vidu 91
TU frf iimiMUM IT
nt of wiuiim n w rna m m fobt wiibi of
tow, e ti ly
Vtjvtlj!
v ZčntSmdh dziarih.
▼«IJa s» clo Wto.........
I* pol Wta................HM
Z* New York oalo leto.....$7.00
Za inosemstvo oelo leto____$7.00
T, W,
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
IftrfVBt UdrenhUB DaQj H ttt Unit* MM.
•very lay exeept »rmdayl and legal Holidays. ^ 76,000 Readers.
TELEFON: S87S COETLAHDT.
Entered at Second Clan Hatter, September U, 1903, at the Poet Office at Hew York, H. Yn
the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 4687 OOKTLANDT«
NO. 111. — ŠTEV. 111.
NEW YORK, THURSDAY, MAY 12, 1921. — ČETRTEK, 12. MAJA, 1921.
VOLUME
— LETNIK
JAPONSKI INTERESI V EVROPI
ODPOSLANEC JAPONSKE JE ZAVZEL SVOJE MESTO PRI VISOKI KOMISIJI ZA MEDNARODNO KONTROLO CARIGRADA
IN OŽIN.
FINSKA BO DOBILA ALAND OTOČJE
SVET LIGE NARODOV JE PRIPISAL FINSKI ALAND OTOČJE, A DOVOLIL ŠVEDSKIM INTERESOM POSEBNA JAMSTVA.
MADAMA CURIE JE DOSPELA V NEW YORK
Madama Curie, slavna iznajdite-ljica radija, jc bila deležna ob prihodu v New York velikih ovacij.
Žensko iz najbogatejših slojev, znani znanstveniki, vzgojitelji in zastopniki skoro vseh poljskih or-ganisacij v New Yorku, <o se zbrali dan?s, ila pozdravijo ma-damo Curie, iznajditeljieo radija, ki je dospela *' Ameriko s parni-kom 4'Olympic".
Madama Ovne se je nahajala v) spremstvu svojih dveh hčera, Irene in Eve ter Mrs. William Broan Mellomev. a načelnice komiteja,' ki je zbral skupaj $100.000 v na-' menu da kupi gram radija kot' dar Amerike za najbolj odlično znanstvenico na svetu.
Po sprejemu na pomolu je odšla madama Curie s hčerkama na dom Mrs. Melonev. Predsednik Harding ji bo dne 20. maja izročil v Beli hiši gram radija.
Madama Curie je bila rojena v Varšavi na Poljskem dne 7. novembra 1867. Njen oče. dr. Ladislav Sklodowski, je bil profesor fizike. Njena mati je bila ravnateljica neke dekliške šole. Od o-l>eh je podedovala ljubezen do znanosti.
V starosti šestnajstih let je za-vršila z odliko dekliški licej. Nato je biLa nekaj časa zaposlena v fizikalnem laboratoriju industri-jalnega muztja v Varšavi. Po smrti svojeg očeta pa je sklenila iti v Pariz da izpopolni svojo izobrazbo.
Njeno življenje v Parizu je bilo izprva naporno, ker je bila Izpostavljena veliki revščini. Živela je v majhni sobici, v kateri je stala le postelja ter mizica. Preživljala pa se je z mlekom in črnim kruhom. Pozneje je dobila službo v labnratoriju tehnične šo-1° kot pomivalka steklenic.
Ko pa je postalo znano, da Je hčerka kemika se ji je nudilo polne prilike za eksperimentalno delo. Pozneje je bila pripuščena v Sorbornno. k.ier se je sestala z mladim inštruktorjem, Pierrom Curie, ki je bil takrat že dobro poznat. Delala in študirala sta skupaj in leta 1895 sta se poročili« Glavni uspeh njih študij je bila iznajdba radija, one zagonetne snovi, ki vključuje toliko možnosti. —
NEMŠKI ODGOVOR | DOSPEL V LONDON
Odgovor Berbna v katerem se je sprejelo ultuuntum, je bil izročen v Londonu.
KEMAL PASA POD PALCEM BOUŠEVIKOV
Turškim nacionalistom je bila vsiljena pogodba, soglasno s katero se daje sevjetom koncesije.
Carigrad, Turčija, 11. maja. — Tako nacijon;.ll3ti kot Grki nadaljujejo s svojimi vojaškimi pripravami, a vsled splošnega položaja »i i>ikdo ne ujr prvi napasti. Grki še vedno upajo, da bo prinesla intervencija od strani kake i 1 ret je sile mir. dočim so se vrgli j naeijonalisti, ki so izgubili vse jzanpanje v Evropo, popolnoma v Jimročje boljševkov.
Mustafa Kemal paša je predložil skupščini v Angori ekonomsko 'pogodbo, sestavljeno od boljševi-I kov, ki zahteva, da se daje ladjam s sovjetsko zastavo, prioriteto ali prvenstvo v vseh pristaniščih Črnega morja; da se podeli rudarske koncesije med Trapezuntom in Antino izključno le Rusom in da se jim tudi podeli železniške koncesije med Vanom in perzijsko mejo ter med Arzinjanom, Erze-rumom in Aitgoro.
Ko je predsednik zbornice primerjal te zal.'eve s takimi kot bi jih stavili kapitalisti, so boljševi-ški delegati v Angori baje odgovorili :
— To je d5na pot za vašo rešitev. Grki zal 11«: vajo več.
Pogodba ni še bila odobrena, a zbornica razpravlja o njej in vspričo dejstva, da prete boljševi-ki s prekinjenjem dobave municl-je v slučaju, da bi se pogodbe ne odobrilo, je zelo vrjetno, da bo nacionalistični parlament prisiljen privoliti v vse zahtevane privilegije. Vedo, da je vspričo sedanjega položaja v Rusiji dogovor le na papirju.
London, Anglija, 11. maja. — Nekaj senza«-! je je bilo ustvarjene razen pri onih, ki »o bili poučeni v tem, tukaj in v Parizu vsled pov-vem nenazuanjenega prihoda Ueide, bivšega japonskega poslanika na Š\edskein, v Carigrad, da zavzame svoje mesto kot visoki komisar .Japonske med pooblaščenci Anglij«\ Francije, Italije in Združenih drŽav, v kojih roke se je položilo mednarodno kontrolo turškega glavnega mesta in ožin, ki vežejo Črne morje s Sredozemskim izza časa. ko je kapitulirala Visoka porta zavezniškim silam leta 1918.
Najbrž vsled dogovora med Tokijem. Londonom in Parizom, Rimom in Washington«>m se je baronu Cčidi poverilo isto množino avtoritete, kot jo imajo njegovi tovariši pri m«-^narodni komisiji in kakorhitro bo mirovna pogodba, sklenjena v Sf^res. definitivno odobrena, bodo ti komisarji velesil, ki imajo sedaj v svojih rokah vrhovno kontrolo nad Carigradom, izpremenjeni v poslanike.
Čeprav ni imela Japonska dosedaj še nobenega stalnega poslanika ob Bosporu, je vendar v zadnjem času vzdržala od časa do ča-, a diploinatične od noša je z Visoko porto in najmanj 2 princa japonske cesarske hiše sta obiskala Carigrad ter sporočila sultanu pozdrave ja(Kitivkega Mikada. Odnošaji med Japonsko in Turčijo so se pričeli ob č; -u ru^ko-japonsk«- vojne, ko se j«- Japonska zanimala za strogo izvedenje pogodbe glede Črnega mo*ja, soglasno s katero, se je Turčija zaobljubila, da be prt prečila prihod katerihkoli bojnih ladij skozi Dardanele. Doloobe te pogodbe so bile tako stroge, da niso mogle niti ruske bojne ladje nahajajoče se v Sredozemskem morju, skozi Dardanele v Sebastopol, tla se jih očisti ali popravi, temveč so morale skozi Gibraltar, Severno morje in Baltik v Kron-stadt, da se tam izvršijo potrebne poprave.
Povsem naravno je, da je bilo velikanske v.ižnosti za .Japonsko, dj ni moglo mogočno rusko črnomorsko brodovje skozi Dardanele v Sredozemsko morje kjer In s.- lahko pridružilo brodovju Rodžen-stvenskija. k o je slednje vprizarjalo znamenito potovanje skozi Sueški prekop. Indijsko morje, pa v Kitajsko morje, kjer je doživelo svoj poraz. V slučaju, da bi se to lnodovje lahko združilo s črnomor-vkim, bi pomorska bitka mogoče drugače izpadla. Na vsak način pa bi moral admiral Togo plačati višjo cmo za svojo sijajno zmago pri Cužimi.
Tri leta pozneje je poslal sultan Abdul Ilr.mid posebno misijo na Japonsko, pod pretvezo, da se vrne obisk uveli japonskih cesarskih p rine* v v Caricradn. V resnici pa je bil to poskus, da se zainteresira japonsko vlado za pan-azijsko gibanje, ki je bilo celo dražje sr. u sultana kot pa njegovo pan-islamsko gibanje, s pomočjo katerega je skušal spraviti skupaj vse mohamedanske narode v mogočno zvezo proti krščanskim in zapadnim narodom.
V Tokiju se trdi da ima zanimanje Japonske za usodo Carigrada in 7a bodočnost turškega cesarstva svoj vzrok v stiku, katerega ima Rusiji? s Turčijo. Rusija je. ne pa Amerika, posebno pa boljše-viika rtu sija, katero smatra Japonska za največjo nevarnost, ki ji preti in za svojo največjo oviro plede aspiracij. katere ima z ozirom na azijski kontinent. Ona je mnenja, da se bo vroč Rusije neizmerno povočala. če bo dobila v roke Carigrad in da se bo vsled tega narasla nevarnost sr Japonsko. V interesu Japonske je vsled tega, ali ohraniti mednarodno kontrolo Carigrada in Pardanel.ali pa zopet uveljaviti kontrolo sultana nad Carigradom in ožinami.
SEDEM UBITIH NA SICILIJI.
RAZKRITJE NARAVNEGA PLINA.
Rim, Italija. 10. maja. — Se dem os*b je bilo ubitih in enajst nadaljndi ranjenih v boju, ki se je završil med naeijonalisti in so-cijalisti v Castelveranto, v bližini Palema, Sicilija.
Spopad je bi! posledica nekega političnega zb<»rovaiija. Drugod v ItaJiji so se končala slična zborovanja, ki se vrŠe vspričo bližajočih se volitev, mirno in prišlo je le do nekaj pe.samljenih in majhnih izgredov.
VELIK POŽAR.
Saratoga Springs, 11. maja. — Danes zjutraj je uničil ogenj hišo Johna K. Walbridge, izdajatelja Daly Saratogian. Povzročena škoda znaša trideset tisoč dolarjev.
Lastnika, njegovo ženo in služkinjo *o rešili ognjegasci.
San Jose, Costarica, 10. maja. Poroča se, da se je razkrilo celo dragoceno pet role jsko in plinovo ozemlje v bližini Puerto Limon, na iztočni obali Costarice.
Naravni plin prihaja iz zemlje v velikih muož:nah pri Chauila in neki vodnjak, iz katerega je prihajal plin je postal pozorišče resnega požara.
Domne\a se, da je to prvo razkritje naravnega plina v Central-In". Ameriki.
I
NOV PROECS ZA MOONEY-A.
Važno za potnike.
Kdor fteli v bliinii bodočnosti potovati v stari kraj, naj m obr-am na naz, da mu požljemo vsa navodila, kako ja aofoi« dobiti potni list.
Kdor i« ima Jugoslovanski ali ameriški potni liat lahlio potuje kadar hoče.
Kdor pa spada v rase dano osemlje, in Šali potovati v staro domovino, mu is vodno lahko preskrbimo potci list, kadar pride v Naw Tort
V vsakem oaira as ©brnite na
»An BkWKJM STAT* BANK
m Otrtta* ara* mm M
Wheeling, V. Va., 11. maja. — Vsaki dve let; vršeča se konferenca mednarodne bratovščine strojnikov in mazačev je sprejela resolucijo, s katerr* se zahteva novo obravnavo v zadevi Moonev-a, ki je v ječi radi bombne eksplozije, k: se je za v šila v San Francisco c i) priliki parade za vojno pripravljenost
Resolucija je bila sprejeta, potem ko je konvencija poslušala izvajanja Mooney-evega brata Johna.
Ne odlašajte
ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine sa Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pilite za cene in druga potrebna navodila na najstarejše in skuie-no slovensko bančno podjetje:
FRANK BAim STATE BANK
(potniški oddelek) U Gotland* ft, 9mr Terk, K T.
Ženeva, Švica, 11. maja. — Komisija, ki je bila imenovana od Lige narodov, da preišče vprašanje Aland otočja v Baltiku in vprašanje, če naj to otočje od sedaj naprej pripada 1'inski ali Švedski, je ravnokar izdala poročilo, ki obsega nekako 36.000 besed in ki vsebuje preiskave, katere so vprizorili na otočju Mr. Elkus, prejšnji ameriški poslanik v Turčiji; M. Calonder, prejšnji švicarski predsednik iii baron Bevens iz Belgije.
Komisija ugotavlja, da govori 96 odstotkov izmed 22.000 prebivalcev tega otočja švedski jezik, dočim obstoja 320.000 ali 11 odstotkov prebivalcev Finske iz Švedov. Važnost Aland otočja, kojega pre bivalstvo se peča večinoma z ribolovom, tiči v tem, da je najti tam dosti dobrih pristanišč in Juk. Do leta 1S08 je predstavljala Finska del Švedske. V tem letu je izgubila Švedska svoje province, ki so z Aland otočjem vred pripadle Rusiji. Leta 1917 pa je Finska proglasila svojo jiopolno neodvisnost.
Celo Švedska ne zanika, da predstavlja Al .Vid otočje del Finske, a Švedi bazirajo svoje zahteve do teh otokokov na dejstvo, da so se leta 1917, nekako štiri mesece pred proglasitvijo finske neodvisnosti. sestali prebivalci otokov ter dali izrazu želji, da se smejo pridružiti Švedski. 01 onega časa naprej so večkrat ponovili svojo soglasno željo, da prenehajo pripadati Finski ter da se priklopijo Švedski. Ravno pred slenitvijo premirja so se obrnili na predsednika Združenih držav in tudi na Anglijo, naj se jim dovoli določiti, h kateri deželi naj pripadajo.
Nihče ne dvomi da bi ljudsko glasovanje izpadlo ugodno za — Švedsko, a vprašanje je bilo, če ima kdo pravico oropati Finsko teh otokov. Želja za spojitev s Švedsko temelji na tem, da si ohranijo švedski jezik in finska vlada je pripravljena dati otočanom primerna jamstva z ozirom na njih jezik in kulturo. Vsled tega izjavlja komisija, da bi bilo krivično oropati Finsko teli otokov in to prav posebno raditega, ker je prebivalstvo majhno ter bi se otočje ne moglo preživeti kot neodvisna država.
Komisija priporoča vsled tega gotova jamstva, katera naj da Finska prebivalstvu otočja in pouk v normalnih in celo srednjih Šolah naj bi se vršil v švedskem jeziku.
UJEL ORLA Z LASOM.
Sioux City, Iowa., 11. maja. Thomas Hale. cowboy na neki renči v bližini Gregory, S. D., je ujel včeraj z lasom živega orla. Hale je videl, kako je orel planil na nekega teleta. Čakal je, dokler se ni žival nažrla, nakar je odja-hal v bližino, ujel orla z lasom ter ga odnesel doi>iov.
DELO OTROK RASTE.
in/rirc, nasoOATE EE HA
"O Lil VHOD A". VAJ VMČJJ SLOVENSKI DMIVWI
▼ omnoi dkIavajl
PETNAJST ANGLEŠKIH SIROT NA POTI V AMERIKO.
London Anglija, 11. maja. —-S parnikom "Aquitania" bo dospelo v sobo r o v New York petnajst angleških sirot-, katere bo-tfo ad op tirale razne newyorske družine.
Washington. D. C., 11. maja.— Naraščanje v številu zaposlenih otrok v Združenih državah je bilo skoro popolnoma v razmerju s povišanjem splošnega prebivalstva Združenih držav v zadnjih osmih letih, soglasno z delavskim depnrtmentom Združenih držav. Statistike, katere je sestavil otroški oddelek, kažejo, da je leta 1920 vzelo dovoljenja za delo 76.194 mladoletnih otrok v dvanajstih velikih mestih.
Več otrok je vzelo dovoljenje za delo tekom leta 1920 kot v kateremkoli prejšnjem letu z izjemo leta 1918, ko bila vojna produk-eija .na svojem višku. Povečanje šte\ila tekom zadnjega leta se je pripisovalo povišanju življenskih Mroškov ter pomanjkanju dela.
ŽENA GI0LITTI-JA UMRLA.
Rim, Italija, 11. maja. — Danes se je tukaj obvestilo, da je umrla gospa Giovanni Giolitti, žena ita-1 jonskega ministrskega predsednika.
ANGLEŠKIM TKALCEM SO ZNIŽALI PLAČO.
Manchester, Anglija, 11. maja. Družba angleških tovarnarjev je izjavila, da bo zmanjšala svojim delavcem plačo za trideset odsto« kov. Prizadetih bo tristo tisoč tkalcev.
JOHN H. THOMAS DOSPEL V AMERIKO.
Včeraj je dospel s parnikom "Olympic" v Ameriko John H. Thomas, delavski voditelj v angleškem parlamentu. Na pomolu se je zbralo veliko število delavcev, ki so žvižgali ter nosili tablje z napisi, v katerih je bilo odločno obsojeno njegovo delovanje. PoK-ctja je le s težavo zadržala demonstrante.
Nekemu časnikarskemu poročevalcu je rekel:
Težko sem delal za Anglijo, sedaj so mi pa pošle moči. Zdravniki so mi priporočili popolen mir.
Zakaj si je ravno Združene države izbral za svoje začasno bivališče, ni nikomur povedal.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronali, lirah in avstrijskih kronah
50 lir 100 Ur 300 lir
$ 3.00 $ 5.70 $16.50
500 lir 1000 lir
$27.50 $54.00
NEMŠKA AVSTRIJA:
Razpošilja na zadnje poŠte in izplačuje "Adriatische Bank" na Ducsjn.	.
1,000 nemško-avstrijskih kron $ 2.85 5,000 nemško-avstri j skih kron $ 13.00 10,000 nemško-avstri j skih kron S 26.00 50,000 nemško-avstri j skih kron S120.00
Vrednost denarja sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke.
Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo vslike koristi za one, ki se že ali se bodo posluževali naše banke.
Dentr nam je podati najbolj po Domeetio Modsj Order, ali pa po Hew York Bank Draft.
Fmk Saksar State Baal
12 Cortluit Strut, Iiv Y«k
NAJVEČJI ZRAKOPLOV NA SVETU.
V Angliji grade za ameriško morna.-ico največji zrakoplov na svetu, R—38. Zrakoplov bo do julija dovršen ter bo tedaj napravil prvo potovanje preko oceana. S lika kaže 700 čevljev dolgo ogrodje.
London, Anglija, 11. maja. — Brezpogojni sprejem zavezniških reparaeijskih },o«rojev od strani Nemčije je bil izročen angleškemu ministrskemu predsedniku Lloyd Georp^u od strani nemškega poslanika v Anjrliji, dr. Stlia-mer-ja.
Berlin, Nemčija, 11. maja. — -Jovi nemški kabinet je prišel danes s priprave formalne poslanice nemške vlade na zaveznike, v kateri se bo sprejelo pojrojem, obrazložene od strani najvišjega zavezniškega sveta v Londonu. Dr.! Julius Wirt h, novi kancelar, je dobil pretekli večer zaupnico v nemškem državnem zboru, kajtT zastopstvo je odobrilo sklep ministrstva, da sprejme zavezniški ultimatum. Z?, sprejem je glasovalo 221 poslancev, proti sprejemu pa 175, s čemur je dobila vlada Wirtha večino 46 glasov.
Glasove, ki so bili za sprejem ultimata, so oddali člani cent ruma. demokratične stranke, neodvisne socijalistične, večinske soei-jalistične stranke. Proti načrtom ministrstva kot jih je objavil novi kancelar pa so glasovali naeijonalisti, člani nemške ljudske stranke. komunisti in člani ba-\arske ljudske stranke.
