Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. F« Miti pre|emaa: sa celo leto naprej 26 R — h pel leta » 13 » — » četrt« > 6 »50» meseo » 2 > 20» V spravalitvn prejemae: za celo leto naprej 20 K — h pel leta » 10 » — » čatrt » » 6 „ — » meseo » 1 > 70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In Inseratd sprejema upravnlitve v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 8 Rokopisi se De vra<&jo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niških ulicah »t. 2, J.,17, Izhaja vsak dan,izvzemil nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 259. V Ljubljani, v ponedeljek, 9. novembra 1903. Letnik Združeni z ljudstvom. Komaj je bil zaključen deželni zbor že so stopili naši poslanci mej ljudstvo. Včeraj se je vršil sijajen ljudski shod v Cirknici, in t sti možje, ki bo v občinskem odboru cirkniškem sklepali proti obstrukciji naših poslancev, so se poskrili. Nad 400 kmečkih volivcev je napolnilo dvorano društvenega doma, stranske sobe in hodnike. Možje bo tako glasno go vorili za naše poslance, da se je jasno pokazala ničvrednost papirnih glasov iz »Narodovega« uredništva In tako se bo zgodilo povsod, odkoder je »Narod« za svoje proti-ijudsko stališče ujel kako izjavo. Na Bhodu je bilo tudi več cirkniških liberalnih kmetov, In doživeli smo, da eo celo liberalni kmetje, ko so uvideli, da se v sedanjem boju gre za pravice kmetskega stanu in za svobodo slovenstva na Kranjskem, združeni s katoliško narodnimi vo lilci pozdravljali naše poslance in klicali jim, da še nadalje krepko zastopajo koristi kmetskega ljudstva. Tu se je videlo, da čim dalje bo trajal boj za volilno reformo, tembolj bode naraščalo število mož, ki bodo pripravljeni z našimi poslanci do skrajnosti se boriti za ljudske pravice. C i r k n i o a in nje okolica pa sta včeraj pokazali, da ljudstvo v ogromni večini noče več slišati o gnilem in piškavem liberalizmu; celo dosedanji naši nasprotniki uvidevajo, da je delo naših poslancev pcšteno in da to delo morajo podpirati združeni kmetje! Nova železnica. Poslanec D r o b n i č je na Bhodu, kateremu je predsedoval gospod dekan Kun-stelj, poročal o nameravani novi železnici Babnopolje-Rakek, katero hočejo zgraditi nekateri liberalni mogotci. Poslanec D r o b n i č je dejal, da bi ta železnica koristila le ti-Btim, ki imajo polne žepe denarja, in bila bi silen udarec ljudstvu, ki bi zgubilo s to železnico zadnji zaslužek. Ljudstvo bi se moralo izseljevat*. Ako železnica še zadnji zaslužek vzame ondotnemu ljudstvu, bi ljudstvo moralo lakote umirati. S čim naj bi se ljudstvo živilo, saj niti živinoreja ondi vspe-vati ne more, ker ni klaje. Burno so kmetje pritrjevali poslancu in z viharnim odobravanjem je bilo sprejeto njegovo zagotovilo, da bodo poslanci katoliško narodne stranke storili vse, da se prepreči zgradba te železnice. Poslanec je pojasnjeval tudi razmere v deželnem zboru in razkril liberalno obstrukcijo v odsekih. S sedanjim deželnim zbore m, dejal je govornik, kmetu ni mogoče pomagati. Koliko let že gospodari sedanja večina, za kmeta pa ni storila nič. Bolje je, da deželni zbor nič ne dela, nego da bi delal slabo in proti kmetu. (Odobravanje.) Dr. Krek. Dež. poslanec dr. Krek je tudi ostro govoril proti nameravani novi železnici. Dejal je, da bodo katoliško-narodni poslanci naj-odločnejše nastopili proti vsaki podpori za to železnico od strani dežele in države. (Burno odobravanje.) Tista gospoda, ki misli, da bo deželni zbor kaj dal za tako železnico, ne pozna sedanjih katol.-narodnih poslancev. Proti kmet-skim poslancem dež. zbor ne bo nikdar več sklepal. (Klici: Tako je prav!) Vsaka železnica mora imeti predpogoje v prebivalstvu, prej mora biti ljudstvo gospodarsko razvito, da je dan pogoj za železnico. Železnica od Babnega polja do Rakeka pa bi povzročila, da bi ljudstvo, ki je že sedaj često igrača v rokah nekaterih bogatinov, postalo suženjsko. Združena kmetska volja bo preprečila to železnico. Mi nismo nasprotniki železnic, ampak za železnice mora biti ustvarjena podlaga, da ljudstvu kaj koristi; ta železnica pa bi ljudstvu vzela zadnji zaslužek. Nato je prešel g. poslanec na razmere v kranjskem deželnem zboru. Korenina nezdravih razmer, pod katerimi ljudstvo trpi, je v tem, da ljudstvo nima dovolj zastopnikov. Po številu ljudstva mora biti tudi število ljudskih poslancev. Po celi Avstriji je razširjeno gibanje za volivno reformo. Ne gre se torej tu za »klerikalce", ampak za stvar, k i j e u t e m e -ljena v ljudskih pravicah. Nato je razkosal liberalno govoričenje o podporah. Nikakor se ne more trditi, da je denar, ki se izda za kak vodovod ali cesto, podpora. Dežela to dobi nazaj, ker če imajo ljudje več, se razvija bolj promet, in njihova davčna moč se dviga — če so pa denar vrže za gledališče, pa ne pride nič