSKA 2
6.00 Dnevnik - 6.15 Aktualno - 7.00 Dnevnik -7.15 Blatno jezero - 7.45 Od meje do meje - 8.00 Odprto izobraževanje - 9.00 Zakladnica - 11.00 Po sledeh sončnega žarka - 11.30 Dolina Rabe, nanizanka - 12.00 Ura novic - 13.00 Učenec, tv-film -14.05 Glasbeno tv-gledališče - 15.00 Repeta, izobraževalni program - 17.30 S seje vlade - 18.00 Cestni valjar drdra - 18.20 Mojstrovine - 18.30 Madžarska danes - 18.55 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Naše 20. stoletje - 21.00 Šport ekstra - 21.30 Piaf, musical - 0.20 Globoka voda
TV AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program - 9.15 Obalna straža - 10.00 Telesni kontakt, film - 11.45 Konfeti - 12.10Majhni tjulenj Albert - 13.15 Risanke - 14.50 MacGyver -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža -17.15 Vsi pod eno streho - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Roseanne - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Suzana - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.05 Dosjeji X - 21.50 Izven meja - 22.40 Eden - 23.05 Oddaja o kulturi
TV AVSTRIJA 2
11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Ogled -13.00 Poročila - 13.00 Ljuba družina - 14.00 Lipova cesta - 14.30 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Kuharske mojstrovine - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling
3SAT
10.30 Orientacija - 11.00 Munchenski krog -12.00 Alex - 13.00 Na poti - 13.30 V Avstriji -14.00 Narodnozabavna glasba - 14.45 Spektrum -15.30 Ženske danes - 16.30 Szefan Zvveig in njegov včerajšnji svet - 17.15 Novo - 17.45 Borza - 18.15 Deželni magazin - 19.00 Danes - 19.20 Čas za kulturo - 20.00 Poročila - 20.15 Pogledi nekega klovna, film - 22.00 Poročila - 22.25 Erwin Koller v pogovoru z Dalaj lamo
mevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 - Obvestila - 18.00 Šport - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Večernice - 21.00 Poročila - 21.10 Etno glasba (Milan Zrinski) - 24.00 Želimo vam lahko noč.
TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila-06.30 Horoskop - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih - 07.45 Ljubljansko zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila -8.30 3 X Country - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 1 2.05 Obvestila - 1 2.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -12.45 Male živali -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi - 19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Na narodni farmi - 21.00 Poročila - 21.10 DA in NE - 24.00 Želimo vam lahko noč.
SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu -06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila -06.30 Horoskop - 06.40 Džouži na obisku - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.45 Zagrebško zvočno pismo - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 08.30 Mali oglasi - 09.00 Menjalniški tečaji bank -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.15 Nstsnmv -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu 13.30 Poročila -13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.30 Subjektiv-no/V stiski - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč.
ČETRTEK: 05.45 Jutro na Murskem valu - 06.10 Vreme, ceste - 06.25 Obvestila - 06.30 Horoskop - 06.40 Mlado jutro - 06.50 Dnevni časopisi - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Kronika UNZ - 07.30 Informacije v treh jezikih -07.40 Kmetijski strokovnjak - 08.00 Dopoldne na Murskem valu - 08.00 Poročila - 08.05 Obvestila - 09.00 Menjalniški tečaji bank - 09.15 Sedem veličastnih -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža - 11.15 Mali oglasi -1 2.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.30 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 13.35 Obvestila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Mali radio -1 9.00 Dnevnik RaSlo - 19.30 Bilo je nekoč - 20.15 S krščakon, cekron pa z marelof -21.00 Poročila -21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč.
Cestnik
vestnik, 12. marec 1W
DRUŽINA KMETIC
^7 KRUHOVCIH HoCE K TUJEC 26RADTI
tovarno,,, vaščani wajo„,
ČISTA SAN 20$O)L' KA
GE SAN
Riše in piše: I. Banfi
]T HI W
PA ČE NA foNCI NE DE VEČ I PA zatou, KA KRuJoFČAROFFA KfuJoVEC/HlJ IDEMO
I Se^efe nagrade so fadaft' ge od nouuoga fefa dade, ' od bultuM, do gospodaitsbi, ditamsbi, bnji^euni, pa i ne ven babši vse, dibi pod mus pa pod nujno bi tubedo dati p/iignanje pa nagitado tistin, štefti majo ptejb sema-
। ^oAe pa cestno signalizacijo. ^P/tt/o nagitado bi Aejsan \
1 mogft dati ga sekondno /tešeno sema^oftigacijo b/tigišoa v i I Soboti na S&ndauskoj ufei, ge Q/iego/tčičova v njou vda/tl.
Samo nej ga /tebotdno taost, &lkt ga pedantnost igg/tadnje
i pa postavitve te semajojske signa&gacije, paavi
i tTou umetniško stvo/tenje mo/te biti gviišno, najbofe dogna-: no pa pteštudej/tano gatou, ka so te semajo/t postavki । j fejta pa fejta. Qeda je g/iačuno, ba so ga gačnofe posta-
1 u^ati ešče v pejšnjon sistemi, tou je v časaj, gda smo i biftj p/tik{jučeni avtonomno} pokrajini EKosouo - uUe-
tohija, pa obodišbin b^atsbin tepuhftkan. tisti ^dati , i ' časaj (genau Četnice se ne spomni ^eda) so postavici v
omenjenon k/tigtšči somatske štange pa gubaste po-svejte so ge gos obesift pa babde pod gemfoj so (kopalk, te so pa gakfjučna deda dedadi dejta pa dejta. O)
! ton časi je /tačunafništvo ge tab nap/tej p^čšCo, ba je M uUic/toso^ ^Bidd Qaiee g/tafo najbogatejči č^ovik na
i svejti, v Soboti so pa nej mogfe v pogon sp/taviti toga i šemama, ftkt so ga dedadi pa dedadi pa so vmes napm- '
I uidi v Soboti dva dftiijgiva pa gelaj p/ted k/tafkin so
( končno v pogon spaaviCi toga na lendavsko} uCici. I
-Wa je p/tavo, ba vsi okoličani od s/tca čestitajo ten, ba ' so se tab vo u^gCi s ten tab p/tecigno dognanin, šte/toga so
I v fak /tekoAdnon časi nap/taviCi. £šče eno pan stva/ti de tak pedantno napftavfeni v Soboti, samo se ne vej genau, | gda-
TEjtamMinnTu , -ro f.5, SVINSKE farme , M ( W
GE SČEN ŠE TULE TITI ' r
najeogatejŠi am vejsi.
PA DE TU A7
V LUBLANO, PA TAK) MAFRAHMO t
KRUOFCE
DA8ILIGRUNI/DAR0’ lublančakj fr vozi ci -OLE ZA TOVARNOH!
ZIVJO, FANTJE / KAKO STE KEU č A GA KO Mte dans RELE HE-HE. USI SAMI GASILCI
KEJ PRAUTE.7/
Turčija - dežela na dveh celinah
^jer si ^z/iod in Za/iod podajata ro^o
Šesti del:
Ljudje in zemlja
Država
Turčija meri 780 tisoč kvadratnih kilometrov, kar pomeni, da je velika kot tri nekdanje Jugoslavije skupaj. Se pravi ogromna masa zemlje, ki pa ima tudi kaj za ponuditi. Najbolj priljubljeni med turisti sta še vedno sredozemska in egejska obala, kjer je poleg zagotovljenega morja in sonca tudi največ antičnih spomenikov - in to zelo dobro ohranjenih - za ljubitelje tovrstne kulture. Seveda je magična privlačna točka tudi Istanbul, ki je »zaseden« s turisti skozi vse leto. Toda za tiste, ki bi radi odkrivali nekaj novega, pa ostaja še povsem neokrnjena narava na severu poleg Črnega morja. Tamkajšnja pokrajina fascinira vsakega, ki si Turčijo predstavlja stereotipno, saj veste, minareti, morje in pusta, pra-šnata, pogorja. No, tam je pokrajina povsem podobna tisti v bolgarskih planinah, toda turške strme gmote, »prerezane« z divjimi rekami, potoki in jezeri, se spuščajo naravnost do morja, največja značilnost tega območja pa je, da je to najbolj zeleni del celotne Turčije, saj pade tu vsako leto zelo velika količina dežja. Zato je narava tu radodarna za gojenje glavnega severnotur-škega produkta, to pa je čaj, ki se mu po turško pravi povsem enako kot pri nas. Če imate srečo in pridete na obale Črnega morja, ko ne dežuje, vas čaka prava nagrada: kilometri in kilometri praznih, neokrnjenih plaž, ki so primerne za kopanje od junija do avgusta, torej par mesecev manj kot na jugu, saj je tu podnebje vseeno hladnejše. Če pa niste ljubitelj kopanja, si lahko ogledate mesto Trabzon, ki velja za eno najlepših v Turčiji in je glavna gravitacijska točka tega dela dežele.
Število Turkov, ki živijo v matični deželi, bo kmalu preseglo sedemdeset milijonov ljudi, zato ni čudno, da se je eden od mojih vodičev ob podatku, da ima Slovenija dva milijona prebivalcev, sladko zasmejal. Na to je imel vso pravico, saj samo v Nemčiji živi tri milijone Turkov. In če smo že pri smehu in Črnem morju, naj povem, da ravno s teh obal prihajajo največji šaljivci celotne Turčije, saj je to območje znano kot neizčrpni izvor vseh mogočih šal. To nam je potrdil tudi vodič gospoda Michela Ned-žad bej, ki se je rodil v teh krajih in je na našem potovanju neprenehoma stresal šale, nekatere od njih so bile take, da jih tu ne morem ponoviti, saj jih papir ne bi prenesel. Že v poznih zrelih letih, z belimi lasmi in očali, je vsak dan pokadil po dve škatlici cigaret, in to vedno iste znamke Samsun, kar je ime mesta, ki leži seveda kje drugje kot ob Črnem morju. Vsako jutro je kupil dva časopisa, saj so Turki vneti bralci in veliki ljubitelji vseh mogočih tračev, ne
smete pa biti presenečeni tudi, če v časnikih ali pa na njihovi televiziji zagledate tudi kakšne zelo zelo pomanjkljivo oblečene pevke z estradne scene, kar je mogoče še ena stvar, ki ruši stereotipe o Turkih pri tistih ljudeh, ki dežele še nikoli niso obiskali. Najbolj pa meje pri Nedžad beju presenetilo, ko mi je povedal, da najbolj uživa, ko gre vsako jutro za dve uri na sprehod, nato pa posluša klasično glasbo, poleg tega
bo tu in tam nahranil, kar govori v prid naravni dobrohotnosti in gostoljubnosti Turkov. V Sloveniji sem večkrat slišal v raznih televizijskih oddajah, da se morate pri nakupu na turški tržnici pogajati s prodajalcem, ker bi vas drugače »premalo cenili«. To je tipično centralnoevropsko razmišljanje, ki sugerira na skopost Nemcev, Avstrijcev in Slovencev. Nihče od teh pa ni pomislil na to, kaj bi se zgodilo, če bi kupili
Vojska ima v Turčiji še vedno veliko vlogo
Večina ljudi, tako kot tudi tale kmet v Kapadokiji, je zadovoljna s tem, da
pa je še fanatični navijač nogometnega kluba Bešiktaš. Zares fant od fare, ki pa je tudi v nekem smislu značilen predstavnik turške nacije. Ko sem mu enkrat omenil, da preveč kadi, misleč na njegovo zdravje, mi je odvrnil: »A te to moti?«, kar je bil tipični tdrški odgovor. Turki so humoristi, radi se šalijo, če pa ste tudi sami pripravljeni za šalo, le teh ne bo zmanjkalo vsaj dve uri.
Prepotoval sem velik del Turčije in potem, kar sem videl, lahko rečem, da v Turčiji absolutne revščine ni. Obstajajo revni ljudje, vendar imajo vsi ti vsaj streho nad glavo in dotok vode. Ob obrobjih mest se vidijo naselja, ki so bila zgrajena na črno, vendar vlada miži na obe očesi in pušča, da si ljudje s spodnjega dela hierarhične lestvice sami poskrbijo za svoje osnovne življenjske potrebe. In pri tem so zelo iznajdljivi. Tako vas ne bi smelo presenetiti, če prodajalec kruhov s svojimi izdelki na glavi stoji kar na sredini avtoceste med neskončnimi kolonami pločevine, ali pa če na sredi med dvema avtomobilskima pasovoma, na ozkem pasu zelene površine, ljudje kar mirno spijo, potem ko so opravili jutranje delo. In še nekaj mi je padlo v oči: na mojem večtisočkilometrskem potovanju nisem videl niti ene živali, ki bi bila popolnoma shujšana in sestradana. Tudi najbolj potepuški pes bo vedno našel nekoga, ki ga
zaželjeni produkt po prvi ponujeni ceni, na to, da bi jih prodajalec takoj povabil k sebi na čaj, jim predstavil svojo družino, jih povprašal o njihovem življenju in deželi, na koncu pa bi postali še prijatelji, kar se je zgodilo meni v obmorskem letovišču Alan-ya. Nek drug prodajalec mi je povedal, da ne more več prenašati spakovanja nemških turistov, ko slišijo za ceno proizvoda. Rekel mi je: »Dobro, naj pove, to je drago, to je preveč za mene, in naj gre dalje, ne pa, da delajo grimase in se spakujejo ob vreščanju, kako je to drago.« In veste kaj, resnici na ljubo, cene so tako ugodno nizke, da bi moralo barantanje omenjenim turistom biti v sramoto, ne pa v ponos.
Kult osebnosti
Nekaj pa je vseeno obstajalo, kar mi ni bilo preveč všeč, oziroma, kar mi je zbujalo nelagodne občutke. Se spominjate, kako smo nekdaj pri nas govorili o Titovem kultu osebnosti? Vendar to ni nič v primerjavi s tem, kakršen kult ima v Turčiji Kemal Paša Atatiirk, idejni oče moderne evropeizirane države. Na vsakem bankovcu je njegov lik, njegov kip stoji v vsakem mestu, vsaka pisarna in vsak urad ima njegovo sliko. Največje pretiravanje sem videl pri generalnem
bivališče in svoj duševni mir.
direktorju turške radiotelevizije, kije imel v svoji pisarni kar tri, več kot meter visoke, slike Atatiirka, in to vse na eni steni! Dobro, človek je zares napravil ogromno za Turčijo, jo pripeljal sem, kjer je danes, vendar je vseeno bil samo človek. Vse skupaj meje neugodno spominjalo na naše nekdanje razmere, pa šč te so bile manj drastične, kot so glfede kulta osebnosti v Turčiji. V Atatiirkovem mavzoleju v Ankari so razstavljene vse njegove stvari, tudi od vžigalic do pi-džame, kar pa me je najbolj presunilo, so bile fotografije, ki sojih napravili pastirji po Anatoliji po njegovi smrti. Namreč na posnetkih je točno videti, kako so se oblaki natančno formirali tako, daje bil viden Atatiirkov profil, kako je senca določene skale metala na zemljo njegov profil in podobno. Ker so bili posnetki napravljeni v divjini osrednje Anatolije, sem si zastavil vprašanje: »Kako je lahko pastir ravno takrat imel s sabo fotoaparat? Ali je tekel domov in še pravočasno ujel v objektiv Atatiirkov profil?« Zato me je seveda težko prepričati, da ne gre tu za fotomontaže, vendar to ni niti tako pomembno vprašanje, saj gre v glavnem pri teh posnetkih za simbolično verovanje, da Atatiirk še vedno bdi nad Turčijo. Bojim se samo, kaj se bo zgodilo takrat, ko bodo večje skupine ljudi začele postavljati vprašanja okrog tega kulta in mu začele nasprotovati. Vemo, kaj se je zgodilo pri nas.
Varnost
Večkrat me doma kdo vpraša, če ni preveč nevarno iti v Turčijo, saj je vseeno to že blizu Bližnjega vzhoda, ki pri nas še vedno pomeni nekaj takega kot ruševine Bejruta. Res ima Turčija dvomljive sosede: Irak, Sirijo, Gruzijo, Armenijo, Bolgarijo in Grčijo, vendar se je treba zavedati, da je glede na velikost ozemlja Istanbul več tisoč kilometrov od-
daljen na primer od Iraka, več kdt tisoč kilometrov stran stana, kar je edino nevarno P®fSp/ turistični obisk v Turčiji- In c K nim, kako smo šli doma leta y na Murino tekmo, medtem ko rideset kilometrov oddaljen6 sirene oznanjale zračni n^fi zgovarjanje v Izmiru ali An spteO{ žino Kurdistana svojevrstno danje. In če še to ni nikogar naj povem, da Antalya v je®6 poreC cih izgleda tako kot pfa*1' Rovinj nekdaj meseca julija’ so ulice natrpane s turisti Z vsekak°f>r|i)-
Najnevarnejše v Turčiji so be ceste, saj vlada denar nepr v ga v obnovo starih cest nam6 }S novih. Tovornjakarjem in aVt pa (i rjem pa je prehitevanje ena pozdrav »dober dan«, kar sm skorajda izkusili na lastni kozn^^a^j za las izognili čelnemu trčenj ^td'(r ni cesti južno od Ankare. imeli takšne sreče, so me za |OievlP krat opozarjale zmečkane P jj robu cest.	ne Pd
Kriminala v Turčiji d11 jtij vsaj sam še nikoli nisem s' p|i. Rtr šnega turista napadli ah PRbolj zO je treba edino žeparjev v n J obi®w delih Istanbula, kamor pa najverjetneje sploh ne bo s- M Jjj ,{J neje, kar se lahko zgodi tis ji pod nesrečno zvezdo, je-nepravem mestu v trenut žavnega udara, saj je Tur^.J lonid jj1" žela vojske, birokracije in r dar je takšna možnost ena na glavo pade meteorit. N J ogromni večini pa ne. Z11 etti^l^ na letalo, ki vas bo za P iode Ul1:'a Brnika v dveh urah pr'Pe? do AUo" v dveh urah in pol pa na ^iv J ' prispeli boste v deželo.	I
Zahod podajata roko.	p
Yg.stnik, 12. marec 1998
l^estnik
Srečanje z zeliščaijem Štefanom Kuronjo iz Moščanec
Za vsako bolezen je zdravilna rastlina
^zusova krona za podpisanega kovinarja
roJP.am’. da v<lovca Štefan Ku-^ova sopotnica Jolanka Dkal .J b°sta hoda, ker bom za-Ll. -Seni Z njima kramljal v Tat« •ni 'n nePosPravljeni sobici, io lina* Pač Povsod tam, kjer ima-njULJe pr,°,st°rček za svoje ko-veka / najljubša opravila, ki člo-rada Jolanka je zelo stroiu Vr°Jem starem šivalnem rabi »a k. pa ves Prosti čas po-’ kateri ^^udiranje knjig, zdravljenju ° Zel,sc,h’ boleznih’ ga na m‘z' je bila knji-tere J1Z božje lekarne, v ka-izkušni nas'ovu Piše: Nasveti in Gre J ? zdravilnimi zelišči.
dov pr-Sn° v sest milijo iz Celi nasgaje izdala Uljevi mlDrUga<< knjiga na gosti-zdravnitZ'lma nasl°v: Naravni 2dravje j’v podnaslovu pa piše: lo, z zdravilnih raslin. De-Pe, ie ivčJ napisa' Jiirgen Sam-^nekiU° 7' Slovenski knjigi, mize- J aslovov d™gih knjig z nijeze,^eipov Priročnik, Čarov-nju. ŽHrJ V< vsakdanjem življe-knjiga o Jv?®. rastl'ne, Velika
Pon6)1^*?’ Zdravje iz ra-vljenia s‘stem samozdra-lah.Au, ravje je v tvojih ro-"e terapijereSUra drUge narav-^okov^J0 sem Prelistaval ^onia n ■ 'torturo, je Štefan
in nPrinašals polic na mizo »oKVeJaSlove' Vse knjige '^ras k ab'-lene«, torej niso le ^iižni ° drugie na marsikate-fth P° lc’’ ampak so često
red leti vede' to, kar Pravil k’ ?°tem bi si bil sam Nat mi ecmev hrbtenici in ^9bo|P7 Fes11 ženo Pred zahr-
-kije po poklicu mi-
Š. SOBOČAN
is?
VESTNIK
72-letnemu Štefanu Kuronji je veliko do tega, da bi bila zdrava tudi Jolanka, zato jo občasno nagovori, da skupaj (s pomočjo nihala) ugotovita, katero zelišče ji bo pomagalo. Če med pregledom kakšnega bolnika ali kogar drugega, ki pride in se da pregledati »mimogrede,« odkrije zahrbtno bolezen, tega ne pove, le svetuje, s kakim zeliščem jo je treba zdraviti, pri čemer je treba biti vztrajen in verjeti v učinkovitost. Tak je bil tudi znani zeliščar pater Avšič, ki je k svojim receptom še dodajal: »In v božje varstvo se priporočite.« - Fotografija: Š. S.
a, ~: -■ <4 ( SH4 Bi E
zar, a se je moral posloviti od oblica in drugih mizarskih pripomočkov sredi najlepših let svojega življenja. Bolezen, zato zgodnja invalidska upokojitev.
»Ker nisem mogel delati, sem začel brskati po knjigah o ljudskem zdravilstvu in zeliščih. Med prvimi sem dobil knjigo Zdravje iz božje lekarne in z velikim zanimanjem sem jo začel brati, študirati ... Sčasoma sem začel tudi nabirati zdravilna zelišča. Nekatera sem poznal že iz obdobja osnovne šole, a prav vseh nisem mogel več najti na domačem območju, ker so .izumrla’. Pozneje, ko sem nabral ustrezna zelišča, sem se začel sa-mozdraviti. Bolečine hrbtenice sem si povsem pozdravil. Bilo bi dobro, ko me ne bi zadela pred
petimi leti možganska, pozneje pa še srčna kap. Upam, da bom s samozdravljenjem posledice vsaj omilil, če jih že ne bo mogoče odpraviti,« je bil prepričan sogovornik.
Ko sem vprašal neznanca pred vaško trgovino v Moščancih za domačijo Štefana Kuronje, se ni mogel takoj spomniti, kje stoji hiša. Nazadnje pa je dejal: »Ah, že vem, katera je: tam za piščančjo farmo je .doktorjeva’ hiša.«
Štefanu sem razkril, da gaje neznanec »krstil« za doktorja. Nič se ni razhudil čez tako poimenovanje; priznal pa je, da se oglašajo pri njem mnogi bolniki, in menil, da bi tudi prišel kateri od pravih doktorjev (zdravnikov), ko bi ga ne bilo sram, kajti možje prepričan, daje za vsako
bolezen zdravilna rastlina in da se da zato z zelišči pozdraviti vsaka bolezen. Tudi rak, vendar (to je posebej poudaril) pri tistem bolniku, ki še ni bil obsevan ali p| vsaj ne obsevan s prevelikimi dozami. Še sam sem ga »izrabil« in se potožil zaradi šumenja v ušesu. Potem pa je kar hitro našel zelišče, ki mi bo pomagalo: sobno Jezusovo raslino oziroma krono, katere listič je treba vtakniti v uho. To, da mi bo pomagala prav ta zel, je ugotovil z nihalom, s katerim se je »sprehodili« nad slikami posameznih zdravilnih zelišč. Pri omenjenem se je nihalo zavrtelo v obliki krožca. Na podoben način ugotavlja pravšnjost zelišč (lekov) tudi pri drugih bolnikih. Vse pa tudi opozori, da se je tre
ba dosledno držati navodil in priti na kontrolo, ki pokaže, ali je bilo zdravljenje učinkovito. V pogovoru mi je mimogrede omenil, da arhangelika zdravi črevesje, aloja je zdravilo za rakave bolnike, krvavi mlečec je za oči, njivska preslica za zdravljenje raka in pljuč, zajčja detelja pomaga tistim, ki so okuženi z rakom ...
In kako je treba pripraviti zdravilna zelišča? Čajno žličko določenega posušenega zelišča prelijemo s četrt litra kropa, pustimo kakih pet minut, da se »čaj« ohladi, nato ga popijemo. Seve
OGLASE, ZAHVALE IN ČESTITKE
NAROČNIŠKI SLUŽBI PODJETJA ZA INFORMIRANJE (v »žuti kuči«) TURISTIČNI AGNENCIJI KLAS V LENDAVI (na avtobusni postaji) TURISTIČNI AGENCIJI KLAS V LJUTOMERU (na avtobusni postaji) TURISTIČNI AGENCIJI KLAS V GORNJI RADGONI (na avtobusni postaji) TURISTIČNI AGENCIJI TRSEK NA GLAVNEM TRGU V LJUTOMERU
/WW
Radio »irski val 94,6 Uu
da bi bil čudež, če bi pomagalo že eno zaužitje. Zelo pomembno: v to, da smo na dobri poti (da bomo ozdraveli), je treba tudi verjeti.
Na pobočju Moščanec. kjer stoji hiša, v kateri stanujeta Štefan in Jolanka, raste mnogo zdravilnih zelišč in v določenem času jih oba nabirata. Za zdaj je v domači lekarni okrog petdeset zdravilnih zelišč. Nekaj sta jih nabrala v drugih krajih, tudi na Pohorju. Zeliščar in ljudski zdravnik je vesel, ker se ljudje zanimajo za njegovo delo. Vesel je zlasti mladih nabiralcev zelišč. Srečen pa je tudi zato, ker (o tem je zelo prepričan) lahko pomaga bolnim ljudem.
Je s svojim zeliščem pozdravil podpisanega novinarja?
^abovi na slovenskem severot^obu
lo derik 246 V b’tki Z Ogri pri reki Litvi Fri" škit moški r " ln s tem rod Babenberžanov v rov Posesti ?zumr*’ je poleg drugih salzbur-Ca Nškega, taJerskem tudi Ljutomer prišel v vn 2^vrokeUJK Ekarja II. Premisla, za njim J^lno la<?t ^absburžanov, ki so ga 1297 dobili ljutomp ^.gradniki so takrat gospodovali rinj^lo. Leta 174 ^zi, ki se v listinah nekajkrat Wi.^enberM9 nast°Pa neki magister cellera-• ln ae ist0 leto prvi po imenu nidj^8 se kot'|V,teZ Ohunradus de Lvtenwerde. rbjf ?^Perški 1 iatornerski gradnik omenja Hart-
^'uter. Let 1 Je gradnik in gornik Ebe-bu* »bornih, uje v°jvoda Rud°lf zastavil Ne^mnersk 1Z LasberSa poleg druge-tojšo mberg- Ime 18rad’ klse tedaj omenja kot vest ^Urs^Hako Lm utemberg je torej zamenjalo sta-j? PoUe, m^Wer(le' ki velja poslej le še za krajino em ko ie Prej velja la za oboje, ^1)) adevi
kajpak niso imeli na skrbi ,ost. ?L sodnj; Ji 8r-adu’ amPak tudi trg, kjer so ^asberg0Vj P°S'e 'n skrbeli za javno var-
stnrti sta leta 1415 avstrijska
OBtRLVTENBRRfi
mer
'jevem bakrorezu iz leta 1681


vojvoda Ernest in Friderik podelila grad in gospoščino Ljutomer v zajem Ernestovemu dvornemu maršalu Hansu Schweinbecku. Tako sta se mu oddolžila za njegovo zvesto službo, saj je v letih 1412 in 1413 spremljal Ernesta v Palestino, kjer ga jetudi povzdignil v viteški stan. V darovnici, s katero je Friderik Tirolski na Dunaju 1419 še posebej potrdil to daritev, se omenja die Feste und Herrschaft Luttenberg, sočasno pa grad tudi že označujejo kot hišo, tako 1405 haws Luetenberg, 1420 haws Luten-berg, 1443 haws Lutemberg. Po Hansovi smrti okoli 1425 je gospoščino prevzel njegov sin Jurij in jo ohranil do svoje smrti leta 1449. Naslednji lastnik gradu je bil spet Jurij, sledil mu je Silvester Schwe-inbeck. Po Silvestrovi smrti je cesar Maksimilijan 8. Janurja 1498 naznanil, daje ljutomerski grad, kije postal spet cesarski, podelil v oskrbništvo Jerneju Perneškemu. Ker je ta kmalu brez potomcev umrl, je grad nekaj časa oskrboval neki Lamberg, leta 1521 pa gaje cesar Ferdinand L, takoj ko je zavladal, ponovno podelil Scheinbeckovim potomcem oziroma Silvestrovim hčeram in nih soprogom. Ko je malo pred 1540 umrl posestnik gradu Hans Laun, so si grad in gospoščino razdelili njegovi dedi

či:Marjeta, vdova grofa Krištofa Frankopana - Brinjskega, Uršula, soproga Andreja Rindscheita, rojena Schweinbeck, in Hans Alapič. Gospoščina, ki so jo leta 1542 ocenili, je bila vredna 4462 funtov (od tega grad 500 funtov), štela pa je poleg tržanov še' 196 podložnikov.
Posest se je nato čedalje bolj drobila. Leta 1570 je gospoščino in krvno sodstvo dobil v zajem Gašper Breuner, na začetku 17. stoletja pa je prek poroke z Marijo Ano, edino hčerjo Nikolaja Alapiča, prišla posest v roke Petra Draškoviča, hrvaškega plemiča s Trakoščana, ki pa je moral poprej poplačati dolgove prejšnjih lastnikov. Draškovičev sin je pred 1631 kupil od Salomona
Pripravil: Franček Štefanec
barona Braneškega gospoščino Branek in jo združil z ljutomersko. Lastniki obeh gospoščin in gradov so odlej isti. Ljutomerski grad so poslej vedno bolj zanemarjali, tako daje pričel polagoma propadati. Kar ni razpadlo, je pozneje uničil požar. Razvaline so okoli 1859 popolnoma odstranili, na mestu nekdanjega gradu pa pozidali novo gosposko hišo. Napis na njenem čelu nam sporoča, da so jo pozidali 1860, plošča pa govori, da jo je 1907 obnovil Anton Jandl, stavbenik iz Ljutomera.
Nekdanjo podobo gradu si delno lahko predoči-mo s pomočjo starejših upodobitev. Na Clobucciari-chevi risbi iz okoli leta 1603 je upodobljena dvonadstropna stavba, sestavljena iz dveh stanovanjskih traktov. Ob jedro se z leve direktno naslanja močan stolp, desno je upodobljeno očitno mlajše medzidje, ki ga oblikuje obzidje s cinami, na prednjih dveh vogalih okrepljeno z okroglima zastrešenima stolpičema. Na Vischerjevi upodobitvi iz okoli 1681 je videti le še stanovanjsko jedro, ki oblikuje zaprto notranje dvorišče, druge sestavine pa so povsem izginile.
DVOR IVANJŠEVCI
ekje v istoimenskem naselju (zaselek Radven-ci) severovzhodno od Negove v vzhodnem delu Slovenskih goric v občini Gornja Radgona
je že v 13. stoletju izpričan strelski dvorec. Leseni, z ilovico ometani dvor se omenja leta 1616, ko je bila njegova vrednost skupaj s pritiklinami ocenjena na 2000 flo-rintov. O dvoru v Ivanjševcih ni več sledu.
KOCJAN
a hribu Murščak pri Kocjanu blizu Kapele v občini Gornja Radgona naj bi stal dvor Kocjan, ki je v virih označen tudi kot stolp. Bil je
matični grad rodovine Kacijanarjev, med katerimi je bil zlasti znan vojskovodja Ivan, ki je bil tudi kranjski deželni glavar. Leta 1443 je dobil Mathes Kacijanar v zajem očetovo dediščino, med drugim dvor, dve kmetiji, gornino in vinsko desetino v Kocjanu in drugo. Ivan Kacijanar, morebiti njegov sin, je dolgoval svojemu svaku Pavlu Wartenauerju 135 funtov, zato je moral odstopiti imenje Ivanu Breunerju, ki je dolg poplačal. Stolp se pozneje več ne omenja.
Zgodovinar dr. Fran Kovačič je menil, da je bil na Kocjanu tudi sedež vitezov iz Murščaka, ki se omenjajo med leti 1218 in 1227 in med katerimi sta Ulrik in Gundaker kot spremljevalca babenberškega vojvode Leopolda sodelovala pri križarskem pohodu v Sveto deželo, kjer sta se udeležila bitke pri Damietti. Kovačič opisije gradišče: “Ostanki tega gradu se še vidijo v gozdu kake četrt ure jugovzhodno od kapelske cerkve ter kažejo popolnoma značaj staroslovanskega gradišča: jedro nekdanjega dokaj majhnega gradu obdaja v krogu jarek, v katerega je mogla le ob deževju po hribu dotekati voda, ker je gradišče ob pobočju hriba nad tako imenovano Šu-tjovo grabo. Kamenje so leta 1822 do 1823 kmetje zvozili na kapelski vrh, da so ga porabili pri zidanju sedanje cerkve. Gradišče nosi ime “Atilov grad”; Atila kajpada tukaj nikdar ni stoloval, gotovo pa začetek gradu sega v pradavne čase. Dol, ki se sedaj po lastniku imenuje Šutjova graba, seje nekdaj imenoval Kačji dol. Od tega so Nemci napravili ime ' Katzianer za grad in za njegove lastnike, od tega pa zopet Slovenci Kocijan.”
GRAD DOLNJA LENDAVA
Lendavski grad leta 1683, ko ga oblegajo Kruci in Turki.
V ravnini, ob izlivu Ledave v Krko, v bližini Lendave, se omenja leta 1192 posestvo, ki gaje takrat kupil Hoholt II., 1272 pa nastopa magister Holdus dominus de Lindau, prvi po imenu znani lastnik starega lendavskega gradu, ki ga je bil verjetno pozidal že njegov prednik Hoholt II.
(nadaljevanje prihodnjič)
28
vestnik, 12. marec 1998
--- JANŽEV VRH - V PGD
 Janžev Vrh je veliko mladih, zato je prav, da je tudi mlado vodstvo društva. Na občnem zboru so
izvolili za predsednika komajda 24-letnega Romana Frumna, za poveljnika pa 26-letnega Roberta Bratkoviča. Nekaterim starejšim gasilcem pa so podelili odličja. Posebej naj omenimo Jožeta Žinkoviča, kije dobil priznanje za 50-let-no delo v PGD, ki je bilo sicer ustanovljeno 1936. leta. Gasilci Janževega Vrha so lepo obnovili svoj dom, vanj nameravajo napeljati centralno ogrevanja, tja do konca leta 2000 pa bodo skušali kupiti orodno gasilsko vozilo. (F. KI.) ---- DOBROVNIK - Na pobudo
 gradbenega odbora za postavitev kapelice sv. Urbana, zaščitnika vinogradnikov, so krajani Dobrovnika, predvsem pa vinogradniki, ki imajo kleti na območju Do-brovniških goric, izvedli dvakrat zapored očiščevalno akcijo in tako polepšali okolico. Kapelico, ki so jo že zgradili, bodo odprli in blago-slovilki 25. maja. V njej bo kip sv. Urbana, ki ga izdeluje kipar z Madžarskega.
V Dobrovniku so ustanovili društvo upokojencev in sprejeli delovni načrt. Za predsednico so izvolili Elizabeto Urisk, tajnica društva pa je Katarina Flisar. (F. B.)
STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO, primerno za lokal ali za druge dejavnosti, ob mejnem prehodu v G. Radgoni prodam. Tel.: 32 259, po 16. uri. m 17538
VINOGRAD in sadovnjak s kletjo v Filovcih prodam. Tel.: 23 853. ml7563
STANOVANJSKO HIŠO V RAKIČANU, komfortno, na lepi in mirni lokaciji, z večjo parcelo, prodajo. Dill d. o. o., tel.: 32 322. mI7572
KOMUNALNO UREJENO GRADBENO PARCELO v Černelavcih, primemo za obrt ali d. o. o., z že postavljenim montažnim skladiščem, 100 m2, ali brez njega prodam. Franc Grah, Černelavci, Zadružna 8, tel.: 22 322. ml7585
VELIKO PARCELO, 42 arov, s čebelnjakom na Goričkem prodam. Tel.: 21 608. ml7586
MANJŠE STANOVANJE v centru M. Sobote prodam. Tel.: 21 087 ali 38 330. ml7597
V NAJEM DAM ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v središču M. Sobote. Tel.: 21 230, po 17. uri. ml7599
VINOGRAD v Bogojini, 4 are (Če-reg), blizu asfaltne ceste, primerno za počitniško hišico prodam. Tel.: 47 068 ali 47 138. ml7601
VRSTNO VSELJIVO HIŠO PRODAJO ali zamenjajo za stanovanje z doplačilom. Slovenska 37, Černelavci. m 17609
motorna vozila
GASILSKI AVTO IMV, letnik 1976, prevoženih 10.500 km, prodajo na dražbi, ki bo v nedeljo ob 10. uri pred gasilskim domom v Vanči vasi. ml7543
VW HROŠČ, rumene barve, registriran do decembra, prodam. Te!.. 71 581.ml7574
TOVORNI AVTO ZA PREVOZ ŽIVINE Zastava in opremo za nesni-ce ali piščance prodam. Tel.: 57 100. ml7576
OPEL KADETT 1,6, letnik 1992, prevoženih 58.000 km, prodam. Tel.: 72 465. ml7580
MEGANE 1.6 E, letnik 1996, prodam. Tel.: 22 602.ml7591
ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v centru Ljutmera, 56 m2, prodam. Tel.: 83 388. ml7618
STANOVANJE v Lendavi, Župančičeva 6, prodajo. Tel.: 78 036. ml7621
VINOGRAD, 20 arov, s kletjo, v Čen-tibi, Kisvolgyok, prodam. Tel.: 76 587, po 19. uri. ml7625
AUTOREAL
Traktorji LAMBORGHINI
M
FIAT TIPO 1.4 IE, letnik 1991, z dodatno opremo, prodam. Tel.: 41 195. ml7622
FORD ESCORT 1.6 CLX, 105 KM, november 1990, prevoženih 75.000 km, prodam. Gederovci 10, tel.: 46 545, zvečer, m 17615
kmetijska mehanizacija
KLETKE iz pocinkane žice za nesni-ce in zajce, plastične rešetke za svinjske bokse in plastične greznice različnih dimenzij naprodaj. Maučec, Bratonci 10, tel.: 42 096. ml7332
SENO V BALAH in dve svinji za zakol, težki 130 kg, prodam. Sebeborci 53, tel.: 48 757. ml7528
DVOOSNO PRIKOLICO Saris za osebni avto, dolžine 3 m, prodam za 3.500 DEM. Tel.: 69 435.
OPAŽ, bruna za »obijanje« in talni pod prodamo. Dostava brezplačna. Tel.: 063 760 610, zvečer. ml7535
Preklicujem veljavnost zaključnega spričeva OŠ Puconci, letnik 1983/84, Milena Kovač, Vaneča 16. ml7536
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Hodoš, letnik 1968, Elizabeta Bedič, Hodoš 87. m 17539
Preklicujem veljavnost Naloga za vpis z dne 4. 4. 1997, št. HK 58856-6, Marija Buček, Serdica 21. ml7545
POČITNIŠKO PRIKOLICO kupim. Tel.: 062 412 038 ali mobiteT0609 624 459. ml7546
KUPIM staro stensko uro z lesenim ohišjem, tudi pokvarjeno, ali pa samo ohišje. Ponudbe z opisom na telefon 062 318 101.ml7547
AVTOPRIKOLICO prodam. Tel:. 46 572 ali Petanjci 76. m!7555
NOVI VIDEOREKORDER SAMSUNG prodam. Cena po dogovoru. Nikola Oreč, Ulica arhitekta Novaka 19, M. Sobota. ml7557
KOMBINIRANI ŠTEDILNIK GORENJE (zelo lepo ohranjen, malo rabljen), prodam. Tel.: 32 872. m!7561
Preklicujem veljavirost zaključnega spričevala SKŠ, izdanega na ime Boštjan Lampe, Radenci, Župančičeva 9, v šol. 1. 1994/1995. ml7565
SKLOPNA (»HARMONIKA«) VRATA - ROLETE - ŽALUZIJE! Roletar-stvo z 20-letno tradicijo vam v času pomladne akcije na območju Prekmurja daje za svoje proizvode in montažo 3-letno garancijo, popuste in možnost obročnega plačila. VALENTI, 062 631 636. ml7566
AKACIJEVE HLODE kupijo. Tel.: 60 503. ml7570
Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala osnovne šole Razkrižje, izdanega v šol. letu 1994/95 na ime Mitja Sovič, Šafarsko 14. m!7587
ODKUPUJEMO delnice Zavarovalnice Triglav, Aktive Lavant, Gorenja, Telekoma, Save, Petrola. Krke, Kompasa in Radenske! Telefonska številka: 61 363.m 17620
delo
INTERESENTA ZA PREVZEM POSLA (posredniška prodaja vseh vrst vozil) s prostori in dovoljenjem za tovrstno delo, na lokaciji 3 km iz M. Sobote, iščemo. Resne pisne ponudbe pošljite na upravo lista. ml7529
TAKOJ ZAPOSLIMO KUHARJA IN NATAKARICO z avstrijsko delovno vizo. Tel.: 043 34 762 816. ml761O
PONUJAMO VA.M TERENSKO DELO, kjer boste v prijetnem kolektivu z našo pomočjo odlično zaslužili. Tel.: 061 15 99 003, vsak dan med 9. in 15. uro. ml7614
UGODEN ZASLUŽEK ponujamo pridnim, poštenim in ambicioznim na območju SV Štajerske in Pomurja, priporočljiv lasten prevoz, pri posredniški prodaji ženskih in moških nogavic ter pralnih praškov in drugih detergentov, vse domače proizvodnje. Interesenti naj se oglasijo pri podjetju MOST, Gornja Radgona, Trg svobode 11, ali pokličejo po tel.: 069 61 643 ali 041 619 693. m!7619
PODJETNIK išče partnerja v Pomurja za zastopanje nemškega podjetja. Zaželene osebe, stare med 28. in 55. let. Tel.: 041 691 905. ml7627
ŽELITE HONORARNI ZASLUŽEK Z DELOM. Tel.: 041 674 882. ml7628
storitve
DELNICE PID serije B, G odkupujem. Gotovina takoj na domu. Tel.: 041 676 170 ali 041 706 645. ml732O
NEMŠČINO INŠTRUIRAM za srednje in osnovne šole ter prevajam. Tel.: 27 183, dopoldan, 23 038 popoldan. m,17492
ANTENE z montažo: satelitske od 32.900, zemeljske 25.000, dogradnja POP TV, Kanal A, VIVA, Madžarska 2. TAF, Trnje 61, tel.: 70 021. ml7624
INŠTRUKTORJA ZA MATEMATIKO IN FIZIKO - 8. razred iščem. Tel.: 31 251.ml7629
Živali
NESNICE, mlade jarčice, rjave, hi-sex, in nove Štajerke, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o. po ugodni ceni. Na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98 c, tel.: 46 505, gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025. gostilna Rajsar, Grad, tel/ 53 148, Zamuda Galošak Videm ob Ščavnici, tel.: 68 044, gostilna Jože Čeh. Nedelica. tel.: 72 146. m 16752
NESNICE, mlade jarkice, cepljene, hisex, rjave, stare 12 tednov, prodam po 450 SIT/kos. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. ml 7073
MLADO KRAVO, brejo z drugim teletom, prodam. Tel.: 48 339. ml7527 PRAŠIČA ZA ZAKOL, krmljenega z domačo hrano, prodam. Tel.: 54 087. ml7554
ŽITNI KOMBAJN EPLE 840, lepo ohranjen, prodam. Bokrači 14, tel.: 45 392, 56 123. m!7548
S1LOKOMBAJN SK 80 S prodam. Tel.: 40 272, Skakovci 36. m 17552
CISTERNO CREINA, 3.000-litrsko, novo, in jermenico za traktor Steyr prodam. Tel.: 63 692. m 17578
POLJSKO BALIRKO, visokotlačno, malo rabljeno, prodam. Robert Ma-djar, Večeslavci 71. ml7589
MOTORNO ŠKROPILNICO, novo, nahrbtno, prodam. Pinter, Nemčavci 34, tel.: 27 830. ml7590
SEJALNICO BECKER za koruzo in z opremo za sladkorno peso in buče, letnik 1993, testirano, prodam. Dolnja Bistica 163 ali mobitel 0609 644 913. ml7592
SEJALNICO za sladkorno peso Becker, 6-vrstno, prodam. Tel.: 46 182. m 17600
'.CISTERNO za gnojevko, 2700-litr-'sko, ugodno prodam. Tel.: 40 273. ml7611
ŽITNI KOMBANJ KLAS DOMINA-TOR 80, z obema adapterjema, 14-colni plug, 10-colni plug, tridelne brane in štiridelne brane prodam. Krog, Murska 16. m 17612
Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela.
Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se oči.
ZAHVALA
V 79. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, tašča in sorodnica
Terezija Čontala
roj. Flisar
iz Pertoče 17
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, zanjo darovali vence, sveče in sv. maše ter izrekli sožalje.
Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem in za odigrano Tišino.
Prisrčna hvala osebju internega oddelka iz M. Sobote.
Z žalostjo v srcu tvoji najdražji
ZNMNNLK
Po kratki, a težki bolezni nas je v 77 letu za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi, tast, brat, sorodnik
Viktor Kuhar
iz Puconcev
Lepo je bilo z njim živeti, zato je praznina za njim velika. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani ali kakorkoli pomagali.
Vsi njegovi dragi
V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi
N SPOMIN
Minevajo leta ir. tako je 11. marca minilo že 16 let brez našega najdražjega moža, očeta in starega očeta
Jožefa Semleija
iz Moščanec
V naših srcih pa nas ob spominu nanj še vedno stisne in sprašujemo usodo - ZAKAJ?
Hvala vsem, ki se ga še spominjate!
Njegovi najdražji
Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Ostali so sledovi tvojih pridnih ro ■
Nam ostaja zdaj praznina
in velika bolečina.
Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni.
ZAHVALA
Po krajši bolezni nas je v 77. letu starosti zapustil dragi m°z' oče in stari oče
Evgen Cipot
iz Tešanovec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnik0 ' sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremil A njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče denar za vzdrževanje vežice.
Zahvaljujemo se gospodoma duhovnikoma za pogr®°° obred, pevcem za odpete žalostinke in gasilcem za izkaZ čast.
Posebna hvala dr. Šavlovi in zdravstvenemu osebju inter oddelka bolnišnice iz Rakičana.
Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
KRAVO, brejo v 9. mesecu, prodam zaradi bolezni lastnika. Križevci v Prekmurju 195. m 17560
NEMŠKE OVČARJE, čistokrvne, cepljene, starši z rodovnikom, prodam. Korovci 17 c, tel.: 40 184 ali 40 113. mI7577
NESNICE lahko dobite v Babincih 49. Tel.: 82 401. Dostava tudi na dom. m 17617
KRAVO, staro 6 let. brejo 9 mesecev, kontrola A, prodajo. Bratonci 40. m 17623
TRAKTOR IMT 539, star eno leto, prodam za 13.500 DEM. Tel.: 69 435. ml7532
kmetijski pridelki
posesti
VANEČA, gradbena parcela, 1460 m2,1. gradbena faza, možnost ugodnega posojila, prodam.Telefon: 062 656 123 od 7. do 8.30 ure zjutraj, m17446
DELNO OPREMLJENO enosobno stanovanje s telefonom in kabelskim priključkom v Lendavski 17 c, prodam. Tel.: 062 651 419, po 17. uri. ml7530
KORUZO, okrog 25 ton, mleto, prodam. Vendel Škaper, Središče 8, Prosenjakovci. m 17544
SEMENSKI KROMPIR, beli in rdeči, in domače slivovo žganje prodam. Žerdin, tel.: 42 171. ml7608
KORUZO prodam. Tel.: 82 952. ml7616
JABOLKA, sorte jonagold, idared, gloster, cena 80 SIT/kg, prodajo. Gomboc, Križevci 137a, p. Križevci v Prekmuru. m 17630
razno
Prerokovanje z dlani: usoda, ljubezen, zdravje in denar. Tel.: 069 21 950. ml6926
B2 B2 B2 HTTP://WWW.B2MB.SI B2 B2 B2
Računalniški
TEČAJI
B2, d. o. o., Slovenska 42, tel/faks: (069) 37 160
23.3.-27.3. ob 12.00 do 15,15
EXCEL za FINANČNIKE
30.3. - 3.4. ob 12.00dol5.15
WORl> nadalj.
30.3.-3.4. ob 8.00 do 11.15
ACCESS
ZAHVALA
Tiho in brez slovesa nas je v 71. letu zapustila naša najdražja žena, mama, tašča, babica in prababica
Terezija Horvat roj. Hozjan iz Čevljarske ulice 16 v Turnišču
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje.
Posebej hvala osebju zdravstvenega doma v Turnišču in Lendavi in Splošne bolnišnice M. Sobota - interni oddelek. Zahvaljujemo se g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku g. Zveru, sodelavcem kolektiva VARIŠ in EURESTA v M. Soboti, upokojencem in vsem, ki ste prišli v tako velikem številu od blizu in daleč.
Vsem imenovanim in neimenovanim - prisrčna hvala!
Z žalostjo v srcu vsi tvoji najdražji
Prišla je ura, nisi mogel več. Izgubili smo te, ostala solza je spornih' zakaj ta pot bila je le edin '
ZAHVALA
3. marca 1998 nas je v 54. letu prezgodaj zapustil naS mož, ati, brat, tast, stric in stari ata
Franc Redenšek
iz Bratoncev 83
V neizmerni bolečini, ki jo čutimo ob.izgubi na najdražjega, se zahvaljujemo vsem dobrim sose & sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v trenutkih stali ob strani, čutili našo bolečino, nalT1 sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za sveto mas° juji namene ter ga pospremili na njegovi mnogo prera
poti.	. S]X
Lepa hala tudi gospodu župniku Hozjanu za besed gospodu Viragu za ganljivi govor, gospodu Dobro^. । odigrano Tišino ter pevcem za čutno odpete P ^lU'
Vsem skupaj in vsakomur posebej še enkrat - iskre
Tvoji najdražji, ki te ne bodo nikoli poz^1
Dragi ata!
za vso tvojo ljubezen - hvala ti! Vedno tvoja Dominik in Daniel
letnik, 12. marec 1998
29
V 86. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica
Marija Kous iz Tropovec
ZAHVALA
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, sveče, svete
maše ter izrekli ustno in pisno sožalje.
Posebej hvala g. župniku Janezu Gregorju za pogrebni obred, Pevcem za odpete žalostinke in govornici za ganljive besede slovesa: Hvala kolektivu firme Kučinič, Društvu upokojencev
Tišina in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi njeni
Skromno, tiho si živela, za nas si delala, skrbela.
Srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči.
ZAHVALA
V 51. letu nas je po daljši bolezni zapustila draga žena, mama stara mama, tašča in sorodnica
Marija Kuhar
iz Sela 101
°b boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče.
Žalujoči njeni najdražji
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, nič več ni tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja.
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni je v 63. letu sklenil življenjsko pot naš dragi mož, oče, brat, tast, dedek, stric in boter
Karel Novak
iz M. Črnec 48
^irti od bolečine se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali med
dar,, °'eznijo in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darA?ano cvetJe> sveče, svete maše in za izrečeno sožalje. Hvala za s Dihan° cvetie Pokojnikovim sodelavcem iz Pomurke, Kristininim in MnCnega oddelka, Karlovim iz Agroservisa, Nadinim iz Euresta T ^"eninim iz gostišča Gool. Hvala PGD iz Satahovec, Gradišča, PočJl?^ec ln domačim gasilcem, ki so z žalno sejo in častno stražo
“h spomin nanj. Iskrena hvala celotnemu kolektivu pljučnega tazurn de^a bolnišnice v Rakičanu za vsestransko pomoč in
Hvala 8- kaplanu za pogrebno slovesnost, pevcem za e zalostinke in pogrebništvu Banfi! Vsem in vsakemu posebej še enkrat - hvala!
M. Črnci, 5. 3. 1998
Vsi njegovi najdražji
ZAHVALA
Dolgost življenja našega je kratka, kaj znancev že zasula je lopata.
Odprta noč in dan so groba vrata, al’ dneva ne pove nobena pratka.
V 84. letu nas je za vedno zapustila draga mama, tašča, sestra, babica in prababica
Gizela Sever
roj. Kuzmič
bole$ ■ ‘z Černelavec
* Porn^Pf pri:se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, ham^Sali, nai^ ,e iem in znancem, ki so nam kakorkoli
11 denar z. IZrekli sožalje, darovali vence, sveče ter HVa,	Srednjo mrliške vežice in jo pospremili na
žJlo ^nou o . njeni zadnji poti'
nke pa t V^u za pogrebni obred, pevcem za odpete POs k e^'Ce za ’ * drug‘m članom Binkoštne cerkve iz btl° Zahva| Z^tvovan’ čas, ki so ji ga namenili.
Vsestrnarnenjamo patronažni sestri Danijeli za
^kvalo ansk° pomoč med boleznijo.
^darnenjamo tudi pogrebništvu Banfi. ern še enkrat - iskrena hvala!
Vsi njeni
Skromno, tiho si živel, za nas si delal in trpel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, v naših srcih pa zelo boli.
N SPOMIN
Danes minevajo tri leta žalosti in bolečine, odkar ni več med nami dobrega moža, skrbnega očeta in • brata
Jožefa Ficka
od Grada
Tvoje pridne roke, dobro in plemenito srce so nam v ponos in lep spomin nate.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in sveče.
Vedno s teboj vsi tvoji najdražji
Oh, kako čas beži.
Že dve leti te med nami ni, v tihem grobu spiš.
Zaman vse besede so, zaman čakajo tvoji mizarski stroji.
Tebe od nikoder ni, ni te več k nam domov.
V SPOMIN
6. marca minevata dve leti žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in brat
Alojz Recek mizar iz Večeslavec
Hvala vsem, ki ga še niste pozabili, v tihi žalosti obiskujete njegov prerani grob, v njegov spomin prižgete svečko ali podarite rožo. Žalujoči njegovi najdražji, ki ga pogrešamo
Težko delo in trpljenje zaznamovalo tvoje je življenje. Zdaj, dragi oče, v miru spi, spočijejo naj tvoje dobre se oči.
ZAHVALA
V 86. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek in stric
Ludvik Kuzma
iz Skakovec
Ob boleči izgubi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče, sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje.
Prisrčna hvala osebju in oskrbovancem Doma starejših v Rakičanu za vsestransko pomoč kakor tudi vsem, ki ste ga obiskovali med njegovim bivanjem v Domu, duhovniku g. Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 64. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Avgust Perdigal
iz Dokležovja
Med nami je ostala praznina in v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te nikoli več ne bo. Ob tej boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče, za maše in druge dobrodelne namene.
Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, predstavnikom KS in gospe Greti za poslovilne besede.
Hvala sodelavcem kolektiva MURE - 360. brigadi, VVO Beltinci in podjetju INOKS iz M. Sobote. Posebna hvala družini Jakupak in Mariji Horvat. Hvala pogrebništvu Balažič iz Ižakovec za pogrebne storitve.
Vsem še enkrat - iskrena hvala.
Žalujoči: žena Anastazija, sin Avgust ter hčerki Martina in Milena z družinami
Rad vprašal bi gozdove, reke, morja.
Rad vprašal bi jaz polja, orna zakaj tema je. Zakaj ne vidim več svetlosti obzorja, zakaj ne slišim ptičev žvrgoleti, zakaj sem moral jaz umreti?
N SPOMIN
16. marca bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš najdražji t
Branko Holsedel
iz Murske Sobote
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem mnogo preranem zadnjem domu, mu prižgete svečko spomina ali na grob položite cvet. Vse dni boš v naših srcih in mislih!
Njegovi najdražji iz Rakičana
Življenje tvoje se končalo je, ostal je le spomin na skupne dni.
N SPOMIN
17.marca je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila
Rozalija Donosa
iz Dolnjih Slaveč
Hvala vsem, ki se je spominjate.
Tvoji najdražji
Ljubi ženi, dragi mamici, hčerki in sestri
V SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 10. marec izpred desetih let, ko seje ustavilo srce naše najdražje
Rozalije Dora
iz Središča
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prinašate sveče, nosite cvetje ali postojite ob njenem preranem grobu in z mislijo počastite njen spomin.
Z žalostjo Vsrcu tvoji najdražji
V tihem grobu mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
11. marca bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast
Stefan Lončar
iz Zenkovec 61
Hvala vsem, ki se z dobro mislijo ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke spomina.
Žalujoči vsi njegovi
Gorje brez tebe bo še tisoč let, cvetela roža in mladil se svet, a kdor naskrivoma ti je srce spoznal -obiskal bo gomilo, kjer boš spal.
(Perzijski napis)
V SPOMIN
Branko Holsedl
s Petanjec
stanujoč v M. Soboti
16. marca bo minilo leto dni, odkar te ni več med nami. Pogrešamo te, zato nas pot vodi tja, kjer tvoj tihi dom le rože zdaj krasijo in sveče ti v spomin gorijo.
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob, hranite spomin ter obžalujete trenutke usode.
Vsi tvoji
30
vestnik, 12. marec
1998
Kupujete, prodajate, oddajate nepremičnine ŠARKANJ/ŠARKANJ d.n.o.
Potrebujete ansambel, duo ali trio, za poroko, veselico ... kličite 27-983
SANACIJA
IN POVRTAVANJE DIMNIKOV
Milan Horvat s. p.
Markišavci 5, tel.: (069) 32 644
TESARSTVO
Alojz Ferčak, Ižakovci 3, 0231 Beltinci Tel.: 069 41 376
in obarva svet s kakovostno ponudbo sončnih Jn korekcijskih očal za vse potrebe in okuse. Štefana Kovača 8, BELTINCI, tel.: 42 430
ŠTAMPILJKE
PLAKATI A2
OF/ET TUK
grajska cesta 12,9250 g. radgona tel. & fax: 069/61-867
CHRYSLIR O
avtokleparstvo
ravnalna miza, komorno lakiranje, avtoizolacija
VEŠČICA 1 h	GSM:
M. Sobota Ml!IM041 717 065
Tel:32-406	NONSTOP
PARKETARSTVO STANKO SRŠA
Ravenska 54, Beltinci, tel.: 36 040, 36 041
IZVEDBA VSEH PARKETARSKIH DEL OD PREDRAČUNA DO MONTAŽE.
Hitra dobava in montaža
VISOKA KVALITETA, NIZKE CENE
► MIZARSTVO
rnh
Grah Ciril, Nemčavci 23,
Izdelava notranje opreme
tel.: 32 203
Pohištveno mizarstvo
SABOTIN izdelava notranje opreme Moravske Toplice, Na bregu 20 Telefon: (069) 48 303
TRGOVINA MOJ DOM
Ravenska 54, Beltinci, tel.: 36 040, 36 041 VELIKA IZBIRA vseh vrst talnih oblog:
Parketov, toplih podov, itisonov... PO IZREDNO NIZKIH CENAH
AKCIJA: laminatni podi • Im2 že od 2.150 SIT naprej
MIZARSTVO - PARKETARSTVO Vladimir GROF, Sebeborci 110, 9221 Martjanci, tel.: 48-035, 48-145
Izolaterstvo, strojni ometi in izdelava strojnih tlakov RADUHA Sevranska 20, ODRANCI TeL:70 146, GSM 041 671 022
f KRI f Ml fNALUf
SKUPAJ PROTI

Mia KIA MOTORS
ŠIVILJSTVO IN TRGOVINA
Belec Danica s.p., Bakovci, Mladinska 2, Tel. &faks: 43 336
Strojno ključavničarstvo ŠTEFAN KRANJEC Storitve: struženje na avtomatih, rezkanje, pehanje, ozobljenje, rezanje navojev M8-M52, brušenje. 9221 Martjanci 28a,
tel./faks: 069 48 511
mazoa Mohor
9252 Radenci, tel. & faks: (069) 65 830
NAJBOLJŠA - MAZDA NAJ BO
KTG Darko KERČMAR s. p.
KROVSTVO • TESARSTVO • GRADREMIŠTVO
Gregorčičeva 35, 9000M. Sobota, tel., faks: (069J 31 471, GSM: 041 717 043
^4 VODA VODA VODA VODA VODA VODA
Alt VAS VREME NEPRIJETNO PRESENEČA in bi se želeli zaščititipred posledicami suše in onesnaženja voda?
ResfevvampM4ya00A0KA0C. d a a sMrimiifiocenivrtar^em studencevth^o^vkat&itijeŽDAAVAflDIAVODA
GORO. Krog. Ob ložiču lž. Krog, teh 32 302
MIZARSTVO ŠTEFAN GJERGJEK
Kakovostna in lična IZDELAVA NOTRANJE OPREME za vaš dom: kuhinje, spalnice, otroške sobe, kopalnice, dnevne sobe IZDELAVA PISARNIŠKE OPREME OPREMA GOSTINSKIH LOKALOV
Gorica 64 a Puconci, tel.: 45-254 Mob:0609 651 345
c«
Si
KLEPARSTVO - KROVSTVO - STRELOVOD
KAVAŠ Alojz, s.p.
POPRAVILA TRAKTORJEV IN PRODAJA REZERVNIH DELOV Zetor, IMT, Torpedo, Ursus
Gergek Franc,
Puconci 61, tel.: 45-122
VESTNIK VtSINIK
?S|S|-x| np.|Hi ¥& I
šepni
073 DSM/mes-pni/3 pologai
/Bransberger E. s.p., Murska Sobota, 069 21 -238/ /Wolf d.o.o., Cankova, 069 40-088/ /Avto-R d.o.o., Ljutomer, 069 81 -988/
t^lali 1,8l/16V,4ali5vrat, GARANCI/A 3 leta ali 100.000km. * Cena v DEM s popustom.
KIA MOTORS
KIA MOTORS IMPORTd.d, LJUBLJANA ^0611843402ih1843404
PLATIŠČA IN DISKI NA VSEH KOLESIH za
DEM.
GRADIŠČE - PGD Gradišče bo letos praznovalo 70-letnico. ____ Proslava bo v juliju in nanjo se že zdaj vneto pripravljajo. Oju> leju so sicer govorili tudi na nedavnem občnem zboru. Tam so tu® povedali, da lani na njihovem območju ni bilo nobenega požara, vendar se bodo še naprej urili in skrbeli za tehnično opremo. (F. Ku.)
CERKVENJAK - Nezavarovana gramoznica v Čagoni, v kateri so ____ leta in leta kopali gramoz, je bila velika nevarnost za otroke, ki® se okrog nje radi igrali. Domačini so pritiskali, naj bi nekdo poskrbel večjo varnost. Končno se je premaknilo in prav ta čas gramoznico a® : pavajo in izravnavajo, za kar bo porabljeni 400 »strojnih« ur. Ščasom jo bodo celo ozelenili. Sicer pa je v bližini dom cerkvenjaške čebela ske družine in od tam se tudi ponuja lep razgled daleč naokoli. To J I točka, ki - po ureditvi gramoznice na območju Kremperka (taK°J domače poimenovanje) - utegne privabiti še kakega tujca. (F. Br )
BRATONCI - Gasilci Bratonec so pripravili v sodelovanju s se ____ visom GZ Murske Sobote pregled in, če je bilo potrebno, novo polnitev 40 gasilnih aparatov, ki jih imajo v bretonskih gospo™ I stvih in v osebnih avtomobilih. Za preventivo so poskrbeli tudi tako. I so očistili deset gasilskih vodnjakov in preverili so delovanje tre I drantov. Močno pa si prizadevajo za nakup gasilskega vozila, ki s 8.000.000 tolarjev. Ker je to prevelik zalogaj za društvo, računajo nomnr' nhrino / I ~7 \
pomoč občine. (J. Z.)