V svojem nagovoru je povdar-jal dr. Wirth velikanska bremena, katera je prevzela Nemčija s tem, da je privolila v zavezniške pogoje, a trdil, da bi alternativa francoske okupacije Ruhr doline popolnoma paralizirala nemško industrijaljK) življenje In demora-lizirala deželo.
Domneva se, da bo vseboval odgovor dr Wirtha brezpogojnt sprejem zavezniških pogojev, da r>£ bi izvedenje popolnega raz-oroženja lahke imelo slabe posledice, posebno v Gornji Šleziji, kjer so Poljaki vprizorili veliko ustaško gibanje.
Odkar je bilo objavljeno novo nemško ministrstvo, se je dosti špekuliralo o njega trajnosti.
se potom naSe banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile nase cene sledeče:
JUGOSLAVIJA:
Razpošilja na zadnje poste in izplačuje k'Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" v Ljubljani.
300 iron .... $2.40	1,000 kron .... $ 7.75
400 kron----$350	5,000 kron _____ $38.50
500 kron ----$4.00	10,000 kron ____ $76.00
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI:
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka"
v Trstu.	A
• _ . itn
Stališče Francije.
GUiS NABODŽ, 12. MAJA 192i_
Dejstvo. da se je olj enajsti uri iu s kislim obrazom Nemčija uklonila ultimat umu zaveznikov, je brez vsakega dvoma posledica p ret nje Francije, da se bo poslužila sile. ^io v>e drujzo ni nič pomagalo, je ostala to edina pot i/. >ile. l>olge meseee so Francozi ponavljali, da se 1>cm1o morali končno po&iužiti sile kol edinega sredstva, da se prisili Nemčijo k sprejemu zavezniških pogojev. 1'speh dokazuje, da je bila sodba francoske vlade zdrava. Citanje nemške psihologije od strani Francije je bilo korektno. Nobena druga stvar kot •»oli meč preko njene «rlave ni mogel spraviti Nemčije do tega, da bi >e ttdala ter držala obljube, kateie je dala. ko je podpisala mirovno pogodbo v Versailles.
Celo t«» zadevo je s skrajno jasnostjo in spretnostjo obrazložil v svojtm govoru francoski niinistiski predsednik Briand, katerega je imel v francoski poslanski zbornici, predno je odpotoval na zaključno konferenco v London.
Brand je vprašal, zakaj si Nemčija na vse kriplje tako krčevito prizadeva dohiti druge dežele za posredovanje v njeni zadevi. Zakaj se je obrnila Nemčija na Svieo, celo na Cehoslovaško, na Vatikan in končno na Združene države? Zakaj ni prišla naravnost k Franciji s svojimi novimi mirovnimi ponudbarii? Bilo je to radite-pa, ker je vedela, da nima Francija nobenega zaupanja v nemško dobro vero. l)ve Ifti ni bilo nobenega konca ne kraja nem. obljub, i zavlačevanj in protestov. — in edina posledica t< ga je bila, da se je i Francija prepričala o neodkritosrčnosti Nemčije in njenem strem-i I jen ju, da pridobi nekaj časa ter zavleče končno rešitev. Vsled tega' je prišla ura. ko je rekla Francija nemški vladi: — Nikakih besedi več, sedaj je treba dejanj. — Nikakih obljub, sedaj je treba plačati, i
To je pomenjalo silo in ministrski predsednik Briand je izjavil,| da je Francija pripravljena poslužiti sc sile. H'.iela je pokazati moči edino raditega. ''ker je bila prisiljena storiti to, vsled slabe vere: dolžnika." Nemčija pa naj nikar ne misli, da se je nameravalo le formalno stvar, le »nogoče kretnjo
— Mi imamo potrebna sredstva v svojih rokah in v slučaju potrebe se jih bomo poslužili, — je rekel Briand, — da dobimo to, kar zahteva Francija. ust Nemcev samih je sedaj potrjena resnica vse ga f''gi».
Vse to pomen ja vindikacijo francoske politike. Triumf pa tudi n«' bo izginil vspričo neposrednega uspeha. Francija je n^šla način, k i ko postopati z neizbegljivo Nemčijo, ki ni vredna zaupanja. To pa je postopanje, ki bo v bodočnosti prav tako koristno in uspešno, kot je bilo sedaj. Nemško stališče se ne bo zaenkrat izpremenilo. — Kjerkoli bo Nemčiji* videla priliko izogniti se obveznostim te ali one določbe mirovne pogodbe, bo to t udi storila. Zopet se bo poslužila starih pritožb in starega izbegavanja. Tedaj pa se bo izkazalo zopet kot uspešno sredstvo, katero so našli sedaj Frs-ncozi. Nemčija je zaenkrat pokazala svetu, da se noče podvreči nobeni drugi stvari na svetu kot sili. in to je nauk, katerega bo treba še dolgo časa obdržati pred očmi.
Zakonodajna sila se nahaja v rokah vladarja in parlamenta. Kralj imenuje innadne ijrviadiie tiradnike ter žatsopnike dežele v njenih odnosa jih z inozemkimi državami.
On napove vojno ter sklene mir, a v slučaju, da ni Jugoslavija dejanski napadena od kake druge dežele, je napoved vojne odvisna od privoljenja parlamenta.
Kralj skliče sestanek parlamenta ter ga tudi lahko razpusti, v katerem slučaju se morajo vršiti nove volitve v teku treh mesecev.
Nobeno vladno dejanje vladarja ni pravomočno brez podpisa tozadevnega ministra.
Kralj postane polnoleten v starosti osemnajstih let.
Vladajoča dnastija je hiša Karadžorževičev.
Parlament, kojega člani uživajo osebno imuniteto, je sestavljen ir dveh zbornic, poslanske zbornice in senata. Poslan, zbornica ima tristo članov, izvoljenih na temelju splošnih, enakih in tajnih volitev za dobo štirih let. Vsak državljan, ki je dosegel starost enoin-dvajsetih let, ima pVavico do glasovanja, z izjemo častnikov in vo-jjikov v aktivni službi.
Senat šteje sto članov, ki ne smejo biti stari manj kot po štirideset let in ki so bili deležni vsaj srednješolske izobrazbe. Senata ni mogoče razpustiti. Senatorji so izbrani za devet let, po ena tretjina vsako tretje leto.
Postave sprejme poslanska zbomiea ter jih sporoči senatu, ki jih ali sprejme ali pa vrne s protipredlogi.
Če noče poslanska zbornica privoliti v izpremembe senata in vztraja slednji pri nj^h. pride postava po eneni mesecu zopet pred poslansko zbornico ter postane prevcyuocna, če jo sprejme kvalificirana večina.
Eksekutivno silo izvaja kralj potom kabineta ministrov.
V	eksekutivne svrhe je dežela razdeljena v province, okraje in občine.
Razdelitev v province naj ne presega petintridesetih.
Province bodo deležne precejšnje samouprave v provlncijalnih zastopstvih in provincijalnih komitejih, izvoljenih na istem principu kot centralni parlament
Državni svet bo posloval kor najvišji administrativni tribunal za uravnavo konfliktov med različnimi administrativnimi oblastmi.
Polovica njegovih članov je izvoljena od naroda, polovica pa je imenovana od kralja.
Obveznost z ozirom na vojaško službo in d^vke je splošna.
Davke j* mogoče uveljaviti le potom postavi.
Posebno poglavje tiče neodvisnih sodišč in pravosodja.
Izpremembe v ustavi je mogoče uveljaviti 1? potom dvetretinj-ske večine državnih poslancev in senata.
To, kar smo navedli dosedaj. je ustava, kor jo predlaga vlada n;» temelju radikalno-demokratičnega kompromisa in ta ustava bo najbrž sprejeta, seveda z gotovimi modifikacijami. Najmanj pet dru gib osnutkov, različnih v večji ali manjši meri od vladnega, je bilo predloženih od strani strank, soglasno z njih političnimi programi.
Kmetje so polagali prav posebno važnost na agrarska vprašanja ter agrarne reforme, dočirn so zhtevali socijaiisti dalekosežno so-cijalno zakonodajo. Vlada je ugodila njih prošnjam s tem, da je dostavila k ustavi celo poglavje s socij^ninu in ekonomskimi regulacijami. ki v veliki meri povdarjajo in razširjajo njene lastne predloge. Treba je še čakuti in videti, ee je v teh časih izpreminjejočih se reform primerno uvesti v ustavo podroben socijalni program.
Nekatere točke tega socijalnega programa pa bodo zelo velikega pomena, kot naprimer državno zavarovanje delavcev, obligato-llčna intervencija države, da se uravna ali prepreči socijalne konflikte in pogoj, da se ne sme v nobenem slueajn. kadar se ekspropri-ira Kako posestvo, storiti tega brez pravične odškodnine za lastnika.
Ta odredba bo veliko pripomogla k pospešenju reda in varnosti in k ustanovljenju naših trgovskih in ekonomskih odnošajev z drugimi deželami. Tarozvani Ekonomski svet. sestavljen iz zastopnikov vseh proizvaja joči h elementov države, bo ustanovljen, da — predlaga, izdela in sestavi vso ekonomsko zakonodajo, predno bo slednja predložena parlamentu v končni sprejem.
Najbolj težavni del notranjih ekonomskih problemov Jugoslavije kot vseh eVropskih dežel, je agrarno vprašanje, ki se peča z — razkosanjem in zopetno razdelitvijo veleposestev, privatnih gozdov ter kompenzacije lastnikov. Na Cehoslovaškem se hoče naprimer u-veljaviti, da ne sme posamezni člo%ek last o vat i več kot 250 hektarjev gozda in 150 hektarjev poljedelske zemlje. (En hektar je približno dva akra in pol).
Dejstvo, da je mohamedanffka stranka, ki zastopa veleposestnike v Bosni, kojih posest datirajo nazaj v dni turškega zavojevanja, sprejela članstvo v istem kabinetu, v katerem je najti tudi zastopnike malih kmetov, ki se zavzemajo za reforme, je dokaz, da se je doseglo tudi v Jugoslaviji kompromis v tem pogledu.
Glasi se, da bodo dobili m oh arne danski begi v Bosni kompenzacijo ali odškodnino v znesku 250 milijonov kron za svoja velepose-stva, katera bodo morali izročiti. V drugih delih dežele je ta problem manj akuten in v Srbiji sploh ne obstoja.
Preveč radikalna reforma bi ne predstavljala le veliko krivico, temveč bi bila tudi povsem nemogoča v deželi kot je Jugoslavija, kateri še vedno manjka intenzivnega poljedelskega razvoja in notranje kolonizacije. To je mogoče doseči le v poteku časa, po skrbnem študiju, z dobro organizacijo ter velikimi finančnimi sredstvi. Vsega tega pa še manjka v takem obsegu kot bi bilo treba. Uveljavljena bo vsled tega kompromisna rešitev, ki ne bo nikogar popolnoma zadovoljila, ki pa bo porazdei:k; nezadovoljstvo med vse prizadete.
Drugi ugovori proti predlagani ustavi, temelječi tudi drugače na različnih strankarskih programih republikancev, Radičeve stranke, Narodnega hrvaškega kluba ter slovenskih klerikalcev, kažejo bolj osnovno razliko v primeri s stališčem vlade v tem, kar predstavlja glavno točko ustavodjnega spora, namreč vprašanje med centralizmom in federalizmom.
Oni zahtevajo razdelitev deže*e v avtonomne province. Republikanci zahtevajo ljudsko glasovanje, da se reši to zadevo. Narodni |klub predlaga ustanovitev naslednjih provinc, bolj na zgodovinski kot pa praktični podlagi:
— Srbija in Macedonija, Hrvaška - Slavonija - Dalmacija, ftosna - Hercegovina, Slovenija, Medžimurje, Istra in otoki, Črna-pora.
Zahtevajo nadalje veliko zakonodajno avtoriteto za provinci-jalne zakonodaje ter puščajo centralnemu parlamentu le zunanje zadeve, valuto, del financ, pošto in zvezno administracijo. Sole in zadeve javnega zdravstva naj bi bile naprimer zadeve provinc.
Mr. Protie, bivši ministrski predsednik, ki ae je vsled razlike v r.aziranjih odpovedal svojemu mesti, v zbornici, je bil pripravljen dati avtonom. programu večje koncesije ter je v svojem osnutku predlagal devet provinc, mesto več kot tridesetih, katere je naj^ v programu ali osnutku sedanje vlade.
V	nekem pamfletu, katerega ^e predkratkim izdal, je branil svoje politiko na temelju, da je preveč drastične izpremembe nepriporočljive in da je vsaj od pričetka treba upoštevati do gotovih meja zgodovinske stvaritve.
Onim, ki kažejo na centralistično ustavo Italije kot na vzgled, odgovarja, da je italijanska admiristracija najbolj počasna in najbolj birokratična v celi Evropi. Taka birokracija kot sad centralizma, oslablja najboljši narod ter uničuje samostojno mišljenje. Obrnil je pozornost na vzgled Anglije, kje^ se ni ^neja. zgodovinskih o-krajev izpremenilo v zadnjih sedemsto letih.
Lahko pa se odgovori temu vae časti vrednemu staremu državniku, 0a se temejjpe razmere y Angliji ali eelo v Združenih državah razlikujejo od onih dežel V centralni Evropi, ki so obdane od sovražnih narodov ter potrebujejo povsem naravno večjo množino centralizma, da se zavarujejo proti napadom v mira in vojni in da si zago-
tove trajen uspeh.
Na drugi straui pa priznavajo tudi demokrat je, kot najbolj odločni zagovorniki tak^iyanega centralizma, da »i mogoče njih POU-
Peter - Zgaga
Premoganški baroni posjvajO
ljudi naj po leti napolnijo svoje zaloge s premogom — seveda po
zimskih cenah.
• • •
Arestantje v Sing Singu so ja-ko dobro preskrbljeni. Posebno o-nim, kateri imajo umreti na električnem stolu, posvečajo vso pozornost. Vedno so zdravniki pri njih, in najboijšo lirauo uživajo. Cigaret dobe, kolikor hočejo in B še drugih ugodnosti po vrhu. Seveda, Amerika je moderna in napredna država.
Oblasti, ki tako človekoljubno skrbe za na smrt obsojene, so po mojem mnenju podobne oni ženski, ki je lonec vode lepo segrela ter jo parfumirala in zatem vto-pila v nji mlade mačke.
erova zdravila vztlrzujeio tdravje v družinah.
Ozdravite svoje živce.
Desetletnica-
m Kadar počutite, da sta utrujeni, zlo- ^ 9 voijcii. narvozru, ako s« lahko razje- m ■ zite. ako vas vznemirja šum in ro- H jjg pot. nemorete storiti beljega. kakor g H če vzamete
SEVERA'S NERVOTON
(Severov Nervoton) pravilno zdra- g vilo in tonika. Namenjen js za take slučaje. Umiri ter ublaži živce, povzroči «=oarye, ki csvežuje in pajačr vaš iivčni sistem. Cena $1.25. Dobite £Z pri vašem lekariu. Vprašajte za Severovega. Ne jemljite drugega.
Prijatelji, sedaj je čas. da daste osnažiti svej lauski slamnik.
Ce ga pa imate, se ravnajte po ženski modi in nosite 'klobuk. Žeu-ske nosijo namreč od maja pa do novembra klobuke, od novembra
do maja pa slamnike. ■ * *
*
Domači vrtovi napravljajo veliko veselja — posebno kokošim in vrabcem.
* * *
So pa. liudirji, ti bankirji, so zlo-tiji naši šifkai taši:
Dne 3. aprila je prišla sre5no v Cikajo neka ženska iz starega kraja.
V	Ameriko je potovala s "posredovanjem'- znane firme, ki Loče imeti patent nad vsem, kar se tiče mašnega plašča, priseljevanja, izseljevanja in pošiljanja denarja.
25. aprila, torej tri tedne pozne-je, je pa sporočil zastopnik "firme" sorodniku one ženske, da se ženska nahaja zastran pomanjkanju denarja v Ljubljani. Če po-j šlje potreben denar, bo šla na-j prej, če ne pa ne.
To je krasno poslovanje, to je krasna zveza s staro domovino. * . *
V	Ameriko je dospela madanm i Curie, iznajditcljica najbolj dragocene kovine na svetu, radija.
Ameriške ženske ji bodo podarile v znak zaslug en cel gram te robe. En gram radija stane stoti-soč dolarjev.
• • ♦
Značilno je da je madama Curie hči onega naroda, katerega povprečni Auicrikanee tako rad naziva s psovko "you damned Polak".
Madama. Curie je Poljakinja in
njeno dekliško ime je Sklodevska. *
Prebivalstvo Pariza.
Jugoslovanski ustavni problem.
Za	Naroda" napisi dr. Ivan Shvegel, bivši član jugoslovan-
skega parlamenta.
Politično in ekonomsko ustaljenje ali konsolidiranje kraljevine .Srbov, Hrvatov in Slovencev napreduje na hiter in soliden način. Kriza, vsled katere Evropa še vet'no trpi in ne le Evropa, temveč \ts svet, vključno dežele, ki niso bile direktno prizadete od vojne, vpliva povsem naravno tudi na Jugoslavijo ter zavlačuje uravnavo številnih važnih vprašanj ter naelico napredka, ki bi bil drugače še ><liko bolj očividcu. Dobri opazovalci pa morajo spoznati, da ne morejo imeti dogodki sekundarnega pomena, čeprav izgledajo na prvi p<'$r!ed važni, nobeuejra upliva na splošni tek našega narodnega razvoja, v katerem vlada vodi mirno i%j odločno veliko in bogato deželo. /. ozemljem, ki je ako kot ono Italije ter pridnim in miroljubnim j rebivalstvom, predvsem poljedelsk;m, ki šteje trinajst milijonov oiis. Po strašnem opiKtošenju Srbija ter velikem trpljenju in neredu v drugih provincah, povzročenem od vojne, sta bila sedaj zopet ustanovljena red in varuost. Delo konštituante ali ustavodajne skupščine, ki ima nalogro sesf*viti novo ustavo jugoslovanskega kraljestva, l o v teku par mesecev za vršen o dejstvo, pod vodstvom starejra srb-skipa državnika Nikole Pašiea, ki ji po izkušnjah celega življenja kot voditelj v svoji lastni deželi Srbiji in njenimi sorazmerno enostavnimi problemi, pokazal odlično sposobnost in vztrajnost v postopanju z večjimi in bolj kompliciranimi vprašanji združene Jugoslavije. P*> fvojem povratku z mirovne konference, na kateri je vodil jugoslovansko delegacijo, je zopet prevzel predsedstvo nad bel-irrajsko vlado po zadnjih volitvah in v namenu, da zagotovi sprejmi temeljnih p<»stav, se mu je posrečilo stvoriti večino, sestoječo iz dveh največjih strank, radikalcev in demokratov, katerim so se po-z ne je priklopil) še ni »haniedanei ter del kmečke stranke, predstav-ljajoč v eelem blok *240 poslancev. V opoziciji so komunisti, katoliška stranka, republikanci. Narodni klub in Radičeva hrvaška stranka, — ki kontrolira polovico mandatov iz Hrvaške. — nadalje tudi foeijalisti in večina kmetwke stranke. Zadnji dve stranki, čeprav iz-\en vlade, pa najbrž ne bosta delali težkoč vladni politiki, dočira manjka ostalim opozicij-kim silam, ki nasprotujejo vLadi vseka iz svojih posebnih vzrokov motenje zveze ter bi vsled te?a nikdar ne bil^
v stanu »tvoriti svojo Ustno splošno politiko in vlado. V tera tiči tudi moč sedanje kombinacije Mr. Pažiča.
V naslednjem hočemo nuditi kratek pregled 86 členov ustave, kot jih je predložila parlamentu vlada.
— Kraljestvo 8rbov, Hrvatov in Slovencev je ustavna, parla-iiMMitarna in dedna monarhija.
Ofieijelni jezik je srbo-hrvaški in v Sloveniji tudi slovensko narečje ( t) tega jezika.
Postave in državljanstvo so enake za celo kraljevino.
Plemiški naslovi so odpravljeni.
Jamči se oaebno svobodo, privatno lastnino, p rosi ost vere in ve-liti, prostost oiiopiaja in zborovanja.
