UDK 811.163.6’373.4"15"
France Novak
Institut za slovenski jezik Frana Ramovsa ZRC SAZU, Ljubljana
SAMOSTALNISKA VECPOMENSKOST V KNJIZNISLOVENSCINI
16. STOLETJA GLEDE NA PREVODNE ZGLEDE
V referatu je predstavljena samostalniska vecpomenskost iz tega obdobja glede na to,
kako je prihajalo do drugotnih pomenov. Najvec pozornosti je posvecene drugotnim
pomenom pri pomembnih biblijskih verskih izrazih, ki so prevzeti hkrati z osnovnimi
pomeni (jagnje, pastir). Velik delez so imeli drugotni pomeni, razviti na podlagi domacih
stvarnih razmer (stevilne metonimije, list). Prav tako imajo velik delez tudi semanticni kalki,
zlasti po nemscini (del »delez«). Za te je znacilno, da so bili v kasnejsemjezikovnem razvoju
nadomesceni z ustreznejsimi izrazi.
The paper presents the polysemy of nouns from this period with respect to the ways in
which secondary meanings occurred. It primarily deals with secondary meanings of the
significant Biblical religious terms which were borrowed with basic meanings (jagnje,
pastir). A considerable part of this vocabulary has secondary meanings, which developed on
a basis of local given circumstances (numerous metonymies, e.g., list). An equally important
part is represented by semantic caiques, particularly from German (e.g., del ’share’)- Later
they were typically replaced with more appropriate expressions.
1 Pri raziskovanju vecpomenskosti se ustavljamo tudi pri vprasanju, koliko je
moznost za nastanek novih, drugotnih pomenov pri besedah vezana na sposobnost
besede, da postane vecpomenska, koliko je realizacija teh moznosti odvisna od
notranjega jezikovnega razvoja in koliksno vlogo imajo spodbude drugih jezikov.
Sorodnosti ustreznih vecpomenskih besed v razlicnih jezikih opaza vsakdo, ki
se je vsaj nekoliko poglabljal v primerjalno leksikologijo ali pa v prevajanje, vendar
hkrati spoznava, da so med posameznimi jeziki tudi razlike in te so zelo pomembne
za pravo dojemanje vecpomenskosti. Realizacije vecpomenskosti v posameznih
jezikih so popisane v slovarjih, vendar so razlike med jeziki zaradi stevilnosti enot
tezko pregledne in primerljive.
1.1 Zanima nas, kako so se uporabljali v slovenscini drugotni pomeni
vecpomenskih besed v 16. stoletju. Racunamo s tern, da jih je bilo nekaj ze
uveljavljenih, nekaj se jih je pa uveljavilo na novo. Takrat je bila slovenscina formi-
rana kot knjizni jezik in se je hitro razvijala in utrjevala, in sicer v znatni meri ob
prevajanju verskih besedil, zlasti Biblije, saj je v petdesetih letih dobila vsa najpo-
membnejsa verska besedila in se nekaj bralnih in slovarskih pripomockov ter
slovnicno obdelavo v latinscini, vsega skupaj gre za okrog 3 milijone besednih upo-
rab v slovenscini.
1.2 Slovenski protestantski pisci so prevajali zlasti iz nemscine. 1 Pri tern so
uporabljali tudi hebrejske,2 grske3 in latinske izvirnike, o center so v svojih delih
razmeroma pogosto tudi govorili.
1 V novejsem casu je v svojih razpravah o glagolu pisala o pojavih, tudi semanticnih, ki so odvisni od
84 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij
Pri prevajanju pridejo enake in razlicne resitve do izraza v praksi, ceprav je
ravno pri prevajanju tudi vec moznosti, saj se prevajalec lahko odloci vsaj za be-
sedno ekvivalenco ali zvezo besed oz. opis. Ce uporabi opis, se vsaj do neke mere
izogne primerjanju in iskanju ustreznice na besedni ravnini, tako da ne pride do ne-
posrednih ekvivalentov. Vseeno je ekvivalent pri prevajanju tako prevladujoc, da so
prevodi za take primerjave zelo primerni. Vendar direktnega primerjanja prevodov,
ceprav bi bilo zelo koristno, nisem uporabil, ker sem hotel obdelati predvsem
glavne tipe motivacij za vecpomenskost besed v slovenscini 16. stoletja.
1.3 Pri raziskavi, ki sem si jo v tem referatu zastavil, gre deloma za odkrivanje,
kako so se prevzemala jezikovna sredstva in kategorije, s cimer se ukvarja teorija o
jezikih v stiku.*23 4 Poleg tega pa gre tudi za odkrivanje kvalitetno drugacnih vprasanj,
ko se sprejemajo duhovne (in tehnicne) strukture. Od teh struktur so odvisni tudi
izrazi.
2 O sposobnostih besede za pridobitev drugotnih pomenov sklepamo iz
uresnicenih primerov. Ker te sposobnosti niso dane posamicni besedi, ampak
celotni kategoriji besed, ki ima izhodiscni pomen iste vrste, se lahko opiramo na
pomenske skupine.5 Pri besedah, ki imajo izhodiscni pomen iz iste pomenske
skupine, lahko pricakujemo podoben oz. vzporeden pomenski razvoj. Obstoj takih
vecpomenskostnih skupin nas napeljuje na spoznanje, da so tako rekoc pri vsaki be¬
sedi moznosti za vecpomenskostni razvoj.
Ce so v izhodiscnem pomenu, po katerem lahko sklepamo na moznosti za
pomenski razvoj besede, nekaksne napovedi moznih pomenskih razvojev, pa se ni
receno, da se bodo te moznosti uresnicile, zakaj do uresnicitve drugotnega oz. dru¬
gotnih pomenov pride, samo ce so izpolnjeni tudi drugi potrebni pogoji. Bogastvo
drugotnih pomenov je odvisno od pomembnosti in vloge osnovnega pomena v
zivljenju. Le dejanska potreba po drugotnem pomenu sprozi njegov nastanek. V tej
tocki je pomembno, da obstajajo zelo utrjeni vecpomenskostni vzorci pri pomen¬
skih skupinah, saj so zaradi teh drugotni pomeni, ki se razvijajo v okviru
dolocenega jezika, splosno razumljivi pripadnikom tega jezika. Vecpomenskosti se
veckrat navaden uporabnik jezika niti ne zaveda, pa jo vseeno pravilno uporablja.