---- MORAVSKE TOPLICE - Gasilci severnega dela Moravskih fr ---- plic so svoje društvo poimenovali PGD Moravci. Lani so Pr® vali 70-letnico. Z denarjem, ki so ga zbrali ob jubileju, so kupil1 napal šlemov ter prav toliko zaščitnih dežnih jaken. V zimskem so se izobraževali. Društvo ima 22 članov, ki uspešno nadaljuje)
dicijo prednikov in skrbijo za varstvo pred požarom, (G. G.)
AVTO ADLER d.o.o.
Glavna ulica 101, Dokležovje tel.: (069) 43 660
Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli prodajaln«j rabljenimi vozili ter delovnimi in kmetijskimi stroji- koz ter delovne in kmetijske stroje jemljemo v posredni« prodajo, možnost odkupa.
Nudimo ugodne kredite z 7 % letno obrestno mero, kredit« s.p., d.o.o., ter kmete. Uredimo prenos lastništve brez notarJa'
AVTOSERVIS ŠTEVANČEC
CHRYSLER O Jeep
Kakovosten servis tudi za vsa
druga vozila. Martjanci 9, tel.: 48 667
/\ ZIDARSTVO, FASADERSTVO, GRAD. MEHANIZACIJA
Izdelava strojnih ometov in stropnih nosilcev po meri Marjan Madjar, Pertoča 43, tel.: 57 167
Splošno mizarstvo RENATO, Veščica 13, tel.: 21 402
ZIDARSTVO, FASADERSTVO, PREVOZNIŠTVO JOŽE REP Petanjci 97 b Tišina, tel.:46 656
Bakovci. Partizanska 58. tel., fax: 069 43 036
Zidarstvo - fasaderstvo «5^3 in izolacije zidov, strojni ometi
JOŽE HORVAT
Filovci 110, Bogojina. tel.:47-014, mobitel:0609 631193
(£> 080-1 200
Ko se odprejo asimetrična krilna zadnja vrata in drsna vrata na desni strani*, se pred vami odpre 3000 litrov prtljažnega prostora. Ni dvoma, to je lahko edinole Kangoo Express, novi Renaultov minister za trgovino, obrt in drobno gospodarstvo. Izbirate lahko med bencinskima verzijama RL 1,2 (1149 ccm / 60 KM) in RN 1,4 (1390 ccm / 75 KM) ter dizelskima verzijama RL l,9d (1870 ccm / 55 KM) in RN 1,9d (1870 ccm / 65 KM).
*opcija pri verziji RL
LAHKA DOSTAVNA VOZILA RENAULT. V NJIH STE VI GOSPODAR.
-“.sne.®)
IVAN ŠUMANDL, s. p. Domača in umetna obrt
Segovci 43b, 9253 Apače Tel. & faks: (069) 69 435
ROČNA IZDELAVA: vseh vrst kovanih vrat, okenskih ščitov proti vlomu, stopniščnih in balkonskih ograj, kovane ograje in drugo po naročilu.
INTERNET:
e-mail: franc.sumandl@siol.net
www.geocities.com/PicketFence/2029
^tnik’ 12- marec 1998
Tl apovednik
Delimo vstopnice za kino
kulturni koledar
Kino Park Murska Sobota
Na sporedu bo ameriška pustolovska drama Sedem let v Tibetu, in sicer v četrtek, 12. marca, ob 17. in 19■ uri ter v petek, 13. marca, v soboto, 14. marca, in v nedeljo, 15. marca, ob 19. uri. V petek, soboto in nedeljo, ob 17. uri, pa si lahko ogledate ameriško risanko Anastazija. Kino Gornja Radgona Ameriška znanstvenofantastična akcijska drama Osmi potnik - Ponovno vstajenje je na sporedu v petek, 13. marca, ob 17. in ^9. uri, ter v nedeljo, 15. marca, in v ponedeljek, 16. marca, ob 17. 30 uri. Ameriško »odšteka-no« komedijo Naga resnica Pa si lahko ogledate v petek °b 21. uri ter v nedeljo in v Ponedeljek ob 19.30 uri.
Kino Ljutomer
Tu bo na sporedu ameriška komedija Sam doma 3, in si-cer v soboto, 14. marca, ob 19.30, inv nedeljo, 15. marca, ob 17.15 in 19.30 uri.
Glavno vlogo v ameriški komediji Austin Povvers igra Mike Myers, kar je pravilno zapisal naš nagrajenec Boris Lesjak, Segovci 43c, 9253 Apače.
Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je:
S katero priljubljeno komedijo je zaslovel igralec Mike Myers?
Odgovor:__________________________________________
Odgovore pošljite do 17. marca na naš naslov:
Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota.
Kupon st. 51
KlNO
KOBILJE - V okviru Turističnega društva Kobilje deluje — sekcija žena, ki jo vodi Danica Bukovec. Doslej je organizirala sekcija tečaje o pripravi raznih solat, pečenju šarkljev, kuhanju enolončnic, vlaganju sadja in zelenjave ter seznanila ženske o pripravi sira. Žene in dekleta so svoje kuharske dosežke predstavile na razstavi domačih dobrot na Ptuju, udeležile pa so se ekskurzij na razstavo cvetja v Volčji Potok in bile so na srečanju kmetic v Murski Soboti. (J. Ž.)
RADENCI - Dramska sekcija kuda Bubla Radenci je uprizorila  komedijo Marjana Marinca Poročil se bom s svojo ženo. Najprej so nastopili v kongresni dvorani hotela Radin, kjer si jo je ogledalo tudi veliko turistov, nato pa so (in še bodo) gostovali v okoliških krajih. Komedijo je režiral Stane Kralj iz Ljutomera, nastopajo pa: Rudi Ketiš, Stanko Senčar, Natalija Bračič, Marija Marič, Zdenka Zadravec, Mirko Rantaša, Vlado Krajnc, Lidija Slavič in Vlado Fiala. (L. Kr.)
Gledališče
MURSKA SOBOTA: V petek, 13. marca, bo v grajski dvorani ob 20. uri premijera komedije La vie des professeures (Življenje profesorjev), v izvedbi gledališča Torpedo.
MURSKA SOBOTA: V soboto, 14. marca, pa po prva ponovitev predstave La vie des professeures, in sicer ob 20. uri v grajski dvorani.
GORNJA RADGONA: V soboto, 14. marca, bo v dvorani kulturnega doma ob 19.30 uri kome-dia R. Cooneya Minister v škripcih. Gostuje Slovensko ljudsko gledališče iz Celja.
Predavanje
MURSKA SOBOTA: V torek, 17. marca, bo v grajski dvorani ob 19. uri foto in video predstavitev z napeto pripovedjo Modre kupole Samarkanda s potepa po zadnjih eksotičnih krajih Turkmenije, Uzbekistana in Kirgizije.
Meseč madžarske kulture
LENDAVA: V nedeljo, 15. marca bo ob narodnem prazniku ob 9.30 uri otvoritev madžarske knjigarne v poslopju A bžnke, ob 11. uri kulturni program in polaganje vencev pri spominskem obeležju Kossutha in Szechenyja. Ob 12. uri pa bo ovenčanje nagrobnega spomenika Janosa N. Ratha pri Sv. Trojici.
DOBROVNIK: V soboto, 14. marca, bo v kulturnem domu ob 19. uri otvoritev razstave mladih prekmurskih likovnih umetnikov in spominska slovesnost. Sodelujejo folklorna skupina Adam Beri - Balogh iz Kormenda in dobrovniško kulturno društvo.
MURSKA SOBOTA: V st bot o, 14. marca, bo v gostišču Zvezda madžarski večer, ki ga je pripravilo društvo Barati Kor.
Razstave
MURSKA SOBOTA: V predprostorih grajske dvorane je na ogled fotografska razstava Draga Miliča.
MURSKA SOBOTA: V soboškem gradu je na ogled na Stalna razstava Pokrajinskega muzeja. Muzej je odprt od torka do petka, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. V četrtek, 12. marca, si boste lahko ob 1 7. uri razstavo ogledali pod strokovnim vodstvom kustosinje za etnologijo Nataše Konestabo. Ob nedeljah je vstop prost.
Do konca marca je podaljšana razstava dr. Janez Blevveis in njegov čas.
MURSKA SOBOTA: V Galeriji Zavarovalnice Triglav je na ogled razstava likovnih del skupine LIKOS.
MURSKA SOBOTA: V študijskem oddelku PIŠK-a si lahko do 13. marca ogledate razstavo Prekmursko ljudsko slovstvo.
LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled razstave slikarja Vojka Pogačnika.
LJUTOMER: V malem razstavnem prostoru ljutomerske knjižnice so na ogled slike in ilustracije Dejana Prše. Ogledate si jo lahko do sredine marca.
LJUTOMER: V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošna muzejska zbirka Ljutomera. Obiščete jo lahko vsak delovnik med 10. in 15. uro. Izven delovnega časa in ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi.
Lepa
■jot nevesta Vrstnikova
Svet Srednje strojne in tekstilne šole Murska Sobota Šolsko naselje 12, 9000 Murska Sobota
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 53. člen Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. št. 12 z dne 29. 2. 1996). Imeti morajo organizacijske sposobnosti za uspešno pedagoško vodenje in poslovanje šole.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Delovno razmerje bo sklenjeno s 25. 8. 1998.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom ter vizijo organizacije in delovanja šole pošljite v 8 dneh na naslov šole s pripisom »razpis za ravnatelja«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
----- DOBROVNIK - Društvo vi-— nogradnikov Dobrovnik je na imelo občni zbor, na katerem so pregledali svoje dosedanje delo, zlasti o rezultatih ocenjevanja vzorcev vin. Udeleženci so tudi z zanimanjem prisluhnili predavanju priznanega madžarskega strokovnjaka dr. Denesa Palfija, nato pa je odšlo vseh 70 udele-ženvcev zbora v Doibrovniške girice, kjer so prisostvovali praktičnemu prikazu rezi vinske trte. (F. Bo.)
LIPA - V KS Lipa so zbrali ___ lani s samoprispevkom 3.594.000 tolarjev. Ves denar so porabili za komunalno urejanje vasi, ureditev pokopališke vežice in tudi za obnovo sakralnih objektov. V tem letu bodo obnovili dvo-
_ -tuanje v |boto, 4. 4. 1998 v Črenšovcih!
poroke
^PRAVNI ENOTI MURS-SOBOTA SO SE PORO-Danijel Časar, natakar, 'goreče in Katja Baskar, gorska tehnica, iz Grgarja, ^nezčneider, natakar, iz jj^skih Petrovec in Štefka y6čič, ^ifja, iz Murskih Pe-^ec; Branko Sabotin, mi-at, iz Nuskove in Klavdija ranjec, frizerka, iz Nuskove; rane Krenos, strojni ključav-'car, s Krajne in Verica Šin-e^sb'na konfekcionarka, ^erdice; Ciril Lopert, šiva-'^Tropovec in Jasna Nor-v ’ "'zerka, iz Murske Sobo-rt p Gregoiec, profesor uwtne vzgoje, iz Šalovec in 6 ''aMofin, slaščičarka, iz Srečko Ilič, nogo-ta k S’ 'z Sarajeva in Elizabe-m os, gimnazijska maturan-
’ 'z Bankovec.
___Vestnik vam čestita!
BLISK MONTAŽA MURSKA SOBOTA, d. o. o.
Plese 9^9000 Murska Sobota objavlja prosto delovno mesto
VODJA OPERATIVE STROJNE MONTAŽE
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s 3-mesečno preizkusno dobo.
Pogoji za zasedbo:
- VI. stopnja šolske izobrazbe strojno-tehnične smeri, - 5 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, - strokovni izpit po zakonu o graditvi iz strojne stroke, - vozniški izpit B-kategorije.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati lahko pošljejo na naslov: Kadrovska služba Blisk Montaža Murska Sobota, d. o. o., Plese 9, 9000 Murska Sobota, v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh. Zasedba delovnega mesta je mogoča takoj, vendar najpozneje v 3 mesecih od dneva objave.
____ LJUTOMER - V Ijutomers-____ kem podjetju Segrap, ki zaposluje 52 ljudi, ustvarijo pretežni del prihodka s prodajo gramoza. Iz svoje gramoznice na Krapju prodajo namreč letno 140.000 kubičnih metrov različnih gramoznih agregatov. - Vodstvo podjetja načrtuje, da bodo letos prvič izplačali dividende. Zanje naj bi namenili 18.000.000 tolarjev. (G. G.)
rano v vaško gasilskem domu in še kar, za kar bodo porabili 40.000.000 tolarjev. Morda pa se bo našel tudi kdo, ki bo ustanovil kako obratovalnico, saj prostor, kjer je bila svojčas kmetijska trgovina, že lep čas sameva. (J. Ž.)
MELE - Nov predsednik  PGD Mele je Janko Klobasa. Na to funkcijo so ga izvolili na občnem zboru društva, ki sicer deluje samostojno od 1952. leta, prej pa je delovalo v okviru PGD Šratovci. Letos v poletnih mesecih bo pripravila gasilska folklorna skupina večjo kulturno prireditev. Na občnem zboru so tudi sklenili, da bodo nadaljevali dela pri prizi-
dku gasilskega doma. Alojzu Kur-busu in Ernestu Podlesku so podelili posebni priznanju za 50 let dela v gasilstvu. (F. KI.)
PETANJCI - Pust je sicer _____ že šel v pozabo, ne pa tudi tako imenova ruša, ki so jo imeli v Petanjcih, saj so udeleženci sprevoda nabrali nekaj cvenka za potrebe gasilskega društva. Vse to je organiziral Boris Šafarič. Morda pa bomo imeli na Petanjcih spet kdaj borovo gostovanje. To je bilo nazadnje pred 40 leti. (F. Ku.)
---- MAČKOVCI - Na podruž----- nični osnovni šoli v Mačko-vcih primanjkuje prostorov za pouk telesne vzgoje in tudi za aktivnosti malčkov vzgojno varstvene enote. Kaže pa, da bo ščasoma boljše: zgraditi nameravajo asfaltirano igrišče, vendar je ovira plazovit teren, ki ga bo potrebo sanirati. (J. K.)
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota
PROSTA DELOVNA MESTA
s pogoji za zasedbo
K
KRAJEVNA SKUPNOST KAPCA,
Kapca 95, 9220 Lendava
oddaja na podlagi sklepa Sveta KS Kapca
z dne 11.2. 1998 V NAJEM
poslovni prostor v Kapci (stara šola)
v velikosti cca 60 m2, komunalno opremljen (voda, elektrika), primeren za lokal ali trgovino.
Pisne ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: KS Kapca, Kapca 95, 9220 Lendava. •
rr
enejše kurilno olje
• GOTOVINSKO PLAČILO ALI PLAČILO S KARTICO MAGNA
pri nakupu nad 1000 litrov 39,20 SIT/liter brezplačen prevoz pri nakupu nad 2000 litrov 38,70 SIT/liter brezplačen prevoz
•	OBROČNO ODPLAČILO PRI NAKUPU NAD
1000 LITROV
v 3 obrokih 40,00 SIT/liter brezplačen prevoz v 5 obrokih 41,00 SIT/liter brezplačen prevoz
•	MOŽNOST TELEFONSKEGA NAROČILA IN PLAČILA
OB DOSTAVI
. TOČNA DOBAVA NAROČENIH KOLIČIN
Podrobnejše informacije dobite na najbližjih Petrolovih skladiščih in bencinskih servisih.
PETROL
AVTOMEHANIK
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA -MEHANIK; določen čas 9 mes.; do 18. 03. 98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA
VOZNIK TOVORNEGA VOZILA -UPRAVLJALEC GRADBENE MEHANIZACIJE; določen čas 9 mes.; do 18. 03. 98; PETELIN IGOR S. P. BETONARNA PETELIN, TRATE 23, GORNJA RADGONA
SLIKOPLESKAR
SOBOSLIKAR; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; do 13. 03. 98; MGE - ZAVRŠNIK & DRUŽBENIK D. N. O., MLADINSKA 7, GORNJA RADGONA
VOZNIK AVTOMEHANIK
VOZNIK; nedoločen čas; do 25. 03. 98; JETRANS, MEDNARODNO PODJETJE ZA TRANSPORT,
Območje	PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba			
	l-ll	lll-IV	V	VI VII-VIH	SKUPAJ
Murska Sobota 0		8	0	4	0	12
ŠPEDICIJO, ODRANCI, PANONSKA 8, ČRENŠOVCI
PRODAJALEC
PRODAJALKA SLADOLEDA; določen čas 6 mes.; do 13. 03. 98; OSMANI SAMI S. P. SLAŠČIČARNA CANKOVČEK, CANKOVA 31, CANKOVA
NATAKAR
NATAKAR - NATAKARICA; določen čas 3 mes.; 2 I, delovnih izkušenj; ostali pogoji: POSKUSNO DELO; do 13. 03. 98; FARIČ D. O. O. TURIZEM, GOSTINSTVO, TRGOVINA, SLOVENSKA ULICA 41, MURSKA SOBOTA
NATAKARICA; določen čas 6 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POŠTENOST; do 13. 03. 98; FE-RENČIČ TEREZIJA S, P. OKREPČEVALNICA ČEBELICA, LENDAVSKA ULICA BB, MURSKA SOBOTA
NATAKAR; določen čas 6 mes.; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; do 1 7. 03. 98;
DIJAŠKI DOM MURSKA SOBOTA svet Dijaškega doma Murska Sobota Tomšičeva 15, 9000 Murska Sobota razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 53., 144. in 145. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Delo bo začel opravljati po pridobitvi soglasja Ministrstva za šolstvo in šport R Slovenije oz. 1.8.1998.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter priloženimi programskimi usmeritvami za vodenje in razvoj Dijaškega doma pošljite v 15 dneh po objavi razpisa s pripisom “za razpis ravnatelja". Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
Dijaški dom Murska Sobota
PRELOG MARIJA, S.P. GOSTILNA PRI ŠTAJERCU, PANONSKA ULICA 24, BELTINCI
INŽENIR STROJNIŠTVA
ZA ENERGETIKO
VODJA OPERATIVE STROJNE MONTAŽE; nedoločen čas; 60 mes. delovnih izkušenj; ostala znanja: Vozniški izpit za kat. B; ostali pogoji: STROKOVNI IZPIT IZ PODROČJA GRADBENIŠTVA STROJNIŠTVA; do 13. 03. 98; BLISK MONTAŽA D. O. O„ PLESE 9, MURSKA SOBOTA
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE
TEHNOLOG; določen čas 9 mes.; ostali pogoji: DELAVEC ALI PRIPRAVNIK; do 17. 03. 98; ELTI D. O-O., PANONSKA 23, GORNJA RADGONA
INŽENIR RAČUNALNIŠTVA
PRIPRAVNIK; določen čas 12 mes.; do 13. 03. 98; UPRAVNA ENOTA, VRAZOVA ULICA 1, LJUTOMER
PRAVNIK
PRAVNIK; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: ZNANJE MADŽARŠČINE; do 13. 03. 98; SKUPNOST VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH ZAVODOV, KIDRIČEVA 1, LENDAVA -LENDVA; (*)
Zadnja stran
BISERNOPOROČENCA KOLBL IZ OKOSLAVEC - Oh, kako hitro teče čas, porečeta Kristina in Jakob Kolbl iz Okosla-vec, saj ne moreta verjeti, da je minilo že celih 60 let, odkar sta se poročila.
Kristina se je rodila 1915. leta v Radencih, Jakob pa leta 1910 na Turjanskem Vrhu. On se je poklicno ukvarjal z gradbeništvom; sprva kot zidar, kasneje pa je postal zidarski delovodja pri gradbenem in komunalnem podjetju v Gornji Radgoni. Žena Kristina pa je ves ta čas doma pridno gospodinjila in vzgajala sinova Janka in Slavka. V tistem času sta si tudi uredila hišo v Okoslavcih, kjer sedaj preživljata jesen svojega življenja.
Bisernoporočenca se z nekoliko grenkobe spominjata svoje težke mladosti, vendar sta vse težave premagala s skupnimi močmi in zadovoljna sta s tem, kar sta si ustvarila.
Tudi danes, čeprav se približujeta devetdesetim letom starosti, še rada postorita kakšno kmečko opravilo. Imata pet vnukov in pet pravnukov, s katerimi rada kramljata in tedaj jima misli rade uidejo v njuna mlada leta. - Besedilo: V. Kolbl, posnetek: D. Mauko
V dvoje je lepše
Mladost mora imeti troje: pamet v glavi, molk na ustih in sramežljivost na obrazu. Tako pravi nemški pregovor. Oh, koliko križev in Ježav (tudi neprespanih noči) imajo nekateri starši, saj jim njihove rosno mlade hčerkice uhajajo od doma in se šele zjutraj vračajo iz diska!
Starša Anica in Ciril Gabor iz Puževec pa imata bolj pridni deklici. Nataša, ki je starejša, pridno študira agronomijo in ekonomijo v Ljubljani, mlajša Elizabeta pa je končala poklicno šolo in se zaposlila kot šivilja v Muri. V disko v Gerlince pa je šla s prijateljicami, ko ji je bilo 19 let.
Tdliko je bila stara pred dvema letoma. Tam se je srečala s tedaj
Na slovenskem trgu govejega mesa se je pojavila nova blagovna znamka natur. Pod imenom NA RAVNO, NARAVNO, NARAVNO na zeleni podlagi se je pojavil ve i uvoznik poljskih telet, rejecn kmetijski analitik Jože Štefko moupravni. Koncentrate za krmljenje mu pripravljajo v eni od murskih mešalnlt, ribjo in kostn moko pa so mu ponudili Švedi- I
V enem od bifejev v Lendavski ulici je bila v soboto osrednja ie®a pogovor o jutranjem pohodu in nabiranju zvončkov, ki ga je organizirala velika Viola Mesarič ob asistenci Alojzija in Stanislava. Nabrani zvončki so bili namenjeni za okrasitev poti ob ponovnem vsto-pu Mirana Gybreka v stranko. Ta je po vseh opravljenih testih P5^ vno moralnopolitično neoporečeh-
25 let starim avtomehanikom Miranom Poredošem iz Bodonec, zaposlenim v Voitsbergu v Avstriji,
in z zabave ni več šla s prijateljicami, ampak jo je peljal omenjeni fant. Nikarte ne mislite, da je imel kak super avto: peljala sta se z »jugecom.« No, da, pozneje, ko sta začela »skupaj hoditi«, je kupil opla calibro.
Mladenič je, enako kot Elizabeta, skrben in še preden je spoznal dekle svojih sanj, je dal sezidati hišo. Praktična darila in denar, ki sta jih dobila mladoporočenca, so prišla zelo prav pri opremljanju hiše, v kateri se kanita naseliti enkrat v prihodnjem letu.
Dobro je bilo, da je Elizabeta šla v diskoklub; dobro je bilo, da se je tja zapeljal tudi Miran, saj sta se spoznala, vzljubila in pred kratim - poročila. Civilna poroka je bila na matičnem uradu v Bodoncih; cerkvena v katoliški cerkvi na Cankovi pa je bila ekumenska: mlada sta poročila cankovski katoliški duhovnik Anton Fakin in bodonski evangeličanski duhovnik Ludvik Jošar. Elizabeti je bil poročni priča Stanislav Kociper iz Odranec, Miranov poročni priča pa je bil Rudolf Kovač iz Murske Sobote. Na gostijo, ki je bila v Šipličevi gostilni v Puževcih, je bilo povabljenih sto petdeset ljudi in skoraj natanko toliko jih je tudi prišlo. Mladoporočenca in svate je zabaval ansambel Slovenski ekspres iz Šoštanja. In zakaj ravno ti godci? Izbrala jih je Elizabeta, saj jih je nekje že slišala igrati in njihova glasba ji je bila zelo všeč. Ugajala je tudi gostom. Nikomur se ni mudilo spat: gostija je trajala od sobote do nedeljo do sedme ure;
zadnja sta šla k počitku mladoporočenca.
Še to: ker pričakujeta maja dojenčka, nista šla na poročno potovanje^ pač pa sta bila lani v Tuniziji. Na predporočnem potovanju. - Š. S.
BISEROPOROČENCA PRŠA IZ GORNJE BISTRICE - Janez je star 80 let, Terezija pa je v 79. letu. V 60 letih svojega zakonskega stanu so bile tudi težave, a v spominu so ostali predvsem prijetni trenutki, na primer vožnja s kolesom na proščenje na Razkrižje ... Prševa sta skromna in osrečevale so ju drobne stvari. Veselila sta se tudi dobre letine na svojih njivah. Janez, ki je bil neke vrste domači živinozdravnik, je pomagal zlasti pri telitvah. Našel pa je tudi čas za petje v cerkvenem pevskem zboru. Terezija je gospodinjila, pomagala pri delu na njivah in skupaj z možem skrbela za hčerki. Prševa imata štiri vnuke in tri pravnuke. Zdravje jima je še kar naklonjeno, vendar sta tudi sama k temu prispevala: vse življenje sta uživala predvsem zdravo domačo kmečko hrano in trdo sta delala. Imata kar več vzrokov,'zaradi katerih sta se na biseroporočni zahvalni maši, ki jo je daroval črenšovski kaplan Ivan Krajnc, zahvalila Dobrotniku. - Foto: J. Žerdin
Lepa kot nevesta fiesta
Sodelujte v naši novi nagradni igri, saj boste morda dobili katero od tedenskih nagrad. Če pa vam bo sreča še posebno naklonjena, potem vam ne uide Vestnikova fiesta, ki je lepa kot'nevesta.
J_
I--------------------'	— —---------1
Nagradno vprašanje št. 11
Kdo bo vodil prireditev, na kateri bomo žrebali fiesto?
a)	Geza Farkaš
b)	Geza Grabar
I c) Geza Banfi
I____________________________________I
Zaokrožite odgovor, za katerega menite, daje pravilen, kupon prilepite na dopisnico in nam jo pošljite do srede, 18. marca, na naslov: Vestnik, 9000 Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13.
Menjalniški teča
Pomurske banke 10. 3.1998
Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 10. 3.1998 od 00. ure dalje.
Država	Enota	Banka Slovenije	Nakup	Prodaja
Avstrija	100	1.342,4700	1.325,00	1.340,00
Francija	100	2.816,4103	2.752,30	2.811,40
Nemčija	100	9.444,7024	9.320,00	9.425,00
Italija	100	9,6005	9,29	9,59
Švica	100	11.594,3167	11.331,40	11.574,80
ZDA	1	172,7625	169,90	172,70
Vestnikova
Izmed pravilnih rešitev bomo izžrebali dopisnice treh bralcev, ki se bodo brezplačno zapeljali z Vestnikovim vlakom, in treh bralcev, ki bodo prejeli tople Vestnikove majice. Če boste poslali več kuponov, potem je seveda več možnosti za nagrado. Dopisnice, ki ne bodo izžrebane, bomo shranili in bodo prišle v poštev za žrebanje super nagrade - Vestnikove neveste - fieste.
PRAVILNA REŠITEV
10. NAGRADNEGA VPRAŠANJA:
V Črenšovcih
IZŽREBANI REŠEVALCI:
VESTNIKOV VLAK: 1. Jože Jeneš, Fokovci 79, 9208 Fokovci, 2. Darinka Tivadar, Tešano-vci 56a, 9226 M. Toplice, 3. Karel Gjergjek, Prosečka vas 39, 9202 Mačkovci
MAJICE: 1. Angela Zrim, Matjaševci 1,9263 Kuzma, 2. Marjeta Gujtman, Satahovci 15, 9000 Murska Sobota, 3. Marija Gubič, Martjanci 58 d, 9221 Martjanci
Lujz Behek - Bevanda je dobil pošiljko ledenega čaja, vredno oW 155 milijonov tolarjev, z okrog 3« milijoni tolarjev zaračunane rnine. Država je namreč ugoto* da je pri mešanju ledenih čaj® uporabil več ekstratov, kot je23 nje plačal davkov. Delničarji so P’ stečaju TPO-ja in omenjenih z*" skih izrazili navdušenje nad up®®
Radenske.
kkkk
Franc Šlihthuber je te dni nat^ meritve debeline asfalta na asfaltiranih cestah. Z meritvam^ namreč dokazal, da dolg Cest mu podjetju ni 46, ampak 26 milijonov, za kolikor je s po** lom obremenil občino.
kkkk
Ljutomer se je že razdelil na občine, in to brez referend^ Kot so ugotovili Veržeja', čani in Razkrižani, občine žb^ jo, saj jih ni v letošnjem pr°ra > ljutomerske občine. Občan[ občin so že napovedali > nepokorščino in blokado do Ljutomera, če jih dri^3 tokrat ne bo razumela.
NAROČILNICA NAROČAM VESTNIK
****
dobi”5 Čeprav je storil vse, on ^6-namesto regionalnih eno tijsko gozdarsko zbornica . nik ne namerava Pre.P^snL|-Tef' vskega mesta Gezi Džu a ad# malu. Na Gezo pa se ze ^«1 nekateri vodilni kmec SLS-ja iz Prekmurja,nal .^1” me za subvencioniranje v omenjeni zbornici.
*•**
di23 Ivek Rotdajč je po n39ra nedžerja leta izjavil, da godil.0', da godi, še bolj Pa bl g odp« če bi lahko iz Ljubija" vsaj 500 kravčrno-be®Kerje‘’ bi jih pasel na območjih-Teoi F moral zapreti zbiraln'Cab0 k^ prišle prav tudi zapojva* ki jo je zadruga jesen uvažala iz Madžarske-
niK
Tako ugodnih obresti za gotovinska posojila v Pomurju še ni bilo!
Pravi trenutek, da uresničite želje, ki so se vam še včeraj zdele neuresničljive.
Najnižja obrestna mera že od TOM + 6,5 % letno
Izkoristite izjemno priložnost.
Podrobnejše informacije dobite v vaši enoti Pomurske banke.
Ime in priimek:--------------------
Ulica:
Kraj: _ Pošta:

pomurska banka
Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Novo Ljubljanske banke
Podpis:
Veščica 4e, 9000 Murska Sobota, telefon: (069) 35 507
Castro/
Priporočamo olja Castro!
nagrajujeta
Žrebanje v soboto, 4.4.1998 v Črenšovcih!
Gadifijev naftni klan12 tra za analize črnega dneh intenzivno anai .gndavs, šo študijo o sanacLse^L Nafte. Ko je ugotovil bo piše, je začel5 stne študije, v. kate sosednje trge.
****
V lendavski
na obtožbe direkt joM® r o	»švercu«	z	deriva^j.^
dobijo uradnih to s|jši, j preverjenih virov Pa ^0 a, bi ta uradna
ponoven vstop N vstol? i/ Ali bo kak direkto
UR ponovno P0”1^^!1'5^ N skim mestom v f s>s tere od tranzicij5 ..	.
znano.
kesedM
St*?
£vxop
ot
p' M
V’ V
S^en ,\a^
seSta' V^^Jaft61 y ^Tt';naP«sW" leW'c" V
H«*1-K2 >.»'“'
.P""!.««8«5”"'
Elisa?’J
r^K' . 4









34
C^nerg etika
vestnik, 12. marec Ijg
Prof, dr, Miha Tomšič
Energetska politika pred
vstopom v EZ
Slovenska energetika značilno odseva protislovja tranzicije. Zavestno in še bolj nezavedno se prepletajo stari u1 novi koncepti, navkljub in ne glede na spremembe institucij sistema. »Le plus ca change le plus c’est la chose« - Čim bolj se spremeni, tem bolj ostaja isto.
Energetika je tranzicijsko značilna tudi po neuresničenih pričakovanjih. Velika pričakovanja o levjem skoku v novo so se sprevrgla v tavanje po goščavah in močvirjih. Nihamo med starim, ki ni vedno slabo, in nasveti pravih in lažnih prerokov, ki nas namesto na bližnjico lahko speljejo v velik ovinek. Bolj kot materialnih dobrin manjka (samo)razumevanje, šele postopoma se oblikujejo akterji in komunikacije, ki bodo odprle nova pota.
Od kod prihajamo
Sodobna energetika se je v Sloveniji začela s tem stoletjem, najbolj burno pa je bilo tridesteletje 1950-1980. Skupna poraba elektrike, najbolj značilen kazalec industrializacije, je narasla za 10- krat, od 422 kWh na prebivalca leta 1951 na 4.564 kWh na prebivalca leta 1981, presenetljivih 8,3 % letno. V naslednjih petnajstih letih, do leta 1996, je bila povprečna letna rast le 0,9 %. Centralnoplanski sistem je bil ustvarjen za količinsko rast in je to poslanstvo opravil pač nekoliko na škodo širše ustvarjalnosti in alternativ. Z gospodarskorazvojnimi dosežki do leta 1980 je bil v Sloveniji izčrpan potencial količinske rasti.
Znotraj energetske stroke, še nereflektirane, so absurdne napovedi iz tistega časa. V originalnih dokumentih in člankih zagrebškega akademika profe-soija Hrvoje Požara, ki je vodil več državnih delovnih teles za planiranje energetike, lahko preberemo, da so leta 1974 predvidevali za Jugoslavijo okoli leta 2000 do 24 jedrskih elektrarn, nato pa se je postopoma število zniževalo na 18 oziroma 12, taka napoved je bila še leta 1985. Definitivno je ostala ena sama jedrska elektrarna po okoljski konferenci SZDL leta 1986, ki ji je sledil moratorij na gradnjo jedrskih elektrarn. Ali naj energetskim načrtovalcem (strokovno) zamerimo napako metode, ker niso ugotovili omejitev, ki jih ozki racionalnosti energetike postavlja širši okvir družbe? Razmislek ni odveč niti za današnjo rabo. Načrtovalska mora se lahko ponovi s sedanjo slovensko energetsko strategijo in programom. Po megavatnih napovedih je sedaj načrt manj bombastičen, predlagane dvomljive razvojne smeri pa nas lahko drago stanejo: izgubili bomo denar in čas za kakovosten razvoj.
Energija in svet okoli nas
Črnoglede napovedi o skorajšnjem izčrpanju virov energije v zemeljski skorji so se umaknile novemu optimizmu. Še več: znane zaloge goriv niso bile večje še nikoli doslej. Že odkrite zaloge nafte zadoščajo za okoli 45 let. Pred energetsko krizo je bilo to razmerje, pri manjši porabi, Je 30 let, znane zaloge zemeljskega plina pa zadoščajo za 70 let današnje porabe. Pred dvajsetimi leti je bilo znanih zalog le še za 25 let, od takrat pa nova odkritja prehitevajo porabo. Za premog in uran je vedno veljalo, da je teh zalog dovolj za nekaj sto let, so pa ti viri okoljsko problematični.
Po energetski krizi se je postopno spremenil miselni vzorec o energetiki. Mednarodna energetska agencija pri OECD-ju uporablja sedaj dva scenarija: scenarij varčevanja z energijo in scenarij izzivanja virov. Prej je veljalo sklepanje: če bodo cene energije nizke, bo gospodarska rast visoka. Sedaj je obrazec obrnjen: če bo rast porabe energije nebrzdana, bodo cene energije narasle in težave bodo tu. Stabilen razvoj je mogoč le ob zmernem naraščanju porabe energije.
Slovensko energetsko politiko lahko zanesljivo gradimo na tem, da bo v naslednjih 15 do 20 letih ponudba vseh vrst energije večja od povpraševanja. Za nafto in premog je relevanten svetovni trg, za zemeljski plin evropski. Regionalni trg (recimo območje Alpe - Jadran) je pomemben za oskrbo z elektriko. Trenutno obilje vendarle zahteva pogled naprej, na čas okoli leta 2020, ko bo predvidoma povpraševanje v svetu dohitelo ponudbo, morda pa bomo doživeli celo že naslednjo energetsko krizo.
Energetska politika RS
Ena od sektorskih politik, ki so pokopale stari režim, je bila tudi neustrezna energetsko-okoljska politika. Ali je Slovenija z nastankom nove države oblikovala novo energetsko politiko, kdaj in kakšno?
Kot aktivni udeleženec - minister za energetiko od leta 1990 do 1992 - nisem objektiven, toda dobro informiran. Energetski ministrski resorje v Demosovi koaliciji pripadel Zelenim, skupna energetska politika pa je bila zelo ohlapno določena. Obdobje je v javnosti razpoznavno po simbolnem vprašanju referenduma o zaprtju jedrske elektrarne
Pokazatelji in oznake slovenske energetike
Tabela 1: Najpomembnejši podatki za Slovenijo v primerjavi z OECD - Evropa za leto 1994
	Slovenija	OECD Evropa	SLO/OECD-Evropa
BDP (milijard US$ )	16,96	7.546,09	0,22%
CPE na prebivalca (TEN/preb.)	2,6	3,29	79%
Potrebna nafta na prebivalca (TEN/preb.)	1,05	1,41	74%
Poraba elektrike na prebivalca (kWh na preb.)	5.375	5.719	94%
BDP na prebivalca (US$ 90 na preb.)	8.523	17.031	50%
CPE/BDP (TEN/US$1990)	0,30	0,19	158%
Potrebna nafta (TEN/US$ )	0,12	0,08	150%
Poraba elektrike (kWh /US$1990)	0,63	0,34	185%
Opombe: BDP: bruto domači proizvod; CPE:	celotna primarna e	nergija; TEN: ton	ekvivalentne nafte.
Vir: Energetska politika Slovenije,'Pregled 1996, IEA/OECD, Pariz 1997.
Krško. Energetski program (v brošuri Energija za Slovenijo, RSE 1991) je pokazal, da je jedrska elektrarna nadomestljiva in da je ob določenih predpostavkah nadomestitev mogoča z razmeroma majhnimi stroški. Odločitev o zaprtju pa ne bi temeljiila na energetskih razlogih, temveč na varnostnih. Posebna mednarodna komisija (ICISA), ki je delovala v letih 1992 in 1993, je prišla do sklepa, da bi elektrarna ne predstavljala primerjalno večje neposredne in grozeče nevarnosti, ki bi zahtevala takojšnjo ustavitev.
Za dejansko energetsko politiko so značilnejše naslednje poteze: ministrska dekreta o takojšnji ustavitvi nerentabilnega pridobivanja urana na Žirovskem Vrhu in o zmanjšanju izkopa premoga (za 25 % manj rjavega premoga in za 10 % manj lignita), takojšnji razpis za gradnjo razžveplevalne naprave za blok 4 v Šoštanju; v elektrogospodarstvu ustanovitev podjetja za prenos in trgovanje (ELES) in petih podjetij za distribucijo. Za vstop nove države v svet je bil pomemben medministrski dogovor z Avstrijo-o prvih korakih za skupno graditev verige elektrarn na spodnji Savi ter o sodelovanju pri programih učinkovite rabe. Uvajanje ukrepov učinkovite rabe je takratni gospodarski kolaps praktično onemogočal, pač pa je bil dan pomemben pospešek graditvi malih hidroelektrarn. Droben, a značilen uspeh nove energetske politike se mi zdi epizoda z ljubljansko toplarno. Zaradi očitne neren-tabilnosti so se v TE-TOL-u odpovedali graditvi novega bloka, ki bi kuril domači premog v zvrtinčeni plasti. Domnevno dotrajane stare enote so za majhen denar prenovili, emisije pa spravili v dopustne meje z uporabo ekološko in ekonomsko ugodnejšega uvoženega premoga. Podjetje se je odvrnilo od nerentabilnega projekta, ki bi potreboval neprestane intervencije države, in ustvarjalno išče smeri gospodarske in tehnološke odličnosti.
Energetskemu gospodarstvu so bili ponujeni strateški koncepti, ki so predvidevali jasno ločena poslanstva za proizvodnjo, prenos in distribucijo energije v skladu s stratificirano organizacijo. Ta je temeljila na razmisleku o nujnem uvajanju konkurence in možnosti vstopa zasebnega kapitala, predvsem pri graditvi objektov in proizvodnji. Zamisli tedaj za vodstva elektrogospodarskih podjetij in premogovnikov niso bile vabljive ne glede na to, da je že bilo mogoče slutiti, da so to prednostne smeri razvoja v zahodni Evropi. Programski dokument Energija za Slovenijo iz leta 1991, razen z ozirom na to, daje
upošteval možnost zaprtja jedrske elektrarne Krško, ni bil širše odmeven, predvsem se ni prijela ključna prelomna zamisel, da nismo več v obdobju pomanjkanja, ko je bil sprejemljiv vsak ponujeni nabor projektov, ampak se pomikamo v obdobje, ko bo kupec (na veliko ali malo) lahko izbiral med več ponudbami. Osnutek zakona o energiji je zastal v vladnem kolesju kot manj pomemben projekt.
Medstrankarsko prerivanje znotraj Demosa je smiselno energetsko politiko kmalu onemogočilo. V nasprotju s splošnimi koncepti je bilo predvsem zaviranje rasti cen energije. Povečevanje cenovnih neskladij je malo prispevalo k brzdanju inflacije, dolgoročno negativno pa vpliva skozi ohranjanje strukturnih problemov v gospodarstvu. Očitna politična funkcija nesmiselnega slabšanja gospodarskega položaja energetike pa je bila spodnašanje verodostojnosti resorja, ki so ga vodili Zeleni. Nič manj pa ni nenavadno, da so se Zeleni ob vstopu v prvo vlado dr. Drnovška odpovedali energetskemu resorju prej kot resorjema za znanost in zdravstvo.
Tri vlade dr. Drnovška: odločitve in neodločitve
Precejšnjo pojasnjevalno moč o dejanski energetski politiki v obdobju 1992 do 1998 ponuja ugotovitev, daje resor, odgovoren za energetiko v prvih dveh vladah dr. Drnovška, pripadel Združeni listi, od leta 1997 pa je pod nadzorom stranke predsednika vlade, LDS. Vse tri vlade enako kot odločitve opredeljujejo njihove neodločitve.
Deklarativno je najpomembnejši dokument Resolucija o strategiji rabe in oskrbe z energijo, ki je bil sprejet v državnem zboru 1L januarja 1996. Strategijo je pripravil državni sekretar za energetiko g. Boris Sovič (na funkciji od 1993 do 1997). Značilne sistemske neodločitve so: ne-sprejetje zakona o energetiki, ki bi podal zamisel gospodarsko-pravne ureditve sektorja, in nesprejetje nacionalnega energetskega programa (NEP), ki bi oboje operacionaliziral. Strategija je bila ugodno sprejeta, brez večjih zapletov, ne pa tudi brez kritik. Strategijo najbolj označuje seznam investicijskih projektov podjetij za oskrbo, predvsem v elektroenergetiki in premogovništvu, ter opredelitev, da se bo še naprej izrabljal domači premog v nespremenjenem obsegu (do pet milijonov ton). Ob tem zbledi vrsta »prednostnih usmeritev« v učinkovito rabo energije, k zmanjšanju obremenjevanja okolja, v razvoj obnovljivih virov in
komunalne energetike. Pomenljivo odsotna J ; šna koli zamisel o (drugačni) gospodarsM . ureditvi sektorja (tržnost, lastništvo itd.)in • litev za trajnostni razvoj.	. 0$
V letih 1996 in 1997 je bilo v notranji vl^ pravi, deloma tudi v strokovni javnosti, v tkov Nacionalnega energetskega program3 Ti osnutki NEP ne presegajo Strategije,na'' „ predvsem zahtevek za prispevek iz državi®f računa. V NEP-u kot kvantificiranem dokumentu so se razgalile notranja nesklaHJ3 gije. Že pozimi in spomladi 1996-1997 J6113 ostro strokovno kritiko. Po dveh odločitva • blike Slovenije poleti 1997, da čimprej PC.Jt; Evropski zvezi in da sprejme obveznost zm emisij CO, decembra 1997 v Kjotu,.PaJ naslednja kruta primerjava: Strategija m |j|! osnovi sestavljen NEP je mrtvoudna, v . pa sta čez truplo zapeljala dva težka tovor Dejanska energetska politi 1992-1998	J
Dejanska energetsko politiko obdobjai	|
načimo kot konzervativno. Takoj prvo I60	:
dobja, leta 1992, ko je bil minister za6 mag. Franc Avberšek, prej direktor Velenje, je narasla proizvodnja in poraba premoga za osem odstotkov. Na pozitiv potrebno omeniti več pričetih koristnih P obnova verige HE na Dravi ter elektrarn6 Plave na Soči, odločitev za drugo odžv P^ napravo v Šoštanju, začetek uporabe Z e« J plina za proizvodnjo elektrike (v ^restahnZ načrtovanem novem objektu). Pom®111 i? odločitev, da se odpravi cenovno neso^Sjf elektriki (postopno realno povečanje za Zaznavna je aktivnost državne Agencij® vito rabo energije, ki je povezala vrsto , skupin oziroma organizacij.
Med nedejanji so nekatera pozitivnu^ljn neodločitev o graditvi termoelektrarn6 drugim pa se lahko samo čudimo. M6 vičila, da vlada v treh letih, od marcaejijo prejela štiri ponudbe za razpisano kon®6 j getski izrabi spodnje Save, do danes še jeA tem projektu. Druga nenavadna zgo° ‘(jOC soproizvodnje v Toplotni oskrbi Marib° .^jsl L je bil »tik-pred-izvedbo« leta 4993. NeU merij med ELES-om in neodvisnimi P zadeva je vsekakor v pristojnosti v^adviadis5J tudi formalen oster protest slovenski , predstavnika Evropske banke za °bp° y0 J Banka je vložila precej sredstev v priP odvi* TOM, ki naj bi bil vzorčni P60^ ses^ proizvajalcev elektrike. Projekt TOM vrača v vzor, kako se energetskega Pr Z^di18 S voditi. V odsotnosti jasno začrtan6 getske politike lovijo v kalnem Pos'oVo(jstv0 y dobaviteljev elektrike in plina.
a dobro funkcionira na osebni in ^pS '.ji (naveza dr. Drnovšek, predsednik
Rigl, podjetniška veja LDS - dr. Iv° trdi^h/ ELES-a), vendar namesto, da bi gsliif^ ELES-a kot izvajalca gospodarske nosa in upravljalca omrežja, skuša cern«, strankarsko-kapitalsko organ'Z je Pf9 slovala na osnovi naravnega in P°vr monopola.
Storite že kaj!	Zt
Poglavitna odprta vprašanja	।
stavek poročila Energetska politiko J 1996, OECD/IEA, 1996, (str. 13)' V »Vlada Slovenije se je lotila res” politi^/, analiz za podporo razvoju energ6*8 rjefl6^|j|r rjene v izpolnjevanje zahtev tržno us darstva, in ji je v tem pogledu po^® glede obsega kot kvalitete. Te študll®^ ^0 / osnovo za reforme, ki so potrebne ciljev vladne energetske strategij6-prejšnjo izvedbo predvidenih re*®^!11'o(ljed^0t glednih ekonomskih odnosov "h^došia na razdruženi ravni je posebno do°^ , ni korak v ponovnem vzpostavljal JiC nosov, osnovanih na vrednosti"
Sestavljalci poročila se oziraj0 tehnične pomoči, predvsem v °kvl [eye<>’’ re, s formulacijo, ki bi jo na kratk° že kaj!«	• j
Energetska politika
Približevanje energetski P0'*^ eper^e je streljanje v gibljivo tarčo. RaV
12. marec 1998
t>nergetika
35
je ena od politik EZ, ki se v zadnjih letih zelo h,tro spreminja.
dob?3—kaekai letih je energetska politika EZ setT^iNš0 f°rmulacijo z belo knjigo (Ener-jetavd v Za Evropsko zvezo), kije bila spre-neon °“n™ obliki leta 1996. Število ciljev skup-
En??kepolitike so omejih natri: .“^konkurenčnost,
-okoljeVJena preskrba z energijo, si/d?skupni energetski politiki daje kompromi-PosaiaS°VOr ° notranjem trgu elektrike in plina, negotovi atem S° tek'a kar 0)65611et-ie b'1 glede bi t tega’ kdaJ bo dogovor dosežen, ne pa razlogov T6 vseb*ne’ saJ ie eno osnovnih gibal in renčnim 0Pst°ja skupnosti notranji trg, ki s konku-vsEvečii P-.tIskom S’H ponudnike blaga in storitev k gnile j .Ucinkovitosti. Konkurenci so se lahko izo-^PosamVnOSt'’ k'so i’b po 90. členu Pogodbe o 8°spodar tZne drzave izločile kot storitve splošnega spodarsk8 pomena- Tradicionalno so med »goloma | MVne službe« prištevali poleg pošte, te-^telekrt • b 'n železniških prevozov tudi oskr-dalo mnen ° ’n zemeljskim plinom. Sedaj je prevla-^tičimb^r^3 ie P°trebno izjeme od konkurenč-Spremenie °h °mei'tk Sprememba je nastala zaradi mcvanjj m - tehn°l°ških možnosti in novega razu-konkuren-°Znosd’ da vecino teh storitev oskrbijo Polna T°nudniki bolje in ceneje kot mono-^ski^ekt^116 za elektroenergetski in ^Pnihn °rj.tud’ pr' nas’ bosta imeli direktivi o rektiva Ss/oi, 0 notranjem trgu z elektriko« (Di-inanalogna No L 27 p' 20’ 30- L
Mitični tu . tlva ° plinskem trgu, za katero je V Pretek?sPreJet (decembra 1997).
Bajanje '' 1et’b je veljalo mnenje, da prila-Mrebno c/ energet*k' ne bo težko. »Prilagoditi bo 'Mo drugane’ nekaJ Podzakonskih aktov ...« Danes
Področ?6’ da ie ener8etika eno od problematič-a„BJ’pa so nam povedali iz EZ tudi v doku-
. Moda 2000;
l'ki ni neugod mater'a1n' Položaj Slovenije v energe-^darsko en’ Pač pa bo P°treben velik premik v ?vPlivtu?raVn' urec1itv’> pridružitev pa bo imela Najbolj vidn 1 Pa ^rukturo energetskih dejavnosti. b*stveno zmanjšanje ali celo opu-
12 Kjota
fC*0*«> ki je ravnokar povozil aktual-c|energetsko politiko, je Kjoto. Decem-5^110 z c ovenija skupaj z večino razvitih držav, sije tOn] ’ Prevzela obveznost, da bo zmanjšala
Plinov do leta 2010 za osem r^na ° naivišj° raven iz leta 1986. Če se e^gred0^3207311!6 ^0,, ki predstavlja blizu 70 Ctetiko in'1 pl'nov *n Je neposredno povezan z to-Nkot v PF.Omet,°m> šo bile emisije leta 1996 lektur'6 erenčpem letu 1986 (15 milijonov bar MtcAem's’j JC b'13 naslednja: elektroener-2(lu ^strii-j promet 4,3 MtCO, in druga pora-P °bi sme 3 ln gosP°dinjstva) 5,8 MtCO,. Leta ^'‘videvan-u VSeh emisij C02le 13>5 NItCOj* kNalneg 11 0 rasti porabe goriv iz osnutka programa (EGS-RI in V^^adMin V"7) bi do leta 2006 emisije na-^■^njih s?- %’na °k°li 16,5 milijona ton. li^iza 18 to 'etdl b’ nato emisije morali ^Nlog^^?8^.6 in ocene posledic za zmanj-šttii, a Pa je , '1 PUnov po Kjotu še nimamo, ne-^konPr'd°bivan°- °V^teV’ da brez izdatnega zmanj-Hov F premOga Ja ln kurJenja premoga ne bo šlo.
Majvgp tri° potrebno zmanjšati s pet milijo-V iri nuhjone ton.
kaf°iev Za usn*?0?0 pastk eden najpomembnej-VvZhn?°’ da je N ?e Prava hitrost. Izkušnje dru-"MviEvroni N,a tempa usodna. Primerov je Nil j? RMij0 uki-V^0; naibolj drastičen je v pri-Npri Udobno vJ’nsk'- V mednarodnem tekmo-Nh 7Nem na a V športu, pri enem odločajo NgM'.? 1 kritična esetinke ali stotinke sekunde. JNbJ?Politike i?C?na sl°venske tranzicijske m MoreN' Nubili 7’,da snao s prepočasnimi spre-NamN lskati v nJ1 dragocenih let. Razlogov nroi Nla ni sferi’ ne gre za hitrost S>Va snov i” Pliselnostit°7V’iPaČ pa za Prilag^janje Niv j_ Je Snov 7 „ ■' ^lo tehtna je domislica: oMOiPrM^
tesali h??’ da bomo nCeSa vk|jučevanja v Evrop-b?aVe in JN6' Na ne Ujne strukturne spremembe S S°ški za" r8atlVni strani so kratkoročne reeej l st°vali	ernembe, ki se bodo kasneje
pMk^Pkretm,
Cekt°v k?Pripravimr°®,ramov sprememb je v Ž>Pol N^Mmh, veliko tudi v okviru fetk^Nhig"^	zveza. Za
Mk^Nto F b^ključev* b' bil° koristno čim prej gr^°tS	k EZ mislimo tako
tptk s,110 s? ®džljaj in tA1 smo pripravljeni tudi M PokazPa?s°bni-rM	požirek? Predvsem
N t> bŽU' da ovimm e’ ki bi nam v tem tre-Ml^soz^^rialne ,"treišemu dokončanju p°litiv p°sam?Pet Povez’anlnpak v družbeni struk-Posjkp Zat0 rZn'kov. p’. e.s sposobnostjo prila-NpaNa sedaZUlhem iJN,1 reforme energetske n°'tehnir ■ b družbenih akterjev n' Projekt.
hstitut ^r' M'ha Tomšič, °^J Stefan, Ljubljana
Mojca Suvorov, dipl. inž. el.
Cene energije
Strategija energetske politike kakšne države se predvsem kaže in izvaja s cenovno politiko. V Sloveniji je večina cen liberalizirana, vendar se cene določenih ključnih izdelkov, kot so npr. cene energije, telekomunikacij in transporta, še vedno določajo administrativno. To pomeni, da poskuša država nadomestiti prednosti tržnega uravnavanja ponudbe in povpraševanja z nadzorom nad cenami.
Ker na sedanji ravni administrativno določene cene energentov ne pokrivajo vselej proizvodnih stroškov, bo v prihodnjih letih njihovo prilagajanje nujno prispevalo k rasti inflacije. Prej se bomo tega zavedeli, več časa bo za postopno prilagajanje cen.
.Slovenski parlament je januarja 1996 sprejel Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (v nadaljevanju Strategija), v kateri so zapisani osnovni cilji energetske politike. Ti so: tržna usmerjenost, zanesljivost oskrbe z energijo, sprejemljivost za okolje, spodbujanje učinkovite rabe energije in cenovna preglednost.
Strategija je nastajala v času obsežnih sprememb. Republika Slovenija se intenzivno vključuje v evropske integracijske procese, podpisala je Evropsko energetsko listino in aktivno sodeluje v pogajanjih o spremljajočih protokolih.
Cilj Evropske energetske listine je med drugim tudi razvoj učinkovitega energetskega trga po vsej Evropi ter bolje delujočega svetovnega trga na temeljih načela enakopravnosti in tržno usmerjenega oblikovanja cen. Razvoj trgovine z energijo bo potekal v skladu z večstranskimi sporazumi ter na podlagi odprtega in konkurenčnega trga za energetske proizvode, materiale, opremo in storitve.
V času, ko se Slovenija pripravlja na vstop v Evropsko zvezo, bo torej treba v energetiki poskrbeti za uresničevanje ciljev, zapisanih v Strategiji, in hkrati zakone uskladiti z evropskimi.
Preglednost cen energentov v Evropski zvezi
Za zagotavljanje cenovne preglednosti je Evropska komisija z direktivo Sveta uvedla postopek za sporočanje cen energentov Statističnemu uradu Evropske komisije. Države članice tako sporočajo cene naftnih derivatov enkrat tedensko, cene električne energije in zemeljskega plina pa dvakrat letno. Te cene objavlja Statistični urad v svojih publikacijah.
Zaradi lažje primerjave cen energentov med posameznimi državami je bila določena posebna metodologija, ki omogoča primerjavo cen energentov med državami ne glede na različne tarifne sisteme. Tudi pri izračunih cen v Sloveniji se že nekaj časa uporablja enak metodološki pristop, tako daje dosežena primerljivost podatkov za posamezne energente. V nadaljevanju so podane primerjave tako izračunanih cen energentov v državah EZ in Sloveniji.
Naftni derivati
Prodajne cene osvinčenega bencina v državah EZ se gibajo od 134 SIT/1 v Španiji do 186 SIT/1 v Veliki Britaniji. Slovenska cena 102.5 SIT/1 dosega le 59 % povprečne cene v EZ.
Tudi primerjava prodajnih cen neosvinčenega bencina kaže izredno nizke cene bencina v Sloveniji. Cena v Sloveniji, ki znaša 94.4 SIT/1, dosega le 57 % povprečne cene v EZ. Tu se cene gibajo od 123 SIT/ 1 v Luksemburgu do 183 SIT/1 na Nizozemskem.
Prodajne cene plinskega olja v državah EZ se gibajo v večjem razponu: od 99 SIT/1 v Grčiji do 171 SIT/1 v VelikMBritaniji. Slovenska cena 86.2 SIT/1 dosega 68 % povprečne cene*v EZ.
Prodajna cena ekstra lahkega kurilnega olja v Sloveniji dosega 73 % povprečne cene v EZ, kjer zelo izstopata Italija z najvišjo ceno 135 SIT/1 in Danska s 110 SIT/1. Najnižja je cena v Veliki Britaniji, 40 SIT/1, kjer je cena nižja tudi od cene v Sloveniji.
Vzrok takšnega zaostajanja slovenskih prodajnih cen naftnih derivatov je v sistemu in višini obdavčitve. Cene naftnih derivatov brez davka v. Sloveniji so namreč že sedaj primerljive s cenami v EZ. Sistem obdavčitve pa se precej razlikuje. V Sloveniji je sedaj v veljavi prometni davek, ki znaša od 20.5 % za ekstra lahko kurilno olje do 136 % za osvinčeni bencin.
V državah EZ pa je osnovna cena obremenjena s trošarino, vse skupaj pa z davkom na dodano vrednost.
Članstvo Slovenije v Evropski zvezi bo zahtevalo uvedbo sistema davka na dodano vrednost in zakona o trošarini. Pri trošarinah bo namreč potrebno uskladiti davčne strukture in minimalne stopnje davka skupaj s pravili o posesti in pretoku blaga, za katere velja trošarina. Oba zakona naj bi predvidoma začela veljati I. januarja 1999.
Pa si poglejmo, kakšne so trošarine in davek na dodano vrednost v državah EZ.
V večini držav članic Evropske zveze v tem času poteka reforma davčnih sistemov v skladu s priporočili Komisije. Reforma je še posebno namenjena pridobivanju dodatnih sredstev za zmanjšanje nezaposlenosti. Mnenje Komisije je, daje reformo potreb
no izpeljati koordinirano. Manevrski prostor posameznih držav članic na nacionalnem ravni je v kontekstu enotnega trga čedalje bolj omejen. Neizpodbitno je, da pomanjkanje harmonizacije med državami članicami za enake energente vodi k popačenju na trgu in vpliva na izbiro porabnikov. To še posebej velja na obmejnih območjih, kjer je dokazana reloka-cija porabe predvsem motornih goriv in kurilnega olja.
Zato je bil Evropskemu parlamentu marca 1997 predstavljen predlog za obdavčitev energentov v Skupnosti. V predlogu je podan seznam energentov s predpisanimi minimalnimi stopnjami trošarin. Predložene spremembe tako pomenijo prvi konkretni korak na ravni Skupnosti, ki dajejo državam članicam primerno fiskalno orodje za okoljevarstveno politiko in politiko zaposlovanja in hkrati postavljajo pravila na enotnem trgu.
Po sprejetju predloga bodo države članice dolžne upoštevati predpisane minimalne trošarine za motorna goriva, ki znašajo za bencine 417 ECU/1000 1, za plinsko olje 310 ECU/10001, za kurilno olje za ogrevanje 21 ECU/1000 1, za zemeljski plin, namenjen ogrevanju, 0.2 ECU/GJ in za električno energijo 1 ECU/MWh. V letih 2000. in 2002 je predvideno zvišanje teh minimalnih vrednosti.
Stopnje davka na dodano vrednost za energente v državah EZ se gibajo od 5 % do 25 %.
Ob predpostavki, da je Slovenija že članica EZ in s tem mora izpolnjevati minimalne predpisane trošarine, hkrati pa je v veljavi 20-odstotna davčna stopnja na dodano vrednost, bi bile cene naftnih derivatov 1. januarja 1998 naslednje: osvinčeni bencin 146 SIT/1, to pomeni 84 % povprečne cene v EZ, neosvinčeni bencin 147 SIT/1 ali 89 % povprečne cene v EZ, plinsko olje 119 SIT/1 ali 97 % povprečja EZ in ekstra lahko kurilno olje 52 SIT/1 ali 80 % povprečne cene v EZ.
Cilj Slovenije, zapisan v Strategiji, je: »Dosegati raven cen naftnih derivatov brez davka, ki je primerljiva z državami EZ. Delež davka v prodajni ceni bo odvisen od proračunskih, okoljevarstvenih in energetskih vidikov. Pri tem se bodo prodajne cene postopoma približevale cenam v tistih državah EZ, kjer so te najnižje, z upoštevanjem razmer v sosednjih državah.«
Prej izračunane predpostavljene cene popolnoma izpolnjujejo cilje, zapisane v Strategiji, saj tudi s takim zvišanjem cen ne presežemo prodajnih cen naftnih derivatov v sosednjih držayah članicah EZ, to je v Italiji in Avstriji.
Električna energija
Cilj Slovenije pri cenah električne energije, zapisan v Strategiji, je: »Doseči raven cen brez davka, ki bo primerljiva z državami EZ ter bo pokrivala podjetniške in zunanje stroške. Ta cilj velja za vse vrste uporabnikov. V naslednjih štirih do petih letih se bodo zato cene električne energije postopno realno povečevale za okoli 7 odstotkov letno. V ceno posameznih podjetij elektrogospodarstva je treba najpozneje v dveh letih vključiti celotne stroške proizvodnje, vključno s polno amortizacijo po slovenskih računovodskih standardih. Prodajne cene pa bodo ostale pod prodajnimi cenami v državah EZ.«
Pa si poglejmo cene električne energije za gospodinjstva z letno porabo 3500 kWh in priključno močjo 8 kW (povprečno slovensko gospodinjstvo). Najnižja je cena v Grčiji, to je 14 SIT/kWh, cena v Sloveniji je 18 SIT/kWh, sicer pa so cene v drugih državah članicah praviloma višje od slovenskih. Najvišja je cena v Italiji, kjer gospodinjstva plačujejo 41 SlT/kWh. Prodajna cena električne energije za gospodinjstva dosega tako v Sloveniji le 70 % povprečne cene v EZ.
V nasprotju s cenami naftnih derivatov, kjer je cena brez davka primerljiva s cenami v EZ, pa za ceno električne energije tega ne moremo trditi. Cena brez davka je namreč na ravni 80 odstotkov povprečne cene v EZ. Cena električne energije je ena od tistih administrativno določenih, omenjenih že v uvodu, ki ne pokriva niti proizvodnih stroškov. O vključevanju zunanjih stroškov v ceno, to je vplivov na družbo in okolje, pa v tem trenutku sploh ne moremo govoriti.