TAK LE SEM JAZ
V	srtMlo. 7. maja 1^21. sem obhajal 10 letnico. «*lkar sem začel prodajati zemljišča in mse v Clevelancu, Oblo. ^edaj me veže dolžiHMt, tla razjn-snlni Slovencem v Clevelandu in* i«o raznih drugih krajih Amerike, kaj sem napravil v teh 10. letih.
V	začetku sem bil prvi in edini slovenski prodajalec zemljiSeev in hiš..
j Prodal sem mnogo hiš Sloven«vm v tej ; največji Slovenski naselbini. Cleve-lnodu. Mnogo drujrorodt-ev se je iz-I selilo iz te okoilee in njih prostore zasedli Slovenci. Tu veliko število slovenskih lastnikov hiš je veliko iirl-
pomnglo. da imajo Slovenci sedaj tnk iej> napredek.
Vndno st-m bil vnet na društvenih jM.ljih in storil sem vse. kar je liilo i v moji in«M"i za napredek in korist .Slovencem v tej naselbini. ' Knr iiu je pa Inflnem-a v L 101S zapustila neljnlie iK>»le<lice. sem bil 1 risilji-ii izs«*liti se v newyorSko dr-žavo. kj«>r nd je podnebje bolj nim-jalo. V r-a<u dveh let oetn dobil zopet nazaj svoje zdravje.
Se« In j sem «o|iet v Clevelandu med svojimi znanci in prijatelji, v nas«'l-binl. kateri s»-m bil v resnici nekoliko pri]>ouiogel k razvoju.
Zato pa cenjeni m! znanci in pri-j.itelji. ob 10. letnici zojM^t aindiram na vas. da kadar l»oste imeli kaj
•	praviti s zemljišči bodisi z mestnimi ali « farmami, obrnite se name.
Sedaj sem v stanju jK»str»*či vam Inulisi s hišo ali farmo.
Rojaki, jaz bom tako delal kakor ' sem delal i»rej. jireilno stmii sel v |N*\v York. TV>t»ro vam je znano moje delo in imstrežba. in uverjen sem. da j sr-«la j lM>ste ln»lj znali ceniti po-strežlM>. Znano je vam tudi. koliko jl>osestev m'iu spravil vred skozi jltotrehno sodni jo in to v tako krat-jkem času. <la je lahko udova alt , udovec predal hišo lirez ovire. I Ravno tako želim tudi delati za naprej. Prepisoval bom hiše za svoje odjemalce brezplačno in pazil. da. se ne bo nobenemu krivica godila.
•	Vsak je opravičen do svojega. V veliko čast si štejem, da v zadnjih lo. let ill nisem imel niti ene to/.lie na stKlniji. in niti moji odjemalci mr. \ se t<» pripisujem svoji nataučnosti. katera je nas vse zaščitila pred sod-
I nijskimi stroški. Toraj rojaki, evl!-ko je ležeč«' na ose!>i. s katero se |>e-čate. S tem mislim razne agencije. .Taz imam upanje, da kdor bo kupil hišo ali pa farmo skozi mojo agencije, bo znal tudi ceniti, kaj je postrežba vredna.
i
Sedaj prodajani tudi farmo v državah New York. Pennsylvania in Ohio. Kdor rojakov želi kupiti farmo (v katerikoli iz med teh držav, naj se (obrne na mene oziroma naj kupi sk«»zi
•	moje posredovanje. Imam tudi 2"J hiš j naprodaj v Clevelandu. Kdor misli kupiti hišo. naj pride k meni v urad. Moj urda je v prostorih Slovenskega Posojilnega Društva. Ako me ne dobite v uradu, pridite na moj dom. Najlažje me dobite v uradu od fl. do S. ure zvečer, izvzemši srede in nedelje.
Konečno pozdravljam Slovence sirom -Vmerike. Vsem želim mnogo sreči' in napredka še mnogo let.
John Zulich Farm Agency
6313 St. Clair Ave-, Cleveland, Ohio
AXDRE4 PRIJATU. Papežev Andreje iz Gorenje vasi ali bolje Ribnican, ki grem na obisk v stari kraj. Jaz sem že 20 let ameriški državljan in ko bom prišel nazaj, boni vedel kaj več povedat od sufhe robe. piščalk in lončene žrdi. — Andrej Pri jat u, 67 E. 51. St.. Murray, Vtah.
Doktor b f
MULLIN
411 Fourth Ave Pittsburgh, Pa.
Prvi in Bajfcolj$i Doktor Specialist ' xa Slovence.
Ima let Izkušnje v zdravljenju moških bolezni. Zdravi ▼se moške bolezni uspežno in hitro. K n jecn prihajaj o Slovenci od fclizn « dnlai, da Jih •zora.
ri. Če ste tudi TI bolni, Idlte k nje* mu, on Va* bq
najbolje ozdrarii
Pazile, da prid-te u pravi naslov.
"glas naroda"
CCUVENIAN DAILY! •mM	PubIMM bv
KLOVKKIO PTJBLISH3K0 COMPUTT
(a aorporatloa)
FHAWK	Fllilfn«._IOUH »ENgPIK. Trwuwr
Pltct ct Bumtn—m «f tka Corpora t! o n and ...............Abov« Offletors:
M Cortundt Hurt. iorouqh of Manhattan. New York City. H. Y. _**OI— Nora<y IH»ala wdd #an Iwm* ned«l| In praznikov._(
Xm e«a tmtm w««J* IM an »■!>■<	2m «4oar York *» c*lo tete	ITN
In Canatfo	IMO	» oo« lata	UJ6Q
Za poi lata	>1 — Z« laannmstvo u mIo tete	«7jM
ti Uu> teta__«a PI lota ^	IUt
• L A I NARODA
(Vole* of tho Faopte) lian Pvorr day oxccpt Sundays an« IHIIm
__aoteertptlon ytezty H W
PofU bron r^t'** m ylnmall n* n* mtebtejela Denar naj mm blaaovoU po-IllJaU oo Money Order. Prt <pr«memtl krala naročnikov prožimo, da m aaaz
tudi m iail» WwMBo wB«m. 4a. hltrojo najdemo nMlomlt«._
• (.ASNAROOA ■ mmmmm m »t aorouoa of Mrnhattan. Mow York. N. X-
_ Tfpbonas Cortteo4t «7Q
Amejikanci naj vpoštevajo dobrote, katere so izkazali Slovani Ameriki in celemu svetu.
Navadni slovanski delavec, katerega Amerilanci ne vpoštevajo in ga pri vsaki priliki zapostav-Ijajo, je s tera, da je vsak dan po osem ali dvauajst ur tvegal svoje življenje, nakupičil Amerikancem
milj one in miljarde bogastva.
*
Sele ko se bodo Amerikanci v tem pogledu popolnoma izboljšali in predrugačili, bodo postali ono, kar hočejo biti in po pravici tudi zaslužijo, namreč — narod in pol.
Slovanka C^urie je dala svetu
radij — ediuo uspešno "zdravilo proti raku.
• * •
Morda ni več daleč čas, ko bode poslali slovanski bratje z vzhoda Franciji uspešno zdravilo, ki j c b.Q ozdravilo strašnega raka — šovinizma, prepotentnosti in omalovaževanja svojih sodedov.
gflpy Samy beg,
angorski zunanji minister, je dejal dopisniku pariškega Matina: Grki so dobni tako lekcijo, da bo zdravilno vplivala nanje Ne preostane jim sedaj drugega, kot da položijo orožje in izpraznijo
Smirno, Tracijo in ostala turška o/emlja. Potem se bomo morda pogajali.___
tike brezobzirno prestaviti v dejstvo in da je centralizirana administracija lahko y soglasja z veliko množino samovlade.
V teku časa bodo diferenee, ki so danes videti skoro nepremo-styiye, izginile ter izgubile vsak praktični pomen v očeh nove generacije, ki se bo morala boriti s sto in sto nujnimi problemi, tikajoči-mi se socijalne, kulturne in ekonomske rasti in enotnosti naše dežele, ki bo jamstvo nase šle in enoti-ost i, za katero se je jugoslovanski narod bpcfl in ^ ka^o je terii^o trp^l.
■hiTvB ; M -j j 'l-'fjfjilVila
Posna ga.
On (v "ledliču) : — Oprosti mi zr trenutek, šel bom ven, da >e nevžijem svežega zraka.
Ona: — Ce je lo iste vrste zrak kot si ga piinesel nazaj zadnji pot-, potem je boljše. «la ostaneš tukaj.
Po ljudskem štetju, ki se je vršilo v Parizu dne 0. marca šteje Pariz 2 miljoua 8<)0 tisoč prebivalcev, tedaj za 4."j tisoč več. kakor M a 1911.
Velika razlika.
Dobra farma v Illinušsu ali Iovra Ftane »hI	»lo	»Ker. povj>rei?en
l rideU-k za farme v Illiuoisu In lo\vl I« j«' komaj	11.* t akt t. Farmarji
v okolici Piner<iv/na, X- C. jct itri-tlelajti |M»vprečiio <«1 ii'oo «t>» $1.000 na ak«'r. In ta »lejstva so nasitila iiliiioi.^kc farmarje. «la kupujejo naša zemljišča, katerih eena Je sedaj m* tako nizka, da je pristopna vsakemu delaven.
\aša zemljišT-ii leže v lepi ravnini, zraven i»otov. železniških ]H»staj in |US]ievajoeili mest. v kraju kjer je kli-ma izvrstna, kjer ni viharjev in dik-ilouov. kjer mraz ne uniči zjr«x3njili pomladanskih nasadov in kjer imate [najmanj lilo dnlj v letu hrez mrazc. 1'itna voda je izvrstna in noprekoslji-i\a. Poleti ni hude vročine in tudi zime ni. l'rst je črna kot tiuta in na j njej nsiH'vajo vsi pridelki zmemepra i pasa. kakor tudi vse vrste sadja in \ inske trte.
Za našo naselbino je določenih IfiO ipartel i»o -lo akrov. Vsaki familiji je dovolj 40 akrov. kj«*r je mojroT-e toliko j pridelati v dolarjih i:i centih ali pa še več kot pa je mosroče na 100 akrov I veliki farmi v Illinoisn ali ]>a kje .druprje.
I Mnoiio rojakov je že kupilo farme tukaj.
Za nadaljna pojasnila pišite na A. H. SKUBIC & CO., j	Pinetown, X. C.
ZAČIMBE, ŽET.IŠČA IX N.U ' KAZXOVKSTXEJSA	^
domača zdravila
katera priporoma cnsgr. Gneipp, « imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik.
MATH. PEZDIR
P. O. Box 772, City Hall Station ; New York City
GLAS NARODX 12- MAJA 1921
GUI! JIHSM
KBI1LISKE JEIHITL
TVTAVOYUXHA KITA IMS.
IUVII TOAD ELY. Mm,
HIOKFOXIK1KA UTA UN
Qtttwi gj^mm *
Predsednik: RUDOLF FMDAN, »33 K. l8Stk St, Cleveland, O. Podpredsednik: LOUIS BlLANT, Box 10«. Pearl A venae. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PIBHLEjA, Ely, Minn.
Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely. Minn	'
Blacajn'k neicpta&nlh unrtnln: JOHK MOVERN, «24 N. 2nd Ara. W. Dolatk. Mian.
Yvtov* airww+\z
Dr. JOS. f. GR1HXX, MS IS. OMo »t. N. &, PltUborg^ Pa.
MAX KERŽlftNlK. Box BT^^ock Bjilaft W*o. MOHCK MLADIC, 2003 8a Laarndato ATe, Chicago, 111. FRANK fiKEABEG, 4822 Waehln«too SC. Dearer. Odo.
LJDONARD BLABODNIK. Box 480. Ely.
GREGOR J. PORENTA, Box 170, Black Diamond. Wufe.
FRANK ZORICH. Oil: St. Cleir A ve., Cleveland, O.
Zdroieralnl adber:
VALENTIN PIRC. SIB Meadow Are., Rocadale. Jollet, 111. PAULINE ERMENC. 53» — 3rd Street. La Salle. 111. J08IP STE RLE, 404 E. Meaa Avenue. Pueblo. Cola ANTON CELARC, 706 Market Street. Waukegan. DL - Jednotino nradno flaello: ,'GLAS NARODA", r ■ r r? i
Vm »trart, tikajoč m uradnih ude? kakor tndl denarne poBUJa-tvo naj se poilljajo na glavnega tajnika. Vse prltNtbe naj ae polllja na predsednika porotnega odbora. Proflnje ca sprejem novlb ^ Članov In Mnlft« »priCevala naj ae poftllja na vrbovne^a zdravnika.
Jngoslovanaka Katollfika Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom ■a obilen pristop. Kdor le 11 postati član te organizacije, naj se sglasl tajniku bljllnega društva J. S. K. J. ZA ustanovitev novih dndtev m pa obrnite na gL tajnika. Novo druitvo se lahko v stanovi a 8. fianl ali W«nlr»m<
Iz urada vrhovnega zdrav nika J. S. K. J.
i ►
NADUHA.
Ta bolezen je jako navadna ter se njeni slučaji posebno v zad-i.jih dveh letih m nože. Povzroča ju kaka srčna, ledična, želodčna aH pljučna bolezen. V največ slučajih jo pa povzroča kaka pljučna bo-1 lezen in vsled tega si jo bomo od 'e strani ogledali. Prvi in najbolj 1 navaden vzrok je zanemarjen kronični bronhitis. Povod bronhitisu da prehlad v prsih. V nekaterih slučajih je bronhitis začetek jetikej hakorhitro se pojavi ta bolezen jj začnite zdraviti. Vdihavanje ke-rničnih plinov, dim, megla ter prah raznih tovarn povzroča naduho. To se je že večkrat izkazalo. Al ozki, ki trpe vsled naduhe in žive v mestih, v veliko slučajih ozdravi j), ako se preselijo na deželo. Včasih jo povzročajo tudi bolezni v nosu. Najpoglavitnejše pri tem je, da se poišče vzrok, iz katerega bolezen izhaja. Dokler se ne pozna vzroka, ni mogoče bolezni zdraviti.
Pri petdesetih odstotkih ljudi, ki trpe na tej bolezni, opažamo, da bolehajo oziroma ^-o bolehali na isti bolezni tudi drugi člani nji-! hove družine. Z drugimi besedami povedano, to bolezen je mogoče podedovati. Če ste jo enkrat imeli, je ne boste nikdar več pozabili.
Naduha se ponavadi ponoči pojavi. Prvo znamenje je težko dihanje. Bolnik tako težko diha, d* ga lahko slišite v sosednjo sobo. Bolnik lovi sapo, obraz mu zarij^ne in nervozen je. Ker bolniku manjka kisika, mu obraz kar povusnji. Kratko sapo ima vsled tega, ker so mu pljučne cevi stisnjene. Zraka, ki je najpotrebnejši za življenje, pride premalo v pljuča. Bolečine niso zvezane z naduho, toda bolnika tako duši, da misli, da bo umrl. Nadušljivi ljudje so silno nervozni in razburljivi. Najboljše jih je pustiti čisto pri miru, dokler ni napad končan.
Ljudje, ki trpe vsled te bolezni naj prejkomogoče vprašajo zdravnika za svet. Posebno naj skrbe za jed in za dobro prebavo. Vode naj pijejo veliko, munsanjn i pa niti povohati ne smejo. Napadi se ponavadi ponoči pojavljajo. Začasno odpomoč da ponavadi « aša močne črne kave. Dobro je tudi držati glavo nad paro. Toda pri tej bolezni je stvar taka: kar pomaga .nemu, ponavadi ne pomaga drugemu.
Ponavadi ima ta bolezen izvor v nosu ali v vratu. Vsledtega se j* treba dati natančno preiskati. Če so slabi zobje vzrok, je treba iskati pomoči pri zobozdravniku Če hočete biti ozdravljeni, morate odpraviti vzrok.
Zdravljenje je različno. Pri nekaterih slučajih so potrebni serumi, pri nekaterih pa pravilna uravm va hrane. Čc ste žrtev te bolezni, pojdite takoj k zdravniku. Recite mu, naj vas natančno preišče. Ljudje ki žive po malih naselbinah, naj se peljejo v svrho preiskave v večje mesto h kakemu dobrem-i zdravniku, ki ima vse potrebno na razpolago.
Bojte se pa mazačev. Če ne poznate zdravnika, ki bi se bavil z vašim slučajem, vprašajte svojega lokalnega zdravnika in on vam bo t veseljem priporočil poštenega moža. Mazačev vam ne bo priporočal.
Dr. Joseph Grahek, 843 East Ohio S tret, K. S. Pittsburgh, Pa.
Par besed o združenju.
V Glasilu nase Jednote od 28. aprila sem pazno prečital dopis »obrata Pezdirea, v katerem razpravlja o združenju podpornih organizacij oziroma tudi naše. Nerad kritiziram, a to pot sem primoran, ker zdi se mi zelo dvomljivo, je li pisanje sobrata Pezdirea v onem dopisu kjer caga nad obstojem oz. napredku naše Jednote, kaj v J korist naši Jednoti ali ni. Pri vsaki napravi pri vsaki organizaeiji te ali one vrste je prva reč, katera je potrebna, katera sploh mora biti, če hoče, da reč ne prepade, in to je odločnost. Caganja ne potrebujemo člani v dopisih, boij nam je treba vspodbudnih člankov, bolj nam je treba navduševalnih dopisov za našo Jedno<o. Treba nam agitiranja, pridobivanje novih elanov. Z agitiranjem si bomo j pridobili novih članov. Z novimi člani si bodemo zasigurali večjo varnost Jednote. S eaganjem pa bomo dosegli le to, da rojak, ki hoče pristopiti k kakemu drutvu in slučajno bere tak članek, kjer se ca ga nad Jednoto, gotovo ne bode pristopil k oni, pri kateri sliši take navdušene (t) besede. Za vzgled si vzemimo neko Slovensko Jednoto, katera je mlajša od naše, pa ima več članov kot naša. Da nas' je prekosila ▼ članstvu, je povzročilo dejstvo, da je bila solventnaj med tem ko mi nismo bili. Zato je bila agitiranje za nove člane med, i-jimo zelo lahko in za nas pa obratno zelo težko. Ali sedaj se je pa
stvar pri nas zasukala. Nesolventnost, katera, nas je strašila je šla J r Toraj vse kar sedaj rabimo, so novi člani. Agiiirati sedaj nam je • Uahko.Nobena druga Slovenska Jednota ne more rojaku več ob- ' .ljubiti, kot mu obljnbi naša Jednota. Napredek naše Jednote je se-' daj toraj odvisen od nas organizatorjev. Vzemimo si čas, v kolikor' nam pripuščajo razmere in pojdimo med naše rojake ter nagovar-jdjrao jih, naj pristopijo k nam, nikar pa naj noben posebno še organizator ne joka nad rečjo, katera se je takorekoč šele začela ro-U'iti in ne žalovati nad njo. kot nad mrličem.
