k 34. listu Novic. 1849. Kdor želi, kako oznanilo v dokladni list natisniti in Novicam perdjati, plača za vsako verstico z navadnimi srednjimi čerkami 4 kr., če oznanilo le enkrat natisniti da ; dvakrat 5 kr. trikrat pa 6 kr. jr. Rla^nik. Oznanilo c. k. deželniga poglavarstva. (151.) (1) Srenjske postava od 17. sušca 1849. Slednji v deržavi ima dvojin poklic. Na eni strani si prizadeva v svojih mnogoterih okdljnostih svoje osebne namene doseči, na drugi pa ima kakor deržavljan po svoji pripravnosti in po svojih okdljnostih tudi vesoljne namene pomagati doseči. V poslednji lastnosti si mora po osebni (privatni) človek v deržavi pustiti dopasti, de se mu ne samo deržavi meje postavijo , ktere so za redovno vzajemnost in za deržavne namene potrebne, ampak mora tudi neobhodno v svojim kolobaru (Sphare) pripomoči,, de se z zedinjenimi močmi doseže, kar posamesne razdeljene moči doseči nemorejo. Ab-solutnimu (to je poprejšnjimu edinozapovedajočimu) vladarstvu so dostikrat očitali, de med deržavljani politično tožljivost dela, ker so rekli, de vladarstvo z vsimi deržavljani kakor jerob ravna in se v vse reči deržavljanskiga življenja — na-ravniga srenjištva — vtika in vsako domorodno gibanje zavera; de zavoljo tega deržavljani na eni strani v vsih javnih zadevah mlačni ostanejo, na drugi strani pa se umetno sprožena deržavna ma-šina sama okorno premika. Vse drugačno je gibanje v razsnovanju vstav-niga deržavniga življenja, v ktero so zdaj tudi avstrijanski narodi po njim dodeljeni vstavi vpeljani; tukaj velja zdaj, deržavljansko svobodo med mejami od natorniga deržavniga pravstva danimi varovati, in vredjeno vstavi primerjeno vde-leževanje derzavljanov v zadevah javne sreče ne samo oživiti, ampak tudi jih s primernimi napravami, med ktere sosebno osnovanje srenj gre, v neprenehani živi delavnosti ohraniti. Kakor koristna je primerna svobodna osnova srenj za der-žavno življenje, še nihče ni tajil. Zavoljo tega so tudi vladarstva povsot gledale, osnovo srenj po mogočosti spopolniti in tako na tej terdni podlogi daljnimu deržavstvu pot nadelati. Tudi cesarsko vladarstvo je, kolikor jo tudi v sedanjim času to težko stane, visoko pomeno srenj in njih nevgodno osnovanje spoznalo. Zavoljo tega že v deržavni osnovi najdemo, de je srenjam ko-kolobar odločen, ki je namenu svobodne notranje vlade popolnama primerjen namenu, kteri bo zraz-snovanjem deržavljanske enovoljnosti, s povzdigo vdeleževanja v javnih zadevah, v njegovim vres-ničnenju deržavnim razmeram cesarstva nar terdnejši podpora. V pismu deržavne osnove govori četerti od-delk od srenj, in v njem se temeljske pravice (Grund-rechte) srenj prigotovijo. Bolj natanjčno določen-je teh pravic in posebno delavnostniga kolobara kantonskih in kresijskih srenj je pa srenjskim postavam prideržano. Deržavno vladarstvo je začasno (provizorno) srenjsko postavo dalo, ktera je že v več kronskih deželah oznanjena bila. De se bodo srenje res kmalo obravnale, se sme tem več upati, ker se bodo v resnici vse prihodnje vladne prena-redbe na to operale in se deržavna osnova še le potem krepko oživiti zamore, ko bo njena podloga, namreč osnova srenj dokončane. Neutegnilo bi tedaj nevgodno biti, srenjsko postavo od 17. sušca t. L, vpoprej razsoditi in posebno to bolj natanjko razdjati, kar je v djanjskim izpeljevanju postave posebno imenitno, zastran česar tedaj je treba, se poprej nekoliko pogovoriti. Vstavne temeljske pravice so narbližama mera, po kteri se kaka od vstavne vladbe dana postava presojuje; zakaj, kar vstavno obstoji, mora tudi v posebnih postavah spoznano biti, in te ne smejo nič zapopasti, kar bi bilo zoper poterjene temeljske pravice. V tem splošnim oziru gre srenjski postavi popolna hvala. Zakaj vladbaje v njine samo srenjem po vstavi prigotovljene temeljske pravice po njihni celi obširnosti in po njihni pravi pomembi zapo-padla in vspoznala, temuč je na-nje se operaje tudi primerne naprave storila, po kterih vpotreb-ljenju in vstanovljenju v duhu postave srenjstvo ži-vokrepko in stanovitno obliko dobi, in začetkama izgovorjene besede „podloga svobodne deržave je svobodna srenja" nimajo prazne besede biti, ampak novi deržavni osnovi imajo v djanju terdno podlogo dati. V začetku postave najdemo delavnostni kolobar srenje odmerjen, in ležeče na popotnim razlo-čenju tega kolobarja v naravniga (natorniga) in sporočeniga. Postava spozna srenjo za jako in vgodno, de narbližama zadeve, ktere njeni prid in blagor zadevajo, sama vodi in oskerbljuje. Srenja je