nazaj. Nikdar nismo rekli, da naj »klerikalci« imajo v dež. zboru večino, ampak kmečki poslanci naj jo imajo. Sedaj liberalci hujskajo kmete, da bo hlapec tudi imel v splošni skupini volivne pravico za deželni zbor, kakor jo že ima pri splošni skupini za državni zbor. Če bo hlapec v tej skupini pomagal, da bo imel kmet več poslancev, ali je to kaj napačnega? V deželi, kjer so v velikanski večini kmetje, bo vedno kmet zmagal. Za gotovo delajo katoliško-narodni poslanci v soglasju z ljudstvom. ako ne odnehajo prej, dokler ljudstvo ne dobi pravice. (Klici: Tako je!) Tudi če bi naša stranka dobila večino, ne bi smela postopati tako, kakor nasprotna, ampak pravična mora biti na vse Btrani. (Dolprotrajajoče odobravanje.) Govornik je omenil tudi čudnega nastopa nekaterih učiteljev proti naši stranki in dejal, da se Čudi, kako morejo učitelji za-metavati prijaznost ljudstva samo zato, da se jim nasmeje kak mestni gospod, ki pa se potem iz res Blabo plačanih učiteljev nor čuje. Ta pot tem možem ne bo prinesla sreče. Ljudstvo se ne bo ogrevalo za učitelje, ki mu nasprotu ejo. Obstrukcija katoliško - narodne stranke škoduje le sedanji gospodujoči stranki, ker bi ji vzela to, kar ima po krivici. Č:m bolj bo ljudstvo umevalo, zakaj se gre, tembolj bo trdno stalo ob strani tistih mož, ki se potegujejo za ljudske pravice. Dr. Šusteršič o položaju. Poslanec dr. Šusteršič je v daljšem govoru slikal položaj. Iz vrst zborovalcev je kar grmelo pritrjevanje. Dr. Šusteršič je dejal, da katoliško narodni poslanci po za ključenju dež. zbora stopijo z mirno vestjo pred svoje kmetske volivce, katerih koristi so branili z vso odločnostjo. Nismo se pustili premagati in ne oslepariti. Oboje je poskušala večina. Zaključenje deželnega zbora pomenja za liberalno večino hud poraz. Liberalna večina je v zadnjem zasedanju doživela dejanski in popolni moralni poraz. Razkrinkana v svoji nagoti stoji pred ljudstvom. Liberalci hodijo sedaj po deželi in poskušajo vjeti kako izjavo preti obstrukciji. Pri tem pa seve ne mislijo na obstrukcijo, ki so jo sami delali. Mi nismo krivi, da se ni nič delalo. Pedali smo izjavo, da ne bomo nasprotovali nobeni zadevi, ki je ljudstvu v korist; liberalci so pa izjavili, da tega ne dopuste in niti v odseke jih ni bilo, dasi bi bila to njihova dolžnost. Le naj se sklepajo torej izjave proti obstrukciji, toda izjave proti liberalni obstrukciji (Klici: Tako je! Ta liberalna obstrukcija je proti ljudstvu). Ze prej, pred zasedanjem, smo povdarjali, naj se dež. zbor skliče, da reši vse kmetom koristne zadeve. Liberalci pa so rekli vladi, naj se deželni zbor n i k a r n e s k 1 i č e, da bi se rešile samo ljudstvu koristne stvari. (Klici ogorčenja.) In vlada ni vprašala n. pr. notarja P1 a n t a n a (Smeh.), če sme sklicati dež. zbor, ter je dež. zbor sklicala. Pisali so, da smo — mi v zadregi, v resnici so pa bili v zadregi liberaloi, in dr. Tavčar je izpraševal okolu, če je to dr. Su steršič izkuhal. Ponavljam, da mi ne oviramo prav nič, da bi se rešile ljudstvu koristne stvari v dež. zboru, ampak večina noče, in mi, ki smo manjšina, ne moremo večine prisiliti, da bi stvari dala v razpravo. Prvi pogoj za delo je torej, da ta večina neha biti večina. In če je sedaj na kaki izjavi proti nam podpisan kak tak mož, kakor Lovro Sebenikar, tedaj ve to vsak kmet da ono, kar se Sebenikarju zdi prav, ni dobro za kmeta. Rakovški župan, g. F a t u r, naj bi bil toliko mož, da bi bil malo premislil, predno se je vsedel na liberalni Se-benikarjev lim. (Klici: Tako je !) Če ne stori nobenega koraka, da bi to popravil, bedo kmetje to smatrali tako, da je postal sovražnik kmeta. (Odobravanje.) Služimo le ljudstvu! —- Liberalna nesramnost. Liberalna večina je dejanjsko poražena. Izjalovili so se njeni poskusi, da bi premagala nas. Obstrukcija naša se obrača na to, da liberalna večina ne bo mogla delovati proti ljudstvu. Mi smo jim predlagali, naj se dela za ljudstvo, in če bi bili liberalci res prijatelji kmeta, bi se oprijeli tega predloga. Ako bi mi drugače postopali, , bi bili izdajalci svojih kmetskih volilcev. (Pritrjevanje.) Nam bi se seve potem bolje godilo, še za šampanjca bi dali liberalci, a ta šampanjec bi kmet drago plačal. Mi pri svojem nastopu nimamo druzega pred očmi, kakor to, kar je naša dolžnost, služiti ljudstvu in zastopati njega koristi. Nato govornik pojasni, kako grdo so ravnali liberalci z njegovim predlogom, naj se vlada pozove, da dovoli več podpor po uimah poškodovanim kmetom. Niti o tem predlogu niao hoteli poročati in tako so škodovali ljudstvu. Govornik je že prej posredoval pri ministrstvu, ki je sedaj čakalo na poziv deželnega zbora. Liberalci so krivi, da sedaj ne bomo dobili onega, kar bi lahko dobili, ako bi hoteli poročati o njegovem predlogu. In ti ljudje so