Trenutno velja za ceno električne energije 10-od-stotna stopnja prometnega davka. Če torej predpostavimo uvedbo 20-odstotnega davka na dodano vrednost in predpisano minimalno trošarino, bi znašala cena električne energije za gospodinjstva v Sloveniji 1. januarja 1998 19.6 SIT/kWh ali 78 % povprečne cene v EZ.
Zemeljski plin
Pregled cen zemeljskega plina za gospodinjstva kaže raznoliko cenovno politiko v posameznih
državah Evropske zveze. Cene se gibajo od 1241 SIT/GJ v Luksemburgu do 3150 SIT/GJ v Italiji. Prodajna cena zemeljskega plina v Sloveniji, ki je bila izračunana kot povprečje cen v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru in Slovenj Gradcu, znaša 1196 SIT/ GJ. To pomeni, da je nižja kot v državah EZ, saj dosega le 65 % povprečne cene v EZ. Na ceno zemeljskega plina je v Sloveniji 5-odstotni prometni davek.
Ob predpostavki, da bi morali upoštevati predlog o predpisani minimalni trošarini in ob 20-odstotni stopnji davka na dodano vrednost, bi cena v Sloveniji znašala 1411 SIT/GJ ali Tl odstotkov povprečja EZ.
Cilj Slovenije pri cenah zemeljskega plina, zapisan v Strategiji, je: »Dosegati raven cen brez davka, ki bo primerljiva z državami EZ. Posebna pozornost bo namenjena zlasti ustvarjanju primernih razmerij med ceno zemeljskega plina in cenami goriv, ki jih zemeljski plin lahko nadomešča tako, da bo imel zemeljski plin prednost pred drugimi gorivi. Prodajne cene z davkom bodo nekoliko pod prodajnimi cenami v EZ.«
Poglejmo si torej primerljivost cene zemeljskega plina, cene ekstra lahkega kurilnega olja in električne energije v primeru ogrevanja stanovanja.
Cenovna razmerja med energenti
Za analizo cenovnih razmerij med posameznimi energenti je potrebno prodajne cene preračunati na »skupni imenovalec«, to je v SIT/kWh. Prav tako pa je potrebno razlikovati pojma končna in koristna energija. V ceni koristne energije je namreč upoštevana tudi pretvorba energije v napravah, ki so v lasti končnega porabnika. Določevanje energetske učinkovitosti teh naprav pa zahteva mnogo informacij tehnološke narave. Zato so bili za preračun cen končne energije v cene koristne energije uporabljeni konver-zijski faktorji iz publikacij, ki objavljajo cene v državah članicah EZ. S tem je tudi zagotovljena primerljivost podatkov.
V spodnji tabeli so prikazana cenovna razmerja na ravni koristne energije v Sloveniji, Avstriji, Italiji in povprečne vrednosti v EZ.
Cene koristne energije v SIT/kWh
povpr.
	SLO	A	1	EZ
ekstra lahko kurilno olje	6.97	8.56	19.91	9.52
električna energija	12.51	20.48	/	18.58
zemeljski plin	5.9	11.56	15.53	9.03
Če vzamemo za izhodišče ceno zemeljskega plina, vidimo, da jo cene električne energije brez izjeme presegajo. V Avstriji je cena električne energije višja za 77 %, povprečno je v EZ električna energija dražja od zemeljskega plina za 106 %, v Sloveniji pa je cena višja za 112 %. Cene v Italiji za to kategorijo (ogrevanje stanovanj) žal ni na voljo. Cena ekstra lahkega kurilnega olja je v državah EZ višja od cene zemeljskega plina v povprečju za 5 %, v Sloveniji za 18 in v Italiji kar za 28 %. V Avstriji dosega cena ekstra lahkega kurilnega olja le 74% cene zemeljskega plina.
Rečemo lahko, da seje Slovenija s cenovnimi razmerji že približala povprečnim vrednostim v EZ. Zavedati pa se je treba, da je osnova izračuna v Sloveniji, torej cena zemeljskega plina, precej nižja kot v drugih obravnavanih državah. Povprečna cena zemeljskega plina v EZ je od slovenske cene višja za 53 %, cena v Avstriji za 96 % in cena v Italiji kar za 160 %!
Možnosti za nadziranje cen energentov in odnosov med njimi je veliko in z njimi lahko država dosega različne učinke. Razmerja cen energentov v državah EZ dokazujejo, da razvita gospodarstva prek sistema cen usmerjajo uporabnike k rabi energentov, ki so z narodnogospodarskega vidika najbolj primerni. Zato bi moral biti tudi v Sloveniji prvi cilj cenovne politike ureditev stabilnih razmerij med cenami posameznih energentov. Če se bodo razmerja ohranjala tudi dolgoročno, se bodo potrošniki lahko začeli obnašati racionalno. Najprej seveda racionalno za družinski proračun. S stabilno cenovno politiko pa lahko država to izkoristi za usmerjanje porabe v smer, ki je najboljša z narodnogospodarskega vidika.
Naslednji korak pa je postopno zviševanje cen ob ohranjanju razmerij med njimi. Cilj naj bo doseči raven cen, ki bo primerljiva z državami članicami EZ in bo izpolnjevala predpise in zakone, veljavne v EZ. V procesu približevanja Evropski zvezi bomo morali ugrizniti tudi v to jabolko. Prej se bomo tega vsi zavedali, manj kislo bo.
MOJCA SUVOROV dipl. inž. el., Elektroinštitut Milana Vidmarja
36 t^nergetika vestnik, 12. marecj^
Jedrska elektrarna Krško -
možnost alternative
Kot je pokazal primer ukrajinskega Černobila, imajo lahko ekološki učinki nesreče v reaktorju daljnosežne posledice. To seveda velja tudi za morebitno nesrečo v jedrski elektrarni Krško (JEK), ki bi lahko privedla do resnega onesnaženja z radioaktivnimi snovmi. Tudi zato se v javnosti, tako domači kot tuji, vedno znova zastavi2
vprašanje predčasnega zaprtja JE Krško.
Ekološki inštitut z Dunaja je o možnostih in ceni predčasnega zaprtja pred tremi leti opravil raziskavo, ki pa je zaradi omejenih sredstev in kratko odmerjenega časa lahko le kot začetni pregled in odpira več vprašanj kot ponuja odgovorov. Namen te kratke raziskave, ki jo s privolitvijo avtoric in avtorjev povzemamo v nadaljevanju, je bil oziroma je (kjer je še aktualna), da bi rabila kot poskus prispevka k iskanju možnih rešitev problema.
Leta 1993 so hidroelektrarne dobavile 32 odstotkov elektrike, termoelektrarne 45 in JE Krško 21 odstotkov. Skupna termoelektrična učinkovitost javnih in industrijskih elektrarn in toplarn - tj. razmerje med vhodno energijo in pridobljeno elektriko -je znašala le 36 odstotkov. To je sorazmerno malo v primerjavi s tehnološko mogočo učinkovitostjo sodobnih elektrarn in termoelektrarn - toplarn (40-50 odstotkov za elektrarne, ki ne proizvajajo hkrati tudi toplote, in več ko 80 odstotkov za elektrarne, ki so obenem tudi toplarne). V Avstriji znaša to razmerje 53 odstotkov. To kaže, da obstaja še dosti notranjih rezerv za izboljšanje učinkovitosti v proizvodnji energije.
Če si ogledamo proizvodnjo in porabo elektrike po mesecih, se pokaže, da se je izpad JE Krško novembra 1989 lahko nadomestil s povečano proizvodnjo v termoelektrarnah, čeprav je bila takrat poraba elektrike višja kot v kasnejših letih. Analiza nihanj dnevne porabe v začetku 90. let kaže, da bi tudi brez JE Krško obstoječe proizvodne zmogljivosti lahko zagotovile dovolj elektrike za nemoteno normalno porabo v Sloveniji. Brez JE Krško pa Slovenija seveda ne bi mogla Hrvaški dobavljati okoli 300 MW, manjše pa bi bile tudi rezervne zmogljivosti.
Osnovna pomanjkljivost slovenskega elektroenergetskega sistema pa je, da prevladujejo veliki okorni agregati z veliko nazivno močjo, primanjkuje pa srednjih in manjših agregatov, ki bi jih lahko vključili v sistem le ob povečani porabi oziroma ob konicah. Stanje lahko kaj kmalu postane pereče, saj bo povpraševanje industrije veijetno ostalo enako ali pa se bo še zmanjšalo, povpraševanje gospodinjstev in storitvenega sektorja pa naj bi naraščalo. To bo še povečalo porabo ob konicah, saj poraba elektrike v teh sektorjih niha mnogo močneje kot v industriji. Ni nam torej treba graditi velikih agregatov, veliko bolj smiselno bi se bilo usmeriti v gradnjo srednjih in majhnih. Hkratna proizvodnja za krajevne toplovodne sisteme in industrijo bi lahko izboljšala ter-moenergijsko učinkovitost in zmanjšala odvisnost od maloštevilnih, a velikih elektrarn. Še več: povišana električna tarifa in programi varčevanja z energijo bi lahko zmanjšali rast povpraševanja v gospodinjstvih in storitvenem sektorju ter tako upočasnili rast porabe ob konicah.
Če bi zaprli JE Krško, bi se slovenski elektroenergetski sistem lahko znašel pred problemom zadovoljevanja potreb ob konicah, vendar pa nuja po povečevanju osnovnih kapacitet še ni žgoča. Nasprotno: s stališča slovenskega elektroenergetskega sistema bi bila zamenjava JE Krško s fleksibilnejšo elektrarno enake zmogljivosti za pokrivanje potreb ob konicah (oziroma z manjšimi elektrarnami enake skupne zmogljivosti, kar bi bilo še bolje) koristna. To pa seveda drži le, če ne upoštevamo električne energije, ki jo je Slovenija dolžna dobavljati Hrvaški. Če namreč pri preudarku upoštevamo, da naj bi Slovenija v normalnih razmerah Hrvaški tudi po morebitnem zaprtju JE Krško še naprej zagotavljala 300-350 MW, bi bilo treba zgraditi še eno elektrarno enakega velikostnega razreda.
Vsi ti preudarki temeljijo na predpostavki, da bo povpraševanje po električni energiji ostalo nespremenjeno. Vendar pa se bo to gotovo spremenilo. Pričakujemo lahko, na primer, da se bo osnovna poraba zmanjšala, da pa bodo obremenitve ob konicah večje, zato bo potreba po zadostni količini elektrike ob konicah naraščala hitreje, kot bo rasla poraba elektrike nasploh - predvsem zato, ker bo v industriji prišlo do prestrukturiranja od težke k proizvodnji končnih izdelkov in s tem do zmanjšanja pomena velikih porabnikov bazične industrije. Še več, na rast povpraševanja po elektriki in energiji nasploh vpliva tudi aktivna politika varčevanja z energijo, ki lahko korenito spremeni stanje. Na primer, če se cene elektrike dvignejo toliko, da pokrijejo stroške proizvodnje, hkrati pa se uvedejo aktivni ukrepi za varčevanje pri končni porabi elektrike (uravnavanje povpraševanja), se lahko zgodi, da bodo v prihodnosti potrebe po elektriki in energiji precej nižje od predvidenega. Seveda pa bi bilo treba takšno strategijo vključiti v načrtovanje gospodarsko in okoljsko ontimalnega sistema proizvodnje elektrike.
Stroški zaprtja JE Krško pred letom 2023
Leta 1993 je bila objavljena vrsta raziskav o izvedljivosti zaprtja JE Krško. Obravnavale so pravne, ekonomske, finančne, okoljske, tehnološke in druge vidike izklopa JE Krško pred načrtovanim zaprtjem leta 2023. Pomembnejše ugotovitve raziskav so: • Že ob delovanju JE Krško bi bilo treba zagotoviti še okoli 150 MW rezervnih zmogljivosti (glede na sorazmerno visoko porabo leta 1990).
•	Osnovna težava slovenskega elektroenergetskega sistema je, da mu primanjkuje srednjih in manjših agregatov, ima pa - glede na-velikost sistema -relativno velike enote.
•	Možnosti, da bi JE Krško nadomestili z domačimi elektrarnami, pred letom 2000/2005 ni, saj je treba nadomestne proizvodne zmogljivosti šele zgraditi. Če pa bi JE Krško hoteli zapreti še pred letom 2000, pa je premalo časa tudi za sklepanje sporazumov o uvozu.
•	Raziskava o izvedljivosti zaprtja navaja, da bi zaprtje JE Krško v letu 1995 povečalo skupne stroške električne proizvodnje v Sloveniji za 3 do 7,5 milijarde dolarjev. Če bi do zaprtja prišlo leta 2000, bi se stroški povečali za 0,6 do 1,8 milijarde dolarjev. Peter Stanovnik s sodelavci je v raziskavi iz leta 1992 prišel do veliko višjih zneskov: gospodarski stroški zaprtja JE Krško v letu 1995 bi bili 6,8 milijarde dolarjev, zaprtje leta 2000 pa bi stalo 5,3 milijarde dolarjev.
•	Če bi JE Krško zaprli leta 1995, bi bilo treba -do zgraditve novih zmogljivosti - uvoziti do 900 MW elektrike. To bi bilo tehnično sicer možno, vendar težko izvedljivo, saj se uvozni sporazumi praviloma sklepajo za nekaj let vnaprej.
Kolikor nam je znano, se nobena od raziskav ni kaj dosti ukvarjala z možnostmi učinkovitejše rabe elektrike (potencialni prihranki elektrike) in s proizvodnjo elektrike, ki bi jo lahko neodvisno proizvajali v industriji kot stranski proizvod. Leta 1995 so na tak način pridobili le 4 odstotke elektrike, zato je zelo verjetno, da tu obstajajo še velike možnosti. Prav tako bi bilo treba oceniti možnost, da se poveča proizvodnja elektrike ob hkratnem zagotavljanju krajevnega ogrevanja, kar pa, kolikor vemo, v navedenih raziskavah ni bilo storjeno. Učinkovito znižanje porabe energije je mogoče doseči z uravnavanjem povpraševanja in drugimi inštrumenti (npr. s standardi učinkovitosti za gospodinjske aparate, standardiziranimi tehnologijami v storitvenem sektorju, politiko cen). Ocene možnih prihrankov bi se bilo treba lotiti dosti bolj temeljito, saj bi bila to lahko relativno poceni alternativna rešitev pri iskanju nadomestnih virov za JE Krško.
Enega največjih stroškov, ki bi jih povzročilo predčasno zaprtje JE Krško (pred letom 2023), predstavlja nujnost uvoza elektrike. Slovenski strokovnjaki so leta 1992 izračunali, da bi ta strošek znašal okoli 11 centov za kWh uvožene elektrike. Ta ocena se zdi zelo visoka. Povprečna cena uvožene elektrike v Avstriji, na primer, je znašala leta 1992 in 1993 med 3,3 in 3,7 centa za kWh, v naslednjih letih pa se je (realno) zniževala. Velik del tega uvoza je predstavljal uvoz na osnovi dolgoročnih sporazumov o zagotavljanju normalne porabe pozimi. Čeprav bi se Slovenija morda ne mogla dogovoriti o tako ugodnih pogojih, pa ni jasno, zakaj bi za uvoženo elektriko morala plačevati skoraj trikrat več kot Avstrija.
Primerjava alternativnih možnosti z JE Krško
Če JE Krško preneha z obratovanjem leta 2003, bo prišlo do prihranka zaradi stroškov, ki bi jih bilo treba pokrivati, če bi delovala do leta 2023. Ti vključujejo investicijske stroške (npr. nove uparjalnike, ki so se v tem času v bistvu že »zgodili«) ter stroške obratovanja in vzdrževanja. V nadaljevanju bomo skušali oceniti njihovo velikost.
Predpostavili smo, da bodo 2003. leta stroški obratovanja in vzdrževanja (vključno s stroški za jedrsko gorivo) znašali 85 milijonov dolarjev in da bodo narasli na 110 milijonov leta 2023. Pripominjamo, da je ta ocena zelo zmerna, saj sedanje ocene kažejo, da ti stroški v zadnjih letih dokaj hitro naraščajo. Stroške začasnega skladiščenja izrabljenega jedrskega goriva tvorijo stroški posebnih zabojnikov (1,5 milijonov dolarjev letno) in gradnja suhega skladišča za zabojnike. Ocenjujemo, da bi gradnja suhega skladišča, ki bi zadostovalo za skladiščenje zbranih jedrskih odpadkov do leta 2003,
Tabela: Dodatni stroški delovanja JE Krško od 2003 do 2023 (prva ocena)
neto sedanja vrednost v 1995 (8 % diskontna
nediskontirano
	dodatne naložbe	radioaktivni odpadki	obratovanje, vzdrževanje	dodatne naložbe	radioaktivni odpadki
			in gorivo		
	mio USD	mio USD	mio USD	mio USD	mio USD
		na leto	na leto		na leto
1997	100'			86	
2003	502	3	85	27	2
2005		3	88		1
2010	1003	3	94	32	1
2020		3	106		0
2023		3	110		0
Skupaj:	250	67	2048	144	19
Vse skupaj:			2365		
nujne izboljšave zaradi varnosti
zamenjava uparjalnikov;2 dodatne naložbe v suho skladišče zabojnikov;
3 drugi stroški vzdrževalnih del /
vzdrževani« in 8*
nalf«
stala 50 milijonov dolarjev, če pa naj bi kapaciteta skladišča zadostovala do konca obratovanja JE Krško (do leta 2023), pa 100 milijonov dolarjev. Predčasno prenehanje obratovanja bi torej prineslo 1,5 milijona prihrankov letno pa tudi 50 milijonov dolarjev manj bi bilo treba nameniti za investicije leta 2003. Na žalost nihče ne ve, koliko bo stala gradnja trajnega odlagališča izrabljenega jedrskega goriva, zato v oceno nismo mogli vključiti stroškov končne obdelave izrabljenega jedrskega goriva, ki pa so lahko zelo visoki. Stroški skladiščenja za dodatne nizko- in srednjeradioaktivne odpadke, kijih bo JE Krško proizvedla z obratovanjem v letih od 2003 do 2023, so ocenjeni takole: JE Krško proizvede 220 m3 odpadkov letno; glede na EVA (1995) so stroški med 7.000 in 14.000 dolarji za m3; to pomeni, da bodo ti stroški znašali okoli 1,7 milijona dolarjev letno.
Zamenjava uparjalnikov bo stala okoli 100 milijonov dolarjev. (Ker je bil v času pisanja te raziskave upravičeno uporabljan prihodnjik, ga bomo zaradi nazornosti prikaza pustili vnaprej.) Poleg tega bodo zahteve, ki so jih postavile varnostne inšpekcije (ICISA, OSART, EC), zahtevale dodatne naložbe (zaščita pred potresom, oprema za simulacijo za šolanje osebja, izboljšanje požarne varnosti), ki pa jih žal nismo mogli ovrednotiti. Vendar pa so na primer vzdrževalna dela v JE Isar-1 (ki je začela delovati 1977), opravljena leta 1994, stala 167 milijonov dolarjev, čeprav je bila elektrarna v remontu že 1993. leta. To pa je le en primer, ki kaže, daje treba v jedrski elektrarni, ki obratuje že dalj časa, opraviti draga vzdrževalna dela (npr. zamenjava cevi, popravilo opreme). S tem zgledom smo utemeljili oceno, da bo treba do konca življenjske dobe JE Krško v te namen investirati še 100 milijonov dolarjev. Pri izračunu diskontiranih stroškov smo predpostavili, da bo do te investicije prišlo v letu 2010. Predpostavili smo, da bodo uparjalniki zamenjani leta 1997, če naj bi elektrarna obratovala do leta 2023, in da jih ne bo treba zamenjati, če bo zaprta leta 2003.
Izračun kaže, da bi bili stroški alternativnih možnosti proizvodnje lahko višji od sftoškov zaradi obratovanja JE Krško do leta 2023, vendar je razlika veliko nižja od tiste, ki so jo leta 1992 izračunali slovenski strokovnjaki. Do razlike med izračuni je prišlo predvsem zato, ker so naše ocene stroškov investicij v alternativne možnosti nižje, ocene letnih stroškov obratovanja in vzdrževanja JE Krško pa višje, saj namreč ne verjamemo v pravilnost Stanovnikove predpostavke, da lahko stroški obratovanja in vzdrževanja ostajajo (realno) nespremenjeni do leta 2023. Po naši grobi oceni je razlika neto sedanjih vrednosti nadaljnjega obratovanja JE Krško in stroškov zagotovitve alternativnega vira, ki bi nadomestil potrebo po elektriki iz JEK (na primer plinske turbine), v celotnem obdobju od leta 2003 do 2023 približno 186 milijonov dolarjev (če upoštevamo 8-odstotno diskontno stopnjo) oziroma 536 milijonov (nediskontirano).
Pripominjamo, da obstaja določeno tveganje povečanja stroškov, če naj bi JE Krško obratovala do
leta 2023, predvsem na račun dodatnih investicij zaradi morebitnih nezgod, povečanih varnostnih zahtev itd. Poleg tega pa nismo upoštevali stroškov končnega odlagališča izrabljenega jedrskega goriva, kar bi lahko pomembno povečalo skupne stroške, saj bo JE Krško med letoma 2003 in 2023 proizvedla še dodatnih 200 ton izrabljenega jedrskega goriva.
Stroški alternativnih rešitev pa se lahko po drugi strani znižajo, če se poveča proizvodnja obstoječih elektrarn, če se med rešitve vključi tudi skupno pridobivanje elektrike v industriji in če se prične s stro
škovno učinkovitim uravnavanjem P0VPra^ po elektriki. Za našo oceno je torej mo?®® jj? da predstavlja zgornjo mejo dodatnih str° .^lil jih povzročila predčasna ustavitev JE K1’ j 2003. Če pri tem upoštevamo vse dejaV lahko znižajo stroške alternativnih rešitev -žal ni bilo izvedljivo -, je povsem možu0' Krško z ekonomskega stališča ne predstav škovno najugodnejše možnosti.
Sklepi
Uradne napovedi pristojnih ministrste j porabe elektrike v Sloveniji obetajo kar » V porabe v nekaj naslednjih letih, potem P8^ poraba umirila. Izračuni, ki jih je naredil j inštitut v letu 1995, kažejo, da te hjtre ras^' ni mogoče pričakovati, vseeno pa bi se P°ray postopoma povečala tudi nad meje, z8®1?^ dnih napovedih za obdobje po letu 2000. obstaja tudi možnost, da se bolj dejavno j povpraševanje po elektriki z vrsto ukrepov vanje, kot so npr. standardi učinkovitosti Z8 J ne aparate, ukrepi proti ogrevanju Prost°fnliii5 triko, uravnavanje povpraševanja itd. S_te bi lahko zelo omilili rast porabe električ®^^ oziroma bi lahko porabo v prihodnosti c | šali.
Ocenili smo, da znaša zgornja meja n® vjl nih ekonomskih stroškov zaprtja JE 2003 namesto leta 2023 za celotno ob ejjjn8C: 600 milijonov dolarjev. Ta izračun merjavi dodatnih stroškov zaradi / Krško od 2003 do 2023 (dodatni inveS ški, stroški jedrskega goriva, vzdrževanja) s stroški nadomestne P1'01'^/« razliko diskontiramo z 8-odstotno s j^rj^ dodatni stroški približno 200 milijonov ‘Ljilfc izračunu nismo upoštevali stroškov r8? bodo ti stroški nastali ne glede na to, 88 Jf na ugasnjena leta 2003 ali 2023.
Zdi se, da je glavna ovira zaprtju JE L načrtovanim izklopom leta 2023 spOp vaško. Če bi Slovenija hotela zapret' Hrvaška verjetno vztrajala, da ji mor8 (I1o \ naprej dobavljati 2.000 GWh elektrik® I povsem jasno, kaj bi to za Slovenijo t pomenilo.	. oStCj|
Ker so bili cilji te raziskave omejef^j fh tih vrsta vprašanj. Najpomembnejše razvoj alternativnega scenarija, če h' bj nehala obratovati. Pri iskanju odgov01” jp kvantificirati možne energijske prihr81^ stroške, potenciale, kijih skriva vs6 oceniti možnosti krajevnih t0P'a^’vP^j{ proizvajale tudi elektriko, ovrednoti' zacije slovenskega elektrosjstema ločitvijo ustrezne strukture velikih, ^^fif11 agregatov) in pripraviti ukrepe, s K sničili te možnosti.
Opomba: Povzetek raziskave avstrij^a inštituta (Oesterreichisches Institut, Umweltforschung) leta 1995. Prispe pr vljen v prihodnji številki ib revije nomske analize in razvoj.
llstnik- 12. marec 1998
C>nerg etika
37
Peter Nagy
Energetska dimenzija
razširitve Evropske zveze
tropska komisija je 16. julija 1997 predstavila svojo Agendo 2000. Prikazuje pregled razvoja Evropske zveze in nJene politike ter prihodnje razširitve Zveze. Preden se poglobimo v specifičnosti energijskih vidikov v tej Agendi, 	je smiselno pregledati nekatere točke iz nje.
110 sedala mne"-U ^om's'ia predstavi podrobno oce-razmer v dln- P°l*t*čnih in ekonomskih rezmere glede prilagodile; Zakoni 'Im »Skušnjam« Zveze (aquis communita-“arejena na "h- V EvroPski zvezi). Ocena je bila ta Vse kand d ?*>vnih temeljih z enakim postopkom kriterije za ‘l e ne 8^e^e na ekonomske 'n politične Zasedaniu Fv anStvo’ določene na kopenhagenskem ropske8a sveta leta 1993, in upoštevajoč <!««)■
Podložila । nec leta 1998 Evropskemu svetu ^ahkanr i P°r°čila z oceno napredka v fisija Predi- , kab; l^i teh poročil lahko Ko-^stop^ pogaianja z drugimi kandidatkami. ^isznar,611^7311!3 $e enkrat dokazuje »vključe-Globaln?J raZŠiritve'
Lne°dvisen 0^'°® Pmančnega načrta za razširitev n Wnvir P°s°jd npr. Evropske investicijske ov kuratom) je takšen:
:	mi° ECU/leto
S°0®ioEcri^ kme«jstvu
tristo U eto
mio	strukturalnim dejavnostim
Wai , „ U/leto
EcG/leto
d Vam se KPOm°č srednje- in vzhodnoevropskim d So v ° / obd°bju 2000-2006 v primerjavi z n0 phare ” .Ot Podvojila. Lahko torej zapišemo, J Sevrn Program podpore srednje- in .SprinraPS Um drzavam, nedvomno postal oro-/1 ^obrf pristoPa <n bo 30-odstotno osredo-
■ tirani 7 ovanJe institucij in 70-odstotno na so-Ader ^e^dj.
nedavni Evropski svet v Luk-tmoski temeljito analizo v mnenjih Komi-Sff^t je odločil:
A 1998 s e7nCa bo Potekala marca 1998;
•d? 'n Vzhod ° pridel Postopek pristopa za sre-SrdiTnoevroPske države in Ciper;
»Čin?6 razširitev obsežen, vsestranski, sto?’.Vsaka	ki se bo d°8ajal Posto-
■dAhodvkn dldatka bo napredovala po svoji 8ajanSpon4adT]99cStania PriPravljenosti;
CJsSloveni7Tprozi začetek pristopnih po-'Un inCipro ’ Madžarsko, Poljsko, Estonijo, hort e leta 1990 /
C °Cenila n?™0 nareJena redna poročila, ki Za v ^ttdidao?^65*^07311-!6 Pri pristopu v vsaki ali n,7n ,bodo spremljana s priporočili ^'^Pdidatka^^3^6 prist0Pnih pogajanj z
**
^0Uv^ raz^ritev
^e5ttut-^O^'no vlo^” spornn'ti> da ima energetski 8’Ja je<7Ur'raniu sr8jP$ekonomskem in socialnem vStMpeškega n e nie in vzhodne Evrope. Ener-S''aSo?'nvzho<ln)meria tako v Evropski zvezi kot ^1$ Set2^arstva VroPskih državah in je gonilna . /WJO|'V A»P„ i° ie tud' razlog, zakaj je ener-°rju nok* 2b«0jasn ' tako dobro zastopan.
&etskih > ?a država° sk!ePa, da v energetskem sek-v Evi-116 'zP°lnjuje današnjih ener-
n ^rcJ^njami« ?p®k'.zvezi vključno z »ener-k^i av5^ Sektor vu niz zabtev Evropske zveze Sisija G]avn vk Jučno z zakonskimi, a tudi
^la Za dese?b'ei1?Ska področja' ki Jih je
■ nZl’ s0: na Mihovi n 1 srednJe-in vzhodnoevrop-m reba POtl Proti članstvu v Evropski Po izbor-
■n^etsk^ Pr’Ptav<wU konkurenčnosti okolja n^VoL3 trga in »J-^^dajočega) internega »ihStanje vkr razntere n^°ditvijo cen energije;
sti Z^erv r. čno , n.Pr Pripravljenosti na izred-' S<0 > PoLh^niem obveznih naft-^en element pri solidarno-
?%tVa>8ionain
-pJ011iji)- trda goriva Posledice prestrukturiranja l>P0. ’Uran in nafta iz skrilavca v 7tvi z up0več;in
energije in usk-učinL naPrai Vr°Pski ■ erglie ’n okoljevarstveni-označitev do-Z^ht ^kovosi1 standardov energetske inPrake P°datkov skladn° no^h'^ieSsevVOni anjeZiedrskimi odpadki in so pgu' 'nvzi]8^'13 že dosežene uspehe atere držav°eropskib držav in očit-e napredovale bolj kot
Usmeritev pozornosti na sedanje pomanjkljivosti bo zahtevala dodatne napore srednje- in vzhodnoevropskih držav. Morale bodo najti nujno potrebne investicijske sklade, da bi lahko oblikovale naftne rezerve, zgradile energetske mreže, uredile posledice zapiranja rudnikov, se spoprijele s posledicami uporabe jedrske energije itd.
Okrepljena predpristopna strategija, ki med drugim vključuje preusmerjeni program Phare (in Evropske investicijske banke ter posojila Euratom), bo pomagala pri reševanju teh problemov, čeprav bo večji del naložb moral priti iz lokalnih virov.
Pristopno partnerstvo bo pomembno tudi za energetski sektor in bo med drugim ustvarilo načrt za sodelovanje v energetskih programih Evropske zveze (npr. SAVE II za energetsko učinkovitost in v poznejši fazi ALTENER 11 za nove in obnovljive energije). Natančno uresničevanje kandidatk bi moralo omogočiti kontrolo napredka tudi v energetskem sektorju.
Agenda 2000 posveča ob upoštevanju zaščite življenja in zdravja prebivalcev Evropske zveze posebno pozornost jedrski varnosti. Iz tega razloga zahteva, da se raven varnosti podredi mednarodnim standardom. Za na zahodu ustvarjene jedrske tovarne (Romunija in Slovenija) mora biti razvoj nadzorovan, da se zagotovi usklajenost delovanja s primernimi varnostnimi standardi. Za v Sovjetski zvezi zgrajene jedrske tovarne pa je potrebno poskrbeti tako, da bodo ustrezale mednarodnim varnostnim standardom, programi modernizacije pa morajo biti izvedeni v obdobju 7-10 let (Dukovany in Temelin na Češkem, Paks na Madžarskem in določene enote Bohunice in Mochovce (v gradnji) na Slovaškem in Kozludov v Bolgariji);
Odločilnega pomena za izvedbo zgoraj omenjenih ukrepov pa je koordinacija programa finančne podpore.
Prihodnja energetska politika Evropske zveze, a tudi druge politike (npr. okoljevarstvena ali regionalna) bodo morale upoštevati resnično naravo razširjene Zveze. Ta stvarnost vključuje npr. povečano odvisnost od Rusije glede nafte, plina, jedrske tehnologije, izdelovanja in oplemenitenja goriv in delno urana. Vsekakor pa je jasno, da bo v razširjeni Evropi kot prioriteta še vedno nadaljnje izpopolnjevanje notranjega trga energije.
Agenda 2000 poziva tudi k večji povezanosti in dopolnjevanju med notranjimi in zunanjimi politikami Evropske zveze, energetska politika je tukaj navedena kot primer, ki lahko poveča varnost oskrbe in izboljša okolje.
Ena od prednosti energetskega sektorja pri razširitvi Evropske zveze je izboljšanje varnosti oskrbe z energijo ob pomoči boljših povezav s sedanjimi in' prihodnjimi dobavitelji, kot so Rusija, osrednja Azija in Bližnji vzhod. Varnost oskrbe bo povečana tudi z neposredno bližino tranzitnih poti (npr. lega Slovaške kot glavne plinske tranzitne države za ruski plin).
Ker bodo srednje- in vzhodnoevropske države morale izpolnjevati visoke standarde Evropske zveze, se bosta izboljšala učinkovitost in okolje, ki sta še dodatni prednosti pristopa. Sinergije energetskih raziskav in tehnološkega razvoja bodo tudi koristile razširjeni Evropski zvezi. Boljši in stabilnejši pretok energije pa ima dokazano pozitiven učinek na varnost in mir v Evropi.
Slovenija, energija in razširitev
Slovenske energetske razmere so bistveni element prejšnjega razmišljanja. Specifičen položaj slovenskega energetskega sektorja na poti k članstvu v Evropski zvezi je bil povzet po poglavju o energiji v mnenju Komisije o slovenski kandidaturi za članstvo v Evropski zvezi in je del Agende 200Zaradi uporabnih razlogov je poglavje o energiji priloženo.
Čeprav so bila mnenja Komisije izdana julija ] 997, je besedilo pretežno aktualno še danes.
Seveda pa je jasno, da se slovenski energetski sektor zelo izboljšuje in približuje zahtevam Evropske zveze. Toda potrebno je tudi zapisati, da se Slovenija, kot je tudi z drugimi državami kandidatkami, srečuje z Evropsko zvezo z »gibajočim ciljem«. V energetskem sektorju je izpopolnitev internega trga energije sestavni del tega »gibajočega se cilja«. Najnovejši dosežek tukaj je politični dogovor, ki gaje sprejel Energetski svet decembra 1997 glede liberalizacije plinskega sektorja. Slovenija bo morala prilagoditi svoj sektor tudi tem prihodnjim navodilom glede plina kot elementa »splošnih energetskih izkušenj«.
Annex
Poglavje o energiji iz mnenja Komisije o slovenski kandidaturi za članstvo v Evropski zvezi (glej bilten Evropske zveze, priloga 15/97).
Glavni cilji energetske politike Evropske zveze, kot so prikazani v beli listini Komisije Energetska politika za Evropsko zvezo, vključujejo povečanje konkurenčnosti, varnosti oskrbe z energijo in zaščito okolja. Ključni elementi energetskih izkušenj (aquis) vsebujejo pogodbene dogovore in dodatno zakonodajo, ki zadeva konkurenčnost in državne pomoči, notranji trg energije (vključno s smernicami za elektriko, transparentnost cen, tranzit plina in elektrike, ogljikovodikove licence, reagiranje v izrednem stanju vključno z obveznimi varnostnimi rezervami itd.), jedrsko energijo pa tudi učinkovitost energije in okoljevarstvena pravila. Razvoj čeze-vropskega energetskega omrežja in podpora za energetske raziskave in razvoj so drugi pomemben element energetske politike. Nadaljevanje razvoja vključuje liberalizacijo plinskega sektorja, izkušnje pri učinkovitosti energije in program Avto-nafta.
Glede jedrske energije so se izkušnje skupnosti v bistvu razvile iz izvirnega dogovora EAEC v sestavi zakonitih in političnih instrumentov vključno z mednarodnimi dogovori. Sedaj se ukvarjajo z zdravjem in varnostjo, vključno z zaščito pred sevanjem, varnostjo jedrskih inštalacij, upravljanjem radioaktivnih odpadkov, investiranjem vključno s finančnimi instrumenti EURATOM, pospeševanjem raziskav, splošnega jedrskega trga, rezervami, varovanjem in mednarodnimi odnosi.
Evropski sporazum skrbi za sodelovanje in za razvoj naprednih povezav trgov energije v Evropi vključno s pripravami za pomoč znotraj sorodnih političnih področij. Bela listina, ki pripravlja srednje- in vzhodnoevropske države na notranji trg energije, poudarja potrebo po polni uporabi ključnih smernic internega trga v kombinaciji s konkurenčnim pravom Evropske skupnosti. Glede jedrskega sektorja opozarja bela listina na varnost jedrske oskrbe in pošiljk jedrskih odpadkov.
Slovenija uvaža več kot 70 % potrebne energije, predvsem nafto in plin (30 % in 10 % energetske bilance vsakega posebej), a tudi trda in jedrska goriva. Domača bogastva so predvsem lignit (ki povzroča resno onesnaženje okolja) in slabo kvaliteten ter po-dbituminiziran premog, ki predstavlja 20 % energetske bilance, a tudi nekaj hidroenergije, biomase in urana (izkopavanje seje končalo leta 1990 in poteka zapiranje).
Izkopavanje trdih goriv se bo v prihodnje nadaljevalo zaradi strateških razlogov, a v zadnjih letih se je proizvodnja že močno zmanjšala (lignit z 5,1 na 3,9 mio ton v obdobju 1985-1995 in rjavi premog z 2,6 mio ton na 1 mio ton v oBdobju 1989-1995).
Zunanja odvisnost se lahko dobro kontrolira zaradi različnega geografskega porekla uvoza in dobrih omrežnih povezav. Električno omrežje je od leta 1974 povezano z omrežjem UCPTE v zahodni Evropi. Nafto in plin uvažajo iz Rusije, a tudi iz drugih držav. Učinkovitost energije je zaradi dediščine iz preteklosti le na polovici povprečja Evropske zveze: nizke cene, zastarele in neučinkovite tehnologije in neadekvatne politike energetske učinkovitosti.
En vzdrževani vodni reaktor v Krškem dobavlja 20 % potrebne elektrike v Sloveniji in izvaža 50 % elektrike na Hrvaško. To jedrsko elektrarno, ki je v skupni lasti Slovenije in Hrvaške, nadzoruje Slovenska administracija za jedrsko varnost znotraj Ministrstva za okolje in prostor. Čeprav izkušnje tega ne zahtevajo, bi bila zaželena neodvisna nadzorna struktura. Slovenija bi morala izvesti ta postopek, ki je zajet v pred kratkim ratificirani Konvenciji o jedrski varnosti. Izvedene so bile investicije, ki bodo zagotovile, da bo jedrska varnost vzdrževana na visoki ravni. Dejstvo, da je elektrarna zgrajena na prelomnici, je vodilo k nadaljnjim seizmološkim analizam v njeni okolici.
Leta 1996 sprejeta Strategija za učinkovito rabo in oskrbo energije v Sloveniji je usklajena z energetsko politiko Evropske skupnosti in vključuje: tržno usmerjenost, varnost oskrbe z energijo, zaščito okolja in izboljšanje učinkovitosti energije. Konkurenčni načrt energetskega sektorja se postopno približuje smernicam internega energetskega trga v kombinaciji z uporabo konkurenčnega prava Evropske zveze. Potrebno bo pristopiti k sprejemu specifičnih energetskih zakonov.
Cene energije so premišljeno dvignili, toda nekatere so, iz socialnih ali drugih razlogov, še vedno
(kompromisno) nizke in ne pokrivajo stroškov. Vladna politika dviguje cene za 7 % na leto (v realni vrednosti), tako da bodo leta 2000 dosegle +/- 80 % povprečja cen v Evropski zvezi.
Energetske družbe so na splošno v domeni državnih monopolov, a obstoji tudi nekaj majhnih, neodvisnih proizvajalcev energije. Za upravljanje javnih podjetij v sektorju bi morali urediti ustavno zakonodajo, ki bi zagotavljala učinkovito upravljanje podjetij v državni lasti in preprečevala slabljenje konkurence. Da bi v prihodnosti zagotovili konkurenčnost podjetij, bi moral biti med vladne cilje vključen dvig realnih cen.
Tekoče naftne rezerve (30-dnevna poraba) ne zadovoljujejo izkušenj skupnosti glede pripravljenosti na izredno stanje, ki med drugim predvideva 90-dnevne obvezne rezerve. V primeru hitrega sprejema zakonodaje bi lahko cilje Evropske skupnosti dosegli v srednjeročnem obdobju.
Prestrukturiranje sektorja za trda goriva se nadaljuje in potrebno se bo lotiti socialnih in regionalnih posledic, medtem ko bodo državne intervencije določene v primerjavi s pravili pomoči Evropske skupnosti.
Slovenija je začela z razvojem zakonodaje o učinkovitosti (npr. označevanje naprav, minimalne norme učinkovitosti), ki bo prilagojena Evropski zvezi, kakor tudi okoljevarstvenih pravil (npr. standardi za kvaliteto goriv). V tej zvezi je potrebno omeniti, da so potrebne investicije v lendavski rafineriji, da bi imeli možnost, konkurirati na že nasičenem evropskem trgu.
Jedrsko gorivo na bazi slovenskega urana je bilo proizvedeno v ZDA, kjer so večinoma opravili tudi oplemenitenje. Porabljeno gorivo iz reaktorjev bo prepeljano nazaj v ZDA. Politika varnosti splošne oskrbe z jedrskimi materiali prek diverzifikacije porekla bo prilagojena Sloveniji s pogodbami o dobavi, sklenjenimi po pristopu. Glede perspektive dolgoročne dobave v razširjeni Evropski zvezi bi bilo za Slovenijo zaželeno, da si z dolgoročnimi pogodbami priskrbi vsaj del potrebnega urana. Porabljeno gorivo iz Krškega se skladišči v bazenu elektrarne in njegove kapacitete se lahko povečajo. Mogoče je planirati tudi začasno skladiščenje v suhih sodih. Nekateri od njih bi lahko bili uskladiščeni na Hrvaškem, ki ima koristi od elektrike iz Krškega. Vendar pa dolgoročna dokončna odstranitev porabljenega goriva še ni določena in jo je zato potrebno še dodatno analizirati. Vlada je pričela z zbiranjem denarja za zaprtje krške elektrarne na koncu svojega delovanja.
Ob pristopu bi Slovenija morala izpolnjevati pogoje pogodbe Euratom, še posebno tiste, ki se nanašajo na oskrbo z jedrskim materialom, splošni jedrski trg, varnost in zdravje in mednarodne dogovore. Država zaenkrat še ne izpolnjuje popolnoma vseh ustreznih mednarodnih režimov (na področju Smernic za jedrske dobavitelje, IAEA razširjenega poročanja Agenciji za jedrsko energijo pri OECD), toda ima popoln dogovor o varnosti, veljaven v IAEA, zato ne pričakuje nobenih večjih težav pri izpolnjevanju zahtev zakonodaje na teh področjih. Posebna pozornost pa mora biti posvečena varnemu delovanju jedrske elektrarne in potrebno je podpreti neodvisnost uradov za varnost.
Povzetek
Pod pogojem, da se napori glede energije uresničijo, bi Slovenija morala biti sposobna, da v naslednjih nekaj letih izpolni večino zahtev energetske zakonodaje Evropske skupnosti. Seveda pa morajo takoj slediti še drugi ukrepi, kot so prilagoditev monopolov vključno z uvozom in izvozom, dostop do omrežij, cena energije, državne intervencije pri trdih gorivih, pripravljenost na izredno stanje, vključno s povečanjem obveznih naftnih rezerv, ter razvoj učinkovitosti energije in kvalitetnih standardov za goriva.
Za izpolnitev predpisov Euratoma se ne predvideva nobenih večjih težav, toda Slovenija bi morala dosledno izpolnjevati določene mednarodne jedrske dogovore. Standardi jedrske varnosti bi se morali primerno obravnavati in najti bodo morali dolgoročne rešitve za jedrske odpadke.
Peter Nagy je zaposlen v generalnem direktoratu za energijo, energetsko sodelovanje s srednjo in vzhodno Evropo, Komisija Evropske zveze.
Mnenja, izražena v tej razpravi, se pod nobenimi pogoji ne smejo šteti kot veljavno poročilo Evropske komisije.
38
Energetika
vestnik, 12. marec 1998
Mag. Susanne Geifiler
Modeli podpiranja varčne
stanovanj ske gradnj e
Stavbni sektorje poleg prometa z okroglo tretjino porabe končne energije eden največjih porabnikov energiji Avstriji in je odločilno udeležen pri emisiji izpušnega plina ogljikovega dioksida.
Gospodinjstva porabijo 60 odstotkov vse končne energije, ki se porabi za ogrevanje prostorov in tople vode. Po izračunih Ekološkega inštituta bi lahko samo gospodinjstva s toplotno izolacijo, z uporabo učinkovitejše tehnologije za ogrevanje in z ustreznejšo izbiro vrste energije letno privarčevala 550.000 t CO, oz. za toliko negativnih narodnogospodarskih stroškov.
Kako se lahko ta potencial uresniči? Nizke cene nafte in draga tehnologija za uporabo obnovljenih nosilcev energije zelo ovirajo uresničitev ukrepov za varčevanje z energijo in uporabo obnovljenih CO, nevtralnih nosilcev energije, kot je npr. biomasa.
V mnogih primerih podpore odločilno prispevajo k razširjanju energijsko varčne tehnologije in uporabi obnovljenih nosilcev energije. Mnogi ukrepi graditeljev hiš za prihranek energije in CO2 sicer niso smiselni, vendar so narodnogospodarsko smotrni in zaradi tega vredni subvencioniranja.
Odgovor na vprašanje, kako lahko ta pomoč najlaže doseže ciljno skupino, to je gospodinjstva, leži na dlani: instrument podpiranja stanovanjske gradnje se zdi kot vnaprej določen za to. V časovnem obdobju od leta 1981 do leta 1990 je bilo v Avstriji zgrajenih 65 odstotkov lastniških stanovanj, katerih gradnja je bila podprta s sredstvi stanovanjske gradnje. Če bi torej uspeli povezati podpiranje stanovanjske gradnje s podpiranjem energijsko varčnega načina gradnje, potem obstoji možnost vplivanja na pomemben del stanovanjskih poslopij v Avstriji. Čeprav neposredna povezava podpiranja stanovanjske gradnje z ukrepi za varčevanje energije zaenkrat še ni ugotovljiva, lahko kljub temu v mnogih zveznih deželah naletimo na ponudbo dodatnih subvencij.
Podpiranje stanovanjske gradnje se je prvotno razvilo zaradi pomanjkanja gospodarstva po drugi svetovni vojni. Podpora naj bi stanovanjske stroške postavila na primemo raven. Cilj je bil še, da naj se omogoči ustvariti stroškovno ugodne stanovanjske prostore. Tudi socialni vidiki so v ospredju, zato je odločilen kriterij pri pridobitvi podpore za stanovanjsko gradnjo dohodek na posameznega člana v gospodinjstvu. V Avstriji obstoji široka paleta instrumentov podpiranja stanovanjske gradnje: zakoni in odredbe za podpiranje stanovanjske gradnje spadajo v pristojnosti zveznih dežel. V okviru subvencioniranja socialne stanovanjske gradnje imajo splošno skupno podporo za energijsko varčne ukrepe pri gradbeni substanci pa tudi druge ukrepe, vendar pa običajno za energijsko varčne ukrepe zmanjka denaija, zato te ukrepe podpirajo dodatno v okviru razširjenega podpiranja stanovanjske gradnje. V ta namen imajo v posameznih zveznih deželah različne pnltope in različno ustrezne podatke glede na stroške in učinkovitost ukrepov'podpore.
Energijskorelevantni modeli podpiranja stanovanjske gradnje v Avstriji
Prvi ocenjevalni kriterij za zagotovitev t. i. Vorar-Iberske podpore za rabo energije v stanovanju je poraba energije za ogrevanje, ki ne sme presegati 70 kWh/m2. Drugi pogoj je, da skupna vrednost ocene ne sme biti presežena. Ta vrednost vključuje izgubo pridobljene toplote, porabo energije za ogrevanje vode kot tudi faktorje za primarno porabo energije postavljenih nosilcev energije in oceno emisije pri spremembi nosilcev energije. Model subvencioniranja je večstopenjski; bolj ko je prosilec podpore pod zgornjo mejo te vrednosti, toliko večja bo zagotovljena podpora. Poimenovanje »stanovanje z malo energije« je danes že kakovostni standard, saj vedno sledi končni prevzem. Vorarlberško društvo za varčevanje z energijo pa preveri, ali je gradbena izvedba primerna. Vsakemu obračunu je priložen energijski list s pričakovanim izračunanim energijskim vložkom. Graditelj se zavezuje, da bo v naslednjih treh ogrevalnih obdobjih vodil knjigovodstvo za energijo in ga dal na razpolago Vorarlberške-mu društvu za varčevanje z energijo. Leta 1995 je bilo deležnih podpore 67 odstotkov stanovanjskih zgradb (1675 stanovanj).
Kriterij za pridobitev povečane podpore za stanovanjsko gradnjo v okviru energijskovarčevalnih ukrepov v Zgornji Avstriji je, zadržati porabo energije na določeni vrednosti. Od januarja 1997 je ta vrednost 65 kWh/m2 na leto. Zagotovitev povečane podpore za stanovanjsko gradnjo je povezana z obveznim svetovanjem o energiji in izdelavo energijske izkaznice. To je neke vrste energijska tipska izkaznica hiše, ki dokumentira toplotni standard (stavbe) in porabo energije. V Zgornji Avstriji so z 10.000 svetovanji o enereiii v 42 mesecih vplivali na več kot
1.750.000 m2 površine. To ustreza privarčevanju 55 milijonov kWh elektrike na leto in zmanjšanju 11.000 t emisije CO, na leto. Na kvadratni meter in leto je privarčevanih približno 6,7 kg CO2. V primerjavi s povprečnim stanovanjem se lahko privarčuje tretjina energije, potrebne za ogrevanje.
V Salzburgu se uporablja kombiniran model: dodeljena bo dodatna podpora za energijsko varčno gradnjo in za uporabo alternativnih nosilcev energije. Model temelji na dodatkih, ki se izračunavajo po desetstopenjskem postopku. Stopnjevanje se izvaja po ogrevalni moči na kvadratni meter bruto stanovanjske površine v eno- do dvo- ali večdru-žinskih hišah po najmanjših zahtevah odredb o toplotni zaščiti - dovoljuje-ogrevalno moč, večjo od 70 wattov na kvadratni meter bruto stanovanjske površine; Za ponazoritev so na kratko opisani trije od skupno desetih razredov.
Razred 1: Zmanjšanje ogrevalne moči za 1-4 W, dosegljivo z uporabo toplotno izoliranega stekla (k = 1,3) namesto običajnega izolacijskega stekla (k = 2,5).
Razred 2: Zmanjšanje ogrevalne moči za nadaljnje 1-4 W, dosegljivo z izolacijo najnižjih tal ogrevanih prostorov s k = 0,47 na k = 0,3.
Investicije za prvi in drugi razred se amortizirajo v štirih letih, dežela Salzburg jih kljub vsemu podpira s 400 ATS na m2 stanovanjske površine.
Razred 3: Toplotna izolacija stropa v najvišjem nadstropju vodi k skupno 22-odstotnemu privarčevanju energije za ogrevanje itd.
Cilj takšnega načina je, doseči najboljšo možno toplotno izolacijo (stekla, najnižja tla, najvišji strop, zunanje stene). S tem sistemom impulzov je povezano podpiranje uporabe alternativnih energetskih tehnologij. Predpostavka pa je, da se izpolnijo vsaj pogoji privarčevanja v tretjem razredu. Dodatki se izračunavajo po točkovnem sistemu, kjer so kot temelji za ocenjevanje ogrevalna moč na eni in alternativne energije na drugi strani. Dodatek po razvrstitvi v deset razredov se dodeli za toplotno izolacijo, biomaso, toplotno črpalko, aktivno sončno energijo, ogrevanje na nizko temperaturo, zračenje s ponovnim izkoriščanjem toplote. V Salzburgu letno tako preuredijo približno 3000 stanovanj, skoraj vsa v okviru pomoči stanovanjski gradnji. Povečana pomoč obstoji od leta 1993. Po začetni fazi dobiva
Dr. Helmut Haberl
Klimovarstvene strategij
Ogrevanje prostorov in priprava tople vode spadata v industrijskih družbah k dejavnostim, ki so največji porabniki energij
Po vsem svetu se približno 33 odstotkov primarne energije porabi v stanovanjskih in poslovnih prostorih, največji delež od tega za ogrevanje prostorov in tople vode. V Avstriji znaša delež porabljene končne energije 40 odstotkov in pri emisiji ČO2 približno eno tretjino. Tudi v Sloveniji spada ogrevanje prostorov in tople vode med najpomembnejše porabnike energije. V okviru energijske politike in politike okolja, ki se ravnata po kiimo-varstvenih in okoljevarstvenih ciljih, ima zato ogrevanje prostorov pomembno vlogo. Že dolgo je znano, da so pri ogrevanju prostorov velike možnosti za varčevanje energije, povečanje učinkovitosti in uporabo obnovljenih ali vsaj s CO2 revnejših nosilcev energije. Za posebne stroškovne ukrepe so tako v Avstriji kot tudi na ravni EZ že izvedli številne raziskave. Te kažejo, da obstajajo precejšnji potenciali, ki se lahko uresničijo z uporabo okolju prijazne in učinkovitejše tehnologije. Mnogi ukrepi bi bili obratovalno ali narodnogospodarsko smiselni in bi skupne stroške za pripravo energijske storitve »ogrevani prostor« znižali ali vsaj ne povišali.
Pomanjkanje znanja je bilo predvsem na naslednjih področjih:
- Kateri potenciali so realno uresničljivi s politično-ad-ministrativnimi ukrepi in instrumenti? Možnosti vplivanja politike na ravnanje potrošnikov energije . so omejene, zato bo tehnični potencial zaradi ovir zmanjšan.
- Kaj so stroški politično-administrativnih ukrepov? Izdelava in kontrola toplotnoizolacijskih standardov, izvedba akcij za varčevanje z energijo ali razdelitev sredstev podpore tudi stanejo.
dandanes že skoraj 100 odstotkov nosilcev gradenj in pri enodružinskih hišah 60-70 odstotkov graditeljev povečano podporo pri stanovanjski gradnji.
Ne samo varčevanje energije, temveč tudi varčevanje s CO2
Pri podpori za varčevanje z energijo nosilci energije niso vključeni v noben kriterij in zato pri načrtovanju pogosto niso upoštevani. Ukrepi kot npr. inštalacija ogrevanja z biomaso ali uporaba sončne energije pa predstavljajo kljub temu pomemben prispevek k zmanjševanju emisije CO2. S tega vidika je smiselno porabo energije za ogrevanje in sistem ogrevanja (npr. ogrevanje z biomaso) vključiti med kriterije za višino podpore, kot je to urejeno v salzburškem točkovnem sistemu. V tem času so takšen točkovni sistem začeli uporabljati tudi na Tirolskem. Točkovni sistem zahteva, da se sistem ogrevanja upošteva že pri načrtovanju: gradbenik/arhi-tekt naredi ponudbo za hišo z določenim številom točk: na ta način se zagotovi optimizacija energijskega koncepta za celotno stavbo.
Od dohodka neodvisne podpore za uporabo obnovljenih nosilcev energije
Poleg povečanega podpiranja stanovanjske gradnje pri energijsko varčevalnih ukrepih in uporabi obnovljenih nosilcev energije so še drugi modeli za zmanjševanje emisije CO2. Vorarlberg npr. neodvisno od dohodka podeljuje podpore za uporabo obnovljenih nosilcev energije, ki se lahko porabijo ločeno ali pa tudi dodatno k podpori za stanovanjsko gradnjo. Tako je vendarle zagotovljen skupni energijsko optimalni gradbeni koncept, saj je za pridobitev podpore potrebno posvetovanje o energiji-
Konkurenčnost namesto podpore za spodbujanje varčevanja z energijo in uporabo obnovljenih nosilcev energije
Dunaj je šel po čisto drugi poti: tam ni nobene za varčevanje z energijo dodatne podpore za stanovanjsko gradnjo. Priporočila za razdeljevanje dodatne podpore, namen je spodbujanje uresničevanja
- Kako hitro se lahko potenciali izčrpajo? Tako bo v okviru sanacij, ki so zaradi obnavljanja gradbenih substanc tako ali tako nujne, prej mogoče izpeljati tudi ukrepe za varovanje toplote.
- Kako posamezni ukrepi vplivajo drug na drugega? Tako bo npr. s toplotno izolacijo privarčevan velik del energije. Če se poleg tega uporabi še kotel iz biomase, je prihranek CO, pri posameznem ukrepu »zamenjave kotla« manjši kot brez toplotne izolacije.
Ta vprašanja so bila obdelana v raziskavi avstrijskega Ekološkega inštituta z naslovom Stroškovno optimalne klimovarstvene strategije na področju ogrevanja prostorov (Kostenoptimale Klimaschutz-strategien im Raumwaermebereich). Rezultati raziskave so povzeti v nadaljevanju.
V Avstriji bi lahko zmanjšali emisijo CO, pri ogrevanju prostorov za 550.000 ton na leto. To ustreza letnemu zmanjšanju CO2 za 2,7 odstotka v primeijavi s scenarijem »običajnega poslovanja«. Če se takoj začne z uresničevanjem ukrepov, se lahko v naslednjih desetih letih emisija CO2 pri ogrevanju prostorov zmanjša za 27 odstotkov. To je več, kot predvideva dogovor iz Toronta za celotno Avstrijo. In za uresničitev le-tega niso potrebne žrtve na strani slabšega konkurenčnega položaja v gospodarstvu, odpovedovanje raznim udobnostim ali druge omejitve, temveč zadostuje že izrabljanje narodnogospodarsko smisel-nejših možnosti potencialov varčevanja ter podpiranje izrabe obnovljivih nosilcev energije.
Narodnogospodarski neto stroški za redukcijo
ukrepov za varčevanje z energijo, daje na v zemljiški sosvet: le-ta je odločilno vključen v litev podpore pri-zelo obsežnih stanovanjs dnjah. Zemljiški sosvet je komisija, ki sesW^0!I]jsii kovnjakov različnih smeri (arhitekti, ekoni ekologi, uslužbenci na magistratu ...) ssve J funkcijo. Vsi projekti zelo obsežnih stanc gradenj morajo iti skozi ta sosvet; samo c® . pozitivno oceno, bodo obravnavani na Pr*s oddelku v magistratu MA50 za podpirani6^ vanjske gradnje. Zemljiški sosvet ocenjuje? . po planerskih, ekoloških in ekonomskih s katerimi seznani graditelje. Zemljiški s°s zVe0) nadalje odda priporočila za graditeljev zahtevanimi spremembami. Le-te lahko upu ali ne. Zemljiški sosvet je aktiven od decem 1995 in dela zelo uspešno. V enem letu seje p j energije v zgradbah zmanjšala za tretjino
C0'	- nroiel^'
Zemljiški sosvet ocenjuje vročene p1 J dvanajstih kriterijih, od katerih so po štirje ni v planiranje, ekologijo in ekonomijo, tu dvanajstih kriterijev se imenuje »gradbena j stanovanjska tehnika« in vključuje spet kr1 (oii katerih je eden poraba energije. Z instr -jjfil zemljiškega sosveta so vključeni najrazb0 torji, od porabe energije odvisni vidu majhen del vsega tega. Vključevanje c11? just^ gočih vidikov določenega projekta Z enl mentom v po možnosti čim zgodnejši fa ( po eni strani administrativno stroškovno r cijo in je po drugi strani dobra osnova za cijo projekta.
Z dodatno podporo za energijsko vare j' kot tudi z dunajskim zemljiškim sosveta / nekaterih avstrijskih zveznih deželah uS, J učinkovit instrument za spodbujanje var 2-energijo in CO, pri gradnji stanovanj^ Naraščanje pomembnosti saniranja, ki 0 tenciale za varčevanje z energijo in ^2.3^' k temu, da se že intenzivno dela pri P1^ dobnih modelov podpiranja obnove zgra
Mag. SUSA^^l vodi odsek 2	|
in atomsko energijo J11 Ekolog J
i ^'7 CO2 znašajo 1.579 ATS na tono (A^^s^ pomeni: na tono redukcije CO, P^^ajve^j/ rodno gospodarstvo neto 1.5 vek k redukciji CO2 bi lahko prine stoječe stare gradnje (glej tabelo). dA/ be energije v novogradnji je kratkoro 0, V ar še, a je dolgoročno neizogibno PotLja. zgrajenih hišah bomo živeli še dese ^o'1	(
vanje strogih okoljevarstvenih stan imelo katastrofalne dolgoročne p°s e
Na prvi pogled se zdi presenetljlV■ fo redukcija CO, prihrani toliko de" sničuje kot sledi: na eni strani je za. J, vaf pitij potreben denar, npr. za investiranj6 ^0 / plote, učinkovite ogrevalne kotle. 1 ^nih A itd. Tudi zagon določenih energij5^0 ^jj $ gij povzroča stroške. Poleg tega upoštevani tudi administrativni st s^.i ukrepov - npr. razvoj programov P° J izdelavo in uresničevanje zakonov ni ukrepi pa ne povzročajo sam0 Ar pomagajo tudi pri varčevanju. Ker at,e jp« zmanjšuje, se manjšajo elektrike itd. Poleg tega se zmanjs J dic za okolje, ki po raziskavi 2.000 ATS/t. Toda celo brez uP0^ posledic za okolje so mnogi raziš valno in narodnogospodarsko sni'
Če izhajamo iz stališča, da nas aj vseh vrstah energije, ki so v upora • pf(>s lahko s tem na področju ogreva
^nik, 12, marec 1998___________C>nergetika_____________ 59
fyjan Rengeo, dipl. inž. agr.