Kako je drugotni pomen odvisen od okolja, se morda najbolje vidi pri frazemih. Ce
so naslonjeni na vsebino, ki je znana vsemu svetu, je njihov pomen univerzalen; tak
je npr. frazem dati cemu zeleno luc »omogociti kako delo«, ker poznamo semafor
prevajanja iz nemscine, zlasti iz Lutra, MajdaMerse, zlasti Merse 1995a, b.
20 upostevanju hebrejskega izvimika pri prevajanju biblijskih besedil, zlasti Psaltra, razpravlja v vec
svojih delih Francka Premk, zlasti v Premk 1992.
3 F. Rozman 1986, 227-240. ugotavlja, da je primeijava Trubaijevega prevoda Nove zaveze z grskim
izvirnikom in Lutrom pokazala, da Trubar ni samostojno prevajal po grskem izvimiku, temvec po
Lutru. Ce je kdaj skusal samostojno prevajati po grskem izvimiku, je bil manj uspesen.
4 0 teh vprasanjih razpravlja R. Filipovic (1986, 155-157) v poglavju Semanticko posudivanje, kjer
povzema tudi starejso literaturo.
sO pomenski skupini in njeni vlogi v raziskovanju leksike in tudi vecpomenskosti prim. Novak 1986,
zlasti 103.
France Novak, Samostalniska vecpomenskost v knjizni slovenscini ... 85
tako rekoc vsi. Ce bi pa za primerjavo dali kak frazem, ki je naslonjen naprostorsko
in jezikovno omejeno vsebino, bi ostal poznavalcem razumljiv, drugimpa naceloma
nerazumljiv, zato toliko govorimo o potrebi po frazeoloskih slovarjih. V starejsih
obdobjih imamo razmeroma veliko frazemov, ki jih je treba razlagati, bodi ker je
resnicnost, na podlagi katere so se razvili, prevec oddaljena ali ker so prevzeti iz
drugacnega jezikovnega okolja.
2.1 Med pomenskimi razvoji res prevladujeta dva: metaforicni in metonimicni,
vendar jih je se dosti, ki so manj pogostni, toda drugotni pomeni niso odvisni samo
od tipov pomenskega prenosa in zapleteni zaradi njega, temvec tudi od stvarnosti, v
kateri se je prenos uresnicil. Motivacija poimenovanja izvira vedno iz dejanske
resnicnosti. Po vsem temje razumljivo, da lahko drugotni pomeni pridejo tudi dalec
proc od osnovnega pomena, vsaj ce gledamo staro leksiko z danasnjimi ocmi.
3 Ker je uvrscenost v pomenske kategorije glavni kriterij za napovedovanje dru-
gotnih pomenov, bomo kratek dokumentami pregled tega stanja za 16. stoletje v
glavnem oprli na take skupine. Opazovali bomo samo drugotne pomene, saj je ze ob
njih lepo vidno, ali gre za razvoj, ki je bil motiviran v skladu s tradicijo, ali gre za
motivacijo po tujem vzorcu.
3.1 Na zacetek in zunaj pomenskih skupin postavljamo samostalnike, ki so
nosilni izrazi v prilikah, to so izrazi, ki predstavljajo glavno vsebino prilik. Zabib-
lijski jezik je znacilno, da je veliko izrazanja v prispodobah. Tako so zapletena ab-
straktna vprasanja razlozena z znanimi pojavi in dogodki. Nosilni izrazi iz prilik
imajo praviloma vsaj en prenesen pomen, ki je povezan z vsebino, ubesedeno v Bib-
liji. Preneseni pomeni so iz Biblije prisli najprej v druga verska, potem pa tudi v
neverska besedila. Nekateri so celo, vsaj deloma, izgubili navezanost na Biblijo in
se uporabljajo dokaj samostojno, velikokrat se pa teh drugotnih pomenov se danes
drzi biblijska stilnost, npr. (Gospodov) vinograd; sedem suhih let. Preneseni pomeni
se izrecno omenjajo v razlagah prilik. Velikokrat je to narejeno ze v sami Bibliji,
npr. pri priliki o sejalcu: Tu Seme,je Boshja be/seda DB 1584, III, 35a, sicer se pa
zelo pogosto uporabljajo v drugih verskih besedilih, zlasti v postilah.
Ta skupina obsega veliko stevilo besed, bodi da gre za poklice: colnar, delavec
(v vinogradu), farizeer, pastir, ribic, sevec »sejalec«...; za druge ljudi: oca, sin...; za
objekte v naravi: njiva, vinograd..:, za zivali: ovca\ za rastline ali dele rastlin: plevel,
seme, zenfovo zrno, zito; za naprave: mreza\ za dela: setev, zetev itd.6
Pri drugotnih pomenih priliskih izrazov ne gre ne za prevzemanje ne za kalki-
ranje, temvec za sprejem predstave v novo jezikovno okolje.
3.2 Pri razlicnih pomenskih skupinah so smeri pomenskega razvoja stevilne,
ker so izhodiscni pomeni zelo razlicni. Ze pomenskih skupin o predmetih je veliko,
zato bi pri natancnejsem pregledu morali upostevati vec vzorcev. Tudi ce iz-
vzamemo iz te skupine samo pomenske skupine o cloveku, jih je veliko.
6BL, 604-606.