tako nesramni, da si še mej kmete upajo. Merilo liberalne ljubezni za kmeta. Dr. Šusteršič nadaljuje: Zoper liberalno gospodo se obrača naša obstrukcija. Ali imamo vzrok, nastopati zoper gospodarstvo liberalne večine ? Veliko govori liberalci o podporah. Sedaj pa čujmo. F proračunu »a leto 1903 je zabeležen izdatek za po uimah poškodovane kmete 20.000 kron »a celo deželo (Smeh), za ljubljansko gledališče pa 24.899 kron. (Klici: Škandal! Tako delajo za kmeta!) Tako se meri, to je merilo liberalne ljubezni za kmeta. Za ljubljansko gospido 24.899 kron, za reveže kmete po celi deželi, ki so letos trpeli po požarih nad milijon škode, pa le 20.000 kron. Tavčarjev izrek: »Liberalcem groš, klerikalcem knof«, bi se pravilnejše glasil: »Gospodi goldinar, kmetu pa figo 1« Kmet še knofa ne dobi. Iz tega Be razvidi, kak revež je tisti kmet, ki z liberalcem drži. Podoben je jagnjetu, katero hrani volka. Številke govore o škandaloznem gospodarstvu liberalne večine. Proračun za leto 1902 izkazuje za po uimah poškodovane kmete 16 000 kron, za gledališče 28 000 K. Računski zaključek za 1. 1901 izkazuje za po uimah oškodovane kmete 21.920 K, za gledališče 36.000 kron 26 vin. Kadar liberalci govore o svoji ljubezni za kmeta, pokažite jim te številke. Toliko časa, dokler bodo tako gospodarili, nimajo niti pravice priti mej kmete! Samo za 1. 1901 imamo računski zaključek, za 1. 1902 ga nam še niso predložili, že vedo, zakaj ne, ker bo gotovo se slabši, nego pro račun! Računski zaključek za 1. 1901 izkazuje izdatkov 3,935 390 K, sprejemkov 3 601487 K 27 vin., primanjkljaja v enem letu je torej bilo 333903 K 48 v., a v proračunu je bil nedostatek proračunjen le na 85.514 K. Ker se je nedostatek tako povišal, bi človek mislil, da je bilo manj dohodkov. Pa bilo je druarače! Prejemki so bili proračunieni na 2 998 424 K. v resnici jih je bilo 3 601.487 K 27 v. Kljub temu, da je bilo 603.063 K 72 v. več prejemkov, nego je bilo proračunjeno, je bilo 248 389 K več primanjkljaja nego je bilo proračunje nega. Gospodje so torej zagospodarili I. 1901 proti proračunu ta povišek primanjkljaja za 248 389 K 48 vin. in povišek dohodkov 603 603 K 72 v., skupaj 85 1. 453 kron 2 0 vin. (Klici: „Spat naj gredo!") Tako gospodarijo z ljudssim denarjem. Ali ni bilo potrebno, da se tako gospodarstvo raabije? Kdo bo kriv, če pride dežela v konkurz. Tista liberalna večina, ki je tako prospodarila. Toda to je samo eno leto. Za 1. 19J)2 še, nimamo računskega zaključka, kaj o&tfkjjš"v prineslo 1. 1903. Proračun 1. 1902 vt&».i.xt(a zahteva dveletni službeni čas s potrebno olajšavo za rezerviste in da se pri vojaških potrebščinah ozira na češke obrtnike. V taktičnem ozira so stranke označile kot nujno, da se odstrani sedanji vladni bi stem, ker počiva na protiustavnem »Veto* nemških strank. V ta namen se predlagajo najostrejša parlamentarna sredstva. Pred vsakim zasedanjem parlamentarnih zastopstev se snidejo zastopniki treh zedinjenih strank, da se omogoči solidarno postopanje. Iz deželnih zborov. Štajarski deželni zbor. V večerni seji 6. t. m. ja posl. Hagenhofer vložil predlog zoper vpeljavo pristojbine na avstrijski slador, ki se izvaža na Ogrsko. Vloženo je bilo nadalje poročilo o razpravah gleda nadaljevanja obstoječe lokalne že leznice s t Polten- Mariazell-Gus s-werk. Deželni kulturni odsek je podal poročilo o predlogu poal. Rokitanskyja, kako stališče je zavzeti, da se prepreči prodaja kmečkih domov. Predlog se je oddal dežel, odboru, da stori v tem oziru primerne korake in poroča v pnh. zasedanju. Rešen je bil predlog posl. J u r t e 1 e ter dovoljena podpora za po povodnji reke Drave poškodovane prebivalce v sodnih okrajih Ptuj in Ormož, istotako je bilo udovoljeno predlogu posl. R o š k a r j a za podpcr~> po toči oškodovanim krajem v sod. okr. St. Lenart in Manbir. — Graškemu gledališču se je dovolilo 20 000 kron podpore. V s e j i 7. t. m. je dež. kult. odsek poročal o izdaji brošure, kako se imajo staviti hlevi, in o predlogu, da se za vzorno zidane staje dovoli podpora. (Sprejeto.) — Pri naslednjem predlogu zapuste stranke manjšine zbornico. Imenom dež. kult. odseka poroča posl. Berger o ustanovitvi poljedelskih zadrug. Da se konstatira sklepčnost, je bila zbornica prešteta, a manjkal je k sklepčnosti eden poslanec. Slednjič se posreči toga najti. Seja se nadaljuje. Kmalu je bilo zopet premalo poslancev navzočih; seja se je prekinila za pet minut. Med tem časom skličejo potrebno število poslancev. Fin. odaek poroča o ustanovitvi deželne hiralnice v trgu Nemška Bistrica. Glede bolnišnice v Mariboru se je sklenilo, d«»ž. odbor pooblastiti, da vzame na posodo 200.000 K za potrebno prizidavo bolniških prostorov. Občini Mahrenberg se dovoli podpora za zgrajenje mestu čez Dravo. V koroškem deželnem zboru se je v seji 7. t. m. glede politične in gospodarske ločitve od Ogrske sklenila naslednja resolucija: 1.) Dež. zbor nastopa najodločnejše zoper že dovoljene in še nameravane nove koncesije gospodarske, politične in vojaške napram Odrski. 