Gorica - 10. avgusta 1949 - Trst
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Leto I. - Štev. 28
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
Izhaja vsako sredo
Tako ne postopa velik narod
Slovenski Primorci so po naravi demokratični. To izvira iz njihovega gospodarskega in socialnega položas W. Ko je zavladala v Italiji fašističs na diktatura, so se zato mnogi Umaknili in odšli v tujino. In nas fobe! Ko je po koncu vojne in po oklepu miru zagospodoval v Jugo sl a* vi ji Titov diktatorski komunizem, ie zopet mnogo naših ljudi s primors sfrega področja zapustilo svoje dos Hove in svojo rodno zemljo ter se zateklo pod okrilje italijanske drs žave. S svojim korakom so ti bes Sune/ izpričali predanost svojim demokratičnim načelom.
S svojim korakom so pa ti naši ljudje izpričali še nekaj drugega. po prvi svetovni vojni so postali 'talijanski državljani. Lojalno so Prevzeli vse dolžnosti in pravice, ki 5o izhajale iz novega državljanstva. Z zadovoljstvom so sprejeli na *nanje zagotovila, da bodo kot nas fodna manjšina uživali vse pravice, jim kot narodu pritičejo. Nas sProtno so pa tudi pošteno plačevali vse davke, tudi krvne, in vršili vse druge obveznosti italijanskih državs Vanov. V deželi je zaživelo znosno i*ožit je.
5 Fašistična nasilja in druga svetov-. 1,8 vojna z vsemi njenimi posledis Q*mi so to sožitje zastrupila, razbila. Ro je pa prenehalo vojno stanje in je vrnil mir, se je tudi v podes ielju začelo počasi ustvarjati staro r®zmerje. V ta položaj je udarila rovna pogodba, ki je kot neka v'$ja sila odvzela italijansko državs Vanstvo ljudem, ki niso imeli nas ^na se temu državljanstvu odpos Vedati.
Samovoljni ukrep »štirih velikih« te bil tako nerazumljiv, da ga v pris *efku nihče ni upošteval. Begunci * Primorskih predelov so bili spreš teti kot ital. državljani v državne punske organizacije in vse oblasti
so jim šle kot enakopravnim širos kogrudno na roko.
Šele pod vplivom raznih šovinis stičnih struj in oportunističnih g les dan j so se začele pojavljati nepris jetnosti in delati beguncem ovire. Ljudje, ki so bili do včeraj neopov rečni italijanski državljani in so takoj izrazili svojo željo, da to drs žavljanstvo ohranijo in so tudi tas koj podvzeli vse nasvetovane koras ke, so po sili razmer postali tuji državljani in se je kot s takimi tudi postopalo. Odrečene so jim bile žis vilske izkaznice, pravica do bivanja, do zaposlitve in še marsikaj druges ga. Možje, ki so odslužili vojaščino v italijanski vojski, ki so bili v drs žavnih službah, ki so uživali pokojs nino, itd., so bili v njih nepopisno j začudenje prišteti med nezaželjene tujce in so se morali odločno bos riti, preden so prišli db svojih pras vic. V takih neprijetnih, negotovih razmerah živijo še danes mnogi nas ši ljudje, ki so vsled višje sile zgus bili svoje italijansko državljanstvo in so se trudili na vse mogoče nas čine, da bi si ga zopet pridobili.
Ali ni v teh naporih veliko prls znanja, ki mu pritiče lepše plačilo kot nestrpno šikaniranje? Ali ni v njih občudovanja vredna zvestoba do demokratičnih načel, ki jih s takim poudarkom zagovarja sedanja Italija? Ali je vredno velikega des mokratičnega naroda, da ga peščica zagrizencev hujska k preganjanju svojih bivših državljanov, ki bi svos je državljanstvo radi ohranili samo zaradi svojega neutešljivega hrepes nenja po poštenem demokratičnem udejstvovanju v vsem javnem živs l jen ju.
Za poštenega človeka odgovor ni težak. Zato upamo, da se bo zadrs žanje merodajnih krogov nasproti našim beguncem spremenilo in nam bodo nadaljnje pritožbe prihranjene.