Bioenergija in biomasa namesto nafte
------
Kmetijstvo ni samo panoga za pridelovanje hrane, ampak je tudi vir energije in surovin za širok spekter industrije °d kemične, papirne, avtomobilske pa vse do gradbene. Gospodarsko-politični sistem »razvitega sveta« ni uPošteval stroškov za uničeno okolje in zdravje zaradi pretirane porabe fosilnih goriv in nizke cene nafte, ampak __ je celo s pokvarjeno davčno politiko oviral razvoj bioenergije in obnovljivih surovin.
vih fosiln h Sm° V vebko odvisnost od neobnovlji-te. T0(ja 1 In m>neralnih surovin, najbolj pa naf-nafte se C*eZna stabdnost na svetovnem trgu oblake 7 t- b*tro Poruši in dvigne ceno v stajaj0 šf3 j dobro poznati alternative. Ob-^ergetir671 ne m°žnosti predelave biomase v holna jn \ln,surov>ne za industrijo, kot so alko-P>roliza n ecnokis,'nska fermentacija, bioplin in vetra ij , predelavi pa se iskorišča tudi energijo PričakujemnCa' X naslednjem tisočletju lahko iz °grščice a? črpalkah poleg dizelskega goriva plin iz gnn,U' ajk°hol iz škrobnatih rastlin, bio-^noplje Jain komunalnih odpadkov, iz stebel na domače'Je ,bogata s celulozo, pa bodo kmetje Pirolize nirr VOr ■ u pridobivali s postopkom Motorje in° 'Zn° °^e " tek°če gorivo za dizelske mični indu J S.e.stransko uporabno surovino v ke-ralna moto njl> npr' za smtezo bioplastike. Mine-
Palm in na °^a pa bodo nadomestila olja olj-srevni nera nc!nusa 'z južnih krajev, tako da bo darstvu. SVet<< tud* sodeloval v biogospo-1116 žitaric °"aSte alcatle bodo delali tudi iz sla-ne bodo ve"01}011'0 'n ogrščice, mize in omare pa iripakj2 DrC- abiz žaganja in umetnih smol, ^natneo^06-83 PazderJa lanu in konoplje ter "'banice epda- Tudi hiše bodo raje zidali iz ■^brihna 8,line in sesekljanih stebel kono-^taši otrn/k°Sti s.e kmetijstvu obetajo boljši časi 0 glaven m J - že^e*’ Postati kmetje. Bodi bio, moto življenja.
hmen c'^'dzacija je preživela že mnogo Hpabilahv • ast0’ zelezno in zlato, to zamikajta tek - ° ’menovali kar naftna doba. Ta v dneva v ]°Clna’ kije nastajala milijone let, se t aia' Vsak *n giblje zajeda v naše pore živ-s 1,1 ali cel rem' Za avt°mobilom, večjim trak-r ^Vaio ° P0 ba8erju, ki v vedno večjem ob-n^^Polao^ naši lePi zemlji in pripravljajo te-r 'kmer anje a^a^ta’ ki je prav tako derivat ^žvi£°PU^0 živinorejo, orjejo travnike J1 „ gaj0 na kolobar. Ni več naravnega th!°vednr> °VL kmetje propadajo, večji
gnn^CJk ^a bi obvladali vedno večje j.«,zakatn^0 Z urnetnimi gnojili in škropijo s reJelik de' surovine, predvsem pa Ze^VednJ2 -- nafte. Na njivo se spra-°zbiiain VeČpmi kombajni in traktorji, ki C >kdan°’ teptai°> uničujejo. Ampak tu se A in oooiZ^°^ba 0 na^' ne konča. Stopite v "i v iakšn u f-te mal° na police. Vse je bolj ali a 1 drugačni plastiki. Mleko, sen-
dvič, keksi, šampon, meso, vse je pakirano v plastiko. Ta pa je iz nafte. Zakaj? Zato, ker je poceni? Ker je zdravo? Zato, ker ljudje to kupujejo? Pravzaprav pa druge ponudbe niti nimajo. Ker ljudje morajo gledati televizijo, kaditi cigarete in piti v gostilnah, časa za spravilo drv in prižiganja ognja v peči nimajo več. Zato kurijo z nafto, kjer vse poteka avtomatsko. Navadni smrtniki se še ne zavedajo, daje nafta postala neke vrste droga, katere odmerek po glavi človeka se iz dneva v dan povečuje. Ceno te droge določa država in od nje pobira davek. Zato je v njenem interesu, da je poraba droge vedno večja. Ljudje varčujejo pri hrani, obleki, dopustu, razvedrilu, knjigah in nešteto drugih stvareh, pri avtomobilih in bencinu pa malokdo.
Zamislite si naslednjo situacijo: Clinton, ki hoče speljati pozornost s svoje ljubezenske afere, napade Huseina, ta pa za »obrambo« temeljito posipa s super močnimi strupi in mikrororganiz-mi Arabski polotok in Perzijski zaliv, kjer sta dve tretjini vseh svetovnih zalog nafte, za desert pa pripravi še jedrske konice. Začne se majhna svetovna vojna in vsesplošna panika požene ceno nafte v oblake. Toda ta energijska kriza naredi pozitivno spremembo. Človeštvo se zave, da je nafta osnovni vir velikega zla - onesnaževanja okolja, propadanja gozdov, asfaltizacije, avtomobiliza-cije, globalizcije in spoh poneumljanja sistema. Prišlo bo do strateške spremembe, katero bi lahko poimenovali biologizacijski reciklistični ekologizem ali neke vrste novi biomarksizem. Do tako pozitivne spremembe je prišlo recimo v novi tretji Jugoslaviji. Dolgoletni embargo jih je prisilil, da so razvijali pridobivanje goriva za pogone svojih motorjev iz rastlin. Nastalo je veliko študij in uresničenih projektov, ki so nakazali velike možnosti izkoriščanja rastlinskih derivatov namesto nafte v prihodnosti. Na žalost pa je prehitra ukinitev embarga nadaljnji razvoj zavrla. V naslednjem tisočletju lahko na naših črpalkah pričakujemo nove vrste biogoriv, kot so alkohol, estri rastlinskih olj, bioplin, vodik, elektrika in še kaj. Za mazanje motorjev pa bomo uporabljali, olje oljnih palm in ricinusa. Vse bo bio in eko. Tudi asfalta iz nafte ne bodo yeč polagali, ampak bodo ceste iz mešanice stebel konoplje in betona. Navadni smrtniki se bodo vozili z avtomobili, katerih karoserija bo iz vlaken konoplje in bioplastike, bogataši pa bodo imeli mercedese in rol-srojse iz pozlačenega nerjavečega inoxa in pogon
na gorivne celice na vodik iz metana, pridobljenega iz bioplina. Ti avtomobili bodo imeli v primerjavi z navadnimi dosti manjšo porabo in veliko hitreje bodo peljali. Tudi letala bodo letela na raztopino hašiša v alkoholu s plantaž v Sahari, kajti uničena ozonska plast prija edino konoplji in tvorbi smole. Zaradi tega se ob letališčih ne bodo zbirali jankiji, da bi se naužili opojnih letalskih dimov, ker bo potem že vsakdo lahko gojil marihuano za svoje potrebe doma. Kmet bo postal velik partner vsemogočni kemični industriji, ki bo prisiljena preiti na obnovljive surovine. Dobavljal ji bo celulozo iz enoletnih rastlin, različne ekstrakte, škrobnata in beljakovinska zrna za pridobivanje bioplastike in še tisoč stvari. Postal bo tudi energetik. Postavljal bo vetrnice, strehe prekrival s sončnimi kolektorji in toploto zajemal s toplotnimi črpalkami.
Pri pridobivanju bioenergije iz biomase pa ima tele možnosti:
1.	Toplotna energija biomase. Vsakdo, ki je že kdaj nakladal gnoj, ve, da je zelo vroč. Aktivni mikroorganizmi in glive razkrajajo organsko maso in pri tem se sprošča toplotna energija, ki je ni malo. V gnoj moramo zariti nerjaveče cevi in po njih pretakati vodo. Temperatura v notranjosti kupa govejega gnoja dosega tudi 70 °C. Sproščanje toplote se da uravnavati z dovajanjem zraka v kup in uravnavanjem razmerja C : N (recimo polivanje z gnojevko, če je premalo dušika). Tako gnojno ogrevanje je idealno za rastlinjak. Čez zimo ogreva rastlinjak, spomladi pa prepereli gnoj ali kompost rabi kot rastni substrat.
2.	Alkohol je produkt alkoholnega vrenja, dobro znan našemu ljudstvu kot sredstvo za lažje' premagovanje vsakodnevnih težav. Pri tem nastaja CO2, katerega se splača loviti, saj je vsestransko uporaben: od konzerviranja krme do polnjenja v gasilne aparate in doplinskega gnojenja v rastlinjakih. Pridobimo ga lahko praktično iz vsake rastline, ki vsebuje sladkorje ali škrob. V Braziliji velik delež bencina nadomeščajo z alkoholom iz sladkornega trsa. V naših podnebih razmerah se najbolj splača gojiti za alkoholni rastlini topinambur in sirek, kot to dokazujejo študije v Jugoslaviji. Zadovoljita se tudi s slabšimi zemljišči, ki so za klasične kulture nezanimive. Iz pridelka gomoljev topinamburja ali zrn sirka z enega hektarja lahko zvarimo 4000 litrov čistega alkohola. Zatika pa se pri destilaciji iz drozge. Tu so potrebni veliki energijski vložki. Izračunali so.
pri ogrevanju prostorov
^'^vTo
<Cel° presežen' Sedai znašaJ° °n. to PJU Prostorov približno 20,2
^tjaJ1Je' V nasip/-.34 odstotkom avstrijske celot-desetih letih bi lahko vpri’ t VOjem Prihranili približno 5,5 k/ ?tevi,ke upoštevajo tako ovire ukrepov >Ud' z.manjšanje potenciala po-?ra?*. kombinirane uporabe d>ke _ n ' a štiri najpomembnejša po-asi?** »s*** sanacija eno- in o “Kren™ , ko vsakokrat razvili opti-°b naj ’ kldov°ljujejo maksimalni n sr>A Sk'b (glei t- možnih narodnogospo-Cn’ admZnanja. p// ^Raziskava prinaša hkra-JV pri tP^^tivn i « S° b'b v tej raziskavi izraču-Pri n Se Je Pok™^' ukrepov za prihranek d° 150 At/0, da 50 administrativni
Pri i lr°ški te& bistve"° nižji kot ločino za Z(ielavi str- °8^e ’n obratovanja. Le-ti PijK ^spr^rljivi. m ®81j varčevanja z energijo Mat'vni uv^ttbe v ra. tveneJe je, na katere tehno-ne U|adabe SQepi spioh ??,anju lahko politično-admi-in na katere ne'
lahkStrativniLene tehnoiko|iko se ,ahko posamez-Dri UkrePov (i°^1Je S pom°čj° političnoa-n?naciji staejansko uveljavijo. Tako se
St°je^e lehni Jotnideležf?^® vsako let0 izbolj' Prazni6lektri^e ^ejitvVr^ 3	Poleg tega s0
^Voh^sisten00 °8revan; Tako labko nPr- že ob’ ^razh^^in^ ogrevaj nadomestimo z okolju hdai lilijePlevam'3 S?m°takrat’če imamo Mo^nsko oorr°akovti0 n6 a 1 če ima hiša kamin. °lje ^itevl^Pje k; ..goden ukrep priključitev
>5'^^	‘O"1"'”
1)0 za nr> n° tudU i grevanJa z ogrevanjem
V°gradn/0 atlVno ugodna. To velja ’ °da tudi pri sanaciji je
rjadomestitev električnega ogrevanja obratovalno smiselna ali vsaj nevtralna. Zamenjava električnega ogrevanja prihrani emisijo CO2, saj se elektrika za električno ogrevanje proizvaja v kaloričnih elektrarnah. Emisija CO2 pri električnem ogrevanju je zato na vloženo kilovatno uro približno dvakrat večja kot pri ogrevanju z oljem, da okolju prijazne sisteme, kot je daljinsko ogrevanje, in biomase sploh ne omenimo. Zanimivo je tudi, daje v večdružinskih hišah neizkoriščen velik potencial za ogrevanje vode s solarnimi napravami, kar bi bilo seveda stroškovno mnogo ugodneje, kot so svetovno razširjene solarne naprave v enodružinskih hišah. Sončna energija se do sedaj skorajda ne uporablja, ker je organizacija namestitve solarnih naprav v večdružinskih hišah težja kot v enodružinskih. Za uresničitev zmanjšanja CO, bi bilo najprej potrebno predelati gradbeni pravilnik. Za to so v Avstriji doslej pristojne zvezne dežele. Pri tem morajo veljati tale načela: ureditev mora temeljiti na energijskih razpoznavnih vrednostih, to pomeni, da se ne sme navezovati na termično kakovost posameznih gradbenih delov, temveč mora omejiti porabo energije stavbe na kvadratni meter stanovanjske površine. Ureditev mora predpisati vsaj obratovalno optimalno raven toplotne izolacije. To se na trgu ne realizira avtomatično, saj nosilec gradnje in kasnejši uporabnik pogosto nista identična, zaradi česar manjka spodbuda za optimalnost.
Ravno tako dobro se lahko dodelitev podpore povezuje z upoštevanjem strožjega energijskega standarda, saj se nanaša na velik del stavb. V vsakem primeru pa mora podpiranje stanovanjske gradnje pri tem zavezdvati, da bodo na daljinsko ogrevanje priključena primerna stanovanja. Samo tako se lahko doseže ustrezna gostota odjemalcev za omrežje daljinskega ogrevanja. Prav tako se lahko učinkovito zmanjša število novih priključkov električnega ogrevanja. Po-
večana podpora stanovanjske gradnje mora biti podeljena samo za ukrepe, ki se graditeljem ne splačajo. Kot posebej učinkovit seje na Dunaju pokazal model * konkurenčnosti nosilcev gradnje. Pri tem mora vsak večji gradbeni projekt premagati konkurenco, preden mu odobrijo podporo za stanovanjske gradnje - to je vodilo k velikanskemu zmanjšanju porabe energije v novogradnjah. Posebna potreba za razvoj učinkovitih ukrepov obstoji pri sanacijah. Tukaj so poleg svetovanja o energiji in podobnih informativnih dejavnostih na izbiro predvsem gradbenopravni ukrepi in ukrepi podpiranja.
Uvedba davka na porabo energije bi precej olajšala uresničevanje navedenega prihranka CO2. Toda raziskava kaže, da to ne more biti noben izgovor. Tudi z izboljšanjem obstoječega instrumentarija se lahko mnogo doseže. To bi bilo ne samo ekološko, temveč tudi narodnogospodarsko koristno in bi prispevalo k znižanju stroškov in oživitvi gospodarstva.
Natančni rezultati v številkah niso znani, toda v svojem bistvu so prenosljivi na druge dežele, zato za defenzivno ekološko in klimapolitično strategijo ni nobene osnove. Raziskava mnogo bolj kaže, da je lahko dobra gospodarska politika hkrati tudi dobra politika za okolje. Doseg političnih ciljev za okolje lahko pomaga izboljšati gospodarsko-politične parametre, kot so delovna mesta ali stroški energije. Poleg tega podpira takšna strategija inovacijski potencial v narodnem gospodarstvu tako v tehničnem kot tudi organizacijskem pogledu. Ko bodo v Kyotu sklenjeni cilji redukcije CO2 začeli veljati, bodo te prednosti tudi odločilnega zunanjetrgovinskega pomena. Dežele, ki tukaj lahko ponudijo rešitev, bodo povečale svoje izvozne možnosti in bodo hkrati koristne za okolje.
Dr. Helmut Haberl, avstrijski Ekološki inštitut, Dunaj
da je za to potrebno približno tretjino ostankov nadzemne slame kot kurivo ali bioplin, pridobljen iz ostankov slame in destilirane drozge. Pridobivanje alkohola je zelo zanimivo na tistih agrarnih območjih, kjer je na voljo vir odpadne toplote, kot je geotermalna ali odpadna toplota jedrskih elektrarn (npr. Švica). Pri nas bi prišla v poštev izkoriščanje sončne energije prek kolektorjev na strehi in bioenergija ostankov zgornjega dela rastlin - slame. Fermentacija bi se izvajala pozimi, destilacija pa poleti. Destilirana drozga je odlična krma za živino, bogato tudi z beljakovinami. Drozga se lahko posuši in dodaja klasičnim krmilom, gnoj živine pa dalje predeluje v procesu pridobivanja bioplina.
3.	Biodizel iz rastlinskih olj. V Evropi sta se s pomočjo subvencij uveljavila pridelovanje in predelava ogrščice in repice za pridobivanje biodizla. Po količini iztisnjenega olja na hektar se ogrščica postavlja na vrh lestvice, sledijo pa ji sončnica, soja, lan, konoplja itd. Energijska bilanca glede na vloženo in pridobljeno energijo se giblje 1 : 5, kar je relativno slab izkoristek. Biodizel se da narediti iz vsakega rastlinskega olja. Olje se mora estrificirati - razvejati, ker surovo olje preveč za-smoli motor, da »zariba«.
4.	Bioplin nastaja v procesu metanogeneze. Ta proces ima to veliko prednost, da v primerjavi z alkoholom sam izhaja iz vodne frakcije (gnojevke). V gnojevki brez pristopa zraka začne potekati že pri temperaturi nad 15 °C (optimun med 29 in 40 °C) in se tvori gorljiv plin (55-60 vol. % metana, 27-40 vol. % CO2, 1 vol % H, in 3 vol % H2S). Pri višji temperaturi poteka razkroj hitreje, ampak je plin manj močan (manjši delež metana). Ena večja krava ali pet svinj dnevno proizvedejo gnoja za 1.4 m3 bioplina, kar je ekvavilentno litru nafte. Preproste zaprte gnojne jame za pridobivanje bioplina so zelo razširjene v Indiji in na Kitajskem in tudi naš gorički kmet bi pri zidavi svoje nove greznice lahko dodal kakšno dodatno vmesno steno in tako lovil bioplin. Gnojevka se lahko ogreva z lastnim pridobljenim plinom, še bolje pa s sončnimi kolektorji ali toplotno črpalko, da ostane večji izplen plina. Gnojevki se lahko doda tudi rastlinska masa (slama, trava, razni organski odpadki) in tako poveča količina plina. Fermentirana gnojnica predstavlja tudi dosti boljše gnojilo za rastline in ne smrdi, zato bi se tega procesa morale posluževati vse večje živinorejske farme. Tako bi ubile tri muhe na en mah: pridobile bi si lastno energijo, kakovostno gnojilo in zmanjšale smrad. Bioplin se v vodni kopeli lahko očisti žveplenca (H,S), kije koroziven. Tak plin se potem lahko skompromira in dodaja v sesalni vod za zrak dizelskim in bencinskim motorjem. Dizelski motor potrebuje dizelsko gorivo samo za vžig, tako da bioplin lahko nadomesti do 90 odstotkov dizelskega goriva.
5.	Postopki pirolize lesa (ali tudi suha destilacija) so znani prej kot rafiniranje nafte. Piroliza je proces razgradnje organske snovi pri visoki temperaturi (300-600 °C) brez dovoda zraka. Produkt so tri frakcije: plin, pirolizno olje in aktivno oglje. Vse te frakcije so zanimive za kemično industrijo. Tekoča frakcija pirolizno olje je bogat vir surovin, kot so guajakol, vanilin, siringol, alil-siringol (kilogram stane 1000 dolarjev), smolnate kisline, steroidi, levoglukason. Kurilna vrednost olja je 17 MJ/kg in se lahko uporablja tudi kot dizelsko gorivo. 2,4 kg piroliznega olja je enakovredno 1 kg dizelskega olja. Tako imenovana flash piroliza poteka kontinirano pri normalnem atmosferskem pritisku v dušikovi atmosferi in je zelo obetavna, saj so ekonomsko zanimive tudi manjše naprave z zmoglivostjo predelave nekaj kilogramov biomase na uro. Pri flash pirolizi je največji izplen piroliznega olja pri temperaturi 475 °C, pri kateri nastane iz kilograma celuloze 0.875 kg piroliznega olja, drugo pa sta plin (90 % CO in CO2, 10 % metan) in oglje. Pri nižji delovni temperaturi je manj olja, manj plina in več oglja, pri višji pa manj oglja, manj olja in več plina. S procesom pirolize se da utekočiniti žetvene ostanke različnih enoletnih rastlin od žitne slame do konoplje. Pri pridelku 12 ton suhih stebel konoplje na hektar bi lahko po tem postopku pridobili 8.4 tone piroliznega olja, kar je enakovredno 3 tonam in pol naftnega dizelskega goriva. Iz ko-ruznice z enega hektarja pa bi zvarili tono dizelskega goriva manj na hektar.
Kdaj lahko naš gorički kmet pričakuje te tehnologije na svojem dvorišču, je torej predvsem odvisno od Clintona, kdaj bo napadel Irak. Do takrat pa bomo še naprej kurili nafto, če ne bo prej zmanjkalo kisika v zraku.
DEJAN RENGEO, dipl. inž. agr., Šalovci
Energetika
vestnik, 12. marec 1998
40__________________________________
Dr. Peter Novak, mag. Milan Šturm
Okolje in energija v Sloveniji
V zadnjih dveh desetletjih smo ljudje začeli spoznavati, da ne moremo imeti zdrave družbe ali gospodarstva v svetu, v katerem sta revščina in degradacija okolja. Gospodarskega razvoja ne moremo ustaviti, spremenimo pa lahko njegovo smer, da bo postal manj uničujoč za okolje. Pri tem so potrebne korenite spremembe, ki naj bi
segale od njive do sejne sobe ter od nakupovalnega vozička do državnega proračuna.
To bi lahko dosegli s trajnostnim (usklajenim) razvojem. Pojem trajnostnega oziroma usklajenega razvoja je leta 1987 Svetovna komisija za okolje in razvoj opredelila na naslednji način: »Trajnostni razvoj je takšen razvoj, ki zadošča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih generacij, da zadostijo svojim lastnim potrebam.« Junija 1992 so v Riu de Janeiru sprejeli osnovna načela trajnostnega razvoja, ki so za področje okolja in energije naslednja:
-	Ljudje imajo pravico do zdravega in produktivnega življenja v harmoniji z naravo.
-	Današnji razvoj ne sme ogrožati razvoja in ekoloških potreb sedanjih in prihodnjih generacij.
-	Države imajo suvereno pravico do izkoriščanja svojih naravnih virov, vendar pri tem ne smejo povzročati škode v okolju zunaj svojih meja.
- Države bi morale sprejeti mednarodne zakone, ki bi določali nadomestila za škodo, ki jo dejavnosti pod njihovim nadzorom povzročajo na območjih zunaj njihovih meja.
- Države bi morale pri varovanju okolja uporabljati preventivni pristop. Kjer obstaja nevarnost resne ali nepopravljive škode, ne bi smeli uporabljati znanstvene negotovosti za odlaganje stroškovno učinkovitih ukrepov za preprečevanje škode v okolju.
- Da bi dosegli trajnostni razvoj, bi moralo biti varovanje okolja celovito vključeno v razvojni proces in ga ne smemo obravnavati ločeno.
- Vprašanja, povezana z varstvom okolja, se najuspešneje rešujejo s sodelovanjem vseh zaskrbljenih državljanov. Države bi morale spodbujati javno zavest in sodelovanje javnosti tako, da bi bile informacije o okolju na voljo najširšemu krogu državljanov.
- Države bi morale sprejeti učinkovito okoljsko zakonodajo in sprejeti zakone, ki bi obravnavali odgovornost za žrtve onesnaževanja in druge ekološke škode. Kjer so za to pristojne, bi morale države izdelati presoje vplivov na okolje, če obstaja verjetnost, da bodo povzročile resno škodo.
- Načeloma naj bi onesnaževalec poravnal stroške onesnaževanja.
V Sloveniji smo začeli kmalu spoznavati pomen učinkovite rabe energije. Tako smo že leta 1977 sprejeli za tedanje čase odličen program za učinkovito rabo energije, ki pa je šel v pozabo zaradi pomanjkanja politične volje, da bi ga realizirali. Sprejem Pravilnika o učinkoviti rabi energije v zgradbah leta 1984 in kasnejši standardi so pripomogli k energetsko učinkoviti gradnji zgradb. S temi ukrepi ter sprejetjem Odloka o mejnih količinah oziroma koncentraciji škodljivih snovi, ki se smejo spuščati v zrak, smo že v letu 1988 normativno vstopili v Evropo. Istega leta je Slovenija med prvimi v svetu uvedla ekološki davek na rabo energije - žal ne selektivno, ampak le na porabo elektrike, ki pa ga je leta 1991 že ukinila. Sprejetje bil program ekološke sanacije termoelektrarn. Zasnovan je bil raziskovalni program Analiza razvojnih možnosti energetike Slovenije v obdobju 1991-2020. Program je bil zaključen konec leta 1990 in je rabil kot osnova za izdelavo strokovnih osnov Strategije učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo. Na osnovi teh strokovnih osnov je bila pripravljena Resolucija o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo (ReSORE), o kateri je razpravljal državni zbor in je bila kasneje sprejeta in objavljena v uradnem listu leta 1996. Na osnovi sprejetih sklepov resolucije je bil izdelan tudi Nacionalni energetski program (NEP), ki podaja načine za uresničevanje ReSORE. V času od leta 1995 je v več fazah potekal tudi projekt Celovito načrtovanje energetike za učinkovito rabo energije v Slovenji, ki v načelu dopolnjuje strokovne podlage za učinkovito rabo in oskrbo Slovenije z energijo in NEP. Značilnost celotnega obdobja je, daje stroka natančno vedela, kaj je potrebno storiti, medtem ko politika predloženih ukrepov iz ekonomskih, socialnih ali čisto političnih razlogov ni želela uveljaviti. Celo več, tudi tisti, ki so bili sprejeti, se v praksi nikoli niso izvajali.
Sedanje energetsko stanje v Sloveniji, ki pa se v zadnjem obdobju nekoliko izboljšuje, je posledica gospodarskega in družbenega razvoja v preteklem obdobju.
Energetska intenzivnost, to je razmerje med primarno (PE) ali končno energijo (KE) in ustvarjenim bruto domačim proizvodom (BDP), je v Sloveniji dvakrat slabša od energetske intenzivnosti v Evropski zvezi. Po rabi energije na prebivalca smo na ravni rabe energije v Evropski zvezi, energetska učinkovitost, to je razmerje med končno in primarno energijo, pa je na nivoju Zveze.
Čeprav je pretežni del sveta zaskrbljen zaradi vplivov, ki jih ima zgorevanje fosilnih goriv na okolje, se napovedovalci prihodnjega razvoja ener-v cv»tn v»dnn nnanctpip cnrašnieio. koliko
energije je potrebno, da zadostimo osnovnim zahtevam po določeni kakovosti življenja. Potrebna in zadostna količina energije niha glede na stopnjo razvoja neke družbe od ene MWh na prebivalca pa do sedemdeset ali več MWh. Če analiziramo najpomembnejše kazalce kakovosti življenja, življenjsko dobo, umrljivost dojenčkov in nepismenost, lahko ugotovimo določen prag, kjer večja potreba po energiji nima več vpliva na kakovost življenja. Na osnovi analize 127 dežel na svetu (Energy for Tomorrow’s World) je mogoče sklepati, daje ta prag med 14,6 do 17,5 MWh/prebivalca na leto. Pri tej količini energije je povprečna življenjska doba med 69 in 73 leti, umrljivost dojenčkov med 12 do 25 na 1000 rojenih dojenčkov in nepismenost pod 7 odstotkov.
Delež nepismenosti v populaciji
Slovenija je z manjšo rabo energije na prebivalca presegla povprečni prag kakovosti življenja, saj je bila v Sloveniji raba končne energije leta 1995 nekaj več kot 24 MWh na prebivalca, raba primarne energije pa 38 MWh na prebivalca. V Sloveniji je povprečna življenjska doba 73,4 leta, umrljivost dojenčkov 6,8 na 10000 rojenih in nepismenost 0,48-odstotna, če upoštevamo število prebivalcev, starih nad 15 let. Glede na kazalce - delež nepismenih v populaciji, število umrlih dojenčkov na 1000 rojenih in dočakani življenjski dobi v Sloveniji - se sprašujemo, ali je še smiselno povečevati rabo energije. Človek je potrošniško bitje in bo vedno težil k doseganju novih in novih ciljev in s tem tudi posredno povečeval rabo energije, čeprav ima s sedanjo rabo »dokaj dober« življenjski standard. Res da se bo v nekaterih sektorjih raba energije zmanjšala, vendar pa se bo raba energije na splošno »vedno nekoliko« povečevala, vprašanje je samo, koliko časa in do katere meje. Z dosedanji razvojem družbe v Sloveniji smo dokazali, da za enako kakovost življenja ni potrebno povečevati potrebne primarne energije. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da so izkoriščanje naravnih energetskih virov, proizvodnja električne energije, ogrevanje zgradb z različnimi gorivi, uporaba tehnološko zastarelih transportnih sredstev ter druge pretvomiške in porabniške tehnologije povzročile v Sloveniji že relativno veliko ekološko škodo. Emisije škodljivih snovi v zrak so se v zadnjih 25 letih povečale za trikrat. Z uvajanjem stalnih merilnih postaj za spremljanje koncentracije SO2 in delcev skozi vse leto je bilo ugotovljeno, da živi prek 30 odstotkov prebivalcev v razmerah, ki so po WH0 definirane kot škodljive za zdravje in so vzrok povečane smrtnosti. Tudi gozdovi v Sloveniji so močno poškodovani. V letu 1987 je bilo poškodovanih že 44 odstotkov dreves, od tega predvsem nekatere vrste iglavcev. Najtežja pa je situacija v krajih z izrazito inverzijo. Prav zato je varstvo okolja v zadnjem obdobju zavzelo pomembno mesto pri vseh odločitvah, ki so kakorkoli povezane bodisi s prihodnjimi investicijami ali pa z ukrepi, s katerimi bomo svoje okolje lahko bolje zaščitili pred onesnaževanjem. Posebna pozornost je bila in mora biti v prihodnje posvečena zmanjšanju emisij in njihovemu vplivu na plodno zemljo. Cilj do leta 2000 je, doseči približno takšne vrednosti emisij na prebivalca in emisij na enoto površine, kot bo to s '
predpisi urejeno v Evropski skupnosti. Promet, zlasti avtomobilski, veliko prispeva k onesnaženosti zraka, zato bomo morali temu segmentu posvetiti veliko pozornost. Uveljavljanje neosvinčenih goriv, obvezna uporaba katalizatorjev, boljše vzdrževanje in posodabljanje voznega parka so samo delni ukrepi. Za globalno rešitev je potrebno vzpostaviti sodobnejše cestne povezave, zmanjšati hitrost vozil, omejiti tranzitni promet oziroma ga preusmeriti na železnico in stimulirati nakup manjših in cenejših, vendar varnih vozil.
Visoki stroški zaščite okolja
V industriji prevladujejo manjši objekti, kjer so stroški za zaščito okolja specifično visoki. Zato je ekonomsko upravičeno predvsem zmanjšati količino potrebne energije ter uporabljati kvalitetnejša goriva. Vsekakor pa je potrebno vse objekte tehnološko posodabljati in jih s tem prilagajati sprejetim lokalnim energetskim zasnovam, ki morajo biti v skladu s strategijo učinkovite rabe energije. Pri ele-troenergetskih objektih pa moramo uveljaviti zahteve po čiščenju dimnih plinov ter ustrezne ukrepe za zmanjšanje emisij NOx. Prizadevanja za okolju prijazno pridobivanje premoga so povezana tudi z urejanjem sprejemljivega odlaganja pepela, ki ostaja pri pridobivanju električne energije, kjer se kuri domač premog z veliko vsebnostjo pepela. Skladno s prakso v Evropi je potrebno v sodelovanju z raziskovalnimi in strokovnimi ustanovami raziskati možnosti za komercialno uporabo pepela in produktov, ki nastanejo pri razžvepljevanju.
Sistematično povečevanje učinkovitosti rabe energije seje začelo leta 1991, ko se je v državnem proračunu uveljavila nova postavka za programe energetskega prestrukturiranje ter sofinanciranje naložb za učinkovito rabo energije in obnovljive vire. Strategija varčevanja z energijo in spodbujanje rabe obnovljivih virov, ki jo izvaja Agencija za učinkovito rabo energije (AURE), mora biti usmerjena na vse energetske porabnike. Ukrepi za izvajanje te strategije pa bi bili lahko naslednji: - izobraževanje in osveščanje sta bistvenega pomena za dvig zavesti o potrebnosti varčevanja in učinkovitega ravnanja z eriergijo,
-	pomoč pri energetski sanaciji zgradb (boljša izolacija, kvalitetnejše stavbno pohištvo, pasivna arhitektura, boljša regulacija...),
-	poostritev predpisov glede toplotne zaščite stavb (vključno z uporabo sončne energije),
-	pomoč pri uvedbi rekuperacijskih naprav pri prezračevanju stanovanj,
-	financiranje razvoja cenene tehnologije za dodatno izoliranje starih stavb,
-	uveljavitev znakov kvalitete oziroma energetske oznake za varčnejše in okolju prijazne proizvode,
-	sofinanciranje nabave gospodinjskih in drugih aparatov ter svetil z izkazano manjšo rabo energije (zmanjšan prometni davek, uvoz brez carinskih dajatev, zmanjšanje davčne osnove),
-	podpiranje drobnega gospodarstva v obliki znižanja davčne osnove ali drugih dajatev pri uvajanju alternativnih virov energije, toplotnih črpalk, vlaganje v izboljšano izolacijo,
- stimuliranje nakupa sprejemnikov sončne energije, - uvajanje merjenja toplote in obračuna dejansko uporabljene energije,
- kupce avtomobilov spodbujati k nakupu energetsko in ekološko primernih vozil, - obdavčevanje nadpovprečno močnih in hitrih vozil, - spodbujanje uporabe mestnega potniškega prometa in koles.
Cenovna politika v energetiki je bila v Sloveniji takšna, da uporabnikom ni omogočala učinkovitega gospodarjenja z energijo. Najkvalitetnejša energija (elektrika) je bila podcenjena, ekološko čista goriva (plin) so imela tržno (previsoko) ceno. Vrednost oskrbe je nihala. Zato so uporabniki, predvsem v široki rabi, investirali v vse vrste naprav, da bi se lahko prilagajali cenovnim spremembam.
Sedanje materialno stanje v družbi nam ponuja le omejene možnosti, da ocenimo možne alternative razvoja energetike v Sloveniji v prihodnje. Visoka specifična poraba energije na enoto
družbenega proizvoda kaže, da bo treba v z enako ali nižjo količino primarne energU jaje voljiti naše potrebe po energiji. Zato men1 potrebno:	.. ve|el
-	učinkoviteje pretvarjati primarno energij j triko (modernizacija hidroelektrarn (HW ” in Soči, zgraditi HE na Savi in Muri, obn moelektrarne (TE));
- osvojiti ustrezno politiko cen, ki bo s uporabo energije glede na njeno kak°v ^ samo po količini; pri cenovni politiki m upoštevana priporočila iz Evropske energe^j ne, da morajo biti cene oblikovane čim upoštevanjem stroškov in koristi jasnimi in nepristranskimi tržno ^učinko13 usmeritvami, oblikovanimi za doseg311Je tejše in za okolje sprejemljivejše rabe en
- takojšen sprejem novih predpisov o top 0 va|j« in prezračevanju zgradb (laboratorij za S in sanitarno tehniko na Fakulteti za str J Ljubljani je Ministrstvu za okolje in P posredoval ustrezne predloge za kakovo naprav/izkoristki kotlov/);	tarii’el,tf
-	finančno stimulirati hitro zamenjavo s getsko neučinkovitih gospodinjskih apa dilnikov, hladilnikov ...);
-	zapora za uvoz energetsko neučinkovi oziroma v primeru odprtega trga njihov obdavčenje:	_	. -eobno^
- sprejeti ukrepe za pospešeno uvajanje virov v splošni rabi;	zil*^?
- takojšnje visoko obdavčenje osebnih vo ^f nih podjetjih, državni upravi in javn,h 40F stanejo več kot 3,6 mio SIT (pribhz DEM);	. eSfB
- ponovno pretehtati politiko gradnje $ leznic glede na rabo energije in ones / -okolja.	i-fiketr
Končni cilj slovenske energetske po*11	' ,
biti v:	. . tuji11^)
-	zmanjševanju energetske odvisnosti 0 sedanjih 75 (leto 1997) na 50 odstop 2005,	•• ^7
-	razvoju vsaj ene energetske tehnologi
lahko tržili na svetovnem trgu (g°rl . I sprejemniki sončne energije ...) in ( - ohranitvi sedanjega razmerja med nosi
(ne smemo biti preveč odvisni od A t Ker so premogi pri uporabi skoraj e
na ekološka rešitev, sta glede na obst J jA | goriv mogoči le strategija postopnega1 obnovljive vire in skrajno učinkovita 1
Pri prehodu na obnovljive vire ener7:0 te^J l dnja savskih elektrarn) se nam P^^šite*"7 rešitve, ki bi ob upoštevanju ekoloških tehnologij omogočale dvig sesedanji pj mame energije obnovljivih virov na . dnje. Do leta 2000 se izteče morato J jedrskih elektrarn (JE) v Sloveniji- Z $]OvG obnoviti razpravo, kako v prihodnje z	-
Pred tem pa moramo razrešiti problem f nastalih jedrskih odpadkov.
Energija je vir življenja. Kdor gijo, ima roko nad življenjem. Za se nismo odločili zato, da bi prešli o darja k drugemu. Na svetovnem trgu J J ceni samo danes.
Tega se moramo zavedati, k° n term°e.y energetski razvoj. Vso tehnologijo za ^jdi1^ p« ne moramo uvoziti, večino tehnologu njtik1'pf trame pa imamo doma. Dežela upoštevajo nujnosti domačega te voja, nimajo prihodnosti, tega Pavedaj°'7’ strankarski veljaki v Sloveniji ne z	-
kracija in tržni liberalizem nimajo dinal7X uničevanjem slovenske industrije, ubljay energetike je znanje, ki ga vsak dan dno več kot vse parlamentarne m	yjjr J
denacionalizaciji, lustraciji, Prl7nciu < svetovalcev, še posebno na pod1:u eP .rf rabe energije, izdelave študij o 13 ^jh 0 varčevanja z energijo ali o zgradit.^0 n , ■ je objektivno in subjektivno ter ti Jr | no dejanje.	-0 osi
Upamo si trditi, da smo imeli ts|;og leta 1991 dobro organizirano ene^ ^ a stvo, ki so ga v razvoju ovirale (i jer S državno regulirane cene. Na konc ^p0 1^ razvoju slovenskega energetskega & z v« dati še naslednje: celoten s^^j-adi1 rekanjem gradili vsi v Sloveniji-bolje rečeno poslanci v DZ m s pf^^pi nimajo niti najmanjše pravice, o » v ob / koli. Mogoča je samo privatizat' J.0/a|i jr tve delnic pokojninskemu skla znaf^V : zavarovalnici oziroma slovens 1
*
mag. Milan Šturm, asistent Strojni J
^^ozdarstvo
41
^tnik, 12, marec 1998___________________
Štefan Kovač, dipl, inž,
Biomasa - energij ski vir
svetu energetike še zmeraj prevladujejo konvencionalni energijski viri, ki niso obnovljivi in katerih zaloge bodo verjetno že v naslednjem stoletju začele pohajati. Že desetletje pa se utrjuje zavest o pomenu obnovljivih energijskih virov. Zanimivo je, da sta bila spodbujevalca takšnega razmišljanja onesnaževanje ozračja in učinek __tople grede, šele potem morebitne negativne posledice črpanja omejenih energijskih virov in njihovih cen.
zornost v * encrg^s^m virom posvečajo veliko po-Mrativni reVrapske drzave tako na deklarativni kot vidni v ska Jr™’ ^.^^kno pa so učinki prizadevanj drfdska delu deželah in sosednji Avstriji. Ma-°dstotkov k araC^^	P^^deva substitucijo 15
°*’novljivinrnV^C*°na*n**1 P° primarni energiji z bi v d/ Vlr^° 'e*a 2010. Poleg novih delovnih diosliiknvZa, to Pomenilo tudi zmanjšanje emi-Tu!,^
oskrbe z en^^3Se^ Z res°lucij° 0 strategiji rabe in nuarja 19% er^i°’ k* J° je sprejel državni zbor ja-^nativnik^^ v pospeševanje uporabe ciljih:	Vlrov' Resolucija temelji na naslednjih
uči^o°£atZaneslj™ *n zadostnost oskrbe ter ' g0sPodarX°St -a zdravJe’ okolje in prostor;
' tehnološka 3 učinkovitost in socialna ustreznost; Lahko reč UClnkovdost in sposobnost prilagajanja.
Ceteti dosesa m°’da biomasa med obnovljivimi viri v bitega ker-aVedene C*^e’ Pomembna Pa je tudi
^terih je pr'speva k negi mlajših gozdov, iz Pe« trgu Pridobivati drobnejši - na trenut-. obstoiep "e3animiv les, in tako tudi h kakovosti ‘^lobS^802^.
Mi lokalna °Z^U ne povečuje stopnje CO, pa (Mita; emisija je lahko ob ustrezni rabi mini-' ^Pev^r3 Pr* zgorevanju skoraj ni;
, Maje azn°Ukosti energijske oskrbe in navse-SMbuia
SeUr;arjanie novih delovnih mest, tii^čjova 'v dasu’ k° zemeljski plin prodira v |e «vanieaS’ konzervativno razmišljati in propagi-in sanitarne vode z drvmi ali s« 8teduiP * Evropske dežele, po katerih se tako t Male večo°’ S° prerasle to razvojno obliko in tar ^obliv ,ransLe pozitivne lastnosti uporabe S^tekan?83 (drva’ sečni ostanki’ odslužen les, i’ ^goy'na’ kosovni ostanki sekundar-tel« Že .. onjunktura uporabe lahkih olj se ^inspod^^' Morda bo trg tisti, ki bo na-katere Ja uporabo alternativnih virov ener-k * prav gotovo sodi tudi biomasa.
sPodbude
Tomase 0^apredvkuk.OV’te rabe *n oskrbe Slovenije z ten s odst tr povecanje uporabe biomase od SoV^stotknvT^	oz' 900'000
bHci nreikedan V etU ^010. Les in lesni ostanki deistvu pomemben delež v energijski bi-Msč^ivatae aje V Sloveniji 53-odstotna gozd-Mib' er8ijski vir še močnejšo razvojno 'telet trstVo 7
%i?91 vsa&°darske ^javnosti (MGD) že
Projektov0 javnc natečaje za so-da|jinsklr°V’ Res je ?/’ !emeljij° na uporabi obno-Mm? '^revanh V $imi bolJ P°dPirajo sisteme ob][u Jso vaSjc na biomaso (skupna kotlovnica Mtain endar Pa 1 mestece na katero od lesnih M>VenVgradnjo ■ 'r neP°vratnih subvencij po-itL^ sistemov. Višina Han	tlc‘Jskih projektov v letu 1996
’	z avtomat, doziranjem 15 %
v Pot>kav' ‘Cestici?? Ogrevanja na biomaso 25 % % stk° Pridobi '
?stedni0°|ai gotovo a" sredstva> največkrat ni lahka, ' J"'	če investitor predloži
S^o ia'n gradbenn ?'ne ^ncne konstrukcije, k P°tem n?ga sistem °Vo|ienje (če gre le za spre-3 Znotraj obstoječega objek-iti	investiredhodno zag°toviti sred-
f>nje^ ki £cPe i" šele potem je lahko se^ rt^Ptben V° Pravil,,,,Jsa končno finančno sliko r Zd°Ve Slr?^ °stanko Uporabi biomase, predv-Vei^e. ki v cčiPa 'abko da tudi Zavod Gr^ih^1 ^hosi Sk adu z vsakoletnimi pro-fenancira nekatera dela v W k'ijh skZa Sofinanci^Zult3t Je tud' biomasa.
i« biirsčam0Paj z obžetv^nje prvih in drugih re’ h? £ :	Ctl neg0 neg0 mladja in nego
" '9$6 na a na dela- Za to skupino 'etu ^97 in porabljenih 0,86 mio nenjenihin
‘n Porabljenih 1,33 mio
DEM,
- do leta 2000 v skladu s Programom razvoja gozdov v RS predvidenih 3,71 mio DEM.
Operativno to pomeni, da lahko lastniki godov, katerih gozdna posest ne presega 100 hektarjev, na podlagi predhodnega posveta z revirnim gozdarjem in izdane odločbe o izvedbi predpisanih negovalnih del pričakujejo sofinanciranje del po naslednjem kriteriju redčenja I in II d 40 - 60 % od (5 dnin x 9.100 SIT/ dnino) 45.500 SIT/ha.
Pozitivni učinki:
•	kljub visokim stroškom sečnje in spravila na enoto lesne mase, pridobljene iz prvih in drugih redčenj (od 3.500 do 6.500 SIT/m3), postane takšno pridobivanje lesne mase s subvencioniranjem tudi ekonomsko zanimivejše, če ne že kar donosno;
•	mladi gozd zaradi primerne gostote pridobiva stoj-nost (mehanska stabilnost) in tako ni ogrožen njegov obstoj zaradi ekstremnejših vremenskih razmer;
•	izločanje - posek določenih drevesnih vrst oblikuje drevesno sestavo preostalega sestoja in tako pripomore h končni drevesni sestavi, ki jo pričakujemo ob zrelosti sestoja.
Gozd kot izvir biomase
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije za leto 1996 je znašala površina gozdov v Sloveniji 1.097.929 ha oz. 53,8 % vseh površin RS, lesna zaloga 231.521.274 m3 oz. 211 m3/ha, prirastek pa 6.086.204 m3 oz.5,5 m3/ha letno.
Evidence sečenj kažejo, da se seka v povprečju manj, kot znaša prirastek. Lesne zaloge naraščajo. To marsikoga navaja k razmišljanju, da gozd zori in daje lesna njiva vse bolj nared za žetev - pridobivanje biomase. Biomasa se res povečuje, vendar se spreminja tudi njena notranja struktura v smislu kakovosti in posledično vrednosti. Napak je razmišljati necelostno in mehanistično. Lešje sicer primeren energijski vir, vprašanje pa je, kako pridobivati tistega, katerega uporaba je najbolj smiselna v energijske namene -drobni tehnični les, drva, vrhači in podobno.
Pri uporabi lesne mase v energijske namene je potrebno upoštevati nekatere imperative:
•	Gozd deluje tako v energijskem kot materialnem smislu lokalno. Stopnja entropije (izgube) je tako zelo majhna. To je potrebno upoštevati tudi pri uporabi lesa, katerega predelavo in porabo je potrebno zagotoviti čim bližje nastanku. Transport lesa je energijsko in stroškovno zelo obremenjujoč, zato ga je potrebno čim bolj zmanjšati.
•	Pridobivanje lesa v gozdu mora biti takšno, da v gozdu ostane več kakovostnega lesa, hkrati pa se iz njega odpelje čim manj biomase, bogate z mineralnimi snovmi (lubje, drobne veje, listje). Ni najbolj modro, po končani sečnji odpeljati iz gozda vse do zadnje vejice, ki se lahko skuri ali zmelje v sekance. Gozdna rastišča se s tem siromašijo.
•	Velika koncentracija posekanega lesa je z vidika transporta lesa in njegovih stroškov zanimiva, je pa nesprejemljiva za gozdni prostor in gozd, če seveda želimo, da ima poleg lesnoproizvodne vloge še kakšno drugo. Podpirati je potrebno dispergirano odvzemanje širom po gozdu, saj so morebitne energijske plantaže energijsko potratne in simbolizirajo onesnaževanje okolja.
•	Delež mladega slovenskega gozda znaša približno 20 odstotkov. Stroški sečnje in spravila v mlajših razvojnih fazah največkrat presežejo prihodke. Kratkoročni ekonomski učinki so negativni, zato tudi zainteresiranost za pridobivanje biomase pada. Pa vendar je lahko tudi to delo zanimivo, še posebno, če je podprto s finančno stimulacijo. Za to pa so možnosti v okviru sofinanciranja pri Zavodu za gozdove.
Posebnosti v pomurskih gozdovih
Za deželo ob reki Murije v primerjavi s preostalim slovenskim prostorom značilna manjša poraslost z gozdovi, ki znaša le 28 odstotkov oz. nekaj več kot 36.000 hektarjev. Lokalno so površine gozda zelo različne. Več ga je na osrednjem in vzhodnem Goričkem ter v Prlekiji, manj pa na zahodnem Goričkem, Ravenskem in Dolinskem. Za vsa območja pa je značilna močna razparceliranost in nasploh majhna posest.
Zaradi revščine so bila v povojnih letih dela v gozdovih zelo intenzivna. Pogosto je bilo tudi ste-Ijarjenje, katerega posledice niso bile le »čisti« gozdovi, ampak tudi osiromašenje tal in s tem spremembe v drevesni sestavi.
Danes so razmere popolnoma drugačne. Izboljšanje standarda, realen padec vrednosti lesa, pomanjkanje delovne sile, konjunktura drugih energijskih virov in nasploh nizko tretiranje gozda kot vrednote kažejo stanje, ki sicer ni značilno za vse lastnike, je pa pogosto:
•	večina sedanjih lastnikov je gozd pridobila z dedovanjem (ni ga kupila), zato jim ne predstavlja objekta, s katerim je treba gospodariti tako, da bi se morala začetna naložba čim bolje povrniti;
•	čustvena naveza na gozd kot površino v »moji lasti« je kljub temu velika, kar veijetno izvira iz zgodovinsko močne navezanosti na zemljo;
•	lastniki se spomnijo svojega gozda ponavadi le takrat, ko bi kaj iz njega potrebovali ali (kot je pogosto v zadnjem času) ko potrebujejo finančna sredstva za druge namene, kaj bo še ostalo v gozdu, jih ne zanima;
•	druge aktivnosti v smislu negovanja odraščajočega gozda jih zanimajo malo ali nič, zato bi bil razvoj gozda brez gozdarske službe in subvencij pogosto prepuščen naravi;
•	večina sečnje se želi opraviti po načelu, kaj potrebujem, in ne, kaj bo za mano v gozdu še ostalo za moje otroke;
•	pomurski gozdovi zato dostikrat dajejo vtis zanemarjenih - slabo negovanih gozdov.
V neizvajanju izbiralnih redčenj v mlajših razvojnih stopnjah tiči velika priložnost za pridobivanje biomase. Ob strokovni izbiri dreves za posek bi to zelo ugodno vplivalo tudi na razvijajoči se gozd. Zaradi majhne posesti in slabe cene lesa pogosto prihaja do primerov, da se za kurjavo - za drva - podirajo drevesa, katerih sortimenti po ceni tudi do dvakrat prekašajo ceno drv. V takšnih primerih lahko govorimo o veliki gospodarski entropiji.
Možnosti za pridobivanje biomase kot energijskega vira tudi ob upoštevanju prej navedenih imperativov obstajajo. Do njihove realizacije bo prišlo šele takrat, ko bo pri večini lastnikov vrednota gozda v hierarhiji vrednot napredovala, ko bo realno narasla cena drugim energijskim virom in ko bodo po dostopnejših cenah na voljo kotli (peči) za avtomatsko doziranje biomase in s tem tudi samodejno uravnavanje priprave tople vode v stanovanjskih hišah.
Biomasa že sedaj predstavlja pomemben delež v slovenski energetiki, po podatkih iz leta 1992 (Vir: Strategija učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo, MGD, LJ) je njen delež v skupni primarni energijski porabi 6-odstoten, v primarni energiji iz domačih virov (2/3 je namreč tako ali drugače uvažamo) pa kar 17-odstoten. Še pomembnejši pa je podatek, daje za tretjino slovenskih gospodinjstev še zmeraj osnovni energijski vir. Trendi zadnjih petih let sicer kažejo na povečano uporabo zemeljskega plina in kurilnega olja, vendar bi bilo nespametno, da se biomasa kot energijski vir umakne z ruralnih območij ali še posebej iz gospodinjstev, ki so gozdni posestniki.
Poleg individualnih kurišč je velik »proizvajalec« biomase tudi lesnopredelovalna industrija, ki z lesnimi ostanki, nastalimi pri predelavi lesa, dosega kar 35 odstotkov. Velik delež tega se porabi kar v industriji, nekaj pa se proda individualnim porabnikom.
Možnosti za učinkovitejšo rabo biomase
Najpogostejši vzroki za opuščanje uporabe biomase so potreben čas za njeno pripravo, stalna ali občasna navzočnost zaradi kurjenja in slabe možnosti za reguliranje intenzivnosti ogrevanja. Štedilniki, peči ali kotli zahtevajo tudi dnevno čiščenje. Ogrevanje stanovanj in sanitarne vode z drugimi energijskimi viri tega ne zahteva. Tudi nekoliko višja cena slednjih bo še zmeraj privlačna za individualna kurišča.
Izdelovalci kurilne tehnike so pred časom zaznali te pomanjkljivosti in ponudili izdelke, pri katerih so odpravljene.
•	Posebne peči in dozirne naprave ne zahtevajo več stalne navzočnosti človeka pa tudi regulacija temperature je mogoča. Kot kurivo se v tem primeru uporabljajo sekanci, pripravljeni v posebnih mlinih.
V njih je mogoče, odvisno od tipa, predelati vse od lubja in vejic do kosov premera 30 cm.
•	Uporaba trajnogorečih kotlov je bila znana že prej. Njihova slabost so bili slabi izkoristki in slabo izgorevanje, zato tudi povečane emisije. Proizvajalci danes ponujajo trajno goreče kotle, ki z ventilatorji dovajajo svež zrak - podpihujejo ogenj ali ustvarjajo v kurišču turbolenco, ki bistveno izboljša izkoristke, delno pa lahko vpliva tudi na regulacijo toplote. Navzočnost človeka je potrebna enkrat ali največ dvakrat na dan.
• Lončene peči v osrednjih bivalnih prostorih spet dobivajo domovinsko pravico. Pravilno dimenzionirane lahko v prehodnem obdobju (jesen, pomlad) zadovoljujejo potrebo po ogrevanju stanovanj in vlivajo občutek domačnosti. Tudi tu je potrebno nalaganje drv le enkrat ali dvakrat na dan.
Zaradi visoke cene so opisane prednosti v uporabi še zmeraj zelo redke. Za primerjavo navedimo, da samo cena peči srednje velikosti z dozirno napravo za sekance (brez razvoda, radiatorjev...) krepko presega 10.000 DEM, to pa je znesek, za katerega si povprečno gospodinjstvo lahko naroči celoten sistem ogrevanja s katerim drugim energijskim virom.
Možnosti za razumno pridobivanje biomase v gozdovih so že predstavljene. Omeniti je treba le še, da to niso samo možnosti, ampak da bo potrebno določena negovalna redčenja, katerih produkt je pretežno biomasa, primerna kot energijski vir, izvajati ne glede na to, ali bo les sploh uporabljen ali ne. Optimalno bo zato finančno podpiranje investicij, ki temeljijo na uporabi biomase, pa tudi podpora negovalnemu načinu pridobivanja lesa. Vse skupaj pa bo potrebno podkrepiti še z osveščanjem javnosti o pomenu uporabe obnovljivih energijskih virov za ogrevanje stanovanj in pripravo sanitarne vode.
Pepela ni
Biomasa, predvsem drva in vejevina, je v slovenski bivanjski kulturi predstavljala pomemben člen v načinu življenja in vplivanja na svojo okolico, na krajino. Rast standarda in vrednote modeme družbe so začele močno načenjati tudi prvotne vire ogrevanja stanovanj. Plin in olje ne povzročata žuljavih rok pa tudi pepela ni. Vse je tako idealno čisto! Za hišo pa je gozd, ki se šele razvija in kar kliče po sekiri, motorni žagi, vejniku. Tudi njegov pohod na druga kmetijska zemljišča ni oviran. Nič! Ne splača se!
Ker so stanje, možnosti, priložnosti in nevarnosti v zvezi z biomaso že predstavljeni, za konec citiramo izjavo enega od anketirancev, dano ob izvedbi ankete Gozdarskega inštituta Ljubljana leta 1995, ki vsebuje veliko modrosti in resnic:
»Star sem šestdeset in za sedaj še ne razmišljam o zamenjavi kurjave. Če pa bi jo kdaj, bi jo s plinom. Na podeželju bi sploh prepovedal prodajo in montiranje kotlov na kurilno olje. Koliko denarja porabi država za nakup kurilnega olja?! Za mene velja, da če kuri kmečko gospodinjstvo v hiši s kurilnim oljem, potem to ni več kmečka hiša. Naši sinovi in vnuki ne bodo več vedeli, kaj je sploh gozd. Ne bodo znali in že ne znajo in tudi nočejo prijeti v roke vejnika, sekire ali motorne žage, cepina. Bolj bomo postajali moderni, bogati, vse bolj bodo naše nekoč tako lepe krajine zaraščene in neobdelane. To govorim za našo Tolminsko. Če se zapeljete po Soški dolini, ne boste videli drugega kot slabo cesto in grmovje. Ponavljam: grmovje! Pa ne zamerite mojim mislim.«
Prepričani smo, da se podobni trendi kažejo tudi drugod po Sloveniji in da niso koristni niti za slovenski prostor niti za slovensko ekonomijo in navsezadnje niti za prebivalstvo. Biomaso je koristno pridobivati in uporabljati - tudi v deželi ob reki Muri.
Štefan KOVAČ, dipl. inž. gozdarstva Zavod za gozdove RS, Murska Sobota
42
looauzacija
vestnik, 12. marec
Prof. dr. Jochen Lorentzen
Multinacionalke: ključ do
uspeha na svetovnem trgu?
Globalizacija in tranzicijska gospodarstva
Samir Gabara, po rodu Egipčan, sicer pa predsednik ameriškega izdelovalca pnevmatik Goodyear, je nedavno izjavil nekaj, kar je njegove tekmece verjetno stalo vsaj eno neprespano noč. Napovedal je namreč, da naj bi Goodvearu v petih letih uspelo podvojiti promet na 23 milijard ameriških dolarjev, to pomeni, da bi obvladoval približno tretjino svetovnega trga pnevmatik. Na tem trgu z letnim prometom 70 milijard ameriških dolarjev prevladujejo tri podjetja - Goodvear ter njegova prastara tekmeca: francoski Michelin in japonski Brid-gestone. Nanje odpade kar 60 odstotkov vsega prometa. Preostanek si delijo manjši udeleženci, na primer nemški Continental, italijanski Pirelli in japonski Sumi-tomo.
Goodyearovo smelo napoved je omogočila nova tehnologija, poimenovana impact, s katero naj bi se produktivnost povečala za 135 odstotkov, poenostavili delovni postopki, znižali stroški materiala in energije ter potrebne zaloge, poleg tega pa naj bi potrebovali tudi za tretjino manj delovne sile. Zdi se, da jo je mogoče brez večjih težav vpeljati v obstoječe tovarne tako rekoč kjer koli na svetu. Kaj lahko pa se tudi zgodi, da si bo Goodyear spotoma priključil Sumito-mo in si s tem izboljšal položaj na azijsko-pacifiških trgih. Prihranki, ki jih bo prinesla proizvodna inovacija, bodo zvišali profitne stopnje na tem trgu, kjer so dobički sicer minimalni. Ali pa se bodo - in tega se manjši proizvajalci najbolj bojijo - cene znižale toliko, da ne bodo mogli več pokrivati svojih stroškov.
Goodyearova poteza jasno kaže, kaj je gonilo globalizacije: liberalizacija in tehnološka inovacija. Zaradi liberalizacije svetovne trgovine in pogojev investiranja, zaradi boljšega pretoka informacij in razvoja komunikacij lahko podjetja svoje strategije začrtajo globalno. Goodyear bi se lahko na primer odločil, da se z evropskimi tekmeci spoprime tako, da v Evropi postavi svojo najsodobneje opremljeno tovarno. Lahko bi stala v srednji Evropi: primerjalno so tam stroški dela nizki, trgovsko je povezana z Evropsko zvezo, blizu Skupnosti neodvisnih držav, poleg pa so tudi pomembnejši proizvajalci avtomobilov. Zaradi vsega tega so tranzicijska gospodarstva še kako privlačna.
Globalizacija torej preoblikuje podobo gospodarstva. Podjetja, ki se ubadajo z vse večjo konkurenco, se v številnih panogah prestrukturirajo tako, da se povezujejo in združujejo. Drugače rečeno: veliko je lepo, ogromno pa je še lepše. Tako podjetja, ki je danes drugo največje v Evropi glede na tržno kapitalizacijo, leta 1997 sploh ni bilo na seznamu 500 najboljših podjetij, ki ga vsako leto pripravi Financial Times. Novartis je nastal z združitvijo dveh farmacevstkih podjetij, Ciba-Geigy in Sandoz, ki sta že pred združitvijo sodili med ducat največjih v Evropi.
Globalizacija je tudi povzročila, da je svetovno gospodarstvo vse manj igrišče samo za bogate države. Na države v razvoju pride sedaj skoraj polovica svetovne proizvodnje. Najuspešnejše med njimi so si prislužile naziv »porajajoča se’tržišča« (emerging markets), ki opisuje tako politiko - namreč gospodarske reforme - kot njen rezultat: nadpovprečne stopnje rasti. Kot napoveduje Mednarodni monetarni sklad, bodo države v razvoju ob prelomu tisočletja dosegale 6,5-odstotno realno rast BDP, države v tranziciji pa 5,4-odstotno, kar je skoraj dvakrat več, kot naj bi dosegala razvita gospodarstva. Economist Intelligence Unit napoveduje, da se bodo na vrh lestvice najhitreje rastočih gospodarstev v letu 1998 ob že tradicionalnih favoritih, kot sta Kitajska in Čile, uvrščale tudi države, ki jih sploh ne bi pričakovali med tekmujočimi, na primer Bosna in Angola. In kaj imajo te države skupnega s Slovenijo? Multinacionalna podjetja jih vštevajo med potencialne lokacije svojih neposrednih naložb v tujino. Kaj to pravzaprav pomeni?
Vloga multinacionalnih pojetij pri modernizaciji
Če je verjeti Konferenci Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD), so to dobre novice, in sicer zato, kot utemeljuje v svojem Poročilu o svetovnih naložbah 1995 (World Investment Report 1995), ker bodo multinacionalke prinesle dobrote, kot so kapital ter tehnološka in vodstvena znanja. Poleg tega bodo svojim partneijem v skupnih vlaganjih in svojim podružnicam pomagale pri prodaji njihovih proizvodov na svetovnih trgih. Konec koncev pa bodo tudi pospešile prestrukturiranje in modernizacijo celotnega gospodarstva, saj bodo s svojimi naložbami spodbudile tudi druga podjetja.
Nekateri pa menijo, da so to le pobožne želje. Skrbi jih, da multinacionalna podjetja pod to krinko za male denarje pokupijo dragoceno državno premoženje. Ko enkrat zavzamejo položaj na tržišču, ga zlorabijo in dvignejo cene. Raje, kot da bi vpeljale nove tehnologije, prenašajo zastarele proizvodne načine. Tudi ob redkih priložnostih, ko multinacionalna podjetja postavijo sodobne obrate, si bolj prizadevajo za
oviranje kot spodbujanje prelivanja tehnologije, da bi . zaščitila znanje, ki jim je sploh omogočilo konkurenčnost. Tu se skriva tudi nevarnost, da bi srednja Evropa postala podružnično gospodarstvo, v katerem na eni strani zunanja podjetja nadzirajo osamljene niše sodobne proizvodnje, na drugi pa ostajajo pretežno nekonkurenčna domača podjetja.
Tako optimisti kot pesimisti so v zmoti. Vpliv multinacionalnih podjetij ha posodobitev industrije v domačih gospodarstvih je večplasten. Kdorkoli trdi, da je vpliv bodisi samo pozitiven bodisi samo negativen, zanika tako spoznanja ekonomske teorije kot tudi znane izkušnje že približno desetletje potekajočih neposrednih tujih naložb v porajajoča se tržišča. Nedavne raziskave kažejo, da so odločilni naložbeni motivi multinacionalnih podjetij, njihove organizacijske strategije, način izvajanja navpičnega nadzora, značilnosti proizvodnje pri njihovih dejavnostih v tujini in struktura trgov, na katerih delujejo. Vse to so ključni dejavniki, ki določajo, ali neposredna tuja naložba spodbuja lokalni inovativni potencial, omogoča prelivanje in povečuje konkurenco ter s tem prispeva k potekajoči gospodarski reformi in prestrukturiranju.
