VOmmexna iteviik» *ianc 1 kron ifefefcje vsak žcirtek (n velja a 4*4tTiiiio Vred ali v Maribora s .VjSiijonjem na dom za celo leto «3 K. Isia 20 K, zn četrt !eta jO K. l?ven Jugoslavije 50 K. ItarečniiH» se pošlje na «prav-^Slovenskega Gospodarja" * Mariboru, Koioška cesta št 5. ¿tet *e dopošllja do odpovedi. se plačuje naprej. & Telefon žiev. 220. —:— UST LJUOTU I? POUK 1 ZfiBMO l^oiltilna v državi SHS pavSnUrtut«, Udj« .Kaiol liskc-vnege drattmf dobivajo list brez posebne i* ročntne. — Uredništvo: Koro*kt cesta št. S. Rokopisi se ne vra fa^ Upravništvo sprejema naročnl«^. inserate in reklamacije. C in? eratom po dogovora. Za kratne oglase primeren Nezaprte reklamacije so ] proste. — Telefon št. 220. -t*» •7» itev. Al a bos», «Sne» XV. ?ebj*uai?ja 1323. 55. letnik. > najboljši 3okaz, da ie samostojna "do Proti Pribiievičevi sckolizaciii sol. ; proti, erska stranka, Kdor ljubi vero to storil le nasilnim potom in se s so- 1 Jp cerkev, n0 m01:0 \n ne sme bati za t nliznoiin nrfl.rrr.Sil nnd vflstin Trrftfian. l0' a '¡6 vera P"vatna Stvar, lcer to i zadnjem „Gospodarju" smo oJsGiodanili, da hoče naš prosvetni minister Pribičevič, upirajo se na novi liberalno prikrojeni višji šolski svet v Ljubljani in na naše demokratsko u-^iteljsfvo, posok-oliti naše šolstvo. Tej Prihičevičevi nasilni sokolizaciji so se uprH vsi krščansko misleči voditelji našega ljudstva, predvsem naši katoliški jugoslovanski škofje, ki so se ¿brali in šli osebno v Beograd protestirat proti izvedbi sokolizacije na^.ti SoL Zagrebški nadškof dr. Bauer in ljnblf&nski dr. Jeglič ter djakovski dr. AkSamovič so izročili vladi posebno spomenico, ki vsebuje vso dosedanjo protiversko gonjo in delovanje Sokoia med mladino in ravno radi verskon> a vnega zastrupljenia naše mladine za-iiteva naš episkopat, da ukine minis-ior- Pribičevič svoj ukaz za sokoliza -•cijtJ naSib Šol. Mašim škofom so se pridružili glede nastopa proti izvedbi Pribičeviče-•vega ukaza tudi naši poslanci iz vrst jugoslovanskega kluba: dr. Korošec, in dr. Hohnjec. Dr. Korošec je našlo- . vi! svoj tozadevni protest na ministrskega predsednika Pašiča in ministra Pribiževiča; dr. Hohnjec je pa protestiral proti sokolizaciji našega šolstva kolizacijo pregrešil nad vestjo krščanskih staršev in otrok. Ako bo imel minister Pribičevič z.a»vse to proteste gluha ušesa, potem rovdarja poslanec dr. Hohnjec, bo na-fee ljudstvo prisiljeno, da si samo pomaga ter obvaruje verske svetinje v svojih šolah. Iz ravnokar povedanega je razvidno, da so naši dušni in politični voditelji podvzeli vso mogoče korake, da zabranijo Pribičevičev sokolski — versko nravni strup za našo mladež. Ako prosvetno ministrstvo ne bo potuhnilo naših škofov in politikov, bo moralo odnehati s sokolizacijo vsled tozadevnega odpora od strani naših staršev, ki bodo kot prvi in glavni od-goMtelji svojih otrok napeli zadnja o-četovsko materinske sile, da otme:o svojo deco Bogu, Cerkvi, državi ter samim sebi. Pri vseh naših protestih proti «-o-kolizaciji naših šol pa moramo bjlo žiti, da Samostojna, ki tako rada pc-vdarja svojo vernost in skrb za krs čansko vzgojo naše mladine, ni niti v Beogradu, niti v „Kmetijskem lis u" zmigala niti z mezincem proti izpela vi Pribičevičevega ukaza josokcii.e- ri Pribičeviču, kateremu je obrazlo- j vanja. Tozadevna brezbrižnost samo-žii, da naši krščanskistarši ne morejo svojih otrok izročiti v vzgojo svobodomiselnim sokolskim načelom; edino-tf krščanskim načelom in ciljem, katerih udejstvitev zasleduje Orel. Ako bi Pribičevič posokolil naše šole, bi stornežev je zopet jasen doknz za bratstvo liberalne in samostojne, stranke, kjer gre zo er vero in krščansko r ravnost. So pač naši samostojneži 11-beralci-svobodomisleci pod firmo Samostojne kmetijske stranke. Kaj prldfgolelo samostojni poslano! Sar je slabega in -neprijetnega z i kir?8ta, £ega je kriv dr. Korošec. Samostojni slikajo dr. Korošca kot tisto strašno zver, ki hoče požreti Slovence In kmeta. C'o liberalni finančni minister poviša davke, če zahteva, da jah moramo do konca maja naprej plačati Ge je previsoka carina, če je draginja Ud., vsega tega je po mnenju samo-stojnežev kriv dr. Korošec. Kforošeo Ja bil raenda vsemogočen, ko jo bil minister, ker je on edini vsega kriv, kar ja on vse lahko napravil. Kaj pa so potom delali drugi ministri? Na liberalnih ministrih no najdejo samo -elojneži nič slabega, in vendar so v resnici ti največji škodljivci kmeta ir -država. Ne povedo svojim, da samo -etojni poslanci v Beogradu podpirajo da so samostojni takoj prisegli kralju liberalce, ki brez njih ne bi imeli večine, da samostojni delajo zoper samo-apravo Slovenije; nič jim ne pove, da so samostojni takoj prisegli kralju ; ©r. Korašeo Je zahteval, da naj po _ slanci prisežejo še le potem, ko bo listava že sklenjena, in da naj še izpusti beseda „kralju", a samostojni so glasovali z liberalci za to, da morajo vsi poslanci zdaj takoj priseči kralju. Ako ne bi samostojni za takojšnjo pri sego glasovali, ne bi bilo treba našim in drugim poslancem priseči. Samostojni na shodih vedno pravijo svojim, da je Samostojna za ve -ro, da vera mora biti, a ne povejo pa, da so v