86 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij
3 .2.1 V obravnavanem obdobju je po moznostih za metaforicne prenose zelo
znacilna pomenska skupina o sorodnikih, saj so sorodniska razmerja ljudem tudi
zelo poznana. Gre za prenos na pojave na verskem oz. cerkvenem podrocju, ki so
podobni sorodstvenim razmerjem. Tako imajo izmed sorodstvenih samostalnikov
drugotne pomene v verskih besedilih, prevajanih v tem obdobju, zlasti: oca, mati,
sin, otrok, brat, sestra. Oca in sin se uporabljata za razmerje znotraj trojice, npr. Bog
Oca in Bog Sin. Za Kristusa se uporablja sin tega cloveka, npr. Syn tiga Zhlovekaje
tudi Gofpud zhes Sobboto DB 1584, III, 33b, lk 6,5, - DES MENSCHEN SON
Luther 2084. Sin se poleg tega uporablja tudi za vernika nasproti Bogu (sinovi
bozji), za kar se uporablja tudi otrok, npr. kadar fo Boshji Otroci bily prifhli inu
pred GOSPVDA ftopili DB 1584,1, 259b, Job 1,6, - da die Kinder Gottes kamen
Luthar 917. Preneseni pomen imamo v razlagi prilike o dobrem semenu: Dobru
feme fo otroci tiga Krajleftva. Lulka, fo otroci te Hudobe DB 1584,III,9b, Mt
13,38, - Der gute Same /sind die kinder des Reichs. Das Vnkraut /sind die kinder
der bosheit Luther 1993.
Oca in sin pokrivata poleg omenjenega se veliko poraensko ploskev, ki je
razlozljiva z vlogo fenomenov, ki ju oznacujeta besedi v prvem pomenu
Pri bratu imamo naslednje drugotne pomene, uporabljene v teh besedilih:
a) »nekoliko oddaljenejsi sorodnik«: Tedaj je Abram k’Lotu djal: left profsim
te, nebodi mej mano inu mej tabo kreg .. sakaj mydva fva brata DB 1584,1, 8b, 1
Mz 13,8, - denn wir sind Gebriider Luther 45;
b) »prijatelj«: Ieft fim shaloften po tebi, moj Brat Ionatan DB 1584,1, 168b, 2
Sam 1,26, -mein Bruder Jonathan Luther, 571;
c) zelo pogost pomen »sovernik«: AKu pak tvoj Brat super tebe grefhi, taku poj-
di tjakaj inu ga pofvari mej fabo inu mej nymfamim DB 1584, HI, 12a, Mt 18,15,
- SVndiget aber dein Bruder an dir Luther, 2003; pogosto tudi v nagovoru, npr.
LVbesniui Bratie TE 1555, A2a; velikokrat v obliki z dolocilom, npr. Tui Brat
Vcriftufu TC 1566, Alb; podobno tudi sestra, npr. LVbi Bratie inu Seftre Vcriftufu
TO 1564, 96b;
c) poleg nastetih se pomena »poklicni kolega« in »rojak«.
3.2.2 Pomenska skupina o delih cloveskega telesa je imela v teh besedilih
veliko moznosti za drugotne pomene. Ti so se lahko razvili po metafori ali me-
tonimiji. Poglejmo si nekaj zgledov za jezik, oko, srce.
Drugotni pomenijezika so takile:
a) »ta organ pri zivali«: Inu Kazhji jesik ga bo vmuril DB 1584,1, 272a, Job 20,
16, - Vnd die zunge der Schlangen xvirdjn todten Luther, 938; - Occident eum lin¬
gua viperae Vulgata, 747; ta pomen je bil prav gotovo znan ze prej, ker je prenos
imena organa s cloveka na zival eden najstarejsih;
b) po metonimiji »clovek z obrekljivim jezikom«: Ti nje safkrivafh v’tej Vtti
predjesiki, kir sdrashbe delajo DB 1484,1,287, Ps 31,21, -Du verdeckest sie in der
Hiitten /fur den zenckischen Zungen Luther, 991, - proteges eos in tabernaculo a
contradictione linguarum Vulgata, 804; ta pomen se je v tem obdobju zacel po-
gosteje uporabljati;
France Novak, Samostalniska vecpomenskost v knjizni slovenscini ... 87
c) »podolgovat zaliv«: Inu gre per ftrani BetHagle, kirpruti pulnozhi leshy, inu
nje konez je poleg jezika tiga flaniga Morja DB 1584,1, 129a, Joz 18,19, - vnd ist
sein ende an der zunge des Saltzmeers Luther, 438, - contra linguam maris Salsis-
simi Vulgata, 312; ta pomen bi lahko bil starejsi.
Oko ima v teh besedilih zlasti veliko moznosti za drugotne pomene, ki so nas-
lonjeni na besedne zveze z njim; praviloma so to frazemi: moje oci kaj takega se
niso videle\ proc obrniti oci; obrniti oci h komu.
Pri ocesu in sploh pri delih cloveskega telesa so zanimive zveze s svojilnim
zaikom, svojilnim pridevnikom in atributom v rodilniku, ki pomenijo tistega
cloveka, npr. Go/pud, aku fim gnado pred tvojma ozhima nafhel, taku te profsim,
nepojdi mimu tvojga Hlapza DB 1584,1, 11a, 1 Mz 18,3, -HErr Hab ich gnade
fundenfur deinen Augen Luther, 51.
Srce ima v teh besedilih izredno pogosto metonimicni pomen in pomene, ki so
naslonjeni na besedne zveze s srcem: po metonimiji pomeni »vir custva in
misljenja«: Inu Moses je poklizal.. inu vfe modre Moshe, katerimje GOSPVD bil
dal modroftv'ferce DB 1584,1, 59b, 2 Mz 36,2, - denen derHERR weisheit gege-
ben hatte injr hertz Luther, 192; Vulgata na tem mestu nima ekvivalenta za srce.