Naložbeni motivi
Raziskava, ki sta jo izvedli Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), je pokazala, da so multinacionalna podjetja sprva vlagala v srednjo Evropo predvsem zato, ker so hotela prodajati na lokalnih trgih. Obstajalo je (sicer prikrito) povpraševanje po dobrinah splošne porabe, zaradi posodabljanja industrije in infrastrukture pa so se pokazale potrebe po zahodnih investicijskih dobrinah, kot so na primer stroji za proizvodnjo. Dostop do trga je bil torej pomemben. Tuja podjetja so v regiji iskala tudi relativno ceneno, a izurjeno delovno silo. Ta jim je omogočila delovno intenzivni del proizvodnje prenesti v srednjeevropsko regijo in tako znižati stroške na enoto proizvoda. Deli, obdelani v regiji, so bili nato ponovno izvoženi. Proces je znan pod imenom dodelavni posli. Nekatere multinacionalke pa so iskale dostop do dejavnosti, ki zahtevajo veliko človeškega kapitala, da bi proučile lokalno tehnološko znanje. Kot primere v proizvodnji telekomunikacijske opreme lahko navedemo Siemensovo sodelovanje z Iskra-telom in Ericssonov prevzem Nikole Tesle. Noben od teh motivov za vstop sam po sebi ne zagotavlja, da bo tuji kapital prispeval k posodabljanju. Vsekakor pa je malo možnosti, da bo lokalni industriji globalno omogočila naložbe, ki jih vodi, le želja po dostopu do tržišča. Ko tuja podjetja iščejo lokalne vire, je pomembno zagotoviti, da domači partnerji ne bodo vklenjeni le v tiste dele proizvodne verige, ki ne dodajo veliko nove vrednosti. Pri dodelavnih poslih takšno tveganje gotovo obstaja.
Organizacijske strategije
Sčasoma so se razvile različne oblike mednarodne proizvodnje. Po drugi svetovni vojni so multinacionalna podjetja v tujini običajno ustanovila samostojne podružnice z enako organizacijsko strukturo, kot jo je imelo matično podjetje. Kasneje so ovire pri trgovanju postajale vse manjše, kar je omogočilo vzpostavitev enostavnih povezovalnih strategij. Tipičen primer je razpršitev proizvodnje. Za enostavne povezave je značilno, da so nekatere podjetniške funkcije skupne, medtem ko morajo za druge dobavitelji polproizvodov poskrbeti sami.
Za tista podjetja, ki jim uspeva skoraj kateri koli del proizvodne verige namestiti tja, kjer so donosi največji, so v zadnjem času značilne kompleksne povezovalne strategije. Nedolgo od tega so bile določene proizvodne dejavnosti - kot na primer raziskave in razvoj - omejene na domačo državo podjetja matere. Te dejavnosti se dandanes lahko prenesejo na posebno izurjene in inovacijsko intenzivne enote v tujini. Enako velja za skupne dejavnosti, kot sta računovodstvo ali finančni menedžment. Vse večja mednarodna konkurenca je tisto, kar sili multinacionalna podjetja, da na tak način optimirajo svoje proizvodne verige glede na donosnost.
V mednarodnem poslovanju hkrati obstajajo vse tri opisane strategije - samostojnost, enostavna povezanost in kompleksna povezanost. Slednja je sicer novejšega datuma, saj je zmožnost upravljanja kompleksnih povezav odvisna od stopnje gospodarske povezanosti in tehnološke razvitosti. Svetovno gospodarstvo je doseglo ustrezno stopnjo šele v 80. letih tega stoletja. Kompleksna povezovalna strategija zahteva zapleteno organizacijsko strukturo, ki omogoča usklajevanje in nadzor nad težavami, ki jih porajajo globalne proizvodne verige. To vodi k funkcionalni, • proizvodni ali zemljepisni specializaciji znotraj korporacije. Lokalna podjetja v srednji Evropi so tako lahko odgovorna za izvedbo določenih del za celotno korporacijo. Podružnica VW Škoda na Češkem na
primer je odgovorna za oblikovanje nadvozja, notranjih delov in luči za vse dele skupine. V Sloveniji je Bosch-Siemens določil MGA za Europe-an Competence Centre, evropski center strokovnosti torej, pristojen za male gospodinjske aparate.
Izvajanje navpičnega nadzora
Sestava multinacionalk je raznolika. Nekatere vse ključne odločitve sprejemajo na sedežu, medtem ko je v drugih hierarhična delitev ohlap-nejša: posamezne enote poročajo različnim področnim in/ali proizvodnim centrom in so pri odločanju samostojnejše. Kot zgled se pogosto navaja elektroinženirska skupina ABB. Tam, kjer je navpični nadzor močan - kot na primer pri proizvajalcih avtomobilov, ki so vlagali v srednji Evropi -, se lahko od podružnic zahteva, da na primer prispevajo za ra-
ziskave in razvoj, ki jih v okviru skupi ne izvajajo nekje drugje. Decentralizirane podjetniške mreže pa bolj ohranjajo relativno samozadostne podružnice, ki skušajo hkrati maksimizirati uspešnost skupine in podjetja.
Lastnosti proizvoda
Obstajajo področja, kjer morajo razvoj in raziskave, načrtovanje, preizkušanje prototipov in izdelava končnih proizvodov potekati pod eno streho, da bi se lahko dokopali do operativnih rešitev, osredotočenih na reševanje problemov. Tehnološki inženirji in proizvodni tehniki preizkušajo nove dosežke raziskovalnega oddelka in jim posredujejo povratne informacije o obnašanju, zanesljivosti, pogostosti napak itd. Sodelovanje med razvojem in proizvodnjo je torej tesno, vzajemnost učinkov je močna. Visoka raven sinergije omejuje možnosti premestitve napredne proizvodnje v tujino. Dve taki panogi sta strojni inženiring in farmacija. Prav tako pa obstajajo panoge, kjer sta lahko načrtovanje in proizvodnja brez težav ločena in potekata na različnih lokacijah. Ko proizvod enkrat zapusti laboratorij, sam postopek izdelave ne omogoča več izboljšav. Sodelovanje med razvojem in proizvodnjo je torej slabo oziroma ga sploh ni. povezanost je šibka. Pri nizkih ravneh sinergije, kot na primer v proizvodnji mikročipov, je veliko lažje vzpostaviti decentralizirano proizvodnjo.
S stališča gospodarstva, ki sodi med porajajoča se tržišča, je malo verjetno, da bi tuje naložbe v panoge, za katere so značilne visoke ravni sinergije, spodbujale lokalne inovacijske zmožnosti, saj se raziskave in razvoj praviloma opravljajo na sedežu podjetja. Tuje investicije, ki jih izvajajo podjetja iz panog z visoko sinergijo, bodo praviloma usmerjene v manj zahtevne dele proizvodnega procesa, razen če prenese multinacionalka na svojo podružnico odgovornost za celotno proizvodno linijo. Investicije, ki jih izvajajo panoge, za katere je značilna nizka stopnja sinergije, pa so lahko usmerjene bodisi v raziskave in razvoj bodisi zgolj v proizvodnjo. Pomembna razlika je, da nadgrajevanje prvih ni smiselno, pri slednjih pa ni mogoče. Tako na primer tovarne zabavne elektronike, kot so Sony, Philips ali Samsung, praviloma zaposlujejo veliko delavcev, vendar zaenkrat še ni dokazov, da bi tudi kaj prispevale k lokalni raziskovalni dejavnosti, recimo pri oblikovanju čipov. Če se tega zavedamo, nam bo prihranjeno marsikatero razočaranje.
Struktura trga
Multinacionalna podjetja z dobavitelji in razpečevalci pogosto sklepajo ekskluzivne pogodbe. Če podjetja te tako imenovane navpične omejitve uporabljajo za to, da bi zmanjšala tveganje, povezano z vstopom na novo tržišče, bo njihova uporaba delovala v prid povečanja konkurenčnosti. Obratno pa je mogoče tudi, da jih podjetja ustvarjajo, da bi novin-
cem onemogočila dostop do trga. Kakšni so f i nagibi, je v splošnem odvisno od tržne st j*; obstaja močna konkurenca med blagovn | mi, bo povečanje konkurenčnosti inj (j’ običajno prevladalo nad negativnimi učih 'gl ovire za vstop velike, konkurenca med I znamkami pa majhna, take omejitve Pr I zmanjšujejo konkurenčnost.	(i I
Poleg vpliva na razdelitev rent med P j; tj potrošniki lahko navpične omejitve 'j joiinj porazdelitev izkupička med državami- jvJ j cije v tujino povezane z navpičnimi ojvit njihov končni izid lahko globalno predstavlja le enostransko maksimizac?0 vestitorja. Neposredne tuje naložbe so j s« ne z ovirami za vstop, saj so multinact® sebno dobro opremljene za njihovo 0 Drugače rečeno: neposredne tuje nal°z tj zlasti za trge, kjer prodajo nadzoruje *e j ponudnikov. Zato tuji investitorji cesto j šnjo tržno moč, ki jo lahko uporabljaj0.1 ps^l vah navzdol kot tudi navzgor. Politicn'1 ■ jod1 t vidiki uporabe te moči' so drugačni k°jalf1® ! podjetjih, saj gre pri tem za vprašanje n ti globalni dobrobiti.	f lajiJc° jI
Multinacionalna podjetja vsekak° pa I gajo tranzicijskim gospodarstvom k uS?no A/l vnih trgih. Ni pa to nujno. Po^^vd^/j pričakovanja uradnikov in podjetnik0 j s sij t teljici realna in da jih je mogoče uskla mi tujih podjetij. Realizem navsezadni . to, da v agencijah, odgovornih za sP°° j/ sedijo ljudje, ki so sposobni analiziraj petij*' v domače gospodarstvo z vidika I je le jo nikov, o katerih je bilo prej govora. 1 j kje j re k oblikovanju popolne slike o 1e	d j
multinacionalk sovpadajo z interesi ^efij^ kje ne, temveč tudi zagotavlja rim se primerja različne istovrstne P cionalk, ki se potegujejo za nakup moženja.
Pet dejavnikov določa učinke m oj# nosti v državi gostiteljici. Seveda# $ dogaja izolirano. Multinacionalke *a^a jr velikim številom različnih držav, j stva pa imajo včasih to srečo, da a y ^j t tujimi snubci. Odločitve o tem, kje j d° j j se vedno oblikujejo glede na to, kal	d jj j
vnem gospodarstvu. Pomembno P j0 z j j/ države na to ne pozabijo, ko se P°® nalkami in ko izpopolnjujejo svoje renčne prednosti.
Dr. Jochen Lorentz^^ Johns Hopkins


ygstnik, 12. marec 1998
C^kologija
43
Prof. dr. Danijel Vrhovšek
Načini čiščenja odpadnih voda
Za čiščenje onesnaženih voda obstajajo različni sistemi, kjer delujejo mehanski, fizikalno-kemijski in biološki Pr°cesi, bodisi posamezno ali v kombinaciji. Med biološkimi sistemi se pojavljajo tudi nekateri novi, ki poskušajo ,__ kar najbolj posnemati naravne procese, to velja tudi za rastlinske čistilne naprave (RČN).
Močvi v?°si,emai° samočistilne procese v naravnih fiinkcT * ekos*stemdl’s tem da je cilj pri zgraditvi in 'iščen' 6 Sj^emov doseganje čim večje učinkovitosti vlfc?3 Da manjšem prostoru. V te sisteme so vezati*16 rastline, različni substrati in nanje odpadn r°°r8ankZn1*’ °dstranJujej° polutante iz ■nuna!6 Gled® na veliko vrst odpadnih voda (ko-s®stavo6 ph-no,°ške’ izc®dne, itd.) in njihovo različno tost či ' S° ■ C^no Projektirane tako, da je učinkovi-^ološkv^ maks'malna. Tako kot pri drugih naravnih koristi- CIStiln^ sistemih zagotavljajo RČN še dodatne stavitve P?’110'110 uporabo odpadne vode, možnost vzpo-inst„ a' °bran'tve Pomembnih močvirskih habitatov
Qstj|P°Večevanje P®strosti okolja.
Poznali ’° Sposobnost rastlin in pomen močvirij so Vodo za Ze.Azteki in stari Egipčani, ki so zajemali Ekol P'tJe Sam° med Pijočimi rastlinami v reki, močvirja v' danes v sPi°šnem strinjajo, da so IBovna7Verjetn0 eden najP°membnejših ekosistema so k “ Shajajoč iz njihove sposobnosti delo-navajo n °* 'Cdv'ce Pokrajine”, močvirja ne le urav-šujej0 bioT^ površ’nske vode, temveč tudi izbolj-Weva° °^° 'n kem*isko integriteto teh voda z tov, s či Jem Sediment°v *n odstranjevanjem nutrien-vode. Tak6*^^^0 P°stanej° potencialni vir pitne 5 do [q od°Je sP°s°hno rečno povodje, ki vsebuje od dji brez St°tkov močvirskih tal, v primerjavi s povo-mkcijo °d deževju zagotoviti 50-odstotno lija z raJ° p°Plavnih prežkov. Moč letnih poplav omi-raVnicah ■r°Slr^em v°dnih presežkov na poplavnih ^očviri*1 Zadrževanj®m vode v plitvih zajezitvah. ®0Ve, sa;Jen pred®l ob vodotoku stabilizira rečne bre-kate^h37110 P°VrŠino za8°tavlja habitat rastli-^cinbn*1 ^°ren*ne zadržujejo prst. Hkrati imajo "Mik: ,° v'ogo v prehranjevalni verigi in ohra-^^■oioskediverzitete.
^čiščenja vode v ČN
b-^nih0065' potekai° tudi v RČN, seveda v kon-lahkora2merah (prostor, čas, učinkovitost).
Spektra hZ °'{šaj° kakovost vode s pomočjo cele-^jih nar 1O'°^*h procesov, ki so v močvirskih glinah in^' Mikroorganizmi, ki živijo na vodnih Senutrie Stratu’ Pretvorijo organsko snov in Mogoča ■* 6 V oc*Padni vodi v take hranilne snovi, ^rsko m U?°dne življenjske razmere za pestro >U ra?™^0 ^astbne igrajo aktivno vlogo pri '°^iivega dušika, fosforja in drugih
Primer0 niK' te^ke ^me) >z odpadne vode.
k u^inkovit Uporah* 'n Pravilni konstrukciji lahko snniUna1nih in° °dstran'i° večino polutantov, ki so v že P°sebno ln<iustryskih odpadnih vodah. RČN Va,iju vsecn Ucinkovite pri odstranjevanju in zni-Vo^H^ranihTd (biološke potrebe po kisiku), ti tna-1: n'd belcev, dušika, fosforja, ogljiko-v °snovi °Vin'
sa?1 Ztllanjšev0Ciatk0V 'Z razKčne literature je učinko-Co^dirane Jnja Onesnaževanja z RČN naslednja: kov 5 c®lotp°V' ^'^5% učinkovitosti, celoten P izv0 'J’ k°liform ’Zn’ Z'V° srebro 50-90%, svinec do 99 % ne bakterije in bakterije fekalnega
UČi j;
SjoV^ilnerJv'J'.zanesbiva in poceni tehnolo-^fskiK Mogoče „Z Sevanju in upravljanju. Tehno-mir °bmočij vkr°-a^'^ v širokem razponu geo-M čisti;JUCn° s SU8nimi, tropskimi in alp-Ner J odpadnp° Pa 'abh° tudi s hranilnimi sno-ši?’ npr- v pa V°de v ekstremnih vremenskih °ko PrilaoaSU zmrzaH- Dimenzije RČN se žeti]i^ei'tev Da JJ0 Velikosti, obliki in lokaciji.
oU delov ' Ji, rvazPoložljiva velikost potrebne-?1°	RČNI,	8ov°njo v prid učinkovite-
sovajo Zar^lko so te^a’ V visok°g°rskih predelih. k° ^InJ' ^anier, dprave prekrite s snegom, do-^lika p^°st^a”6 mikr°bne aktiVn°Sti Vi‘ in^^jeadn'hvoda^J dru8imi napravami za čiš-lJVeeinie p°trebui„ enostavno vzdrževanje, saj za ISi	""O’"' »1'
v0(1 °st čfchl in eni, eclenski pregled dotokov in P ?red či«^a s® snPpat Jtna ko8nJa rastlin. Učin-z mesečnimi analizami otamvtetihso
•izr^PtostoJd^tavna^81' RČN Še nasledple: sto^o ve|^ n ne zahteva velikih pose-taIvanje , k°vitost čiščenja, 80-95 od-°bmnOnista
Zkradnjj se 4 Potrebni energija in stroj-en del 20-30 odstotkov hrani
lnih snovi (npr. fosfor, dušik, ogljik itd.), težkih kovin, pesticidov in drugih toksičnih snovi vgradi v rastlinsko biomaso, ki pri drugih čistilnih naparavah brez dodanih kemikalij za obarjanje odtečejo v okolje,
- energija, ki se je vgradila v rastlinsko biomaso, se lahko ponovno uporabi (briketi, kompost, krma itd.),
- ne povzročajo smradu in razvoja nevarnih insektov, ker je tok vode podpovršinski,
- ob izpadu ali popravilu strojnega dela pri drugih čistilnih napravah potrebuje mikrobna populacija za svojo obnovitev nekaj dni, pri čemer surova odpadna voda odteka in onesnažuje okolje, do česar pri RČN ne prihaja,
- v primerjavi z drugimi sistemi čiščenja so veliko cenejše,
- vzdrževanje je enostavno in poceni,
- sposobnost kompenzacije hidravličnih presežkov, - lepo se vklaplja v okolje.
Med slabostmi lahko omenimo le, da RČN niso primerne za velika mesta in hude onesnaževalce. Za čiščenje komunalnih odpadnih vod večjega mesta bi potrebovali ogromne površine, ki pa so predrage in predragocene. Toda tudi te težave v svetu že rešujejo. Namesto centralne čistilne naprave z dolgimi kanalizacijskimi sistemi gradijo manjše, za posamezna mestna območja, ki so obenem zeleni del mesta.
RČN so zaradi omenjenih lastnosti pogosto predmet primerjav z drugimi biološkimi sistemi čiščenja, predvsem z najbolj razširjenimi čistilnimi napravami s pritrjeno mikrobno biomaso. Učinkovitost je pri vseh visoka, vendar imajo RČN nekatere prednosti. Pomembno je, da se v RČN veliko hranilnih snovi (dušik, fosfor) in mnoge strupene snovi (težke kovine, pesticidi) vgradijo v rastlinsko biomaso, pri čistilnih napravah s pritrjeno biomaso pa, če ne dodamo kemikalij za obarjanje, odtečejo v okolje. Prednost RČN je tudi v tem, da ne more priti do izpada delovanja med popravilom, kar je pogosto pri strojnih ČN s pritrjeno biomaso. Ob obnovi mikrobne populacije ČN, ki traja nekaj dni, odpadna voda neprečiščena onesnažuje okolje. Tudi za ponovni zagon je potrebno določeno obdobje, da se ponovno razvije učinkovita mikrobna razgradnja. Pri RČN takih problemov ni. ker jih tudi daljše prekinitve delovanja ne motijo, saj namreč delujejo kot naravna močvirji. Navsezadnje je pomembna tudi razlika v ceni. V primerjavi s strojnimi ČN so stroški zgraditve in vzdrževanja polovični, ob sodelovanju uporabnikov z lastnim delom pa se še občutno zmanjšajo. S svojim rastlinjem se RČN popolnoma vklopijo v okolje in s tem popestrijo videz krajine. Pogoj za ureditev RČN je razpoložljiva površina, in sicer 2-3m2/PE, medtem ko za čistilno napravo s pritrjeno biomaso potrebujemo l,6m2/PE. Število zgrajenih RČN v Sloveniji
Trenutno deluje v Sloveniji in Italiji približno dvajset RČN za čiščenje najrazličnejših vrst odpadnih voda, ki jih je projektiralo podjetje Limnos s partnerji. Prek trideset RČN pa gradijo oziroma so zanje izdelani projekti. V svetuje tehnologija široko sprejeta in njena uporaba narašča. Gradnja RČN je namenjena čiščenju:
- komunalnih odpadnih voda posameznih gospodinjstev in gostinskih objektov,
- komunalnih odpadnih voda manjših naselij, - nevarnih izcednih voda z odlagališč komunalnih odpadkov,
- določenih tehnoloških (predvsem živilskoprede-lovalnih) odpadnih voda,
- rudniških odpadnih voda, - odpadnih voda s cestišč, - za terciarno čiščenje voda, ki pritekajo iz velikih čistilnih naprav, ki opravijo le mehansko čiščenje,
- terciarnemu čiščenju voda iz farm,
- povsod, kjer so hidravlične obremenitve neenakomerne (npr. turistični, gostinski in podobni objekti).
Industrijske
Gradišče pri Kozini - Sudest, Droga Portorož, Središče ob Dravi - Gosad, Droga Portorož Črnomelj - Belsad, Kolinska Ljubljana Kanal ob soči - Mercator,
Čiščenje izcednih vod iz komunalnih odlagališč
Dragonja
Ljubevč - Idrija
Ljubljanska deponija
Čiščenje gospodinjskih odplak
Planina - 600 PE
Ponikva pri Šentjurju - 350 PE
Krasinec pri Metliki 250 PE
Individualne hiše
Šempas
V Italiji je podjetje Limnos skupaj z italijanskimi partnerji projektiralo deset RČN za komunalne vode. Največja je za Martinsiguro za približno 20.000PE.
Tipi RČN doma in po svetu
RČN za komunalne odpadne vode
Kadar predpisi ne dovoljujejo zgraditve klasične greznične jame ali je oddaljenost od kanalizacijskega sistema prevelika, so RČN za posamezno hišo, kmetijo ali gostinski objekt poceni in učinkovita alternativa. Izpusti iz RČN ustrezajo zahtevam sekundarnega čiščenja in so lahko zgrajene kot sistemi z neposrednim izpustom v bližnji odvodnik ali kot sistemi brez izpusta z akumulacijo vode za njeno ponovno uporabo. Sistemi so učinkoviti tudi za reševanje problematike komunalnih in meteornih odpadnih voda manjših naselij, kjer je decentralizirano čiščenje v manjših rastlinskih čistilnih napravah bistveno gospodarnejše kot zgraditev dolgega kanalizacijskega sistema s centralno čistilno napravo.
RČN za primere netočkovnih virov onesnaževanja
Naraščajoča zavest, da imajo netočkovni viri onesnaževanja velik vpliv na onesnaževanje potokov, rek in jezer, je privedla do uporabe RČN tudi na tem področju. Sistem je sposoben zadržati in filtrirati vode, ki odtekajo z obdelovalnih površin, in da ob iztoku vode z nižjimi vrednostmi raztopljenih snovi in nutrientov, ki bi sicer povzročali evtrofikacijo.
RČN za onesnažene meteorne vode
Meteorne odpadne vode z urbanih in neurbanih površin, industrijskih in komunalnih objektov in od gradbenih dejavnosti so pogosto pomemben vir ne-točkovnega vira onesnaževanja za potoke in jezera, v katere odtekajo. RČN za onesnažene meteorne vode lahko zadržijo velike količine vode po močnem deževju in hitrem taljenju snega. Ta akumulacijska sposobnost RČN omogoča filtriranje meteornih vod in nižjih poplavnih presežkov.
RČN za zakisane rudniške odplake
Vodna vegetacija, organske snovi in mikrobna aktivnost v RČN skupaj prispevajo k dvigu pH- kislih rudniških odplak in odstranjujejo kovine, kot so Fe in Al, iz nevtralnih rudniških voda in voda z nizkim pH. RČN za odpadne vode s cestišč
S povečevanjem urbaniziranih površin se povečuje količina površinskega odtoka, ki poleg poplav in erozijskih pojavov zaradi svoje onesnaženosti čezmerno obremenjuje okolje. Zato je pri gradnji avtocest, ki so trajen poseg v prostor, potrebno upoštevati okoljevarstvene pristope. RČN kot eden od načinov čiščenja odpadnih voda ponujajo s svojimi značilnostmi pri gradnji prometnic z okoljevarstvenim pristopom kar nekaj možnosti za varovanje vodnega okolja. Onesnaženost vode s cestišč lahko poveča obremenitev obcestnega vodnega okolja kar do 50 odstotkov s suspendiranimi snovmi, do 16 odstotkov z ogljikovodiki in med 35 in 75 odstotki s težkimi kovinami in olji, maščobami in s kloridi ob soljenju, s povečanimi koncentracijami sulfatov, nitratov, povečano motnostjo in specifično električno prevodnostjo. Kljub onesnaženju, ki ga povzroča padavinska voda z avtocest, pa je zaradi nihanja tako v količini kot sestavi čiščenje težavno. Na osnovi tega se je pojavila ideja o sistemu, ki bi bil sposoben kompenzirati tako hidravlične kot polucijske presežke. Tak sistem predstavljajo RČN.
RČN za izcedne vode z odlagališč komunalnih odpadkov
Izcedne vode sodijo zaradi svoje toksičnosti med specifične odpadne vode, katerih čiščenje je težavno, in zato resno ogrožajo kakovost podtalnice in površinskih voda ter so za človeka in njegovo okolje resna nevarnost. Težave z izcednimi vodami pa se ob širjenju deponij lahko le večajo in kljub zaprtju deponije ostanejo. V svetu se zato usmerjajo k čim hitrejši sanaciji obstoječih deponij. Strokovnjaki po svetu ugotavljajo, da so zaradi svojih lastnosti RČN primerne tudi za čiščenje bolj specifičnih odpadnih voda, kot so izcedne vode iz deponij, in tako bistveno prispevajo k varovanju talnice in površinskih voda. Vode, onesnažene s strupenimi snovmi, npr. težke kovine, pesticidi itd., ki so nerazgradljive, se v RČN očistijo, zadržijo v RČN (substrat, rastline) in ne odtekajo v okolje. Imamo jih pod kontrolo.
RČN za terciarno čiščenje (poliranje)
RČN so v svetu pogosto namenjene terciarnemu čiščenju odpadnih voda. Zmogljivost klasičnih čistilnih naprav v Sloveniji je nizka in ob dejstvu, da imajo nekatere le mehansko stopnjo čiščenja in ne dosegajo želene učinkovitosti, se zopet ponuja možnost za uporabo RČN, ki so dodatek k obstoječemu čiščenju. RČN za industrijske odpadne vode
Industrijske odpadne vode izvirajo iz širokega spektra proizvodnih procesov. Tipi odpadnih vod, ki so najprimernejši za čiščenje v RČN, so odpadne vode papirne industrije, živilskopredelovalne industrije, mesne industrije, odpadne vode iz nekaterih kemijskih obratov, iz rafinerij itd.
RČN za čiščenje odpadnih voda v visokogorskem svetu
Na podlagi domačih in tujih izkušenj lahko pričakujemo učinkovito čiščenje tudi v naših visokogorskih postojankah. Drugi alpski narodi so si nabrali precej izkušenj, saj so že kar nekaj postojank opremili z RČN. Inštitut za biologijo iz Ljubljane že vrsto let
opravlja analize stanja naših gorskih jezer. Rezultati jasno kažejo, da se stanje slabša. K temu poleg prenosa onesnaževanja na daljavo precej prispeva tudi povečan turistični obisk gora. Močan vir onesnaževanja so namreč prav gorniške postojanke, ki še nimajo učinkovitih sistemov čiščenja odpadnih vod. Dejavniki, ki govorijo v prid postavitvi RČN v teh predelih, so predvsem: ugoden obratovalni čas postojank, ki so oskrbovane le v poletni sezoni, kar se pokriva z vrhuncem bioloških procesov; stalnost in zadostnost vodnega vira, ki omogoča stalno količino odpadnih vod in s tem učinkovito delovanje RČN; primernost prostora, kjer se RČN ekološko in estetsko vključuje v obstoječo krajino, možnost kompenzacije sezonskih oz. tedenskih obremenitev.
RČN za čiščenje vode iz ribogojnic
S stališča ribištva oziroma ribogojstva so RČN zanimive zato, ker preprečujejo onesnaževanje zaščitenih vodotokov, čistijo onesnažene vode iz ribogojnic, kondicionirajo dotočno vodo v ribogojnice in zaščitijo stoječe vode (ribnike, barja, jezera itd.) pred onesnaženim dotokom. Izjemno zanimivo in v Ameriki že uporabljeno pa je izkoriščanje očiščene vode (prek RČN) za gojenje rib. V Ajdovščini sta na pilotni napravi dva takšna sistema, ko prečiščena voda teče v ribnik. Rezultati so spodbudni. Sistem RČN je posebno zanimiv tam, kjer je vode malo in je z njo treba ravnati skrajno racionalno.
Upravičenost gradnje RČN
Glede na velikost naselij, urejenost kanalizacijskih sistemov, stanje obstoječih čistilnih naprav, specifičnosti posameznih geografskih področij in ekonomskih razmer lahko v Sloveniji najdemo mnogo možnosti, kjer bi bila gradnja RČN smiselna.
Slovenija sodi med relativno redko naseljene države, saj živi v njej povprečno okoli 93 prebivalcev/ km2 (podatki za leto 1988). Ob tem živi 59,5 odstotka prebivalstva v naseljih z do 5000 prebivalci. Naj večji delež teh prebivalcev živi v naseljih z 201-500 prebivalci. V ta velikostni razred sodi 1107 naselij, medtem ko je naselij z 2000 prebivalci 5787. Ob ugotovitvah, da so RČN primerne predvsem za manjša naselja (100-500 PE), kaže strukturiranost slovenskega prebivalstva ustrezne možnosti za uporabo RČN kot alternativne metode čiščenja.
Pri upoštevanju opremljenosti naselij s kanalizacijo in neposrednim izpustom v vodotok, ko kanalizacija ni priključena na čistilno napravo, je 400 naselij s skupno 140000 prebivalci s tega stališča primernih za zgraditev RČN. Med redko naseljena območja z večjim številom manjših naselij sodi (udi predel ob Muri. Pomurje s svojim pretežno agrarnim značajem, kamor spadajo občine Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, zajema po podatkih iz leta 1995 6,5-odstotni delež prebivalstva Slovenije. Od tega je 20,4 odstotka kmečkega prebivalstva v 21844 kmečkih gospodarstvih, ki predstavljajo 56,7-odstoten delež vseh gospodinjstev.
Ob podatku, da v Sloveniji očistijo čistilne naprave le 25 odstotkov vseh odpadnih voda iz približno 150 naselij, nanje pa je priključenih 14 odstotkov prebivalstva Slovenije, in le polovica te vode se očisti v mehansko-biološkem postopku, se kažeta neurejeno čiščenje slovenskih odpadnih voda in s iem potreba po učinkovitejšem čiščenju.
RČN so v svetu pogosto namenjene terciarnemu čiščenju odpadnih voda.V Sloveniji je po podatkih Ministrstva za varstvo okolja in urejanja prostora približno 150 čistilnih naprav. Zmogljivost teh naprav je nizka, saj jih ima kar 97 povprečno zmogljivost do 1052 PE. Zaradi nizke zmogljivosti večine čistilnih naprav in ob dejstvu, da ima 14 čistilnih naprav le mehansko stopnjo čiščenja in da mnoge ne dosegajo želene učinkovitosti, se zopet ponuja možnost za uporabo RČN kot dodatka k obstoječemu čiščenju.
Mnogokrat je pri gradnji RČN sporna tudi površina, ki jo za to metodo čiščenja potrebujemo. Po podatkih iz leta 1988 (Statistični podatki zemljiškega katastra, julij 1989) je bilo v Sloveniji 93,2 odstotka neuporabljene površine. Urbaniziranih površin pa je okoli 5 odstotkov. V Sloveniji porabimo za potrebe urbanizacije okoli 1575 do 2000 hektarjev proste površine letno, medtem ko bi površina obstoječih in načrtovanih RČN ( 2-3m2/PE) šele v nekaj letih dosegla nekaj hektarjev, to pa je glede na urbanizirano površino zanemarljivo. Tudi v nižinskem svetu - v predelih ob Muri - je smiselnost gradnje RČN upravičena. Tu se srečujemo zlasti z ogrožanjem kakovosti talnice. Razlog za slabšanje kakovosti talnice je poleg neurejenega čiščenja komunalnih in industrijskih odpadnih voda tudi intenzivno kmetijstvo, zato se kaže potreba tudi po terciarnem čiščenju. Zaradi učinkovitosti RČN pri zmanjševanju vsebnosti P- in N-spojin v odpadni vodi bi bila uporaba takega sistema čiščenja na tem področju smiselna. Prav tako se kaže možnost uporabe RČN za kondicioniranje vode iz potokov in rek za namakanje.
Prof. dr. DANIJEL VRHOVŠEK, mag. biol., LIMNOS, d. o. o., Notranje Gorice
44
^Kuiugija
vestnik, 12. marec
Pogovor z dr. Andrej Kirnom
Od kapitala k ekologiji
O ekologiji seje začelo intenzivneje razpravljati v začetku sedemdesetih let in je bila v ospredju do konca osemdesetih
Nato je bila ekološka problematika porinjena na stranski tir. Kolikor je danes še aktualna, je aktualna v vlogi prevladujoče liberalne ekonomije rasti, ki je »ekološka« toliko, kolikor ji to rabi za povečevanje dobičkov. Zaradi tega je potrebno ekološko paradigmo ponovno aktualizirati in o tem sva se pogovarjala z enim od naših vodilnih družbeno-ekoloških mislecev dr. Andrejem Kirnom.
Ekoloških problemov ni mogoče osvetliti, ne da bi se ob tem dotaknili zgodovinskih virov sodobne ekološke krize. Ta je nesporno povezana s človekovo produkcijo. Lynn Ubite išče v delu Zgodovinske korenine naše ekološke krize nekoliko drugačna izhodišča. Za temeljni razlog evropske ekološke krize navaja krščansko teologijo, ki gradi na voluntarizmu, v nasprotju z vzhodnjaško teologijo, ki je intelektualistična. Na kakšen način se ta odnos do ekologije aktualizira v današnjem času?
KIRN: Obstajajo različne ekološke, miselne in duhovne tradicije, ki jih aktualizirajo različna ekološka gibanja in skušajo pokazati njihov pomen v različnih okoljih. Mislim, da ni naključje, da je v šestdesetih in sedemdesetih letih na Zahodu, zlasti med mlado generacijo, dobila na pomenu vzhodnjaška miselnost. Mlada generacija se je v tem času čutila v potrošniškem in tehniziranem svetu duhovno osiromašena in prazna, zato je iskala vzore za duhovno izpopolnitev v azijski vzhodni kulturi (konfucio-nizmu, zen budizmu, taoizmu). White obtožuje krščansko tradicijo in monoteistične religije, da so duhovni krivec za sodobno ekološko krizo, a je njegova teza doživela mnoge kritike.
Vzhodna misel je bila z ekološkega vidika privlačna zaradi drugačnega odnosa do narave in življenja. Pri tej tradiciji je v ospredju spoštovanje življenja. Za ponazoritev se spomniva scene iz filma Sedem let v Tibetu, ki lepo pokaže »vzhodni« odnos do narave. V enem od prizorov vidimo priprave na gradnjo stavbe. Na zemljišču, kjer naj bi stala stavba, delavci naletijo na črve. Tu si delavci zastavijo vprašanje, kako naj nadaljujejo z deli, saj črvov vendar ne morejo uničiti. Napotili so se k dalajlami in ga vprašali za nasvet, ta pa jim je odgovoril, da so dovolj pametni in naj najdejo rešitev. Vse črve so prenesli na drugi prostor jih skrbno pokrili z zemljo in potem nadaljevali z gradnjo. Pri nas se gotovo nihče ne bi oziral na črve in bi buldožer brez pomislekov začel riti po zemlji. Prispodoba pokaže na pomembno razliko pri načelu spoštovanja narave in življenja. Drugo načelo, kije značilno za vzhodne religije, je načelo sočustvovanja, ki ne obravnava življenja in organizma kot stvari. Na zahodu se živa bitja obravnavajo kot stvari in to je prišlo tudi v pravno prakso. Na tej ravni se kaže drugačen odnos do narave in stvari, ki je navdihnil mlade generacije na zahodu. Iz tega se lahko marsikaj naučimo, in to ne samo iz vzhodnjaške tradicije, ampak tudi iz ekološke tradicije ameriških staroselcev, avstralskih domorodcev in afriških ljudstev. S tem seveda ne mislim, da bi to enostavno prevzemali, ker so življenjske razmere popolnoma drugačne. Izginile so okoliščine, v katerih je zrasla omenjena ekološka misel. Če bi s to mislijo resnično živeli, bi morali radikalno spremeniti svoj način življenja, dela, proizvodnje in porabe. Z mehaničnim prevzemanjem vrednot in cepljenjem v drug svet ne bi-dosegli želenega cilja. To pa ne pomeni, da se iz teh vrednot ne da kaj naučiti. To je lahko tudi izziv, da lahko bolj kritično razmislimo o svoji lastni tradiciji, navsezadnje gre za drugačne miselne izkušnje z naravo, kot so naše. Če se človek lahko sooči z razlikami, je to prvi pogoj, da je v kritičnem odnosu do svoje lastne misli in prakse.
Ko sva pri lihitu, ali je mogoče ekološki problem osvetliti drugače, tudi z lastnim miselnim vzorcem, ki smo ga že imeli v odnosu do narave? Če se povrnem dvajset ali trideset let nazaj, ko v kmetijstvu še nismo imeli opravka z intenzivno pridelavo, je prevladovala povsem drugačna logika od današnje. Če danes govorimo o čim gostejšem posevku pšenice zaradi večjega pridelka, je bil v šestdesetih in prej cilj redek posevek, saj so ga tako naravno zaščitili pred boleznimi. K temu lahko še dodava dosledno spoštovanje kolobarja. Potemtakem tudi lastne tradicije ne kaže zavreči.
KIRN: S tem se popolnoma strinjam. Ne gre samo zato, da bi se mi učili od drugih kultur in praks, mnogo se lahko naučimo iz lastne preteklosti, iz tega, kar je izginilo, in sedanje generacije tega ne vedo, saj je to izpodrinilo novo intenzivno kemizirano kmetijstvo, podvrženo ekonomskim kriterijem konkurenčnosti in produktivnosti. S tem pa je praviloma nastala ekološka škoda. Ekonomskim ciljem se podrejajo ekološki. Prakse, ki niso povzročale ekološke škode, so izrinjene in pozabljene.
Kapital vpliva na odnos do narave, na to je med prvimi opozoril Man, ki je pokazal na nekontrolirano rast kapitalistične produkcije. Temu ob bok postaviva Rimski klub in njegovo študijo Meje rasti, ki je prva resno opozorila na ekološke probleme in omejene naravne danosti.
KIRN: Rimski klub in njegova študija sta prva resno opozorila na ekološke probleme in omejene naravne danosti z vidika sistemskega globalnega modeliranja. Odnos do narave se je v industrijskem sistemu radikalno spremenil v primerjavi z družbami naturalne proizvodnje. Danes pa je blagovna proizvodnja že
planetarna. Merilom konkurenčnosti in dobička sta se podredila razvoj tehnologije in uresničevanje zna-stvenotehničnih možnosti. Brez kapitalskega odnosa in globalne ekonomsko- tehnološke prakse bi mono-teistična religija, ki ji White pripisuje takšen pomen, ostala nemočna pri spodbujanju novega praktičnega odnosa do narave. Krščanskomonoteistična religija ima dvatisočletno tradicijo in v svojem odnosu do narave v predindustrijskih družbah ni povzročila takih katastrof kot pojav industrijske revolucije.
Rousseau je postavil zahtevo po upočasnitvi napredka, da se izognemo propadu.
KIRN: Rousseauja je potrebno obravnavati širše kot v smislu poziva »nazaj k naravi«. Njegova osnovna misel je, da tehnični napredek ne gre vzporedno z moralnim razvojem človeka. V bistvu moralni razvoj človeka zaostaja za znanstvenotehničnim in ga moralno kvari. Po njegovem znanstveni oziroma tehnični razvoj povečuje človekovo razkošje, ki negativno vpliva na moralno naravo človeka. To je osnovna trditev, v kateri morda lahko iščemo stično točko s tisto vzhodnjaško miselnostjo, ki je sodila, da dela uporaba tehnike človeka zvijačnega in prekanjenega ter ga moralno kvari. To je osnovno poročilo zgodbe o srečanju kitajskega filozofa Cekunga in njegovih učencev z vrtnarjem, ki je z vrčem zalival vrt. Filozof je vprašal vrtnarja, ali ne ve, da obstaja naprava, s katero bi lahko z manjšim naporom namočil veliko večjo površino. Vrtnar mu odgovori, da napravo pozna, ampak je ne bi hotel uporabljati, ker bi ga naredila nemoralnega in nesrečnega. Na prvi pogled gre za staro zgodbo, ki je za sodobnega človeka navidezno nepomembna, ker mu še na misel ne pride, da bi odklanjal tehniko. V podobnem položaju so bili morda kmetje v tretjem svetu, ko so prihajali k njim eksperti svetovnih organizacij in multinacionalk in jim svetovali nove metode obdelovanja zemlje. Ti niso ravnali kot kitajski vrtnar, toda sprejetje metod in tehnik je bilo pogosto ekološko in socialno destruktivno. Osnovni problem Rousseauja in zgodbe kitajskega vrtnarja je, kakšen je odnos človeka do tehnološkega napredka in vpliv tega na človekovo moralnost in družbenost. Naj spomnim, da je bil tudi Einstein zaskrbljen nad razkorakom, ki gaje videl v mogočnosti sredstev, ki jih omogoča znanost z neustreznimi družbenomoralnimi cilji. Seveda tehnološkega napredka nikakor ni mogoče obravnavati samo v negativni luči, saj je nedvomno prispeval k napredku na socialnem, zdravstvenem, kulturnem in na še na mnogih drugih področjih.
Ustvaril pa je tudi mnogo senčnih stvari. Potreben je radikalno drugačen pogled na naravo znanstveno-tehničnega napredka. Vprašati se je treba o druž-benočloveških stroških napredka. Kdo žanje sadove in kdo nosi bremena? Tudi pri zgodbi o uspešni slovenski tranziciji gre za to, daje bila za nekatere nesporno uspešna, drugim pa je prinesla veliko stisk in bede, toda teh ljudi, ki jih je na tisoče in tisoče, se ne sprašuje, kaj mislijo o tej zgodbi o uspehu. Sodobni znanstvenotehnični napredek predstavlja nove družbeno etične izzive. Lep primer, toda ni edini, je npr. genska tehnologija. Vredno se je spomniti Nietzschejeve misli, da nas posledice naših dejanj držijo za ušesa tudi potem, ko smo se že odločili, da se poboljšamo.
Eden od avtorjev študije Meje rasti Meadows pravi, da ga razvoj dogodkov ni demantiral, saj zlom vendarle prihaja. To navsezadnje dokazuje usmeritev EZ, kije vse skupaj podredila dosegu skupne valute, zmeraj bolj pa so zanemaijeni socialni dejavniki in posredno s tem tudi ekološki.
KIRN: Študija Meje rasti iz leta 1972, kije izšla istega leta, kot je bil prvi svetovni kongres organizacije Združenih narodov o okolju v Stockholmu, je mrzla prha za vse tradicionalne modele o nenehni ekonomski rasti. Ne glede na kritike, ki so prihajale iz vrst naravoslovcev, družboslovcev, ekonomistov, podjetniške sfere in tudi različnih ideoloških okolij iz tedanjega socialističnega, kapitalističnega in tudi tretjega sveta, se veliko napovedanega še dogaja in še zmeraj smo na tirnici eksponencionalne rasti. Morda so celo socialna vprašanja še bolj na robu od ekoloških. Po študiji Meje rasti razprava o rasti in napredku ni več takšna, kot je bila, četudi se napovedi in opozorila stalno ignorirajo. The Economist je 20. decembra 1997 objavil prispevek (Environmental scares), daje bila študija Meje rasti in njej podobne ena sama zmota, ker empirični podatki glede cen naravnih virov in proizvodnje hrane ne potrjujejo nobenega poslabšanja, prej nasprotno. Empirična argumentacija je v stilu optimizma tistega, ki je padel iz šestnajstega nadstropja, pa pri petem nadstropju ugotavlja, da je še vse v redu. Tako se v bistvu obnašajo najbolj trdi zagovorniki eksponencialne ekonomske rasti, vendar s to razliko, da niti ne priznavajo, da padamo, niti da bi mogli pasti zaradi ekoloških in fizičnih omejitev rasti. Avtorji Meje rasti so opozorili, da posledice njihovih napovedi nastopijo šele po letu 2020. To pomeni, da četudi sedaj ekonomija še deluje bolj ali manj brezhibno, ne maremo biti brez skrbi. Njihove napovedi tudi niso bile deterministične, nujne, kot so npr. napovedi luninih in sončnih mrkov, ampak so bile pogojne, saj so računale z družbenimi ukrepi na različnih področjih, dem
grafskem, kmetijskem, energetskem, surovinskem, ekološkem idr. Napovedi v Mejah rasti bodo ovržene v primeru, če bo po letu 2020 še vedno lepo funkcionirala eksponencialna ekonomska rast brez človekove intervencije, ki bi spremenila in preusmerila dosedanje eksponencialne trende. Avtorji so trdili, da ne zadostujejo ukrepi na posamičnem področju pa tudi ne na mnogih področjih istočasno, če se eksponencialna rast nadaljuje. Po letu 1972, ko je izšla študija Meje rasti, so bili gotovo doseženi številni lokalni in regionalni okoljski uspehi, toda kljub temu sodim, da se, gledano v celoti, kvaliteta okolja ni izboljšala, ampak poslabšala.
Z ekonomskega vidika se z opozorili Mej rasti ni nujno strinjati in jih lahko pometemo pod preprogo, vendar se kljub vsemu že kažejo na individualni psihosocialni ravni, saj nekatere študije iz konca osemdesetih let že ugotavljajo, da imamo petnajst odstotkov psihičnih bolnikov, kar posredno kaže na negativne, tudi ekološke učinke.
KIRN: Škode okolja in posredno tudi socialne, ki so okoljskega izvora, so ogromne. Zadovoljivi globalni agregirani kazalci rasti morda trenutno ne kažejo kakšnih katastrofalnih trendov, vendar so se dogodile in se dogajajo številne lokalne katastrofe (Bhopal, izlivi nafte iz tankerjev, Černobil...). Tudi v Sloveniji imamo svoje lokalne katastrofe, npr. Anhovo, Mežico, Belo krajino. Še zahrbtnejši in nevarnejši pa so počasni destruktivni ekološki procesi, ki ne vzbujajo pozornosti množične javnosti.
Ob študiji Meje rasti je še pomembno, da četudi se njene napovedi ne uresničijo, to ne zanika vrednosti njenega dela. Njihove napovedi vključujejo in tudi računajo z možnostjo človekove akcije. Napovedi bi bile, če bodo ovržene po letu 2020. Prepričan sem, da se kljub nekaterim lokalnim izboljšavam na globalni ravni ni nič izboljšalo, ampak seje stanje okolja in naravnih virov kvečjemu poslabšalo.
Koliko je na sprevrženo zavest o ekološkem izboljšanju lahko vplivala tehnološka revolucija? Ali ne gre pri znanstvenOtehnološki revoluciji za brisanje sledi in navidezno izboljšavo odnosa do okolja, ko imamo na prvi pogled opravka z višjo tehnološko ravnijo, ki dajejo videz večje prijaznosti do okolja?
KIRN: V sedemdesetih letih seje začela revolucija učinkovitosti pri rabi energije v zahodni Evropi.in ZDA, ki zagovarja, da z obstoječo energijo pridobimo več in manj onesnažujemo. Podobno naj bi se revolucija energetske učinkovitosti prenesla na rabo materialov. Ta proces so celo poimenovali ekološka tranzicija ali ekološka modernizacija tehnologij. Pozitivne ekološke dosežke revolucije učinkovitosti (effi-ciency revolution) ni mogoče zanikati. Toda če to postane opravičilo in argument, s katerim se odrečemo spremembi ciljev produkcije in potrošnje ter družbenih in ekonomskih inštitucij, bodo okoljski rezultati revolucije učinkovitosti le začasni. Dolgoročno jih bo izničila stalna širitev produkcije in porabe, zato so potrebne spremembe tako pri sredstvih kot ciljih. Na to je zelo prepričljivo pokazal ekonomist Herman Daly.
V času visokih tehnologij strokovnjaki opozarjajo na nov ekološki problem -elektronski smog.
KIRN: V današnjem času obstaja velika mitologi-zacija in fetišizacija vloge znanja in računalniške tehnologije. Gotovo lahko računalniško podprt in informacijski okoljski nadzorni sistem hitreje diagnosticira stanje in omogoči pravočasno ukrepanje, toda obstajati mora tudi družbenopolitična volja in pripravljenost, da se reagira na posredovane strokovne informacije. Računalniško podprte tehnologije so lahko tudi bolj racionalne v rabi energije in materialov. Toda če je produkcija naravnana na stalno rast, kar je v naravi kapitala, ki jo še pospešuje proces globalizacije, potem v okviru eksponencionalne rasti za ekološke probleme ni trajnih rešitev, ker je problem sama rast. Ekoloških problemov ni mogoče trajno uspešno reševati ob stalni rasti produkcije. Nemalokrat se srečamo z absolutizacijo pomena novega znanja, ki se opredmeti v tehnologijah in novih sub-stitutih. Ni sporno, da se s pomočjo znanja drugače producira, drugače zadovoljuje potrebe, drugače zabava, potuje .... toda to ne more biti razlog za podcenjevanje vloge naravnih virov, tako obnovljivih kot neobnovljivih. Samo znanje v ekonomiji malo pomeni, če se ne opredmeti v fizičnih strukturah, za te strukture pa so potrebni neki izhodiščni naravni viri, kijih sama znanost ne more ustvariti. Tehnologije so same odvisne od virov nizke entropije, zato ne morejo biti perfektni nadomestek za naravne vire.
V bistvu gre za poudarjanje redefinicije gospodarske rasti, v kateri naj bi se težišče prenašalo v terciarni in kvartarni sektor, ki nista energetsko in snovno tako intenzivna kakor sta primarni industrijski in sekundami kmetijski sektor. Strukturne spremembe v družbeni delitvi dela in uveljavljanje storitvenih dejavnosti naj bi že bili eden od izhodov in blažilcev ekološke krize. Ob tem zanemarjamo, daje terciarni sektor, kamor sodi vsa infrastruktura (šolstvo, zdravstvo, znanost in druga področja), tudi sam neposredno in še bolj posredno ekološko obremenjujoč. Razširitev terciarnega in kvartarnega sektorja predpostavlja visoko produktivnost primarnega in sekundarnega sektorja. Visoka produktivnost pa pomeni hitrejši pretok
naravnih virov in energije skozi ekonomski sis' Podatki za Veliko Britanijo kažejo, da je PrI polovica zaposlenih v storitvenem sektorju nepo1 no angažirana pri proizvodnji materialnih do Gre za storitve (finančne, izobraževalne, raziš ne, tržne, reklamne in druge), ki so povezane p marnim in sekundarnim proizvodnim sekto j' Nadalje je zanimiv podatek, da je poraba enerU transportu in skladiščenju hrane, ki spadata me ritve, skoraj tako velika, kot je pri proizvodnjiin^ delavi hrane. Ta primerjava dovolj zgovorno P zarja, da so tudi storitve lahko ekološko izredn menilne. Pričakovanja, da se bo z računalnik1 roksi poraba papirja zmanjšala, ne držijo, saj n^ celo povečala. Računalniki energetsko in,s manj obremenjujejo okolje, toda v sami Pr01Z, stlrr čipov so uporabljene za okolje zelo nevarne s . ce. Zato je še kako na mestu razmislek o j. tvah okolja s strani terciarnega in kvartarne!! torja.	l
Ko ste se dotaknili terciarnega in l{varia^ne^tiiil torja, ste odprli vprašanje globalizacije, diktira razvoj teh dveh sektorjev, s čimer praktu za sabo ekološke probleme in vse bolj izbijmo zavesti naravo kot statičen dejavnik razvoja, 1 no predvsem pri izkoriščanju naravnih virov.
KIRN: Odprli ste zanimivo vprašanje P® globalizacije trga z ekološkimi posledicam1' . cjjt, dju so tehnološko-ekonomski vidiki globa omenjajo se tudi vprašanja socialnih posled'3 zacije, bistveno manj pa se govori o kulturni loških posledicah, o tem, kaj pomeni globaU nacionalno kulturno identiteto, kaj prinaša P ga zaradi večje dostopnosti do kulturnih doo pomeni za okolje in naravo. Zagovornik15 trgovinskih tokov zagovarjajo izrazito P •ojjn» učinke, medtem ko vse druge, tudi ekološke, j. lizirajo. V ospredju je namreč trditev, da sve^esdi( govina ni vir ekoloških problemov. V deve .(ji letih so bile narejene prve empirične s n j ocenjujejo ekološke posledice svetovne 1 prej sva se dotaknila transporta, ki je velik Ji potrošnik. Problematičen je aksiom, k1 z proizvodnjo na osnovi prednosti v tehnolog^ ni sili ali naravnih danostih, ki ima skupn11 jf lec poceni blago, to pa ima skupni jmeno1''/ nejših in kvalitetnejših proizvodih. Če vzam samo kmetijstvo in živinorejo, takoj vid11110’ JU1 cializacija ne gre v korak z ekološko log> dvajanje poljedelstva in živinoreje zarad1 P ^1] nih prednosti in produktivnosti ter konku1^^ šlo na škodo okolja. Enako velja za gojite* tur. Nadomestitev organskih gnojil je za likanski vnos mineralnih gnojil ter 0I?eSt”apiPa. prsti, vode, podtalnice, hrane, po drug1 s vemo, kam z organskimi odpadki živin tudi okoljski problem.	.
V tem kontekstu lahko odpreva vprašanj0 sp(0 KIRN: Čeprav bi nekateri naravoslovci/ : vali, da se pojem prenese iz fizikalne sje	;
no in ekološko, z določeno previdnostjo i rimo o socialni in ekološki entropij1- . i zahteva postavljanje kvalitativnih ‘rLn.rebn° ličinskih meril napredka in razvoja.' zastaviti vprašanje, in sicer, ne samo \ stt/( proizvedli na časovno enoto in ob kak8 temveč tudi, koliko snovne in energe18^pfOP( smo proizvedli na enoto produkta, v c , da se sedaj po načelu, da naj plača °netoda ^1' I delno vključujejo stroški onesnaženja,^. ^10 ( I no se ne upošteva znižanje kvalitete j | čenje številnih brezplačnih storitev n I nujne ne samo za človekovo Pr0^Ubnajey I sploh za človekovo življenje. Pomel11 |noSt>-. cialna entropija vse bolj rastoče povezana z globalizacijo, in sicer z pomeni za kvaliteto človekovega živil & nje-vo socialno varnost, za njegovo de ■ psihično počutje idr.	ju P J
Do sedaj sva definirala odnos gije, z vprašanjem entropije pa se odp'	poj^i
tike in ekologije. Ob globalizaciji je P° tezo, ki se nanaša tudi na entropij0,	.fliiI11
kaže, da bo kapital skoncentriran v"1 nalkah, ki bodo obvladovale nvettmn0 tem proizvodnjo, medtem ko bodo en prenašale na ramena posameznih	J?
tiko, kajti reševanje problemov b° :U, . jtf politične rešitve. Pred politiko, dila kapitalu in dobičku, bodo velik1 sebno, če upoštevamo, da je povsem-ski ali marksistični ekonomski nio 0 cialno in kapitalsko uravnotežena- • . ^lit1 f pomembno za ekologijo, ki je v Z«11	p11'
merjavi s sedemdesetimi leti pr,s obrobju.	.
KIRN: Ekologija je v politik]i v rinjena na stranski tir. Delno je k ton ekološke zavesti, ki seje stra^'Kjii skih gibanj in ekološko-političnm bi to lahko pripisali tudi usPeh°?Iijm nizacija, delno pa stalnim kapi13 s ^ni ^ znižanje stroškov dela in s tem Pf ^olj3’ bodo produkcijo preseli v cenej8
marec 1998
«^Koiogija
45
sti br°Pa SOC'a'na kr’za- ki se kaže v stalni nevarno-oonw ZP°^e'n0St' ’n k* v evropskih državah že itak držav prob'em 'n se kaže kot kriza socialne ne tra aV?ezadnJe ne kaže prezreti še kapitalistič-Vseoh nZ1C'je nekdanjih socialističnih držav. dosedaSeZna eko'°^a tranzicija bo velik izziv za ostrino^k ?aravo kapitala. Vse našteto je potisnilo zdijo ok0)0^^^ prob'emov nekoliko v ozadje in se dolgom?^*1 'nsoc'a'ni problemi nepovezani, toda
Ekolov'11 strukturno gledano to gotovo niso, stoječim$	so postavili izziv etiki, ob-
in prevladna družbeni razvoj in napredek , ekonomist^' ek°nornski miselnosti, čeprav večina
Ekološke °V ?ga izziva ne zaznava in ne sprejema, bo p0 dni - ,eme so zaznali kvečjemu kot potre-gijaje tud°Cen^ dopolnitvah in popravkih. Ekolo-ne more b fZ1V-po''dki’ ko trajna ekonomska rast družbenih sre^stvo za reševanje in blažitev svojem te |°n^’ktov. Dosedanja politika je v P°litika ek U °d ’ndustrijske revolucije dalje tudi napredka rasti in družbeno-tehničnega mijo rasti pv ae us°dno povezana z ekono-tudj izziv polifj^^* *ZZ'V ekonomiji zato vključuje ^olje^l22'7 Predstavlja ekologija politiki, je Bi Risikno« ^fal nemški sociolog Beck v svoji knji-anji	Beck sodi, da so s tve-
stopili v0 Pnpaaa znmrstvenotehnični napredek, °Brobju drrh 6 pr°biemi, ki so bili do sedaj na Utirani kot \ enoek°nomskega razvoja. Do sedaj vni ProbleS učinki napredka so postali gla-Pfoizvaja teh' OpozorB Je- da stranske učinke čustvena nri?°'ogya’ °Prta na znanost oziroma ^Pr°izvodni • a 'n rnovacije, ki so bili preneseni '®ela vpiiva ^a stranske učinke politika ni
nai h' SaJ j'*1 je proizvedel biznis. Stranske
in	P0'itika z zakoni, vzpodbuda-
^cijski sist °bbkam' okoljske intervencije v pro-"abstno dv e'“ ^a Ponazoritev se lahko ozremo v odpadki n nSCe’ Saj Se čedalje večkrat srečujemo 7bi.inkddlih Podjetij, s katerimine vemo, "^ijo. 0 naj Prevzame stroške za njihovo sa-birekto
Sr^iosemdprograrna za okolje pri OZN Tolba je ^dnosti Se?b ‘zjavik da bo tragično, če se v
medrT6 jOmo zavedali okoljskega ozadja okoljih n*b konfliktov. Tudi ali predvsem ni ^icionai' .Pr°blemov seje spremenil in razširja Počasi ni v°jaški koncept varnosti. Varstvo v^varovarf08?^3. P°g°j VS£b drugih varnosti. Če ?’totem ne ? °™je 'n s tem posredno naše zdra-i, 11 Podr,. - °,IT10 zdravi na vseh preostalih rav-H^Cpo|itičnihJl.h' Okoljski problemi so vir no-
toV(npr „| ,, tudi mnogih meddržavnih kon-U«čujeni e e v°dnih virov in ulova rib).
(Alje, da Se S Paradoksom, da se od politike ^todukche^	pred stranskimi
kvs° bile J i- •pa pb politika ne proizvaja. Po kot^Bija in 'c'ona'ne sfere kot gospodarstvo, v e znanosl razumljene kot apolitične,
■Hr k>nalnr>Se P°bbka ne vmešava, toda ravno lijMi deiavnav°litiČna Področja so postala naj-
Tram- Sprerninjanja družbenih oko-%Cni bistvu 'C!°na'no nepolitična sfera postaja s tem ko kreira življenjske iteh kitične ^ak° se bodo politika in ob-tJhj Sija veli k '-1StltUC'je na t0 odzvale. Sodim, da
' IZZ1VPolitiki na lokalni in globalni p
^/‘‘^igme’1' Vl°8° znanostiPri uveljavitvi ^an,(, ■ Roteio „
Zajel JVenega mi<r r°CeS ek°logizacije znanosti in ^jet^ieno int61^*’ k'-ie Posamične discipline "'h dicS^demdes„te?Z,ivnostj0- Ena je ekstenzivna, 7. - et’b °b obstoječih znanstve-discjni: ace a nastajati cela vrsta novih °ko|jsv ’ npr- okoljska etika, okoljska eko-^^o^^vneišaPf aV°’ poljska sociologija idr. % 3 'n v tem •aZa 'utenzivna ekologizacija
v te^8a aparat J"1Slu prihaja do spreminjanja %Za ^ijnih dkr- 'r pogledov na mnoge proble-h^Om^^Politolo11-'-03^’ Pr'mer intenzivne eko-Urna Roegen npr- ze omenjeni Beck, v S^togi. Becker’ V s00’010!^1 Catton in » naPrM na drnjk °v koncept rizične družbe je i^lha ^'^ekata ; p°l’tiko in znanstvenotehnič-r« n0^°l°ška D n Ce'° s°dijo, da nastaja nova Aak t dialOg na ad'gma, v kateri se oblikuje ne N. Vd' »OVdi aV0al0Vnihznanosti z naravo, lir^tn^^edie n g družboslovnih znanosti z
okorne *Zzive?Sta\^ predvsem teoretske n’^njProbi" reševanie posameznih prak-5 <u°> do oS°V' Spoznavno miselni in
se vzajem-
^8°jen0«e Satoo*l m?™116 kibernetske P»ve-Wenju. s niti miti; l,neamo vzročno posledič-
b« še krernenjennenja po Praksi niti prakse po i^i^PoS^njev znanosti, v razisko-
KP'0,iiskeZeVanja od ° Sedanp zametek ekologi-lllpodiniLOS,novnedouniverzitetne °m eravni-
te^ mnenja in znanosti lahko ‘n ^di Z010^’ H g« Mo ohravna-podobno kot nekoč
Zt>osta„ ^li^e m’no pri penski ^°dit^ '• Pi»,e(i ek ‘leužboslovnih znanosti H # ^Žbost10 ^^gaee, se mora najprej f idilik Pa lud^ del dni-Rellnolo8'je so osupnile >! ' i1 tes, da Pzbene znanosti nepripra-?Sežtiosr?kih, nravVrs5° let nastajajo študije 0 hitro^oko /J18enske« ekonomskih, filozo-C^e^^ala21^1! v Evnn01?8'je' Politika v P°‘ ^hoj-Jtipr .a na hekao, ,Opski zvezi presenetlji-^kai mniraniP -f otožnosti genske teh-
C Oveka). Če bi bile te ln zelo oddaljenega, go
tovo ne bi prišlo do takšnega odziva, kije vodil k pravno obvezujoči regulaciji. Pri genski tehnologiji imamo lep primer spoja izrednih znanstvenotehnič-nih možnosti z dobrimi profitnimi možnostmi in radikalnimi izzivi obstoječim vrednostnim predstavam. Zaradi neslutenih konkurenčnih profitniških priložnosti je povsem razumljivo podcenjevanje tveganj tudi na strani znanstvenikov. Lahko je tudi obratno, da pretiravamo s tveganji, čeprav sodim, da so njegove posledice manj škodljive, kot ne dovolj kritično optimistično uresničevanje znanstveno-tehničnih možnosti, saj je nastale stranske učinke velikih razsežnosti težko ali pa sploh nemogoče odpraviti. Leta 1974 je bil na predlog samih znanstvenikov vzpostavljen polletni moratorij nad nekaterimi raziskavami v molekularni genetiki. To je bil v zgodovini znanosti precedans brez primera. Cha-ragaff je nekoliko hudomušno izjavil, da se je prvič zgodilo, da so požigalci poklicali gasilsko brigado. Sodil je, da je znanost v 20. stoletju dvakrat prestopila svoje meje, prvič, ko je začela z manipulacijo atomskega jedra, in drugič, ko je začela z gensko manipulacijo celičnega jedra. V prvem primeru že vemo, s kakšnimi tveganji se soočamo pri rabi atomske energije, s kakšnimi se bomo soočili v genski tehnologiji, pa je še precejšnja neznanka.