K cazgled po svetu
^°v sporazum med Italijo *n Jugoslavijo
V	soboto 6. t. m. je bil v Ri-podpisan nov jugoslovan-Ko-itaiijanski sporazum. Novi Dorazmn ureja vsa doslej od-»fta vprašanja, ki zadevajo
Men A-7 4.„Xtro O 7E 7Q mirntr-
le 16
67, točke 2, 75 in 78 mirov-" Pogodbe, kakor tudi člena
‘n 17 priloge XIV. k isti mi-rvni pogodbi. Sporazum dolo-5?* da plača Italija Jugoslaviji i a zneska (30 milijonov in h milijardo 970 milijonov) račun točke 78 in drugih, ki knjižita v račun A trgovin-kj. Pogodbe ter vrne 6 manjših jua,i jugoslovanske mornarice, ji Koslavija se v bistvu odpove-rjle vsakršni zahtevi v tej stva-9' Objavili so tudi, da je dne m. odpotovala v Beograd D,6vlanska delegacija, ki bo v $ki u italijansko - jugoslovah-komisiji ocenjevala italijan-Vfin j o vino na starem jugoslo-CfKem ozemlju in na odstopih 'n Področjih v smislu pogod-^sklenjene v Beogradu 23.
Ameriški poveljniki v Evropi
Trije ameriški poveljniki, ki so prejšnji teden prileteli v Frankfurt v Nemčiji, kjer so se najprej srečali s poveljnikom ital. generalnega štaba, so po razgovorih z vojaškimi poveljniki vseh držav Atlantskega pakta, ki so jih imeli v Parizu, Londonu in na Dunaju, 8. t. m. zaključili svoja posvetovanja in se vrnili v Ameriko. Podrobnosti o razgovorih niso znane; po zatrdilih je šlo samo za določitev obrambnih sredstev.
Za odobritev nažrta za vojaško pomoč
Zunanjepolitični odbor predstavniške zbornice v Washing-tonu je prejel izjavo ameriškega veleposlanika v Londonu, Louisa Douglasa, ki velja kot njegovo pričevanje v prid načrtu za vojaško pomoč. Veleposlanik leži v neki londonski kliniki, kjer je bil operiran na očeh. V svoji izjavi pravi Douglas, da je načrt za vojaško pomoč potreben zato, da se bo
obnova v Evropi nadaljevala in da se zmanjša komunistični vpliv.
»Če so. komunistične stranke v zahodni Evropi, — izjavlja Douglas — izgubile trdna tla v zadnjih 18 mesecih, če se je komunistični vpliv v zahodni Evropi znatno zmanjšal, če so sedaj Sovjeti pripraljeni na sporazum vsaj v manj važnih točkah, ie vse to zasluga zahodnih velesil, pa ne morda zato, da bi se jim posrečilo prepričati Sovjete, temveč zato. ker je Evropa s pomočjo obnovitvenega načrta in Atlantskega sporazuma zopet dobila pogum ter del tiste oblasti in moči. ki jo je izgubila v vojni vihri.
Prepričan sem, da je bistveno važno za naše narodne koristi, da ne pokažemo utrujenosti.
ali naveličanosti, temveč moramo nasprotno čim prej izvesti naš načrt. Zato upam, da bo načrt za vojaško pomoč kongres čim prej odobril. To je edini odgovor, ki bo vsem jasen.«
Zavrnitev obtožb sovjetske
vlade
Britanska vlada je dostavila sovjetskemu veleposlaniku v Londonu noto, v kateri zavrača kot neutemeljene obtožbe sovjetske vlade, da pomeni pristop Italije k Atlantski pogodbi kršitev mirovne pogodbe.
Nota je odgovor na dopis sovjetskega veleposlanika z dne 19. julija, v katerem se trdi da je Italija kršila mirovno pogodbo in sicer prvič, ker se je pridružila »skupini držav, ki
so se zvezale proti Sovjetski zvezi« in drugič, ker je »sklenila povečati svoje oborožene sile preko mej mirovne pogodbe«.
Enake dopise je dostavila sovjetska vlada francoski in ameriški vladi, ki sta odgovorili podobno kot britanska vlada.