Pri zgledu Isvelizhani fo ty, kateri fo zhiftiga ferza DB 1584, HI, 4b imata tudi
Luther in Vulgata ustreznici za srce. Pri zgledu MOje ferze slaga eno lepo Pejfen
DB 1584,1,291a, Ps 45,2, -MEINHERTZ TICHTET ein feines Lied Luther, 1004,
- Eructavit col meum verbum bonum Vulgata, 824.
3.2.3 Pomenska skupina o zivalih, ki se deli na vec podskupin glede na to,
kaksno vlogo imajo zivali v zivljenju cloveka, ima tudi v besedilih 16. stol. veliko
moznosti za tvorbo drugotnih pomenov. Navedimo nekaj zgledov zajagnje, kaco in
ovco.
Jagnje je bilo zelo obicajna zrtvena zival. Zlasti zveza bozje jagnje je pomenilo
Jezusa Kristusa: NA drugi danje loannes v’gledal Iesufak’febi gredozhiga, inu je
djal: Pole, letuje tu Boshje Iagne, kateru tiga Svita greh nofsi DB 1584, III, 47b, Jn
1,29; -DAS ISTGOTTES LAMB Luther, 2138; -ecce agnus Dei qui tollit peccatum
mundi Vulgata, 1659.
Kaca ima zaradi vloge pri zapeljevanju Eve v razlagah biblijskih besedil pomen
»hudic«, pogosto v zvezi kaca hudic: Kaj je Kazha Hudizh fturil DC 1584, III; Ta
ftara Kazha Hudizh bode profto diviala KPo 1567, XVIIa.
Ovca, tudi ovcica je prek prilike o izgubljeni ovci in drugih dobila pomen »krist-
jan«. Rabaje v raznih besedilih pogosta: Nei fampoflan, tamuzh le k’tim sgublenim
Ovcam od Hifhe Israelfke JPo 1567, CXIIIb, Mt 15,24, - Jch bin nicht gesand /
denn nur zu den verloren Schajfen / von dem hause Jsrael Luther, 1997; — ty Stari
inu fadashni fueifti Paftyri tih Boshyh Ouzhiz TC 1575, 12. Ti drugotni pomeni so
nastali na podlagi prevzema samega duhovnega sveta Biblije.
3.2.4 Ker so rastline kot zivali razlicnega pomena za zivljenje ljudi, imamo tudi
pri njih razlicne moznosti za drugotne pomene. Ogledali si bomo drevo in zito.
Slavisticna revija, letnik 46/1998, St. 1-2, januar-junij
Drevo je pogosto prispodoba cloveka: Ta je kakdr enu Drivu DB 1584,1, 280a,
Ps 1,3; Luther: Bawm ; Vulgata: lignum. Poleg tega nastopa v stalnih zvezah: drevo
spoznanja, drevo zivljenja: ali od Driveffa tiga snanja dobriga inu hudiga, ti
nemafh jejfti DB 1584,1, 2b.
Zito ima zlasti nekaj metonimij, in sicer »vrsta rastlin, ki rodi uzitno zrnje«, po-
tem »zrnje teh rastlin« in »prostor, kjer rastejo te rastline«. Pogosto nastopa v
merizmih tipa zitu inu vinu in zitu, vinu inu olje?
Drugotni pomeni pri drevesu so vezani na biblijski predstavni svet in je prisel k
nam hkrati z njihovim prevzemom, medtem ko so metonimije pri zitu bile zelo ver-
jetne v skromnejsi obliki znane ze prej, a merizmi so izrazit biblijski stilem.
3.2.5 V besedilih 16. stoletja imajo veliko moznosti za drugotne pomene samo-
stalniki, katerih osnovni pomen je del rastline.
Zrno (gorcicno, psenicno) se uporablja v prilikah in ima celo vec prenesenih
pomenov.
List ima drugotni pomen »pismo«, ki je bil znan ze pred 16. stol., zato ima
prevodna predloga, to je Luthrov prevod, drugacen ustreznik: SVETIGA PAVLA
PERVILYSTNA TIMOTEA DB 1584, III, 114a, - DIE ERSTE EPISTEL S. PAULI
Luther, 1390. Za obicajno »pismo« so ze poznali pismo : LEtakuje pak bila fumma
tiga pifma DB 1584,1, 263b, Est 3,14, -ALso war der inhalt der schrijft Luther,
906. Zanimivo pa je, da je »nosilec pisem« bil se vedno listar: hitre Lyftarje DB
1584,1, 263b. Na robu je sinonim pofhte. Luther ima die Leujfer Est 3,15.
3.2.6 Iz pomenskih skupin o napravah si bomo ogledali drugotne pomene pri
sinonimnih izrazih duri in vrata. Najprej gre za metaforo, ko Kristus sebe imenuje
duri: left fim te Dauri, aku gdu fkusi mene noter gre, ta bo isvelizhan DB 1584, III,
53a, Jn 10,9, - Jch bin die Thiir Luther, 2161.
Veliko je polozajev, ki so podlaga za nastanek frazemov, npr. vrata k cemu; stati
pred vrati; zapreti duri za sabo; ozka vrata: Ta ifti ie ta praua Vrata kuufimu S.
Pifmu nefhil inu odperl TT 1560, c3b; inu je dauri sa Sabo saperl inu saklenil DB
1584,1, 134b; Rinitefe, de fkusi ta vofka vrata noter grefte DB 1584, III, 39b, Lk
13,24, - das jr durch die enge Pforten eigehet Luther, 2109. Veliko je ze pravih
frazemov, npr. unale vejditi, deje tu blisi pred daurmi DB 1584, III, 27a, Mr 13, 29,
- das es nahefur der thiir ist Luther, 2060.
Spet gre za pomembne biblijske prenose, ti so pa seveda taki, da ustrezajo tudi
nasim naceiom o vecpomenskosti.
3.2.7 Pomenske skupine o orodjih si oglejmo na orozju mec in delavnem orodju
not
Mec je lahko znamenje moci in oblasti. Po metonimiji se uporablja v pomenu
»izvrsevalec kazni«: Sakai mi moremo Berizhe inu Rabelne, kir fo te Gofpofhine
Mezh inu Roka imeiti TC 1575, 306.
