246
Obrtnija.
Zavarovanje obrtnikov za starost.
Češki obrtniki so imeli nedavno tega v Jičinu shod, na katerem je poslanec Erejčik govoril o velevažnem vprašanju, o katerem so v nas Slovencih še ni dosti govorilo, namreč o zavarovanju obrtnikov za starost.
O pomenu zavarovanja za starost v obče pač ni treba  šele  obširno  razpravljati. Po vsem širokem svetu
247
se vsi sloji zavzemajo za to, naj se dobi način, da bo vsakdo zavarovan na stare dni vsaj za najnujnejše vsakdanje potrebe. Delavci se že dolgo zavzemajo za to in poleg njih posebno še privatni uradniki, a tudi obrtniki bi se morali ganiti, da si pridobe jednako zagotovitev.
Tisti časi, ko je mogel obrtnik brez vsake skrbi gledati v pribcdnjost, ko je imel in mogel imeti zavest, da si prav gctcvo tekom nekaterih let prihrani vsaj toliko kapitala, da bo na stara leta mogel udobno živeti, tisti lepi časi so že davno minoli.
Le poglejmo, kako je v resnici. Obrtnik je danes v obče siromak. Le prav redki so tisti, kateri zaslužijo toliko, da lahko za starost kak krajcar nastran denejo Davki so ogromni in največ davkov morata plačati obrtnik in trgovec; najemščine v mestih so uprav velikanske in rasejo čedalje bolj, tako da jih obrtnik le z največjo težavo zmaguje. K temu pa pride je še mezde za delavce, ki so tudi vsak dan večje, draginja živil in pomanjkanja dela. Vse to dela, da je obrtnik danes v resnici dokaj večji revež, kakor je bil kdaj poprej in da je prav za prav celo delavec veliko na boljem kakor mojster.
Te okolnosti nalagajo obitniku, da začne za časa skrbeti za zagotovitev svoje eksistence, da začasa obrača svojo pozornost na to, kako bo izhajal v starosti, ko za delo ne bo več sposoben, zakaj na to nikakor ne sme več upati, da še z delom nabere premoženje vsled katerega bo zavarovan za vse slučaje.
Stvar sama ni našla v sirih krogih tistega odobravanja, kakor ga zasluži. Najbolj se ugovarja proti temu, da bi država in dežela morali kaj prispevati. Čuje se trditev, samostojni obrtniki si lahko sami napravijo tako zavarovalnico, ali pa se lahko pri kateri obstoječih zavarovalnic zagotove rento, ni pa treba, da bi k temu primorali prispevati država in dežela.
Teoretično je ta ugovor popolnoma upravičen, a samo teoretično. V praksi ima stvar vse drugačno lice. Med sto obrtniki jih je pri današnji stagnaciji v trgovini in v obrtnosti komaj deset, kateri si morajo toliko pristradati. da bi zmogli visoke premije pri zasebni zavarovalnici za rente, o vzdrževanju lastne zavarovalnice brez prispevka država in dežele pa pri obstoječih pre-klavrnih razmerah še govora ne more biti.
Položaj obrtnikov je močno podoben položaju zasebnih uradnikov. Slednji si tudi iz svojih moči nikakor ne morejo pomagati in so tudi v resnici dosigli, da hoče vlada uvesti prisilno obligatorno zavarovanje za starost, katero bode zasnovano na prispevkih zasebnih interesentov in pa delodajalcev.
Obrtniki, stoječ vedno na humanitarnem stališču, nimajo nič proti temu, da se za zavarovanje privatnih urad-nikov zvali jeden del dotičnih bremen na obrtnike na delodajalce privatnih uradnikov, zahtevati pa morajo, da se po istem načelu tudi postopa glede zavarovanja obrtnikov.
Deželni zbor češki se je v minolem zasedanju prav resno in temeljito posvetoval o tem velevažnem vprašanju. To pretresanje je bilo toliko težje, ker se je o tej stvari na raznih obrtnih shodih, nemških in čeških, sicer že mnogo govorila, a nobeden teh shodov še ni padal konkretno formuliranega predloga, kako naj se ta zadeva izvede. Pri posvetovanjih češkega deželnozbor-skega odseka je vladalo popolno soglasje v tem oziru, da naj se obrtnikom zagotovi zavarovanje za slučaj starosti in za slučaj onemoglosti, nasprotja pa so nastala, ko je prišlo na pretres vprašanje, ali naj bode zavarovanje obligatorno ali ne. Končno se je odsek z ozirom na izkušnje, ki so se pri drugih zavarovanjih dosegle, prišel do prepričanja, da je povoljen uspeh doseči samo če se uvede obligatorno zavarovanje.
Vprašanje je tako obsežno, da bi se dala o njem napisati cela knjiga. Političen časnik nima in ne more imeti naloge, da bi teorijo tega vprašanja razvijal in utemeljeval. To spada v področje znanstvene nacionalne ekonomije. Namen temu člančiču je bil, seznaniti naše čitatelje z načrtom obligatornega zavarovanja obrtnikov za sfarost, kakor ga je na jičinskem shodu podal poslanec Krejčik kod plod posvetovanj obrtnega odseka češkega deželnega zbora.
Krejčik je tega načrta poglavitne točke formuliral tako-le:
1.) Zavarovanje bodi obligatorno in naj se zagotovi s tem, da se potom zakona določi, da se mora vsak obrtnik zavarovati najmanj na 100 gld. na leto.
2.) Obrtnik bi se smel prostovoljno zavarovati tudi na višji znesek nikakor pa ne na več kakor na 350 gld. na leto.
3t) Premeni naj se § 115 obrtnega reda iz leta 1897. v tem smislu, da bodo obrtne zadruge dolžne, zakladati zavarovalne fonde.
Premije bi znašale pi 1 do 2 kr. od zavarovalnega goldinarja. To je gotovo jako malo, a če bi k dotičnemu zakladu prispevala tudi država in dežela, bi se dal doseči jako poveljen uspeh.
Tako na Češkem. Naj bi se v tem oziru tudi na Kranjskem že kaj storilo.