Da zabranimo izgubo mladine, ko odraste, nam ni neobhodno potrebno zidati slovenske šole, v katerih se bi n;.ši otroci učili brati jin pisati našega jezika. Za to nam primanjkuje v prvi vrsti finančnih sredstev. Vsak zaveden oče ali mati, kateri zna sam ali sama pisati, bo tudi svojega otroka naučila pisati in brati v svojem lastnem jeziku. Naučiti se pisati in brati naš. jezik, človeku, kateri ga zna govoriti in pozna abecedo ni težko. Treba je samo brige par dni. V našem društvu imamo več članov, kateri so bili rojeni v Ameriki, ' pa so se vseeno vpisali v naše društvo. Nesmiselno pa bi bilo za pri- ' čakovati od naših otrok, da bi dali prednost našemu jeziku pred ! angleškim.	i
Amerika ni Evropa, posebno še ne Združene države in tukaj se ' re more vzdrževati posebnih narodov, posebnih jezikov v vsakem mestu. Malo po malem se topijo tudi Slovenci tukaj v ameriškem ' loncu (melting pot) kot ga imenujejo in čez nekaj let bode tukaj ^ narod poznan le pod imenom Amerikanci. Pri nuših Jednotai se bo ' tudi tako zgodilo prej ali slej. Mladina bo odrasla. Nas starejših ne bo več oz. vedno manj in manj. Kontrolo bode dobila naša mladina, : katera bo, če se že prej ne upelje angleški jezik, istega sama vpeljala. Pa saj se že zdaj lahko dopisuje in uraduje z Jednoto v angleškem jeziku, kakor pravila povejo. Toraj strah, da nas bo mladina pustila, ker ne bo znala našega jezika, je prazen, ker ga sploh ne bo potrebovala. Sobrat Pezdirc vidi tudi veliko zapreko do združenja v združitveni pogodbi, katera je bila sprejeta na konvenciji naše Jednote. Po njegovem mnenju je taka, da druge Jednote ne bodo nikdar pristale na njo. O tej pogodbi jaz rečem le to, da se je s sprejemom iste pokazalo, da nismo pri naši Jednoti otroci, katerim se bi od drugod narekovalo tako in tako, bodite lepo tiho, jezik za zobmi in vzemite le to kar vam mi damo. Jaz tukap vprašam sobra- j ta Pezdirea, ali on misli, da ima samo druga Jednota pravico sta-' viti pogoje nam ali "ma isto pravico tudi naša Jednota? Pove naj j nadalje, kaj je napak v pogodbi, katero je sprejela naša Jednota na konvenciji? Pove naj nadalje, zakaj se ni dalo garancij zastopniku raše Jednote na elevelandski konferenci, katere je zahtevali So li bile garancije, katere je sobrat Perdan takrat zahteval nepotrebne, če so bile, zakaj so bile, v čem?
Naša Jednota kot taka ima v pravilih, da se na društvenih sejah ne sme napeljati na ne politične ne na verske reči. More li mi so-brt Pezdirc dokazati, da neke Jednote, s katerimi želi zvezo, ne ravnajo ravno nasprotno? Niso li neke Jednote, pri katerih se naravnost neguje gotove vrste politično naziranje?
Ko se je torej od naše Jednote zahtevalo garancij, da se tam s takimi rečmi preneha prej, predno se pride do združitve, se je lij zahtevalo kaj napačnega? Ali je že pomislil sobrat Pezdirc, da so pri naši Jednoti člani različnega mišljenja, kateri bi raje takoj od- s stopili kot pa se podali pod klobuk Jednote, ki pelja propagando za gotovo politično stranko? Da, združimo se. Združimo pa se tako in takrat, ko bo večina članov zato in tako, da ne bo noben zapostavljen zavoljo političnega in verskega prepričanja. Dokler pa se ne misli na take vrste združenja, je pa stokrat bolje, da se združenje sploh ne izvrši in smo sami. Boljše je in bo, da nas je par tisoč nanj zadovoljnih z Jednoto in njenimi pravili kot pa par tisoč več, pa nezadovoljnost med nami in odstopanje članov, kateri ne bi bili zadovoljni s tako združitvijo. Jaz se kritiziranja, pri katerem gre za stvar in se opusti osebnosti, nisem nikdar bal oz. ga imam še celo rad, ker vedno sem bil prepričan, da več ljudi več ve kot pa en sam, pa magari če je še tako učen oz. misli da je. Zato upam, da tudi meni ne bode zameril sobrat Pezdirc.
II koncu pa še enkrat polagam na srce vsem organizatorjem, da naj pridobivajo novih članov. S tem bodo več naredili za Jednoto kot na katerikoli drug način. Če so drugi napredovali, zakaj ne bi mi? Opusti pa naj se vse eaganje o naši Jednoti, ker to ji le škodi ne pa koristi. Če se hoče pisati v prid združenju, le naj se. Jaz sem bil vedno prijatelj pravemu združenju. Lahko se pa piše tako, da se ne ponižuje ne nas ne druge Jednote. Različne Jednote so nastale ne toliko iz potrebe, ampak zato, ker so rojaki različnega mišljenja in so zato tudi vstanavljali različne Jednote. Če toraj že od začetka nismo mogli biti skupaj ter si ustanavljali različne skupine, kako naj bi sedaj vse to to kar čez noč spravili pod en dežnik? Stvar seveda izgleda jako priprosto, je pa zelo težko, ker celo sedaj ko se govori o tem noče in ni hotela neka skupina popustiti za en las in ne dati potrebnih garancij, katere so neobhodno potrebne za pravilno združenje in mir po združenju.
Anton Okoliš, tajnik dr. št. 44 JSKJ.
Iz urada glavnega tajnika i. S. K. J,
O ZDRUŽENJU.
V današnji izdaji glasila priotčujemo inicijativni predlog društva Sv. Boka, št. 94, Waukegan, 111. Kakor razvidio, predlaga omenjeno. društvo izredno združitveno konvencijo. Vsako društvo ima j pravico staviti inicijative v smislu pravil, zato je to društvo osvojilo inicijativo, katera se jim vidi umestna. Bratsko društvo Sv. Roka, št. 94, je že več let jako vneto za združenje Jednot in Zvez in s tem namenom stavijo svoj predlog. Vprašanje pa je, kakšni uspehi se zaraorejo pričakovati od izredne združevalne konvencije? Dolžnost članstva je, da se resno bavi s. tem vprašanjem, j Društvo ki je podvzelo to akcijo, je navedlo svoje razloge z željo, da priobčimo tudi zdrluževalne pogodbe J. S. K. J. in S. N. P. J., da tako članstvo lahko presodi katera pogodba je boljša ln po kateri je združitev mogoča. Ako pazno preštudiramo pogodbo J. S. K. J., katero je potrdila enajsta redna konvencija, pridemo do zaključka, da je združenje po naši pogodbi skoro neizpeljivc. Nada pogodba določa, da se ima združenje izvršiti pod čarterjem S. N. P. J., pod ka-jterim se ima poslovati tako dolgo, dokler ni združenje popolno in .odobreno od državnih avtoritet v katerih posamezne organizacije poslujejo. Fakt je, da ne moremo poslovati pod nobenim drugim
1
čarterjem kakor pod svojim dokler združenje ni odobreno. Naša po-j godba določa, da bi mi poslovali pod earterjem S. N. P. J., a premoženje bi pa sami imeli, kar je v praksi nemogoče. Kadar se orgaiiiza-tlja združi pod drugi carter, je umevno, da so združi vse, ne samo l:esede. Ker pa je naša pogodba takorekoč ignorirana, je nepotrebno, o njej nadalje razpravljati.
Pogodba S. N. P. J. je mogočf. izpeljiva. iCakor se tuje, imajo pri drugih organizacijah v rokah to pogodbo advokati dveh nasprotnih struj, kateri pošiljajo svoje apele na državne zavarovalniške urade. Kratka bodočnost mora pokazati uspelie a>^ neuspehe.
Ako čitamo pogodbo S. N. P. J., pronajdemo takoj v prvi točki, da je za J. S. K. J. sedaj nemogoče pravočasno sprejeti njihovo združevalno pogodbo. Piva točka te pogodbe določa, da morajo organizacije, katere so za združitev po tej pogodbi isto sprejeti najkasneje do 30. junija t. 1. — Sedi] ko je društvo št. 94 stavilo ini-eijativni predlog, je v smislu naših pravil predlog na razpravi 60 dni od časa ko je bil priobčen. Ako bo predlog med tem časom podpiran od ene četrtine društev, tedaj se bode vršilo splošno glasovanje, če se vrši izredna združitvena konvencija ali ne. Predno se bo vršilo glasovanje za izredno konvencijo, bc obrok za sprejem pogodbe že pretekel.
Članstvo lahko z večino glasov skliče izredno konvencijo, kajti članstvo je gospodar Jednote. Dolžnost moja pa je bila to omeniti, ker če bi izredna konvencija ne dosegla zaželjenih uspehov, se bi krivdo metalo na vse strani.
Če smo zaenkrat zgrešili cilj, nam ni potreba obupati, da je stvar končana. Treba bode pa nove ali vsaj prenovljene pogodbe, ker prilika za združenje po sedanji pogodbi S. N. P. J. je za nas zamujena. Upati pa je, da bodo pustili na stežaj odprta vrata tudi za ras, kajti J. S. K. J. je močan steber in bo velika opora v združeni organizaciji. Pričakuje se stvarne in živahne razprave v glasilu. Ni tir način je mogoče pričakovati uspehov, konečnega uresničenja, — združitve naših podpornih organizacij.
Joseph Pishler, gl. tajnik.
Iz urada društva sv. Roka štv. 94, J, S. K. Jednote.
j Glasom pravil, čler. X. "Pravica direktne zakonodaje", je naše društvo sprejelo na svoji redni seji dne 17. aprila t. 1. sledečo
INICIJATIVO:
i
Predlagamo, da se skliče izredna združitvena konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote.
Razlogi.
Vzrok da predlagamo konvencijo je, ker naše društvo sprevidi, da se združenje po sedanji pogodbi pogodbi J. S. K. J., ne more vresnieiti. Izredna konvencija naj zavrže združitveno pogodbo J. S. K. J., katera je bil« sprejeta na enajsti redni konvenciji in sprejme naj se združitvena pogodba Slovenske Narodne Podporne Jednote. katera je bila sprejeta na izredni konvenciji S. N. P. J. meseca marca tega leta.
Združenje vseh slovenskih podpornih Jednot in Zvez v eno pornih organizacij. Ker sprevidimo. da prej ali slej mora priti do združenja, ako hočemo zagotoviti sebi in svojim potomcem močno organizacijo, katera bo v stanu zadostiti vsem ogromnim obveznostim, katere imajo že sedaj naše podporne organizacije. To so naši razlogi, radi katerih stavimo zgornji inicijativni predlog.
Članstvo J. S. K. J. uljudno prosimo, da pazno prečita obe združitveni pogodbi, našo, kakor tudi ono od S. N. P. J. Razumna in trezna razprava v glasilu bode veliko pripomogla do definitivnega zaključka — do združenja.
Naše društvo ne želi škodovat: članstvu naše Jednote, pač pa želimo združenja, ker v združenju je moč. Zato prosimo bratska društva J. S. K. J., da razmotrivajo o našem predlogu ter istega podpirajo da pride na splošno glasovanje.
John Bartel, predsednik.	Anton Kobal, tajnik .
Frank Mesec, blagajnik.
(Pečat.)
(Slede združitveni pogodbi.)
ZDRUŽIT V JIN A POGODBA j J. S. K. J.
Sklenjena med Slovensko Narodno Podporno Jednoto, poslujoč© in inkorporirano pod posta-J vami države Illinois Jugoslovansko -Katoliško Jednoto, poslujočo in inkorporirano pod postavami države Minnesota, Slovensko Delavsko Podporno Zvezo, poslujfcčo in inkorporirano pod postavami! države Pennsylvania, Slovensko' Svobodomiselno Podporno Zvezo.S poslujočo in inkorporirano pod' postavami države Illinois, in Za-J padno Slovensko Zvezo, poslujočo j in inkorporirano pod postavami1 države Colorado, kako sledi:
1.	Omenjenih pet podpornih or-j ganizacij se združi v eno novo podporno organizacijo najkasneje do dne 31. decembra leta 1921. Združenje se ima izvršiti pod Charter jem Slovenske Narodne Podporne Jednote pod katerim posluje tako dolgo, dokler ni zdn-1 ženje popolno in odobreno od za-varovalninskih departmentov držav, v katerih so bile omenjene organizacije inkorporirane.
Konvencija Združenih društev mora določiti združeni organizaci-J ji popolnoma novo ime.
2.	V slučaja, da ena ali več izmed gori imenovanih organizacij ne odobri te združitvene pogodbe,'
ali je ne sme ali ne more spreje-t:, velja vkljub temu ta pogodba med vsemi onimi organizacijami, katere jo sprejmejo in odobrijo.
3.	Premoženje, knjige in sploh vse drugo imetje posameznih organizacij, ki se nameravajo združiti v novo organizacijo, ostane pod kontrolo dotične organizaei je, dokler ni združenje popolno ma dovršeno, toda kakor hitro se združenje postavno izvede in so izvoljeni novi uradniki, se jim izroči vse premoženje posameznih organizacij pod pogoji, da pred izročenjem tega premoženja, po-lože od izredne konvencije določena poroštva za njih urade. x'
4.	Vse imenovane organizacije, ki se nameravajo združiti mora jc biti stoprocentno solventne predno se zaraorejo združiti v novo organizacijo. Solventnost vseh organizacij se mora dognati od kompetentnega cenitelja (actuary) in njih solventnost mora zadovoliti zavarovalninski department države v katedi so inkorporirane. Vsaki organizaciji, ki ni solventna, se da šest mesecev časa v dosego solventnosti.
5.	Ne kasneje kakor v devetdesetih dneh potem, ko zavarovalninski komisarji odobrijo to združitveno pogodbo, mora se sklicati izredna konvencija vseh prizade-
tih organizacij, in nikakor ne kas-nejej kakor meseca decembra le-ltta 1921. Čas in kraj izredne konvencije določi združitveni odbor. postavljen in izvoljen od pri-I zadetih organizacij v katerem ima Slovenska Narodna Podporna j Jednota 5 zastopnikov, Jugoslo-vanska Katoliška Jednota 4 zastopnikov, Slovenska Delavska Podporna Zveza zastopnike, Svo-jbodomiselna Podporna Jednota 4 zastopnike in Z; padua Slovanska Zveza pa 3 zastopnike.
6. Omejena izredna konvencija 1 obstoji: a) iz glavnih odbornikov vseh prizadetih organizacij; b) iz I članov združitvenega odbora vseh 'prizadetih organizacij; c) iz delegatov in delegat in j vseh prizadetih organizacij, ki se volijo na sledeči način, eden delegat ali delegat inja za vsakih 50 do 100 članov, dva delegata za vsakih 100 ali 200 članov, do več kakor dva delegata ni opravičeno nobeno I društvo. Društva, ki štejejo pod !r>0 članov, se lahko združijo z dru-Igimi društvi, ki štejejo pod 50 Članov, toda skupyj morajo šteti nad 50 članov ali članic. Nobeno društvo se pi ne sme razcepiti v svrho zastopstva.
T. Omenjena izredna konvencija ima polno oblast in pravico ilelati novo ustavo, pravila, pre-meniti uradnike, odbore in vse drugo poslovanje organizacije, če to zahteva večina zborovalcev. To-ila glede imena nove organizacije se mora vpošicvati kakor jc navedeno v točki 1. te pogodbe. Vsi člani skupnih organizacij se morajo podvreči sklepom skupne konvencije. Slovenska Narodna Podporna Jednota mora pred izvedbo katerekoli nameravano združitve zakonito sprejeti in izvesti vse pogeje te pogodbe kot pravnoveljavne dodatke sedanji ustavi in pravilom svoje organizacije.
S. Izredna konvencija skupnih organizacij mora za jamčiti v svoji ustavi, popolno svobodo verskega. političnega, etičnega in fi-lozofičnega prepričanja za vse svoje Člane ir_ članice.
9.	Ustava, pravila in vse do-loehe. ki 3ili sprejme konvencija skupnih organizacij, postanejo veljavna prv". dan četrtega meseca po zaključitvi skupne konvencije. Od zakljnčitve skupne kon-veneije pa do Časa, ko stopijo V veljavo nova pravila, se vpošte-vajo pravila Slovenske Narodne Podporne Jednote kot pravomoč-ne za vse regularno poslovanje nove organizacije. Vsi prizivi ali pritožbe, ki nastanejo v tem času. se imajo predložiti tozadevnim odborom nove skupne organizacije. kadar isti pravomočno nastopijo svoje urade.
10.	V slučaju, da bi bila katera izmed omenienih pet organizacij pred združitvijo prisiljena povišati svoje prispevke v svrho dosege solventnost!. naj združevalni odbor omenjenih Jednot in Zvez pusti preračunati po kompetent-nem cenitelju (aktuarju) poprečno solventnost skupnih organizacij in konvencija združenih društev naj potem določi novo lestvice na enakopravni podlagi za celokupno članstvo združenih organizacij.
11.	Premoženje vseh skupnih organizacij se ima prenesti skupno blapo edino le pod nazorstvom pravomočnega odbora nove skupne organizacije. Eksekutivni odbor nove onranizacije ima popolno pravico in oblast vposliti vse tajnike in druge uradnike prizadetih organizacij, (tudi ako isti niso bili voljeni v urade nove organizacije^, da pomagajo pri ureditvi vsega potrebnega za redno in uspešno poslovanje nove organizacije. Vsi prejšni uradniki posameznih organizacij naj imajo prednost kolikor mogoče pri novi organizaciji.
12.	Vse stroške združenja (ne pa pripravljalnih stroškov pnsa-
(Nadaljevanje na 4. strani.)
gpžg KffiOPž jg- «33% mi
Združitveni pogodbi.
(Nadaljevanje a 3. atrmi.) mirnih organizacij), plača nova skupna organizacija. Tukaj so \ šteti tudi stroftki glavnih tajnikov posameznih organizacij in drugih uradniKov, če »o vposleni od ekaekutivncga odbora nove skupne organizacije, njih dnevnice, vožnji Mroški, pošiljanje opreme in sploh vse drugo, kar je v Kliku z združenjem skupnih or-p.nizaeij.
13.	Vsa krajevna drušva obdr-že zaradi točnot-H pri poslovanju stare Številke in imena dokler ne stopijo v v«4javo nova pravila ali dokler eknekuiiva nove skupne organizacije ne uvede novih številk. W korftpodmea me d društvi in rlavnitn uradom skupnih organizacij, to je. uove Jed note, s«- vrš»* na starem pismenem papirju, dokler ne otopijo nova pravila v veljavo. Kksekntiva nove sfcnpn** organizacije pa ima oblast ir. pravico določiti aove številke in preskrbeti	potrebščine za krajevna društva nove organizacije za točno in praktično pošlo-1 vanje z glavnim uradom.
14.	Stroške pri »enitvi solvent-nosti powtneznih <»nganizaeij, če ista pristopi 1; novi organizaciji.1 kc plačajo iz * kupne blagajne v«»el» prizeadHih .Jednot. drugače pa trpi stroške ».stika posrtnezna or-; ganizaeija sama. fVnitelj (Actuary) pa mora biti tak. ki je pri-' poznan od ravunovalninskega de-partmenta države Illinois in katerega poročilo j»* zadovoljivo te-mU department»i.
Pogodba sprejeta in podpisana v Imenu prizrdetih Jednot in Zvez kakor s'edi:
Mesto.......dan ....
Podpisi :
Blovenaka Narodna Podporna Jednota:
Jugoslovanska Katoliška Jednota:
Slovenska Dela v. Fod potna Zveaa:
Slovanska Svobodomiselna Podporna Zveza:	1
Zapadna Slovanska. Zveza:
ZDRUŽITVENA POGODBA 8 N. P. J
Slovenska Narodna Podporna Jednota bratski podporna orga-' nizacija ustanovljena in poslujoča po zakonih države Illinois, se strinja s sledečimi organizacijami, ki se hočejo z njo združiti in ki v ta namen pošljejo Franku Alešu,! predsednik« združitvenega od-' bora, ali njegovemu nasledniku,-pravo in pravilno sprejeto in pott jeno kopijo združitvene pogod-j bc najkasneje dne «30. junija 1921, | namreč s Slovensko Delavsko Podporno Zvezo, enako organizacijo, ustanovljeno in poslujočo po zakonih države Pennsylvanije, s Slovensko Svobodomiselno Pod-1 pomo Zvezo, enako organizacijo, utfanovljeno ti- poslujojočo po zakonih države Illinois, z Jugoslovansko Katoiibko Jednoto, enako) oarganiza<.-ij<», ustanovljeno in po-' slujočo po zakonih države Minne-I sot«, ia s Slovansko Zapadno Zve-i zo, enako organizacijo, ustanovi je-j no in poslujoči) po zakonih države Colorado, v sledečem:
1.	Imenovane štiri organizacije, ki morajo sprejeti združitveno pogodbo najkasneje dne 30. juni-j j s 1921, ae združijo posamezne si Slovensko Narodno Podporno' Jednoto. kakor lntro bo praktič-4 no in pod pobojem, da združitevjj odobre zav^rovalninski depart-] ment v državah, v katerih so na-t vedene organizacije inkorporira-!l ne. —	,	j
2.	V slučaju, da katerakoli enajj ali več organizacij izmed gori naštel tih štirih Zvez in Jednot ne odo-?" bri »družit vene pogodbe ali je ne'J tone ali »e more sprejeti, velja!' kljub temu združitvena pogodba1! za oatalc stranke.