7 Prim. J. Krasovec 1977: 91.
France Novak, Samostalniska vecpomenskost v knjizni slovenscini... 89
Veliko je ubeseditvenih moznosti za frazeme: Ona [Gofpofhzhina] ta mezh
nofsi TO 1564, 64, Rim 13,4, - Denn sie tregt das Schwert nicht vmb sonst Luther,
2290; Nema tudi dice obedan mezha vseti KPo 1567, CL; Oben folk nebo supar
drugi Mezha gori vsdigoval DB 1584, II, 117b, Mih 4,3, - Es wird kein Volck wider
das ander ein Schwert auffheben Luther, 1621.
Pri teh drugotnih pomenih opazamo vsaj veliko novost v njihovi pogostnosti,
kar dokazuje, da je Biblija tudi stilno zahtevno besedilo, kar je povzrocilo veliko
obogatitev jezika.
Pri nozu vidimo, da gre najmanj za tri pomene. Poleg »rocnega rezalnega
orodja« gre se za »vrsto mucilne naprave«: Nikar de bi mi nafh Shivot, kakor ti
Baal/ki Farji s’noshmi olifremi profkali ZK 1595, 148; in »pripravo za rezanje ali
sekanje«: Sakaj aku ti bofh tvoj nosh zhes njega [Kamen] vsdignil, taku ga bofh
ofkrunil DB 1584, I, 48a, 2 Mz 20,25; Lutrov prevod ima na tem mestu Messer,
Vulgata pa cultrum. Danasnji prevod ima dieto SP 1996, 128.
Ta in podobni zgledi kazejo, da je bila biblijska stvamost veckrat tezko opisljiva,
zlasti pri stvarnih predmetih. Tu se je prevajalec pogosto naslanjal na prevodno
predlogo.
3.2.8 Med drugotnimi pomeni, ki so se razvili iz izhodiscnih stanjskih
pomenov, je treba npr. pri strahu omeniti najprej stalni zvezi strah bozji in strah
gospodnji: Strah Boshji, je ta Modruft, katera bogate dela DB 1584, II, 154a, Sir
1,20, - GOttfiirchten / ist die Weisheit Luther, 1754; tudi Strah GOSPODNI (na isti
strani), - DJefurcht des HERRN Luther, 1754. Medtem ko je pri teh dveh izrazih
bila odlocilna biblijska vsebina, gre pri naslednjih dveh zgledih za drugacne motive:
inu bodo veliki trefsuvi po vJeh ftranah, lakote inu kuge, inu tudi ftrahuvi, inu
veliki zajhni bodo fe od Neba godili DB 1584, III, 44a, Lk 21,11, — auch werden
Schrecknis vnd grosse Zeichen vom Himel geschehen Luther, 2126. Y tem primeru
gre za pomen »grozota«, a ga je prevajalec dokaj originalno razvil na domaci pod-
lagi. Podobno je tudi z zgledom: Inu ony fo polni bily sazhudovanja inu ftrahu,
zhes tu, karfe je njemu bilu pergudilu DB 1584, III, 62b, Opd 3,10, - Vnd sie wur-
den vol wunderns vnd entsetzens Luther, 2195. Tudi tu je uporabil nas prevajalec
tako motivacijo kot v prejsnjem zgledu.
3.2.9 Izmed besed s snovnim pomenom si oglejmo blato, med, prah in sol.
Blato je dobilo drugotne pomene v primerah, npr. inu nyh trupla fo kakor blatu
na gaffah DB 1584, II, 3a, Iz 5,25; - vndjr Leichnam ist wie Kot aujfden gassen
Luther, 1181; Kateri timu potrebnimu gori pomaga is praha, Inu povifhuje tiga
vbosiga is blata. De ga poffady raven Viudou DB 1584,1, 308b, Ps 113,7, - aus
dem staube / Vnd erhohet den Armen aus dem kot Luther, 1066.
Tudimedjemocno razsirjen v primerah, kot npr. Tvoja beffedaje moim uftam
flajfha, kakor *Med DB 1584,1, 311A, *fterd, Ps 119,103,-Dem Wort ist meinem
Mund susser/Denn Honig Luther, 1073. Poleg tega ima med tudi pomenski ele¬
ment rodovitnosti z dobrinami, kot je v zvezi: kakdrje GOSPVD.. tebi oblubil, eno
90 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij
deshelo, v’kateri Mleku inu Med tezhe DB 1584,1, 104a, 5 Mz 6,3, - ein Land da
milch vnd honig innenfleusst Luther, 347.
Sol se pomensko siri s primerami na stvari, ki so ji podobne po ucinkovitosti,
npr. na cloveka, govorjenje itd. Tako pravi Kristus apostolom: VYfte Sul te Semle,
in nekoliko naprej Vyfte Luzh tiga Svita oboje DB 1584, III, 4b, Mt 5, 13, - JIi seid
das Saltz der Erden Luther, 1973.
3.3.10 Zanimiva sta drugotna pomena pri kraljestvu v zvezah bozje in nebesko
kraljestvo: Aku fe nepreobernete, inu nebote kakbr Otroci, taku nepridete
v’Nebefku krajleftvu DB 1584, III, 1 lb, Mt 18,3, - so werdet jr nicht ins Himel-
reich komen Luther, 2002; Ifzhite nar poprej Boshje krajleftvu, inu njegovo
Pravizo, taku vam bo letu vfe pervershenu DB 1584, III, 5b, Mt 6,33, - TRACHTET
AMERSTENNACHDEMREICH GOTTES Luther, 1977.