2) Od vlade se zahteva, da stori vse primerne korake, ki so potrebni za politično in gospodarsko ločitev od Odrske in da sestavi čimpreje avtonomni carinski tarif 3.) Deželnemu odboru se naroča da o teh sklepih obvesti državno vlado. Deželni zbor je bil potem zaključen. Moravski deželni zbor je bil 7. t. m. zaključen. V zaključnih govorih sta namestnik in deželni glavar polagala važnost na izjavo, v kat ri se proglaša volilno rtfor-mni odsek permanentnim. Od tega je pričakovati plodonosnega vspeha za obe narodnosti. Deželni zbor dalmatinski. Že v petek pri šolski debati je prišlo v dalmatinskem deželnem zboru do prizorov, ki ne morejo biti posebno všeč c. kr. namestniku, Nemcu, baronu Handlu in njegovemu predstojniku dr. Korberju. Ta dva gospoda bi rada videla Dalmacijo tako, kakoršne so naše slovenske pokrajine, kjer ni imel slovenski narod dovolj moči, da bi se bil mogel vspeSno zajeziti nasproti nemškemu navalu. A hrvatski narod pozna bolje nemške namene, nego naši kranjski liberalci in Dalmatinci vseh treh strank so že v petek c. kr. nemški vladi glaBno povedali uvoj dalmatinski: ».Stoj!« Srbi so ob tej pr liki izjavili: »Dalmacija je srbska ali hrvatska, a nemška ni bila in ne bo nikdar!« Italijani so izjavili: »Dalmacija Dalmatincem, a Nemci naj ostanejo v svoji hiši!« V imenu Hrvatov pa je zaklical Biankini: „Bo dimo raje Italij ani, nego da bi bili Nemci!" S temi izjavami podale so vse t i stranke v Dalmaciji, Srbi, Italijani in Hrvatje, jasen dokaz, kako ljubo jim je ponemčevanje Dalmacije, podale so dokaz, da ni razlike med strankami, kadar se gre zato, da treba braniti domače ognjišče pred ptujcem — Nemcem! V sobotni seji pa je predsednik hrvatskega radikalnega kluba Trumbic razvil program svoje stranke. Konstatiral je nevspeh namestnika v Dalmaciji, pojašnjeval je propa- danje Kotorske Boke vs'«d trgovinskega konflikta med Avstrijo in Črnogoro; za tem je grajal jezikovni načrt in protestiral proti uailjevanju nemšJine. Izrazil je nado, da je mogoča aporazumljenje med Hrvati in Italijani. Ilraležno se in spominjal, da so nušli zadnji dogodki na Hrvatskun v Italiji glasen odmev, ko je na Dunaju zapirala vlada zastopnikom hrvatskega naroda vrata. Hrvatje bo kompromitirali svojo čast v Italiji, a poplačano jim je bilo to s surovo nehvaležne-stjo. Izrazil je potrebo sporazumljenja z Italijani, da dobe Hrvatje simpatije in moralično pomoč od italijanskega naroda. — Srb Kovačev c ie ostro napadal predssdnika nadso-dišta v Zadru, dr. Gertscher-ja in policijski duh, ki »e je izkazal v obravnavi proti časnikarju Fabrisu v Dubrovniku. Kakor je propadel avstrijski zistem v Italiji, tako propade tudi na Balkanu. — Radikalni Hrvat Maistrov č spominjal se je dogodkov na Hrvatskem in se je rezko zaganjal v avstrijsko upravo. — Danes so vse stranke v Dalmaciji izročile namestniku svoje odgovore na jezikovni načrt vlade. Istrski deželni zbor. V soji 7. t. m. je rešil deželni zbor več lokalnih točk in vzprejel načrt zakona, v katerem se določa deželna taksa za konsum piva. Nujni predlog posl. Spinč ca za anutacijo zakona o šolski taksi se je oddal šolskemu odseku. Zakon glede zgradbe ceste Krk Lušin je bil pri drugem in tretjem branju vzprejet Računski zaključek deželnega zaklada za leto 1902 je bil z večino glasov votiran. Ogrska kriza. Kakor smo že poročali, je v soboto ogrska zbornica izvolila novega predsednika in prvega podpredsednika. Predsednikom je izvoljen bivši minister P e r o z e 1 , ki se je s toplimi besedami spominjal svojega prednika gnfa Appenyja. Opozicija kriči: Bil je prisiljen odstopiti! Perczel dalje oaglaša, da bode vodil obravnave v duhu hišnega reda, ustave in zvestobe do vladarja, pravično in nepristransko. Desnica mu živahno pritrjuje. Prvim podpredsednikom je bil nato jzvoljen Jakabffy. Zbornica nato prične razpravo o programu nove vlade, oziroma grefa Tisze. j Razpravo prične Košut, ki pravi: Neod-visia stranka ne prizna nagodbe iz 1. 