pa tudi narperva zares poklicana, svoje potrebe spoznati in pomočkov, kteri so ji dani, se tako poslu-žiti, kakor je potrebam primerno. Kakor pa svoboda posamesniga v deržavi v skerbi za splošni blagor svoje meje dobi, ravno tako mora to tudi od srenj kakor moralnih oseb veljati. Ume se, de deržavi, kar vesvoljnost utiče, ni enako, kako posamesne srenje svoje zadeve oskerbljujejo, ker se ne more misliti, de je srenja v deržavi popolnama samostojno družtvo, ampak de je temveč z druzimi srenjami s kronsko deželo in z deržavo kot ves-voljnostjo v zvezi. Kar namene vesvoljnosti utiče, ni enako, ali, postavim, srenja s svojim premoženjem slabo ali dobro gospodari, ali se nepotrebsma v dolgove zakoplje, ali srenjikam davke povikšuje* i. t. d. Zavoljo tega se mora naravni delavnostni kolobar v tiste meje dajati, ktere se z oziram na vesvoljni blagor potrebne skažejo. Tako omejenje zapopade postava, namreč pa kar razprodajo in razdeljenje srenjskiga premoženja in srenjskiga blaga utiče, kar prepis percentov na naravne in nenaravne davke v odpravljenjesrenjskih potreb, kar sposojevanje denarjev utiče, ako tak prepis ali tako sposojenje določino mero preseže (§. 74, 79, 80, sr. postave). Pa tudi v tacih prilikah ne sega narbližama vladarstvo zapovedivno v srenj-ske zadeve, ampak kresijskimu namestovanjstvu ali deželnimu zboru prepusti razsojenje tacih srenj-skih zadev. IV. in V- oddelk splošnih določb se skažeta razun tega tudi v prav vstavni obliki (formi), v kteri se ima naravni ali natorni delavnostni kolobar srenje naznanovati, ker se sklepe delajoča oblast od srenje same po večini njenih na- 31. Dokladni list / mestovavcov, izpeljivna oblast pa od srenjski-ga predstojnika kakor izpeljivajočiga vradnika iz-gotovlja. Kar sporočeni delavnostni kolobar utiče, obseže ta, kakor se iz §.§.126 do 141 vidi, več-del le take javne zadeve, ktere vsaj sredkama prid in blagor srenje zadevajo; kakor postavim prije-inanje hudodelčov, čuvanje nadptujci, čuvanje nad mero in vago, pripomoč pri popisovanjskih in re-krutirnskih opravkih. De so te opravila srenji sporočene, se mora prikladnost tega sporočenja tembolj spoznati, ker se opraviljstvo tako olajša, srenji sami pase priložnost da, svoje zadeve v teh rečeh varovati. Svesto se sme tudaj upati, de se bodo srenje, in ozirama od srenj zvoljeni oskerbniki tudi tem sporočenim opravilam v pošteno voljo in z vsim prizadevanjem podvergli in de bodo zaupanje po-polnama zadostili, ktero je vladarstvo va-nje postavilo. Kar sostavljenje svobodne srenje utiče, od kte-riga I. del govori, je izgotovljenju postave v djan-ju s prideržanjem sedanje katastralne razdelitve zlo zlo pomagano, ker vsaka srenja odmerjeno na-tanjko omejeno okrajno dobi, s tem je djanjsko in pravno obstanje sedanjih srenj spoznano, in ne tej nepremenljivi podlogi ne more vpeljanjenovesrenj-ske osnove na nobene težave v kronskih deželah zadeti, v kterih je, kakor pri nas, vstanovljen (stabil) kataster vpeljan. Prav prikladno je v tem oziru po §. 3 posamesnim davkovskim in katastral-nim srenjem dodeljeno opravičenje se zdruzimi v sosesko (Ortsgemeinde) zediniti. Pri tem se je pa vunder vedno pravila deržati, de se okrajne samostojno razmerjenih katastralnih srenj nikoli razkosati ne smejo, in de se smejo tedaj samo cele katastralne srenje zedinjene v eno srenje sosta-viti. Zedinjeiije več katastralnih srenj v eno srenjo je (razun v §. 4 opomnjene prilike) prevdar-jenju srenj prepušeno. Zgodi se tadaj samo po željenju srenj samih. Temu željenju se pa ne sme nikdar in nikakor nasproti stopati. V krajnski deželi imamo v treh kresijah in 35 davkovskih kantonih, vsili skup 931 samostojnih davkovskih ali katastralnih srenj, po takim bi bilo tedaj 931 sosesk osnovati. Tode ker posamesne davkovske srenje niso enako velike (tako, postavim, obseže Sto-dvorska davkovskasrenja vRadoljskim kantonu, kakor po razširjenju nar veči, 22,807 oralov ali jo-hov, ko je več srenj, ktere merijo menj kot 100 oralov sveta) nimajo enako veliko prebivavcav, premoženja in t. d., je vsakdar misliti, de se bo mnogokje več davkovskih srenj v eno samo sosesko zedinilo, ker se hasni taciga zedinjenja glede naravniga in sporočeniga delavnostniga kolobara srenj preveč očitno kažejo, kakor de bi se iz nemar pušale. Če bi tudi hotli reči, de se v vsaki sedanji katastral-ni srenji možje najdejo, kteri imajo lastnosti za opravila, ktere so srenjskimu predstojniku ali po-svetovavcu ali za oskerbljenje sporočeniga delavnostniga kolobara potrebne, kar bi se pa ne utegnilo povsod reči, vunder gotovo ostane, de poze-dinjenju manjših katastralnih srenj v eno samostojno sosesko mnozih srenjskih vradnikov (peomtar-jev) in služabnikov (§/81—84) več ne bo treba, — de bodo dalje ravno zavoljo tega naprave za ohranjenje pokoja in javne varnosti (§. 