Nota Združenih držav navaja v odgovor na obtožbo:
»Vse države podpisnice soglašajo s tem, da udeležba Italije pri atlantski pogodbi v nobenem primeru ne spreminja vojaških in drugih določb italijanske mirovne pogodbe. Vsak prispevek Italije k skupni o-brambi atlantskega področja mora biti v mejah vojaških dG-loob mirovne pogodbe.«
Enako je tudi italijanska vlada zavrnila sovjetske obtožbe kot neutemeljene.
Iz življenja Cerkve
Sv. oče v Castel Gandolfu
Pretekli teden se je sv. oče preslil v svojo poletno vilo Castel Gandolfo. Tukaj namerava sedaj preživeti poletje, ko postaja vročina v Rimu neznosna. Saj je Rim, kot kažejo vremenska poročila, najtoplejše mesto v Italiji. V mesecu avgustu se Rim skoro izprazni. Kdor le more, gre ven na deželo. Tudi ministri, senatorji in poslanci so zapustili večno mesto ter odšli na počitnice.
Kardinal Spellman protestira
Ko so pretekli mesec odobrili postavo, ki daje 300 tisoč dolarjev podpore državnim šolam, a izključuje od nje katoliške privatne šole, je newyorški kardinal Spellman ostro protestiral na zborovanju Zveze nočnih častilcev Najsv. Zakramenta pred množico 15 tisoč oseb, češ da je tako postopanje očitno krivično in nevarno za ameriško demokracijo. Verske šole, pravi kardinal, so prav tako ameriške kakor državne in zato imajo tudi isto pravico do državnih podpor.
Isti kardinal je ob neki drugi priliki ostro obsodil tudi vdovo bivšega predsednika Roosewel-ta Eleonoro, češ da vodi strastno borbo zoper katoličane, kar se ne ujema z načeli ameriške demokracije, ki pušča vsakemu najširšo versko svobodo in zahteva tudi največjo versko strpnost.
Fatimska Marija v Egiptu
Slovesnost, ki bo prihodnje dni na Tržaškem, ko bodo po našiih župnijah nosili kip fatim-ske Matere božje, so doživeli že v mnogih pokrajinah sveta.
Tako je prve dni meseca julija letos doživela fatimska Marija veliko slavje v Egiptu, posebno v velikem afriškem mestu Kairo. Bili so tj dnevi pravo zmagoslavje katoliške vere. Kristjani različnih obredov, jezikov in narodnosti so se zgri-
njali v bratski ljubezni okrog Kraljice rožnega venca.
Posebno lepo je bilo ob sprejemu, ko je ogromna množica ob pogledu na belo Gospo navdušeno kot en mož dvignila svoj glas v pozdrav:	»Živio
fatimska Marija!«
Med mahanjem z robci, med plapolanjem cerkvenih zastav, med cvetjem in petjem so Marijo pospremili v cerkev. Spregovoril je pridigar in katoličani ter nekatoličani, latinci in vzhodnjaki so ga vneto poslušali. Sledil je evharistični blagoslov, potem pa je bilo vernikom dovoljeno poljubljati Marijin kip. — Pri procesiji drugi dan so bili navzoči tudi razkolniki, judje, muslimani. — Pri polnočnici v Port Saidu se je množica Marijinih otrok zgrnila okrog obhajilne mize.
Tako nam Afrika daje zgled. Marija išče rešitev vseh. Marija želi ljubezni vseh.
Irska in verska preganjanja
Irski narod je oni, ki je zaradi verskih preganjanj največ trpel. Saj so morali Irci dolgo vrsto stoletij braniti svojo zvestobo katoliiški cerkvi zoper svoje protestanske gospodarje Angleže tudi za ceno zaporov, izgnanstva in krvi. Sele sto let je, odkar so si Irci priborili versko svobodo. Zato pa so Irci oni, ki sedaj najbolj sočustvujejo z narodi, ki se morajo kakor oni nekdaj, boriti za zvestobo veri svojih očetov. Tega junaški Irci ne zakrivajo in ob vsaki priliki izpričujejo svoje simpaije za trpeče narode onstran železne zavese in svoje ogorčenje zaradi tiranskega postopanja tamkajšnjih diktatorjev. Tako je pred kratkim irski zunanji minister pred parlamentom znova izrazil svoje ogorčenje zaradi verskega preganjanja na Čeho-slovaškem in na Ogrskem.