Beogradu samostojni podpisali zahtevo, da naj vlada prizna, da jo vera privatna stvar, to se pravi: če imaš vero je prav, če ne, pa je tudi prav, vera nima nič govoriti nikjer , no v šoli, ne v državi, ne v življenju, doma jo lahko imaš, če liočeš, a za javnost je ni treba, državi so na vero in versko resnice ni treba nič ozira -ti. Ravno isto trdijo socijalni demo -kratje in druge protivcrske stranke . Da tudi samostojni poslanci pravijo , da jo vera samo privatna stvar, je je od cerkve obsojten nauk, to je bogokleten stavek. Taki kristjani so g. Urek ln njegovi kompanjoni. Zasebno, privatno se delajo dobre kristjane, a v javnosti, pred ljudmi so Kristusa zatajiti 1 Žalostno! Na shodu v St. Janžu na Štefanovo ie Kirbiš zatrjeval ljudem, da so oni za vero, in Je rekel, da bo en sodnik vse sodil. To je menda bila e-dina resnic a, ki jo je na tistem shodu izrekal. Da, Kristus, sodnik bo vse sodil, tudi samostojne ki sedaj hočejo, kakor dokazuje njihov nauk; da Je vera privatna stvar, Kristusa in njegovo vero je iz javnosti pregnati, Kristus in njegova vera bi morala po mnenju samostojnih kje v kotu v hiši ali v ka kem' kotičku v srcu lepo na miru in tiho biti, kakor se godi kje v kakem zadnjem „štibelcu" revni od nehvaležnih otrok zavrženim in zaničevanim prevžitkarjem, ki se ne smejo nikjer oglasiti in prikazati, ker jim potem mlada dva takoj rečeta; vi se le skrij-te in tiho bodite, vi nimate nič govo -riti. Besede samostojnih: vera Je privatna stvar, pomenijo ravno isto: Kri stus in vera se ne smeta v javnosti pokazati in oglasiti, vidva ne spadati v življenje, v politiko, v javnost, v vladanje, tam imamo samo mi govoriti, mi smo samostojni, na vaju se mi ne bomo in se nam ni treba ozirati, vaju ne bomo poslušali, vidva imata k ve&j'em na skrivnem kje v srcu ali pri rinskah ali v cerkvi govoriti. To pomeni nauk samostojnih: vera je pri vatna stvar. Ali sme tako govoriti in misliti pravi kristjan? Ali se no pravi to, Kristusa pred ljudmi, v Javnosti zatajiti? Tudi tako kristjane bode, g. Kirbiš, eden sodnik sodI; prav za prav pa jih že sodil, ko je rekel : Kdor bo mene zatajil pred ljudmi, tega bom tudi jaz zataj I pred Očetom nebeškim! Edino opravičba za Kirbi-Ša in samostojne bi bile Kristusove besede: Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo, oz. kaj govorijo. Toda lahko bi vedeli, če bi hoteli cerkev po -slnšati, ki ta nauk obsoja. Zato bi na zadnjo obveljale za te zas^pljence besede: Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik. Politični o JUGOSLAVIJA. V Beogradu še vedno deluje ustavni odbor, ki se ba-vi z raznimi ustavnimi načrti, katere predlagajo posamezne stranke. Doslej so predložili ustavne načrte: Jugoslo- vanski klub, Narodni klub-Jji muslimani; mnenje teh strank glede bodeče ustave se po večjem krijejo in pred videvajo ti načrti 6 avtonomnih pokrajin, Komunistični in soeijalistični na-črt ustave je prikrojen prvi po rus -kem receptu, drugi se pa nagiba k centralizmu. Poleg teh načrtov še ima mo vladni načrt, ki je skoz in skoz centralist čen in proti kateremu se bo rijo vse stranke, ki niso v vladi. Ze= mljoradniki (z njimi naši samostojni]) še niso predložili ustavnega načrta, ki bo pa gotovo bolj na centralistične plat. O teh raznih ustavnih načrtih se vršijo razgovori v sejali ustavnega odbora. Naš ministrski svet se peča s preosnovo posameznih pokrajinskih vlad. Doslej je določil novega predsednika za Slovenijo v osebi g. Balti» ča, — Štiri minastrštva so dobila po - leg ministrov še posebne ministrska __ pomočnike. — O Raaiču pravijo, c^ pride te dni s 4 poslane/ v in bo predložil regentu obširno - j ^ menico svojih zahtevx Iz Dalnfacije, C; javljajo, da vršijo povsodpodahnaiik ^ skih mestih Italijani predpriprave^ strelja-ti Petrograd, ako jim sovjetska vlada no izpolni njihovih zahtev. — Romuni se slno bojijo bol.ševiško ofenzive, ki bi imela kmalu pričeti, Romuni so oborožujejo na vse krlplje, v ronaun -ski armadi je vel ko francoskih oficirjev, -ki bi naj preosnovali romunska armado. Tedenske mulce. t NAS NOVI PODLISTEK» Naše čitateljo opozarjamo na naš no\i podlistek: „Zaklad na otoku", Snqy bo zanimiva ravno tako kot „Robaison *' in „Salamonovi rudniki". Podlistek b® precej'dolg iu začnemo»s pnobčeva-njem te velezanimive povesti s prihodnjo Številko. Vsak kmet, 'ki si hoče tedensko kratiti zimske večere s privlačnim čtivom, naj si naroči „Gospodarja". t DELOVANJE NAŠIH POSLANCEV v Beogradu. Pred nekaj dnevi je vložil poslanec dr. Josip Hohnjec v >-menu Jugoslovanskega kluba pri mi- Hajduk lfel«ko Petrovič. (Konec.) Ko so leta 1610 Rusi vkorakali v Krajino, gre tudi Veljko s svojimi vo-iaki-tnomki pred njimi ter se je celo leto pri njih hrabro vojskoval ob Donavi in Timoku, a za svo.o hrabrost ie dobil zlato svetinjo; na jesen je peljal rusko vojsko pod Varvarin, k„er v oni slavni bitki bil ranjen na levo roko in je ocl tega ostal nekoliko (johabljen (da ni mogel prsta dobro »aztegniti, niti skrčiti). Tega leta je dobil nekje od Turkov zelo lepo sabljo, okovano s srebrom in z zlatom in okrašeno s kamenjem, pa jo po takratnem načelniku ruske vojsko pošlje v dar feldmaršalu ICamenskemu , L i mu jo je pa poslal nazaj z izgovorom, da ni vreden nositi take sablje, nego naj jo nosi oni junak, ki jo je dobil od Turkov, ter mu še pošlje 200 cckinov v dar. Četudi se je tega leta sestal ter fcpravil s Črnim Jurijem, vendar pa ostane na jesen zopet pri Milenku in pri Petru, ki ga po novem letu (1811) vzameta s sabo v Beograd, da bi ji -ma s svojimi momki bil na pomoč, če se pobijeta z Mladenom in s Črnim Jurijem. Ko pa uvidita Črni Jurij in Mladen, da je Veljko edina rodjiora Milenkova in Petrova, se mu sladkata in podkupita ga, a obenem še pri-neseta neko lažnjrvo pismo, da so Turki udarili na Banjo ter ga takole odpravita na mejo proti Turkom, ter še obljubita, da pošljeta takoj za njim vovodsko diplomo, kakor hitro bo izdelana. Istega leta na poletje ga zopet napade o one bulubašico in knežiči z Banjske in iz Crnorlješko, ki so H na minuii skupščini bili postali vo vodi , toda od n:ega niso mogli doseči, da vojvodujejo, ter ga obtožijo pri M h -denu in Črnem Juriju in še podkup;jo pisar e Črnega Jurija. Tako ga o I -strmijo iz Banje in premeste v ye-gotin, namesto Miše Karapančiča, ki je tega leta umrl. Ko je tako dospel v Negotin, ni imel nobenega drugega bogastva, kakor dobrega konja in-go-spodsko obleko in orožje, ka t» vso. kar je dobil na vojski, je razdnrievrl med svojr-e. Toda tukaj vzame 1. od državnega sveta v zakup brndovi-no in drobovje zaklanih živali v dnti-čnem kraju ter po sreči zelo o'o ra'i. A tudi ta dobiček je ves razdelil med svoje bimbaše in bulubaše. Ko se leta 1813 prične vojska s Turki, mu prideli državni svet in Črni Jurij še tri kneževine iz nahije po-žarevačke na pomoč, da čuva oni o -kraj j'red Turki. Ker je z ostalimi o-troci in ženskami odpravil iz Negoti-na tudi svojo ženo in otroke v Poreč, pride k njemu neki prijatelj in-videv-ši f o sobi različno srebrno konjsko nakitjo in vsakovrstne druge drago -lene stvari, vpraša ga zvečer na samem, Čemu tudi teh reči ni odposlal z ženo v Poreč? Veljko pa odgovori: „Ženske naj nosijo in čuvajo njihove srajce in nogavice in platno in prejo in pletivo: to so pa junaške stvari, katere som dobil s svojo sabl:o, pa treba tudi sedaj, cla jih s sabljo ču -vam; kdor pa tega no more s sabljo čuvati in braniti, tudi ni vreden, da lih ima. Sramota bi bila, da pridejo Turki v mojo hišo, pa pri toliki slavi mojega imena, ničesar v nji ne naj -do'o." Ta n;pgov prijatelj je namera-\n1 iti v Beograd, a Veliko ga zadr-žu'e in ustavlja, rekoč: „Midva sva (ukaj preživela skupaj mnogo veselih dni. ostani še sedaj, da razbijemo Ka- petan-pašo (o katerem so je govorilo, da hoče udariti z vojsko na Negotin), da dobiva tudi slavo," Prijatelj ga So vpraša, kako misli sedaj razbiti Turke, a Vel„ko mu odgovori: „E, kako? Svoje vojake in bečare popeljem prednje, pa jih namlatim." Takrat ni imel pod svojim poveljstvom vse vojske več kot 3000, pa še to ni bilo vso v Ne -gotinu, nogo je je bilo nekaj premeščene v Brzo Palanko, a nekaj v Veliko Ostrovo, a za Turke se je znalo , da jih gre na Negotin nad 15.000, radi tega mu reče prijatelj: „Toda zdr.j ne udari o na tebe samo subaši. nec.) pride carska vojska in pripelje bojne topove in granate; zato bi bilo morda bolje, da se ti no zapreš v 1 ego-tin, nego da narediš še eno majhno u-trdbo ke na planini, a tukaj da postaviš samo toliko pehote, kolikor je potrebno za čuvanje nasipa ter P'* stavi dobro načelnike. Kadar udarijo Turki čez Timok, pojdi jim tako: n -proti z vojaki in z bečari, pa ako j i razbiješ, vrni se zoj>et v Negotin nii-za j!" „Ako pa oni razbijojo tebe, — vračaj se več v Negotin, nego pojdi z vso konjenico iu z vso vojsko, kar jo »istrskem predsedstvu in železniškem ministrstvu odločne interpelacijo v sledečih zadevah: 1. Glede preganjanja koroških Slovoncov od strani koroških Nomcev in nemčurjev. 2. Radi nasilstov, ki jih uganjajo Italijani nad tržaškimi Slovenci, katerim so razbili stroje tiskarne, v kateri se tiska list „Edinost." V svoji interpelaciji zahteva dr. Hohnjeo energičen nastop vla--He napram Avstriji in Italiji, ki naj napravita v svojih mejah končni red. čahieva Jugoslovanski klub vzpo- svoj žep, ne pa za staro kmetske pravdo, katere izvojevanje so oznanjali pred volitvami. t MARIBORSKIM STOLNIM DEKANOM jo imenovan kanonik dr, Ivan Tomažič. t OBČINSKE VOLITVE V SLOVENIJI. Po poročilih, ki prihajajo iz Beograda, namerava beograjska vlada razpisati v začetku aprila ob -činsko volitve za Slovenijo, Demokra-tje so dosegli pregled občinskega vo -blnega reda za Slovenijo, ki ga je po- stavitev rednega prometa na progi - iroil svoječasno sam regent s svojim - - - - ~ ' ■ podpisom.. Občinske volitve so bodo vr šile na podlagi volilnih Seznamov za tistavotvorno skupščino brez ž:enske volilne pravico in se bo zope.t glaso -valo s kroglicami. Žensko ne bodo gla sovale. Značilno je dejstvo, da bodo občine morale predložiti tiskano kan- Maribor—Spilje—Radgona—Ljutomer < a 4ti so ga ukinili Nemci, brez da bi se ozirali na senžermensko mirovno pogodbo, po kateri je Avstrija dolžna , dovoliti naši državi svoboden tranzit, 4. Se zavzema Jugoslovanski klub za % prepotrebno gradbo železnice med M. Soboto—Ljutomerom