3.	Združitev v vsakem slučaju' 8« izvrši na ta način, da gori ime-j oovane organizacije izroee Slo-' v enak i Narodni Podporni Jed noti vsa poslovne knjige, denar in vse drugo imrtje, ali p redno se to iz-'
i vrši, morajo blagajnik in drugi
j finals* uradniki Slovenske Na-> rodne Podporne Jednote položiti •potrebno večje poroštvo.
4.	Čim Slovenska Narodna Pod-j porna. Jednota prejme premoženje, postane takoj odgovorna za \se obveznosti organizacij, ki so ji izročile svoja premoženja.
5.	Pogodba pa ni veljavna med Slovensko Xarodno Podporno Jednoto in tisto organizaeijo izmed gori imenovanih, katera ob času izročitve premoženja ni stoodstotno Kofventna v vseh ozirih;| ravno tako t.i pogodba veljavna z;- nobeno organizacijo med imenovanimi ako ni Slovenska Na-j rodna Podporna Jednota ob časiij izročitve premoženja stoodstotno! solventua (kar se tiče posmrtnin-skega sklada na temelju lestvice National F-aternal Congress). I<ahko ee pa izvede pogodba, ako organizacija k: ni solventna, doseže popolno sol vent nost v devetdeseti dneh od časa finančne preiskave.
6.	Združitev, kot je določena v tretji točki t;? pojrodbe, se mora h vršit i kolikor mogoče najkasneje v šestdesetih dneh od časa, ko zavarovalninsk: departmenti prizadetih držav odobre pogodbo, in najkasneje v deeembru 1921 se ima vršiti izredna konvencija Slovenske Narodne Popodporne Jmlnote. ('as in prostor konvencije določi združitveni <>dl>or, postavljen od prizadetih organizacij in v katerem ima Slovenska Narodna Podporna Jednota pet zastopnikov. Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza štiri zastopnike, Jugoslovanska Katoliška Jednota in Zapadna Slovanska Zveza pa po tri zastopnike. Izredna konvencija se pa ne sme vršiti pred 3j. decembrom 1920' in sklicati je ne sme nihče drugi.1 kakor samo ;astopniki v združitvenem odbori? onih organizacij, ki so se že združile po določbah te pogodbe.
7.	Omenjena izredna konvencija obstoji: «y iz glavnih odbornikov vseh združenih organizacij, b) članov :».<.; mžitvenega odbora vseh združenih organizacij in c) delegatov, krajevnih društev vseh1 združenih orgasizneij, ki se volijo na sledeči nie?n: Eden delegati i a vsakih sto članov; nobeno društvo ne sme poslati več kot dv?.1 delegata; društva, ki imajo manj kot sto članov, se lahko zdrnžijo z bližnjimi društvi, ki imajo manj; kot dvesto članov, in volijo skupaj delegat. Društva, ki so na ta1 način združena, imaja pravico do delegate, kakor večja posamezna društva. Nobeno društvo se pa ne .sme razeepiti v svrho zastopstva.
Vsi člani izredne konvencije so opravičeni do dnevnic in povr-< nitve voznih stroškov iz blagajne Slovenske Narodne Podporne 1 Jednote.
9. Omenjena konvencija ima polno oblast napraviti izpremem-be v imenu, ustavi, pravilih, upravi in določanju plačilnih obrokov pri Slovenski Narodni podporni Jednoti i« izv<«li*i novi	od-
bor, nov glavni komite in nove jrtevne uradnike pri imenovani Jcduoti, vse s večino glasov; člani organizacij, ki so se združile s Slovensko Narodno Podporno Jednoto, ne pa morajo podvreči v vseh ozirih zaključkom imenovane konvencije. Slovensko Narodna Podporna Jednota mora, preden j postane v tej pogodbi nameravana združitev pravoraoena. postavno sprejeti In ustanoviti do-| ločbe in pogoje te pogodbe kot v <4 javne fapremembe sedanj«, ustave, pravil iz -členov peslovni-cc imenovane Jednote.
tO. Izredna konvencija mora za-jamčiti v novi ustavi absolutno svobodo verskega, filozofienega, etičnega in "političnega prepričanja za vse člane.
11. TJstava in pravila, ki jih sprejme izredna konvencija, postanejo veljavna prvi dan četrtega meseca po zaključen ju kon-vetecšje. Do tega časa morajo biti v veljavi ustave in pravila organizacij, ki se rdružijo, in ntfmer-je med "Slovensko Narodno Podporno Jednoto in Člani Jednot in Zvez, ki so ss združile z omenjeno Jednoto, w ravna po rfarih pravilih, izviPTtiši kjer "la "pogod-l»a določa drugače in izvzemži, da
v tem času ni priziva zoper sklepe glavnega odbora Slovenska Narodne Podporne Jednote.
12.	Kakor hitro se izroee premoženja imenovanih organizacij Slovenski Narodni Podporni Jed-noti po določbah v tej pogodbi, se ima takoj določiti glede dela _gi. odbornikov združene organizacije in določijo ^ jim plače ali nagrade (pod pogojem, da dotični odborniki ostanejo v službi dokler ne stopi v veljavo nova ustava in pravila Slovenske Narodne Podporne Jednote) ; glavne odbornike s stalnimi službami imenovanih organizacij nadomestijo odborniki z enakimi stalnimi službami Slovenske Narodne Podporne Jednote, izvzemši da glami tajniki vseh imenovanih organizacij nadaljujejo s svojim delom v gl. uradu Slovenske Narodne Podporne Jednote pou nadzorstvom glavnega odbora Slovenske Narodne Podporne Jednote toliko časa, dokler ne stopi fv veljavo ustava in pravila, ki jih spreje izredna konvencija; dotieni glavni tajniki prejemajo svoje plače do omenjenega časa. Glavni odbor Slovenske Narodne Podporne Jednote lyhko vposli iudi druge glavne odbornike združenih organizacij, da izvršujejo dela, ki so jih preje vršili in v tem slučaju so opravičeni do dnevnic po pravilih organizacije, h kr.teri so preje spadali.
13.	V slučaju, da kateri glavni odbornik, krajevno društvo ali posamezni član katerekoli organizacije, ki
se združi s Slovensko Na-f rodno Podporno Jednoto, ni zadovoljen s kaksrrim sklepom glavnega odbora Slovenske Narodne Podporne Jednote, ki je. sprejet po združenju, se mora prizadeti pl. odbornik, krajevno društvo aH posamezni Man začasno pokoriti sklepu, ima pa pravico vložiti pri-ziv proti detičnemu sklep« pri novem »lavnem odboru Slovenske Nrodne Podporne Jednote, ki ga izvoli izreduH konvencija.
14.	Vse stroške združenja (ne pa pripravljalnih izdatkov posameznih Jednot in Zvez) plača Slo-venska Narodra Podporna Jednota. Tukaj so všteti tudi oni stroški, ki nastanejo pri selitvi gl. tajnikov združenih organizacij, kot je vožnja na železnicah, stroški s pošiljanjem oprem itd.
15.	Vsa krajevna društva ob-drže zaradi točnosti v poslovanju, «tare številke in imena do časa dokler ne stopijo v veljavo nova pravila, ki jih gprqjme usredna vencija. Vsa korespondenca med, društvi in gl. odbori se do tega; časa vrši na sto rem pismenem društvenem papirju, toda pisma, naslovljena nečlanom, se morajo označiti z besedami: "Ta organizacija se je združila s Slovensko Narodno Podporno Jednoto".
16.	Vpra£a«je solventnosti vseh prizadetih organizacij odloči cenite I j (actuary). k» je priznan od države in čigar poročilo o sol-ventnosti mora zaflovcfljiti zava-rovalninski department države Illinois. Stroške računske preiskava v svrho soiventnosti trpi vsaka posamezna Jednota m Zveza in svote dotienih izdatkov se zabeležijo v poročilu kot plačane ali pa kot dolg, ki šc ni plačan.
Pogodba sprejeta in podpisana v imenu prizadetih Jednot in Zve« dne ................ 19..
Slovenska Narodna Podporna Jednota '
...........v. predsed.
....................tajnik.
(Pečat.)
Slovenska Delavska Podporna Zveza.
............predsed.
....................tajnik.
(Pečat.) ~	, .
Slovenska Svobodomiselna Pod-porna Zveča.
..................predsed.
...................tajnik.
(Pečat.)
JngostovamAea Katolifka Jednota.
..................predsed.
........ ...........tajnik.
/Pečat.)
— ..... ........... predsed.
............................. . tajnik.
Naznanila.
Johnstown, Pa. i
Članom društva sv. Cirila in ^ietoda štev. 16 JSKJ. v Johns-townu se naznanja, da se \ deleže redne seje v nedeljo 15. maja. Imamo razmotrivati zaradi zem-' Ije, če bo člansitvo zadovoljno, da jo društvo prevzame. Nadalje imamo na dnevnem redu še veliko] drugega za reševati. Torej vsi na! S©jo v nedeljo 15. maja!
Odbor društva št. 16.
Greensburg, Pa.
C "lanom društva sv. Rešnjega Telesa Št. 77 JSKJ. v Greensbur-gu naznanjam, da bi se bolj redno vdele-ževali društvenih sej kakor dosedaj. Več članov je v bližini. ki se ne vdeleže sej po šest mesecev in še več. Prosim vse nove člane, ki so pristopili v 1. 1921, da bi vpoštevali to naznanilo in se vdeleževali sej. Dalje opozarjam vse oddaljene člane, ker jih je več, da bi prestopili k bližnjemu društvu, ker so gotovo bližje drugih postaj kakor tukajšnje.
Dalje opominjam »obrate John Drapa, Matija Dobrinčiča in Fr. Burkala, ako berejo te vrstice, da se takoj oglasijo pri tajniku društva, ali naj jih kateri »med so-bratov opozori, da bi »poravnali« svoje dmštvene prispevke in ker se gotovo nahajajo bližje drugih postaj, da bi si vizeli prestopne liste. Tajnik sedaj ne zaklada ases-mente za nobenega, kot je bilo še pred kratkim v navadi, ako pa ni asesment plačan, je pa gotovo vsakemu znano, kaj se laltko zgodi ž njim. Ako ga doleti nesreča v tistem času, potem so pa drugi krivi. Torej prosim, upoštevajte vsi, katerih se tiče!
S sobratskim pozdravom Louis Fink. tajnik. R. F. D. 7, Box 41,
Greensbnrg, Pa.
Cleveland, Ohio.
Vsem članom in članicam društva sv. Janeza Krstnika štev. 37 JSKJ. v Clevelandu se naznanja, da je društvo sklenilo na svoji' zadnji mesečni,se ji dne 17. aprila, da ?e poviša asesment za društvene upravne stroške za 5r mesečno. Zatorej prosim vse članstvo, da vpošteva to na<znanilo, da ne bo' na sejali nepotrebnega prerekanja. Posebno prosim pa tiste, kateri pošiljate svoje otroke, da plačujejo za vas asesment, da jim daste toliko, da bo dovolj za asesment, da jim ne bo treba nazaj domov hodit in pa še enkrat nazaj. Vsak mora vedeti., da asesment mora biti ves plačan. Tajnik mora celo sfvoto odposlali, ne samo polovico, kot si nekateri mi-Mijo. Prosim, vpofttevajte to naznanilo.
Vas bratsko pozdravljam.
Frank Zorioli, tajnik.
Lorain, Ohio.
<'lane in članice društva sv. A-lojzija št. 19 JSKJ. v Lorainu se prosi, da se prihodnje redne mesečne seje polnoštevibio vdeleže. Seja se bo vršila v nedeljo 15. maja ob 1. uri popoldne v drugem] aad strop ju g. Alojzij Viranteve hiše, a ne v dvorani, ker se vrši tedaj cerkveni fair.
Na dnevnem redu je razmotri-vanje glede praznovanja 201etni-
ce društva, katero bomo praaaio-vali z veselico dne 11. junija t. 1., ter še več drugih stvari.
Društvo sv. Alojzija dobro napreduje. V doka« temu je, ker je od novega leta pa do danes pristopilo 23 novih članov (ic) in mladine. Želeti bi bilo, da bi vaak čian(iea) pridobil v tem leta eae-ga ali več novih udov v društvo. Na zadnji seji 9« je izrazil naš agitator, da vsak član, ki bo pridobil kakega novega kandidata, mu bo dal primerno nagrado za vsak^u. Sedaj imate lepo priliko, da pridobite nove Člaae(ice) ter agka-j rate za društvo bi JSKJ. Obenem delate pa tHidi sami sebi v korist.
Odbor.
Chicago, 10.
I« urada tajnika društva Zvona št. 70 JSKJ. v Chicagi ae naznanja vsem Članom gori imenovanega društva, da se vrši prihodnja mesečna seja dne 15. maja ob eni uri popotdne, ker po seji gremo skupno na v&selico društva Danica.
Na zadnji seji je društvo sklenilo. da se bodo vršile nase redne mesečne seje tekom poletja kot ponarvafcK, to ^e vsako 3. «edetjo v 4ote«flki frančiškanski eor-kvfiat ^dvorwi.	;
j Cenjeni člani društva Zvona, pridite vsi na prihodnjo sejo, ker imamo rešiti več važnih stvari radi piknika, katerega priredimo v nedeljo 29. maja 1921 na Makso-
'vem vrtu. 22. St. in 61. Court, Ci-
i i
cero, 111.
j i S sobratskim pozdravom
William Benediet Launch.
tajnik.
1900 W. 22. Place, Chicago, 111.'
Joliet, 111. !
Članom društva sv. Petra in I Petra štev. 66 JSKJ. v Joiietu se i naznanja, da se naj vdeleže prihodnje seje v nedeljo 15. maja v polnem številu, ker l>o več važnih stvari na dnevnem redu.
Je ti*di več članov, ki nimajo pravega naslova pri tajniku. Dra-' gi sobratje, to je poglavitna stvar, katero mora tajnik društvu imeti. Ce tajnik piše kazen Članu, pa je že vse navskriž, ali ne premisli, da je to njegova krivda.
John Kren, tajnik.
La Salle, 111.
Naznanjam članom društva Da-! niča št. 124 JSKJ. v La Salle, da, je bilo sklenjeno na zadnji mesečni seji, da kdor se ne vdeleži prihodnje seje, katera se bo vršila v( nedeljo 15. maja v navadnih prostorih, mora iplačati 25^ v društ. blagajno. Opraviči samo (bolezen in delo. Torej, člani, vdeležite se polnostevilno te seje. da se ne bo potem oporekalo, da to ni bilo prav sklenjeno. Na dnevnem redu imamo več vaanih točk za rešiti. Nadalje bo tudi volitev dveh uradnikov
Pauline Ermene, tajnica.
Roundup, Mont.
Cenjeni sobratje in sosestre dr.: sv. Mihaela št. 88 JSKJ.: — Veže me dolžnost kot tajnika, da vas še enkrat opozorim, da se zanimate, malo bolj za društvene seje, po-' sebno nadzorni in bolniški odbor. Vse člane, kateri ste v bližini, prosim, da plačujete bolj redno asesmente. da ne bo tajnik morar vsak mesec opozarjati in prositi, da plačate. To ni njegova dolžnost, to je dolžnost; vsakega člana. Res je, da imamo nekoliko članov, ki točno in redno plačujejo, toda to ne zadostuje, ker vsak zase plača. Resnica je, da so tukaj delavske razmere bolj slabe, ker se prav slabo dela, ali prosim vsakega člana, naj pride na društveno sejo in naj se opraviči, zakaj ni plačal asesmenta. V slučaju, da je kateri suspendiran, ni deležen nobene podpore od Jednote.
Dragi sobratje, to vendar ni prav, ko se tako malo brigate za društvene seje. Samo takrat bo prišel na sejo, ko mu v grlo voda teče. ali da boste bolj razumeli, samo takrat pride, ko je za dobiti kakšno bolniško podporo. Potem ga pa spet ni. Kakor aera že večkrat omenil, jaz ne bom hodil po hišah kolektovat asesmente, ne pobiral po otrocih in ne po štor-ni ki h ali mesarjih, ker to se večkrat pripeti, da dotični, kateremu izročiš denar, pozabi dati tajniku ter nosi po žepih po 5 do 10 dni, Član je jfe medtem suspendiran. Clan, premisli, to ni krivda onega, kateremu izročiš denar, m tudi ne tajnika, ako si suspendiran, to je tvoja krivda. Kjer imaš bližnjo požto, pojdi na poštni urad in pošlji Money Order za dva meseca asesineot naprej na naslov društ. tajnika. On bo .gotovo ddbil denar in ti boš vedno dober pri društvu. Ako ne znaš sam pisati in poslati -denarja, prosi prijatelja in on ti bo pomagal, da boš o pravem času plačal asesment pri društvu. Plačano mora biti do vsakega 25. v mesecu. Kateri ne plača, bo suspendiran brez ozira, kdo da je. To naj si vsak dobro zapomni. Ako ne bomo tako delali, bomo zelo zaostali. Vipoštevajte--to za vselej.
Naznanim tudi vsem tistim članom, katerim so potni listi pošli, *la naj precej pošljejo za drugi potni list, da ne pride do suspen-daeije.
Obenem prtiim člane, da katteri nima še oporoke napravljene, da
naj precej to napravi. Naj piše tajniku in on mu preakrfei za to potrebne K^tme. Ako kateri umrje brez oporoke, ali da ni pravilno napravljena, mora biti že vnaike-mu znano, da pride vefiko eitnoeti in dela pri drttfewwuk m >daod-
uih Uradnikih, prodno atvsr rain. Potem mislijo Imliži, tda je fcnvda drafcva, tajoikft «£#»
Morski volk.
Francoski spisal Pairre Mille. .
Moj prijatelj, Samuel Bože si1 je umival svoje roke, — najmanj že desetič tistega popoldne. To je bila njegova cianija. Lahko bi si mislil, da ni bil jfcid, temveč moha-medanec in da ga je njegova vera jsilila k temu, da se je tako pogo-|sto umival. To sem mu rekel sme-'je v "umivalnici restavranta, kjer si je zavihal svoje rokave, si snel številne prstane, katere je nosil na prstih, ter se pričel drgniti z milom prav do komolcev.	*
! Skomignil je z rameni in ko je bil gotov, je prisedel k meni pri mizi ter rekel:
— Nikdar ne morete biti dosti .čisti. Nikdar ne morete storiti dosti, da bi ne nosili seboj posebnega duha. Vsaka stvar, katere se 'dotakete, — usnje na sedežih, les in celo umita žlica, ima svoj poseben duh. To je slabo, zelo slabo j in do tega prepričanja sem prišel na svojih potovanjih.
Sest ali osem mesecev vsakega leta potuje Samuel po svetu, od Perzijskega zaliva pa do Venezue le ter kupuje bisere od ribičev v dotičnih krajih. V Evropo se vrača le takrat, kadar hoče prodati svoje blago. To je dober posel, ki nudi poleg te»»a mnogo prilike za razburljive doživljaje. ' — To sem izvedel, — je pričel s svojo povestjo, — v bližini — Frankland otočja v Avstraliji. — Vi veste, da se nahajajo tam prostori, kjer iščejo bisere, skrite ostrigah. Te ostrige se nahajajo nekako štirideset metrov pod površino vode ob koralnih pečinah in čereh. To je prevelika globina z i. navadne potapljače kot jih je najti ob Perzijskem zalivu. Treba' je zasidrati jadrnico v bližini pečin ter poslati ljudi navzdol v po-tčpljavnih oblekah. To je pa ze-' jI j težko in naporno delo. Ljudje ■morajo preživeri skoro štiri ali pet ■ ur na dnu morja, skoro zdrobljeni od pritisaa vode ter zastrupljeni od plinov, ki se razvijajo pri dihanju.
! — Na ladji, s katero sem odplul proti tem pečinam, sem imel dva I japonska potapljača, ki sta se izmenjavala, kajti prvi je delal predpoldne, drugi pa popoldne. Prvi, neki star človek, suh in molčeč, kot so ponavadi vsi Orijen-talci, je nekega dne hitrejše prišel na površje kot sem pričako-1 val. V onem trenutku je bil nje-gov mlajši brat zaposlen s čišče-
gajnika društva, ali to je onega, ker prav oporoke ne napravi. Vpoštevajte to.