1867, zato pobija tudi vsako vlado, ki zagovarja to nagodbo. Sedanja vlada pa je še slabša, ker je spravila v razgovor vladarjeve pravice. Te pravice ima po Košutovem prepričanju le narod in edino le ta jih more komu odstopiti, ako hoče. Ia ravno na Ogrskem je treba to naglašati, ker je ogrski kralj ob enem cesar sosedne države, ki je več|a, bogatejša in mogočnejša od Ogrske. V Avstriji je nemščina armadni jezik, na Ogrskem mora torej biti madjarščina. O tem bode še govor. Za sedaj pa izjavlja Košut v imenu svoje stranke, da se hoče še nadalje boriti proti avstro ogrski nagodbi in za popolno samostojnost Ogrske. Košut dalje graja, ker je Tisza prej razvil svoj program v gosposki zbornici ter opisal deželne finance v jako slabi luči, kar vtegne škoditi ogrskemu kreditu. Govornik je stavil vladi dolgo vrsto vprašanj. Mej drugim je tudi vprašal, ali bede nove madjarske vojaške šole plačevala le Ogrska ali skupna država. Ker je bila že pozna ura, je grof Tisza izjavil, da hoče na razna Košutova vprašanja pozneje odgovarjati. Kakor vse kaže, opozicija nima posebnega peguma za nadaljno obstrukcijo. Edino Ugronova stranka je v soboto sklenila, da nndaljuje obstrukcijo. Tudi če se ji pridružijo poslanci, ki niso v nobenem klubu, obstrukcije sami ne bodo dolgo vzdržali. Vprašanje je le, kaj stori Košutova stranka, ki danes sklepa o nadiljni taktiki. Mlajši člani, dobra četrtina, hočejo na vsak način nadaljevati obstrukcijo. Ako se ne podvržejo sklepu večine, ki se je naveličala obstrukcije, potem se stranka razdeli. S.cer pa se razmere pojasnijo še ta teden. Madjarska zastava. Na Reki izhaja laški list »Bilancia«, ki pa se je že tako navzel madjarskega duha, kakor tržaški »Piccolo« nemškega. »Blan-oia« pravi, da sta avstrijska vojna in trgovinska mornarica imeli več časa jedno in isto zastavo, rdečo-belo-rdečo, namreč barve to-skanske kneževine z avstrijskim grbom na sredi. Leta 1860 je sprejela trgovinska mornarica tudi madjarsko narodno zaBtavo, tako da je bila od tega časa naprej trgovinska zastava pri drogu rdeča - belo • rdeča, a na drugem koncu v rdeče-belo zelenih barvah, obe s svojimi grbi. Zastava vojne mornarice pa je ostala vedno ista. A toliko jedna, kolikor druga zastava, ni prava. Ker tudi f Ogrska žrtvuje za vojno mornarico, mora | tudi na zastavah nositi znamenje, da bo svet j znal povsod za ogrsko državo. Zunanje dr-žave poznajo samo avstrijsko vojno morna-' rico. — A razmere so se predrugačile; Ogr-? ska ima sedaj lastno trgovinsko mornarico, ' ki lahko tekmuje z avstrijsko. Ladije ogr-t skih družb morajo nositi samo narodne zastave. — Oj hrvatski pobratimel Mogočna je bila tvoja mornarica, ponosno bo plavale hrvatske ladije po valovju pred Trstom, katerim je zapovedal Zrinsky, — a danes pijejo za medvedovo kožo, dasi je hrvattki ži-velj isti, ki je dal Viku zgodovinsko ime, dasi je hrvatski živelj isti ki dela slavno to mornarico, ki naj bo madjarska.— Oj Slovani, oj sluere narodov t Dnevne novice. V Liubljani, 9. novembra. Presvetli g knezoškof ljubljanski dr. Anton B. Jeglič se je odpeljal danes opoldne z brzovlakom na Dunaj k škofovskemu zborovanju. Povrne se prihodnji teden. Osebne Testi. G. Srečko Rainer, želez, uradnik na Zidanem mostu, je premeščen v Rijhenburg kot načelnik postaja. — G Fr. Rainer, trgovec v Rajhen-burgu, se preseli s svojo trgovino na Ptujsko goro. Sestanek Leonove družbe- Ž1 lanski «eatanki so pokazali, da je odbor pravo ukrenil, ko je pričel s temi večeri po vzoru diskusijskih večerov drugih večjih mest. Tudi letoa nam obetajo mnogo užitka zanimiva predavanja, katera so nam c bij ubili razni gospodje. Želeti bi bilo, da ae jih ne le 4lani Leonove družbe, ampak tudi drugi gospodje, ki se zanimajo za taka vprašanja, udeležujejo v najobilnejšem številu. Prihodnjo sredo 11. t. m. ob 8. uri zvečer predava g. dr. Evgen Lampe »O b o o i j a 1 n i h in etičnih nazorih grofa Leva Tolstega«'. Lokal: Rokodelski dom. Ko-menskega uit ca. Meščanska šola v Krškem. Pod tem naslovom je pisal »Narod« dae 3. t. m. mej drugim : »Takrat, ko se je snovala ta £ola, je bil čas, poskrbeti, da ne ostane vse večne čaBe nemška. Župan krški je imel tedaj odločitev v rokah in bi bil lahko dosegel primerno premembo ustanovnega pisma glede učnega jezika. A tega ni storil. Id kdo je bil takrat župan v Krškem? Vilj. Pfeifer, oni isti Viljem Pleifer, ki je danes poslanec klerikalne stranke. To govori dovolj!« — Tako piše danes glasilo moža, ki je v najtesnejši zvezi z baronom Žvegljem in tovariši, a je še pred 10, torej ne pred 25 leti, hotel na meh odreti vse nemške grofe in barone v deželi. Sioer pa povemo »Narodu«, da takratni župan krški, gosp. V. Pfeifer, ni mogel prav nič odločevati glede meščanske šole, ozir. glede ustanovnega pisma z ozirom na učni jezik. Pokojni ustanovnik je šolsko poslopje podaril krškemu političnemu okraju, a ne krški občini, in sicer s pogojem, da mora biti na meščanski šoli nemški učni jezik. In ta pogoj je tedanji deželni šolski svet potrdil, ne da bi vprašal krško občino. Oospa dr. Jenkova v avdijenoi pri kralju Petru Blag. gospa dr. Tere-zina Jenkova je potovala te dni po slovan. jugu. Preteklo soboto si je ogledala Belgrad in bila je v avdijenci tudi pri srbskem kralju Petru. Kralj Peter se je z gospo jako živahno pogovarjal ter izpraševal o slovenskih razmerah. Ko se je gcspa dr. Jenkova poslovila, zaklical je kralj navdušeno: »Pozdravite narod slovenski od mene in od naroda srbskega!