in Ormožem. Ta Železnica? ki bi spajala Prekmurjo s Štajersko, jo za Prekmurce življenjskega pomena in se žal dosedaj ni še storilo ničesar drugega, nego prve korake priprave, 5. Je opozoril dr. Jos> Hohnjeo železniškega ministra na železnico med Mursko Soboto in Hodo - „ čem, ki že pol leta ne funkcijonira. — \ 7z gornjega je razvidno, da delujejo naši poslanci res za ljudstvo in da poznajo važne gospodarske potrebe. U-pajmo, da bo vlada vsaj nekaj ukre- ; nila glede navedenih zahtev, t VOJNA POSOJILA. Novi demokratski finančni minister Kumanudi je Oal razglasiti, da ne priznava vojo!'s , posojil. Proti temu jo odločno nastopil , poslanec Kmetske zveze g. Klekl, ki je v finančnem ministrstvu radi te*a ugovarjal, a ni ničesar opravil, ker ■ demokrati ne odnehajo. Ker so izmed vseh slovenskih strank samo liberaioi na vladi, nosijo pri nas vso odgo-cr-nost za to neznosno krivico, d jo ho- j čejo naprtiti slovenskemu ljudstvu. To i je gospodarstvo liberalcev, katerm je | pa-reba in dobrobit slovenskega ljul- ; stva deveta briga. Demok bedo j krivi, ako bodo v Sloveniji zanadla j vojna posojila v znesku 400 milil uov . kron in ako bo marsikateri rovež ' -.> j j an za tiste borne stolake, ki jih jo : moral vtakniti pod pritiskom takrat nih razmer v vojna posojila. t SPOR V KLUBU ZEMLJORA- j DNIKOV. V Stranki zomljoradnikov, j katere coklja so tudi slovenski samo- j siojneži, je nastal razdvoj. Kranjski samostojnež mesar Pucelj iu „kmet" Er. Vošnjak bi rada postala ministra, radi tega silijo naši samostojneži v vlado, da bi si posamezniki napolnili svojo žepe z ministrskimi plačami — zemljoradniki iz Srbije in Bosne pa «o proti vstopu v vljido. Najbolj se pa jezi na svoje zemljoradniške tovariše štajerska detel jica kravarji: Urek . Drofenik in Mrmolja, ki nimajo v klu ; u niti najmanjše šarže, še mesta vratarja niso hoteli odkazati nobenemu . •Sodar Kirbiš iz Prepolj baje brišo -prah raz stolcev v beograjskem klubu zeml uradnikov in obuva copate dr . iVošnjaku. Iz takega medsebojnegr razmerja je pač umljiva jeza naše samostojne deteljice na kmete dohtarje. mesarjO, bodoče ministre in srbsko -bosansko Gubce za staro pravdo, ki nočejo nič slišati o ministrskih stolč -kih. Naši samostojni kmetje pa čakajo v domovini kaman na poprej jim ob -ljubljene darove iz Beograda! Kmetj; v rokavicah kot Urek, prodajalci šno psa — Drofenik in vrtnarji — Mrmolja so pač poslanci za svoj kmelsko -gosposki žep; kmetski davki, občna draginja, prepoved uvoza italijanskega vina, prosti izvoz živine itd., itd., so jim pa postranska stvar. Naši se mostojnež' l 'ji jo v Beogradu boj za je odveč na utrdbah, na planino; a tTurki se te bodo s planine, če imaš 1000 ljudi, bolj bali, kakor pa. če bi jih imel 10.000, pa te tukaj obkolijo." Nato se Veliko z grohotoin nasmeje in odgovori: „E, ti si sa splašil — pred ,Turki. Prosi- samo Bo?n. <1n Turki i<-<1arijo, pa kadar pridejo moji koza J s Timoka ter rečejo: Turek prihaja takrat pripaŠem sabljo in zajašem Ku Sijo, pa pojdem na polje pred nje, t pa pokliči ključarja Petra da ti prinese zemljevid, pa tukaj sedi in pij in vzemi daljnogled in gledaj, kako jih mlatim." Nekaj dni potem odids ta njegov prijatelj sročno v Poreč in od inm v Beograd, Veljko pa ostane v N> #otinu po starem. didatne listo. Občinsko volitve so to -rej zaenkrat na vidiku. Mislimo pa, da so demokratom ne bo- zlahka po -srečilo, vsiliti nam spremenjen volil -ni red, ker je njihova vlada pozidana na trhlih temeljih in nimajo niti večine, s katero bi zamogli izvesti svoje načrte., „ t PREDSEDNIK deželne vlade zr, Slovenijo." Vlada v Beogradu je imenovala za novega predsednika deželne vlado za Slovenijo dr. Vil. Baltiča, ki je bil dosedaj v ministrstvu za notranje zadeve. Korak za korakom so že izpolnjujejo želje naših liber ,c9v. in njihovih duševnih sorodnikov, da zavlada v naši državi strog — centralizem. t SHOD KZ v St. Juriju v Slov» goricah, V nedeljo, dne 20. t. m. so vrši po rani službi božji shod Slov . kmetske zveze pri g. Krajncu. Govori poslanec Roškar o političnih in gospodarskih vprašanjih. Po shodu ob- i čili zbor krajevne organizacije SKZ. i t IZID LJUDSKEGA ŠTETJA v 1 Mariboru! Celju in v Ljubljani je sledeč: Po zadnjem ljudskem štetju štejo ■ Maribor 28.202 prebivalcev ter 2537 vojakov. Od teh je Slovencev 20.929 oseb, Srbov in Hrvatov 770 in drugih Slovanov 436 oseb; Nemcev pa 6512 ' oseb. Od teh je katoličanov 28.064, pro testantov 821 in pravoslavnih 1572 o-seb. Iz teh številk je razvidno, da je j bit značaj Maribora kot nemško me -sto samo umetno ustvarjen. V Celju : so našteli 6700 oseb brez vojaštva, od teh jo samo 940 Nemcev. Kdo bi se še drznil trditi, da je bilo Celjo nemško moslo? Ljubljana šteje brez predme - i st'j 53.072 nevojaškega prebivalstva . Od teh je Slovencev 50.275 oseb, drugih Slovanov 760 oseb, Nemcev 1690 in Italijanov 1^5 oseb. Po veroizpove-danju jo katoličanov 48.246 oseb, pra- . voslavnili 2046 in Židov 91 oseb, t ŽIVAHNO DRUŠTVENO delo J vanje. Zelo agilno in marljivo bralno društvo pri Sv, Juriju v Slov. gori -cah je priredilo dne 2, iu 0, t. m, dvo i dobro uspeli igri, V preteklem letu je i