Kraljestvo je bila v tem pomenu nova beseda, saj se je rabila v tem pomenu v
Brizinskih spomenikih beseda cesarstvo, in sicer dosda ni tamoge vzedli v zezarstuo
suoge BS II, 63;8 kasneje se je v Ocenasu uporabljala beseda bogastvo. P. Trubar je
bogastvu v tem pomenu nasprotoval: Ampag kir ty eni molio, pridi knom tuie
Bogaftuu, ta beseda Bogaftuu tukai ne slishi, eden kir nei faftopil Latinski ne
Nemshki, ie to beffedo kraleuftuu na Bogaftuu preobernil TC 1575, 106.
Kraljestvo je bilo v tem casu najblize nemski besedi Reich.
3.2.11 Razmeroma zapleteno pomensko strukturo imata besedi pravica in
pravda. Pravica se uporablja zlasti za nemsko ustreznico Gerechtigkeit
»pravicnost«: Inu Abram je GOSPVDV veroval, inu on je njemu tuiftu h'pravici
perfodil DB 1584,1, 9b, 1 Mz 15, 6, - VND DAS RECHNETER JMZUR GERE¬
CHTIGKEIT Luther, 47.
Po metonimiji ima pravica tudi pomen »pravicno dejanje«: Kakorje tedaj fkusi
eniga greh, ferdamnenje zhes vfe Zhlovekeprifhlu: takuje tudi fkusi enigapravizo,
tu pravizhnu fturjenje tiga lebna, zhes vfe Zhloveke prifhlu DB 1584,111, 83b,Rim
5,18, - Also ist auch durch eines Gerechtigkeit die rechtfertigung des Lebens vber
alle Menschen komen Luther, 2277. Zanimiv je tudi izraz za danasnje opravicenje -
pravizhnu fturjenje, ki je kalk po nemskem izrazu rechtfertigung.
Danasnji pomen »pravica« se izraza tudi s pravdo: left fem fturil Praudo inu
Prauizo, Ne dai mene dm, kir meni fylo deio TPs 1566, 223a, Ps 119,121, - JCH
halte vber dem Recht vnd gerechtigkeit Luther, 1074. Pravda ima se vrsto drugih
pomenov, in sicer med drugimi »norma, zakon«: Satu kir fo ony moje Praude
ferahtali, inu feje nyh dufhi na moih Poftavah gnufsilu DB 1584,1, 77b, 3 Mz 26,
43 - das sie meine Rechte verachtet/vndjre Seele an meinen Satzungen ekel gehabt
hat Luther, 254; »skupina, ki sodi«: KAdar bo en kreg mej Moshmy, taku fe imajo
pred Praudo perpelati DB 1584,1, 113a, 5 Mz 25,1, - So sol man sie fur Gericht
bringen Luther, 380; »sodni postopek«: Vy nemate krivu rounad v’Praudi DB
1584,1,72b, 3 Mz 19,35, - JR solt nicht vngleich handeln /am Gericht Luther, 238;
Brizinski spomeniki. Znanstvenokriticna izdaja. Ljubljana, 1993,40, 151.
France Novak, Samostalniska vecpomenskost v knjizni slovenscini ... 91
tu je Dalmatin uporabil metonimicen pomen. Iz teh zgledov je razvidno, da so pri
pravdi samostojni razvoji.
3 .2.12 Oglejmo si se nekaj zanimivih zgledov. Ze uveljavljeni stari dragotni
pomeni se uveljavljajo tudi za novo vsebino, ce stvarnost dopusca, ali pa so
uporabljeni vsaj kot sinonimna moznost. Tako sta besedi gnada in milost po eni
strani sopomenki, npr. SAKAI IS GNADE fte vy isvelizhani poftali, fkusi Vero, inu
tuiftu nikar is vas DB 1584, III, 105a, Ef 2,8, - DENN AUS GNADE SEID JR
SELIG WORDEN Luther, 2357; saj se to in druga mesta s tako vsebino v Registru
napovedujejo z besedo milost: Od Milofti inu dobrute Boshje, pruti tem vernim
DB 1584,1,)(Illb; po drugi strani paje gnada ustreznica za lat. gracia, nem. Gnade,
medtem ko je milost ustreznica za lat. misericordia, nem. Barmhertzigkeit, npr. 1
Tim 1,2, in sicer DB 1584, III, 114a, Luther, 2390, Vulgata, 1836.
Nekatere kalkirane resitve9 se kasneje niso uveljavile, ceprav so bile v 16.
stoletju mocno v rabi, npr. del »delez« po nem. Teil: Svelizhan inu fvetje ta, kateri
ima dejl na tem pervim gori v/tajanju DB 1584, III, 150a, Raz 20,6, - der teil hat
an der ersten aufferstehung Luther, 2508; - teh dejl bo vtem Ieseri, kateru s ’ognjom
inu shveplom gory, kateruje tadruga/mert DB 1584,111, 150b, Raz 21,8,- der teil
wird sein in dem Pful Luther, 2520. Pri zadnjem zgledu lahko opazimo tudi dragotni
pomen jezera, saj je nem. Pful »mlaka«.
Kalkirane pomene imenujem samo tiste drugotne pomene, pri katerih ne gre za
stvarno utemeljitev, za izbiro dolocene motivacije, ampak gre za uporabo tujega
modela v obmocju, kjer je jezik ze izbral oz. kjer jezik ze ima drugacno motivacijo.
Pri drugotnih pomenih, ki bi jih lahko imenovali biblijski, stvarno utemeljitev
imamo, npr. dobro seme, jagnje, ljulka itd.
4 Z gradivom, ki smo ga nanizali doslej, smo skusali prikazati, kako so se razvi-
jali dragotni pomeni v besedilih 16. stol., ki so verske narave. Z navajanjem ekviva-
lentov iz nemske in latinske predloge smo tudi opozarjali, koliko so odvisni od
prevodnih predlog. Tako bi lahko pogledali in ilustrirali se zglede za drage pomen-
ske skupine.