Danes bi minister lahko pridružil še Romunijo, ki ji gre prvo mesto za sovjetsko Rusijo v preganjanju katol. cerkve.
Poročajo namreč, da je izšel dekret, s katerim se prepovedujejo vse redovniške družbe in redovi na ozemlju romunske republike. S tem dekretom je prizadetih kakih 15 redov, ki so delovali v Romuniji.
Na Čehoslovaškem pa so zaprli duhovnika Jajstla, ker je neki umirajoči komunistki odrekel zakramente, dokler se ne odpove partiji, češ da je kot članica partije izobčena iz katol. cerkve. Ko se je ženska na ta opomin skesala ter vrnila partijsko izkaznico, ji je duhovnik podelil sv. zakramente. Ženska pa nj umrla. In zato je partija zatožila duhovnika Jajstla, ki je bil obsojen na osem let prisilnega dela zaradi veleizdaje.
Čudeži v Lurdu
Ob priliki zadnjega romanja v Lurd so se dogodila tri čudežna ozdravljenja: ozdravela sta dva bolnika ital. romanja in eden Nemec, ki je bilo 20ietno dekle, ki je že deset let ležala bolna zaradi kostne jetike ter so jo na pol mrtvo pripeljali v Lurd. Tu je sprva niso pustili k skupnemu blagoslovu bolnikov, ker so se bali, da jim umrje. Pozneje so je vendarle pripeljali na vožičku, da je skupaj z ostalimi bolniki prejela običajen blagoslov z Najsvetejšim. Ko so jo potem spremljali zopet v hotel, je spotoma zaprosila, naj jo vzamejo z vožička, češ da je zdrava in da bo sama hodila. Ko so ji pomagali, je res vstala, vrgla od sebe prsni o-klep in sama šla v cerkev se zahvalit za milostno ozdravljenje. Voziček so pa kar tam na cesti pustili z vsemi ovoji vred.
Najbolj kršč. država v Indiji
je nova zvezna država Travan-kore — Cochin, ki ima osem milijonov prebivalcev, med njimi tri milijone kristjanov. Pravijo, da je v tej deželi oznanjeval krščanstvo že sv. Tomaž apostol.
9
DESETA NED. PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Luku
Jezus je jtovedal nekaterim, ki so zaupali sami vase, da so pravični, in so drage zaničevali, to priliko: Dva človeka sta šla v tempelj molit, eden farizej in drugi cestninar. Farizej je stopil in je sam pri sebi tako molil:	Bog, zahvalim te, da ni-
sem kakor drugi ljudje: roparji, krivičniki, prešuštniki, ali tudi kakor ta cestninar; postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar imam. Cestninar pa je od daleč stal in še 'oči ni hotel povzdigniti proti nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril:	Bog, bodi milostljiv
meni grešniku! Povem vam: Ta je šel opravičen na svoj dom, oni pa ne; zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan, in, kdor se ponižuje, bo povišan.
Po časnikarski navadi in dolžnosti smo zaprosili za razgovor ali intervju pri gospodu višjemu komisarju Farizeju. Sprejel nas je v nedeljo ob desetih. Gospod — pardon — tovariš Farizej stanuje zelo udobno v vili, ki je še nedavno imela drugačne gospodarje. Sedli smo na mehke fotelje, prižgali cigarete in pričel se je razgovor, ki ga podajemo javnoti.