Na tej točki se je dobro ozreti na jedrsko energijo, ki je bila v razmahu ekološke zavesti v največji konjunkturi in pri kateri smo s pomočjo javnega mnenja kljub vsemu uspeli z redefinicijo strategije njenega izkoriščanja in tudi omejevanja njene uporabe.
KIRN: Nesporno. Mogoče je potegniti nekatere vzporednice med jedrsko in gensko tehnologijo. Povedal sem, daje znanost premalo pozorna na negativne posledice uporabe znanja. Želene in neželene posledice uporabe znanja so povezne kot dve strani kovanca. Če hočete vzeti kovanec, ki vam ga ponujam, morate vzeti obe strani. Tako je pogosto treba vzeti v zakup dobre in slabe strani uporabe znanja, nikakor pa ne samo dobre. Znanstveniki trdijo, da niso odgovorni za družbenoetično zlorabo znanja, ker nimajo moči in kontrole nad tem, kako se znanstveno spoznanje uporabi npr. v vojski in biznisu. To je res, toda znanstveniki so dolžni razgrniti pred javnostjo vse podrobnosti in pomisleke o možnih tveganjih in jih ne zamolčati, da ne bi preveč vznemirjali javnosti. Znanosti kajpak ne moremo podtikati namere, da bi proizvedla zlo. Znanost je s svojimi odkritji odprla možnosti tako za različne rabe kot zlorabe znanja. Problematične niso samo posledice namerne zlorabe znanosti, ampak tudi nehotene in nezaželene posledice uporabe znanja. To je strukturno, ontološko zlo uporabljene znanosti. Pogosto teh posledic tudi ni mogoče predvideti. Pogosto so posledice časovno oddaljene ali pa na začetku niso opazne. Kdo je takoj na začetku uporabe azbesta in klorofluoroogljikov opozoril na kancerogenost azbesta in predvidel destrukcijo stratosfersekega ozona? Tudi če bi možne stranske učinke kdo lahko teoretično predvidel, pa ni imel, vsaj glede ozona, na razpolago tehnologije, da bi jih empirično dokazal. Opravka imamo tudi s sinergetskimi učinki, ko v realnosti stopajo v vzajemno učinkovanje mnoge komponente in substance, ki jih ni mogoče laboratorijsko predvideti. »Logika« znanstvenotehničnega napredka je takšna, da smo pri njem najprej pozorni in navdušeni predvsem na dobrobitmi, ki jih prinaša uresničevanje znanstvenotehničnih možnosti. Senčne strani, ki so nujne in se vedno pojavijo, postanejo opazne šele s precejšnjo časovno zamudo.
Ne drži enačba, da kar ni nevarno, je varno, vendar so vsaj na začetku v psihološki in spoznavni prednosti tisti, ki kažejo na dobrobit odkritij in izumov, ne pa tisti, ki opozarjajo na morebitne nezaželene posledice. Tako je do zdaj v glavnem potekal znan-stvenotehnološki napredek, vendar pa vse kaže, da se to obdobje končuje. Radikalne pozitivne možnosti namreč najpogosteje, čeprav sprva prikrito, vključujejo tudi radikalna tveganja za človeka in za življenje sploh.
J. Votek
Dr. Staffan Berg
Upravljanje gozdov
Ali bi dala certifikacija gozdov slovenskemu gozdarstvu in gozdarski industriji večjo tržno moč?
Slovenija je majhna dežela in njeno gozdno bogastvo predstavlja majhen delež gozdnih območij Evrope. Vendar pa sta glede na to, da ima pogozdenih več kot petdeset odstotkov svojega območja, gozdarstvo in z njim povezana industrija zelo pomembna za slovensko narodno gospodarstvo nasploh in še posebno za agrarni sektor. Gozdarstvo daje visokokakovosten les, ki je bistvenega pomena za lesarsko industrijo. Poleg lesa prinaša tudi druge vrednosti, saj slovenska turistična politika temelji na zaščiteni in bogati gozdni pokrajini.
Slovenska gozdarska politika seje že od konca leta 1940 razvijala v smeri trajnostnega upravljanja gozdov, kot ga imenujejo danes. Resničen cilj, ki gaje politika takrat izrazila, je bil, po vojni obnoviti preveč izrabljeno in izčrpano gozdno bogastvo. Bistvo upravljanja je bilo, biti »blizu naravi« s poudarkom na ekologiji, proizvodnji in družbenem razvoju. Rezultat tega je bil močan razvoj gozdnega kapitala in njegovih ekoloških vrednosti. V tem smislu je Slovenija navdihnila gozdarje v osrednji Evropi. Slovenija je izvajala trajnostni način upravljanja gozdov, še preden je to postalo aktualno tudi drugod po svetu.
Skrb za trajnostni razvoj je bila jasno izražena na mednarodni ravni prek Svetovne komisije za okolje in razvoj, bolj znane kot Bruntlandska komisija 1987. Od takrat se trajnostni razvoj pojavlja kot poglavitni globalni problem. Najnovejši razvoj ISO-standarda 14001 omogoča organizacijam, da bolje rešujejo probleme okolja, ki so povezani z njihovim delovanjem, storitvami in proizvodnjo.
V obdobju, ko ljudje, proizvodi in kapital postajajo čedalje mobilnejši, se standardi uporabljajo za lažjo menjavo in komunikacije. Takšni standardi so prostovoljni dogovori, ki temeljijo na razumevanju med različnimi igralci na trgu. Gonilna sila vsega tega je, da trg sam tako bolje deluje in zaradi tega ustvarja prednosti za igralce in zainteresirane strani. Certifici-ranje po katerem koli standardu je le dokaz ali potrdilo, ki prinaša pravno odgovornost. Mnogo je primerov, ki kažejo, da je certificiranje mnogo učinkovitejši regulator kot podrobna pravna navodila in je vedno bolj uporabljano tudi v Evropski skupnosti. EMAS (Eko Management and Audit Scheme) je od Skupnosti priznani regulator, ki zahteva prostovoljno uresničevanje naravovarstvenega sistema upravljanja.
Gozdarstvo je prišlo v središče pozornosti zaradi konference Združenih narodov za okolje in razvoj (UNCED, UnitedNations Conference on Environment and Development') z Agendo 21 in določitvijo »gozdnih načel«, ki sojih sprejeli na svetovni konferenci leta 1992. Sprejeto je bilo poročilo o osnovah za trajnostno upravljanje gozdov, ki pa ne zavezuje tudi pravno. Od takrat je bilo že mnogo medvladnih dogovorov z namenom, podpreti razvoj kriterijev in indikatorjev upravljanja vzdrževanja gozdov. V Evropi je takšen Helsinški dogovor.
Pri razvoju osnov za trajnostno upravljanje gozdov so bile dejavne tudi nevladne organizacije. Posamezne pobude prihajajo od trgovinskih organizacij, naravovarstvenih skupin in drugih. Tako so se razvili načela, standardi in kriteriji za dobro upravljanje gozdov. Svet za nadzor gozdov (FSC, Forest Stewardship Council) dovoljuje, da se njihova načela podredijo mednarodnim standardom, ki veljajo za dobro upravljane gozdove. V skladu s temi standardi se potem lahko posamezna gozdarska organizacija tudi certifl-cira kot tista, ki izvaja upravljanje gozdov v skladu z načeli trajnostnega razvoja. Tako je to edini sistem, ki si prizadeva za pokrivanje na mednarodni ravni. FSC in mnoge druge organizacije so svoje delovanje utemeljile na treh stebrih: trajnostni biološki, ekonomski in družbeni razvoj gozdnih področij.
S pomočjo sistema trajnostnega upravljanja gozdov lahko organizacija certificira svoje upravljanje gozdov in potem prek opredelitve vrste skrbstva v nekaterih sistemih označi svoje proizvode kot take, ki prihajajo z območja s certificirano prakso trajnostnega upravljanja gozdov. Takšno certificiranje je mogoče vključiti v ISO 14001 naravovarstvenega sistema upravljanja. 18,5 milijarde kubičnih metrov obstoječega volumna gozdov leta 1990 v Evropi (brez nekdanje Sovjetske zveze) predstavlja od leta 1950 pomemben napredek. Letni posek je manjši od letnega prirastka, tako da obstoječi volumen vsako leto naraste za dodatnih 100 milijonov kubičnih metrov. Zaradi tega ima Evropa veliko gozdno bogastvo. Evropsko tržišče (izključujoč nekdanjo Sovjetsko zvezo) za žagan les je precej stabilno in le malo narašča; od začetka 70. niha med 70 in 80 milijoni kubičnih metrov. Kljub temu pa je bilo zmeraj tudi nekaj uvoza. Tržišče za papirnate izdelke celo narašča, saj se Evropa tudi tukaj raje odloča za uvoz nekaterih potrebnih proizvodov, kot da bi povečala posek gozdov. Kako to razložiti? Prva očitna razlaga je, da velik obstoječi volumen v gozdovih srednje Evrope ni sposoben preživeti komercialnega drvarskega dela. Za to je mnogo razlogov. Za mnoge gozdove je raven stroškov sekanja skupaj z razpoložljivo tehniko previsoka v primerjavi s tistim, kar so podjetja pripravljena plačati za žago in celulozo. Uvoz je cenejša možnost. Obstoji nekaj nasprotnih interesov glede izrabljanja gozdnega bogastva, kar ima za posledico, da je posek manjši, kot je biološko mogoče in zaželeno. Mnoga področja imajo nerazvito strukturo gozdne industrije. To še posebej velja za tiste industrije, ki uporabljajo pretežno les manjših dimenzij, kot so recimo podjetja za predelavo celuloze. To pomeni manjšo ponudbo na trgu lesa in zato premajhne dohodke za lastnike gozdov. Samo visokokakovosten les velikih dimenzij dosega namreč zadovoljivo ceno.
Stanje v Sloveniji je bolj ali manj enako tistemu v srednji Evropi, saj ima tudi Slovenija dokaj konkurenčno žagarsko industrije,, kije glavni dobavitelj pohištveni industriji. Industrija predelave vlaken pa je zelo šibka z enim samim podjetjem za predelavo celuloze in papirja. Na splošno je Slovenija na evropskem trgu majhen dobavitelj in nikoli ne bo mogla konkurirati z dobavo velikih količin. Po mojem mnenju mora Slovenija izboljšati svoje gozdarstvo:
•	z razvojem industrije, ki uporablja les manjših dimenzij z namenom, dati zadovoljiv dohodek iz upravljanja gozdov,
•	s tehničnimi izboljšavami in mehanizacijo, kar bi prispevalo k zmanjšanju stroškov, prva spodbuda bi lahko bila stroškovno učinkovita tehnika, ki je bila razvita in jo uporabljajo v nordijskih deželah,
•	da bi razrešila mnoge institucionalne težave, ki sedaj ovirajo razvoj gozdarstva in s tem tudi celotnega agrarnega sektorja in
•	da bi dosegla tržno vrednost posekanemu lesu s previdnim prilagajanjem svojih gozdnih operacijskih sistemov razmeram na trgu, sredstvo za vse to je lahko certificiranje trajnostnega upravljanja gozdov.
Kot zunanji opazovalec lahko sklepam, da je slovenski sistem upravljanja v teoriji in praksi že danes v okviru načel, ki oblikujejo sisteme certificiranja trajnostnega načina upravljanja gozdov. Slovenija ima dolgoletno tradicijo pri gozdni zakonodaji in primernih gozdnih storitvah, verjetno pa ji manjkajo preglednejši sistemi nadzora in pregleda gozdne prakse. Torej mora biti sedanji problem okrog nejasnosti glede zemljiške lastnine rešen na demokratičen in mednarodno sprejemljiv način. Certificiranje upravljanja gozdov na Slovenskem bi tako lahko vodilo do proizvodov, ki bi se razlikovali od drugih proizvodov na prenasičenem evropskem tržišču.
Če obstoji povpraševanje po proizvodih s certifikatom, to lahko pomeni povečanje zanimanja za slovenske gozdne proizvode ah tudi cenovno korist v primerjavi z necertificiranimi proizvajalci. Vprašanje je torej, ali dejansko obstajajo dokazi o velikem povpraševanju potrošnikov po naravi prijaznih certificira-nih proizvodih gozdarstva?
Prvič, če izvzamemo Veliko Britanijo, trenutno ni velikega trga za certificirane izdelke iz lesa. Veliko večino trgov za te izdelke v Evropi lahko označimo kot zrele, saj poraba na prebivalca za mnoge izdelke upada. Na drugi strani pa so razlike med posameznimi skupinami proizvodov, pri čemer pri nekaterih skupinah poraba narašča hitreje kot pri drugih. Gozdna industrija se srečuje z izzivi, ki jih prinašajo lesni nadomestki (substituti) ter počasnejše stopnje rasti zaradi upadanja rasti prebivalstva. Z razvijanjem proizvodov, ki zadovoljujejo naraščajoče povpraševanje potrošnikov, lahko gozdna industrija poveča svojo dejavnost in tudi dobiček. Strokovnjaki verjamejo, da bi v prvem desetletju naslednjega tisočletja tržni delež certificiranih proizvodov lahko zrasel na več kot dvajset odstotkov skupnega trga. Vse kaže torej na hitro rast certificiranih gozdnih izdelkov na evropskem trgu. Certificiranje »okolju prijaznega zdravega gozdarstva« je zato po mojem mnenju ena od opcij, ki bi jo Slovenci morali upoštevati pri prizadevanjih za modernizacijo gozdarstva in gozdne industrije.
Dr. Staffan Berg, raziskovalec na inštitutu za gozdarske raziskave Švedske, znanstveni park Uppsala (Skog Forsk, The Forestry Research of Sweden, Uppsala Science Park)
46
<>kologija
vestnik, 12. marecj
Pogovor z Michaelom Karusom, direktorjem »nova« inštituta, Nemčija
Ponovno odkrivanje industrijske
konoplje in komercialna izraba
V Nemčiji so lani posejali industrijsko konopljo na površini 2000 ha, v Veliki Britaniji na 2200, v Avstriji na 4M na Madžarskem na 1200, v Romuniji na 1000, na 200 hektarjih v vojvodinskem delu Jugoslavije in na okrog 2^ hektarjih na Poljskem. Sejali so predvsem v smernicah Evropske zveze predpisane francoske sorte felina 34, fedora 19, futura, ferimon in fedrina 74 pa tudi leta 1997 v sortno listo EZ sprejeto madžarsko sorto kompot se še posebno odlikuje po majhnih mejnih vrednostih THC-ja, ki je v EZ omejen z 0,3 % v zgornji tretjini rastW
Po dovoljenju za pridelavo industrijske konoplje, ki ga je nemško ustavno sodišče v Karlsruheju izreklo spomladi leta 1997, prvi žetvi ter poplavi - relativno dragih - proizvodov na bazi izvlečkov iz konoplje na trgih v Nemčiji in Avstriji, bi bilo logično, da se za morebitni »ekstra profit« začnemo zanimati tudi pri nas. Veliko zanimanje je namreč opaziti v drugih deželah v tranziciji. Tako vemo, da ima Jugoslavija inštitut za konopljo in lan že od leta 1952, da Madžari trideset let trdo delajo, da bi postali evropski dobavitelji sortnih semen za konopljo, da so v Romuniji s pomočjo nemškega kapitala postavljene tovarne za predelavo konoplje v platno ter da so strokovnjaki strojnega inštitita v Ukrajini razvili postopek in stroj za izdelavo papirja iz konoplje, ki najmanj onesnažuje okolje.
V Sloveniji je stanje na tem področju zakonsko neurejeno in zaradi tega pridelava industrijske konoplje tudi ni dovoljena. Naše Ministrstvo za zdravstvo je pošiljalo zainteresiranim pridelovalcem obvestila o tem, da niso ravnali v skladu z zakonom tudi potem, ko so pri njih opravili poizvedovanje na domu ali celo prisilno žetev organi Ministrstva za notranje zadeve. Kljub še tako dobrim namenom nekaterih posameznikov pa to nikakor ni bila pravilna pot do prve "žetve" konoplje pri nas. Za takšno stanje je po eni strani kriva »slovenskocentričnost« nekaterih naših uradnikov na oblasti, ki tudi po skoraj šestih letih samostojnosti še vedno mislijo, da se svet vrti okrog Slovenije, po drugi strani pa politična nespretnost »aktivistov« za pridelavo industrijske konoplje v Sloveniji. Konoplja je vsekakor lahko in tudi bo del regionalnega razvoja pri nas. Zakaj tudi naj ne bi bila, če je tako tudi v Evropski zvezi?! Tja pa menda vsi hočemo! Ali se pri nas pridelava konoplje že tudi splača, kakšne so možnosti morebitne pridelave, predelave in trženja slovenske industrijske konoplje kot proizvoda v nešteto oblikah, pa je vprašanje, na katerega bi morala že davno začeti iskati odgovor tudi naša strokovna javnost. A vse kaže, da so bili tudi v tem primeru pri nas s predsodki obremenjeni odgovori znani, še preden je bilo vprašanje sploh postavljeno.
O izkušnjah z industrijsko konopljo v Nemčiji in drugod po svetu sem se pogovarjal z direktorjem "nova" inštituta in vodilnim evropskim avtorjem na tem področju Michaelom Karusom iz Huertha v Nemčiji.
Leta 1996 ste v Nemčiji ■ po dolgem času - zopet želi industrijsko konopljo. Koliko časa so potrebovali uradniki nemške pravne države, da so dojeli, da tokrat ne gre za pridelavo marihuane, marveč za nekaj popolnoma drugega?
Dve leti... Da, dve leti je trajalo vse skupaj.
Zakaj je do dovoljenja za pridelavo prišlo tako »hitro«? Oziroma zakaj je trajalo tako »dolgo«?
To je zelo težko vprašanje. Italija ima trenutno enake probleme, kot smo jih imeli mi na začetku, in počne še hujše stvari, kakor jih je počela Nemčija. Tam sedaj na veliko razpravljajo na temo biokemičnih lastnosti rastline, o možnostih zlorabe predpisanih mejnih vrednosti, ali so te vrednosti sploh uporabne, ali so tukaj mogoče zlorabe, večje koncentracije in podobno. Po moje pa obstaja samo možnost, da tudi Italijani prevzamejo v Evropski zvezi sprejeto mejno vrednost 0,3 % vsebnosti THC v zgornji tretjini bilke. Celoten prepir o tem, ali je mogoče iz tega izpeljati tudi sklep o zlorabi konoplje za drogo, ne vodi nikamor, kajti če bi pridelovalci marihuane, torej rastline, ki vsebuje več kot 0,3,% THC, tržišče industrijske konoplje potrebovali, bi že tudi bili na njem.
Kaj je torej potrebno, da nazadnje pride do uradnega dovoljenja za pridelavo oziroma do spremembe zakona?!
Zelo pomemben dejavnik je ekonomski interes. Če namreč predstavniki industrije državnim uradnikom, ki se zapletajo v razprave o možnostih zlorabe konoplje, povedo, da želijo investirati v konopljo na podeželju, potem pride - v večini primerov - do sprememb že tudi v enem tednu. Ko se pojavi ekonomski interes na strani uveljavljenih in resnih gospodarstvenikov, potem se vse skupaj zelo hitro premakne z miz majhnih uradnikov na višjo uradniško raven in naenkrat zadeva sploh ni več problematična.
V Evropski zvezi je sprejeta mejna vrednost 0,3 % THC. Zakaj ne recimo 0,5 ali 0,2 %?
V območju od 0,3 do 0,5 odstotka je kakršna koli možnost opojnega učinka izključena.
Ali pa bi bila morda za opajanje potrebna tako velika količina industrijske konoplje, da bi bilo že škodljivo za pljuča...?!
Ne, ne, kajti ta stvar ne deluje kumulativno. Za
dosego opojnega učinka je potrebno kajenje v relativno kratkem času, recimo dveh minut. Če bi uporabno konopljo kadili eno uro, seveda ne bi bilo nobenega opojnega učinka. Zanimiv je primer z Madžarske, vzhodno od Donave, kjer raste divja konoplja, tako kot koprive, in veliko turistov jo tudi kadi, vendar je učinek dokaj boren. Seveda je mogoče povečevati koncentracijo THC tudi v primeru industrijske konoplje, vendar je proizvod potem tudi temu primerno dražji, še zmerom se ne more primerjati s koncentracijami tovrstnemu namenu na trgu ponujenih proizvodov in je zato kot tak neprimeren za prodajo. Sicer pa, tudi ilegalna žganjekuha je mogoča... V principu uporaba te rastline ni smiselna za drogo, zato nihče ne more natančno povedati, ali je »prava« mejna vrednost sedaj 0,2, 0,3 ali 0,4 %; dogovorili so se pač, da naj bo to 0,3 % THC. V Rusiji je bila nekoč mejna vrednost recimo 0,2 %. V glavnem pa v svetu najdemo mejne vrednosti med 0,2 in 0,5 %.
Na kolikih hektarjih polj je lansko leto rasla uporabna konoplja v Nemčiji?
Na 2000 hektarjih. To je sicer relativno majhna površina, vendar pa gre za porast glede na leto poprej.
Imajo kmetje zagotovljen odkup proizvodnje? Poteka to v organizaciji zadrug, kooperativ ali česa podobnega?
Medtem ko so bile zadruge in kooperative zelo uspešne pri lanu, pa pri pridelavi konoplje ni bilo tako. V primeru konoplje sklepajo pogodbe s pridelovalci zasebniki, torej dinamična zasebna podjetja. Pri konoplji je namreč največ povpraševanja s strani industrije.
Katerega dela industrije?
Industrije celuloze, tekstila ..., vendar gre tudi za povpraševanje s strani podjetništva. Poglejte, lan so ponovno odkrili kmetje, za ponovno »odkritje« konoplje pa niso bili zaslužni kmetje. Kmetje so sicer potem podprli to odkritje, vendar pa so bila majhna podjetja, kot so recimo Hampflex in Hampcore, ki so sedaj že dokaj razširila obseg svoje dejavnosti, tista, ki so prav na začetku pokazala največ zanimanja za konopljo.
V enem od vaših člankov sem zasledil, da konoplji napovedujete zelo lepo tržno prihodnost; tako naj bi konoplji v prihodnosti pripadel priblično 30-odstotni tržni delež. Kje, v tekstilu... ?
Ne, ne, na to vprašanje ne moremo odgovoriti na ta način. Vsaka proizvodna linija je namreč drugačna in za različne proizvodne linije so potem napovedovani tudi različni tržni deleži. Mi smo poskušali izračunati, kolikšen bi lahko bil delež, ki bi ga imeli proizvodi iz konoplje v določeni obstoječi proizvo
dnji liniji - na primer pri okolju prijaznem izolacijskem materialu za hiše. Vendar pa gre pri tem za zelo majhne odstotke. In kljub temu, da smo - v nasprotju s primerljivimi raziskavami v Nemčiji - pri naših izračunih poskušali izhajati iz čimbolj realističnih predpostavk in podatkov, pa smo vseeno prišli do številke 30 000 hektarjev površin, zasejanih s konopljo, ki bi jo bilo potem tudi mogoče prodati na trgu. Dejstvo, da predstavlja konoplja trenutno zgolj 0,2 odstotka nemških obdelovalnih površin, jasno govori, da ta rastlina pri nas nima kakšnega pretiranega pomena. Pa tudi v doglednem času konoplja nima čisto nobene možnosti, da bi postala tako pomembna poljščina, kot sta to danes recimo oljna repica in pšenica. To je popolnoma nemogoče. Konoplja je in ostaja zanimiva kot tržna niša, to pa ni nič slabega. Je pa lahko zelo zanimiva za posamezne regije, če imajo primerno sestavo zemlje in delovne sile, kjer je potem mogoče odpiranje novih delovnih mest; lepega števila delovnih mest.
Ali je za konopljo nujno potreben plantažni način pridelave ali pa lahko ta poljščina predstavlja tudi zgolj enega od delov proizvodnje posamezne kmetije? To zadnje - diverzifikacija kmetijske proizvodnje ter multi-funkcionalnost ■ je namreč tudi uradna politika komisije Evropske zveze.
Pri poljščini, ki v Nemčiji zavzema samo 0,2 odstotka obdelovalnih površin, ni nevarnosti, da bi morali preprečevati nastanek možnosti monokultur-ne pridelave, saj je prostora zanjo dovolj. Preprosto ne vidim razlogov, da bi se konoplja morala pridelovati kot monokultura.
Pri industrijski konoplji krog od pridelave, predelave, izdelave in na koncu prodaje pri mnogih proizvodih zaenkrat še ni sklenjen. Kaj manjka? Tudi v Sloveniji bi bilo še najlažje prepričati kmete, da posejejo več sto hektarjev konoplje, vendar ostane vprašanje odjemalca.
Seveda je to najtežje. Industrija konoplje je v fazi zgraditve, vendar še nikakor ni tudi zgrajena. Leto 1997 je bilo za nadaljnjo zgraditev tega sektorja odločilnega pomena. Določene površine so bile lani zasejane tudi v Veliki Britaniji in jeseni smo imeli v Evropski zvezi nekaj tisoč ton neobdelane industrijske konoplje, namenjene za nadaljnjo predelavo. Sedaj še zbiramo podatke o tem, kako je bila ta konoplja tudi dejansko izkoriščena.
V okviru raziskav našega inštituta smo povedali, katere so proizvodne linije pri konoplji, ki naj bi se jih spodbujalo, torej: celuloza, tekstil in podobno. Ali bo do uspešnega razvoja, ki smo ga mi predvideli, tudi dejansko prišlo, pa je odvisno od tako veliko majhnih dejavnikov, da tega seveda ne more nihče vnaprej zagotoviti. Gre za dejavnike, kot je na primer vprašanje državne podpore majhnim in srednje velikim podjetjem, razvoja okolju prijaznih proizvodnih linij, podpore razvoja obnovljivih surovinskih virov.
Kaj je pokazala ekološka bilanca, opravljena pri proizvodih, narejenih na temelju industrijske konoplje?
Ekološka bilanca predstavlja zmerom zelo zapleten inštrumentarij, ki preprosto ne omogoča enostavnih razlag in odgovorov, ki bi jih vsi tako radi slišali. Bilanco je mogoče izvesti samo relativno, tako da primerjamo med seboj dva proizvoda, ki ponujata enako količino koristnosti. Vzamemo recimo kavbojke iz bombaža in kavbojke, narejene izključno iz konoplje. Potem primerjamo obremenitve za okolje, ki izhajajo iz proizvodnje enega in drugega izdelka. Tako zaenkrat konoplja v celotni proizvodni verigi sicer »premaga« bombaž, vendar je ta zmaga zelo tesna. Dejstvo je, da so stroji za obdelavo bombaža dobro razviti in njihova produktivnost visoka, pri konoplji pa ni tako. Drugače je pri mineralnih vlaknih, kjer prihaja do veliko škodljivih emisij v obliki ogljikovega dioksida in žvepla; tam seje ekološka bilanca nagnila prepričljivo na stran vlaken iz konoplje. V glavnem se je konoplja pri ekološki bilanci dobro izkazala oziroma ponekod celo zelo dobro, vendar zopet ne tako, kot pravi mit o konoplji kot »super rastlini«.
Torej je mit o »novi industrijski revoluciji«, ki naj bi temeljila na surovini, imenovani konoplja, zgolj mit?
Seveda.
Vendar pa, ali se ne zdi, da je mogoča nekakšna analogija med alternativnimi gibanji osemdesetih in sedaj devetdesetih let? V prvem primeru je bilo alternativno vse, kar je imelo na začetku pridevnik »zeleno« oziroma »ekološko«, v drugem pa postaja »in« vse, kar je vezano na ponovno odkrivanje okolju prijazne ter vsestransko uporabne konoplje?!
Tudi na začetku »ponovnega odkritja« je kazalo, da bomo imeli od konoplje veliko koristi. Vendar pa
spremlja konopljo trenutno dokaj komp‘icl z veliko dobrimi in slabimi stranmi- Za povedati, kaj bo prevladalo; čas bo po konoplja lahko dejansko uveljavi in oba«,
V Evropski zvezi dobijo sedaj Pr^eJ0V^,nn denarne podpore v vrednosti med 700 in M hektar. To pomeni, da je zmotno upanj? P . dežel v tranziciji ■ zelo agresivni sta tl Madžarska in Romunija pa tudi Jugosl<n'lJar na razvoj novih vrst-, da bodo na tempo^ določene tržne niše. Primerjalna prednos!1 nejše delovne sile, ki jo imajo te delovno in « nomije vprimetjavi z Zahodom, je P0^..^ nih plačil v okviru skupne kmetijske pom1 komisije evropskim pridelovalcem Pra^‘cn,0^ti'1>
To je sicer res, vendar imajo dežele vi pe vseeno dobre možnosti za izvoz K preprosto za to, da v vzhodni Evropi konoplje popolnoma druge stvari kot Vp pi, zato v večini primerov ta dva dela t noplji med seboj ne tekmujeta. Tako j proizvodi še kako zanimivi za zahodni > samo, če so dovolj konkurenčni. Konku ni Evropi, vsaj v tem primeru, prihaja na tajske in nekaterih južnih članic EZ- gjepr, darsko razvitejših deželah Evropske 'N? sem v smeri raziskovalnega dela s podi A proizvodnje, ki ne zahteva veliko transp goča regionalno predelavo kratkih v jjvO du pa gre specializacija v smeri obd vlaken. Tako je stanje glede konkurenc« nenavadno, saj neposredne konkurence P J,
Ob lanskoletnem dovoljenju za P.^j^ci temeljijo na konoplji, se je v Kaliforn‘J,t ljudje še vedno ne vedo, zakaj naj bi konoplje boljši od drugih. Ali ne tičijo r“ gibanja za »ponovno odkritje konopljo'' sko uporabne industrijske rastline p »ponovni legalizaciji konoplje« kot op
Torej; »Legalize It!«?	.
Jaz v tem ne vidim niti najmanjše slim, da je treba te stvari že od vseJa7valci dno ločevati. Seveda tudi med prid6 ne konoplje obstaja skupina, ki je P« treba res vse narediti iz konoplje -o jjji p? gavic -, vendar pa je teh »frikov«v 10 000, to pa je premalo za obstoj ka skega sektorja. Zato so potrebni tu 1 ni »normalni« ljudje, ki konoplJ0 različnih razlogov in za različne na zdravstvene, prehrambene...	. J'
... kot je recimo pivo iz konopljo	jpAj#
... ali limonada, kjer gre v bistvuJa 41 lamno potezo. Na splošno je zan' F^ reklama za proizvode, ki temelj*-1 smeri vzburjenja, kije povezano W sadežem«, imenovanim konopUa; neki proizvajalec papirčkov za zvij proizvod reklamira zjumbo plaka gf« mo svežo ribo, zavito v papir, čes- zavija U rabo našega papirja, kaj boste va rf vaša stvar. Poudarek na zakrite^ P lahko tudi za kajenje hašiša, je tu -a zato y nadvse uspešna, vendar pa P0^®	4
ne moremo obsoditi reklamiranj . _ rihuane.	,a od^mt^f
Prihaja tudi v primeru ponovnok v Evropi do podobnega pojava, ko . ^ni11' F« dovine, ko so morali 6enedikt,nS pon°v seljevanju narodov prebiva^ f poljedelstva, recimo pridelave Pse^ zaf pL
Ne, pri konoplji je
prišlo od kmetov, marveč od i (j ss' J pridelavo konoplje potrebno g pA* strije in ne s strani kmetijstva- v y strani kmetijstva torej ni pr° konoplje zadostuje leto ali dve v ne1”^/ je na voljo dovolj literature •ta ^ai” ufl1 tudi angleškem jeziku kjer j0 nata jp šanja glede pridelave konop Je	j
potrebi tudi strokovno obdela ^je
Posameznik, ki se bo v deie venija, danes hotel ukvarjati s P	sednP 'J
mora najprej ogledati, ali ima A, t«JA na Vzhodu na voljo dovolj su ogi6 nih vlaken, nato je potrebno, pr0^ »e gospodarskih sektorjih bi up°r ki noplje lahko tekmovala s ti aliApfA Skratka, potrebno si je ogleda«- & dustrijo, ki bi lahko uvoženo ^e- i polproizvode ali v končne Pr
12. marec 1998
C^kologija
47
da imamo dve ali tri podjetja, ki so sposobna letno prevzeti 500 000 ton konoplje, potem se šele odloči-mo za nadomestitev uvoza s pridelavo domače ko-noPlje. To je pravi način, da se spodbudi zanimanje za konopljo. Če pa začnemo najprej s šolanjem kmetov, kako naj pridelujejo konopljo, in takoj gra-®mo tovarne za predelavo, potem se nam lahko kaj hltro zgodi, da ostanejo kmetje s svojo konopljo, ki jemhče ne potrebuje, sami. To napako, da se zgra-®tevtega sektorja ne usklajuje s povpraševanjem, e,ajo vse dežele, vključno z Nemčijo. To potem ze o škoduje hitrejšemu razvoju tega sektorja.
, 1 tem primeru torej velja, da povpraševanje po-Ponudbo. Kaj pa za vas tukaj pomeni »investi-n"^v Povpraševanje«?
rodjetjaje potrebno naučiti, kako lahko upora-I^^Hopljo. Dejstvo je, da večina podjetij, ki bi ® o uporabljala konopljo, niti ne ve, da konoplja staJa. Tista pa, ki to vedo, pa konoplje zopet ne n uporabiti, ne vedo, kje jo je mogoče dobiti, in e vedo, kakšna je kakovost te surovine. Če so W tehnologi in vodstvo podjetja seznanjeni z “znostmi uvajanja konoplje v proizvodnjo, potem t ,Se skuPaj lahko začne razvijati. Dostikrat je po-na zgolj minimalna finančna pomoč pristojnih zahfStrSteV’ da PodjetJe del svojih strojev priredi izdel^3™ Za Pro'zv°dnjo izdelkov, ki jih je sedaj meli °Vala iz drugih surovin, na materiale, ki te-Podv ° na konoP1j'- Za spodbudo in zagon takšnega prjij8aje Zel° Pomembna ravno država, pozneje ne dJa Potem že tudi do zasebnih pobud in zaseb-U ‘ 'peresa. V vsakem narodnem gospodarstvu je staja^6 d°kaj en°stavno ugotoviti, ali sploh ob-Čeie tPhdKtja’ ki bi Jih konoplja utegnila zanimati, stnj ako’ Potem je tudi smiselno razmišljati o la-burgundelav’ konoplje, drugače pa ne. V Luksem-zatn 2° rec‘mo ugotovili, da takšnih podjetij ni, in
Trenu P'je ne Pridelujejo.
Pidov p ie tovarn za predelavo konoplje v Evro-Vosti k J ^a Nizozemskem imamo recimo zmoglji-vlakeKjermogoče izdelati dve toni konopljinih bopa naUro in kjer sedaj gradijo še drugo linijo, ki U0 n‘ZVaiala osem ton vlaken na uro. Potem ima-da|0 la°ee ton konopljinih vlaken, ki bi se jih Prodftredelati’ pa i'h nihče noče' ln če ni mogoče
n a-1' teh koi'čin, ne vidim razloga, da naj bi p®nih v|J^a Ptoizvajala še dodatne količine kono-
Z ra^kovalno dejavnostjo inštituta, v kate-Aprila lani ste imeli v Frankfurtu že »u: bo"l< "a>0<l"° konferenco z naslovom Bio-surovi-n°!>^a' Imate v Nemčiji sploh kakšno konku-^XaZisk^'n‘ dejavnosti okrog konoplje? »tdatj’ . Nemčiji nimamo nobene konkurence. Po-hin moram, daje način dela interdisciplinaren as Sram sestaviti skupine raziskovalk in ra-fi T 'Z tako različnih področij, kot so ke-Me'ka’ Psihologija ipd. Pri tem smo zelo odpr-ta^^Htree za to, da če recimo tehnična univer-
6 dotočen problem, naredi to zelo ozko, 'tltaj 1 so Potem najverjetneje tudi tehnično ko-S^arsindar Paie ce'°tna zadeva za uporabo v go-
VU Praktično neuporabna in takšnega Sroi?d potem tudi nihče ne kupi. Kajti o tem, ali %ča Vod tudi dejansko uporaben za trg, ne ■ ^žno'11 Č'Sta ekonomija niti čista tehnika. 111W se n prob'erna je običajno zelo raznovrstna
aV'ianiu določenega koncepta je treba J^ktu'Clrn Ve^ dejavnikov, kot so recimo obseg d es Zeh?trga' ojegov imidž. Vse ima pri tem dan-J^Pešn Porriembno vlogo - da potem lahko pride । c'plinae UVeljavitve proizvoda. Če kdo želi inter-?komi7rn0 raziskavo, potem pride k nam. In ker %pa od našega dela kar dobro živimo,
Potem tudi nimamo konkurence. .	let°s katero od pristojnih ministrstev
iV^ipli MGD' r Sloveniji naročalo piskavo o možnostih in smiselno-‘■l^odei‘n p^e^ave konoplje v Sloveniji, ho Akaj	Ovanjlt povabilo tudi vaš inštitut?!
ne?! Zaenkrat smo na tam področju
Andrej Horvat
Dr. Riana Benko
Pomoč programa Phare
Slovenija je prejemnica pomoči programa PHARE od leta 1992. Do leta 1996 je dajal program PHARE vsem državam v tranziciji pomembno tehnično pomoč Evropske zveze, .namenjeno prestrukturiranju gospodarstva v smislu podpore hitrejšemu vključevanju v evropske integracijske procese.
Na zasedanju Evropskega sveta v Essnu decembra 1994 pa je bilo sklenjeno, da postane program PHARE ključni inštrument pomoči državam srednje in vzhodne Evrope v njihovem približevanju Evropski zvezi. Poudarjena je bila njegova vloga pri pripravi kandidatk za polnopravno članstvo v Evropski zvezi z izvajanjem predpristopne strategije, ki se opira na:
-	priprave na prevzemanje obveznosti prihodnjega članstva,
-	razvoj medevropskih povezav,
-	gospodarske in družbene reforme.
Celotna višina odobrenih sredstev za Slovenijo iz programa PHARE je bila do vključno z letom 1997 približno 155 mio ecujev (približno 310 mio DEM).
Pri pripravah na članstvo bomo morale prilagoditi države kandidatke poleg pospešenega usklajevanja zakonov, standardov in pravil na vseh področjih normam Evropske zveze tudi svoja podjetja in glavno infrastrukturo, to pa bo zahtevalo precejšnje naložbe.
Zato so v okviru programa PHARE predvidene tudi oblike investicijske podpore, med drugim tudi za transevropske mreže, energetiko in telekomunikacije ter medregionalno sodelovanje.
Spodbujanje regionalnega
razvoja
Cilj Evropske zveze je uravnoteženje regionalnega razvoja znotraj posameznih držav in skupnosti kot celote. Zato Evropska zveza usmerja svoje prednostne naloge zlasti v infrastrukturo, tehnološko difuzijo, izobraževanje in regionalni razvoj. Od tod tudi izrek Misliti globalno, delati lokalno.
Ekonomija 21. stoletja bo multidimenzionalen globalni sistem, kjer bodo prevladovale zahteve po boljši kakovosti življenja, kar se bo poznalo tudi pri merilih in prednostih v infrastrukturi. Evropa je danes pred logistično tranzicijo. Dogajajo se pomembne spremembe pri izboljšanju transportne, komunikacijske in energijske mreže in vse to bo pripeljalo do pomembnih sprememb v proizvodnji, distribuciji in porabi in bo delovalo na spreminjanje ekonomske strukture, vključujoč podobne spremembe v družbenih, kulturnih in političnih odnosih.
Obrobnost regij, socialno izključenost in me-dregionalne razvojne razlike želi EZ reševati zlasti z:
-	razvojem čezmejnega regionalnega sodelovanja (obmejne evroregije),
-	zmanjševanjem izolacije obrobnih regij,
-	uveljavljanjem uravnovešenega ruralnega sistema (policentrizem),
-	varovanjem ruralnih območij (podeželja).
Dejstvo je, da imamo danes v Sloveniji majhno regionalno mobilnost. Slaba infrastruktura na posameznih področjih zavirajoče deluje na tiste, ki so zainteresirani za gospodarsko dejavnost. Velika ovira je tudi, ker nimamo regionalne ravni oz. organizirane javne infrastrukture s celostno

podporo pri vzpostavljanju in širjenju stikov in sodelovanja, ki bi motivirala, usmerjala in podpirala. Predvsem pa ni zagotovljenih lokalnih finančnih virov.
Zato za sedaj posameznim območjem ne preostane drugega kot čim tesnejše sodelovanje z državo pri oblikovanju strateških razvojnih odločitev, spodbujanju regionalnega razvoja in uporabi različnih razvojnih pomoči, med drugim tudi pomoči programa PHARE.
Dosedanja pomoč programa PHARE v infrastrukturi
Slovenija aktivno sodeluje in uporablja vse možnosti programa PHARE, ki so nam na voljo. Do konca leta 1999 imamo možnosti sodelovanja in pridobivanja sredstev iz treh sklopov programa PHARE in sicer iz:
-	nacionalnega programa,
-	programov čezmejnega sodelovanja,
-	večdržavnih in horizontalnih programov.
Iz vseh teh programov je dobila Slovenija od leta 1992 do vključno z letom 1997 od Evropske zveze za transport, telekomunikacije in energetiko približno 30 mio ecujev (tj. približno 60 mio DEM). Sredstva so bila namenjena podpori oziroma realizaciji nacionalnih projektov, projektov, v katerih smo sodelovali z nekaterimi drugimi državami, prejemnicami pomoči programa PHARE, in projektov ob italijanski, avstrijski in madžarski meji.
Na primer:
- s področja energetike na nacionalni ravni: Razvoj pravnega in institucionalnega okvira energetskega sektorja v Sloveniji, Strategija učinkovite rabe in obnovljivih virov energije za Slovenijo, Celovito načrtovanje energetike za učinkovito rabo energije v Sloveniji, Študija izvedljivosti za ustanovitev obnovljivega sklada za učinkovito rabo energije, Demonstracijski projekti energetsko učinkovitih tehnologij v zgradbah in industriji, Usposabljanje izvajalcev energetskih pregledov. Sklad za investicije v učinkovito rabo energije in še drugi manjši projekti predvsem s področja izobraževanja; na področju večdržavnega sodelovanja pa: Povezovanje v mednarodno energetsko mrežo, Harmonizacija evropske energetske politike, Povezovanje energetskih agencij idr.
- s področja telekomunikacij na nacionalni ravni: Zakonodaja na področju kabelske TV, Prestrukturiranje telekoma in pošte, Mobilni digitalni sistemi, Nabava različne opreme in izobraževanja; na področju večdržavnega sodelovanja: Alternativni modeli razvoja telefonije v ruralnih okoljih, Upravljanje spektra in frekvenčni nadzor, Orodja za razvoj stroškovno utemeljenih tarif, Razčlemba tržišča in profila uporabnikov poštnih storitev, prenosa paketov in pospešenih pošiljk idr.
- s področja transporta na nacionalni ravni: Prestrukturiranje Slovenskih železnic, Podpora in vzdrževanje železniške infrastrukture ter prilagajanje U1C standardom, Transportni master-plan za Slovenijo, Vpliv transportne infrastrukture na okolje. Razvoj vsestranskega nacionalnega prometnoinformacijskega sistema in statistike transportne politike, vključno s planskimi inštrumenti, Študija kombiniranega transporta, Prilagajanje prometnega sektorja z EU standardi in predpisi, Priprava regionalnega in mestnega prometnega razvojnega načrta za širšo ljubljansko regijo, Analiza tehnološke in socio-eko-nomske kompatibilnosti slovenskih prevoznih podjetij s prevozniki EU; na področju večdržavnega sodelovnaja: Cestni mejni prehod Dolga vas, Mejni prehod Fernetiči, Železniški mejni prehod Hodoš, Neposredne železniške povezave z Madžarsko - Rekonstrukcija železniške proge med postajama Murska Sobota-Puconci, Ocena potreb transportne infrastrukture, Alternativne prometne poti, Prilagajanje v skupni evropski trg idr.; pri programih čezmejnega sodelovanja: Modernizacija cest na Tolminskem, Hrvatinska obvoznica, Rekonstrukcije cestnih mejnih prehodov Jezersko, Ljubelj in Pavličevo sedlo ter na meji z Madžarsko kot npr. Kobilje in Prosenjakovci.
V letošnjem letu je na področju energetike predvideno izvajanje nacionalnega programa prek Sklada za investicije v učinkovito rabo energije Sklad je novost pri organiziranosti skladov v Sloveniji, saj ni pravna oseba, je le portfelj različnih finančnih virov, katere upravlja na javnem razpisu izbrana slovenska komercialna banka. Sklad je rezultat skupnega projekta Vlade RS in programa PHARE Evropske zveze. V osnovni portfelj sklada je izbrana komercialna banka namenila 10 mio ecujev lastnih sredstev, kar znižuje obrestno
mero na 83 odstotkov komercialne obrestne mere. Tudi vlada RS je namenila 300 mio SIT za subvencioniranje obrestne mere, kar omogoča znižanje na 60 odstotkov vrednosti komercialne obrestne mere. Na ta način bodo spodbujene investicije v učinkovito rabo energije, katerih izvedba bo omogočila energijske prihranke, ki bodo morali zagotoviti polovico sredstev za odplačevanje posojila.
Pri telekomunikacijah potekajo trenutno aktivnosti le pri večdržavnih programih, kjer imamo možnost vključevanja v programe, npr. s področja zakonodaje in usklajevanja zakonodaje z EZ, inter-regionalnega spektra upravljanja in frekvenčnega nadzora, stroški telefonije in telefonske storitve, izobraževanja in treningi vodstvenih kadrov.
Pri transportu bodo letos potekale aktivnosti v vseh treh sklopih programa PHARE. Nacionalni program zajema dva projekta - Celostno upravljanje prometnega povpraševanja ali mobilnosti, kjer gre v bistvu za dolgoročno transportno politiko, in Ocena konkurenčnosti slovenskih prevoznih podjetij v poslovnem okolju prevoznikov Evropske zveze. Pri večdržavnih programih imamo možnost vključevanja v projekte predinvesti-cijskih študij, v izobraževanja in treninge na področjih kontrole letalskega prometa, pomorske varnosti ipd., na področju kombiniranega transporta, cestne varnosti, vzdrževanja cest idr.
Pri programih čezmejnega sodelovanja bodo določene aktivnosti pri projektih, vezanih na italijansko in avstrijsko mejo in tudi na projekte tristranskega sodelovanja med Slovenijo - Avstrijo -Madžarsko in med Slovenijo - Madžarsko.
Pomembnost programa PHARE pri nadaljnjem vključevanju v Evropsko zvezo
Po sklepu Komisije Evropske zveze bo program PHARE še naprej glavni finančni instrument Evropske zveze pri podpori priprav kandidatk na polnopravno članstvo. V tej obliki bo program potekal do konca leta 1999. V prihodnje se nam prek programa PHARE obeta tudi več t. i. komplementarne pomoči, ki naj bi vključevala in združevala različne finančne možnosti, v naložbene programe. Pri tem so mišljene povezave sredstev programa PHARE s posojili mednarodnih institucij, kot so Evropska investicijska banka, Evropska banka za obnovo in razvoj in Svetovna banka. Ta možnost je še posebno dobrodošla za pridobivanje sredstev za infrastrukturo. Po letu 2000 pa se bo program preoblikoval in tudi finančno okrepil. V Agendi 2000 je Komisija Evropske zveze predvidela za države, s katerimi se bo začela pogajati za polnopravno članstvo, še dodatna sredstva. Poleg tega pa se nam počasi odpirajo tudi možnosti za sodelovanje v programih zveze, kot so: Leonardo, Socrates, Youth for Evrope, Media, Life, Save. Leader, Kaleidoscope, Rafaelo, Ariane idr.
Smotrno bi bilo, da se že sedaj začne razmišljati o iskanju ugodnih mednarodnih posojil in jih kombinirati s sredstvi države in sredstvi programa PHARE. Ena takih možnosti je npr. Evropska investicijska banka.
Evropska investicijska banka (EIB)je samostojna ustanova Evropske zveze za investicijsko financiranje in aktivno sodeluje v procesu vključevanja srednje- in vzhodnoevropskih držav v Evropsko zvezo. Svojo vlogo bo povečala z uvedbo novega predpriključitvenega programa financiranja, s katerim se bo še bolj vključila v proces širitve. Večino finančnih sredstev pridobiva na mednarodnih trgih kapitala, namenja pa jih za financiranje projektov, ki so v skladu s političnimi cilji Evropske zveze. Za sedaj je dodeljevanje posojil prosilcem zunaj petnajsterice omejeno, vendar prehajajo odnosi s kandidatkami v novo fazo sodelovanja. Dodeljevanje posojil kandidatkam bo natančno odsevalo prednostne cilje, ki so usmerjeni zlasti v promet, energetiko, telekomunikacije in varstvo okolja. Agenda 2000 označuje EIB kot glavno zunanjo finančno ustanovo v pre-dpriključitvenem procesu. EIB je dobila januarja 1997 od Sveta Evropske zveze mandat za posojilo 3,5 mrd ecujev državam kandidatkam. S tem želijo kandidatke obravnavati kot članice, ki so upravičene do dodeljevanja posojil.
Dr. Riana Benko, Služba Vlade RS za evropske zadeve
48
ff' eiekomuniKacije
vestnik, 12. marec 199°
Mag. Harald Isemann
Telekomunikacije v Avstriji
Od 1. januarja 1998 je telekomunikacijski sektor v Avstriji popolnoma liberaliziran. Z odpravo monopola v telefoniji so sedaj prek linijsko povezanega omrežja vsi segmenti telekomunikacij odprti za konkurenco. Takšen razvoj v Avstriji je sledil skladno z enajstimi drugimi državami, članicami Evropske zveze, zgolj za Grčijo, Irsko in Portugalsko velja večletno prehodno obdobje.
V tem kratkem zapisu bom poskusil osvetliti proces liberalizacije telekomunikacij v Avstriji in raziskati perspektive tega hitro rastočega trga.
Spremenjene razmere delovanja
Sprememba ravni in strukture stroškov kakor tudi hitri tehnološki razvoj, uporaba steklenih vlaken, poenostavitev upravljanja omrežja zaradi digitalizacije, tehnologije za mobilno radijsko telefonijo ipd. so konkurenci olajšali dostop na tržišče. Tako se je na ravni gospodarske politike uveljavilo spoznanje, da za telekomunikacijski sektor naravni monopol ni več primeren ter da bi lahko s prehodom iz monopolistične ponudbe na tržno konkurenco v celoti dosegli boljše narodnogospodarske učinke (nižje cene, večje investicije, večjo ponudbo izdelkov, učinkovitejše strukture). Zakonita liberalizacija dostopa na tržišče je zato osrednji element reforme telekomunikacijske politike, za katero si ne prizadeva samo Evropska komisija.
Vendar pa izkušnje držav, ki so že izvedle liberalizacijo (npr.: Velika Britanija, ZDA, Švedska), kažejo, da z omogočanjem konkurence pravzaprav ni še nič narejenega. Obdobja med formalno uvedbo in dejanskim razvojem konkurence vsekakor ne gre podcenjevati. Velika tržna moč nekdanjih monopolistov lahko v prehodnem obdobju vodi k hudim motnjam in oviram zaradi konkurence na cenovni in kakovostni ravni.
Z liberalizacijskimi ukrepi nastanejo obsežne, za sektor specifične regulacijske zahteve. K temu spadajo npr. pogoji za skupno priključitev omrežij, dolžnost oddajanja določene infrastrukture v najem, kontrola cen in razdelitev frekvenc. Poleg tega je osrednja naloga reguliranja z vidika gospodarske politike tudi, v konkurenčnih razmerah zagotoviti najnujnejšo oskrbo celotnega območja s telekomunikacijskimi storitvami. Koncept univerzalnih služb mora zadovoljiti te potrebe. Toda o tem več kasneje.
Regulacijske zahteve na prehodu v konkurenčni sistem vodijo k temu, da - in to se zdi zunanjemu opazovalcu presenetljivo - je v razpravah o liberalizaciji trga telekomunikacij »reguliranje« verjetno ena od najpogosteje uporabljanih besed. V večini držav so ustanovili celo nove inštitucije s strah zbujajočim nazivom Urad za reguliranje.
... mi smo Evropa
Evropska komisija je dala z objavo zelene knjige pobudo za reformo telekomunikacijske politike in oblikovanje evropskega notranjega trga za telekomunikacijske storitve. Osrednji element te politike je ukinitev monopola nacionalnih telefonskih družb. S celo vrsto smernic Komisije so bile na podlagi 90. člena Sporazuma Evropske skupnosti postopoma odpravljene posebne in izključevalne pravice monopolistov. Začelo seje že leta 1988 s sprostitvijo trga za dokončno pripravo vseh naprav. Leta 1990 je sledila liberalizacija ponudbe storitev, ki so dosegale presežno vrednost, in »korporacijskih omrežij« (corporate networks). Po tem ko se je sprostila ponudba najemnih linij, je s 1. 1. 1998 sledila odprava monopola v govorni telefoniji, to pa je bil zadnji pomemben pravni korak pri uresničevanju paketa reform.
S pristopom k Evropski zvezi leta 1995 se je Avstrija v okviru prevzema aquis communitaire, torej pravnih določil Evropske skupnosti, tudi zavezala, da bo pri telekomunikacijah uresničila nujno potreben paket reform. Zanimivo je, da v obširni in tudi nasprotujoči si javni razpravi o pristopu k Evropski zvezi vprašanje liberalizacije trgov telekomunikacij in s tem odprava monopola pošte ni igralo nobene posebne vloge. Vendar pa je verjetno, da je bilo to povezano z leta 1994 še nejavno priznano neverjetno dinamiko rasti tega sektorja in tudi z zamudami političnih in za sektor specifičnih akterjev.
Liberalizacija
in reguliranje v Avstriji
V Avstriji je bilo za uresničitev paketa reform Evropske zveze, ki jih je prineslo članstvo, potrebno popolnoma preurediti pravne okvire telekomunikacijskega sektorja. Rezultat tega je novi Zakon o telekomunikacijah (TKG, Telekommunikationsge-setz), kije 1. 8. 1997 nadomestil stari Zakon o medkrajevnih pogovorih (Fernmeldegesetz). Pot do novega zakona je bila otežena zaradi nasprotujočih si interesov monopolista PTA (Pošta in telekom Avstrije), ki je bil takrat še v državni lasti, in alternativnih upravljalcev omrežij (predvsem podjetij za oskrbo z energijo). Ker so s političnimi pripravami
začeli zelo pozno, se je Ministrstvo za promet znašlo pred težko nalogo: v kratkem času z zelo malo osebja izdelati osnutek zakona, ki zagotavlja, da bodo na eni strani novi operaterji dobili možnost enakovrednega dostopa na tržišče, ne da bi pri tem ogrožali za leto 1999 zakonsko predvideno privatizacijo Pošte in telekoma Avstrije.
Večina držav je - drugače kot Avstrija - izbrala drugo pot, ki olajšuje proces liberalizacije: najprej reforma in privatizacija monopolistov in šele potem odprtje tržišča za konkurenco. Sestavina avstrijske reforme je večidel tudi popolna delitev podjetniških področij telekomunikacije in pošte. V Pošti in te-lekomu Avstrije so še vedno pod eno streho združena področja telekomunikacije, »rumena pošta« in služba poštnih avtobusov.
Enako težko so potekala politična pogajanja za Telekomunikacijski zakon v Avstriji. Po treh osnutkih in z novim ministrom so po dobrem letu julija 1997 v parlamentu končno sprejeli liberalni zakon.
Ključne točke novega Zakona o telekomunikacijah
Za pridobitev koncesije morajo poskrbeti: ponudniki storitev mobilne telefonije, potem govorne telefonije in najemne linije na bazi samostojno upravljanih trajnih omrežij. Vse druge telekomunikacijske storitve je potrebno samo prijaviti Uradu za reguliranje. Načelno ni nobenih omejitev pri številu koncesij. Vsak, ki razpolaga s potrebnimi tehničnimi in finančnimi možnostmi, si lahko pridobi koncesijo. Izjema pri tem pravilu so samo koncesije za mobilno telefonijo. Tukaj se podeli koncesija na podlagi javnega razpisa na osnovi razpoložljivih frekvenc. Licence za mobilno telefonijo so zaradi omejene razpoložljivosti uporabnih frekvenc redka dobrina in je zato z njimi očitno potrebno drugače gospodariti. Zakon tukaj predvideva tudi možnost dražbe.
S pridobitvijo koncesije so povezane tudi različne naloge. Za podjetja, ki obvladujejo tržišče - to so pretežno tista, ki imajo več kot 25-odstotni tržni delež - veljajo posebna določila. K temu spadajo obveznost potrditve ponujenih cen, obveznost ne-diškriminacijske (stroškovno orientirane) priključitve drugih omrežij ali priprava minimalne ponudbe najemnih linij. Za vse udeležence na trgu pa je potrebno posebej poudariti prepoved navzkrižnega subvencioniranja. To je pomembno predvsem za tista podjetja, ki imajo na drugih trgih monopolni položaj in sedaj vstopajo v telekomunikacijski posel. Sem spadajo na primer javni oskrbovalci z energijo pa tudi Avstrijske zvezne železnice (OBB), ki že razpolagajo z - delno visokokakovostno - telekomunikacijsko infrastrukturo, ki pa sojo do zdaj smeli uporabljati le za interne namene znotraj podjetja.
Koncept univerzanih storitev naj bi tudi v razmerah konkurence za celotno področje zagotovil osnovno oskrbo z določenimi telekomunikacijskimi storitvami po dostopnih cenah. K univerzalnim storitvam ta hip spadajo:
- dostop do telefonskega priključka določene kakovosti,
- brezplačen dostop do nujnih storitev,
- informacijske storitve,
- oskrba celotnega območja s telefonskimi govorilnicami.
Po odredbi se lahko v obveznost univerzalnih storitev vključijo še druge. Univerzalne storitve je načelno potrebno uvesti na podlagi javnega razpisa. V prvih letih po liberalizaciji je potrebno izhajati iz tega, da je samo podjetje Pošta in telekom Avstrije sposobno zagotoviti javno službo. Zato sta v prvih treh letih Pošta in telekom Avstrije k temu tudi zakonsko obvezana.
Izvajalec univerzalnih storitev ima pravico do poravnave dokazljivih finančnih primanjkljajev, ki izhajajo iz teh storitev, če je njegov promet na ustreznem tržišču padel pod 80 odstotkov. Z ustreznim tržiščem imamo v Avstriji v mislih trg govorne telefonije, torej žične in prenosne. Poravnava se opravi iz sklada, v katerega določen delež od prometa vplačujejo vsa na trgu navzoča podjetja, ki dosegajo vsaj 250 mio šilingov letnega prometa.
Koncept univerzalnih služb je osrednji krmilni instrument na liberaliziranih trgih. Tudi brez podpore javnih sredstev se lahko izpolnijo določeni cilji politike telekomunikacij, saj se lahko financirajo tudi v okviru sektorja.
Ustanovitev neodvisnega Urada za reguliranje telekomunikacijskega sektorja je bistvena novost v avstrijski upravni strukturi in reguliranju konkurence. Komisija kontrole telekoma je kolegijski organ s tremi člani, katerih predsednik je sodnik. Komisija odloča npr. o podelitvi koncesij, o potrditvi poslovnih pogojev in tarif pa tudi o pogojih za priključitev omrežij. Da bi pripravili odločbe komisije in druge regulacijske naloge - npr. tržne raziskave ipd. -, je bila ustanovljena Telecom Control, d. o. o. Ta družba ima približno 40 zaposlenih in je v 100-od-stotni lasti Ministrstva za telekomunikacije in promet in se financira iz od prometa odvisnih prispevkov tržnih udeležencev.
Pošta in telekom
Avstrije (PTA)
Izločitev pošte in uprave za telegrafiranje iz javne uprave je tako iz vidika konkurenčnega prava kakor tudi iz podjetniško gospodarskega razmišljanja pomemben korak pri pripravah na popolno liberalizacijo. Kot je bilo že omenjeno, obsežne razprave o liberalizaciji v času, ko so bile zastavljene osnovne smernice - namreč pred pristopom k Evropski zvezi -, ni bilo. To je očitno vodilo tudi k temu, da so potrebo, da pred vstopom novih tržnih udeležencev avstrijska pošta postane samostojno, učinkovito in udarno podjetje, politiki, menedžerji in sindikalni zastopniki realizirali šele zelo pozno (v dvojnem pomenu). Maja 1996 je prišlo po trdih pogajanjih končno tako daleč. Z uveljavitvijo Zakona o strukturi pošte sta bila pošta kot Pošta in telekom Avstrije, d. d., izločena iz Ministrstva za promet. Varovanje pravic lastnikov je preneseno na Poštno družbo (PTBG), ki spada v resor finančnega ministrstva. Tako so z enim samim korakom zadostili osrednji zahtevi paketa reform Evropske zveze: »regulatorja« in »operatorja« so ločili, s tem da so regulacijske naloge in telekomunikacijska politika ostale v okviru Ministrstva za promet, medtem ko je bila la
stniška funkcija prenesena na finančno mims r oz. na posebno družbo.
Ob izločitvi sta imela Pošta in telekom Ay za 110 milijard šilingov dolgov, od tega jih Je 44 milijard prenesenih na Poštno družbo, kU° hkrati z delno privatizacijo Pošte in tele ko ® strije kot skupno podjetje borzno P00*5 Zakon o poštni strukturi predvideva borznov? vo celotne Pošte in telekoma Avstrije (™u. rumeno pošto in avtobusno službo) najkasn konca leta 1999.	,
Tako je Pošti in telekomu Avstrije zara šnjega dolga (finančno ministrstvo rado in8°^ jemlje iz blagajne dobičkonosnih državnih m listov, in to ne samo v času konsolidacije pf na) preostalo natančno eno leto in pol zaUuSl#t najmanjše mere stroškovne usmerjenosti m rjenosti h kupcem, da bi se lahko uveljavili v rodni konkurenci. Reforma zbornične s družbe s približno 55.000 sodelavci, od ka je približno 18.000 zaposlenih pri telekom11^ kratkem času ni lahka naloga za štiričlansko Pošte in telekoma Avstrije.