85) menj stroškov veljale in de bodo zavoljo tega bolj krepke in več izdale, in de bodo zadnjič dolžnosti srenjičanov zlo olajšane, svojo delavnost v prid srenj vdajati, ker bo več za volitev pripravnih srenjičanov. Sme se tedaj upati, de bodo manjši katastralne srenje in posebno take, ktere same za- se niso dobro okrajane, same svoj prid spoznale in se iz lastne volje ali k bolj velikim pridružile ali pa s sosednimi manjšimi v eno sosesko zedinile. Ako pa posamesne srenje nimajo pomdčkov (miteljnov), dolžnosti spolnovati, ktere jim srenj-ska postava naloži, se po postavi z druzimi srenjami zedinijo. To ravnanje je zavoljo tega pravno, ker srenje zadevajoče opravila ne zadevajo samo njih lastne ampak tudi sploh marnost za o-hranjenje javniga pokoja, reda in varnosti. Zavoljo tega je pa treba skerbeti, de se take dolžnosti srenje spolnijo, in de se tam, kjer posamesnim srenjem pomočkov v to manjka, z združenjem več srenj ti pomočki priskerbe in vgotovijo. De se pa po takim v prid javniga blagra na-svetovanim združenju več katastralnih srenj v eno sosesko pravice sosesk, kar njihno lastno premoženje utiče, ne prikrajšajo, izgovori srenjske postave pravilo, de se o takim zedinjenju premoženje in blago posamesnih srenj zoper njih voljo ne sme v eno samo potegniti, pravilo, ktero mora tudi tam obveljati, kjer se več katastralnih srenj iz lastne volje v eno samo sosesko zedinijo. Nej je že zedinjenje več manjših katastralnih srenj v eno sosesko tudi primerno, se vunder ne da tajiti, de ima tudi svoje meje, kterih prestopiti ne sme, ker bi naprava prevelicih srenj srenjskim vradnikam v izgotovljanju njim odmerjenih srenjskih dolžnost beržeje napotja delati utegnila, kar jim bi jih olajševala. Če je namreč srenja prevelika, bi se lahko opravila tako pomnožile, de bi bilo skorej nemogoče, jih tečno oskerbljevati,in posebno opravil, ktere grejo v sporočeni delavnostni kolobar. Kakor tedaj srenjska postava v§. 5 srenjam, ktere imajo več prebivavcov, pravico dodeli, se v dele razdeliti, ktere pa nimajo samostojne srenje biti, in jim v olajšanje oskerbništva neki delavnostni kolobar odmeriti, tako bo tudi v pridu posamesnih katastralnih srenj, mogoče zedinjenje več katastralnih srenj v eno sosesko le potem terjati, kjer tako zedinjenje glede obstoječih okoljnost res hasen prinese in sicer le tako obširno, kolikor velikost srenjske okrajne srenjskim vradnikam ne dela napotja. Razdelki 7 do 26 govore od srenjikov in ptujcov, od pravic teh in unih, in od tega, kako se pravice srenjika (srenjičana ali srenjskiga pur-garja ali prisrenjika) pridobe. Zastran srenjičanov se derži postava (§. 8) tega, kar zdaj obstoji. Po tem se kakor srenjičani (srenjski pur-garji) vsi tisti deržati imajo, kteri zdaj odmerjeno število naravniga davka od kakiga v srenji le-žečiga pohištva ali grunta, ali kakiga rokodelstva ali obertnije, po kterimsmekdo v srenji prebivati, na leto plačujejo. Pri vpeljanju srenjštva bo tedaj pervo delo, srenjske vpiske (Matrikeln) napraviti, kteri se bodo zgorej omenjenim zapopadu po davkovskih spiskih imeli narediti in bodo tedaj pri sostavi volitvin (Wahlkorper) po §. 36 temelj biti imeli. Zastran volivin zapopadejo §.36—38 določbo, de se imajo tisti, kteri imajo pravico voliti, po številu prebivavcov v dve ali tri volitvine razdeliti, kterih vsaka ima enako število odbornikov in namestnikov voliti. Zavoljo naprave volitvin sami pa se vsi srenjičani (srenjski purgarji) po velikosti davšin, ktere imajo na leto odrajtovati, v spiske vverste, in po teh spiskih se potem vesvoljno število naravnih davkov, kteri so njim v srenji naloženi, v ravno toliko enacih delov razdeli, kolikor se ima volitvin 108 napraviti. Po teh spiskih se ima tedaj po številu posamesnih davku podverženih in po velikosti letne davšine, ktera vsaciga zadene, kolikost odmeriti, po kteri se imajo v to ali drugo volitvino postaviti. Če postavim, v kaki srenji vsi davki, ktere so srenjičani v letu plačati dolžni, 300 gld. znesejo in se imajo 3 volitvine napraviti, zadene vsako volitvino 100 gld. Postavimo tedaj: moglo bi se v spisku, v kteriga so srenjičani po velikosti njih-nih letnih dolžnost postavljeni, pri z narvišim dav-kam