»Gospod velekomisar! Vaši
nasprotniki trdijo, da ste proti veri. Ali je to res?« — »Nikakor! To je samo politična udri-halica naše konkurence. Mi hočemo le vero očistiti vsake zlorabe, reformirati jo hočemo, da bo poslej služila samo ljudstvu.«
»Po naše bi vera morala biti služba Bogu.« — »Motite se, gospod urednik. Vidi se, da se še niste otrlšli kapitalističnih spon. Bog je iznajdba kapitalizma; ko bo ta premagan, bo vsake ideje o bogu konec. Bodite tako vljudni in pišite »bog« z malo začetnico, ker mu mi ne priznavamo nobene prednosti!«
»Torej ste vendarle proti Bogu?« — »Nismo. Razumeti nas morate. Namesto vašega Boga, ki živi nad svetom in ga vlada, smo postavili realno življenje, ki mu pravimo ljudstvo. Saj bomo dali tudi ukaz ljubljanski univerzi in znanstveni akademiji, naj se začne pisati »Ljudstvo« z veliko začetnico. V ljudstvu je vsa polnost življenja, ljudstvo je alfa in omega, začetek in konec vsega. To je zdaj naš bog in to je naša vera.«
»Vaš prerok Mardohej, in saeculo Karl Marx, je zapisal krilato besedo, da je vera opij za ljudstvo. Ali je morda tudi ta nova vera tak opij?«
»Gospod urednik, vaše vprašanje se mi zdi zbadljivo, ven-
dar bom odgovoril: vera v samega sebe b_o šele ljudstvo iz-treznila od omame kapitalistične vere in morale.«
»Gospod velekomisar! Lansko leto ste dali intervju doktorju Lukasu. Tam beremo, da ste tako molili:	Zahvalim te,
Bog, da nisem kakor drugi ljudje: roparji, krivičniki, prešuštniki ... Po zgornji razlagi ste molili k Ljudstvu. In prav to ljudstvo je — po vaši lastni izjavi — sestavljeno iz malopridnih oseb, ki jih primerno zaničujete. Ali še vedno priznavate staro moralo? Tudi ne morem,o prav razumeti, kako da ste izmed vsega ljudstva edino vi spoštovanja-vreden človek. V vašem sistemu so velike nejasnosti.«
»Doktor Lukas ni bil dovolj diskreten in me je v dotičnem intervjuju slabo opisal. Upam, gospod urednik., da boste vi bolje opravili svojo nalogo. Časnikarji morate pač nekoliko umevati težave vodilnih mož. Ljudskim množicam moramo vedno navdušeno govoriti in jih prepričevati, da one same vodijo in vladajo svet: ko so primerno omamljene od bobnečih gesel, tedai izpolnjujejo naše naredbe in ukaze in so nezmožne za trezno kritiko. Kam bi prišli, če bi res množice ukazovale?! Seveda tega ne smete tako zapisati. Pišite, da je zdaj doba ljudske oblasti in da bo j ljudstvo preprečilo vse zle na-1 kane reakcije, imperializma in vsakršnega — izma itd. Za vašo uslugo vam bo naša pisarna izplačala dobro nagrado.«
»Hvala lepa! Poljubljam roko, gospod tovariš!«
nico in jo v svečani povorki med vzklikanjem, da naj boginja Razuma večno živi, nesli v pariško stolno cerkev. Tam so jo dvignili na oltar in ji zažigali oblake kadila, peli pesmi v čast človeškemu zdravemu razumu in njegovi boginji in jedli in pili v svetišču iz svetih posod. Stranske cerkvene kapele pa so zagrnili, za katerimi so se zabavali prav revolucionar-
no nesramno. Pariz je tisti dan in pozneje še marsikak drug praznik doživel:	gnusobo	na
svetem mestu.
Zdelo se je, da je katoliška cerkev v Franciji umrla, bila pokopana, prav kakor si je želel Voltaire, ki je šuntal proti njej: »Ubite nesramnico!« Na njenem grobu je sedela boginja Razuma.
(Dalje)
Marijino vnebovzetje in svetovni mir
Stara zgodba	za
Na poševnem gladkem ledu človek kaj lahko zdrči v globino. Francoska ustavodajna zbornica je s civilno konstitucijo duhovščine stopila na taka opolzka tla in je z&čela drseti vedno nižje proti popolnemu prelomu s Cerkvijo in končno tudi z vero v Boga.