4.1 Dragotni pomeni besed so odvisni od osnovnega pomena in od mesta, ki ga
ima poimenovana stvar v zivljenju. V nasih besedilih tudi nismo mogli pricakovati
vseh drugotnih pomenov pri posameznih besedah, ker so besedila tematsko vezana
na versko podrocje. Zato tudi nismo opozarjali na pomene, ki pri posameznih bese¬
dah manjkajo, a tudi ustrezna resnicnost v opazovanih besedilih ne nastopa.
4.2 Pobude za nastanek drugotnih pomenov v knjizni slovenscini 16. stoletja so
treh vrst. Najbolj tipicna je vecpomenskost, do katere je prislo na podlagi prevzema
biblijskega izrazja za dejstva, na katerih je zgrajena biblijska stvarnost. Pri teh be¬
sedah so se tudi dragotni pomeni razvijali tako kot v originalu in prevodnih pred-
logah.
9Kalkirane drugotne pomene razumem tako, kot je prikazala M. Merse (1995: 270, 289) kalkirane
glagole tipa slisati »spadati« in povleci za splosno razsirjeni potegniti.
92 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij
Drugotni pomeni so razumljivi, ce upostevamo ubesedeno resnicnost, a to je v
tem casu zlasti biblijski svet, ki je bil v celoti v slovenscini prvic predstavljen. Ce bi
te resnicnosti ne upostevali, potem bi nekatere stvari ne bile dovolj motivirane. Pri
teh zgledih so pobude za drugotne pomene prevzete. Takih besed je bilo veliko, npr.
jagnje, ovca, pastir. Drugotni pomeni tega tipa so nekako povezani s celotnim
duhovnim sistemom prevedenih besedil. Ce to ugotovitev nekoliko posplosimo,
lahko recemo, da so drugotni pomeni oz. motivacije zanje odvisni od celotnega
sistema oz. od celotne urejenosti poimenovalnega sistema v prevodni predlogi ali
originalu. V nasem obdobju gre zlasti za biblijsko problematiko. Ce bi to ugotovitev
se bolj posplosili, bi lahko celo trdili, da so motivacije za nova poimenovanja zelo
odvisne od izvirnega miselnega sistema.
Druga skupina drugotnih pomenov, ki so nastajali v tem casu, se je razvijala iz
domacih osnov zaradi novih ubeseditvenih potreb po domacih razvojnih tendencah.
Pri teh je velikokrat cutiti tudi sorodnost z drugimi jeziki, iz katerih se je prevajalo,
a je drugotni pomen v skladu z aotedanjo tradicijo v razvoju vecpomenskosti, npr.
stevilne metonimije, zlasti pri pravdi, strahu in zitu.
Tretjo tudi mocno skupino predstavljajo t. i. semanticni kalki, zlasti po nemscini
ali prevzeti prek nemscine. Pri njih gre za razvoje, ki so za slovenski besedni zaklad
manj navadni. Ti pomeni imajo v 16. stoletju ob sebi eno ali celo vec sopomenk,
podobno kot prevzeti izrazi.V kasnejsem razvoju so bili praviloma taki pomeni
zamenjani z ustreznejsimi izrazi. Npr. del v pomenu »delez«, pravicno storjenje
»opravicenje«.
4.3 Opazili smo lahko, da se vsi obravnavani samostalniki glede vecpomen¬
skosti ne vedejo enako. Pri besedah, pri katerih so se drugotni pomeni razvili ze
pred 16. stol., tak je obravnavani list, se drugotni pomeni ne ujemajo do take mere
z vecpomenskostjo v prevodnih predlogah kot pri besedah, pri katerih so se dru¬
gotni pomeni razvili sele v 16. stoletju. Ta in taksni zgledi dokazujejo, da so zunanje
pobude uporabljane zlasti pri novih pojmih za kak jezik. Biblijska besedila so
nudila slovenscini na zacetku svoje knjznosti veliko takih pojmov.
4.4 Opazamo, da se pomenski razvoj ne uresnici na enkrat v celoti, temvec je
velikokrat nakazana moznost, ki kasneje, zlasti zaradi pomena besedila, povzroci
nastanek relativno samostojnega leksikalnega pomena, npr. samostojnega pomena
ali frazema. Te stopnje razvoja so zlasti vidne pri delih cloveskega telesa, npr.
obrniti oci h komu itd.
4.5 Veliko drugotnih pomenov je slogovne narave, npr. njegovjesik vuzhy, tu kar
je prou DB 1584,1, 288b; moj jezik bo govoril resnico; njegove oci kaj takega se
niso videle; moje srce zlaga lepo pesem. Take zglede, ki jih je v Bibliji zelo veliko,
lahko obravnavamo kot metonimije, in sicer pars pro toto, vendar je treba upostevati
tudi posebnost, da imajo ti deli telesa v tisti kulturi svojevrsten pomen, zlasti je to
vidno pri srcu.
4.6 Vecpomenskost je odvisna od polozaja izhodiscnega pomena v jezikovni re-
alnosti. Ce je ta domaca, se zgodijo domamotivirani drugotni pomeni. Ce je pa ube-
France Novak, Samostalniska vecpomenskost v knjizni slovenscini... 93
sedovana drugacna realnost, torej prevzeta, se pri ustrezniku za izhodiscni pomen
prevzemajo tudi drugotni pomeni, npr.jagnje, ovca, pastir itd. Ker je bilo v 16. stol.
veliko besedil v slovenscino tudi prvic prevedenih, saj pada v ta cas zacetek sloven-
skega knjiznega jezika, je prislo tudi do stevilnih drugotnih pomenov, in ker je bila
Biblija osrednje besedilo tega obdobja, je znatni del drugotnih pomenov dobil
pobudo za resitev v biblijskih vzorcih, prevzetih deloma po hebrejskem in grskem
originalu, predvsem pa po Lutrovem nemskem in manj latinskem prevodu.