društvo priredilo 8 glediškib pred - j stav, en poučni tečaj, enajst mladin - ; slih shodov; člani so prečitali 2372 j knjig. Društvo je bilo naročeno na 9 j časopisov in je s tem znatno delovalo \ na prosvetnem polju. Le naprej, po začrtani poti! — Na gostiji Pivec— Caf je nabral g. Stipar za društvo lepo svoto 60 K, Iskrena hvala! t NOVI ZVONOVI za Dobn>o. pondeljek 7. februarja so možje zbra ni pri velikonočnem izpraševanji sklenili, da mora Dobrna dobiti novi zvonove. Sestavil so je odbor, ki je t; koj vzel vse priprave v roke. Upamo da najdemo v ljudstvu doma in dru god dovolj zaslombe. Kar damo Bo:m nam bo povrnil. t POSNEMANJA vredno in vz-gledno. Na gost ji vrlega mladega gospodarja Ivana Urbas z Anico Vido -vič v Selnici ob Dravi so se gostje prav lepo izkazali. Nabrali so 1565 K in sicer: 500 K za občinske uboge ob čine Slemen, 565 K za Cit dnico in 500 K za Kmetsko zvezo. Vsem darežljivim gostom Bog plati. i ZANIMIVE poroke so se izvršilo na Dobrni v preilpnsti. Žalost i a Jo bila Flisova, kjer so prejšnji večer morali odpeljati nevestinega očet i, ker se mu vsled bolezni večkrat pamet zmede, da je že večkrat poizku -sil hišo zažgat'. Peljala sta ga dva člana rešilnega oddelka požarne hrambe. V Selju jima je ušzl in še od nesel enemu suknjo. Zdaj ga še iiče Jo. t POROKE in smrtni slučaji. Pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah ste bili poročeni dve sestri eden dan: Lizika in Rezika Roškar iz Most. Rezika jo poročila Franca Golob k Sv. Andražu v Slov. gor., Lizika pa Maksa Kol mk v S udence pri Mariboru. Na gostijah se je nabralo 228 K za uboge dijake. V Kozjem je bila poroka g. M, Bah iz Ješovca s K. Bovha na Bučo, in g. M, Maček z J. Kunst na Zeče. V Dobju pri Planini je preminul An -ton Hrastnik, naš zvest pristaš in kra jevni načelnik KZ. Bil je tudi več let župan in odbornik kozjanskega okrajnega zastopa. t USTRELIL se je v Studencih pri Mariboru dne 13. februarja ponoči v duševni zmedenosti v pričo svoje ženo poduradidk okrajnega glavarstva Alojzij MiheliČ. t NAPAD IN ROP se jo izvršil pred dobrim tednom na g. Stanca iz ruške tovarne na poti iz Ruš v S'el ^ nico. Dva neznana roparja sta napadla g. Stanca in mu oropala 22.000 kron, t IZ GORNJEGRAJSKEGA O-KRAJA. Po Ljubnem in Lučah ter Sv. Frančišku razsajajo koze in zahtevajo mnogo mladih življenj. Koze so zanesli v naš okraj cigani iz Koroške. Križ je, da si navadni ljudje ne dajo dopovedati in se prepričati o veliki nevarnosti nalezljivih bolezni. Tudi županstva ne vršijo v tem oziru vedno svoje dolžnosti. Manjka nam zdravnikov, ker gornjegrajSki ne zna dobro slovenski, mozirski pa je obolel vsled težavnega dela in napornih polov po hribih. Koze so že vdrle tudi v rečičko občino. Bog nas obvaruj te strašne bolezni! t GORNJESAVINJSKA DOLI -NA. Zeleni kot kuščarji so naši tako-zvani samostojneži, po domače: nezna-čajneži. Jim nekaj ne štima. Sramujejo se svojega stanovskega in političnega grba, ki je krasil ob volitvah njih škatljo: zelena krava. Upamo , ¿a bo njih kes držal. Kaj ne, gospod Zidani, Cajnar in tovariši? t VELIK POŽAR V KRANJU. V državnem skladišču v Kranju je dne 8. t. m. izbruhnil požar, ki je povzročil poldrugi milijon kron škode. K veliki sreči so je posrečilo še pravočasno rešiti 3 velike sode bencina, kajti ako bi se bil užgal ta bencin, bi bila izgubljena še tudi sosedna poslopja. Domneva se, da je požar zanetila zlobna roka. d NOVA TRGOVINA v Račjem . V Račjem je prevzel Josip Hvaleč zna no trgovino Th, Bothe, ki je bila delj časa zaprta. Ker ni biio v . Račjem kakor tudi v celi obširni občini nobeno trgovine, ki bi bila ustrezala vsem potrebam tamošnjega pre'ivabt/a, bo novo trgovino vsakdor z veseljem pozdravil. Več tozadnevno v inseratnem delu lista. t KOLIKO STANE letno bencin za ministrsko In državne avtomobile? i Lansko leto je staj samo bencin za državne avtomob.le v 3eogradu 11 mi-i lijonov dinarjev. V teh avtomobilih 1 pa se ne vozarijo gamo ministri in i državniki, ampak tudi njih gospe. La-| pi lotiti izdatkj, katere beleži naš ii -; nančni minister na kmetske žulje. t ZDRUŽENJE AVSTRIJE z « Nemčijo. „Wiener Montagsze'tung" do-znava, da je Irancoski poslanik glede gibanja za združenje Avstrije z Nemčijo izjavil avstrijskemu državnemu lanclerju dr, Mayrju, da bodo v slučaju ujedinjenja zasedle čehoslovaške čete Dunaj, jugoslovansko vojaštvo pa i Koroško. t SEŽIGALISCE za mrVče ali ia-; dozvani krematorij nameravajo zgra -oiti na Dunaju, Listi poročajo, da bodo pričeli v mesecu juliju t. 1. že z •■». bratom. Avstrijci, ki prosjačijo pri zaveznikih za živež in tarnajo vodno o gospodarskih bremenih, so res čudni jiudje. Ali bi ne bilo dobro, ako bi si Dunajčani za denar, ki ga razmetuje-io za ^ežigališče mrličev, raje nakupili živeža in uredili slabe prehranjevalne razmere? Bog jim podeli prepo-tiebno pamet! t SVEČANI DAN SLOVAKOV . Kakor javljajo listi iz Prage, se je dne 13. t. m. vršila svečana posvetitev slovaških škofov. Stranke, celo še s-ocijalistična, so poslale brezizjemno doputacije k veliki svečanosti. Zvečer se je vršila bakljada. V gradu so po-vdarjali na pojedini razni govornikj) J I omeu zgodovinskega