Ker duhovniki — poslanci niso hoteli po večini priseči na ustavo in civilno konstitucijo, je zbornica sklenila, da morajo vsi župniki in škofje v državi položiti to prisego. Od 76 tisoč podeželskih duhovnikov je pod silo razmer priseglo 30 tisoč, 46 tisoč pa je prisego odklonilo in so dobili zato ime uporniki (rJractaires). To dejstvo razdeljene duhovščine je imelo za versko življenje v Franciji silno porazne posledice. Neza-priseženi škofje so zapriseženim župnikom prepovedali izvrševati župnijske posle in so jim odvzeli jurisdikcijo nad verniki. Papež Pij VI. je 13. 4. 1791 obsodil civilno konstitucijo, odvzel pravico maševanja zapriseženim duhovnikom in je razglasil za neveljavne vse nastavitve in volitve župnikov od strani vlade. Ustavodajna zbornica je hitro odgovorila papežu s tem, da mu je zaplenila njegova posestva v Franciji, Avignon in Venaissin, da je raztegnila dolžnost prisege na civilno konstitucijo od župnikov na. vse duhovnike v Franciji in določila izgon iz države za vse duhovnike, ki bi odklonili prisego. 7elo mnogo duhovnikov je tedaj odšlo v inozemstvo, a precej tako zvanih »upornikov« je kljub nevarnostim ostalo skrivaj v aržavi. Po gozdovih in
samotah so vršili v vedni nevarnosti božjo službo in mnogo jih je zaradi tega »zločina proti javni varnosti« bilo zasačenih in usmrčenih. Verno ljudstvo pa je le take nezaprisežence cenilo, zaprisežence pa gledalo po strani.
Ločitev Cerkve od države
Da bi izvedla popolno ločitev Cerkve od države, ozir. zasuž-njenje Cerkve od strani države, je ustavodajna skupščina tudi zapriseženim župnikom odvzela vodstvo matičnih knjig, vpeljala civilno poroko, izglasovala ločitev zakona. Te slednje so se zlasti v Parizu posluževali^ v obilni meri. Zakonski zadržki so bili popolnoma odpravljeni, nezakonski otroci razglašeni za polnopravne glede dedovanja in pocestnim vlačugam je zbornica določila redno podporo v denarju.
Dne 21. januarja 1793 so Francozi obglavili svojega odstavljenega kralja Ludovika XVI. Začela se je nato prava strahovlada pod vodstvom najvidnejših revolucionarjev Dan-tona in Robespierra. Razbesnela se je najprej nad katoliško cerkvijo. Prodajali so cerkveno opravo, tudi cerkvena poslopja, pustili so župnijam le po en majhen zvon. Cerkev sv. Genovefe v Parizu so spremenili v Pantheon, ki naj bi postal grobnica za najzaslužnejše Francoze. Kot prvi narodni »svetnik« je bil tam pokopan veliki brezverec Voltaire. rudi zapriseženim duhovnikom je bilo prepovedano nositi v javnosti duhovniško ali redovno obleko. Mnogi izmed njih so z obleko
vred odložili tudi svoje duhov-ske obveznosti, so se poročili iri nekateri postali hudi revolucionarji.
V oktobru 1793. so Francozi obglavili še svojo odstavljeno kraljico Marijo Antonietto.
Dne 22. novembra 1793 so v zbornici izglasovali postavo, s katero so odpravili cerkveni koledar. Mesecem so nadeli nova imena in začeli so šteti leta s proglasitvijo republike 22. sep-I tembra 1792. — Zato je bil prvi : mesec september, imenovan: j mesec trgatve, oktober: mesec megle, november: mesec slane, december: mesec snega, januar:
! mesec dežja, februar: mesec vetra, marec: mesec brstenja, april: mesec cvetja, maj: mesec sena, junij: mesec žetve, julij: mesec vročine, avgust: mesec sadja. Tudi krščanski teden sedmih dni se je moral umakniti dekadi — tednu 10. dni; namesto nedelje je stopil dekadni dan, namesto cerkvenih praznikov so prišli državni prazniki.