obloženih začeti do tistih iti, ki so dolžni, 10 gld. davka v letu plačati, de bi število od 100 gld. dobilo, ktero pervo volitvino zadene, je število 10 gld. razmera (Quote) za pervo volitvino, in vsi srenjičani, kteri 10 gl. ali več kot 10 gld. davkov plačajo, store pervo volitvino; potem se začne v spisku pri posamesnih zneskih davka, ki so narpervi pod 10 gld. tako dolgo so-števati, de se zopet število 100 gld. dobi. Postavimo, de bi se moglo zavolje tega do 4 gld. doli iti, so potem 4 gld. razmera za 2. volitvino, in zadnjič storijo tisti, kteri menj kot 4 gld., pa vsaj toliko davka na leto plačajo, kolikor je treba, de kdo pravice srenjičana doseže, 3. volitvino. Ta razdelitev tistih, ki imajo pravico voliti, v več volitvin, kterih vsaka enaka veliko število srenji-kov za srenjske odbornike z voli, da vsim verstam voliti opravičenih tolažbo, de se i\jih posebne zadeve, če imajo kaj tacih, v srenjskfm odboru na-mestujejo. Kakor vlada je na eni strani skerbela, srenjam po mogočosti svoboden djavnostni kolobar dati, se je pa tudi od druge strani previdila, jim njih poklic po mogočosti olajšati. Ce bi bili, postavim, srenjiki, kterim so srenjske zadeve izročene, preveč z opravki obloženi, bi se tudi pri narboljši voljnosti nevolja naredila, in razun tega bi bile tudi materielni hasni posamesnih pri tem prikrajšane; zavoljo tega je določba, de se odbor in srenjski predstojnik le za 3 leta z voli C§»66), de imajo osebe fperšone), ktere so bile v poslednji volitni dobi predstojniki ali srenjski posvetovavci, pravico, za nastopijočo volitno dobo — in osebe, ktere so bile v treh volitnih dobah po versti, tedaj 9 let po versti odborniki ali namestniki, volitve, ki jih zadene, ne prevzeti, ravno tako olajšajoča je naprava, de se odborniki kakor v soseskah tako tudi v kantonskih in kresijskih srenjah po postavi nimajo več kot dvakrat v letu sniti. Naravni delavnostni kolobar, od kteriga §§. 71—125 govore, zadeva pred vsim srenjsko premoženje in srenjsko blago, kteriga oskerbovanje je vse svobodno voljenimu srenjskimu odboru pre-pušeno, in je samo toliko omejeno, kolikor je zavoljo vikših namenov treba in večidel že tudi zunaj mej praviga oskerbovanja leži. Slednji bo spoznal, de so omejitve zastran prodajanja srenjskiga premoženja, vlastniga nakladanja več denarjev, kakor jih polovica letnih srenj-skih dohodkov v letu verze, koristne in v prid srenje, kakor tudi deržave potrebne naprave, ktere so v postavah vsih svobodnih deržav zapisane, in svobodosti srenj nikakor ne morejo nevarne biti. Ker ima srenja svoje zadeve sama voditi, ji mora tudi na voljo dano biti, število in dohodke svojih vradnikov in služabnikov, kolikor jih je treba, določiti in svoje oskerbnike sama zvoliti. Zavoljo tega so te pravice tudi v §. 8 odboru kot namestništvu srenje popolnama prepušene. Srenje na deželi bodo pa mende malokadaj v stan prišle, de bodo mogle lastne vradnike postaviti, ker bi se malo pisarij, ktere imajo v duhu §. 83 ka-kimu druzimu človeku, ki zna pisati, postavim, ka-kimu šolskimu učeniku lastne ali bližnje srenje lahko izročilo, kterimu bi za to kaj maliga plačevali, brez de bi bilo posebniga vradnika treba. Srenje imajo posebno za ohranjenje notranjiga pokoja in javne varnosti skerbeti, ker je samo s krepkim pripomaganjem vsih mogoče, pravice vsih varovati, ktere ima deržava v namenu. Zavoljo tega je srenji (g. 86), ako se znotraj njenih mej kaka javna silodelnost po hudobnim poškodovanju lastnine po pravici dolžnost naložena, poškodova-nimu le toliko in takrat škodo poverniti, če se tisti, kije škodo naredil, ne zve in srenja ne razkaže, de ni bilo v njeni oblasti, storjeni silodelnosti v okom priti. Ta naprava se temveč potrebno skaže, ker so srenje, kakor mnogotere skušnje uče, večidel v stanu, take hudobne poškodovanja odvračati, ali vsaj hudodelnika zvediti, in se opušenje teh dolžnost zavoljo javne varnosti ne more rahlejši po postavah prepovedati. Izpeljivna oblast mora vedno jaderna biti, zavoljo tega srenjskimu predstojniku (purgermajstru), tode vedno s spolnovanjem sklepov srenjskiga odbora izročena. Predstojniku po §. 107—125 srenjske postave gredoče pravice dajo iz sebe posneti, kako imenitno je predstojnikov stan za srenjo. Zavoljo tega bi se mogli na to mesto samo taki možje zvoliti, kteri so takim dolžnostim kos in v nje jjostavljeniga zaupanja popolname vredni. Še bolj se pa imenitnost predstojništva pokaže, če se sporočeni delavnostni kolobar srenj prevdari (§. 