« Vegov spomenik. Tajništvo francoske akademije znane sti v Parizu se je tudi pri čelo zanimati za Vegov spomenik in je zagotovilo podporo. Na to zadevo ja opozoril akademijo profesor Louis Leger. — Tržaški mestni svet. V petek bili so naši Blovenski zastopniki v mestnem svetu tržaškem, kakor vedno, na svojem mestu. Neustrašeni dr. Rybt? je spravil b svojim govorom mogočno laško gospodo v grozno zadrego. »Nahajamo se,« je rekel, »v čudnem položaju; izvoljeni smo s car, a upravno sodišče pravi, da volitve niso bile zakonite. Ali smo poslanci ali nismo ? Kaj misli vlada, ki je te nezakonitosti aokriva? Treba jo povprašati, saj smo mi že od prvega začetka trdili, da so volitve nezakonite.« Rybaf je epravil gospodo v škripoe Dr. Venezian mu je hotel odgovarjati, da bi potegnil voz laške stranke iz blata, a ni našel izrazov, da bi bil pobil neustrašenega dr. Rybara, pač pa se je mož tako spozabil v veliki zadregi, da je zahteval od Rybafa, naj tudi on ščiti iredentovske volilne sleparije, in to je tudi vspeh. A še več. Med Rybafevim govorom je bila na oni galeriji, ki je še pred nedol-gim časom rogovilila, pljuvala in spravljala naše zastopnike v smrtno nevarnost — smrtna tišina. Tudi laški poslanci, ki so še pred nedolgim čusom v mestni zborn ci ne varno pretili dr. Ryb fu, so v petek po nje govem govoru žalostno povešali glave in niso poka?ali nikakih pestij in tudi ne zob. To j e g o t o v o tudi vapeb, ako šestorioa moralno n a d v I a -duje velikansko italijansko večino v mestnem svetu tržaškem! Vsa čaMt vrlim, neustrašenim voditelje*" tržaških Sovencev! — Nesreča pri „Nar Domu" v Trstu lz Trsta nam poročajo: V sobito ie pri zgr»dbi »N*rodneg ^ dom i« padel 17. letni Filip K »relec iz Š". Ruperta na Dolenjskem z i dra 20 metrov globoko ter mrtev obležal. Podietnik »stavbe je okoličan-ski Slovenec g. Martelanc, ki je zgradil že mnogo stavb, a ue mu taka nesreča Se ni pripetila. »Picoolo« poroča: V sihoto jju raj je sr. Mart dane poklical dalavca Tištnn, naj v 4. nad-tropiu odstrani neki pod. Tinina potiiče št ri drug« delavca in vsi grt do v četrto nadstr. Ob l/t12. grt-gori tudi omenjeni Korelec, dasi ni imel nobenega naročenega opravil«. T« stopi na oni p^d in p»d-* v glcbočino. O t 7,1. uri pride preiskovalni sodnik dr. Bortal tn vpraša, kdo je podjetnik. Ko se mu predstavi gosp. Martelanc, ukaže sodnik policaju naj ga takoj odvede vječ o. K-j Martelanc zatrjuje svrjo nelolžndnik je nato poklcal tudi Tišino in ga izročil pol c<»|u, da ga odvede v zapor. — Čudno. Pri večjih zgradbah se večkrat pripete nesrtče, » da bi podjetnika brez zaslišanja krbtkomtlo »rgl v ječo, tega ne čuiemo. Znano pa je. da »Narodni dom« v Trstu prozno bode v oči naše laške nasprotnike. Ai je morda tn vzrok '©»ike gorečnosti 7a javni red? «P c ol< • vedno trdi. da v Trstu ni S avenoev in da neka ljubljanska banka gradi .D m" pred vojašnico O te bankt! Se j.red ttdnom ja »Picoolo" javkal, da ista banka kar milijone siplje goriškim S ovencem, ki >o menda po kupili že pol Gorice Radovedni smo, kaj stori sodišče z zapit mu. — »Hudičev strup-. Poroča se nam: Neki gostilničar v L. je naročil po agentu od vinskega trgovca v Trstu sod muškata 300 litrov. Naročba je prišla na kolodvor v L. Ker pa je trgovec poslal 97 litrov »muš kata« več, kakor je bilo natočeno, ga dotični gostilničar ni hotel sprejeti, S:>d »muškata" je potem ležal 14 dni na kolodvoru v L., pa posoda ni bila trdna in je nekoliko puščala. Neka grda črna tekočina je tekla iz nje. Zato je nek hudomušnež zapisal s kredo na sod: „Hudičev strup". Agent je nato ta „muškat" ali »hudičev strup" zopet ponujal dotičnemu gostilničarju toda zelo po znižani ceni, pa ga ni hotel kupiti. Nato je ponujal »hudičev strup" še po drugih gostilnah, a ga ni mogel nikjer izvesti. Naposled se je agentu posrečilo, da je shranil sod z »muškatom« v neki kleti v L. Ko so »muškat* prepeljali s kolodvora v klet, bila je pokušnja. Pokušali so „hudičev strup" trije možje, a pri tem so delali silno zoprne obraze. »Hudičev strup" ni bil nič drugega nego pobarvana voda z nekim zoprnim okusom. Agent se je močno prestrašil, ko je tudi on pokusil, in čez nekaj časa je rekel, da naj za bož o voljo molče, češ, sedaj odidem precej v Trst, a čez teden pridem zopet. Res, čez teden dni je prišel in prinesel seboj čudodelno enolitrsko steklenico. I elit je iz nje tekočino v sod in pomešal s palJico, in glejte čudo: .Hudičev strup" je postal pravcati muškat T« narejen „muš-kat" je nato aejent okrog ponujal, dckierga ni prodal gostilničarki v D., in sicir po 3 ž h liter, aiveda, gost lničarka je smatrala vino za pristni mušnat in zato je plačala (123 K 87 h) pošteno do zadoiega novčiča. A naitfrše je to, ksr sedaj