dneva. t POLETNI CAS na Coškeai. -„Tribuna" javlja, da na Češki«, ne bodo uvedli poletnega časa. A ker p* nameravajo Francozi in Italija»» uvesti v svojih državah poletui časv ge bodo vpeljali gotovo tudi pri aatf, ker se po srbskih nazorih moramo ve dne-ravnati tako, kot delajo in mislijo gg. Francozi. t DOSEDAJ NAJLAŽJE Letalo le znašel nek francoski inžener/-Letale tehta samo 336 kilogramov in ga gonita v zrak dva vijaka. t ZADNJI DNEVI carske rodbine. O umoru rodbine ruskega carje pripoveduje Švicar Peter Gilliard y pariških listih sledeče: Komisar Jurowsky, predsednik vsegamogočnih sodišč, imenovanih „čezvičajke", sejf bavil v juniju ieta 1918 z mislijo, ubiti člane carske rodbine. V ta namen si je preskrbel tucat vojaških revolver -jev in si najel 7 rdečih gardistov. A prej pa je že izjavil, da bo dne 16» julija usmrčerta cela vladarska rodbina. Po polnoči jo stopil Jurowsky v sobo carske družine, jo zbudil ter vsem u-dom rodbine zapovedal, da naj mu hitro sledijo. Sli so v večjo sobo v pritličju, kjer so stali omenjeni gardisti že pripravljeni. Jurowsky je nato rekel carju: „Vaši so Vas hoteli osvoboditi, pa se jim ni posrečilo, sedaj morate umreti!" Nato je z revolverjem, ustrelil proti carju, ki je takoj izdali-nil svojo dušo. To je bilo znamenje za salvo. Vsak vojak si je izbral svojo žrtev. Vse žrtve so bilo očividno ta -koj mrtve, le carjevič je stokal, dok -ler ga Jurowsky ni ustrelil. Velika kneginja Anastazija je kričala, ko ji bila že ranjena in jo je moral rdeči gardist z bajonetom probosti. Nato so jim odvzeli dragocenosti, jih peljali v, gozd, trupla položili na grmado in jiK sežgali. Trde kosti so uničili z žvep -leno kislino. Toliko poročajo listi, t DOBRODELNE PRIREDITVE v Ameriki. Nedavno je priredil znam Hoover, glavni ravnatelj za prehrana Evrope, dobrodelno večerjo, za kater« je moral vsak povabljenec plačati 1 tisoč dolarjev, dočim je bila zelo pri -prosta in je staia za osebo komaj 10 K, Na ta način je nabral za stradajo-čo Evropo 30,000.000 dolarjev. Kako se pa pri nas prirejajo take dobrodelne prireditve? Odgovor jo znan: Dobiček od takih prireditev imajo navadno gostilničarji, na reveže, za katere so namenjene prireditve, pa pride komaj nekaj bornih kronic. t HARDING ZA RAZOROŽITEV, Predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike, Harding, je izjavil v listu: ,.Now- York American", da je prišel trenutek splošne razorožitve celog? sveta. Harding je mnenja, da bi se e-vropski narodi, trudni dolgoletne vojne, gotovo odzvali njegovemu klicu i» bi se. udeležili razorožitvene konfe -ience. t HMELJARSKO DRUŠTVO v Žalcu javi svojim članeom, da je dru- . štveni odbor sklenil, letnino za 1921 zvišati od 5 na 20 K. Položnice se bodo razposlale te dni potom gg. poverjenikov. Društveni blagajnik prosi, da se letnina pošilja le potom poštne, hranilnice. t ZA KMETSKO ZVEZO so na -brali na gostiji Franca Ducman pr* Sv. Florjanu pod Bočem 174 K* Zavednim svatom in nabiralcu g, orga -nistu Jožefu Sirec prisrčna rahvala! i Zaupniki KZ so na sestanku v Gorn-jomgradu nabrali 110 K, v Kozjem 1 123 K. Iskrena zahvala! ZA POSTNI CAS se toplo priporoča: f. Marija žalostna M a-t i. Spisal dr. Jos. Hohnjoc. Ta moli -tvenik obsega krasna premišljevanja j posobno za krščanske matere. Stane trdo vezan z rudečo obrezo s poštnino vred 15. K, Naroči se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 2. Venec svetih pesmi. To je najlepša slovenska zbirka, ki obsega 1000 pobožnih pesmi. Stano lepo vezana z rudečo obrezo s poštnino vred 30 K. Naroča se v Cirilovi tiskarni v Maribjru„ : Gospodarstvo. g KMET, POGLEJ SI SVOJB OROBOKOPE! Proti izvozu klavne | živine in mesa delajo mesarji. Mesarji trdijo, da se toliko živine oziroma mesa izvaža iz države, da bo doma zmanjkalo mesa. Zato zahtevajo, da m te vos mesa propove. To seveda na otlgp^arjo resnici. V Jugoslaviji imamo radosti živino, da smo preskrbljeni y. mesom doma in da še lahko iz -važovto. Samo boljše plačati je treba ftvino kmetu. Kmet ne more (lati mesar!« živino ua polovico zastonj, ker mora vse, kar potrebuje, drago plača-fin 'sPudi nI potrabno, da bi mesarji morali ««praviti 50% in še več dobička pri klavni ždvini. Ako mesarji dosežejo pri vladi svojo zahtevo, potem bo Gen» živini padla, da bo groza, in ti kmet, ki se celo leto trudiš v potu avojega obraza s svojo živino, gospodarsko propadeS. Mesarji so večino -ma pristaši Samostojne ali pa Demo kratske stranke, pri Kmetski zvezi jih ne najdeš. Neki mesar Pucelj na Kranjskem je celo samostojni posla -nee, ki sedi v Beogradu, a se za kme ta ne briga, in taki mesarski pristaši Samostojne stranko delajo proti temu, da bi ubogi kmetič mogel prodati svpjo živino za par vinarjev dražje ! Da so socijaini domokratjo in komu -nisti ne brigajo za kmeta, temveč so proti podraženju mesa in živine, je umljivol A, da mesarji, ki živijo od kmeta in ki so celo pristaši Samostojno joaetske siranke, delajo proti kmetu, je navadna lumparija! Kmetje, ki sle pri zadnjih volitvah voljili Samostojno stranko, Uroka, Mermolje, Dro ienika itd,, ali bodete kmalu spregledali, kje so vaši prijatelji. Kako dolgo še bodete trobili