Krajsave
BL 1984 - Anton Grabner-Haider in Joze Krasevec s sodelavci, Biblicni leksikon, 1984
BS - Brizinski spomeniki
DB 1584- Jurij Dalmatin, BIBLIA, 1584
DC 1584-Jurij Dalmatin, TA CELICATEHISMVS, 1584
KPo 1567 - Sebastijan Krelj, POSTILLA SLOVENSKA, 1567
Luther - Martin Luther, Biblia, 1545
SP 1996 - SVETO PISMO STARE INNOVE ZAVEZE, 1996
TC 1575 - Primoz Trubar, CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA, 1575
TE 1555 - Primoz Trubar, TA EVANGELISVETIGA MATEVSHA, 1555
TO 1564 - Primoz Trubar, CERKOVNA ORDNINGA, 1564
TPs 1566 - Primoz Trubar, Ta Celi Pfalter Dauidou, 1566
TT 1560 - Primoz Trubar, TA DRVGIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA, 1560
Vulgata - BIBLIA SACRA IUXTA VULGATAM VERSIONEM
ZK 1595 - Janz Znojilsek, KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra, 1595
VlRI IN LITERATURA
BIBLIA SACRA IUXSTA VULGATAM VERSIONEM, 1994. Praeparavit Roger Gryson:
Stuttgart.
Brizinski spomeniki. Znanstvenokriticna izdaja, 1993. Ljubljana.
Jurij DALMATIN, 1584: BIBLIA, TV IE VSE SVETV PISMV, STARIGA inu Noviga
Te/tamenta. Wittenberg. Faksimile: Ljubljana, 1968.
Jurij DALMATIN, 1584: TA CELI CATEHISMVS. Wittenberg.
Rudolf FILIPOVIC, 1986: Teorija jezika ukontaktu. Uvod u lingvistiku jezicnih dodira. Za¬
greb.
Joze KRASOVEC, 1977: Der Merismus im Biblisch-hebraischen und Nordwesttsemitis-
chen. Rim.
Sebastijan KRELJ, 1567: POSTILLA SLOVENSKA. Regensburg.
Martin LUTHER, 1545: Biblia: das ist: die ganze Heilige Schrifft.- Deudsch Auffs new
zugericht. Wittenberg. Munchen: Deutscher Taschenbuch Verlag, 1974.
Majda MERSE, 1995a: Vid in vrstnost glagola v slovenskem knjiznem jeziku 16. stoletja.
Ljubljana.
Majda MERSE, 1995b: Kongruenz und Divergenz der Ubersetzung von Verben in der Dal-
matinschen und Lutherschen Bibeliibersetzung. Ein Leben zwischen Laibach und
Tiibingen. Primus Truber und seine Zeit. Munchen. 492—510.
France NOVAK, 1986: Vprasanjapomenske skupine v besediscu pri slovenskih protestantih.
Druzbena in kultuma podoba slovenske reformacije. Ljubljana. 99-110.
Francka PREMK, 1992: Korenine slovenskih psalmov. Ljubljana.
94 Slavisticna revija, letnik 46/1998, st. 1-2, januar-junij
France ROZMAN, 1986: Kako je Trubar prevajal Sveto pismo? Bogoslovni vestnik46.227-
240.
SVETO PISMO STARE IN NOVE ZAVEZE. Slovenski standardni prevod iz izvirnih je-
zikov, Ljubljana 1996.
Primoz TRUBAR, 1555: TA EVANGELISVETIGA MATEVSHA. Tubingen.
Primoz TRUBAR, 1560: TA DRVGIDEIL TIGA NOVIGA TESTAMENTA. Tubingen.
Primoz TRUBAR, 1564: CERKOVNA ORDNINGA. Tubingen.
Primoz TRUBAR, 1566: Ta Celi Pfalter Dauidou. Tubingen.
Primoz TRUBAR, 1575: CATEHISMVS SDVEIMAISLAGAMA. Tubingen,
lanz ZNOIILSEK, 1595: KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra. Tubingen.
Summary
It seems that polysemy of individual lexemes is often similar in various languages. This
brings up the question as to what extent this similarity is a matter of the linguistic fact that
language can express several mutually related meanings, to what extent it depends on given
circumstances, and to what extent it is a result of the influences of other languages. Since the
16th c. Slovene texts (i.e., Biblical, liturgical, catechistic texts, prayers, religious songs,
sermons, organizational texts) are translations, mainly from German and to some extent from
Greek, Hebrew, and Latin; they are perfect material for comparison of polysemy. The
comparison of polysemic nouns from all semantic fields, e.g., kinship terms {brat, oca, sin),
body parts (jezik, oko, srce), abstract terms (pravda, pravica), etc., particularly in Slovene
and German, shows that semantic development mainly depends on the linguistic fact that
secondary meanings in words evolve according to strictly set semantic rules, mostly
metonymy and metaphor. However, this particular feature of the lexeme is not sufficient by
itself, since a word develops a secondary meaning only if there is a need for that kind of
development. The needs for development depend on the role of a word in a given
environment. If the basic meaning is significant enough, secondary meanings can develop.
The author distinguishes three groups of causes for development. An important place,
particularly in Biblical texts and texts dependent on them, occupies the vocabulary
representing the basic concepts of the reality in Biblical world. In this vocabulary not only
the corresponding word is borrowed, but the secondary meanings as well (jagnje, oca,pastir,
sin). There are very many meanings of this type.
A lot of secondary meanings developed from Slovene bases due to new expressive needs.
These examples often display a noticeable similarity with other, i.e., source, languages, but
the secondary meaning agrees with the previous practice in development of polysemy, e.g.,
numerous metonymies {list, pravda).
The third, equally numerous group, represent the so called »semantic calques«, formed
according to German models or-borrowed via German. They involve developments that are
less characteristic of Slovene lexicon. In later development these meanings were replaced
with more appropriate expressions, e.g., del ’share’,pravicno storjenje ’forgiveness’. In the
16th c. these expressions are often accompanied by one or more synonyms, similarly to
borrowed words.