Za zelo donosno hčerinsko firmo niobi n „ nije Pošte in Telekoma Avstrije - Mobilk® stria - je bil že spomladi leta 1997 najden s partner. Italijanska državna družba za m°bi fonijo »Štet« je prevzela strateški manjši115. to je 25 odstotkov plus eno delnico pri Prav tako se išče tudi mednarodnega področje telekoma, ki bo sedaj kot samost^^^j, rinska družba ločen od Pošte in telekoma
Alternativni upravljalci omrežij
En mesec po propadu monopola te1 žičnem omrežju so podelili že dvanajst ko žično omrežje. Večina novih ponudnikov prej osredotočila na donosni posel z Nekateri večji ponudniki pa bodo kmal^.^ posel tudi z zasebniki. K tem spadajo UTA Aj-Telekom Austria), Združenje devetih dež djetij za oskrbo z energijo, tele.ring, ki Je zveze (vseavstrijsko podjetje za oskrbo2 .^olj in avstrijskih zveznih železnic, kot tudi ad} kooperacija različnih mestnih oskrbovalni.1^ str» Vse tri tako kot PTA trenutno intenzivno 1 teškega partnerja iz tujine.
Mobilna komunikacija .. ^i«
Področje mobilne komunikacije v ? leta 1995, v letu pristopa k Evropski prve zasebne ponudnike. Licenco za d _oJt]reŽje jj omrežje (Mobilkom upravlja analogno V -6M od leta 1993 digitalno GSM-omrežje tako imenovani O-call konzorcij, ki se začetkom obratovanja 1. 7. 1996 Max.mobil (konzorcij sestoji iz:
Deutsche Telekom, EA Generali,	£^0^L
tung, BAWAG, Bayrische Lendesbank)- ^il «0 ponudil 4 milijarde ATS za licenco, ka največjih zneskov v primerjavi z veliko5 J pjiflfl „ jih kdaj na svetu ponudili za licenco za » |jCeiA. fonijo. Avgusta 1997 so podelili še en 0^juP mobilno telefonijo na frekvenčnem 0	sh11 (
1800. Dodatno licenco je dobila »C^^de 5S’ kije zanjo plačala pristojbino 2,3 mmJ (lastniki Connect Avstrija so: Radex Orange, Tele Nor, Tele Denmark)- ^^jjli i11 pristojbina je v prvi vrsti posledica Jca cijskih stroškov za tehnologijo DOS šega vstopa na trg. Connect-Avstrija D , začela obratovati julija 1998.	'
Trg mobilne komunikacije seje v dnjih dveh letih - navsezadnje zal marketinške strategije obeh namično razvijal. Januarja 1996 je ’ snoe^jjH? rahljalo približno 400.000 ljudi, pn0 na le-teh na GSM-območju. Konec bilo že 1.160.000, kar ustreza pribl|Z
mu trgu.
Povzetek

Leto 1998 bo še eno napeto te^lje^ pj/ nikacije v Avstriji in vsej Evropi-ških partnerstev se bo še vedno	•
mičnost trga se zdi nezlomljiva in 0	.
nove možnosti zaposlitve. .	j-
Naloga politike na nacionalni >tj za ter uradov za reguliranje pa bo, s j prh1 konkurenca vsem potrošnikom m vOsti-nudbo ob nizkih cenah in visoki (it/A
kabinet avstrijskega ministra telekomunikacije, tehnik

^nik. 12, marec 1998
Renato Lukač
£ elekomun ikacije
49
Internet in informacijska doba
Priče smo informacijski revoluciji, ki ne prizanaša nikomur. Informacija postaja bistvena vrednota. Že davno je mimo čas, ko seje moč demonstrirala z velikostjo ozemlja. Poslavljamo se od dobe, ko je bil bogatejši tisti, kije 	imel večjo tovarno. Zdaj je bogatejši tisti, ki ima več informacij.
Pri t
cijski s' 8fa Ze,° P°membno vlogo komunika-Prihodn*8 r™ tat®rnet Je komunikacijski medij sti. p0 ?1 ln zdaj že lahko rečemo tudi sedanjo-Zave - / Za nlegovo brezhibno delovanje so pove-M oni13/ ’ prek katerlb poteka komunikacija nija, *' Najpogosteje je to kar telefonska li-grafsitih e . no K da sam sistem ne čuti geo-'Pogoče tneJ’ ?a čePrav se temu v končni fazi ni drage jn lz®8nlti, ker so mednarodne linije zelo med n0 njl”ov strošek tako vpliva na prepustnost lahko saniezi>imi segmenti. Vstopne točke so najeti voTd a'n/l v službi, ki imajo pogosto kar PC-ji, prj. 0 bjižnjega vozlišča, ali kar domači moderno ater'b P° potrebi vzpostavimo zvezo z taka. m Prek navadnega telefonskega prik-
Verjet
Jezova °-n™e ni slutil revolucionarne misije lot Plod hV mrez konec šestdesetih let, ko so se 2vezopOv a^ne v°jne med ZDA in Sovjetsko tariške^eza’' štirje inštituti v okviru projekta "taiški si ARPANET z namenom, da raču-S°Se VojaV01 prez'v* idrski napad. Postopoma fadsk0Vaj 1111 mrezam pridruževale akademsko-'“tast UvnJ’ V tem desetletju pa je svojo pri-taezani t tud‘ komerciala. Med sabo so ta Vsak/ /Zn'k* (serverji), do katerih ima po-
Marsik/ ,°Stop kot odjemalec.
taz inter ° S' °e m°re več Predstavljati življenja ''ta Kai Za nekatere pa je še vedno »bav-Jtaicij ve S/ob 'rdernet? Obstaja niz različnih taga 0n,6n .ar se bolj aH manj vrtijo okrog glo-"ta tale- računalmških mrež. Zelo primer-tezieračun-'?t^rr^et je °dprto mednarodno om-r a n,ških mrež, v katerem lahko načelo-
k ta. [zatC?na'n*k komunicira s katerim koli ■ ega n 3 e.zasnove sledi ogromen potencial, 7rnim°nUj-a svet°vno globalno omrežje. S
,Staspo komunikacije se lahko pre-^tano cm/med uPorabniki, javnosti lahko 1'talam'0 °Čene serv*se- kjer se predstavlja-li tain k"arno' Prodajamo lastne izdelke itd. i - Oniun'kacije je povezan z vzajemnimi Hi-l'n tJkPren0SU Podatkov. Gibalo vsega je /dudi s t ° je USpe^ 'oterneta mogoče razu-.J/be do e8av*dika. Uporabnik plača stroške /ta pošt?V°Je prve vst°Pne točke, pa čeprav /tacije -r V Ameriko ali pretaka informacije
'iforn? P°men' hitrejši in bistveno cenejši
/tata še / p?trebam po hitrih povezavah teh-Zad^taij c? toda Imančni vložki, predvsem Pov^970, ko° 23 rnars'ko8a prehudo breme, tudi
Zas/6 Za nekomerc*alne mednarodne ^su^tadi pre e/'mo lahko skeptične napovedi ttsi . etane° remenjenosti bo prišlo letos do Sterna. Podobne namige lahko ^/tatane T°Jaj vsak°dnevno. Slutnje niso tai h San p0 se je recimo novembra 1996 ha tarežij v Lanc'sca sesulo kar nekaj telefon-tato.L0 Ptogii n 'liC°n VallyJu pa Jeseni Istega ' tak tav loka| ?av°časno vzpostaviti šestnajst
na ?! 1 Pogovorov. Povprečen upora-ta/Ot bi siCe "V/ Piek interneta petkrat dalj tao/ta med r- norrnalnem pogovoru. Tudi
Pad|a /?nnaz'j° Murska Sobota in Ar-h/taosti u /d* februarja letos zaradi preo-
’li s Pularna niJe-
splet'/7 WWW (World Wide Web) PoŽre« tataediita , eksplozivno narašča, izko-/tajn’ /r se ti/ k°munikacijo, le-ta pa je zelo /itn /'ta Prei / 'nip Tako je lahko vzposta-kQt inien US potrPljenja deskarja na in-tabe^Pta kr/ta61110 uporabnike storitev i/taei/ k°t prp'Ca pa je primernejša za Worl wtahnn'tev sta nJ Opienjena definicija. Vzroka ti1' sP/taniitg/^sem dva: vsak dantisoče /taorJtathi vi.In Popestritev predstavitvenih U ta0«nitav i Zln ter audio vložki. Za veči-tat >h	kar internet. Z integra-
i?’ i?1 fesn£ V °kvir WWW Je taka
m ani s t ■ 1 Več ?a’ cePrav se za internetom dawtateLhiper tek^Osnova so spletne str/ta n7 ^etovn/,0111’ kjer se Prepletajo stra-taS/- Ust^eznikT ?mrežja' Na se pred' "Ov ta it./eve, dr ’.drzavni organi, politične tr’eni!^ izobraževalni zavodi, tekarte h e°’.le-ta ritku’ ko na server naložite 'ta?.tafltl.v'dentira °stoPna vsem. Neke stroge tavi'11 hglC'j'’da iJ1-3 n'’ zat0 ne moremo opo-'taf/znoi<ii,niarsi](atlnternet informacijsko smeta k/taijo p ti je Dere8a Problema. V taki po-stil °gostoPrav.a umetnost najti želeno k s-?11 nis0 ?ri iskanju zaidemo na stra-tata/tako^^imale.
ejša, amn'kac’ja ne postaja vedno Pak se v določenih trenu
tkih, ko pride do dviga zmogljivosti linije med določenima segmetoma ali nadgradnje komunikacijske opreme, bistveno pospeši. Ta proces ni kontinuiran, predvsem pa često zaostaja za realnimi potrebami. Ne smemo pozabiti na vmesne člene, to je komunikacijsko opremo, in končne točke, to je serve-rje, ki prav tako vplivajo na odzivni čas. Tudi pri teh so potrebne nenehne nadgradnje. Kdor bi rad preizkusil reš pravo hitrost svetovnega omrežja, temu priporočamo čas zgodaj zjutraj, ko Američani že, Evropejci pa še spijo.
Kaj se dogaja na stari celini?
Marsikje v Ameriki so lokalni pogovori zastonj, čemur Evropa niti približno ni kos. Taki lokalni pogovori so namreč osnova za priključitev na internet O ) od doma in iz službe za '__________________ manjša podjetja, katerim je zakup najetega voda neracionalen. Tudi oprema je čez lužo bistveno cenejša, saj je večina profesionalne opreme ameriškega porekla. Razlika ni zanemarljiva: dober server je v Evropski zvezi (EZ) že polovico dražji kot na ameriškem tržišču.
Evropsko omrežje TEN-34 povežuje raziskovalne mreže šestnajstih držav in je večinoma prepleteno s povezavami hitrosti od 10 Mbit/s do 22 Mbit/s. Glavna hrbtenica z zmogljivostjo 34 Mbit/s vodi iz Švice prek Nemčije v ZDA. Statistika kaže, da so zmogljivosti tega omrežja povprečno izkoriščene približno le za petino. EU-NET - Evropsko računalniško omrežje povezuje komercialne mreže večine evropskih držav in ima najmočnejšo čezoceansko povezavo, 72 Mbit/s. Na približno 450.000 priključenih računalnikih koristi njihove storitve čez dva milijona komercialnih uporabnikov.
Specifičen problem Evrope so jeziki. Seveda je v Ameriki komunikacija bolj ali manj v angleščini, toda v Evropi je cel niz narodov, ki jasno želijo ohraniti svojo identiteto pri komuniciranju. Nekako je tudi tukaj bolj ali manj standard angleščina, toda večina spletnih strani je še vsaj v materinščini. EZ je izdelala izredno močan informacijski sistem, katerega posebnost je prav več-jezikovna arhitektura. Ob prihodu na njihove strani se najprej odločite za enega od enajstih jezikov, grška varianta pa še ni aktivna. Tako pestra ponudba je le na začetku, na nadaljnjih straneh vas opozorijo, daje zaenkrat večina informacij le v petih jezikih in da bo nadaljnjih šest kmalu dodanih. Vsekakor zahteva tak koncept ogromno dodatnega dela za urejevalce strani oz. prevajalce.
Skrb zbujajoča je neenotnost članic EZ glede obdavčevanja prodaje prek telekomunikacij, kjer lahko pride v primeru prodaje uvoženih artiklov na serverju tretje države do dvojnega obdavčenja. Še bolj se razhajajo stališča glede t. i. bit davka, s katerim želijo obdavčiti promet na internetu. To je hud problem, saj količina pretočenih podatkov ni merilo za vrednost le-teh, članice pa imajo lastne poglede, ki jih je težko uskladiti. Na področju kriptografije je razhajanj manj. EZ, predvsem Nemčija, s pridom izkorišča prednost pred ameriško konkurenco, kateri njen zakon prepoveduje izvoz tovrstnih algoritmov in izdelkov.
Kaj se dogaja
na sončni strani Alp?
V Sloveniji poskušamo slediti trendom v Evropi. Pri uvajanju novega komunikacijskega medija je imela in * ima najpomembnejšo vlogo Akademska in raziskovalna mreža Slovenije ARNES s središčem v Ljubljani. Po državi imajo večino 512 kbit/s povezave, do Celja, Maribora in Kranja pa 2 Mbit/s. V tujino imajo 10 Mbit/s povezave na TEN-34 in 2 Mbit/s v ZDA. S tem je pokrit praktično ves nekomercialni promet Slovenije. Imajo tudi niz klicnih modemov, prek katerih
imajo dostop do interneta šolarji, dijaki, študenti, raziskovalci itd. Na serverjih v njihovem okviru je tudi zelo domiselna predstavitev Slovenije Mat’Kurja, predstavljajo pa se tudi vlada, obe univerzi, srednje in osnovne šole, društva, ustanove itd. Tudi sicer ima Arnes pestro ponudbo storitev in ponuja svojim strankam profesionalno pomoč.
Za potrebe komerciale sta na voljo predvsem mreža SIOL, ki vsakomur omogoča priključitev na najbližji centrali in s tem tudi za mnoge najcenejši dostop do interneta, ter SINET, ki je del EUNET-a. Poleg teh dveh ponudnikov je še kar nekaj podjetij s tovrstno dejavnostjo, vendar bi omenil le še omrežje IBM-a, kije zanimivo predvsem za poslovneže, ki veliko potujejo. Storitve ponujajo namreč po lokalni tarifi v vseh večjih mestih sveta.
Z razvojem pri nas smo lahko zadovoljni. Raziskava RIS (Raba Interneta v Sloveniji) je pokazala, da več kot polovica šolskih zavodov že ima dostop do interneta, saj se je zadnje leto delež šol z dostopom podvojil pri osnovnih šolah, v srednjih pa presega 90 odstotkov. Pozitiven trend se bo nadaljeval in tako napovedujejo tovrsten dostop 80 odstotkom vseh zavodov. Večina zavodov uporablja klicni dostop prek modema', četrtina pa jih ima najeto linijo. Dostop do interneta ima v povprečju četrtina zaposlenih, desetina učencev v osnovnih šolah in tretjina dijakov srednjih šolah. V povprečju so zelo zadovoljni s ponudnikom ARNES-om. Skoraj vsi zavodi, ki uporabljajo internet, se poslužujejo tudi elektronske pošte, večina tudi WWW, le malo jih uporablja novice in FTP. Najpogosteje se internet uporablja za komuniciranje z matičnim ministrstvom za pridobivanje informacij o izobraževalnih dejavnostih in za izobraževanje učencev ter zaposlenih. Skoraj polovica vseh srednjih šol se že predstavlja na lastnih WWW straneh.
Omenjena raziskava je pokazala, da je imelo sredi leta 1997 dostop do interneta 31 odstotkov majhnih podjetij, 36 odstotkov srednje velikih in 52 odstotkov velikih podjetij, kar je bistveni napredek glede na leto 1996, ko je imelo dostop do interneta 7 odstotkov malih podjetij, 16 odstotkov srednje velikih in 25 odstotkov velikih podjetij. Napovedi za sredino leta 1998 obetajo nadaljnji razvoj, saj naj bi imela dostop do interneta približno polovica malih in srednje velikih podjetij ter tri četrtine velikih podjetij, s čimer bi slovenska podjetja glede dostopa dohitela podjetja v razvitem svetu. Internet se najpogosteje uporablja predvsem za pridobivanje poslovnih informacij, komuniciranje s partnerji, raziskovanje in izobraževanje, iz česar lahko vidimo, da nekako manjka uporaba elektronskega poslovanja. Prednosti elektronskega poslovanja so ogromne, zato velik del podjetij pripravlja vpeljavo elektronskega poslovanja še letos.
Kaj se dogaja v deželi ob Muri?
V Murski Soboti je ARNES aktiviral vozlišče pred tremi leti, ko sta se takoj priključili prek najete linije Gimnazija Murska Sobota ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota. Kmalu je omenjena šola zgradila svoj serverski sistem, na katerem se predstavlja večina nekomercialne dejavnosti dežele: poleg lastne predstavitve še Mestna občina Murska Sobota, Galerija Murska Sobota, Klub prekmurskih študentov, Astronomsko društvo Krnica itd. ARNES ima trenutno na Telekomu v M. Soboti šestnajst modemov, vendar so zelo zasedeni. Uporabniki v skrajnem primeru kličejo na vhodne točke drugod po Sloveniji, kjer menda ni tako hudega obleganja modemov. Srednje šole in vrtci so z računalniško opremo nekje v slovenskem povprečju, osnovne šole naše regije pa slovijo kot daleč najbolje opremljene v državi.
Skrb zbujajoč je rezultat RIS-a, da je naša regija ena od dveh, kjer je imelo poleti 1997 dostop do interneta najmanj podjetij. Spodbudno je dejstvo, da dohitevamo druge, saj tečejo v mnogih podjetjih priprave na priklop. Tako še vedno pogrešamo servise večjih podjetij, manjša pa se že kar nekaj časa pojavljajo na internetu. Nekateri se predstavljajo v okviru Rumenega interneta Slovenije na mreži SINET, ki se lahko pohvali z bajnim obiskom strani, kar je pravzaprav eden ciljev predstavitve, namreč velik obisk in s tem promocija. Za našo regijo sta tam posebej pomembna katalog turistične ponudbe in koledar prireditev v Pomurju v okviru Pomurske turistične zveze. Drugi se predstavljajo na serverju soboškega podjetja Creativ, ki je priključeno na SIOL. Posebno informativna sta katalog pomurskega gospodarstva Območne gospodarske zbornice Murska Sobota in Turistična informacijska mreža Creati-va. Tudi IBM ima v Murski Soboti svoje vstopne točke na računalniškem inženiringu ABC Pomurke.
Za našo regijo, ki je že itak geografsko daleč od Ljubljane in kjer še nekaj časa ne bomo imeli avtoceste, je dostop do informacijske avtoceste toliko pomembnejši. Tudi izseljencev je iz teh krajev mnogo, in to je idealna priložnost za poceni in hitro komuniciranje. Brez dvoma bo nova tehnologija vplivala tudi na obmejno sodelovanje. V šolah bo potrebno še marsikaj koordinirano postoriti, da internet ne bo le zbirališče čvekačev in deskarjev. Občine, društva in ustanove bi se morali že zdavnaj predstaviti, za podjetja pa je že skrajni čas za resen spopad z izzivom komunikacije prihodnosti.
RENATO LUKAČ, dipl. inž. fiz., Gimnazija Murska Sobota Povezave na strani, omenjene v prispevku, lahko najdete na BTFTK-http://www.s-gms.ms.edus.si/renato/
50
£ elekomunikacije
vestnik, 12. marec 1^
Mag, Metka Stare
Izzivi konkurence pri telekomunikacijah v Sloveniji
Ob pripravi izhodišč za strategijo vključevanja Slovenije v EZ se je pokazalo, da bo prilagajanje Zvezi po eni strani povezano z usklajevanjem naše zakonodaje pravni doktrini EZ (aquis communautaire), po drugi strani Pa2 uspešnim zaključkom procesa tranzicije. Slednje in precejšnji del strukturnih sprememb je potrebno izpeljati ne glede na proces vključevanja v EZ, torej če želimo vzpostaviti sodobno, tržno uspešno in mednarodno konkurenčno gospodarstvo, ki bo omogočalo hitro rast in blaginjo državljanov.
Proces prestrukturiranja industrije in bančnega sektorja, reforma davčnega in pokojninskega sistema in še druge spremembe so torej nujno potrebne zaradi modernizacije lastnega gospodarstva. Nedvomno pa bomo procese reform lažje izpeljali s hkratnim približevanjem in vstopom v EZ, saj bomo lahko koristili pomoč za prilagajanje (PHARE in drugi programi in skladi), gospodarstvo pa bo imelo lažji dostop do strateških partnerjev. Zaenkrat se premalo zavedamo nujnosti določenih sprememb zaradi lastnih interesov in pogosto se pojavljajo mnenja, da je potrebno nekaj narediti samo zaradi EZ. Po drugi strani na področjih, kjer izpolnjujemo neke minimalne kriterije za usklajenost z EZ, prevladuje zadovoljstvo z doseženim stanjem in počasno nadaljevanje sprememb.
Oba omenjena elementa sta opazna tudi pri telekomunikacijah. Slovenija zaenkrat vodi po osnovnih kazalcih razvoja telekomunikacij med nekdanjimi socialističnimi državami, čeprav primerjava z njimi ni ravno ustrezna. Že pred začetkom tranzicije smo bili pri razvoju telekomunikacij daleč pred temi državami, sedaj pa so se nam nekatere že približale. Hkrati je očitno, da postajajo drugi kriteriji razvoja telekomunikacij dosti pomembnejši, ko je enkrat dosežena določena raven razvoja. To se nanaša zlasti na zmogljivost omrežja, kakovost storitev, hitrost prenosa podatkov, uvajanje novih storitev, prilagojenih zahtevam potrošnikov, ki prav tako zahtevajo ogromna vlaganja.
Domači monopolni operater telekomunikacij je v zadnjih letih (tudi pod vplivom prevladujočih gibanj v razvoju telekomunikacij v svetu in krepitvi konkurence) dosegel hitro rast števila priključkov (od 24 na 35,5 priključka na 100 prebivalcev med letoma 1991 -’97) in posodobitev omrežja (70-odstotna stopnja digitalizacije omrežja) ter uvedel nekatere nove storitve, kar je zahtevalo precejšnje naložbe. Obenem je vlada začela z usklajevanjem tarif, da bi se približali povprečju v EŽ. Dosežki Telekoma so nedvoumni, precej manj pa smo lahko zadovoljni z ravnanjem države, ki regulira telekomunikacije. Na osnovi novega zakona o telekomunikacijah iz leta 1997 bo uvedena konkurenca pri mobilni telefoniji, medtem ko ostajata osnovna govorna telefonija in upravljanje omrežja do konca leta 2000 monopol Telekoma.
Kdo izgublja in kdo pridobiva
1.1. 1998 je EZ popolnoma odprla trg telekomunikacij, torej tudi osnovno govorno telefonijo in omrežje. Manj razvitim članicam oziroma tistim z majhnim omrežjem je dovoljeno prehodno obdobje petih let. Slovenija torej ne odstopa od zahtev EZ in ima še čas, da uvede konkurenco na trg govorne telefonije. EZ v Agendi 2000 ugotavlja, da bomo srednjeročno lahko dosegli raven razvoja telekomunikacij v primerjavi z manj razvitimi članicami le, če bomo čim prej odpravili tarifna nesorazmerja in uvedli konkurenco na vseh področjih telekomunikacij.
Postavlja se vprašanje, ali odlaganje uvedbe konkurence pri osnovnih telekomunikacijskih storitvah v Sloveniji komu koristi in kdo s tem izgublja? V zvezi s tem je potrebno omeniti, da je EZ še v začetku osemdesetih let trdno zagovarjala monopol v govorni telefoniji, vendar so ugotovili, da so tudi zaradi tega cene njihovih telekomunikacijskih storitev dosti višje od ameriških in da njihova podjetja zgubljajo na konkurenčnosti pred ameriškimi. Zato so začeli pod pritiskom poslovnih lobijev, in da bi povečali učinkovitost notranjega trga spodbujati uvajanje konkurence in jo z odločnimi koraki tudi uresničevati, ne glede na nasprotovanje državnih monopolnih operaterjev. Tudi upoštevanje dejstva, da so razvite telekomunikacije podlaga za vrsto informacijskih storitev in prvi pogoj za vzpostavitev informacijske družbe, je prispevek v tej smeri. Po drugi strani je nekaj držav EZ, ki so se odločile, da izkoristijo prehodno obdobje do popolne liberalizacije telekomunikacij (Grčija, Portugalska in Irska), že opozorilo, da želijo to obdobje čim bolj skrajšati. Ugotavljajo, da zaščita ne prinaša želenih učinkov, zlasti pa ne nižjih cen in višje kakovosti storitev, kar se je pokazalo v državah, ki so že prej uvedle konkurenco pri govorni tele-
foniji (Velika Britanija, Švedska, Finska, Danska).
Slovensko gospodarstvo je čedalje bolj vpeto v mednarodno menjavo, v dnevne povezave s strateškimi partnerji v tujini, v vsakodnevno izmenjavo informacij, v mednarodni pretok kapitala in storitev. Učinkovitost teh povezav vedno bolj vpliva na njegovo konkurenčnost. Z intenziviranjem stikov z EZ se bo ta trend samo še okrepil in tudi uprava in ves javni sektor bodo izmenjevali čedalje več informacij s tujino. Ob tem se bodo povečale potrebe po novih storitvah in infrastrukturne zmogljivosti za njihovo uporabo bodo opredeljevale našo sposobnost za hitro in kakovostno komunikacijo. Delež mednarodnega telekomunikacijskega prometa v primerjavi z domačim se bo samo še povečal (v letu 1996 je obseg mednarodnega prometa že prekosil domačega). Ker so cene mednarodnega prometa še vedno višje, kot je poprečje v EZ, so stroški komuniciranja s tujino višji, kar postavlja naše subjekte v primerjavi s partnerji iz tujine v neugodnejši položaj. Po drugi strani je vprašljivo, ali je omrežje domačega monopolista dovolj zmogljivo za omogočanje kakovostnega in hitrega prenosa naraščajoče ko
ličine podatkov oziroma ali lahko samo z lastnimi sredstvi in znanjem zagotovi potrebno dinamiko investiranja v posodobitev omrežja in storitev.
V Sloveniji se ohranja monopol pri govorni telefoniji skoraj cela tri leta (do konca leta 2000), čeprav se razlogi širše ne utemeljujejo). Če je to strateški interes države, potem ne upošteva vseh elementov strateškega pomena telekomunikacij v sodobnem gospodarstvu - to pa je predvsem hiter, kakovosten in učinkovit prenos množice podatkov med pravnimi in fizičnimi osebami ter njihovo povezovanje s tujimi partnerji, ki je ob zagotavljanju univerzalnega dostopa prvi pogoj za vzpostavitev informacijske družbe. Pri nas se ob ohranjanju monopola v osnovni govorni telefoniji ne razmišlja dosti o tem, ali gospodarstvo in potrošniki kaj izgubljajo. Tudi nekateri drugi dejavniki ne govorijo v prid hitrejšega odpiranja konkurenci. EZ ni preveč kritična glede razvoja telekomunikacij v Sloveniji tudi zato, ker še ohranjamo vodilno mesto med nekdanjimi socialističnimi državami. Cene v domačem telefonskem prometu so zaradi tarifne politike, ki je v preteklosti subvencionirala domači promet na škodo mednarodnega, v primerjavi z EZ še vedno nizke. Na videz torej ni razlogov za hitrejšo uvedbo konkurence, saj slednja znižuje cene, pri nas pa bo potrebno za uskladitev s standardi EZ cene v domačem prometu povišati2.
Zakaj je konkurenca koristna
Zgornje razmišljanje zanemarja več dejstev. Osnovni motiv za uvedbo konkurence pri teleko
munikacijah je bil povečanje učinkovitosti in spodbujanje nadaljnjega razvoja telekomunikacij. Konkurenca prinaša potrošnikom večjo izbiro in boljšo kakovost storitev, lažji dostop do znanja. Podatki OECD-ja kažejo, da telefonski promet v državah s konkurenco narašča približno dvakrat hitreje kot v državah, kjer prevladuje monopol. Koristi konkurence so vidne v vseh sferah gospodarstva v obliki nove tehnologije, inovativnih in inteligentnih storitev in nižjih cenah telefonskih pogovorov. Tudi zaposlenost v sektorju telekomunikacij se je v državah z liberaliziranim trgom (ZDA, Velika Britanija, skandinavske države) od začetka devetdesetih let povečevala, medtem ko je v državah z monopolnim trgom padala.
Konkurenca sili vsakega monopolista, da izboljša kakovost storitev in se bolj potrudi za zadovoljitev zahtev kupcev, hkrati pa spodbuja investicije v sektor, kjer imajo širše gospodarske učinke. Ko se proces enkrat sproži, deluje v smeri kontinuiranega inoviranja in povečevanja fleksibilnosti ponudnikov storitev. Da ta mehanizem deluje tudi pri nas, kažeta v zadnjem času ofenzivna promocija in »ponujanje ugodnih naročniški razmerij« pri Mobitelu, ko želi pridobiti pred priho
dom konkurence z dodatnimi popusti in storitvami čim več naročnikov.
Napredek pri telekomunikacijah je bliskovit, prihaja do integracije in konvergence digitalnih medijev (npr. kabelske televizije in krajevne telefonije), zato lahko različne storitve tečejo po istih vodih. Med zadnjimi inovacijami naj bi bila tehnologija, ki zagotavlja poceni in visoko hitrost dostopa do interneta prek električnega omrežja, ki je splošno dostopno. S tem se odpira možnost izkoriščanja zmogljivosti električnega omrežja v smeri informacijskih avtocest. Težko je predvideti prihodnje inovacije, ki lahko popolnoma spremenijo pomen sedanjih tehnologij. Bolj gotovo je, da je lahko v takšnih razmerah čakanje in odlaganje uvedbe konkurence, ki pospeši uporabo novih tehnologij, kontraproduktivno.
Sodobna in visoko zmogljiva telekomunikacijska infrastruktura je podlaga osnovnih in novih telekomunikacijskih storitev, ki jih uporabljajo gospodarski subjekti, čedalje bolj pa tudi javni sektor. Znanje, ki je eden ključnih vzvodov razvoja, še posebno v majhnih državah, bo odvisno od sodobnega izobraževalnega sistema, temelječega na množični in splošno dostopni uporabi informacijsko-komunikacijske infrastrukture. Tudi ta vidik in druge širše koristne potrebno upoštevati pri uvajanju konkurence v osnovne telekomunikacijske storitve in storitve omrežja. Zato je predvsem v našem interesu, da te segmente telekomunikacij prej odpremo konkurenci, čeprav se lahko pojavijo tudi negativne posledice sprostitve (npr. glede zagotavljanja dostopa do osnovnih storitev vsem uporabnikom, glede razvoja ruralnih telekomunikacij3), ki pa se lahko
s sodobnimi rešitvami, pomočjo skladov ustrezno regulativo precej ublažijo.
Prvi korak v smeri sproščanja bi lahko strateška povezava dosedanjega operaterja-i ali domačim partnerjem. Če želimo lekomunikacijskih storitev zadržati dorM P bi lahko konkurenco uvedli prej, deljeno v zakonu, vsaj prek obstoječih vZP tl)£|j nih omrežij, ki že imajo infrastrukturo in J posodabljajo (Eles, železnica, kabelska tde j. Slednja bi lahko rabila vsaj nekaterim nikom telekomunikacijskih storitev. Tu ' । že pred leti omogočila konkurenco prekn vzporednih omrežij.
Prav tako je nujno takoj znižati cene za pj rodni promet na raven povprečja EZ (v * jjl meru odpadejo izgovori o inflacijskem vPj;f8tisi pri povišanju cen v domačem prometu)- h lahko na ta način nevtralizira vpliv pove^ v domačem prometu na inflacijo in tari tj prilagodi standardom v EZ. Ker je P0.^^ sprostitvi telekomunikacij v EZ Prica|ajjftj zniževanje cen, je mogoče, da se tudi us* naših tarif opravi hitreje in s tem omog° ša uvedba konkurence.
»Koalicija « za odprte
telekomunikacije
Na koncu se postavlja vprašanje, k3^/ tika stoji za nadaljnjim ohranjanjem pri osnovni govorni telefoniji in tele*0" cijski infrastrukturi v Sloveniji in kak3® želi s tem doseči? Edina racionalna °P vzpostavitev visoko zmogljivega o£jpre]jeH^' režja z učinkovitimi in stroškovno utellLo^ kakovostnimi storitvami, ki nam bodo °^tnerjil‘ hitro in kakovostno povezovanje s Pa orluja (! tujine in izkoriščanje možnosti, ki j*h lekomunikacijska infrastruktura v vseh spodarskega in družbenega življenja-
Ob hitrem napredku tehnologije. ki ^56^ like investicije v telekomunikacije, tucil kapitala, je težko pričakovati, da vstopa konkurence in s tem zaščita m (ki mogoče tega niti več ne potrebuj z omogočila lažji spopad s konkur6”^^^ pričakovati zaostajanje. Upoštevati je v ’ ba, da se bodo telekomunikacijske po popolnem odprtju trga zaradi renče razvijale še hitreje. Težko je P f kakšnimi razmerami se bo naš °Per j; čez tri leta. Cas je zato ključna komf’ flpA
Ker so telekomunikacije zelo don°, logično, da so povezane s političnim ^fil1 Jt zadrževanju dobička v nacionalnih -e je y okvirih ožjih političnih skupin- $e 0 ževalo tudi hitrejši sprejem zakona nikacijah. Z vidika razvoja in koristi ti bjektov in potrošnikov je takšno o razumljivo. Razvojna vizija vladajo^ vSeUfi j regulirajo področje telekomunikacij,^ pomanjkljiva. Ali čakati, da spreg j1 pomagati? Lobiranje v prid vsestrab0 prtega razvoja telekomunikacij, k' iti,f!V predstavnike stroke, poslovne sku valne in akademske sfere ter P°tr političnega predznaka, bi se pospešilo pritisk na uvedbo k°nvOfijo1 izkušnje nekaterih članic EZ S°
«
prid.
Center za niedn ^ib1 j Fakultet«	z
ReSeZ j ' Prispevek je bil pripravljen v okvirU	rfU
Scheme of the OSI/HESP. no.944/1’’
2 Ob tem se zanemarja, da je cena te e y v Sloveniji občutno previsoka, da so j narodnih pogovorov in zakupa vodov ((,rd količin podatkov je to zelo pomembno še velike motnje v tarifni politiki, kar razvoj telekomunikacij.	riklju^
’ V Sloveniji je gostota telefonskih P naseljih dvainpolkrat večja kot v rur
vestnik, 12, marec 1998£ elekomunikaci je 57
dr. Bogomir Kovač
Slovenski telekomunikacij ski
paradiž
ižanske zadrege s telekomunikacijsko revolucijo. Pričnimo z značilno novodobno šalo: teologi so vprašali Nasin SlW računalnik, ali obstaja Bog. Računalnik jim odgovori, da nima dovolj informacij, zato se poveže z vsemi sui^r računalniki po svetu. Toda odgovora še vedno ne more dati. Zato se združijo vse računalniške mreže, PC in številne telekomunikacijske povezave po svetu. In končni odgovor je pritrdilen.
XXI, stole«6 t'repoznaJv telekomunikacijskem spletu novovešk k’se’ da so telekomunikacije postale ^'tttelek °Zanstvo- Pred ’et' je futurist Paul Nai-balnj civirnWa!ka^jsko revolucijo opisoval kot glo-sv°j° info IZac!js^’ Paradoks. Telekomunikacije s globalno Jma^sko tehnologijo spontano oblikujejo vzroča, da*^”0’ bkrat' pa "jen kozmopolitizem po-s*tatešk0 SC -Vet “dtvidualizira in povezuje v novo lll#nikaciin,rež0 prihodnosti. Še več, teleko-»adel neka^h ^V2ro®^e> da si je človek XXI. stoletja Po svetušeJ ?^ans^e avreole, ki jo zahodni teologi totedke Veano Pr°dajajo kot arhaične sinajske pri-Mj Prasm°Vn-'FaV-'so stvarL hvala bogu, veliko SVetXX Če je »naftno zlato« oblikovalo °^teleko ° etJa’ potem ho XXI. stoletje odvisno 'ZtfŽj^o Unikacijskega zlata, ki že sedaj letno Pa se b0 <tmia,d01arjev, v naslednjih desetih letih kijev Pr„ ev' ka ustav’'a na okoli 1000 mia do-lantic in t3 Okt°hra 1993 sta na primer Bell •d dolar' ^'Cotnmunication objavila 30 mi-AbelsizA te?ko družitev ameriške telefonske ^kinm ružhe- Bell Atlantic skrbi za cenen 1,0 ^nudb^n'j’ kahelski gigant pa obeta hkrat-^itjenj info • te'eviz*iskih kanalov, ki so na-f\eta jn Orrn'ranju, izobraževanju, usmerjanju Siftacii ?od°kn°. Strateške povezave znotraj ^nikh 6 >dPdustrije« (telefonija, televizija, Wvj ski s'ed’j° tehnološkim možnostim, ?«na Pni Jastnosti pa sta sektorsko preple-4 ,<)čiu komunikacij intržna globaliza-hb ^Povph °Vezuje s Time Warnerjem, Micro-pkupuie ?ideo za svoja okna, ameriški M?'ar3zši ' 6 eZ? v evropskih podjetjih, finska tn .jskih o* trge na Področju telekomu-A stratpT^h *n Podobno. Tehnološka odpr-A Poseb? e Podjetniške povezave so prisilile W “Asičn V Evropi’ ^9'in Latinski Ameriki, Aj Začeli 6 A00?0'6 na področju telekomu-Vpr80!]® in n .rnej.evat* s politiko deregulacije, libe-lekVo,t1 SvetnVat'ZaCde' Latinska Amerika je pod bl^^ikacifra6 banke v°dila v privatizaciji te-Oik Apur« Argentina, Mehika, Čile, Venezue-aA^kim omV°-rn naih°lj modernim telekomu-IkA aziiskpr^-em je Privatizacijo že izpeljal, U । i Pa so -drzave (Južna Koreja, Indonezija, Ja vrata t.,Se pred finančno krizo na široko
<1>VE^ inv«ticijam.
Ch sPreje|pS° posarnezne države v devetdese-% A6 in libpS.T)lte.prograine privatizacije, de-tt1ljivP°Znanje j raLzacije telekomunikacij. Evrop-s Po?' Obalna	d°volj preprosto in razu-
dstjj JZatehn , . . °munikacijska konkurenca ^tah Aarske' 'n Podjetniški razvoj, ki ko-°bse Kof11*- razvoJu države in zadovoljstvu ^kovo^1 S° ?hičajno nižje cene, večji "Ar nac- storitev, slabosti se merijo v
' 'n odtT ne suverenosti nad telekomu-AAnih dah- a^u kaPitala (dobičkov) tran-^soa^je na Jet’L Toda telekomunikacijska Ast^Pih stnr trUg’strani ena najbolj dinamič-AA Poznava V®n'h dejavnosti in večina eko-. A p investj ■ predstavlja središčno polje hAin Pske A"1 gl°balne konkurenčnosti Aen^^Vri n zkušnje z monopolnimi držav-iC8atjv ''zPodročju telekomunikacij so v
St°rile\ EZ sn (tUd* britanskim) modelom «Ma Alika Britan-0 Vreh krogih (naipreiso SA kali? ^atlska v n,Ja’ Švedska in Finska, Nizo-
Pa^^^6 Nemčija’ BelgiJa' Fran’ A PrAn° liber J ?Pan*Ja, Grčija in Portugal-] Ajo od CSi Pa so hA1’ telekomunikacijski trg. nA do h * tUdi znotrai EZ postopni Ao dr$avnjk eset let) in dokazujejo, da je Monopolov povsod enako hAosta? A lotiutiČnih drzav se Je telekomu-trga ■ ek So želei-Z nasProtne strani. Tehnolo-bit^Aaji privati?a'.nadornestiti s hitro sprosti-Poka^ razvnac'0nau'J.e s Pomočjo tujih naložb. A?'a naOj telekoJb telekomov je omogočila le A UčjJe r«sne Aikacijske infrastrukture, ''roči, JUe st°v držav .° sti z vidika kasnejših fi-? ainVi” Uskajenosti nJene gl°bal-A Sa£cije, de^ ^°dba je na po-r A? ^Uiei-Pa. p„ .gu !acije in večje konkuren-%, nAacj;1.na strat Abno velJa tudi za nadgra-AteCllnain.-.sklh Porieskih Povezavah drugih te-
' StV°) ki pr°Čij (telefonija, televizija, n nas preprosto niso dovolj
Slovenske razvojne zagate
Slovenija je, podobno kot na številnih drugih razvojno pomembnih področjih, v devetdesetih letih ostala na pol poti. Zakon o telekomunikacijah (1997) je na temelju evropskih smernic načeloma sprostil trg telekomunikacijskih storitev razen govorne telefonije. Telekom ima do konca leta 2000 izključno pravico ponujanja govorne telefonije in telefonskih central, medtem ko so mobilna telefonija in kabelski distribucijski sistemi javni, vmesno obdobje pa naj bi izkoristil za utrjevanje svojih konkurenčnih položajev. Pri tem smo na primer s 35,5 telefona na 100 prebivalcev na ravni sredozemskih držav EZ, pri mobilni telefonije smo na evropskem povprečju, pri internetu pa med vodilnimi na svetu. Evropske izkušnje z deregulacijo, privatizacijo in večjo konkurenco telekomunikacij so pri nas naletele na vrsto temeljnih omejitev.
Največja ovira deregulaciji so nesorazmerja med relativnimi cenami telekomunikacijskih storitev. Pretekla cenovna politika in presežno povpraševanje sta namreč povzročila, da imamo relativno visoko priključno takso in visoko ceno mednarodnih pogovorov (60 odstotkov vseh prihodkov pripada mednarodni telefoniji), na drugi strani pa izjemno nizke cene notranjega prometa (17 odstotkov evropskih poštnih tarif). Znižanje prvih ne more nadomestiti inflacijskih učinkov povišanja drugih in zato vlada v okviru njene antiinflacijske politike zavlačuje z deregulacijo cen in šele postopno predvideva njihovo sprostitev glede na svojo pristopno strategijo vključevanja v EZ (EZ direktiva 90/388 in 96/19 - EC zahteva tarifno prilagoditev znotraj EZ). Pri vzpostavljanju konkurence na področju telekomunikacijskih storitev je temeljni problem razmerje med telekomunikacijsko infrastrukturo in telekomunikacijskimi storitvami. Novi konkurenti želijo dobiti trg storitev (mobilna telefonija) in si prizadevajo za delitev posameznih paketov, infrastrukturo pa prepuščajo državi in njenim dosedanjim javnim podjetjem. Pri privatizaciji pa je temeljno vprašanje, kdaj oceniti, da je prodaja državnega premoženja najboljša, pri čemer imamo težave tudi z razdelitevno privatizacijsko luknjo. TELEKOM bo po končani postsocialistični privatizaciji 74-odstotno javno podjetje in ob tem ga lahko dejansko privatiziramo. Telekomunikacije so vsekakor področje z visoko tržno vrednostjo, ki je primerno za klasično (plačano) privatizacijo.
Politični interesi na področju telekomunikacij in nesposobnost državnih uradnikov so najverjetneje vzrok, da podzakonski akti in praktična izvedba koncesijskih projektov še vedno niso uresničeni. Samo na področju mobilne telefonije je poleg Telekoma nekaj ponudnikov v okviru državnih podjetij (Eles, SŽ, RTV), ki ponujajo infrastrukturne storitve, in prav ti bodo v prihodnje želeli izkoristiti možne strateške povezave s potencialnimi tujimi in domačimi telekomunikacijskimi operaterji na področju govorne telefonije. Kakšne bodo rešitve na tem področju, bo odvisno predvsem od načina odpiranja telekomunikacijskega trga v okviru evropskih pristopnih pogajanj in manj od nacionalnega programa razvoja telekomunikacij, ki so ga izdelali na ministrstvu za promet in zveze. Razlog je preprost. Panožne strategije izgubljajo kakršno koli veljavo, če sprejemamo pravila tržne deregulacije in privatizacije in jih hkrati podrejamo evropskim smernicam. To pomeni, da Telekom, Eles, SŽ odločajo o telekomunikacijski infrastrukturi na tržnih principih in v skladu s svojimi podjetniškimi razvojnimi strategijami. Država mora dejansko zgolj pripraviti projekt privatizacije in deregulacije, ki vključuje načine privabljanja domačih in tujih zasebnih investitorjev.
Problemi financiranja slovenskih telekomunikacijskih potreb
Investicijske potrebe infrastrukturnega sektorja, ki vključuje tudi telekomunikacije, so po analizi dr. Mraka 8,7 odstotka BDP (UMAR je svojo oceno omejil na 5,1 odstotka BDP). Če bi jih financirali na dosedanji način, potem bi nastalo luknjo okoli 400 mia SIT lahko zapolnili s podaljšanjem investicijskega časa ali pa s tržno deregulacijo in privatizacijo. Ta bi omogočila svobodnejši dostop novim podjetjem'(domačim in tujim) in začetek novega investicijskega cikla. Želene investicije (119,5
mia SIT) na področju telekomunikacij kažejo manjši manjko, ki ga glede na vladno investicijsko projekcijo do leta 2000 (100,6 mia SIT) lahko ocenimo na 18,9 mia SIT (po cenah leta 1996). Konec lanskega leta je FIAS, mednarodna svetovalna institucija v okviru Svetovne banke, pripravil kompleksno študijo o možnostih zasebnega financiranja v infrastrukturne projekte, ki ponavlja znane kritične ugotovitve o slovenskem odnosu do tujih investicij in lastnine infrastrukturnih projektov. Sklep je s finančnega vidika dovolj jasen in razumljiv. Infrastrukturne potrebe (posebno pri cestah in energetiki) so velike, proračunske omejitve pa ne dopuščajo dodatnega zadolževanja v tujini ali višjega obdavčevanja doma. Rešitev je vključitev zasebnega sektorja kot investitorja in lastnika. Zato potrebujemo tri rešitve: neposredne investicije obliki sistema privatizacije, sistem koncesij ali pa sistem ekskluzivnih pogodb o zgraditvi in omejeni dobi podjetniškega izkoriščanja teh investicij (t.i. BOT - build-operate-transfer).
Evropske direktive na področju telekomunikacij zahtevajo, da države EZ sprostijo trg govorne telefonije in telekomunkacijske infrastrukture do začetka letošnjega leta (90/388 EEC, 96/19 EC). Te direktive zahtevajo, da slovenska zakonodaja in telekomunikacijska politika vlade ne smeta dovoliti nobene poslovne diskriminacije med slovenskimi in tujimi podjetji. FIAS-ova analiza je pokazala, da Slovenija nima urejene vrste predpostavk, ki bi omogočile zasebna vlaganja v telekomunikacijsko infrastrukturo in opravljanje telekomunikacijskih storitev:
a)	institucionalne omejitve zadevajo neharmoni-zirano domačo in evropsko zakonodajo in velike zamude pri podzakonskih aktih,
b)	vlada nima jasne sektorske strategije o privatizaciji in deregulaciji telekomunikacij,
c)	obstoječa javna podjetja so sredi pravnega konstituiranja in nimajo dolgoročnih podjetniških strategij,
d)	država nima celovitega sistema projektnega vodenja privatizacije infrastrukturnih dejavnosti,
e)	vlada nima jasnega koncepta ekonomske politike, ki bi upošteval neodvisnost privatiziranega sektorja na področju telekomunikacij.
V Sloveniji na telekomunikacijskem področju potemtakem ni največji problem obseg potrebnih finančnih sredstev, temveč način, kako privabiti zasebni sektor na področje državnega telekomunikacijskega monopola. Osrednji problem je velika zamuda pri sprejemanju privatizacijskih odločitev, saj so prav telekomunikacije najhitreje razvijajoče se infrastrukturno področje. Vzroki za takšne razmere so predvsem politične narave, saj so teleko-munikr sije pomembno polje merjenja politične moči in zagovarjanja monopolnih interesov Telekoma in Mobitela. Na drugi strani pa je zadrževanje telekomunikacijske privatizacije pozitivno z vidika večje finančne moči in podjetniške sposobnosti obeh podjetij in višje privatizacijske vrednosti pri državni prodaji. Dejstvo je, da evropske pridružitvene zahteve narekujejo odpiranje teleko
munikacijskega trga in enakopravne možnosti za domače in tuje investitorje.
Pri tem je še najslabše, da vlada nima jasne strategije, kaj želi doseči z deregulacijo in privatizacijo, in daje tudi tukaj v tradicionalnem sporu z ustavnim sodiščem (odločitev ustavnega sodišča glede monopolnega položaja Mobitela). To še posebej velja glede infrastrukturnih telekomunikacijskih mrež (»optična cesta«) in enakomernejšega razvoja vseh telekomunikacijskih storitev, ki bi jih morali zahtevati od prihodnjih investitorjev. Privatizacija bi morala izključiti vsakršno delitveno alternativo (privatizacijska luknja), novi strateški investitorji pa bi morali zagotoviti enakomeren razvoj infrastrukturnih in storitvenih dejavnosti in dobro telekomunikacijsko pokritost države. Le v tem primeru bosta privatizacija in deregulacija prinesli pričakovane koristi na finančnem in razvojnem področju in pri povečanju blaginje prebivalstva. Podobno kot ne potrebujemo tujih družb, ki bi zasegle zgolj nekaj atraktivnih točk bencinskih servisov na slovenskem avtocestnem križu, je nespametno odpirati trg zgolj pri najboljših telekomunikacijskih storitvah (mobilna telefonija). Dokler so evropske direktive dovolj ohlapne in nimamo jasnih vstopnih omejitev, velja deregulacijo in privatizacijo usmeriti predvsem tako, da bomo izboljšali slovensko telekomunikacijsko infrastrukturo in hkrati povečali zadovoljstvo telekomunikacijskih uporabnikov. Privatizacijska strategija bi morala ponujati investitorjem možnosti, ki opredeljujejo paketne storitve, ki bodo optimalizirale globalne razvojne cilje slovenske telekomunikacijske prihodnosti. Zavedati se moramo, da so telekomunikacije vodilna panoga XXI. stoletja. Čeprav na tem temelju ni mogoče graditi nobene konsistentne »nacionalne« politike, je pomembno, da bomo prek njih ohranili občutljivo ravnovesje med obetavno globalizacijo slovenske družbe in tistimi razvojnimi vrednotami, ki bodo po naravi stvari ostale »nacionalne«.
Prof. dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta v Ljubljani
52
/hromet
vestnik, 12. marec 199»
Prof, dr, Dušan Plut
Slovenij a in prometni pritiski EZ
_
Prometna dostopnost vseh slovenskih regij je najvažnejša infrastrukturna prvina skladnejšega regionalnega razvoja ter vključevanja obrobnih in razvojno šibkih regij v povezan in soodvisen gospodarski in družbeni sistem Slovenije. Bistveno pa je, da način prometnega povezovanja ne izniči okoljskih prvin, ki so temeljne za trajnost preživetja in razvoja slovenskih pokrajin ter nacionalnih interesov Slovenije. 
Ranljivost pokrajinskoekoloških enot Slovenije in kakovostna kmetijska zemljišča na območjih, kjer poteka in je v načrtu nadaljnja gradnja cestnega omrežja (tudi zaradi prometnega položaja Slovenije v evropskem prostoru ter prometnih načrtov EZ), zahteva temeljito narodnogospodarsko in trajnostno sonaravno prevetritev necelovite prometne politike. Ta daje v sedanjem tehnološkem in vrednostnem trenutku prednost emisijsko, energijsko in prostorsko najbolj neprimerni obliki potovanja - cestnoto-vomemu in motoriziranemu individualnemu prometu, kar je še vedno osnovna značilnost prometne politike EZ. Z vstopom v EZ se okoljsko prometno stanje v Sloveniji ne bo izboljšalo, pričakujemo lahko dodatne tranzitne prometne pritiske na pokrajinske ekosisteme, če Slovenija v pogajanjih z EZ ne bo znala ali si hotela izboriti okoljsko in prostorsko znosno gostoto cestnega tranzitnega prometa.
Prehodni prometni položaj Slovenije
Prek ozemlja Slovenije potekajo nekatere pomembne evropske "prometne poti v smeri sevrozahod-jugo-vzhod in jugozahod-severovzhod. Ozemlje prečkata dve pomembni prometni makroevropski osi: Milano-Ljubljana-Maribor-Budimpešta ter Muenchen- Kara-vanke-Ljubljana-Zagreb-Carigrad. Kljub vrsti pokrajinskih, ekoloških, kmetijskih in vodnooskrbnih zadržkov se je Slovenija zaradi naraščajoče motorizacije in prometno- gospodarskih pritiskov Zahodne Evrope (zlasti Italije) v začetku devetdesetih let odločila za hitro zgraditev osnovnega sistema avtocest zlasti v smeri jugozahod-severovzhod. Večina slovenskih regij bo z zgraditvijo predvidenih avtocest glede prometnih zmogljivosti po mnenju Mušiča (1992) primemo povezana, vendar obenem avtocestni projekt, primerljiv morda le še z gradnjo dunajske železnice (v bistvu je prostorsko in okoljsko bistveno bolj obremenjujoč), prinaša dodaten proces linearne zgostitve v pokrajinsko zelo ranljivih rečnih dolinah, kotlinah in na kraških območjih.
Zanemarjamo posodobitev magistralnih in regionalnih cest, ki so za vrsto razvojno šibkih slovenskih regij prvi pogoj za ohranjanje poselitve, kulturne pokrajine in enakovrednejšega tekmovanja s slovenskimi osrednjimi regijami. Postavlja se nacionalna umestnost dveh le 15-20 kilometrov med seboj oddaljnih avtocest proti Italiji (Vipavska dolina in Kras). Z vidika varovanja kmetijskih zemljišč in okolja je vprašljiva zlasti gradnja avtoceste skozi Vipavsko dolino, čeprav severna Primorska brez dvoma potrebuje sodobno cestno povezavo z osrednjo Slovenijo. S predvideno gradnjo avtocest bodo okoljsko najbolj obremenjene naslednje pokrajinskoekološke enote: Ljubljanska in Celjska kotlina. Dravsko polje, Pesniška dolina ter Slovenska Istra. Torej pokrajinskoekološke enote, ki so že sicer pod močnim prebivalstvenim in emisijskim pritiskom, obenem pa predstavljajo izjemen nacionalni kmetijski in vodnooskrbni potencial. Skoraj v$e navedene enote se uvrščajo v območja z zmerno ah visoko onesnaženostjo zraka. Z vidika obdelovalnih površin izstopajo napovedane posledice gradnje avtoceste v Vipavski dolini, na Ljubljanskem polju, v Bistriški ravnini, Celjski kotlini, Prekmurju, Pesniški dolini in na Dravskem polju. Obstajajo pa tudi načrti o gradnji avtocest Trst-Reka in Krapina-Ptuj, ki bi dodatno prometno obremenili slovensko ozemlje.
Cestni promet
in ranljivost okolja Slovenije
Cestni promet je energijsko in emisijsko najbolj neprimerna obliko prevoza. Tudi v Sloveniji je promet je eden glavnih povzročiteljev onesnaževanja zraka. Tako je cestni promet leta 1996 v Sloveniji prispeval 92 odstotkov vseh emisij ogljikovega monoksida, 66 odstotkov vseh emisij dušikovih oksidov ter tretjino emisij toplogrednega ogljikovega dioksida. V rabi končne energije je delež prometa naraščal in je sredi devetdesetih let znašal približno tretjino, pretežni del energije (naftni derivati) pa je bil porabljen v individualnem cestnem prometu. Osebni avtomobil porabi približno štirikrat več energije kot avtobus (na potniški km) in približno petkrat toliko kot železniški promet. Stopnja motorizacije v Sloveniji je dosegla že, da imamo tri prebivalce na motorno vozilo. Stopnja motorizacije je višja, kot bi pričakovali na osnovi doseženega BDP na prebivalca, na hiter razvoj prometa z osebnimi avtomobili pa sta poleg zaposlitvenih razlogov vplivala tudi cenovna politika naftnih derivatov in neustrezen razvoj javnega prometa. Gostota slovenske cestne mreže (km/km2) znaša 0,73 in je zlasti zaradi strukture reliefa nižja kot v večini sosednjih držav (Avstrija -1,50; Madžarska - 1,70; Italija - 1,80; Hrvaška - 0,47), to velja tudi za gostoto mreže avtocest.
Osnovne geografske poteze Slovenije, pomembne z vidika ocene vpliva cestnega prometa na okolje, so:
prevlada razpršene poselitve Slovenije in skromna gravitacijska moč večine regionalnih centrov, ki v se
danjem tehnološkem in energijskem trenutku otežuje odsotnost okolju bolj naklonjene podpore in organizacije javnega in drugih oblik okolju prijaznejšega prometa;
•	izrazita pokrajinskoekološka pestrost Slovenije, ki zahteva prilagoditev cestnega prometa in gradnje prodietnic samosvojim zmogljivostim prostora;
•	zgostitev prebivalstva in dejavnosti v ozkih, navadno slabo prevetrenih dolinah in kotlinah, kjer so zmanjšane njihove zračne samočistilne zmogljivosti;
•	v posameznih dolinsko-kotlinskih ekosistemih večja območja vodnih virov in rodovitne površine, ki dodatno zaostrujejo konflikte v pokrajinski rabi;
•	velika reliefna energija slovenskih pokrajin, ki povečuje porabo goriva na prevoženi kilometer in s tem zračne emisije;
•	44 odstotkov kraškega površja, ki krepi vodnoekolo-ško ranljivost obcestnih površin;
•	pomembna evropska geoprometna vloga Slovenije, ki pospešuje medregonalni in čezmejni promet ter s tem dodatno obremenjuje okolje Slovenije.
Z vidika negativnih vplivov na okolje je za Slovenijo

značilna dvojnost državnega cestnega omrežja; zgostitev cestnega prometa v zračno zelo občutljivih in obremenjenih dolinsko- kotlinskih urbaniziranih ekosistemih (območja občutljive talne vode) in zelo različna razvejenost ter gostota cestnega omrežja v preostalih pokrajinskih ekosistemih. Promet v Sloveniji vpliva tudi na vodnoekološko ogroženost obcestnih vodnih virov, zlasti na kraškem površju s podzemnim vodnim pretakanjem ter na območjih talne vode.
Prometna politika in prometna infrastrukurna je za regionalno politiko Slovenije torej temeljnega pomena, saj reliefna in pokrajinska razčlenjenost Slovenije ter razpršen vzorec naselij (1 naselje/3 km2) otežujeta prometno povezovanje Slovenije, obenem pa drobna pokrajinska pestrost predstavlja enkratno nacionalno identiteto slovenskega ozemlja, ki jo linearno zasnovana daljinska cesta lahko krajinsko nepovratno poškoduje, razvrednoti ali celo uniči. Razpršeni poselitveni vzorec prav tako zahteva specifično ter tenkočutno regionalno in krajinsko načrtovanje cestnega omrežja, obenem pa podraži dograjevanje optimalne cestnoprometne regionalne mreže. Prometna prehodnost ji daje pravzaprav kot celoti značaj obmejnosti in zaradi njenih pokrajinskih potez poudarjeno prometno okoljsko občutljivost (ozke in ekološko občutljive gorske doline, kotline s talno vodo in kmetijskimi zemljišči prve kategorije, velika reliefna energija in s tem labilnost ozemlja, občutljive alpske in predapske pokrajine itd.). Prometna politika Slovenije bi se morala odločiti za zagotavljanje dobre mobilnosti, ki ne bo temeljila predvsem na osebnem avtomobilu, temveč na javnem prometu.
Slovenija postaja cestni koridor Evropske zveze
Povezanost Slovenije v evropsko prometno omrežje in v evropsko prometno politiko je zaradi stopnje motorizacije Slovenije in drugih evropskih držav (žal) ne-obhodna, zaradi nepovratnih pokrajinskih in okoljskih posledic pa jo bo potrebno zagotoviti na tak način, da bodo čim manj ogroženi vitalni razvojni in dolgoročni strateški nacionalni interesi Slovenije, tudi zaradi pričakovanega nadaljnjega poglabljanja gravitacijskega vpliva nekaterih pomembnih urbanih središč v sosednjih državah (Zagreb, Reka, Trst, Videm, Celovec, Gradec). Glede na načrtovano prometno politiko EZ in ob pričakovanem bistveno večjem cestnem prometu iz držav srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope (Balkana) lahko pričakujemo okrepljen tranzitni promet in pritiske na nadaljnjo gradnjo prometnih avtocestnih koridoijev prek okoljsko občutljivega slovenskega ozemlja. Če ob predvidenih pogajanjih ob vstopu v EZ Slovenija ne bo dovolj odločno in pokrajinskoekološko

argumentirano zahtevala in dosegla omejitve tranzitnega prometa (zlasti s tovornjaki), se bodo ob vstopu v EZ gostota tranzitnega cestnega prometa in s tem vplivi na okolje ob obremenjenih cestah povečali. Leta 1993 podpisan sporazum z EZ Sloveniji dejansko onemogoča bistvene sonaravne prometne premike in ne spodbuja preusmeritev tovornega tranzitnega prometa na železnice. Sporazum zagotavlja EZ do leta 2003 pravico do neomejenega tranzitnega prometa v cestnem prometu prek ozemlja Slovenije, slednji pa neomejen tranzitni promet čez celotno ozemlje EZ. Slovenija ima zelo ohlapno opredeljeno pravico, da sprejme določene omejitve glede prostega prometa, če bi bile posledice te pravice za Slovenijo škodljive. Opredeljen je tudi razvoj prometne infrastrukture, in sicer:
- AC v smeri JZ-SV
(italijanska meja-Šentilj in Lendava);
-	AC v smeri SZ-JV (predor Karavanke-Bregana);
-	AC Maribor-Ptuj-Macelj.
Po spremembi predvidene avtocestne povezave z Avstrijo bo prostorski in kmetijski davek Pomurja zelo velik, čeprav ne moremo zanikati potrebnosti sodobne cestne povezave s sosednjo Madžarsko, skrajno škodljivo pa bi bilo pristajanje na neomejen tranzitni tovorni cestni promet. Sodobno cestno povezavo z drugimi slovenskimi regijami Pomurje zaradi naraščajoče motorizacije in nujnosti policentričnega razvoja potrebuje, gostota prometa pa naj ustreza okoljskim, kmetijskim in drugim omejitvam pokrajine.
Od tranzitnih tovornjakov Slovenija ne more pričakovati kakšnih večjih gospodarskih koristi, postavlja
se celo vprašanje, ali se s cestnimi pristojbinan« ceno goriva pokrivajo vsi okoljski in prostorski str tovornega prometa. Slovenija verjetno trenutno® zaradi odvisnosti od finančne pomoči Evropske1"’, cijske banke in sredstev EZ kljub pravni nwžn°^ prometnem sporazumu ni v položaju, da bi tično bistveno omejila evropski tranzitni Proinet L svojega ozemlja, morala pa bi zagotoviti vsaj P vanje vseh stroškov (tudi okoljskih) prometa m jitev tranzitnega prometa na osnovi nosilnosti eW mov ob avtocestah (zlasti v ozkih alpskih in Pr' skih dolinah). Slovenija je s svojo geografsko Pre" ; lego posebno pomembna za prometne Grčijo in drugimi članicami EZ ter med Italijo111 dno Evropo. Sosednja Avstrija in Švica sta" odločno zavrnili pritiske za neomejen tovorni?^ po lastnem ozemlju in se uprli prometnemu unic® alpskih pokrajin.