126—141), ker imata kolobar postavi ravno samo po predstojniku izgotovljevati se. Iz spo-ročeniga delavnostniga kolobara sije zaupanje, ktero vlada v srenje postavi, z narlepšimi žarki, in pričakovati se sme tedaj z vso svestostjo, de bodo srenje to časti vredno zaupanje spoznale in de pravih vladnih opravil z voljnostjo vdeležile, ktera mora iz blage zavednosti, de se tako za javni blagor dela, potrebama izvirati. Domoljubnost srenj bi mogel popolnama zatajiti, ako bi hotel kdo reči de jih imenitnost opravil odplaši, ktere so njim zaupane. Desiravno je delavnostni kolobar očividno visoke imenitnosti, so vunder z njim združene o-pravila večdel tako proste, de enkrat na novo pot napeljane sploh le poštene volje terjajo. V tem oziru zavernemo tedaj, postavim, samo na preraj-tanje, in odrajtovanje naravnih davkov, ktero o-pravilo, kakor je samo na sebi imenitno, operto na znane postave druziga nič ne terja, kakor rado-ljubnost in poštenost srenjskiga predstojništva. Sicer bodo pa srenjski predstojniki v podukih zastran izgotovljevanja sporočeniga delavnostniga kolobara navod dobili, po kterim ne bodo, ako imajo pošteno voljo, nobenih težav imeli, svojo častno službo zadovoljno opravljati. Kakor ima srenjski odbor za soseskine zadeve, tako ima kontonski odbor za zadeve kantonske srenje, ktera se z nar nižjo politiško razdelitvijo sklada, in zadnjič kresijsko namestovanjstvo za zadeve kresijske srenje, kakor vesvoljstva vsih v kresii ležečih srenj skerbeti. Kantonske in kresijske srenje store tedaj daljnisiude v verigi našiga deržavstva, ktere imajo tudi tiste zadeve, ktere celi kanton ali več h kantonu prištetih sosesk znotraj njihniga naravniga delavnostniga kolobara — ali, ktere celo kresijo ali več kantonov utičejo, občno obravnovati in dogotovljevati pomagati. Kre-sijskimu namestovanjstvu je dalje tudi še imenitna naloga odmenjena, v vsih pritožbah zoper vsaki 109 sklep soseskinih ali kantonskih srenjskih odborov, kteri se ne nanašajo na sporočeni delavnostni kolobar, kakor druga stopnja (jnstauca) veljati in nad oskerbljevanjem premoženja sosesk čuti. Kar poslednjo oblast utiče, je kresijsko namestovanje tudi poklicano, za take ravnanja s srenjskim premoženjem, v kterih so soseske zavoljo vikših ozi-rov omejene, postavim, pri jemanju denarjev na posodo in vlastnim nakladanju davkov, doveršno privoljenje dajati. Po takim opravlja v tem oziru nekoliko to, kar gre prav deržavnimu oskerbništ-vu. S tem, de naša vlada vsak zapovedni vtičaj (Einfluss) v gospodarjenje s srenjskim premoženjem od sebe odloči, in ga kresijskimu namestovanj-stvu in v narvažniših zadevah (§. 74 in 80.) de-želnimu zboru prepusti, da spoznati, svobodne srenjske vezi nikakor neče kratiti. To pa morajo vse srenje le z veseljem pozdraviti. Mislimo tadaj, de smemo pokojno pričakovati, de bodo srenje svoj stan v deržavi, ki jim je po nazoči srenjski postavi prigotovljen, v njegovi pravi pomembi umile, de se bodo njim dodeljenih svobodnih naprav v lastno hasen in v hasen deržave sploh poslužile in de se bodo prizadevale, kolikor jim bo mogoče, svoj blagor in blagor vsih množiti. De bo v začetku res kaj težav, mora vsak spoznati; pa, kadar bo enkrat začetek storjen, bo poslopje urno rastlo in dobre priprave se v naši deželi ne manjka. Ko bodo enkrat soseske osnovane, se bodo tudi možje lahko dobili, kteri bodo njim naložene opravila oskerbovati umeli in v kratkim bomo dobrotljive nasledke enovoljnosti in pomnože-niga srenjskiga blagostanja gledali, ktero se s srenjištvam vedno pomlajuje. 57/p.P. Blagoserčnim Krajncam! C148-) 0» V mnozih deželah avstrijanskiga cesarstva so že začeli s prostovoljnimi darovi deželne zakladnice napravljati, iz kterih bodo domače vojake pod-perali, ki so v vojski svoje zdrave ude zgubili. Krajnci so doslej domače vojake tako voljno in obilo podperali, de v tej reči nikakov niso za drugimi deželami ostali. Zavoljo tega me misel obhaja, de bodo Krajnci tudi radovoljno moje nasvetovanje za napravo zakladnice v podperanje domačih, invalidnih vojakov sprejeli. Pervi god našiga od vsih ljubljeniga cesarja Franca Jožefa se gotovo ne more lepši obhajati, kakor z djanjem domorodne dobrodelnosti. Iz tega namena naročim ob enim Ljubljanski mestni gosposki, podpise ali pa gotove denarje v imenovani namen prejemati in skerbeti, de se gotovi denarji, kakor so namenjeni, oskerbujejo in obračajo in vsi darovi očitno na znanje dajo. Obenim se tudi c. k. kresijam naroči, podpise in gotove denarje v ta namen naberati in imenovani