pride! Čez tri mes>ce dobi gcstilničarka cd tržaškega trgovca nemško naznanilo, da jo toži, ako ne plača še 30 K 55 b. Ker žena ne zna nemški, se za to naznanili še zmenila ni, in čemu tudi, saj ie vii o pošteno plačala, kakor je sklenila kupčijo. Čez nekaj časa dobi razsodbo v laškem jeziku. Tudi sedaj ni vedela, zakaj so gre in čemu ji ta pisma nosijo, dokler ni dob>la naznanila eksekucije. In plačati je morala 54 K 2 h. — Torej je žena drag« plačala ponarejeno vino in razun tega je morala plačati 54 K 2 h, a ne ve zakaj ? Krive so pa tudi oblasti, ki pošiljajo ljudem naznanila v jeziku, katerega ne razumejo. — Iz vsega tega bodi nauk, da nikar tujcev ne podpirajte in ne kupujte od njih. Kupuite poštena domača vina. Če hočete, da ne bodete od tujcev ogoljufani. — Hočevarji „Gjtt>chcer Nachr'ch-ten", ki so se pozneje prekrstile v »Deutsche Nachrchten", so prenehale izhajati. — Umrl je v Gorci obč. svetovalec in trgovec g. Fran A 1 p i. Ljubljanske novice. Za cesarjev spomenik v Ljubljani je poslalo 12 umetnikov svoje modole. Nekaj modelov je bilo vsled nedostatnih varnostnih naprav pri pošiljbtvi poškodovani. Unetniki jih bodo morali popraviti, predno bo izreklo razB->diS6e s /rjo sodbo. | Umrl je d urnist pri c. kr. deželnem sodišču gosp. Ivan J e a n v 54. letu svo^ j starosti j Nova lekarna v dež. bolnici. Deželni ! odbor je imen .val voditeljem nove lekarne ; v dež. bolnici magistra phar. g. Stjepana , G j e sr e r e a a. Gospo dr. Franjo Tavčarjevo je napadel Btar lovsm pes meneča saproga t°r jo na cbrazu in vratu težko poškodoval. Rane so zdravniki zašili. Nesreča na kolodvoru. Včeraj sta na južnem kolodvoru dva stroja zadela drug ob d' u/egn. J^deri stroj je poškodovan. S škarpe padel. Anton ("lesnik, 64 let star, delava c v Knežaku, je 7. t m počasi šel od dela dimov. Di bi si pot prikrajšal, ; j9 po neki škarpi, kjer pa mu je spodrsnilo, da je padel in se zavalil na cesto pod neki voz, ki je ravno prišel mimo. Voz je šel čez njega in mu zlomil desno roko pod komolcem. Ponesrečenca so pripeljali v deželno bolnico. Izgubljeno. Na poti od pošte na Starem trgu d j K.raai»r]e?e kavarne izgubil je vrte-raj popoldne Frano Hoaigman, prostak 27. brambovsktga pešpolka, bankovec za deset . kron. Izseljevanje V soboto zvečer odpoto ! valo jo v Ameriko 8 oseb, iz Amerike pa j se je pripeljalo v Ljubljano 20 oseb —Vče-• rai zvečer odpeljalo se je v Ameriko dvajset ' oseb, iz Amerike pa se je pripeljalo v Ljub-ljano 80 oneb. Pri »Maliču« imajo natakarje, koji nisi : zmotni slovenskega jezika. Tako sta morala dva gosta zapustiti restavracijo, ne da bi bla mojrla dobiti kaj jesti ali piti. In tja za-: baia mnoga blazirano indiferentoih Slo-| vence« ! Rešilna posta a. V mesecu obtibru 1.1. interveniram je rešilna pestaja v 41 slučajih, namreč: uri 23 možkth in 18 ženskih nezgodah. Te so bile: 10 obolelosti in oslabelost', 2 krvavljenji, 3 težki porodi, 4 zlomljen^ nog. 1 poškodba vsled povoženja. 2 železniški nezgodi, 4 poškodbe vsled padca, 2 poškodbi vsled udarcev, 1 zblaznelost, 12 transportov bolnikov. Iz bolnice Anton Zupec, 46 let star, poarst uk v Iski Loki 2, je dne 6. t. m., ko je h tel vez, s katerim je peljal z gozda drva domov, zavreti, prišel pod voz in mu je šlo kolo čez obe nogi in mu zlomilo levo nogo pod kolenom. Pobegnil je prostak 27 pešpolka Gu-staf Tscheopen. Tatvine. Rudolfu Pogačniku, markerju v kavarni »Valvazor«, ukradel 5. t m. zjutraj mej 5. in 6. uro nek čevljarski pomočnik iz škatlje za smodke 23 viržink in 8 kub. — Martinu Taborju, uslužbencu mestne elektrarne, je bil včeraj zvečer z d vo rišča na magistratu ukraden bicikel tvrdke Adler, vreden 60 kron. Tat je neznan. — Včeraj popoludne je v Latermannovem drevoredu neka ženska izmaknila postrežkinji Mariji Korošec, stan. v Križevniških ulicah št. 10, iz žepa denarnico, v kateri je imela nekaj nad 2 kroni denarja. Književnost in umetnost * Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v t o r e k, se uprizori prvič na našem odru izvirna narodna igra s petjem v štirih dejanjih „Legionarji". Igro je ' spisal Franc G o v č k a r, uglasb 1 pa Viktor i Parma. »Legionarji" so I. del, „Rokovnjači" ' pa II. del narodne tragedije Ferdinand Basaj-\ Groga. Dejanje »Legionarjev" je torej | zvezano z dejanjem „Rokovnjačev" tudi z j nekaterimi osebami, ki nastopajo v obeh i dramah, to so: Ferdinand, Brnjač in Rak. ; Druge osebe v „Legionarjih" so nove. Go-j včkar je izkušal ustvariti novo igro za ; narod, saj poleg Ogrinčeve »V Ljubljano ! jo dajmo", Finžgarjevega »Divji lovec" ter i poleg »Desetega brata" in „Rokovnjačev" ; nimamo nobene svoje narodne drame. Ulogo j g. Ferdinanda igra gosp. Č o n s k y, vlogo j Brnjača g. B o 1 e š k a, Raka g. Dragu-| 11 n o v i č ; večje vloge pa imata še gdč. j R (i c k o