Več članov se pritožuje, da ne dobivajo glasila. Opozarjani člane, ki se selijo, naj nemudoma naznanijo svoj novi naslov, kajti tajnik ga mora imeti, in tudi zato, da bo dobival redno glasilo. U-prarvmštvo glasila se ozira le na tajnikova poročila, ne !pa na posamezne člane.
K sklepu prosim vse člane našega društva, da bi se polnostevil-no vdeležili prihodnje seje 15. maja v Union Hall v Gibbtown, Mont. Na dnevnem redu imamo več važnih točk. Seja se začne ob 1.30 popoldne. Vsi na društveno sejo 15. maja, da ukrenemo kaj dobrega za društvo in Jednoto.
S sobratskim pozdravni
G. Zobec, tajnik.
VABILO.
Društvo sv. Jožefa, št. 53 J.' S. K. J. v Little Falls, N. pri-1 redi dne 14. maja 1921 v svoji dvorani na 3t> Danube Street igro in veselico, na katero vljudno vabimo vse cenjene rojake in rojakinje, ki ste prijatelji slovenskih predstav, da nas izvoiite poseliti ca imenovani dan.
Predstavljeni boeta dve igri: I. Ne kličite ^/raga. (V enem dejanju.) Bistvo te igre tvori, nesrečni prepir, ki se dogaja med zakonskimi povečini v vrstah kmečkega stanu.
Za tem bo igrana igra " Trije Ptički" (v dveh dejanjih). V tej igri se nam nudi vpogled uboge popotne delavee, katerim je kruta useda naklonila mnogo neprijetnega življenja.
Obe igri vsebujeta mnogo šaljivih prizorov, kar bo nndiLo občinstvu dovolj prijetne zabave in prepričani smo, da boste odnesli vsi dober spomin, ki se boste vde-iežili te prireditve. — Začetek igre točno ob pol sedmi zvečer. Po igri prostat«abava in ples. — Toraj ie enkrat, nasvidenje pri zabavi dne 14. maja zvečer. Valu
. Odbor.
njem par vib^ katere je bil ujel s trnkom. Vzel je % glave starejšega moža čelado ter mu pomagal sleči tudi ostalo obleko.
—	Hitro, naprej. — je rekel kapitan iadje, v kateri se m se vozil, proti mlajšemu Japoncu.
—	Mali Japonec je vedel ,da so vsi Evropejci nervozni in da se jim vedno mudi. Čas je denar, posebno kjer ena minuta lahko predstavlja dobieek ali izgubo — dveh ali treh tisoč frankov. Namestnik se je vsled tega pričel oblačiti ter kmalu nato izginil v globini.
—	Komaj ie je nahajal na dnu morja deset minut, ko ^e zapazil nad seboj neko sivo senco. Bil je to velikanski morski volk. Potapljač je bil zelo presenečen. Se nikoli preje se mu ni namreč pripetilo kaj takega. Morski volkovi vsake dežele imajo svoje lastne običaje. Morski volkovi z avstralske obali le redkodaj napadejo človeka. Morje je polno rib ki jih je lažje pogoltniti kot pa velike opice, ki tolčejo okoli sebe ter se bore.
—	Japonec je bil vsled tega mnenja, da je navzočnost morskega volka pripisovati nekemu slučaju. Izprva ni domneval, da je nepričakovani obiskovalec namenjen njemu. Mislil je, da se mo ra nahajati kje v bližini kska lažja žrtev ali kaka mrhovina. Skrbno se je ozrl naokrog, a ni mogel zapaziti ničesrr. Tedaj pa se je obrnil morski volk, ki je stal nad njim, na svoj trebuh ter pokazal tri vrste koničastih zob. Japonec je udaril z nogo po tleh, da je dvignil oblak blatc ter pri tem tudi zamahnil z roko. Morski volk se j^ takoj dvignil za par jardov in čakal.
—	Ostal bo tukaj — si je mislil potapljač. — Izbral si je mene za obed.
—	Dal je \sled tega znamenje, naj pa dvignejo kvišku. V dogovorjenem besednjaku pa ni bilo ničesar, kar bi pomenjalo, zakaj hoče navzgor. Signaliziral je enostavno : — Dvignite me kvišku.
Zgoraj na krovu ladje so bil? zelo presenečeni, a so ubogali. — Pričeli so ga dvigati, a zelo počasi. Treba je to storiti počasi ter prekiniti z dviganjem za par minut pri vsakih par metrih. Pritisk votle ne ®tne odnehati prehitro. Če bi tega ne storili, bi potegnili iz vode mrtvega človeka. —
—	Vse je ka*alo, da je krvoločna žival razumela. Njena žrtev se je prestrašila ter hotela pobegniti. Z enim samim udarcem svoje-gs mogočneg?. repa se je približal potapljaču tako. da je bila volkova glava v is*i višini kot ona potapljala. Kljub svoji hladnokrvnosti se je pričel potopljač tresti. Morski volk je postajal vedno bolj in bolj razburjen. Izpremenil je svojo taktiko. 8kušal je omamiti svojo žrtev z tularei repa. — Gklop, katerega je nosil potapljač, pa je vzdržal udarce. Končno pa je prišel mož na površino.
Lestvice ni bilo na mestu, kajti ladja se je med tem ?asom obrnila. Možje na krovu so prif-eii vleči potapljača na nasprotno — stran, kjer se je nahajala lestvica. Ker pa je bil potapljač z glavo že izven vode, ni mogel videti, kaj se godi spodaj. Brez dvoma se je vpraševal: — Kje je morski volk in kaj dela?
Merski volk ni bil daleč proč. Japonec je čntil, "kako ga je žival prijela za nogo. Oni, ki so ga vlekli na suho, so čutili podvojeno težo ter videli, da drži morski volk moža za nogo,
Kekdo ^je pohitel po puško ter ustrelil. Žival je bila oči vi do zadeta, kajti potopila se je. Japonec je med tem dosegel lestvico ter splezal po nji navzgor. Snel je svojo čelado. Njegovo lice je bilo mrtvaško bledo in tresel se je po celem životu.
—	Napadel me je morski volk, — je rekel. To ni naravno, to ni naravno. Vrafj vedi, kaj je imel?
Njegov starejši brat pa je sko-roignil z rameni ter pokazal na čeber, v katerem je bilo polno rib. | — Ti si nisi umil svojih rok, je rekel.
| — Mogoče me ne razumete, — mi je pojasnil Samuel. — Mali Japonec si ni nmil svojih rok, — predno se je oblekel v obleko .potapljača. Nosil je s seboj duh po krvi m ribi. To je privabilo morskega volka.
| Samuel mi je ponudil smodko, »e dvignil, plačal račun ter odšel v umivalnico, da »i umije roke.
Elektrarna na Zavranka.
j Deželni elektrarni na Zavnaniei je deželna vla<d& dovolila, da na-j jame za racoširjonje omrežja posojilo 4 miljone kron.
BIAS WAHftPy, ta. VXXXlHH-
A f a b e I a.
«
Koma«. Spisala ParHna Pajkora.
I. ,
Bilp je v jutro fccjmskega cjnt? v nekem mestu na Moravskem. Iz ja*n«ga nel>& j« sijalo toplo *oln-<-e mesec^ junija. Po ulicah je tekla voda; ceste so se t>ile nam-{ reč ramo poškropile, da se Pftgas* mestni prah. Po glavnih ulicah so( stale po vrsti lesene bajte, pred njimi pa so kramarji jemali robo iz zabojev in jo polagali na ogletjL H kramarjem je prist upalo poLao kupcev. Med njimi se je videlo mnogo poljskih Židov v dolgih suknjah, z visokimi klobuki, iz-1 pod katerih so jim viseli na levo
I
in de^no dolgi kodri. Poljski Židi s<> na Moravskem navadile samske prikazni. Mestni pofttreščki so hodili važno M*iuiutja, eakajoe poziva. SoLka mladina, s knjigami pod pazduhami, je hodila po mu s počasnimi koraki, v*»ak tre-notfk vstavljajoč in gledajl okoli -i«4>e, doklt-r jih kaka brzo mimogredočs postava ne sune na stran.
Tu je kupica kmetov med seboj barantaje vyrila; tam je <lruga ko-| pa ljudi kričala in «f smejala, ker, m-je /.vrnil mesarski voziček, v kateri »ta bila vprežoua dva v<»lika
• j
Tew, {»iMotrannke ulice so da-, nes ]H«w4mo dišale po žarki zapeki. Vsakih dva>set korakov je namreč stalo pri okrni malo ognji-1 •U-e, na katerem se je peklo meso na razprodajo. V teh ulicah so branjevci im^t svoje kraljestvo.] Skoro pri vseh vratih eo visele uove ali pomoaene obleke, atari in novi čevlji ter vsakovrstno blago. Tod i je bila gneča najyei' ja, krik najhujši. Po glavnem trgu pa so s<- srečava1 i tngovci iu ee pogovarjali uuui<'gredoč o ecnali in kup-
«* : i
M«*<i ujimi za4>azujeni(i drva trgovca v živahnem pogovoru. fclden
kazal kakih ieetoesgt, drugi kakih petindvajset let. Na (ibra-r.ih o4>eli so bile videti podobne črte. tako da je človek kmalu uganil, da sta oče in'sin. Obema se j« na prvi pogled poznalo, da sta ži-,l,va.	|
Starejši, majhen, trebušen mož. temuo-rujave koše, z rujavkasto lasuljo, katera mu je vedno lec&Ia na si ran, z napol skodranim, že močno sivim podbradkom. i velikim natpetim nosom, skilaviiiii oč-liti. katerih zvijačni pogled je bil neprijazen jmhJ sivimi dolgimi obrvimi: ta mož je bi! do*>ro, a :iekofTko 7an«-marj-.»n«\ obilen. Ovratnik njegove suknje je bil vedno prašen; na spretlnjeut njenem delu pa mu jc vedno manjkala kakšna gumba. Za vrat na ruta, ki je bila uekdaj črna, a zdaj br«'z odločne barve, stala mu je po strani; klobuku pa se je poznalo, da je bil večkrat na dežju. Na prstih obHi rok je noetil dragocene prstane, in debela ^.lata verižica mu je IdikeUla na ponoee-nem opraniku.
Sin je bil nekoliko višje postave od očeta. Znaten mu je bil veliki nos sredi belo-rdečega lica. < rut, debeli, gu«ti kodrasti lasje kratko prirezani, nizko čelo, pod katerim so žarele majhne oči, ki bi jim pa uapol zvitim, napol milini človek prav ne zaupal; rdeče, dfbeic ustnice, ki so se vedno držale na smeh ter kazale vnsto kraamih zob, majhne, jeilva vidljive brk ice in podbradtJt; to vse skupaj je delalo iz njaga nekako zanimivega mladeniča. Razen ma lc briljautne igle »redi ovratniko-v<^ga vozla ni bilo videti na njem nob -ne zlatnine. Obleka pa je bila v vsakem ozirn izbrana.
'Povem vam. oče", reJ« mlajši nekoliko ne voljen, "da me Ara bela čisto nič ne mara. Ako mi vi ne prklete ua jx>ju o v, še protkio postane polnoletna, ne bo mi po->oi**5e vdana. Kje ps najdemo v naa«*m mestu drugo devojko. ki bi ini sto tisočakov prinesla za doto?"
* Se tako silen, Saraue^ ne tako sitem ! odgovori patetično starec ter vtaJcn? počasi dvs prsta v to-' bačnico, jemaje iz nje šnopovec ter ga v dolgih poteglja^ih popoe-ljs. *4 Arabela dopolni — tu se vstavi in dvakrat zaporedoma kUine — Arabela je dopolnila ravna pretekli teden dvaindvajseta leto. Zatorej mora zakonito se dve leti o«Vati pod mojim varstvom ako se pr^je ne omoči. V teh, letih pa dob£, ako se ji znai le količkaj prikupiti, gotovo njeno Ali misJi*, da se bo ona vdala tvojemu prvemu nasmehi) ■MWwfifMHMF iii' '"i n * : ..'
in ti takoj v zasula svoje tisočake ? K temu je preiponosna in premodra. Ko bi se pa Arabela v
| katerega mladeniča zagledala, prepričan sem. da bi nje zadnja misel bile njegove materijalne irazmere. Da se pa še do sedaj ni. .to je moja in tvoje matere zasluga. Šest let si bi} z doma, dragi| Samuel; Hamburg te je v teh le-jtih temeljito izučil trgovstva. Da pa tudi enkrat uživaš sad svojega ^uka in postaneš srečen, je treba, da zdaj praktično izvršuješ, česar si se naučil. A k temu pod-, vzel ju je treba velikega premoženja, moj sin! Žalibog. ljubi Sa-jmuel, da ti tvoj oče ne more toliko v roko doti. kolikor bi rad. Zato pa sem ti priskrbel bogato nevesto. Pridobi si jo, in tvoja' >reča je gotova. Ne trdi nii?*, nadaljuje on živahneje, ko vidi, da1 mu hoče Samuel nasprotovati.' "da je to težavna naloga pri Ara-j belinem značaju! Treba je pameti |in uekaj zvijačnosti, da premaga« njen ponos in razgrejes mrzlo njeno srce.'*	j
"Ali res mislite, oče, da je Arabela brezčutna?" povprašuje nato Samuel z neko dvomljkvostjo. | Starec zmaje dvoumno z rama-j mi in nagnbi obraz. Potem dene( roko na Samuelovo ramo, upre vanj svoj »kilavi pogled; tako da |je medtem, ko je njegovo de«io' oko gledalo sinu v obraz, levo zrlo na njegote čevlje, in reče z nasmehom ;
l-jubi Samuel, vse je lažje na svetu preiskavati in pretuhtati, kakor pa žensko srce- Ono spada po mojem mnenju k največjim uganjkam stvarjenja, ker je različno in raznovrstno, kolikor je žensk na svetu. — Da je Arabela ! brezčutna za vse? kar jo obda je,1 vem gotovo; ali je pa tudi brezčutna v sržiiih zadevah, to, moj dragi, pa bodi tvoja naloga pre-ibkavati. Vsekako pa, ako bi ona ne bila »reče otrok, ne bila bi vredna niti enega moškega po-' gleda."
"Ni res, oče", od v ni« ognjeno Samuel. "Arabela ni lepa, ni pri-jtzna, to je res; ali nekaj dostojnega. nekaj, skoro bi rekel, mam-' levega se skriva .pod njeno odur-1 nckstjo, ki pa vpliva kakor magnet na okolico. Poleg tega pa je ona najbogatejša devojka našega mesta. To seve jo dela še bolj pri-1 \abljivo."
"In vendar je postala že dva-' ind vajset U*tna, a nih^e še ni vprašal do zdaj za njeno roko", pristavi starec malomarno in zeha.
"t ul sem", odvrne poglasno Samuel, oziraje se okoli, ali njiju |nihče ne poslusa. "da v mestu ni-kdo ne V( da je Arabelino premoženje tako veliko."
Starec molči nekaj časa in migne zvijačno z očmi. Naposled se nagne k Samuelovemu ušesu in skoro šepeta je pripomni:
'"Ali je treba na ves glas okli-jCavati? — Pravzaprav Arabela še sama ne ve natanko, koliko je ?>o srečki dobila. Kakor ve»", nada-1 j« glasneje in porine z nogo ka-1 meai na stran, ki je ležal na tlakuj Arabela je bila jedva trileten otrok, ko je prii4a k nam v h»o. Vse njeno imetje je ondaj obstajalo iz e ulice, v kateri so bile obleke in nekaj perils in pa oua sreč-j ka, ki ji je vrsela v svilo zavita okoli vratu. Slučajno smo na3i' srečko ki slučajno tudi izvedeli) leto pozneje, da je bila njena1 srečka vzdignjena. Kar cez noč je' 'postala ti uboge sirote ena naj-bogatejeifc devoj^
<fČuden naključij*', mrmra Samuel zase, 44Kaj ne. oče", reče potem glasneje, "da je ona moja' sestrična?"
Ah kaj; njeno sorodstvo z nami nima do»ti pomenitiodvrne hitro m nekako v zadregi starec. uLe preie? se za te reci ne brigaj, Samuel", pristavi nevotjen. 4iVedi. da uiso bili njeni roditelji mnogo prida; zato pa je bila njihovemu otroku sreča mila. Menh delavnemu, poštenemu človeku, ki se mučim nad trideset let za bla-( gor svoje rodljine, meni izpodleti vsako početje. Zato pa bodi ti srečnejši od svojega očeta! Are-mora na	način postati
tvoja žena; kajti le po tej ženitvi se ytrdi ča»t naše hiše." Tu obmolkne ter začne jezno pihati predse.
"Ali ste res v denarnih zadre ga k. oče?" vpraea plaho Samuel.
da! temu bi tajil? Nekako tesno se nam godi z denar
0-flfisi.
* . . % i Kiv Vork, M. T.
V pondeljek 9. maja $pnp pokopali pa Fair View ; pokopališču vrlo Slovenko gospo Ivano D mlinar, soprogo uglednega newyoi^ škega Slovenca in mnogoletnega upravitelja hrvatskega Narodnega Lista. Pokojnica je preminula vsled srčne kapi v 45. letu svoje starosti. Blag jej spomin!
Ridgewood, JI. Y.
Včeraj ob 7. uri zvečer je preminula po štiri nie&č^ti mučili bolezni previdena s tajstvi sv. vere |v Ridgewood-u v hiši svojega zeta Mr. A. Burgerja najstarejša Slovenka nase kolonije udova Ana Rojanc v 82. letu svoje starosti. Rojena je bila v Ihanu pri Domžalah. Tukaj stanuje cela njena družina, obstoječa iz štirih hčera in sicer Mrs. Ganser, (rek, Mrs. Bursar in Mrs. Adamič in sina Jožeta Rojanca. Bila je 'prava gorenjska kdrenina, še v visoki fetarosti polna pristnega humorja in pri vseh, kateri so jo po-i znali, priljubi jena. ! Pogreb se bo vršil iz hiše žalo-stI. 2399 Silver St., Ridgewood. IIi. I. v soboto 14. t. m. s sv. mašo 'v slovenski cerkvi Žalostne Matere Božje. Harrison Place & Morgan Ave., Brooklyn, N. Y. na pokopališče sv. Trojice , kjer spi že mnogo tukajšnjih Slovencev večno spanje.
Preblagi ranjki naj bo lahka zemlja tuja, ugledni njeni druži-n* pa je zagotovljeno sožalje vseh prijateljev in znancev.
«	^orain Ohio.
Delavski i>oložaj se je v enem letu tako izpreraenil, kakor dvakrat noč in dan. Najprej so Ijtidi iztrebili, da namestp treh sedaj dela samo eden. Bossa niso nobenega, samo uboge trpine. Govorilo se je, da zaito ne'bodo nič plače utrgali, da bodo malo manj ljudi potrebovali, pa bodo tisti malo bolj delali. Nato so nam karj naenkrat dali polgrvieo manj&o. plačo, pa za tri moramo delati. Dobri smo, kaj ne? V vojnem času je šlo življenje kar hitro gor,' vedno po 6 mesecev poprej kakor' so nam priboljšali kakih 5 procent. Za dol so ibili pa 'bolj hitri. Skočili so kar naenkrat za 20 odstotkov. Če ipa vprašaš graceri&ta al* mesarja, ti bo vedno po stari' navadi odgovoril, da se še draži.1 ^ Sedaj pa ubogi družinski oče glej, kako boš preživljal svojo družino. Primoran si, da moras reči, da bi [rad delal po dvanajst ur na dan, ko bi ti jih dali, pa ti jih ne dajo. Delaš par <fni, pa še to ne veš, če' j boš napravil prihodnji teden, kje boš dobil za svoje potrebne vsak-I da nje stroške. Prokleti eaai! Če (se pa proti komu kaj jeziš, m pa precej boljševik, sočijalist in sploh da nisi vreden, da bi bij ameriški državijasi.
Poročevalec.
jem", je bil njegov malomarni odgovor. "Tvoje šestletno bivanje v Hamburgu je nas stalo' tudi nekaj; nesrečne špekulacije, slaba kupčija in razkošno življenje, katero smo prisiljeni voditi —"
"Prisiljeni?" pretrga mu Samuel besedo.