mestni gosposki pošiljati. Nadjam se, de bo to moje pozvanje medbla-goserčnimi Krajnci, kteri so svojo domorodnost že tolikrat tako lepo pokazali, obiino sadu prineslo. V Ljubljani 9. veliciga serpana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 13073. Razglas C136-) ca) c. k. i li rs k i ga poglavarstva. — Zastran av-strijanskim deržavnim posridnikam dodeljeniga privoljenja, za zapadene obrestne kupone, pobotne liste (kvitinge) od obrest ali Idtnih sposojilnih obligacij deržavne dolžne pisma prejemati, ki so v srebernim denarju izobrestljive. Njih Valičastvo so s previsokim sklepam od 20. rožnika t. 1. blagovoljno privolili, de se vsim domačim in unanjim posestnikam avstrijanskih der-žavnih dolžnih pisem na voljo da, namest goto-viga izplačila njihnih zapadenih obrestnih kuponov, pohotnih listov od obrest ali vzdignjenih Idtnih sposojilnih obligacij za enak znesek, za zneske pa, kteri v dunajski veljatvi v popirju zapadejo, po razmeri od 250 na 100 petpercentne deržavne dolžne liste terjati, od kterih se bodo obresti v dobrim denarju pri menjavšnicah (Wechselhausern) v Frankobrodu na Majnu in Amsteiodamu na raj-tingo avstrijanskiga denarstva v polletnih obrokih plačevale. Kar izgotovljenje tega narvikšiga sklepa zadene, je visoko denarstvino ministerstvo s sklepam od 25. rožnika t. L, št. 7112 D. M. ukazalo: Pervič. Tisti posestniki avstrijanskih der-žavnih dolžnih pisem, kteri se hočejo s previsokim sklepam od 20. rožnika t. 1. dodeljeniga privoljenja poslužiti, imajo zadevne plačilu že zapadene pisma ali pri vesoljni deržavni in bankni dolgovski denarnici na Dunaju, ali pri kreditnih denarnicah v deželah, ali pa pri menjavšnicah vvunan-jih deželah, ki se bodo s posebnim razglašam naznanile, oddati in povedati, ali žele obresti v Frankobrodu na Majnu ali v Amsteiodamu prejeti. Zastran oddanih pisem prejmejo prejemno pismo, za ktero se jim, če so ga pri vesoljni deržavni in bankni dolgovski denarnici odrajtali, narpozneje v treh dneh, če pri kreditnih denarnicah v deželah, v tridesetih dneh, in če pri vunanjih menjavšnicah, narpozneje v šestih tednih po dnevu oddatve pisem, primerne deržavne dolgovske pisma dajo. Drugič. Deržavne dolgovske pisma, ktere se komu namesto oddanih pisem izdajo, so, kakor posodnik hoče — ali na dokazano ime ali pa na tistiga pisane, ki jih prinese. V deržavnih dolgovskih pismih je vsak pot izrečeno, ali se obresti v Frankobrodu na Majnu ali v Amsteiodamu imajo plačati. Tretjič. Deržavne dolgovske pisma, ktere so na dokazano ime pisane, se dajo na vsak znesek, ki 100 gld. doseže ali preseže, in veljajo od dne, v kterim so bile zapadene pisma vložene. Od tega dne grejo tudi obresti v polletnih obrokih in se izplačujejo na neštempljane pobotne liste. Četertič. Deržavni dolgovski listi, ki so na tistiga pisani, kteri jih prinese, se dajo samo za 100, 500 in 1000 gld. Obresti se plačujejo 1. maliga serpana in 1. prosenca vsaciga leta in se plačujejo nav odrajtanje obrestnih kuponov. Petič. Če vpoložene zapadene pisma ok-rogliga števila od 100 goldinarjev ne presežejo, pa vunder 25 gld. znesejo, dobi, čigar so, na mesto deržavniga doigovskiga lista medčasni list CInterimsschein), kteri da tudi pravico za enakomerne petpercentne obresti od vloženiga zneska. Pa obresti se imajo v resnici šele plačati, kadar posodnik druge medčasne liste ali druge zapadene pisma prinese, ktere vse skup vsaj 100 gld. dosežejo in je tako mogoče, pravo deržavno dol-govsko pismo napraviti. Šestič. Ker obresti od deržavnih dolgovskih pisem, ktere so na ime tistiga napravljene, ki jih prinese, v tistih obrokih zapadejo, obresti pa še od dneva teči začnejo, v kterim so bile zapadene pisma vložene, bo noviga deržavniga doigovskiga 111 skiga pisma kupon, kteri narpervi na dan storjene vloge zapade, vselej le na primerni znesek obrest napravljen. Sedmič. Ako kdo več medčasnih listov zavoljo naprave deržavniga dolgovskiga lista prinese, se uo dne naprave zapadene obresti od medčasnih listov pri izplačanju pervih obrest od novi-ga deržavniga dolgovskiga pisma pobotajo. Osmič. Dan, kadaj bodo vesoljna deržav-na in bankna dolgovska denarnica, kreditne denarnice v deželah in unanje menjavšnice zapadene pisma prejemati začele, se bo pozneje na znanje dal. Ume se pa samo, de ostane deržavnim po-sodnikam, kteri se njim pripušeniga privoljenja ne-čejo poslužiti, na volji, obresti od njihnih deržav-nih dolgovskih pisem ali vzdignjenih ldtnih sposo-jilnih obligacij o času zapadenja po obstoječih