v a (L-»vra) in g. Verovšek [ i Jež). Gosp. Parma je zložil tri krasne i moške zbore (2 koračnici in romanco), dva . ženska samospeva, napitmeo Medveda in Ježev kuplet. Poleg tega se bo igrala nova j ouvertura »R o k o v n j a č i «. Med dsjanji š svira vojaška godba samo Parmove skladbe, i I. — Prihodnji četrtek je operna predstava, v ; soboto p« dramska noviteta. * Zdravioe. petje in klavir zložil J Viktor Parma. Zaloga in lastnina , Otona Fia„herja v Ljubljani. L.ina 3 K. — \ Tu imamo šest vinskih pesmi, ki opevajo j opnjlji % .....92 60 Ogrska zlata renta 4 %.......118 80 Ogrska kronska renta 4%......5)8 45 Ogrska inv. renta 3Vi%..............89 65 Avstro-ogrske bančne delnic*.....16-10 Kreditne delnice.........G7450 London vista....................239 45 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 117-15 20 mark............23-46 20 frankov...........19-07 Italijanski bankovci................96 30 C. kr cekini...........1133 Napise in slikanje grbov obrtnih in trgovskih znakov na steklo, les in kositar oskrbuje in umetno izvrSuje v lastni delavnici tvrdka BBATA EBERL v Ljubljani Frančiškanske ulice. 624 18 11—3 Vnanja naročila proti povzetju. Jožef Odar, 1432 5 6 mizar v Srednjivasi (Bohinj), scs* takoj sprejme -sa 1 pomočnika 1 1472 1-1 Zahvala. ALOJZIJ LUZNIK na Vrhniki prt LJubljani preskrbuje dobre harmonije domačega in amerikanskega sestava, glasovlrje in planine. 264 43 Daj6 sa tudi na obroke! Na zaliteraiijo 80 pošiljajo ceniki brezplačno. Naznanilo. Za zvijanje in uravnavo sveta, kjer imam hsno skladišče, rabim različen ma-terijal, kakor: šuto, razbito opeko itd. P. n. lastnike podobnega materijMa uljudno prosim, da se blagovtlč odsit) ozirati na-me ter narofe odvažujočemu uslužbencu (vozniku), naj popelje na moj prostor, kjer imajo poleg krajše vožnje tudi to udobn-:ht da so pri napornem odkladaniu na razpolago moji delavci. Vsak voznik dobi tudi 10 v. v dar. Ker je omenjen prostor v mestu, je upati, da se vsak ozira na mojo prošnjo, kaiti že pri času se bode precej pridobilo, in bodo imeli poleg posestnikov tudi odva ževalci priličnejše ugodnosti 1470 4-i Anton Deghenglii. Za mnoge dokaze sočutja ob bolezni in smrti prerano umrlega, iskreno ljubljenega sina, oziroma brata, svaka in strica, gospoda Frane die~a gojenca II. ietnika Mahrove trg. šole, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najiskreneiSo zahvalo Osobito se zahvaljujemo gospej Adeli Detelovi iz Doba za njeno požrtvovalnost ob času niegove bolezni, dalje gosp. ravnatelju A. Mahru, po« kojnikovim sošolcem in vsem drog.m daro-vateljem krasnih vencev in spremstvu ob pogrebu. Žalujoči ostali. 1471 1-1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostijivo vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo po svojem neizčrpnem sklepu poklicati našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, tasta in brata, gospoda Ivana Jean diurnista pri c. kr. deželni sodniji danes ob 6. uri zvečer hipoma v njegovem 54- letu v boljši svet. Pozeniski ostanki dragega rajnkega se blagoslovi slovesno v torek, dne lu. t. m., ob 4. uri popoldne v hiši žalosti, Rimska cesta št 2, in se polože potem na pokopališču pri Sv. Krištofu v lastni grob k zadnjemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi Marijinega oznanjenja. Dragega rajnkega priporočamo v pobožen spomin. V Ljubljani, dnž 8 novembra 1903. (Josipina Jean, soproga. — Fanl, Pavla, Uaks, otroci. — Leopoldtna Jean, sestra. — Erna Modic. pastorka, — Dr. Ivan flffodlc, zet. Najnovejše blago za f damska oblačila f in modni barhenti se v vseh kakovostih in največji izbiri prodajajo najeenejše pri J. G^OBEli^IK-U Pred Škofijo 1. LtJUBliJflflA. |Westni trg 20. Vzorei se na zahtevanje pošiljajo franko na vse strani. ^frSS'''//'"/"' Kožuhi za bivanje v mestu in na potovanju, mikado z različnimi elegantnimi podlagami iz kožuhovine in ovratniki iz bobrovine, v največji izberi. Obleke za gospode in dečke, športne in zimske suknje, haveloki itd. Dalje obleke za gospe, plašči, paletoti, jopice in ovratniki, kakor tudi kolierji iz pristnega sukna, bobrovine in sealskina in mufi po čudovito nizkih tovarniških cenah. Največja izbera najfinejših, pristno angleških in francoskih modnih rob za gospode za naročila po meri, ki se izvršujejo najelegantneje in nahitrejše na Dunaju. Istodobno si usojamo najuljudneje naznaniti častitim p. n. odjemalcem, da bomo s 1. januvarijem 1904 opustili svojo filijalko na Resljevi cesti. Prosimo, da si odtlej izvolite oskrbeti svoje nadaljnje potrebščine v glavni trgovini na Mestnem trgu 5, kjer se bodo sprejemala tudi vsa naročila. Vclespoštovanjem Kapamacsija & Bondy Oroslav Bernatovič poslovodja 1463 3—2 lidajMelj ia od|»vtrai ■ redni k: »r. IgaaolJ Žita I k lisk »Katoliške Tiikarn««,/r LjubijiniT"