"Prisiljeni, da, bebec ki si! Kdo pa bo beraču kaj zaupal? — Ali me umeješ?"
"Umejem vas", odgovori resno Samuel. "In ta raekoenost se pokriva s premoženjem Araib —"
"Ha. ha", nasmeje ae starec da ne more sin dalje govorita. * Itako si bojazljiv! In ti hočeš I postati trgovec s takim zajčjim srcem in tako vestjo? — Ali ne pravim, da mora biti ona zato tvoja žena? — Kisi me gtedflff tako debeTO?" -
"Ak». M Pf bna tega n« hotela, oče? Kaj potem?" pristavi nekako prestrašen Samuel.
"Moraf" je bil 4>dločen odgovor. — "Ab", zakliče naenkrat starec iznenaden, kažoč na stari-fkavo žensko, ki je s polnim jer-| basom nakitpljene zelenjave proti njima šla'; "ravno tam gne Wal-4cJkova kuharica. Moram i njo govorit^, Sanjiuel, zavoljo praznega j stanovanja v naši vili." To izrekli zapusti z brzimi koraki eina, da bi za kuharico. 1 : (Dalje prihodnjič.)

Iz Slovenije.
Sami uboji	' j
Z nožem v prša je zabodel na Veliki pondeljek France Bengant iz Repetij 25 let starega dninarja ' Franceta Jerasa iz Repen j in ga1 je težko ranil.
Iz Brnika poročajo, da je isto-lako neki fant z vilami do mrtve-^ ga pobil nekega drugega fanta, ki ' ga je pozdravil z "dober večer".'
V Kriški vasi pri Višnji gori je ustrelil občinski gerent Janez Zupančič iz Za vrtač 25 letnega Jane-j za Zajca iz Kriške vasi. Vzrok so občinskopolitične zadeve.	i
Dne 3. aprila okrog etirih . zjutraj so se fantje iz Predol in Ilove gore stepli pred gostilno Bahovecj v M. Račni, kjer so poprej popivali. Na piki so imeli ilovski fant-' je fante iz Predol že dalj časa.. Med pretepom je enega fanta ne-j kdo udaril po glavi, nakar se je zgrudil na tla. dva pa stekla, po-j sestnikov sin Janez Nučič iz Pre-J dol je ostal na mestu in ni zbežal. Ne<k fant iz Ilove gore je stoipil ( predenj in ga je udaril s kolom po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Prebil mu je čre-' pin jo. Na lice mesta došli zdrav-1 nik dr. Raznožnik ga je za silo obvezal in potem so ga nesli na njegov dom, kjer je podlegel težki poškodbi ob 1. uri popoldne. Pokopali so ga takoj tisti dan naj Kopanju. Kmetski fantje iz Ilove gore, ki so povzročili pretep in izvršili uboj, so po dejanju pobegnili z gozdove in se skrivajo pred orožniki. Poznejše poročilo pravi, da so jih baje že dobili ter da se nahajajo med njimi dva Zakraj-$ka in neki Petrič, vsi še mladi.
Pred okrožnim sodiščem v Celju !
je stalo te dni 11 fantov iz vasi Starigrad pri Vidmu ob Savi, ki so navzeti boljševiškega duha, kakoršen se v Posavju že nekaj časa opazuje, dali duška svojemu (bo!jševištvu s tem, tla so dne 16. decembra 1920 napadli v službi se' nahajajočo orožniško patrijlp z namenom, orožnike postreliti. — I Vodja vsega je bil 231etni Jožef' iSpiler. samski čevljar v Starem-j gradu pri Vidmu. Že pred nave-[denim dpevom je igroizil, da, če ^pridejo v vas patrulirat, ne bodo nikdar več odšli. Ko sta v noči 16i decembra orožnika Ovijač in Der-gan na službeni poti šla mimo gostilne Bernardi ter se oddaljila kakih 200 korakov, so pritekli zal hi jima 'i fantje, med njimi Jožef Špiler, ki je zakričal na orožnika: f "Kuš, aufoiks žandarja, fantje let naprej, horuk!" Že je sledila o-režnikoma druhal kakih 30 glav. Orožnika sta zavila z glavne ceste na stransko pot proti železniškemu tiru v smeri proti Pe^jeuvu. Iz druhali, ki se je razbila, so začeli padati streli iz pušk in samokresov, ih Orožnika sta čuifcila sviga-nje krogci. Vendar še ni$ta rabila, orožja, ampak sia šla po železni-f ški pro^i proti Vidmu. Napadalci! so se obrnili, tekli nazaj proti-Staremugradu in ko so prišli vštric orožnikov, so se zaslišali klici: "Auf v svarnqlinijo, žaodar-f je razorožit, horuk žandarji, Flu-gel aof" itd.. Naipadalci so se razvrstili v bojno črto in začeli streljati na orožnike. Padlo je kakih 20 strelov. Ko sta orožnika oddala proti napadalcem vsak po 2 strela, 90 še umaknili proti Staremugradu/, orožnika pa sta nadaljevala pot proti Vidmu. A kmalu se je pojavila druhal na begu nad železnico in zopet so padli klici t 'Sehuss herunter, karabinke ven!* Zopet je padlo kakih 20 strelov; Orožnika sta zopet oddala po dva strela in junaški napadalci so se spustili v beg. Nato sta šla orožnika ne videmsko postajo po oja-cenje. Pri obravnavi stat o grajski jpnaki sicer priznajo, da so ibili zraven, trdijo pa vsi, da se nobe-fleu ni vdeles^val napada, t^mpak da je vsak samo gledal od daleč. Sodišče pa je spoonalo, da so fantje za svoje junaštvo zaslužili odlikovanje 'in so .bili obsojeni: 23-lotni Jožef Spiler ha 6, 241etni Janez TerseUe in 201etni Jožef Pir-nat vsak na 5. 201 etni Ivan Tum-šek. 201etni Herman Kunet, 25-letni Franc Novak, 221otni Ivan Tvanšek, 161ertni Jožef Rodman, 21 letni Ignacij Ivanšek vsak na O, 21 letni Ivan Medved pa na 2 meseca strogega zapora Morda si napravijo v teh mesecih nove ge-neralštabne načrte za svojo novo 4'ofenzivo".
Umrli so v L jahtam:
Am ^J^ P^Mre^iie^ 76 let. Matija' CemaČ, hiralec, 53 let.'1
1 Terezij« Macuh. kočar jeva hči,' 26 let.	"j
Štefanija Jančič. žena železni-' škega delayca, ^-let.	!
Fran Selan. mesarjev ?sin, pol leta. /	j
Janez Trebar. zasebnik, 87 let. Vilka Pritekel, rejenka. 2" meseca in pol.	x
Josip Koprivec. ključavničar. 2q let.	j
Marijana Žnidaršič, občinska Ur boga, 73 let.
Bruno Rot, kavarnarski v^je-' nee, 16 let.
Fran Gabrijel, deželni cestar, 65 let.	!
Neža Gorjanc, kuharica, 80 let. Peter Mulej, hiralec, 43 let. i Marijan Juvanc, rejenec, 4 me-: sece.	j
Marija Bencina, hiralka. 37 let.' I Emilija Simonetti, posest niču zlatar jeva vdova. 67 let.
Fran Oblak, posestnik, 5.4 let. Otmar Thaler, posestnikov sin, 16 let.
Alojzij Kruh. rejenec, 20 mesecev.
Marija Zu-pančič. žena železu, nadipreniikača, 44 let. ! Marija, Cvern, natakarica. 22 let.
Makso Klemenčič, dijak. 15 let.
FARME naprodaj.
Ker mi je zmanjkale spomladanskih cenikov, sem prisiljen izdati druge. Vsi tisti kateri sto pisali po spomladanski cenik, boste dobili tudi novega. Ako se je pa kdo preselil, ga prosim da mi wif*"8 novi naslov. Ceniki tMute, tiskani v angleškem jeziku, sej ima vsaka družina Otroke, |fj|teri znajo citati. Ti vam bodo lahko rsztolmačili, kaj se dobi s katero farmo. To je meni velika olajšava zaradi druge tfaredneaty- V ceniku bo raznovrstnih slik (ynarskih po. slopji.
S cenikom boste dobili cirku-lar, v katerem bo natančno popisen ves pomen kmetijstva v
"dvajsetem stoletju.
JOHN ZURICH FARSI AtiENCY 6313 St. Clair A\'e., Cleveland, O.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVBfne
Ot Peen Ave. Pittebvck, Pa-
Dr. Koler ]• n«l-«tarej*l ■lovensld
Sdtn^ŠJk. Specjfc-ttit v f*i ttsburchu. kt Im X4-letne
prakso ▼ zdravljenju vaeh n>o«lrlfa lliil—iil Esatrapljenj« t-
.. ^------idntl • sH-
«OTtt«m eot. ki CZ j« lxumai dr. proC
Brllch. Ae Imata uoaolii «11 mebur-
6ks telesu, ▼ grlu. Ispedsnje lea
bol«e»e -V kostah, pridite ln iiOatU
fam b<ne krl He IskaJte. kep ta bo-
feaen nateM. 4 Vso moflko' bolezni zdravim po ©-
tiajSanI natvAL Kakor hitro oputt«
+k jam srantfuijo sirafje. e« AsksS*
C«, temvoS pridite ta Jas vam ft bom •opet pofralL _
Hyrooolp all vodno Uhi ozdravim 9 IC. uran tn dcer br^s operacije. I
Boseznl mehurja, ki povzročajo ko-letine ▼ krlSu In hrbtu ln tCmO. tudi
pri puMeoja Todh oedrnztsi r gpto-
«*>tJo.
Revmatizetn. trganja. boMUlf o-tekUne erbeClce. Htrofl« tn druse kotu« bolezni, ki nastanejo vsled nfjV-
■U krvi, osOravIm t kratkem fiaau
h nI potrebno lels4L
- Kfkatecl fcofl idi-mlkl rabijo tol-ute. da vaa razumejo. Jas nam Ve lz ztaract kraja, zato vas ladje edrarlm. kar vaa razumen alovenakl. Oredee ura: ob delavnlktk od s. do s. OH	od I .1
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street, Ntw York
s
GENERALNO ZASTOPSTVO
Jadranske Banke
in vseh njenih podružnic.
Jugoslavija:
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Xranj, Ljubljana,
Maribor, Metkoviš, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Italija: Trst, Opatija, Zadar.
Nemška Avstrija: Dunaj.
Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji.
Izdaja eeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah.
Prodaja parobrodne in železniške vožne listke na vse kraje in ca vse črte.
Izstavlja tudi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napol eon ih ali angleških šterlingili, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v ^latu.
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvorna-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke eo vljudno
naprošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz
Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore. »
za
FHANK SAKSER STATE BANK
FRANK SAKSEB, predsednik.
DELNICE
JUGOSLOVANSKE BANKE D. D.
v Zagrebu (preje ZEMAUSKA BANKA.)
Avtorizlran kapital: K200.000.000.00 Popolnoma vplačan kapttal: K.100.000.000,00.	Rezerva: K98.000.000.00
Glavni urad v Zagrebu. 10 podružnic v Jugoslaviji. 1 v New Yorku. LASTUJE OZIROMA FINANCIRA 39 TOVARN IN OBRTNIŠKIH POD-
JETIJ V JUGOSLAVIJI. Cene po pravem kurzu Zagrebške borze, a ne na špekulacije in na nevednost. Kdor tell ylotiti svoje prihranke v delnice Jugoslovanske Banke D. O., ki je z ozirom na. vplačaš ln rezervni kapitul ena. največjih, n z ozirom na in-<l\lstrijalno podjetnost najnaprednejša banka v Jugoslaviji ter tako osigu-rati evoj delež pri razvoju in dobičku tesa veli kesa. bankovimra. podjetja, naj ee blagovoli obrniti na:
S. KUCICH, Broker 70 Cortlandt St., New York
DOCTOR LORENZ
■dini slovensko govoreči zonavnik ipkcijausv mot kih bolezni
644 Penn Ave
PITTSBURGH, PA.
Moja stroka je zdravljeni« akntnik in kroničnih kolesni. Jas feMI I i* adeavim nad 23 let A>ar imam iknAnje t viaK boleznik in k^ j mam tlovezuko, uto vas »okzd popolnoma razumeti in apoina t| tMq Www, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravja. Sl 28 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju mošltik ' bolesni. Zato we moiete popolnoma zanesti na mene, moj» akrl !
pa je, da vas popolnoma •zdravim. K« odlašajte, ampak pridit« fiq^fjf.
Jas ozdravim saa«rvr*l»n« *rt, mesvlj« ln IIm a« «eteeti, aeiesni v inc. n-Mdanje les. botoilnt » k*t»h, »ter« r«r.», Uvlne b lezr.l. aelmbetoe«. belaul
fiT??urJu.	MkrsS ta taleSou, naenle^. nvmiiunm, tx\v. šla** Kila,
-W ml V ssn^cuafc. s«4ti In pe^in ur« aitftcaJ Sa Si e^jpM**. V torkih, 6etrtkih ln apbotah ». ure <Ju*r«J ae b ura rvalar. Ob nadaljali pa So 9. ura aipoMna.
UP HtlTI HI ZORAVIU. PRIDETE OSEBNO- NK POZAIITI 1«« «f|
_ .	N.tSL3V.
Dr. LORENZ ^ Pean Ave. _PITTSBURGH, PA.
Nakaiarl jiTusl^iSravnlkl rabijo tetmafc^Sa vaa razumejo- Ju tnnm brvaHka
e—a—ai i ■■	_^___.	.. _	——.	M*
BO JAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NAHODA", NAJVEČJI SLOVFNSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH.
Zaatoiu! ČUDOVITA GODBA. Zastonj!
Najnovejša iznajdba.
Ura Je postala slavna 7 rekordom svetovne glasbe.
Vi boste navdušeni. Ico boat? slitali tako godbo. akrito v urf. lio6ete to krasno godbo v va&)A domu, vam nI treba troSitl denarja, za godala kot eo piano, fonozrafi. itd., kajti ta tya je tako napravljena, ua bo nadomestila, vsak« godalo
Ifra melodije« «e«tavUctne od najslavnejših iim»tnilinv in sli$ite Jib. če	navijate ter
pritisnite na gTJmb. Igrala bo za vaa na tak krasen nafin. da se boste vi in vadi prijatelji čucUlL Ta ura isra eno skladbo dvajset minut
ter je pppoloom^ skrita.
Ta ura je iz solidne bronce ter je močno
poslaCena s zlatom. Njena aunaaioet jo dela
bogatim ter je pole« teza okrasek vaS^ sobe. Kjenow v ^yeoiijl napravljeno kolesje je tako. da bo č*m boljSe kazala kot katerakoli ura.
Godbe nO kolesje je na dnu ure. kar omogofa
delovanje brez vseh streslajev ter povzroča, da daje od sebs čisto, sladke zlasove aodbe. I Ta ura. ki ia «a vašega tako velike vrednosti. ne kal« sani« časa. ampak .H tudi kM-beni instrument ter la zarantirana za 25 let.
Vredna ia več kot dvajset dolarjev, dočim je nafta cena za Kk dni sagi o .SSflft Pomnite, da je ta ponudba samo za kratek čas. kajti pozneje bo Stala ura S35.M. SEDAJ KA DELO! > Ne poilJUe denarja, ampak samo naptfite razločno svojce ime in naslov ter nam pošljite žaeno s	centi v znamkah za stroSke. Za j
uro boste plačali ko vam bo dostavljena na 4m. Poskušajte Jo deset dni- 6e ne bor te Injo fadovqUai.. nan jo poftUite. m mi vam bomo vrpjli denar. " PIŠITE DAVES.
Up^Sft^Co.
GLAS NARODA. 12. MAJA 1921
ŽENSKA1 VOJNA.
igodoriiiikl roma. FraaooaM W Akfc—idl« Dibii,
jKa "CHaa Haroda" priredil Q. P.
107
(Nadaljevanje.)
BOLGARSKI KRVNI ČAJ.
da moč in zdravje bolnemu. Pomaga zaprtju, slabemu želodcu, led i cam ter pomaga izelstiti kri. Vprašajte še da-I nes svojega lekarnarja ali po poč ti zavarovano, eu velik družinski zavoj .115 all :i zavoji za $3.15 ali ti zavojev za $5^5. Naslov H. H. vou Schlick. Marvel Products Company, 0 Marvel Building. Pittsburgh. Pa.
—Adv.
—	Podrejen je skupni postavi, — je odvrnil Lenet. — Ker je sjab, ga bo požrl močnejši. Ker je brez opore, bo plačal za onega, katerega protežirajo. Obžaiujei-: ga, kajti zelo duhovit dečko je to.
Medtem pa je vrtiia Ciaire list v roki semintja.
—	Ali veste, — jc rekla, — da me grdo preiskušate s to sprem-r.ico/ Ali veste, da sem v stanu povesti svojega prijatelja do konca hvelu ko ga bom enkrat driala v svojem objemu*
—	To bi vam svetoval, madam a, če bi bilo mogoče. Tej spremni-ci pa ne morete dati nobenega drugega pomena kot je oni, ki ga ima. —
—	To je rzs, — je rekla Claire, ki je še enkrat prečitala list. — l>ali so mi gospoda de Canolles. Moj je in nlkdo mi ga ne more več iztrgati iz mojih rok.
—	Nikdo ne misli na kaj takega. Naprej, madama, nikarte izgubljati časa. Oblecite se v možko obleko ter pojdite. Ta spremnica vam dovoljuje pol ure. Jaz vem, da je pol ure malo. Za to polovico tire pa bo prišlo celo življenje. Vi ste še mlada, življenje bo dolgo in lJog naj ga napravi srečnim.
Claire je stisnila Lenetu roko, ga potegnila k sebi ter ga poljubila na čelo, kot bi to storila z najbolj ljubeznjivim in dobrim očetom.
—	Pojdite, pojdite. — je rokel Lenet, ki jo je nežno potisnil od sebe proč. — Ne izgubljajte nobenega časa. Oni ki \ resnici ljubi, i.e pozna nobene resignacije.
Ko jo je videl nato oditi v drugo sobo, kjer jo je čakal Pompee, katerega jc bila poklicala, da ji pomaga pri izmenjavi obleke, je zrl nekaj časa za njo ter mrmral:
—	Ah, kdo ve, ko ve? '|fj
Štirideseto poglavje.	^
Kričanje, tulenje, pretnje in divja razburjenost ljudske množice, — vse to nikakor ni ušlo Canollesu. Skozi omrtžje svoje celice jc lahko videl pestro sliko, ki se je razgrinjala njegovim očem.
—	Pri Bogu, — je rekel. — To je zelo mučen dogodek . .. Smrt Kichona. 1'bogi Richon! Bil je junak. Njegova smrt bo podvojila naše jetištvo. Nič več ne bom smel letati po cestah naokrog. Nobene poroke, raz ven če bi se Claire hotela zadovoij.ti z jetniško celico. Ona se bo zadovoljila. Prav tako se lahko poroči človek v tej kapelici kot v kaki drugi. Žalostno znamenje. Za vraga, zakaj ni dospelo poročilo jutri, mesto danes?
Nato pa se je približal oknu, da se ozre ven ter nadaljeval;
—	Kakšne straža! I)va vojaka pred vratmi! Koliko časa bo to j ač trajalo * Dobro, da se v sedanjem času dogodki hitro razvijajo. I boga Claire! Vsa obupana mora biti. Na srečo j-, je znano, da some tJit-tirali. Da, zn;.no i jc in vsled tega ve tudi, da ni bila to moja t apaka. Kam, za vraga pa gredo vsi ti ljudje? Proti esplanadi, mi-» im. Tam ni ob tej uri niti parade, niti usmrčenja! Kljub temu pa drvi vse v to stran. Prav tako izgleda, kot da vedo, da sem zaprt tukaj za omrežjem, kot kak medved.