napravah prejemati. V Ljubljani 1. maliga serpana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 14301. Razg 1 a s C146 o c« c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran naprav, po kterih se tripercentni denarnični nakazi ložeje med ljudstvo spravijo. De se tripercentni denarnični nakazi od 1. maliga serpana 1849 po narvikšim patentu od 28. rožnika t. 1. v majnših zneskih med ljudi ložeje pripravijo, se bodo taki nakazi ne samo, kakor doslej v zneskih za 25 gld. in 10 gld., ampak tudi po 5 gld. izdajali. Do tistiga časa, de bo mogoče nakazov po 5 gld. dovolj med ljudi pripraviti, se je c. k. denar-stvino ministerstvo z vodstvam priv. avstrijanske narodske banke tako pogodilo, de za ta časbank-ne denarnice na Dunaju, kakor tudi v deželah, tode samo do zneskov za 50 gld. v majnših bankovcih zamenjavajo in ob enim tripercentne obresti, ktere mij gredo, plačujejo. Poskerbelo se je pa, de zavoljo tega zamenjevanja nič več bankovcov med ljudi ne pride, kakor jih je zdaj. Razun tega se je tudi napravilo, de se zamorejo nakazi za veči zneske za nakaze za majnši zneske in narobe pri c* k. deržavni centralni denarnici na Dunaju in pri c. k. deželnih denarnicah v Ljubljani in v Celjovcu za nove zamenjati. To se da po ukazu visociga denarstviniga mi-nisterstva od 9. t. m. št. 7727 sploh na znanje. V Ljubljani 21. maliga serpana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. št. 13640. Razglas C138-) cs) c. k. ilirskiga poglavarstva. — Zastran na- rajtevanja obrest od novih tripercentnih denarnič- nih nakazov od 1. maliga serpana 1849. De se med novo izdanimi tripercentnimi denar-ničnimi nakazi od 1. maliga serpana 1849 tudi tisti nakazi za majnši zneske zamorajo lože izdajati in jemati, pri kterih se ne naraste vsak dan toliko obresti (činža,) de bi se v kakim krajcar-skim drobižu plačevati zamogla, je c. k. denarst-vino ministerstvo po visokim ukazu od 1. tega mesca št. 7463/D. M. ukazalo, de za te novo izdane nakaze dozdanja postava nima veljati, po kteri so 31. Doklada k 34. listu Novic. ~~' se imele obresti v vmesnih dnevih, za ktere se noben izplačljiv krajcarsk drobiž ne naraste, pri izdaji v tisti ceni ljudem zarajtati, ktera za bližnji dan naraste, ki je odzadej nakaza zaznamovan, ampak taki nakazi se imajo v vmesnih dneh pri izdaji kakor tudi pri prejemi samo v ceni narzadnji-ga minuvšiga na zadnji strani zapisaniga dneva jemati. To se da k poglavarstvinimu razglasu od 4. maliga serpana t. 1. št. 14185 sploh na znanje. V Ljubljani 12. maliga serpana 1849. Leopold grof Welsersheimb, deželni poglavar. Mnogoverstne oznanila. (153.) Dobro znana C1) Velika pratika za leto 1850* na svitlo dajana od c. k. kmetijske družbe v Ljubljani , je prišla ravno zdej pri meni na svitlo in se dobiva kakor druge leta na prodaj po 6 kraj-carj u. Velika pratika obseže vse to, kar druge pra-tike — zraven tega pa še semnje na Krajnskim, Koroškim, Goriškim, Primorskim in Reškim. Daljezapopade kmetijske poduke za gospodarje in gospodinje, namreč: gnoj s perstjd zame-tati, — kako sirovo maslo (puter) delati, — kaj je storiti, če se kravam po porodu posteljca v 24 urah ne iztrebi, — kako apno gasiti, de je b olj i in de več zda. Zraven tega: kako pivca odvaditi žganje piti. Potem: mnogoverstne reči, ktere so sedanji čas tudi našim kmetam vediti potrebne: odnovih gosposk,od soseskinih ali srenjskih naprav, od deželnih in der-žavnih zborov i. t. d. Na dalje: od poddruž-nic kmetijske družbe po deželi, — od kovaške in živinozdravilske šole v Ljubljani,— od kmetijskih šol po deželi, — od kolere kaj, — od goveje kuge kaj. Menim, de mi pri obširnosti toliko lepih in potrebnih podukov ni treba letašnje pratike še posebno priporočevati. Pri meni se tudi dobi Nova pratika za leto 1850, tudi od c. k. kmetijske družbe na svitlo dana pa le po 5 krajcarjev ^ ktera obseže vse navadne reči, ktere v pratiko grejo z vganjkami vred; tode brez v veliki pra-tiki imenovanih podukov i. t* d. Jožef Blaznik, v Ljubljani na Bregu hišna št. 190. CD ci54.) Oštarija se v najem da. Na Brezovici, dve uri od Ljubljane na Ter-žaški cesti, bovelka oštarija, pri „Kopačutt po imenu s pripravnimi izbami, hlevam (stalo) za 40 konj in enim vertam, na 3 ali pa še na vec let o svetim Mihelu, v najem dana. — 112 — Kdor jo želi v najem vzeti, naj se za-njo o pravim času na Brezovici oglasi. št. 2972. Razglas osso d) Per podpisanimu c. k. velikimu poštnimu os-kerbništvu bo eden službeni hlapec z lejtnem pla-čilam 200 fl. sr. in z prejemo