Slovenija je pomemben prometni položaj EZ s prometnim sporazumom leta 1993 enkra grala, mogoče pa ga bo v prihodnosti ob p0^ EZ znala odločneje uporabiti. Samo z gradnjo
lometrov štiripasovnih avtomobilskih ces nalnih objektov (počivališč, deteljic itd-J f števanja zastrupljenega obcestnega
cem) bo Slovenija izgubila več kot 1500 tijskih zemljišč, od tega 70 odstotkov na^njih" ših v ravninah. Prek Slovenije naj bi P° z vfop^' (prva polovica 1997) potekala kar dva $ j (J metna koridorja, in sicer poleg koridoJ Ljubljana-Maribor-Budimpešta) še ridoršt. 10 (Salzburg-Karavanke- LjubJ katerega je junija 1997 potrdila panevroP konferenca v Helsinkih.	. p°s°o ki5*3
Slovenija v zadnjih letih namenja 2 ppn prometne infrastrukture okoli dva 0 Rpp). več od evropskega povprečja (1 -2 % “
Sonaravni prometni vz°reCpoi® Kljub nekaterim premikom profli6133^^1*^ sredi devetdesetih let še ni bila na PotosebpiPf^ prometnega vzorca, saj je motorizira11 j in cestni prevoz dobrin osrednji Okoljsko in kmetijsko primernejša Pr Slovenije se zaradi prometnostratešk' zlasti glede prometnic prek ozemlja dnjeročno verjetno še ne bo okrep' .^lati Tako je potrebno v najkrajšem 5asU' op0 prometno razvojno strategijo, okolju in poselitvenemu vzorcu Slove pogaj""^ za zahtevna in trda nadaljnja promelll^^6 glede pričakovanih pritiskov na P^ogaj^1^ cestnega prometa prek Slovenije- V P trebno nameniti večjo pozorn0 železniški infrastrukturi, kjer so sloven evropski interesi bolj usklajeni. nrala^ iti?1®
V obdobju pogajanj z EZ pa bi česati govarjati takšno gostoto tranzitnega jjjvo’ stalega prometa, ki bi bila v okviru z	|
slovenskih pokrajin.	fOf,
oddelek za geografijo na Filozofih
c/
^nik, 12. marec 1998_/hromet__________________53
Johannes Hampe
Omrežja v prometu in njihov pomen pri razvoju regij
Po dogovoru o ustanovitvi Evropske zveze (Maastrichtski sporazum) naj bi na področju prometne, ekomunikacijske in energijske infrastrukture zgradili transevropska omrežja, da bi prebivalcem Evropske zveze, tako gospodarsko udeleženim kot regionalnim in lokalnim javnopravnim teritorialnim skupnostim, omogočili ------ koristiti vse prednosti, ki so posledica oblikovanja prostora brez notranjih meja
cl
sistema?1dogovora dalje P'še, da je v okviru Usmerjene t ■ ° P°dpirati odprte in konkurenčno -*1* oMestransko usklajevanje omrežij $Vr°Pska sk kakor tud' dostop do teh omrežij. Prizadeva s' s svojim delovanjem »predvsem Področja n $ ? ’zo1rana, zaprta in na obrobju ležeča Vnadaf VeZa’a S centralnimi območji Skupnosti«.
»Blažja JeVaniu se b°m osredotočil predvsem na Šim. z na?3 ?.°dr°eju prometa kot najpomembnej-kimi strošteCJ'm' PomarUkljiv°stmi in posebej viso-^ega om .Fadli® Povezanim delom trenasevrop-Ic^j na sn??3 NaiPrej b°m prikazal politike om-so te Polit'tSn° 'n P086^ prometne politike, kako ^skupno 6 Za?novane 'n katere cilje ima Evrop-"^žja Pr' P°l’riki gradnje transevropskega ’aijavp[jv em poglaviu setn se osredotočil na vpra-na °bravn anja P01'^® na razvoj regij in predvsem ^teipje aV? pos'ed'c za periferne regije Evrope, ^necje azano aktualno stanje načrtovanja. Za SeVr°Pske&e Stavlienih n®kaj mnenj o pomenu tran-le8ijah re[r 3 °mrežja za Slovenijo in o možnih stra-onalnega razvoja v prihodnosti.
011tike omrežij ^opski zvezi
«t'<’1’aln(i°nirež'- P°skušajo zmanjšati izključno ‘\re jn Ur ^nost pri pripravi ključne infra-M^leko12 -$at’ P°vezanost na področju pro-n iškega mun'kacU in energije. Od ustanovitve veprom m?0 tranje8a trga v letu 1993 je mogoč ?eče omrež JUd*’ storitev, kapitala in tovora. Ob-.^i Pretok ?e Strukture pa ne zadostujejo za opti-th^vznih d <?rnuntkcacU- Pogosto so se omrežja J^ijcelotn F e*7 razv*Jala brez upoštevanja di-Prostora Vr°Pske skuPnosti, to je povezav v2acijj Se Popisuje prometni politiki, ki o??il P°veza° m°b' nost- Prvi cilj Evropske zve-8a '^Vanjeni d°St Z ustanovitvijo notranjega trga, *?rornetnega prte8a 'n konkurenčno usmerjene-ciai^tnem ?a’ °dpravo državnega reguliranja 'UtehnL 'n uskladitvijo fiskalnih, so-ik »r°Pska Cn'h po8°jev za promet. Poleg tega rek'tv'jopoli??623 postav*la za cilj, da še pred ^er^ntine l?1}6 °bnove zgradi prometno om-^''^ogoči v a nern merilu, odpravi obstoječe (ce^ijami jn °Ordinirane in nemotene povezave »sta? ?eleznicpV.t0 pljuči vse Prometne nosilce v'j°tra ’ Zrapm Promet in vodne poti). Z 'U Za?e:Zani tistiH^^0?8^^3 Prometnega omrežja ^Ijšj vljanje? k‘ ,Prebivalcem s podpiranjem
Vatnejše i de'ujoče konkurence ponujajo ^rst? Zaa®bpQ ? cenejše prometne povezave, ki ^ŠOsri'k'Prepre'ngaZ'ranost v prometnem gospo-ttlertiej darske mo*-6''0 ^oncentriranje prebivalstva Nš?p0razdeli?,C'Samo v nekaJ regijah in enako-Vzhodn kakOr t, naseljevanje v gospodarskih '^ja ।0 Evropo l-1 tisti, ki ustvarjajo povezave z rekija? ^°vine ’ p1 °mogočajo povečanje investi-katfaij Je s transe er|fermm državam članicam in Ko*? Opreti nVr°Pskimi prometnimi omrežji >žp?ija Evi"0;6 možnosti razvoja.
'lepg Politike 6 *e zveze meni, da so njene ?'Črnosti	za povečanje konku-
'Zacij0 ?a?Vr°Pskega gospodarstva. Glede se^^do^^rstva1^ razv°j integriranega evrop-
‘tra°P na trge J?1 trg prometa, ki je brez v^»eVa h e«(sm, • n °rez diskriminacijske prak-Se Povr??0^’ nachhaltige) mobilnosti ^^PoraK3^ PO mobilnosti zado-in z zaostritvijo teh-ih ?eiHe ?Ja’ npr Udl 2 vpl'vanjem na strukturo ^ntetr/^dbe a]i Podpiranjem »kombinirane« „ Cga Plani? Z Uskiajevanjem prostorskega % "*
7‘n nJen
regu
%st?stenVer je nip° Vlogo pn gospodarskem '"k 'netni ??V Vp,iv na gospodarstvo P\ bOiZVnd ek in^kt°r zaP°sluje mnogo Iju-. i° m? p°memben vhodni dejav-0 Potrnb°st SektOrn?81h dru8'b gospodarskih °sPiško kot n 6 p°memben tudi za dnev-dejaVnos°nUdnikov delainza njiho-
Omrežne politike so glede na promet in telekomunikacije instrument za zmanjšanje transakcijskih stroškov, ki nastanejo zaradi premagovanja prostorskih razdalj pri trgovanju z blagom in pri premikanju proizvodnih faktorjev (proizvodna mesta in prebivališča) na druge sedeže. Izboljšujejo dostopnost do gospodarskih dejavnosti in vodijo k integraciji regionalnih trgov v okviru skupnega gospodarskega prostora.
Prometna odprtost regije je že zmeraj veljala za odločilni dejavnik pri lokaciji podjetij. Prometna povezanost je zelo pomemben sestavni del regionalne infrastrukture, ki - kot je v mnogih empiričnih raziskavah pokazala regionalna znanost - bistveno vpliva na gospodarsko rast regije. Tako je bila izboljšava regionalnega prometnega omrežja tudi že do zdaj v mnogih državah pomemben element regionalne politike. Zaradi izboljšanja dosegljivosti različnih prostorsko porazdeljenih gospodarskih dejavnosti, kar je vsesplošna značilnost zgraditve prometnih omrežij, se lahko poveča povezanost dežel in regij, vendar se hkrati tudi poveča njihova medsebojna konkurenca. Dosegljivost se ne izboljša samo za periferne, ampak tudi za centralne regije. Zaradi tega slabša dosegljivost ne ščiti več perifernih regij pred konkurenco sposobnejših in cenovno ugodnejših podjetij v centralnih regijah. Ali bodo periferne regije zaradi zmanjšanja transportnih stroškov od tega tudi kaj imele, je odvisno od deleža transportnih stroškov v skupnih proizvodnih stroških in od obsega zmanjšanja transportnih stroškov.
Delež transportnih stroškov v skupnih stroških proizvodnje je v mnogih gospodarskih panogah relativno nizek. Periferni sedeži podjetij imajo hkrati na splošno bistveno nižje stroške dela kot centralni sedeži. Če so pri majhnem deležu transportnih stroškov prihranki pri transportu relativno majhni, potem prednosti stroškov dela perifernih regij ne bodo zadostovale, da bi izravnale prihranke pri stroških centralnih regij, ki tam nastanejo zaradi povečanja aglomeracijskih prednosti na osnovi zgraditve omrežij, zaradi naraščajočih prednosti večjih podjetij ter bližine dobaviteljev in odjemalcev. Zgolj majhne izboljšave prometnih omrežij bodo položaj perifernim podjetjem prej poslabšale. Če pa omrežni politiki v prometu uspe, da bodo prihranki pri transportu zelo veliki, bodo pri odločitvi o sedežu nizke plače v perifernih regijah odločilnega pomena, tako da bodo imele dolgoročno gledano periferne regije pri radikalni zgraditvi prometnega omrežja več koristi kot centralni sedeži.
Politika transevropskih prometnih omrežij se ne more opirati samo na spoznanja infrastrukturnih raziskav in teorijo regionalne rasti, ampak mora upoštevati tudi spoznanja omrežnih raziskav, ki so se pojavila v zadnjih letih. Do sedaj so prometna omrežja nastajala na lokalni in nacionalni ravni ustrezno z vsakokratnimi zahtevami. Toda evropska družba še razvija v smeri družbe omrežij, v kateri so vse dejavnosti na neki način medsebojno povezane, in ki kaže nenavadno veliko prostorske mobilnosti, pa če gre za blagovne in prometne tokove, mobilnost prebivališč, selitev sedežev podjetij ali mednarodna selitvena gibanja. Takšne mobilne omrežne družbe zahtevajo od države in zasebnikov mnogo večje napore, kot so bili v nacionalnem ali regionalnem merilu potrebni prej, a dopuščajo hitrejše naraščanje produktivnosti in gospodarske rasti kot prej. Tradicionalne konkurenčne strukture bodo zaradi močne konkurence vedno bolj zamenjane na multiregionalni, multinacionalni in pogosto globalni ravni. Globalizacija in porast mednarodnih izmenjav in mednarodne komunikacije so vplivali na ogromen porast prometnega sektorja v Evropi in na odkritje obstoječih ozkih grl.
Prednosti evropskega notranjega trga so mogoče le, če komunikacijska infrastruktura dopusti popolno integracijo trgov. Manjkajoče povezave nacionalnih omrežij, ki v vsaki deželi nastanejo neodvisno od drugega, in manjkajoča usklajenost omrežij glede različnih prometnih nosilcev kakor tudi organizacijske pomanjkljivosti preprečujejo integracijo različnih omrežnih ravni (npr.: promet na hitrih železnicah in zračni promet ali individualni in javni prevoz oseb), zamenljivost komplementarnih ali konkurenčnih prometnih nosilcev (železnice, ceste itd.) kakor tudi sovpadanje različnih omrežij (npr.: razvoj prometnih in telekomunikacijskih omrežij). V neki evropski omrežni družbi meje ne bodo več pomenile ovire, temveč bodo postale vpadna vrata. Za regije zunaj Evropske zveze pa lahko meje posta
nejo nepremagljive ovire, če transevropska omrežja ne bodo razširjena in zgrajena tudi na vzhodu.
Zgraditev transevropskih prometnih omrežij -situacija planiranja
V beli knjigi Rast, konkurenčna sposobnost, zaposlovanje - izzivi sedanjosti in poti v 21. stoletje, ki jo je predstavila Evropska komisija v decembru leta 1993 in ki jo je odobril Evropski svet, je poudarjen pomen omrežne politike in predlagana vrsta konkretnih ukrepov. Skupina osebnih zastopnikov državnih in vladnih šefov pod predsedstvom takratnega podpredsednika Evropske komisije Christopherse-na je nato med drugim izdelala kriterije za izbiro načrtov, na podlagi katerih so naredili spisek prednostnih večjih načrtov za prometno infrastrukturo.
V tem vsebovani infrastrukturni načrti znotraj Skupnosti so bili glede na njihovo stopnjo pripravljenosti razvrščeni v tri kategorije, pri čemer bi moral biti pri ukrepih prve kategorije začetek gradnje najkasneje do decembra 1996. V številnih posvetovanjih med službami držav članic in Evropsko komisijo so predvsem iskali poti, da bi oblikovali javno-zasebna partnerstva za financiranje načrtov in da bi pri tem odstranili administrativne in pravne ovire, saj je v Maastrichtskem sporazumu spodbujanje vključitve zasebnega kapitala ena od predvidenih oblik podeljevanja podpore Evropske zveze.
V skupino prednostnih načrtov znotraj Evropske zveze, katerih začetek realizacije naj bi bil najkasneje konec leta 1996, spada skupno 14 načrtov, med njimi je veliko prog za hitre vlake, med katerimi so proge med Niirnbergom in Berlinom, med Miinchnom in Verono, med Parizom, Brusljem, Kolnom, Amsterdamom in Londonom, med Madridom, Barcelono, Per-pignanom in Montpellierjem kakor tudi med Parizom, Strassburgom in Karlsrujem, med Lyonom in Torinom in med Torinom, Milanom in Trstom, poleg tega pa tudi nekatere avtoceste, predvsem v Grčiji. V rubriki »drugi pomembni načrti« je brez natančnejših časovnih navedb omenjena železniška in cestna povezava, imenovana Trst-Ljubljana-Budimpešta-Lvov-Kijev. Na 14 prednostnih načrtov znotraj Evropske zveze gledajo predvsem kot na pilotske projekte, pri katerih bodo nabirali izkušnje za hitro zgraditev transevropskega omrežja.
V procesu ponovne zgraditve tržnega gospodarstva v narodnih gospodarstvih srednjih in vzhodnoevropskih držav bo imela obnova prometnega omrežja pomembno vlogo. Doslej je bil pri tem poudarek na definicijah razvojnih koridorjev, v katerih naj bi se infrastruktura modernizirala za povečan promet. Ko pa je v zahodnoevropskih državah nastala ideja za zgraditev novega omrežja v vsej Evropi, s katerim naj bi povezali predvsem periferna področja, je potrebno razmisliti o planu za razširitev tega omrežja v srednjo in vzhodno Evropo Razmišljanja o omrežju za hiter promet v srednji in vzhodni Evropi pa se glede na trenutno stanje nekako smatrajo za pretirana in nerealna. Vendar pa je treba upoštevati, da so predvsem železniška omrežja odvisna od velike obremenjenosti, ki jo je mogoče doseči samo s povezavami med največjimi zgoščenimi mestnimi centri Evrope, vključno z vzhodno Evropo.
Zaradi vseh teh pogledov bo pri vključitvi Slovenije v transevropsko omrežje treba upoštevati tudi vidik tranzitnega prometa. Zaradi tega lahko pride do velikega povpraševanje po infrastrukturi, ne da bi imela država od tega gospodarske koristi, zaradi posledično nastale škode na okolju pa so lahko celo negativni učinki. Pridobitev tranzitnih koridorjev torej ne more biti cilj neke države ali regije. Potrebno je urediti prekladališča in vozle znotraj teh omrežij in potrebno je najti možnosti, da bi se tranzitni promet vključil v gospodarske dejavnosti države ali regije.
Znotraj Evropske zveze in skupaj s sosednjimi državami se je močno povečalo meddržavno sodelovanje med regijami, mesti, industrijskimi in trgovinskimi zbornicami, podjetji ipd. To sodelovanje je tako vzrok kot tudi posledica vedno večjega združevanja Evrope. Evropsko združevanje se razvija na tej mikroekonomski ravni najprej zaradi nastanka kohezijskih prostorov, združevanja regij, mnogokrat zunaj nacionalnih meja, ki že oblikujejo ali pa bodo v prihodnosti oblikovale megaregije. Poleg tega pa bo združevanje Evrope pospešeno zaradi prostorsko nepretrganih omrežij, prek katerih potekajo posebej gosti blagovni in informacijski tokovi.
Nacionalne meje pogosto predstavljajo velike bariere, ki ovirajo medregijske interakcije. Te barie-re nastanejo zaradi pomanjkanja ponudbe prometne in komunikacijske infrastrukture za hitre mednarodne povezave, zaradi bojazni ljudi pred tujimi proizvodi, ravnanji ali pogledi, zaradi najrazličnejših intervencij vlade in zaradi pomanjkanja informacij o tujih državah ali regijah. Slovenija ima veliko možnosti, da zmanjša učinke zaradi nastalih ovir pa tudi da zmanjša učinek zaradi perifernosti regije z intenzivnim sodelovanjem v čezmejnih institucijah, npr. v Evropski zvezi ali (že leta 1978 ustanovljeni) delovni skupnosti Alpe - Adria, tako da pritiska na nadaljnje razvijanje skupnih uredb in ukrepov (npr. regionalni razvojni sklad).
Dr. JOHANNES HAMPE, Inštitut za makroekonomijo Univerze Ludwiga ■ Maximiliiana v Miinchnu
54
^/romet
vestnik, 12. marec 1998
Prof, dr, Vladimir Gligorov
Ceste, železnice in ljudje
Ena stvar je porušiti zid, zgraditi cesto pa je povsem nekaj drugega. To je seveda prispodoba za celoto procesov tranzicije, združevanja in širitve v Evropi. Lahko pa jo vzamemo tudi dobesedno. Politične delitve imajo stvarne posledice, ki jih je moč zaznati ne samo v alokacij proizvodnih zmogljivosti in človeških veščin, temveč v celotni gospodarski podobi sveta. Spremembe trgovinskih tokov vodijo k spremembam selitvenih tokov, oboje pa k popolnoma novi komunikacijski infrastrukturi. Pojavi se nova delitev na stare in nove, osrednje in stranske ceste in železnice. To pa seveda spet vpliva na klasifikacijo regij, krajev in smea
Vsi ti opisi sprememb in gibanj se nanašajo na prostor, vendar je v njih prisotna tudi časovna razsežnost. Spremembo infrastrukture povzroči sprememba v ponudbi in povpraševanju, ki sicer odražata razpoložljive vire in zmožnosti, a tudi predvidevanja in pričakovanja. Vzajemnost delovanja časa in prostora je verjetno najpomembnejša za celoten proces tranzicije, ki služi kot zgled posodabljanja in - večinoma - tudi preoblikovanja po zahodnih zgledih. Odpiranje prostora na vzhod in na zahod prinaša vrsto novih možnosti, spreminja nabore možnih izbir, hkrati pa spreminja poglede, vizije in stremljenja ljudi, ki so v to vpleteni.
To dogajanje je zelo dobro predstavil Rosen-stein-Roden v svoji razpravi o obnovi vzhodne in jugovzhodne Evrope po drugi svetovni vojni. Celoten problem je osvetlil z naložbenega vidika. Ugotovil je, da so bile priložnosti za naložbe poleg donosnosti odvisne tudi od njihove velikosti. Če to prevedemo v jezik makroekonomije: delež naložb v BDP ni odvisen le od stopnje rasti BDP, temveč tudi od tega, kolikšen BDP sploh je. Slednje pa ni odvisno samo od produktivnosti, temveč tudi od tega, za kako veliko gospodarstvo gre, se pravi, koliko ozemlja in koliko ljudi obsega-
V tem smislu se kot zgled često navaja graditev cest ali železnic. Če je država majhna in zaprta, naložbe v veliko število cest ali železnic ne bodo prinesle dobička, saj so fiksni stroški visoki, pričakovana raba tolikih infrastrukturnih objektov pa nizka. Zelo donosna pa bi lahko bila možnost investiranja v vrsto kratkih cest ali železnic ob avtocesti ali mednarodni železniški povezavi. Velja torej, daje obseg naložb odvisen od razsežnosti trga, kar je trdil že Adam Smith. Če je temu tako, potem sledi, da so pričakovanja odvisna od razsežnosti trga in da imajo posledice sprememb v prostoru tudi časovno razsežnost. Kakšna bo bodočnost, je odvisno od tega, o čigavi bodočnosti je govora.
Na prostor lahko gledamo kot na priložnost, pa tudi kot na nekaj, kar se odpira z izkoriščanjem priložnosti na področju trgovine in naložb. Če razsežnost trga vpliva na naložbene priložnosti, bodo te prav tako vplivale na trg. Drugače rečeno: vprašanje je, ali je bil zid porušen zaradi tega, ker je bilo treba zgraditi cesto, ali pa se je, ravno obratno, začelo graditi cesto zato, ker se je porušil zid. Pričakovanja in dejanja vplivajo drug na drugega in zelo težko je odkriti oziroma določiti, kaj je vzrok in kaj. posledica. Določitev vzročne zveze v tranzicijskih gospodarstvih bi bila pomembna, da bi lahko presodili, ali so sedanje naložbe v razvoj infrastrukture posledica še vedno nizke stopnje integracije, ali pa je ta šibka-povezanost rezultat nizke ravni naložbene dejavnosti.
Delež naložb v BDP v večini tranzicijskih gospodarstev brez dvoma ni zavidanja vreden. To je še bolj očitno, če upoštevamo splošni nivo razvitosti oziroma zaostalosti. Prav zares, človek bi pričakoval, da v državah, kjer poteka obnova, gradbeništvo cveti. Vendar pa čas tega razcveta v večini tranzicijskih gospodarstev še ni napočil. Še več, večinoma se gradi le v prestolnicah, in to nakupovalna središča.
Če na hitro pogledamo izdatkovno sestavo BDP v tranzicijskih gospodarstvih, vidimo, da je rast porabe dosti bolj izrazita kot rast naložb, poleg tega pa varčevanje zaostaja za naložbami. Konec koncev pa naložbe javnega sektorja predstavljajo velik del vseh naložb, še posebej, če izvzamemo tiste v finančne, trgovske in druge vrste storitev. Med naložbami v javnem sektorju igrajo pomembno vlogo naložbe v infrastrukturo, to je v ceste in železnice.
Morda temu pač mora biti tako. Zasebne naložbe, pretežno iz tujih virov (kot neposredne naložbe ali posojila) se usmerjajo v proizvodne namene, torej tja, kjer naj bi prinašale dobiček. Javne naložbe se usmerjajo v izgradnjo tistega, kar bo povezovalo ljudi in bo koristilo poslovanju v prihodnosti in rasti zaposlovanja. Širitev trga, tako v smislu, kako velik postaja, kot tudi, kaj naj bi bil zmožen zagotoviti v prihodnje, naj bi blagodejno vplivala na obe vrsti naložbene dejavnosti.
Z javnimi naložbami je seveda križ - čeprav se v obstoječih raziskavah gospodarstev v tranziciji tega skorajda ne omenja. Kaj pravzaprav določa, n^lnThp iavn^aa cp.ktnria in za ka
tere projekte bodo namenjena sredstva? Drugače rečeno: kdo določa, kam bodo vodile ceste in železnice? Če skušamo problem osvetliti na zelo poljuden način, bi lahko spregovorili o dobro znanih težavah, ki se praviloma pojavijo takrat, ko je treba zgraditi ceste ali železnice prek državne meje. Leta je trajalo, preden so se končno odločili, kje bodo zgradili most čez Donavo, ki bi povezal Bolgarijo in Romunijo. Vzrok za omahovanje je bilo neskladje med političnimi in poslovnimi preferencami v obeh državah. Most naj bi povezoval ljudi in dobrine, odprl trge, torej nudil nove prostore, priložnosti in pričakovanja, a politično ni bil zaželen. Tudi pripravljenost Evropske zveze, da bi financirala izgradnjo,-dolgo ni predstavljala zadostne spodbude.
Podobne primere bi lahko našli marsikje, ne samo na Balkanu. Nekatere povezave se pač vzpostavljajo lažje kot druge. Obnova področij zahteva svoj čas. Značilnosti porabe BDP opozarjajo na dejstvo, da preteklost še vedno obvladuje sedanjost in močno vpliva na prihodnost. Še vedno več štejejo izkušnje kot - čeprav le kratkoročna - pričakovanja. Če imamo pred očmi ti dve dejstvi o naložbah v infrastrukturo (prevlado političnih preferenc in vpliv preteklosti), lahko upravičeno podvomimo o razporeditvi novih cestnih in železniških povezav v tranzicijskih gospodarstvih.
Vpliv političnih preferenc je pomemben vsakokrat. ko določa naložbene dejavnosti, še posebej
pa pri gradnji transportnih in selitvenih povezav, vendar se ga ni preučevalo v enaki meri kot vpletanje države v neposredne proizvodne dejavnosti. Naloga izgradnje infrastrukture velja za izključno domeno javnih financ še iz časov Huma in Smitha. Že tadva sta se namreč poigravala z idejo, da je pri dolgoročnem investiranju na nek način pomemben tudi javni interes in je njegova vloga pri tem opravičljiva. Menila sta, da država lahko na stvari pogleda bolj dolgoročno in racionalneje kot posameznik, ki ga vselej pritegnejo kratkoročne računice. Človek bi lahko skoraj popravil Keyne-sa in rekel, da smo dolgoročno vsi mrtvi, samo država preživi. Zaradi tega lahko investira v ceste, železnice in dobrobit bodočih generacij bolje in
pametneje kot posamezni homo oeconomicus.
Vendar pa ima država prav tako tudi kratkoročne interese. V demokracijah države pravzaprav morajo imeti kratkoročne interese. Prvič zato, ker državni funkcionarji nabirajo glasove volilcev, in drugič zato, ker mora država skrbeti za svojo davčno osnovo. Zatorej ni nepomembno, kam se usmeri denar za ceste in železnice, saj bodo šli za njim tudi volilni glasovi in davčne osnove. To je še posebej pomembno v tranzicijskih gospodarstvih, kjer so tradicionalne povezave in selitveni tokovi propadli. Gospodarski pomen lokalnih skupnosti se zmanjšuje, javno življenje v njih pa postaja vse manj pomembno ne le za nova politična in finančna središča,
temveč tudi za skupnosti same. Do vsesplošne ustvarjalnega razdiranja torej ne prihajaš^ proizvodnih sektorjih, temveč tudi v gradbe® in transportu.
Obseg tega ustvarjalnega razdiranja J® določljiv. Podatki o transportu blaga in st0^ slabo odsevajo razvoj pojava na mikroeko®0 ravni. Regionalne raziskave veliko pogost®!® , ročajo o posledicah kot o vzrokih, tako da težko ustvariti jasno predstavo o tem, kaji^® j gaja z infrastrukturo v vseh tistih podro^1' izgubljajo svoj pomen ali središčni poloz < pravi tistih, ki v novi gospodarski podobi t izgubljajo.	ti(
Ta nova podoba šele nastaja. Zaen ‘ lahko zanesemo le na teorijo, na verjetno o na predvidevanja.	-.ujj
Kar se tiče teorije, gospodarska geog® se je razvila v zadnjih letih, temelji na ® naraščajočih donosih in odvisnosti od pf®® .3 razvoja, ki naj bi pojasnile neenako® j razvoja regij in infrastrukture, ki jih P°v Tako središča ohranjanje svojo osrednj prav zato, ker se že nahajajo v centru. P®j pj pa zaostaja, ker je pač na obrobju. P°le® Aliji se poraja teorija o politični geografiji, ki PU j|c velik pomen regionalizmu in politični de1 dnja je rezultat dejstva, da s sprostitvijo * narašča pomen lokalnih političnih razlik renc. Kakor koli že, nobene teorije pa nl' ukvarjala s posledicami teh teorij o gosp3 in političnih geografijah za teorijo javnih ki igrajo tako pomembno vlogo pri faZV0J f infrastrukture.
Kakšni so obeti, je težko reči, saj je negotovo, kako se bo nadaljevala evro? . gracija in kaj naj bi to pomenilo za hat®0^ fiskalnih in drugih inštitucij. Prav t3^^^ i/ vo, kakšen bo razvoj varnostne P°. Evrope, saj se ti vidiki razvijajo počasi | ni moč napovedati. Kakor koli že, če ^$4 I proces integracije Evrope tak kot je, bodo morale male skupnosti računati bodo njihovo prihodnost določale	j
področja, ter da naj v svojem okolju P® .& I dokaj velike spremembe in preoblikoval
Kar se tiče predvidevanj, gre trenut^ijjo ne za špekuliranje. Ta se ne nanašajo gradnjo cest in železnic kot na Pr*^^ udi možnosti, ki bodo postavljene pre .-h I prostori omogočajo mogočnejše zan’1Li«1’ ne izkušnje časa. Po avtocesti se ne kot po lokalni cesti. Težko je predvide^ proces posodabljanja in preoblikovanj dnem zgledu v resnici vplival na ljud>- j načrte in načine življenja. Težko je kako bo to vplivalo na razslojevanje ju L like države, razsežni prostori vbh^gjpej0, st | načujejo. Čeprav lokalne razlike ne	|
no prevladovati globalne podobn j0s* I odraža v načinu, kako ljudje struktu j gibanje in potovanja, in zatorej v s® | infrastrukture in komunikacij. . -j-rer>Uy jir I
Vse to pa je še stvar prihodnosti.
raven naložbenih dejavnosti še vedn f I frastrukturi pa prevladujejo naložb®^ fa I torja, za katere je značilna neuČinko ^jlj l ditev sredstev. Zaradi tega ProceStvjfi gčiP’ ' razdiranja v tranzicijskih gospodars	Vjj
brez napetosti. Povsem verjetno j®- jr tega, kar se dela in gradi danes, z samo podvrženo procesu ustvarja -aSaT / jevanja. Toda ko bo preteklo dov°J t®r y spodarska in politična podoba ^vr°eCej Ijajoče infrastrukture odslikavala P'IjU0 vzorce cest, železnic in smeri g> seveda ne bodo bili zgrajeni novi
Prof. dr.
Dunajski inštitut za priv,e raziskave (Vienna Instit^^1
^tnik, 12, marec 1998
Ryszard Kaminski, MBA
promet
Parkiranje in transportna politika
S ponovnim pojavom nogometne mrzlice ob tekmah za svetovni pokal se je avtor, kije pogost obiskovalec Poljske, spomnil prizora ob pozdravu angleških nogometnih privržencev, ko so lani maja v času finalnih kvalifikacijskih tekem obiskali Chorzow; namreč pogleda na parkirane avtomobile, ki razmetani po pločnikih ovirajo navijače na poti do stadiona
arkiranje v mnogih poljskih mestih je večino-a nekoordinirano in pogosto kaotično. Strah zah ?os'edicami ponovitve napak, narejenih na v zadnjih 40. letih, sedaj zahteva od po-s P^nerjev transporta in oblikovalcev tran-„ r™e Politike, da razmislijo o potrebi po uvedbi r ’movativne parkirne politike in uporabi novih Nekatere mestne uprave števil* i m’ ki so zaskrb'jene zaradi naraščanja nau h aStn*kov avtomob>l°v *n vpliva motorizacije nih n h ° °k°^e’ so v svoi'h notrani'h in central-štev/ obm°čjih sprejele politiko omejevanja no-n0 av*?mobdov in uvedle parkirne cone »plača-HščaCeS -<- kadijo tudi od cest oddaljena parki-t». v/7*' Pa je Podstavljen projekt brez prome-Msk Pa takšna situacija ni značilna za vso ® ali preostanek srednje in vzhodne Evrope. Penim nedavnim bivanjem v slovenskem glav-diVeii,estu Ljubljani je bil avtor presenečen zara-p|ož “Sa števila avtomobilov, ki so parkirani na "lici T • nevarni za dostop in hojo pešcev po Varš‘a clanek se omejuje na nedavne izkušnje v Mik -1’ ^-ier Je problem parkiranja še posebno PrebjHP1'17 se s Podobnimi problemi srečujejo najpo a c' Vseh večjih urbanih naselij. Eni od točk politike, ki so se je lotili v rtjen[ m javnem mestu, so načrti, ki so bili na-zapažanj na kraju dogodka. Kar in tran P0sebej zanimivo za oblikovalce politike tešitveSdOrtne strokovnjake, nPr- v Sloveniji, so stičnj ’ ..s°jih sprejeli drugi nekdanji komuni-VsehgneZlm'’ k* gredo skozi fazo tranzicije (v HHarikih sektorjih) in se bodo sčasoma
^Vropski zvezi. Prav tako pa se morajo ' s^etovalci za planiranje transporta, upra-parkirišč in dobavitelji opre-rasd komercialnih priložnosti in se z Sa aniern Potrebnega tehničnega sveto-%č'if°Preme >n strokovnega znanja direktno X'vte nove trge J
Ho/vS katero se lokalna transportna poli-HseJ5™ mestih uspešno izpopolnjuje, moč-Htn/ razHke lokalne dediščine v politiki, dr-Ha nanašanju in kulturni zgodovini, ki vpli-Politično iniciativo in lokalno Ho v blaginjo. Glede na burno poljsko zgo-Hitv^^njih tristo letih, selitve in ponovne Hb^^^nega prebivalstva, večkratne spre-„ ^ti in J^nib meja, položaja nacionalne neodvi-l’Mtvo Stne oblasti bi pričakovali, da takšno 0H rav Vodi do mešanih političnih reakcij na \ Hi '' Tnkaj obstoje očitne vzporednice z . Havarazmerami v Sloveniji.
H Ho/6 na-iveUe poljsko mesto in je podob-laHn.. /.H letih, ko vozniki avtomobilov 'ih. Tal- dno povsod, celo na prepovedanih a/ Vo8aljKSno brezobzirno parkiranje (na ulič-Usnih i’ Zraven prehodov za pešce, okrog p'% nor/t?mvaisk‘b postajališč) je pogosto IhihHo a en Potek javnega prometa, pre-
S^r°kov Sl°b ’n oviralo pešce. Eden od vodi-A1 Suchak0V transPortne politike, profesor je raz Orzewski z varšavske Tehnične uni-^ere opisal takole: »Parkiranje na
cesti je nekontrolirano, in medtem ko nekaj avtomobilov parkira na glavnih ulicah, avtomobili parkirajo na pločnikih in drugih mestih, namenjenih pešcem. Poskusi, da bi uvedli parkirnino, so bili do zdaj neuspešni.«
Zgodovinsko gledano ima Varšava slabe izkušnje pri uveljavljanju kontrole parkiranja (samo nekaj jih je obstajalo v socialističnem sistemu) v primerjavi z drugimi večjimi poljskimi mesti. Čeprav so se s plani za uvedbo parkirnine ukvarjali kar nekaj časa, so bili le-ti do sedaj nepriljubljeni in neučinkoviti, saj se zdi, da so bile mestne oblasti do sedaj dokaj zadržane pri uveljavljanju ukrepov za nadzor avtomobilskega prometa. To kljub rezultatom opazovanja obnašanja prometa, ki ga je opravil varšavski Urad za planiranje leta 1993, kaže, da takšen položaj ni nujno skladen z javnim stališčem. Raziskava, kije zajela prek 1.300 gospodinjstev, prikazuje, da je skoraj dve tretjini vprašanih za prednosti javnega transporta v mestnem prometu, skorajda polovica (vključno s 37 % avomobilskih šoferjev) pa je za uvedbo plačevanja parkirnine. Medtem pa se število lastnikov avtomobilov še dalje povečuje z alarmantno stopnjo (doseglo je že 450 avtomobilov na 1.000 ljudi), ki vodi do tega, da nekaj lokalnih opazovalcev trdi, da če ne bo spremembe pri stališču in obnašanju politikov, medijev in splošne javnosti, ne bo dolgo, da bo Varšava sama sebe dobesedno onemogočila zaradi velikega števila prevoznih sredstev, ki vozijo po neprimerni in skromno vzdrževani cestni infrastrukturi in zaradi pomanjkanja kakršnekoli formalne strategije parkiranja. Glede na to, da se število lastnikov avtomobilov povečuje tudi v drugih srednjeevropskih mestih, kot je denimo Ljubljana, bi se morali oblikovalci politike varovati opozorilnih znakov.
Kljub zadržkom pri resnosti varšavskih mestnih oblasti glede reševanja prometnih zagat in dejanskega uresničevanja transportne in okoljevarstvene politike v praksi, so vse, tako fizične kot organizacijske spremembe, sedaj jasno vidne na ulicah v središču mesta. Tesno postavljeni, meter visoki zeleno pobarvani stebri, ki odvračajo avtomobile od parkiranja na pločnikih, se pojavljajo na glavnih prometnih cestah. Celodnevne policijske prometne patrulje so sedaj običajne. Takšni radikalni ukrepi pa so bili vseeno predmet mnogih nasprotovanj, saj so avtomobilisti (med drugimi) spraševali, zakaj denar, ki so ga potrošili za njihovo postavitev, niso raje bolje porabili za namestitev parkirnih ur? Pravilno nameščene, pravijo, bi ure zmanjšale problem parkiranja in hkrati zbirale denar za nujno potrebno vzdrževanje cest. Problem je dejstvo, da ima glavno mesto premalo parkirnih prostorov.
Po mnenju Mieczyslawa Reksnisa, glavnega človeka v mestnem oddelku za prostorsko politiko, odgovornega za izvedbo transportne politike v mestu, so ti nepriljubljeni ukrepi samo »prvi korak v delovanju«, nadaljnji ukrepi pa bodo predstavljeni postopoma, da bi uresničili bolj poenoten pristop pri zaračunavanje parkirnin, podoben tistemu, ki so ga sprejeli v drugih večjih poljskih
mestih, kot je npr. Krakov. To sledi sprejetju nove transportne politike v varšavskem mestnem svetu, ki temelji na principih trajnega razvoja iz novembra 1995, a je izvedba zaradi političnih in administrativnih razmer zamujala. Nova conska strategija vsebuje oblikovanje treh tipov plačevanja parkirnih mest, ki delujejo simultano: plačevanje nenadzorovanega parkiranja, zavarovano parkiranje in večnadstropna podzemna avtomobilska parkirišča. Vsi trije tipi bi delovali v isti coni in tako zadovoljevali različne potrebe uporabnikov.
Kovinski stebri ali »slupki«
V zadnjih treh letih so v občinskem oddelku za avtoceste intenzivno uvajali nov sistem na prvem od planiranih območij, ki meji na nekaj ulic v središču Varšave. Ideja, da bi zgradili podzemna parkirišča, je poskus, da bi delno zmanjšali problem nerodnega in nevarnega parkiranja številnih avtomobilov v središču glavnega mesta. Kovinski stebri ali »slupki«, kot jih imenujejo Poljaki, so namenjeni za preprečitev vsaj najhujšega nelegalnega parkiranja prevoznih sredstev in imajo za cilj tudi omejiti potrebe po parkiranju in spodbujati prevoz z drugimi sredstvi. Kljub razburjenju, ki so ga povzročili, so jasno sporočili namene mestnega sveta, da uvede znosnejše oblike obnašanja v prometu. V primerjavi z nekaterimi drugimi ukrepi so bili tudi poceni, hitri in lahki za uresničitev.
Po mnenju nekaterih zagovornikov znosnega mestnega javnega transporta so te aktivnosti do zdaj samo slabo vodene poteze, ki so zelo daleč od pravega strateškega prepričanja in primerno koordiniranega delovanja. Kot je razložil Slawo-mir Monkievvicz, vodja transportnega oddelka v varšavskem uradu za planiranje razvoja, so ukrepi, ki onemogočajo nedovoljeno parkiranje, v bistvu dobrodošli, vendar pa so mogoče prišli ob neprimernem času in uresničevanje bi lahko bilo izvedeno drugače. Postavil je ostro vprašanje: »Kako lahko kaznujete ljudi zaradi parkiranja avtomobilov na ulici, če pa mesto nima nobenega primernega sistema parkiranja?« Po njegovem mnenju bi bilo bolje, če bi najprej poskušali zagotoviti primerne možnosti parkiranja proč od ceste, preden bi začeli s kaznovanjem voznikov. Monkiewicz dalje razmišlja, da se lahko pot, po kateri mestni odposlanec Mayor Jerzy Lejk, odgovoren za razvoj mestnega transporta, uresničuje parkirno politiko v praksi, v Varšavi izkaže za naslednjo veliko napako, ki so jo naredili pri planiranju transporta od graditve varšavske podzemne železnice naprej.
Prvo od planiranih podzemnih parkirišč, ki ga bo v imenu mesta upravljal zasebnik, so sedaj odprli pod ulico Warzynskega blizu postaje podzemne železnice Politechnika. Parkirišče ima 30 stalnih mest in 100 začasnih mest. V devetih drugih mestnih parkiriščih je planiranih dovolj parkirišč za približno 6.000 vozil.
Problem, ki ga lahko pričakujejo, je poma
njkanje javnega denarja, ki je potreben za uresničitev ideje. Medtem ko iztržek od nenadzorovanega parkiranja lahko navrže nekaj denarja, to še zdaleč ne bo dovolj za financiranje gradnje večnadstropnih podzemnih parkirišč. Namestnik direktorja varšavskega mestnega odbora za ceste Marek Meksymienko je povedal, da so stroški gradnje v Varšavi primerljivi s stroški na zahodu - približno 50.000 poljskih zlotov (blizu 15.000 USD) na parkirno mesto. Mekymienko pravi: »Edina rešitev je najti investitorje, ki bi od mesta najeli prostor in uredili parkirišča. Pri tem pa ne gre zanikati znanja in izkušenj evropskih'tehničnih strokovnjakov.«
Nekaj drugače mislečih v Nemčiji, Nizozemski, Švici, Avstriji
Zaradi navedene povečane zaskrbljenosti zaradi naraščanja števila lastnikov avtomobilov, rasti stopnje prenatrpanosti in povečanja onesnaževanja zraka je jasno, da se v okviru razvijanja znosnejšega obnašanja tako poljski kot slovenski politiki in planerji lokalnega transporta lahko vedno bolj zgledujejo po nekaterih radikalnejših politikah njihovih evropskih sosedov, predvsem v okviru politike parkiranja. Nekaj drugače mislečih v Nemčiji, Nizozemski, Švici, Avstriji in Britaniji je uporabljalo inovativnejše okoljevarstvene rešitve za transport in uporabo prostora, ko so prekinili s preteklostjo in s sistematičnim odstranjevanjem parkirnih mest, oblikovanjem ostrejših pravil za parkiranje zaposlenih v osrednjih poslovnih okrožjih in spodbujanjem stanovanjskih četrti brez avtomobilov. O teh ukrepih je sedaj na Poljskem in v Sloveniji potrebno razmisliti, saj se zadnjih pet desetletij, od druge svetovne vojne naprej, tu srečujejo z negativnimi izkušnjami zahodne motorizacije. Medtem ko takšna politika ni direktno prenosljiva v poljsko ali slovensko politiko in bo obvezno zahtevala nekatere prilagoditve lokalnemu okolju, pa je vsekakor vredna, da oblikovalci in drugi (vključno z okoljevarstveniki, šoferji in splošno javnostjo) vsaj začnejo premišljevati o alternativnih oblikah potovanja že zdaj, še preden pričakovani problemi povečanja števila lastnikov avtomobilov postanejo še akut-nejši. Nekatera mesta so v tem procesu očitno naprednejša kot druga.
Krakovv v južni Poljski je zgled politike nadzora avtomobilov na notranjih in osrednjih mestnih območjih z zaprtimi »modrimi conami«, podobnimi tistim, ki jih imajo v Nemčiji in Avstriji od leta 1988. Le-te so del širšega paketa ukrepov, ki sojih predstavili kot del nove mestne transportne politike, oblikovane za zaščito zgodovinskega mestnega središča v Krakowu. Politika, ki ima za cilj zmanjšanje vpliva transporta in prometa na lokalno okolje, je bila prva takšne vrste, ki je na Poljskem aktivno podpirala znosnost. Uradno so jo sprejeli leta 1993. Pomembno je, daje mesto decembra 1995 postalo tudi član evropskega kluba Mesta brez avtomobilov, to je po Brnu iz Češke Republike šele drugo mesto iz srednje in vzhodne Evrope, ki mu je to uspelo. Po mnenju avtorja se zdi, da je Ljubljana na prvi pogled prostorsko zelo podobna Krakowu, čeprav brez drvečih tramvajev na ulicah. V luči nedavne iniciative Evropske zveze, oblikovane za podpiranje znosnejših oblik transportnega in prometnega obnašanja, bo zanimivo videti, kako se transportna politika razvija tukaj, ko se tudi Slovenija približuje morebitnemu članstvu v Evropski zvezi.
RYSZARD KAMINSKI, dipl, oec., MBA, Je svetovalec, ki dela za podjetje WMEB Limited/Eccord v Birminghamu v Veliki Britaniji. Prikazani pogledi so izključno osebni in ne nredstavUain stališča WMFR I imitpri/Frrnrrl
C^bstracts
Prof. Miha Tomšič, Ljubljana
(miha.tomsic@ijs.si) Energv Policy of Slovenia in Transition and before Accession to the EU
The energy situation and policy in Slovenia during the transition period are reviewed. After the initial mo-demising steps, current decisions in the energy sector tend to be conservative, its prominent feature being un-qualified support for the domestic coal sector. Policy statements of the parliamentary “Resolution on the Stra-tegy of Use and Supply of Energy” (January 1996) should have been followed by an Energy Law and a National Energy Programme, but intemal inconsistencies prevented rapid adoption of the latter documents. Among the three main issues of the EU energy policy (security of supply, competitiveness, environmental pro-tection), adaptation to the intemal energy market will be the most demanding for Slovenia. Considerable changes in energy policy will also be needed to implement the Kyoto obligations for reducing greenhouse gases emis-sions. Sufficient analysis of the situation and technical optiops is available, but the completion of the transition process and EU accession should be more than only a legal and technical project. It should be a comprehensive restructuring project in which new actors, Communications, and decision structures would be established and, finally, a consensus would be reached.
Mojca Suvorov, Ljubljana
(mojca.suvorov@eimv.si)
Slovene energv prices and the EU
The strategy of energy policy is very much reflected and performed through its priče policy. In Slovenia, the majority of prices are liberalized but the key prices such as energy, telecommunications and transport prices are stili regulated by the govemment. Comparisons of retail prices in Slovenia with EU averages and neighbouring countries clearly indicate low prices of electricity, oil derivatives and natural gas in Slovenia. There are also differences in taxation policy, but the current sales tax is going to be replaced by VAT and excise system.
In future, one of the major goals of the Slovenian priče policy should consequently be a reasonable determi-nation of priče ratios among individual energy carriers. In the next step, prices should be increased to gradually achieve the level defined in the Strategy of Energy Use and Supply of Slovenia and to converge to the current and future target priče levels in the EU.
Austrian Ecology Institute, Vienna The Nuclear Power Plant Krško -Posibility for an Alternative
Article elaborates on some economic issues in the context of a possible closure of Krško thefore the plan-ned shutdown in 2023. An analysis of the existing stu-dies on the costs of closing Krško reveals several shor-tcomings. For example, too high import prices were as-sumed when calculating the costs of electricity imports, which should be used to substitute for the production loss. Potentials for additional production in small and medium-sized cogeneration plants and energy conserva-tion potentials have not been taken into account. The ge-neration costs of alternative plants - e.g. combined cycle gas turbines (CCGT) - were substantially overestimated. We also discuss the cost savings, which could be achie-ved if Krško would be closed down in 2003 instead of 2023. This includes about 100 Mio. US$ for new steam generators, yearly operation and maintenance costs of about 85 to 110 million US$ and additional costs for the treatment of radioactive wastes. It may, ,however, be possible to find an even cheaper solution than a new CCGT, e.g. a combination of cogeneration and electrici-ty conservation. We therefore argue for studies to inve-stigate this potentially interesting possibilities.
Peter Nagy, Brussels
(peter. nagy@bxl. dg 17. cec. be) The Energy dimension of EU eniargement
Given its strategic nature, the energy sector is an irn-portant element of the EU-enlargement process. The main problem areas for CEECs on their way towards EU membership, as concems the energy sector, are the following: improvement of the competition environ-ment. including adaptation to the intemal energy market and alignment of energy prices; enhancement of emer-gency preparedness; addressing the social an regional consequences of mine restructuring; increasing energy efficiency and compliance with EU-energy efficiency and environmental rules; developing an EU-conform energy data collection framework; nuclear safety and management of nuclear waste/spent fuel. Addressing current deficiencies will require additional financial and administrative efforts. Candidate Member States are * approaching European Union which itself is after a “ moving target”: also in the energy sector the “acquis” is being further developed (e.g. recent political agreement on a future intemal gas directive). Candidate Member States, including Slovenia, have a clear interest, with a view to the length of the accession process, to enhance their efforts in preparations for EU membership also in the energy sector.
Susanne Geifiler, Vienna
(susanne.geissler@blackbox.at) Subsidies for publicly assisted house building to promote energy efficiency and renewable energy in residential buildings
In Austria subsidies for social housing are an impor-tant instrument of increasing energy efficiency and the use of renewable energies in residential buildings: an additional subsidy is granted if the building meets speci-fic criteria with respect to energy issues. Subsidies for social housing and energy oriented subsidies are regulated at the level of the nine provinces. For this reason, there are several different models of subsidizing. The article presents some approaches to dealing with energy oriented additional social housing subsidies.
Helmut Haberl, Vienna
(helmut.haberi@univie.ac.at) Greenhouse Gas Reduction Strategies for Space Heating
This article presents an optimal CO,-reduction stra-tegy for space and water heating in Austria relying on net present value analyses of 43 climate protection mea-sures. The analyses include not only investment costs and the reduction in energy costs induced by conservation but also implementation and extemal costs. The ef-ficient CO,-reduction strategy was developed on the ba-sis of energy supply curves which were adapted in a way which made possible the appraisal of interactions betwe-en different reduction measures. An efticient CO2-reduc-tion strategy could lower the CO2-emissions for the pro-curement of space heating and warm water by up to 2.7% per year, compared to the official Austrian “busi-ness as usual” scenario.
Dejan Rengeo, Šalovci (SLO)
Bioenergy and Biomass instead of Oil - The Future of Europe
Agriculture is not only the sector that produces food, but also a source of energy and raw materials for a large spectrum of Industries, such as Chemical, paper, automo-tive as well as architectural ones. There are many techni-ques for renovation of biomass into energy and raw materials for industry, such as alcoholic and lactic acid fer-mentation, and pyrolyse. During the renovation, the energy of wind and the sun is utilized. In the next mille-nium we can expect to discover diesel fuel from rape, al-cohol from starchy plants, biogas from fertilizer and communal rubbish on Service stations. From the stalks of hemp, which are rich with cellulose, the farmers will acquire pyrolyse-oil by the procedure of pyrolyse. This fluid fuel will be used for diesel engines and will also be a universal raw material in Chemical industry, e.g. for synthesis of bioplastic. Mineral motor oils will be replaced by oils from oil palms and castor from south. That way also »undeveloped, poor world« will take part in bio-economy. Cardboard boxes will be made of cereal straw, sunflowers and rape, tables and cupboards will not be made of saw-dust and artificial pitch, but of pressed stalks of flax and hemp and starchy glue. In building houses, people will prefer to use a mixture of lime, clay and chopped stalks of hemp. The future for agriculture is promissing and our children will want to become farmers. Being environmental-friendly will be the chief motto in life.
Prof. Peter Novak / Milan Šturm, Ljubljana
(peter. novak@fs.uni-lj .si / milan.sturm@fs.uni-lj.si) Energy and Environment in Slovenia
The article presents a review of current energy and environment situation in Slovenia. Energy consumption per unit of GDP is two times higher than in the EU, while energy consumption per capita is on equal level. Emission per capita in Slovenia are very close to those in the EU, with the exception of SO2 emission that were approximately 2,7 times higher then in EU in 1994. The major question is: How much energy we need to assure a comfort living at the desired level? Some measures for rational energy use and some issues about energy politi-cs are presented to help answering this question.
Štefan Kovač, Murska Sobota (SLO) Biomass as a renewable
energy suorce
Since 1996, when the Parliament approved the Stra-tegy of Use and Supply of Energy, Slovenia is actively supporting the use of alternative energy sources. The Strategy forecasts an increase in the use of biomass from 6 to 10 per cent by the year 2010, and the Ministry for Economic Affairs is already supporting these activities financially. While there are many possibilities to use biomass as a source of energy, they cannot be brought into reality unless forest owners realize the high value of wood as a source of energy, and the prices of other ener-gy sources increase in real terms.
Jochen Lorentzen, Bologna
(jlorentzen@jhubc.it)
Succeeding in Global Markets: Do Multinational Firms Help?
The article argues that the impact of foreign direct investment on transition economies depends on the investment motives of multinational firms, their organisatio-nal strategies, their exercise of vertical control, the pro-duct characteristics of their cross-border activities, and the market structures within which they operate. These are the key factors in determining whether a FDI promo-tes local innovation potential; whether it generates spill-overs; and whether it increases competition, thus advan-cing economic reform and restructuring. Examples from recent čase studies are qouted to support these asser-tions.
Prof. Danijel Vrhovšek, Notranje Gorice (SLO) (danijel.vrhovsek@guest.arnes.si)
Ways and possibilities of Waste Water Treatment with the use of Constructed Wetlands
Gonstructed wetlands are actually natural systems adapted for waste water treatment. Basic principle of water treatment in CW is the flow of water through ade-quate substrate in which different wetland plants are planted. Because CW can be made indistinguishable from natural environment and they contribute to greater biodiversity, they are highly appropriate for a lowland area. CW can be constructed to treat different kind of waste waters: municipal, technological, landfill leacha-tes, highway run-off, acid mine drainage, stormwater run-off, and also for polishing mechanically pretreated waste water from big conventional waste water treatment plants. Further development of CW is focused on optimising the treatment by reducing the surface area with the help of design, use of different substrate, and combination of
plants and microbes. Constructed wetlandsproved to be an effective and low-cost technology to control environmental pollution.
Prof. Andrej Kirn, Ljubljana (Interview)
Between Ecology and Capital
Intensive discussions on ecology started in the begi-ning of the seventies and by the end of eighties they were in the centre of public attention. Aftenvards the environmental issues were put on a side-track. Today ecology is stili interesting only when needed for serving the main-stream view of economic growth. This view is “ecologi-cal” only in terms of increasing profits. Ecologycal paradigma needs to be reactualized again.
Staffan Berg, Uppsala
(staffan.berg@skogforsk.se)
Would Forest Certification give Slovenian Forestry and Forest Industry a market edge?
Slovenia is a small country and its forest resources represent a small part of the forests in Europe. Slovenian forestry policy has since the end of 1940s been commit-ted to what today is referred to as Sustainable Forest Management. Today sustainable development and forest certification has emerged as a major global issue. In Europe, the standing forest volumes are increasing due to lower harvest levels than is biologically desirable, while on the other hand Europe is nevertheless importing forest industry products. One explanation is that many forests of Central Europe are not viable for commercial logging due to several reasons. In Slovenia the situation is similar. The author suggests that it might be beneficial for Slovenian forest industry to adapt its forest opera-tions to the emerging demand for environmentally sound products. One option to consider is the certification of Sustainable Forest Management.
Michael Karus, “nova” Institute, Germany (interview)
(100675.1134@compuserve. com) The Revival of Industrial Hemp and Possibilities of Its Commercial Use
Interview with Michael Karus, the Head of “nova” Institute, Germany, the leading research institution dealing with hemp. Hemp can be used for production of various products in the economy. However, the que-stions of efficiency and technology of production are stili open. While it is not too difficult to provide farmers with necessary training in hemp production, the problem of ensuring sufficient demand and interest for this natural energy source on the part of different industry sectors remains unresolved.
Riana Benko, Ljubljana
(riana.benko@uvez.sigov.si) PHARE Funds do help in Infrastructure Development
In preparations for their future EU membership, the candidate countries will have to adapt their basic infrastructure to the norms of the Europen Union. This task will require substantial investment. In this respect, the candidate countries may partly benefit from the PHARE funds as this programme envisages also forms of investment support. However, it will be up to the candidate countries themselves to search for favourable internatio-nal loans, and to combine them with their own budge-tary means and with PHARE resources in line with the guidelines of the EU Commission.
Harald Isemann, Vienna
(harald.isemann@bmv.gv.at)
Telecommunications in Austria
With Ist of January 1998 the telecommunications market in the European Union was fully liberalized. Austria implemented its new Telecommunications Law in line with the EU directives by August 1, 1997. An in-dependent regulatory authority was set up in November 1997. By the end of January 12 this year licences for fixed line voice telefony were already granted. In mobile telefony two GSM-900 operators are currently active in Austria. A DCS-1800 licence was granted in Summer 1997.
Renato Lukač, Murska Sobota (SLO)
(renato@s-gms.ms.edus.si)
Internet and the Information era
Information technology has changed the way of com-munication so much that we can even talk of a “Communications revolution”. Internet as an open network of Computer networks plays a very important role in this process. Members of the European Union are among those countries where Internet use is the highest. It is becoming crucial also in Slovenia and even more so in the region around the river Mura.
Metka Stare, Ljubljana
(recnikm@ier.si)
Challenges and Competition in Telecommunication Sector in Slovenia
In recent years Slovenia significantly increased the density of main telephone lines and modernised its telecommunications infrastructure. However, slow progress in removing tariff distortions and regulatory policy se-riously hamper further dynamic development of the sector. According to the new Law bn Telecommunications, Slovenia will maintain monopoly in public voice telephony till the end of year 2000. Strategic considera-tions per se provide poor underpinning for such a decision. Development aspects and benefits of opening up the market to competition are largely neglected. Busines-ses, public at large and consumers are being deprived of improved access to telecommunications, of efficient, innovative and flexible Services. The pace of technology development requires quick reactions, also in terms of regulation. A broad coalition for open telecommunications development could contribute to this end.
Prof. Bogomir Kovač, Dob (SLO)
Slovene Telecommunications Paradise
Telecommunications have proved to be formidable j weapons for consumers, small companies and Statesffl globalizing our economies. They are the driving forceo ■ economic development and cultural interconnectivit)0 | the next century. Main Slovene telecotnmunicaU* | companies Telecom and Mobitel are both profitable, b® | will have substantial investment needs in thenearfi® (102 billion SIT, i.e. over a billion DEM during«1 1997-2000 period). In order to raise the necessap'® ' j Telekom and Mobitel are keen on linking up Mih 1°« j gn strategic partner through privatization process. Slo nia's legal framework is stili in transition and ten® cause inconsistencies and incompatibilities with tl® (entry conditions, concession contracts, investor ng« tariff setting...). The Slovene govemment has top6110 . its new role as a regulator rather than as an operato . telecommunication Services. Any implementation®P vatization projects will be difficult unless a strongf#. tory framework is put into plače.
Prof. Dušan Plut, Ljubljana
(primoz.plut@guestatnesS
Slovenia and EU pressures in traffic spatial and environmental aspects
Due to its transitory geographic location, the in tion of Slovenia into European transport policy is indeed inevitable. Given current EU policy and the content of the traffic agreement,"' unfavorable for Slovenia, one can expect intensifi . sitory traffic and building of highway corridorsa the environmentaly sensitive Slovene territor/-nerability of regional environmental units and B sence of high quality arable land on locations; at r for traffic call for a thorough review of traffic from the point of view of its macroeconomican ronmental sustainability. As a basis for future'6 negotiations with the EU, a national strateg*® development has to be elaborated which will W account the regions, environment and settlemen P of Slovenia.
Johannes Hampe, Munich
Gohannes.hampe@lrz.uni-muench®11 Transeuropean Networks and the>r Role in Regional Development
Under an extended mandate provided by tbe cht Treaty, the European Commission lends s^ctul« the construction of trans-European networks for transport, telecommunications an Until recently the pan-Community transport in ture was characterized by missing links, bottlen networks lacking interoperability. With the cfe the Single Market, high priority has been development of transport networks within tn mework of EU transport policy. On the one ; improvement of transport, as an input, isseen tj ® ans to reducing costs. On the other hand varl‘ the level of provision of transport infrastruct j^iir the continuing economic disparities in the EU, proving transport would thus contribute to66 |ji convergence and consequently to greater cohes EU. The danger has to be noted that periph^.ofti^ may lose protection provided by the poor qua j šport, which until now prevented more corrlPces ms in core regions from delivering at lower P c|oS ripheral regions. Currently the member sta ®	|
cooperation with the EU Commission aPe.c0" focUrj their efforts on launching 14 priority Pr°J^1 eiti6(^ on high-speed railways connections. In European network society borders will beco instead of barriers. The new position of	,
offers an explanation for the rise in cross-bor ration between local and regional authoriti® ■
Prof. Vladimir Gligorov, Vienna r (gligoro^' .
Roads, Railroads, and People ^(i The integration and eniargement of ^^f^st111^ j to be determined consequences for the i ^iiC development in the New Europe. At P^^^ and ts in roads and railroads are mainly Pu° I necessarily reflect the future movements 6 people. Thus, the'current process tion« may be an introduction to a process „ ative destruction«. Whether that-*vill in	।’
depends on the future economic and P0,i 1	3®^. |
of the European Union. It also depends o small communities to adjust to large reg'0
Ryszard Kaminski, Birmingham iogX
Parking: its role in urban policy. A Pan-European perSP
The author has been conducting P°st^e ch at Leeds Business School / the C6'j/ Development and Environmental .ted Leeds Metropolitan University. Leeds, gdO1: The theme of this research has been ^jted experiences in parking policy in the e]Opia* and Poland, given new concerns ovet'	nla^Lj^ |
nable transport policies, in which park' is recognised that the United Kingd° ,jflited nM* at different starting points, with the fl(j jt having over 40 years of motorisatiof j th^ofi"! with parking regulation, whereas in P° B I stances are relatively new. The findins rest to transport policy makers in oth	y I
stem European countries, such as Sl	i
European Supplement
This Supplement has been cofinanced by the European Commission. The views expressed in the publication are those of the authors
only and do not necessarily reflect nions of the European Commission-