v samostojni rog ? Obrnite hrbet izdajicam kmetskih koristi, ki so združeni v Samostojni mesarski kmetski stranki! Kemiki grof in mali posestnik. (Dopis iz Dravskega polja). Na Dravskem polju je mnogo malih posestnikov, ki nimajo svojih gozdov ter morajo steljo in drva kupovati. Dobivali so to prej redno od gra -ščino Eborisfeld. Odkar pa je grof Herberstein lastnik te graščino, pa ne dobi nlhčo več stelje iz razsežnih go-adov. To je vel.ka škoda, da nesreča aa nas maie posestnike. Ker ne dobimo stelje, no moremo živini nastljati, kakor bi bilo potrebno, da se živina more' Razvijati in zdrava ostati, Zlasti pa nam zdaj manjka gnoja, a njivo jo tu treba vsako leto gnojiti, ker je prodnata zemlja. Tako se skoro za stanj mučimo s poljem, pridelamo mnogo manj živeža, ker nimamo do -volj gnoja, gnoja pa ni, ker nam graščina noče dati stelje tudi za denar , saj je zastonj itak nismo dobivali. Taka se nam godi sedaj, ko se toliko govori o agrarni reformi. Seveda gra -ščakti, milf.jonarju se to, kar bi za steljo dobil, ne bi veliko poznalo, a nam siromakom bi to zelo pomagalo , da bi si mogli na tej nerodovitni ze -ttfji malo več živeža pripraviti in bi ne liti neši žulji zastonj. Večkrat smo žo prosili, a graščina nas jo zavrnila, našl-i smo trdo srce. Zato smo po pravici razburjeni in slišijo se razne grožnje, Tako so graščine same kri vo, če ne volja in nezadovoljnost met1 siromaki vedno raste. Življenje jo pri sedanjih razmerah zelo težko, pa še ga nam po krivici bolj težkega delajo. Mi zahtevamo, da agrarni urad prisili graščino, da zopet začne oddajati steljo in drva malim posestnikom in posestnikom brez lastnih gozdov sploft. Kakor smo izvedeli, jo občinski u-vad na predlog odbora Kmetske zveze zahteval od okrožnega agrarnega urada* da posreduje o tej zadevi, tipamo, da bodo zmagala pravičnost i:i potroba siromaŠkih posestnikov nad miliijonarsko grofffvsko kljubovainost jo. Čas bi že bil! Tržno poroiiio i i Maribcre. Mariborski trg je bil v soboto, dne 12. februarja zelo živahen. Cene so pri nekaterih predmetih, n. pr. pri jajcih, šle kvišku. Biaga je bilo ze) j mnogo ha trgu. M c s C in špeh a 1 kg: Svinjski špeh ... K 38-— do 48-- Svinjska mast (spušč.) » 50 Svinjski rcvirki Svinjsko meso . . Svinjska glavina . Svinjsko meso (prek.) K 38 — do 56.— Goveje meso ...» 20'— » 22*-- Goreji jezik ...» 22'— » 24- Goveji želodec (osn.) » —'— » 8*-- t — » 56.— 30--- » 32- » 30 — » 36-— , 16-— » 22- Telečje meso . . . > 21-— » 22-— Ovčje meso . ... * 18-— » 20-— I-oj.......» 20-— » 30-— Perotnina k komad: Purani.....K 100*— do 180-— Goske.....» 80-— » 140— Piške.....» 20-— » 60-— Domači zajci . . » 10 — » 30* ~ jajca (cela) ... » 1-80 > 3-— Jajca (zdrobljena) . » —•— » —-80 Žito in p še no ¿t 1 liter: Koruza (rum. in bela) K 4-—do 5 — Ječmen.....» 4-50 » 5'— Oves......» —» 3-— Ajda......» —•— > 3-_ Pšenica...... .6-— s 7- — Ajdovo pšeno . . . » 10-— » 11-— Pros< no pšeno ...» 7-— » 8-— Druga živila: Bučno olje 1 liter . K 54'- do 60- — Bučne prge (oljnate) 1 kilogram ...» 4' » 5' Zelje (glave) 1 kom. » 2-— > }■ — Zelje (kislo) 1 krožnik .....» —•— » 1 — Bela repa 1 k?mad » —-50 » 1-— Bela repa (ribana) 1 kg .... . » —•— > 2-Bela repa (ribana) 1 krožnik ...» —.— » 1 — Rumeno korenje 1 k. » ■—-50 * 1*— Rdeča pesa 1 kom. » — » 2-— Krompir 1 kg . . > 2'— » 2-20 Krompir 1 merica . » 15-— » 16*— Čebula 1 kg . . . » 5-— > Solata-endivija, 1 k. » 2-— t 3- Jabolka 1 kg . . . » 6'— » 8-— Orehi 1 kg . . . » 16 — '» 17- Mleko in mlečni izdelki: Mleko 1 liter ... K 4-—do 5 -' Surovo maslo 1 kg > 55 - ? 60 — Sir 1 kg .... » 9 - » 10"— Smetana (kisla) 1 L > — •— » 20- Drugi predmeti: Brezove metle 1 k. K 3-— » 4 Spleteni jerbasi 1 k. » 8-— > 301— Škaf (navadne velikosti) iz smr. lesa » — • — » 40'— ¿peharjev je bilo na trgu 30. Pripeljali so okoli 130 prašičev in 40 telet. Krompirja je bilo 48 vozov. Čebule 6 vozov. Kupcev je bilo zelo mnogo, a kljub temu še blago, posebno špeh, meso in krompir popoldne ob 3. uri ni bilo vse razprodano. g NA SVINJSKI sejem dne 11. le bruarja 1921 je bilo prignanih 35 pre šičev. Cene so se dvigale od 26 do '¿0 kron za kilogram žive teže. Zunanjih kupcev ni bilo, pač pa so domačini iz bližnje okolice več kot polovico prigna nih prešičev pokupili. g TRŽNO POROČILO fiz Celja ; v soboto 12. februarja 1921. Današnji trg je bil zelo dobro obiskan. Živil je bilo dovolj na trgu, osobito krompir -j a. Cene so bile sledeče: Repa, trije komadi 1K; Korenje, 3 komadi 1 K : krompir, 1 kilogram 2,60 K; zelje, 1 krožnik 1 K; zelje, 1 kilogram 4 K ; Repa, 1 krožnik 1 K; Koruza, 1 liter 4 K; oves, 1 liter 3 K; ječmen, 1 li -ter 5 K; proso, 1 liter 4 K; orehi, brez lupin (zrnje) 1 liter 23 K; orehi, celi, 1 liter, 6 K; čebul, 1 kilogram 5 K; limona, 1 komad 2 K; česen, 1 kilogram 26 K; mleko 1 liter 6 K; fižol, 1 liter 6 K; jajca, 1 komad 2 K: govedina, 1 kilogram 18—20 K; telet'-na, 1 kilogram 22 K; Speh, sveži, l kilogram 56 K; svinjina, sveža, 1 ; Še več davka dolžan, kakor ga jo izplačal. Sedaj pa vem, da mi boste g. Urek In Drofenik verjela, da s<> metale v vašo Skrinjico krogljice same krave. Ce nas še pride g. Drofe nilc v Zetale