( anolles je pričel korakati po sobi gorindcl in stene resnične j«-<V no vzbudile v njem filozofi«'ne misli, s katerimi se je v navadnih časih kaj malo pečal
—	Neumna stvar, ta vojna, — je mrmral. — Ubogi Richon, s Katerim sem komaj pred enim mesecem večerja:, je mrtev. Neustrašen kot je. se je brez dvoma dal ubiti na svojih topovih, kar bi sto-til tudi jaz, brez dvoma storli. če bi me oblegal kot drugi kot rav-j o vikomtes* de Cambe«-. Ta ženska vojna je najbolj strašna med \ -cm i vojnami. .laz v »a j nisem v nobenem oziru pripomogel k smrti prijatelja! Hvala Bojru! Nikdar nisem potegnil meča proti svojemu l<ratn in to me tolaii. To se moram zahvaliti svojemu malemu ženskemu geniju.	-
V	onem treuutku jc vstopil neki častnik ter prekinil samogovor Csnollevs.
—	Ali želite večerje, gospod * — je vprašal častnik. — Le uka-žite, kajti ječar ima povelje pripraviti vam. kar ukažete.
—	l>obro, — je si je mUlil Canolles. — vse kaže, da hočejo na dostojen način postepati z menoj, dokler sem tukaj. Bal sem se nekaj nasprotnega, ko sem videl kisli obraz prineesinje ter grde po-giede vseh navzočih.
Jaz čakam. — je rvkel častnik ter se priklonil.
—	Saj res Oprostite. Vast1 vprašanje me ;e spravilo na gotove misli, (tospod moj, jaz bom večerjal, kajti lačen sem, vendar pa win vajen /i\»-ti zelo zmerno in navadna vojaška večerja mi zadostuje.
—	Potem. — je rekel častnik, ki se mu je približal, poln sočutja. — ali nimate nobenega naročila v mestu... Ali ne pričakujete ničesar? Vi ste rekli, da ste vojak in jaz sem tudi. Postopajte z menoj kot m tovarišem.
Canolles se je presenečen ozrl v častnika ter odvrnil:
Gospod moj. ;az nimam nobenega naročila v mestu. Ne, jaz nikogar ne pričakujem, razven eno osebo, katere pa ne smem imenovati. Kar se tiče tega. da postopam z vami kot s tovarišem, se vam zahvaljujem. Tukaj je moja roka in če bom pozneje kaj potreboval, se bom tega spomnil
V	tem slučaju pa je bil častnik, ki se je presenečeno ozrl v Ca-nollroa.
—	Dobro, gospod, — je rekel. — Takoj boste postrežem.
Nato pa je odšel iz sobe.
Trenutek pozneje sta vstopila dva vojaka, ki sta prinesla popolno večerjo, obstoječo iz veliko bolj izbranih jedil kot jih je pričako-\al Canolle*. Cenolels je sedel za mizo ter pričel jesti z dobrim tekom.
Tudi vojaka sta »e presenečena ozirala var.j. Canolles je smatral te poglede za poželjivoat in ker je bilo vino izvrstno, je rekel:
—	Prijatelja, zahtevajta dve časi.
Eden izmed vojakov je odšel ter se kmalu vi nil s čašama.
—	Na vajno zdravje, prijatelja!
Oba vojaka Ma prijela za čaai, trčila s Canollesom ter izpila, ne •da bi odvrnila na zdiavico.
—	Nista posebno dvorljiva, — si je mislil Canolles, — a piti znata. Človek ne more vsega zahtevali od ljudi.
Nato je jedel naprej. (
Ko je končal, je vstal in vojaka sta odnesla mizico.
Čutaik » j« vrnil.
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW YORTA.
Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat JOŽEF VIČIČ, doma iz Zarečja na Notranjskem. Prosim, če kdo izmed rojakov ve za njega, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov, ali če pa sam čita ta oglas, naj se mi nemudoma oglasi. — John Vičič, Box 22, Davis, W. Va. (11 12—5)
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim sreem naznanjamo sorodnikom in znancem žalostno vest, da je 1. maja po šest tednih nvučne bolezni preminula naša draga mati
JERA GABROŠEK, roj. Kaučič.
Ranjka mati je priišla pred nekako 7 meseci iz stare domovine v nadi, da vidi svoje drage ter živi med njimi, ker vojnega hrupa ji je bilo dovolj, ali usoda je hotela drugače.
Rajnka mati je bila doma z Vrhnike ter vdova 20 let. Tukaj zapušča 4 sine in 2 hčeri, v stari domovini pa enega sina, ki se nahaja pri vojakih.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom lepo zahvalimo vsem, ki so nam stali na strani v urah žalosti in za vence, kot LekŠanu in sestri Josie; nadalje pogrebcem rojakom, ki so dali svoje avtomobile, kot L. Mezič, F. Debevec in Dr. Gerbec; nadalje se zahvaljujemo Slovencem v Detroitu, Mich., kot družinam Tišler in Božič ter ostalim za vence in brzojavno so-žalje.
Žalujoči ostali: John, Frank, Charley, Joseph in Cyril Gabrošek, sinovi.
Frances, oniožena Pertoncel, Jerca, oniožena Lekšan, hčeri.
Barberton, O., 5. maja 1921. (11-12—5)
CANOPIC	17 junija — Genoa
K FvOON L AN D	18 Jun|. „ Havr«
LA SAVOlč	18 luni. — Havre
ROCHAMBEAU	18 luni. — Havre
AMERICA	22 luni. — Cherbouro
FINLAND	25 junl. — Cherbouro
COLUMBIA	28 lun. — Trtt
RERENCARIA	SO Jun. — Cherbouro
POCAHONTAS	30 Junl. __ Genoa
LAFAYETTE	2 lull. _ Havre
ZEELAND	2 Jul. __ Cherbouro
AQUITANIA	5 Jul. — Cherbouro
J.A LORRAINE	6 Jull. — Havre
ADRIATIC	6 lull. — Cherbouro
FRANCE	7 lull. — Havre
PRES. WILSON	9 jullla — Tret
C.RETIC	12 lull. _ Genoa
MAURETANIA	14 Jul. — Cherocro
LA SA VOIE	14 lull. — Havre
P. MATOIKA	14 lull. — Genoa
LAPLAND	16 Jull. — Cherbouro
ARGENTINA	21 Jbl.ja — Tret
j SAXON IA	21 Jul. -- Cherbourq
f M ERICA	23 lull. — Cherboura
'ROCHAMBEAU	23 lull. — Havre
jnARIS	27 lull. — Havre
; KRCONLAND	28 lull. — Cherbourg
i ^INLAND	30 lull. — wherbourq
.WASHINGTON	30 lull. — Cherbouro
BELVEDERE	11 aug. — Trst
Grof Miha Karolyi v Jugoslaviji.
_ i
Vlada je dovolila vodji republikanskega pokreta na Madžarskem grofu Mihaelu Karolviju, da se naseli v Jugoslaviji. Karolyi si izbere najbrže za bivališče mesto Dubrovnik v Dalmaciji.
COLUMBIA
OD $35.00 — $300.00 _ VELIKA ZALOGA — .	PLCSfi V VSEH JKL
GRAMOFONE S^SEMS,"-
VICTOR MVINSEK, 331 Breeie St., CONENUUGH, PA.
Pozor!
Slovenci, Hrvati in Srbi
ki potujete skori New York.
Ne pozabite na »ioj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postrežem. Ciste sobe z eno ali dvema poste-Ijima. Prostor za 250 oseb. .Domača kuhinja. Najnižje cene.
August Bach IJSVT
Stojte, - - Glejte - - Poslušajte
to privlačno ponudbo.
Sest predmetov za samo $6.°°
Iščem svojega brata JOHNA ULE, doma iz Lipsenja pri Grahovem na Notranjskem. Pred 8. leti se je nahajal nekje v Minnesota Cenjene rojake prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, ker mu imam več važnega poročat i. Če pa sam čita te vrstice, naj se oglasi svoji sestri: Mrs. Neža Donat (rojena Ule), 5902 Preiser Ave., Cleveland, Ohio.
(10-12—5)
I^čem svojo sestro ANO TAV-ŽELJ. doma od Borovnice na Kranjskem. V Ameriki biva že kakih 17 let in pred tremi leti se je nahajala v Clevelandu. O. Cenjene rojake prosim, ako kdo ve za njen naslov, da mi ga naznani, ali pa če sama čita ta o-glas, naj se mi sama javi, ker ji imam mnogo važnih stvari iz starega kraja sporočiti. Naslov: Mrs. Mary Stanovnik, 1315 E. 53rd St., Cleveland, Ohio.
(10-12—5)
ao
Patenti.
Na zahtevo vam bo poslana I | brezplačno dragocena knjižica | s informacijami o patentih.
Iznajditelji
Irt drugI. pišite ponjo. Ime A. M. WILSON je ie znano 30 LET in vsaka poverjena patentna zadeva bo deležna najboljše pozornosti. Pošljite model ali sliko vaše
Iznajdbe v pregled.
Pišite danes po slovensko patentno knjižico v slovenskem Jeziku na sledeči naslov:
A. M. WILSON
Registered Patent Attorneys!
320 Victor Bldg., Washington, D. C.
American Line
Direktna služba
new york y hamburg
YHIki in moderni purnlki na dva vijaka.
MINNEKAHDA (nov) samo tretji razred 21. maja.
MANCHURIA ...... 3. junija
MONGOLIA ........ IG. Junija
Red Star
Line
new york -- hamburg libava - - gdansk
POLAND .......... 26. maja
Vprašajte pri pisarni kompanije 9 BROADWAY NEW YORK
ali pri lokalnem agentu.
NAZNANILO.
Rojakom v dižavi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal nai rojak
ANTON OLAŽAE,
ki je bil 3 leta nepretrgano v svetovni vojni. On je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Pittsburgh in okoliei. M
Upravniatvo :<3lafia Naroda.
NOVO! NOVO!
PIŠrKE DANES A
za zgoraj nrjdikano skupino predmetov, in ko Jfh boste MOi, jih pokajo svojim prijateljem, toocdsm itd, do oni presodijo njihovo visoko vrednost.
Če hočete spoznati veliko vrednost teh predmetov, zagotovo izkoristite takoj to veliko ponudbo in vi boste potem naš zastopnik.
Ponudbi je jako lahko zadostiti in vsled tega se vam ni potreba vstavljat L Samo izrežite to sliko, napišite svoje ime in naslov razločno, pridenite 35 centov za poStoino oziroma za drage pošiljalne stroške in mi vam bomo poslali te predmete, ravno tako kot so naslikani zgoraj ter onačeni spodaj.
1.	Prvovrstna ura kukavica, napravljena iz najbolj dragocenega in trajnega lesa.; krasne ročne res bar i je Jo delajo Se bolj dragocenim. Kolesje je prvovrstno. prirejeno.^da kaže natančen čas. kar tudi sUui, ker ga regulirajo uteti ter Je garantirana za celo Življenje.	V -
2.	Avtomatični «tri±Uec las. S trite vam lase na ta način kot bi jih česali.
3.	Železničarska ura v srebrn o-niklja tem obodu, krasno se s veleča in gravirana. Klklajsto kolesje je tako urejeno, da kaže pravilen čas. Garantirana.
4.	Pozlačeni prstan z vašimi začetnicami.
5.	Barometer, najnovejla. izboU&ana iznadba. ki naznanja vreme za en dan vnaprej. Če pride mala tenska skozi vrata, bo Jasno vreme, če se pa pripravlja det. ne pride. pa£ pa moCki z deinikom. Na vratih Je termometer S- Krasna beletnica. vezana v lepo usnje z ogledalem na stranici. Jako uporaben predmet, katerega naj bi vsakdo imel.
Nobenega teh Šestih predmetov se ne prodaja posamič, kajti to ponudbo smo samo zato napravili, da nam je bilo mogoče tako znižati ceno, da bo vsem pristopna. Če mislite, da predmeti niso dvakrat toliko vredni kot jih nudimo, vam vrnemo denar. Ta sknpina predmetov bo gotovo ugajala vašim prijateljem, in hiteli bodo, da si jo nabavijo. Morda boste pa tudi vi hoteli imeti Se eno. Torej, — hitro n Ma
Union Sales Co., De*, sit (nv.UMSt,afanK
Pozor rojaki io rojakinje!
Tam zrastejo krasni lasje v 6tlh tednih.
------Od Alpenpomado
zrastejo v Stih tednih imriklm krasno brke in brada- Revmatlsem ali kostlbol se ozdravi popolnoma ▼ 6tlh dneh. Od Brn-Jintinkture Yam postanejo «M lasje nopotnomn natnrnl kakor so bili ▼ mladosti-'Zdravilo sa rano, opekline kraste, hote, turove, m kurjo ofissa, bradovioo, potno noče, onsbllns. Zastarane ielodCno holesnl m sdrarljo hitro In poceni. Plilte takoj po cenik In ln krasen Šepni Koledar in knjižico »% leto 1021 po«jem zastonj, poiljite Sc marko ca podtalno, knjttka, velja vsakemu v potrebi voC kot 910i
Jakob Wahdd
17KB Bmm Inu N. K CTm—I. i.
ZNIŽANJE CENE
veljavne od 15. marca naprej.
Cene za pristne glasne Colombia gramofone so podlo od 15 do 40 odstotkov. Sedaj imate priliko kupiti pri naj gramofon za nizko ceno.
Pižite nam takoj po novi csnik s novimi cenami ter si prihranite precej dolarjev.
Ivan Pajk
24 Main St., Conemaugh, Pa.
PREDNO SE ODLOČITE
«a svojo drafino sorodniEf lil prijatelja n&ro&ti voani tiatok, ali podati denar v domovino, da d n potnik um kopi, pilite najpr ▼o sa tosadovna pojasnila na sna no fn zanesljivo tvrdko VBAIK SAKSE& STATE BANK 82 Oortlandt St„ Now Torts
Cosulich črta
BRZOPARNIK
Calabria
Cun ar d-Anchor Črte
odpluje
17. maja
v TRST
Cena za III. razred $120.00 Cena za II razred $180.00 vštevši vojni davek.
Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko
French Line
GOMPABIIE GENERALE TRANSATUKT1QUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
ROCHAMBEAU ............................14. mala
SAVOIE ............................................21. mala
CHICAGO ........................................21. mala
LORRAINE ....................................28. mala
LAFAYETTE ................................4. junija
Direktna železniška zveza Iz Pariza v vse otavn« tačke JuaosiavU«
Hitri oarnlkl o itlrlml in tfvema vijakoma. Posebo« zaatosnlk Jugoslovanska /lade tx> prlCakal potnike ob prihodu na-lih pamfVov v Havru ter ]lh toino od. II kamor ao namcnMnU
Parnlkl Francoske trta ao transportlraS takom_ vojno na tisoče čahoalovaiklh ve. laov *brez vsa n aprili ko.
Za Itfkarts in esns vprsiatts v
1RUZ8IRI PISARI!. 19 Stati St,, M. T.
ali pa Prt lokalu lil
DELO DOBI 100 dobro izvežbanlh drvarjev za
delati <lrva zsl kemikalije. Kdor ni vajen, naj ne vpraša, kdor pa raz-1 ume to delo, naj vpraša osebno in dobil bo takoj delo. Plača $2.00 od klaftre. — W. C. Guneheom, Smethport, Pa.	(11-12—5)
—	Pri moji veri, — mu je rekel Canolles, — lahko bi večerjali z menoj. Večerja je bila izvrstna.
—	Ne mogel bi imeti te časti gospod moj, kajti v tem trenutku prihajam sam od mize. Vračam pa se...
—	Da mi delate družbo? Če je stvar taka, pote m sprejmite moj kompliment, kajti zelo ljubeznjivo je to od vas.
—	Ne, gospod moj. Moje naročilo je manj ugodnega značaja. Prihajam, da vam sporočim, da ni nobenega protestantovskega duhovnika v ječi in da je kaplan katolik. Vem, da ste protestant in različnost veroizpovedi vam mogoče ne bo ugodna.
—	Meni, gospod moj ? Zakaj ? — je vprašal Canolles naivno.
—	Da opravite svoje molitve___— je odvrnil častnik v zadregi.
—	Da opravim svoje molitve, — je odvrnil Canolles veselo. — Dom jutri mislil na to. Imam navado moliti le zjutraj.
Častnik se je zopet ozrl v Canollesa s presenečenjem, ki se je polagoma izpremenilo v globoko sočutje. Konečno se je priklonil ter odstopil.
—	Torej svet je popolnoma znorel, — je rekel Canolles. — Izza smrti ubogega Riehona izgledajo vsi ljudje, ki me srečajo, kot norci. Ne vem, ali bom sploh še kedaj videl kak pameten obraz?
Komaj je izgovoril te besede, ko so se vrata njegove ječe zopet odprla in še. predno je mogel spoznati osebo, ki je vstopila, se je že nekdo vi gel v njegovo naročje, se oklenil z obema rokama njegovega \i*atu ter piičel močiti njegovo lice s solzami.
ROCHAMBEAU	14 mala — Havre.
OLYMPIC	14 mala — Cherbourg j
KROONLAND	14 mala — Cherbouro •
CALABRIA	17 nsuia — Trst
POCAHONTAS	19. maia — Oenoa '
FINLAND	21 mala — Cherbouro i
LA SAVOIE	*1 maja — Havre I
ARGENTINA	24 maia — Trat
AQUITANIA	24 mala — Cherbouro
ZEELAND	St mala — Cherbourc
AQUITANIA	28 maja — Cherbourg
LA LORRAINE	SB mala — Havre
PRES. WILSON	28, maja — Trsi REGI. d» ITALIA28 mala — Genoa
ZEELAND	1 iuni. — Cherbourr
ADRIATIC	1 Junl. — Cherbourg
P. MATOIKA	2. junija — Genoa
OLYMPIC	4 Junl. — Cherbouro
FINLAND	4 luni. — Cherbouro
PESARO	4 luni. — Genoa
PANNONIA	4. junija — Trst
LAFAYETTE	4 luni. — Havre
ROUSILLON	7 luni. — Havr«.
LA TOURAINE	7 junlla — Havre
MAURETANIA	9 luni. — Cherbou. j
SAXONIA	.9 luni. — Cherbouro
FRANCE	9 iunl. — Havre
LAPLAND	11 luni. — Cherbouro
BELVEDERE	11 luni. — Trst
AQUITANIA	14 lun. — Cherboura
aiodo con za vozno Hatha In vsa truss en seri lis, obrnite m ne N^ka. frank S»ASER STATE BAN- tt Cortland« St.. N«w v^
~ a MT'»VA ^WT^V^k
po Kaznih kr&jiH v
-AHIRiRE - \ i
sciSčette, ^ratine ali 'J , oirfeixne s poslopji, jjB ,orodjem in pudri ki
"Ioi>.o.T in	SL »'Ca
A JhESfp
l#® . A*	dygJjBEyj: t-",']
kA^vtmWwi
ttl*	ST.CLAIR mH-IC^SK
CltvtUANp, O.ftrr <
Direktno potovanje w Dnbrsvafli
(Grmvosa) tm Trsk.
ARGENTINA ...... 24. BMJB
PRES. WILSON ____ 28. malm
BELVEDERE ...... 11. junija
Potam I lat kav, tassnis ss voa kra. to v iusMtovtl lf» BrMa.
WirtilM waSneaSI srvaaa. dmaSa sa In tretja sa r aired a.
phelps1rother1& co.
4 WertSSr ,MI iNew loifc
FRANK SAKSER STATE BANK
XA VELIKO VESELICO, katero pri rode tri društva v IM-rERIALU. Pa., v pondeljek dne 30. maja 1921 (povodom slavnostne otvoritve novega poslopja zadružne prodajalne. Pričetek ob 1. uri popoldne v Slovenskem Xar. Domu s sledečim vsporedom: — 1. Godba zaigra amerikan.<iko narodno himno; 2. na-vtop najboljših slovenskih govornikov; 3. godba zaigra "Hej Slovani"; 4. petje; f». ples in prosta zabava. Vstopnina 75? za moške; dame proste vstopnine. Svežega okrepeila ne bo manjka. Rojaki Ln rojakinje i iz bližnjih naselbin so vljudno I vabljeni na ta slavnostni dan, kateri bo nam ostal v ved nem spominu. Obenem so vsa društva v bližnji okolici prošena, da bi ne prirejala veselic; na isti dan.
Za odbor:	Alojzij Tolar.
(3x 12,13,21—5)