službene obleke gor uzet. Kateri to službo zadobiti hočejo, morejo njih prošnjo podzvižo njih starosti, zdraviga in močni-ga trupla, znanja domačiga in drugih jezikov ko-kertudumetnosti v branju, pisanju in rajtingahper temu c. k. vel. poštnimu oskerbništvu do zadniga tega mesca položiti. C. k. veliko poštno oskerbništvo v Ljubljani 14. maliga serpana 1849» C149.) (2) Lovstvo se v najem da. Studenska (Brunndorfer) srenja želi, svojo lovsko pravico po licencih v najem dati. Lov na močirji ali morostu je od druziga lova ločen. Za enoletni licenc, za ta ali uni lov, se plača 4 gld. srebra. Svet, na kterim ima srenja lovstvo, meri 2469 oralov ali johov in 371 Q sežnov. Prijatli lovstva se tedaj povabijo, se zastran tega pri županu, gospodu Janezu Stembalu v Studencu oglasiti. d52) Nove orgle. C« V hiši zdolej podpisaniga so čisto nove orgle z devetimi registri in pedalam vsaki dan za po-skušnjo postavljene. Te orgle se od doslej znanih orgel v mnogih rečeh razločijo. Veternica je brez jermen in brez pip z angleškim meham narejena in imajo tudi še več druzih sprednost v vunanjim izdelstvu, posebno pa krasen po novi šegi narejen pri ne i p al. Zastran vsih druzih lastnost se znajo častitljivi gopodje duhovni, umetniki in cerkveni možje, kteri dobrih orgel potrebujejo, vsaki čas prepričati. Popisani se priporoči tudi za vsaktero izdelovanje novih orgel in za popravlanje prav po ceni in je za lepo in dobro delo porok. Peter Rumpel, v vlastni hiši Nr. 46 v Kamniku. (145.) (3) Štacunarsko oznanilo. Podpisani priporoči svojo na velkim tergu v Ljubljani Nr. 263 prav na novo napravljeno in z obilo zalogo mnogoverstniga in vse sorte čisto no-viga blaga napolnjeno štacuno, namreč: vse sorte sukna, kodrington, tifelin razne pripravke za suknje, toskin, struk, in druge volnate in pavolnate priprave za hlače, mnogoverstne volnate, svilne (zidane) in druge baze reči za podjopče, potem tibet, orlean, fil de sever, beladono, mahair, mušlin in velikodru-zih plemen lepiga blaga za žensko obleko, pisane, svitle in tarane katone in batiste; razne velikosti ogrinala (Umhangtiicher), kakor tudinazbero pisanih zavratnih in varžetnih rut i. t. d. Posebno priporoči pa zgorej imenova- na štacuna svojo lepo izbero rumberškiga ia nemškiga platna, pertov za mizo, raznih obrisal in veliko druzih tukaj neimenovanih za vsako hišo zlo potrebnih reči, in obljubi vsim svojim častitim kramarjem in kupcam z dobrim inno-vim blagam dobriga jedra in kar bo moč tudi po nizki ceni, postreči. Leopold Fleišman, kupec. O 40.) (3) Pri Janezu Giontinitu v Ljubljani je naprodaj in se kakor šolsko darilo priporoči: Nasledovanje svetnikov božjih, 8. V Ljubljani 1849, s 3 podobami. Terdo vezano , v starim pravopisu. Cena 45 kr. Na 6 buk-vic se ene naveržejo. Ravno tako se priporoče kakor šolske darila, mnogotere molitne bukvice v slovenskim jeziku, po 2—5 gld. vezek. Vsacimu vezku je 100 podob svetnikov pridanih. BL$" ^a prejemnike Praviga Slovenca v drugi polovici letašnjiga tečaja: Perva polovica Praviga Slovenca se dobi pri imenovanim bukvarju z vsimi priloženimi podobami vred mehko vezana za 30 kr. Star papir od novin, ris po 1 gld. 20 kr; bukve po 4 kr., 6 pol za 1 kr! Janez Giontini, C129.) (3) Nove bukvice za šolske darila! Pri J. Lerherji, bukvarji v Ljubljani so naslednje bukvice na svitlo prišle, ktere se tudi pri Gajgerji v Celji dobe: Zgodbe in povesti polne lepih naukov za otroke pa tudi za odrasene ljudi. Spisane odTilna Jajsa v nemškim jeziku, kteriga pisma pobožni ljudje veliko obrajtajo in tudi z veseljem bero. Poslovenil jih je Fr. Čeg-nar po šest in dvajsetim natisu. Natisnjene so pa na lapim belim papirji v Sasenbergovi tiskarnici in veljajo lično vezane 20 kr. Šolskim vodjem jih za šolske darilase-daj konec šolskiga leta posebno priporočimo! C141.) (3) Stekleniško (glažarsko) oznanilo. S tem oznanilam dam častitljivim mestnim pre-bivavcam in po deželi, posebno pa kerčmarjem na znanje, de sim svojo stekleniško in porculanasto prodajo na starim tergu v hiši Nr. 23 z novimi po novi šegi, v raznih fabrikah zdelanimi rečmi, kar je bilo moč, pomnožil in jih, kar se da tudi po nizki in ponižani ceni prodajam; poleg tega tudi oznanim, de poškodvane stekle-niške svečnike popravljam in de imam en križe v pot, ki je na stekiu malan, na prodaj, in zadnjič: de v uk svojiga rokodelstva tudi eniga učenca vzamem; kdor se hoče tega izučiti, naj se zato pri meni oglasi. Feliks Vajdinger, glažar in kupec s stekl. in porculanastimi rečmi.