še enkrat farbat, bomn so drugače pomenili. To vam obljubi zapeljani bajtar. DOBRNA pri Celju. Polom za polomom so vrsti nad „kozličkovim bir-tom" Kamenškom. »Volilne pravice ni imel, pa da bi ss pred ljudstvom pokazal junaka, je ovadil g. župana, g. ¿upnika in g, občinskega tajnika. A smola! Ovadba ni držala, Kamenšek ga jo polomil. Kot general jo hodil na dan volitev okrog, zvečer pa je opazil, da je — goneral brez grmade, V jezi je ovadil g. kaplana, a ovadba je bila neutemeljena in Kamenšek ga polomil. Sklenil je zato, da bode vso prodal. Kot faliran doktor jo znal vse mogočo načine, a speljali so ga tako. da ga je res strašno polomil. V brezdelju se smeji zdaj, ponosen menda na svojo polomije. Javno v gostilni je začel. pridigovati in jo proglasil za svojega Boga — mačka, katerega nridno časti, zdaj po volitvah politično, ob jutrih pa drugače. Ker pa ne želimo, da bi Kamenšek napravil kakšno tako polomijo, da bi od njo imeli škodo vaščani, zato sporočamo javnosti sledečo zadevo: Pri nas imamo požarno hrambo, katero načelnik od prevrata sem jo Kamenšek. Od takrat do danes j ožarna bramba drugače ni delovala, 1 akor da je šla parkrat v Celje ali kam na pogreb žejo gasit. Imela jo i eno veselico lela 1919, v korist Ko -rnenškovi gostilni. Vaj ni, orodje mi -lijonsko vrednosti leži, obleka se je raznesla itd. Tega niso krivi drugi , empak načelnik, ki bi so moral za piv žarno brambo brigati. Ce pa vso vnemar leži, pa že itak vsakdo misli, da je požarna bramba razpadla. In zdaj pa j nastane kje — požar.. Polomija bi bila, da nas Bog obvaruj. Človeka, M ni za drugega, kakor da ga lomi po Dobrni, proč s tako od.TO ornega mosta! Ljudstvo inr« pravico zahtevati red v tem oziru. Kamenšek naj ga lomi za sebe, pa naj moli — svojega mačka! KOZJE. Samostojneži so so pri nas ob zadnjih volitvah posebno odlikovali. Na dan volitve so vjutro pred volitvijo in večer po volitvi streljali Pri agitaciji pa so siromakom obljubljali, da jim kupijo nove hlače itd. ter da bo takoj po volitvi vse ceneje, vse boljše itd. Kako pa sedaj? Nobeden siromak ni dobil hlač, n'o gat in sploh nič, draginja pa zraven samostojne-žev raste vedno bolj in bolj. Samo -stojni Jevšniki, Dobravei itd. pa sedal lepo molčijo. čelu trto so ti, s t* gsvl I«** » Sto H, zit 4'ft»'t ieni to H. Ne i»oxisOtte tako i ofrnovU* naročntMte. Ptica v prostosti. ITajeccejSa lepa sova peimarica t $6 narodnimi tefaii s dostavkcm »Vojni spomini", Stare ssmo 1 D ■\K 4) • poštnino vred. Piši jejo še ao?e neonrsibljene poštne »nam ke aH pa denar po poštni nakar a!d Naiočnje se pri Mat jo Bekc l-* wA c ma nov na prod.j v VetiinjBki D'ici ti a drrifču go «t'ine Bp'i Z atem kunju" r Sia »ib' 'O ri b su >.u. a—2 65 p.ior 1 Na sa- Naznanjam cenjenemu občinstvu v Račjem in okolici, da sem prodai srojo trgovino g. Josipu Mresteč ter se ob tej priliki zahvaljujem vsem za zaupanje, katero sem si v tako obilni meri pridobil. Prosim, da slavno občinstvo ptujskega polja ob priliki poseti trgovino mojega naslednika, ki bo postregel vsakega tudi v naprej kar najbolje. Z velespoMovanjem 104 Tli. Išoihe Mucje» Naznanjam cenj. občinstvu v Ita&jem m okolici, da sem prevzel trgovino TBu Motim n Kačjem ter zagotavljam slamo občinstvo, da se bem z vsemi močmi potrudil postreči vsakega kar najbolje. Imel bom vedno bogato zalogo rasno-vrstnega mešanega blaga, manufaktumega in galanterijskega blaga, železnim ter vseh deželnih pridelkov. Kupim ozir. zamenjam ra*n6-mstne deželne pridelke. Prosim, da m mak sam prepriča ter upam, da bo zadovoljen. Za obilen obisk se kar najtopleje priporočam in beležim z odličnim spoštovanjem •Posip Mralec It ul je. Večja množina srebrnih kron se proda nsjri -jean ponudaiko. Ponudbe »a J., hotel Beograd, 61o>enjgradee. 1—2 11* Umetni m lin v bli iini Maribora, • sta'no vodni močjo, deluje celole no, se proda za S5< tisoč krot takoj. Na pisni'na vprašanja se ca odgo ari» Uit mena poj&sniia daje: A H-1'aatr Ogleutak, Zgor Poljaka fa, po s aja Ra^je a i Pratersko. 120 ni, ras- Najemniki; K umejo a poliedeijit-o, ca sjrej-aejo. Dopisi na W. Blaalie v Ptdjo. 1-2 121 Prodajalka blaga, spretna in zaseslj va mofi se išče, Karol S.ma v Pui,čauaa. 1—1 113 Zadružna zveza v Ljubljani raspisije službo knjigovodskega uraftika, ki >m> trgovsko ia. bra .bo. L «ni -ročno i issne pro>nje s fpr ftevali m zahte>ki o pla^i je do 18. f* brmij* t 1. prcdlošiti ravuaUlj stvo (Duuajaka centa F8/I) li'8 TT?Alli»ti kr'l-k« postave, Ul Clllja ir,8 15 iet Dt.r ■e atarega, sprfjme na tMietai pouk, pno ug dnimi p> goji (staco an e hra na in 500 E ua leto za obleV.o). K »rti Kirb š, usnjar pri Sv. Tro jiei v Slov. gor. 3-8 12 Sami o hod fj 6-7 imate od kolodvora pa do špecerijske trgovine LAHUTA, Celje M&te&r-ttd* ova (prej IC^ioiiv&raka) ulica 7« ¥*g«lsf@ s^eže špecerijsko in kciofii|aln« blag^ Nai 20 tet v obi upravi dclnjct občinski tajnik sedaj naložben t /asedenem t »e«n-Iju, išie enake službe pri ¡tak vetik. obé ni v Jugoslaviji V« op laiito takoj ibo^oč. Ponudbe p x g atilno in m«sarii') J.J..r»U moaa stropna »e proda ▼ tftudenrih ,>r Mariboiu Aie* eandro>a cista 17. 1R "H i VI* St ^tiitari«»» nt c» • Ji !.-