Svetniški Bartolo Longo, neustra* šeni ustanovitelj pompejskega sve* tišča, je 1. 1901. izrekel naslednjo prerokbo:
»Tretji dogodek, ki bo proslavil 20. stoletje, bo svetovni mir. In ta mir bo dar plemenitega Srca vse* mogočnega Sina božjega kot plačilo za najvišjo slavo, ki bo poklonjena Mariji s proglasitvijo verske resnice o Marijinem vnebovzetju. Dan, v katerem bo nezmotljivi učenik kas tol'tke ’ Cerkve, vidni Kristus na zemlji, proglasil vsem narodom, da je brezmadežna Devica umrla, bila obujena od mrtvih ter vzeta z dušo in telesom v nebesa, bo za» četek dobe svetovnega miru, ki ga dosežemo brez prelivanja krvi.«
V duhu svetosti umrli Longo je napovedal to na osnovi naslednje prerokbe svojega spovednika O. Leona:
»Oni papež, ki bo proglasil resnj* eo o Marijinem vnebovzetju, bo videl ob svojih nogah narode vsega sveta.«
Vse kaže na to, da je Bog Ma* rijo določil za velike reči, da ji prv pravlja veliko slavo. Sv. pismo jo prikazuje kot Ženo, ki je kači glavo strla, kot Ženo obdano s soncem; sv. Cerkev jo proslavlja kot Zmago« valko vseh herezij: Marija sama je v Fatimi napovedala, da bo Njeno srce zmagalo nad vso človeško zlo* bo. Ta Marijina zmaga, ki bo izbo* jevana tu na zemlji, bo pač zmaga nad modernim ateizmom, ki se praktično istoveti s komunizmom in materializmom.
Nauk o Marijinem vnebovzetju izhaja iz prvih časov krščanstva.
| Saj je bil veliki Šmaren bržkone najstarejši Marijin praznik. Raz*
' širjen je moral biti že v 5. stoletju, zakaj imajo ga tudi monofiziti, ki so se v 5. stoletju ločili od katoliške cerkve. Vendar ga še ni sv. Cerkev proglasila za versko resnico.
Božja Previdnost pripravlja in dokončuje v Cerkvi slovesne pr o* glasitve raznih verskih resnic p° potrebi časa in duš. Dogme so kot sadeži, ki dozorijo ob »svojem času« v zgodovini človeštva. Tak? je definicija o papeški nezmotljivo* sti 1. 1870. prišla v dobi najbolj razvpitega racionalizma in maliko* vanja človeškega uma; definicija o Marijinem brezmadežnem spočetju je prišla v dobi najhujšega natura* lizma, ki je učil, da je človek p° naravi dober, in dosledno tajil rc* snico o izvirnem grehu ter potrebo odrešenja j n milosti. In tako bo de* finicija Marijinega vnebovzetja smrtni udarec grobemu brezbožne* mu materializmu jn vsem socialnim gibanjem, ki na njem slonijo.
Ura te Marijine zmage je blizu Papež Pij XII. je nedavno povabil z okrožnico »Deiparae Virginis« v9® katoliške škoife, naj se skupno ? verniki izjavijo o Marijinem vne*^ bovzetju. S celega sveta prihajaj* v Rim odgovori, da vsi verniki i® vsi škofje prosijo, naj se vendarle pioglasi kot verska resnica nauk 0 Marijinem vnebovzetju.
Naša srca se že veselijo tega no* vega bisera v kroni Marijinega p°* veličanja, ki bo istočasno osrečen]® vseh Marijinih otrok z dobo mir®' svobode, blagostanja.
Spored romanja fatimske Matere božje naJTržaskem
tam verniki svojo fatimsko Gosp0 še naprej lahko obiskovali.
Cerkev zasužnjena
Tako se je zdelo, da je uničena Cerkev in vse, kar je spominjalo nanjo. Treba je bilo postaviti še krono temu revolucionarnemu maliku. Zato je zbornica določila, da se prepove po vsej državi vsaka služba božja, na njeno mesto naj stopi češčenje boginje Razuma. Re-volucionarec Anacharsis Cloots, ki se je sam nazival »osebnega sovražnika Boga«, je ukazal obleči neko pocestno vlačugo v prosojno in skrajno nedostojna obleko. Na glavi je nosila jakobinsko čepico, v roki kratko sulico. Posadili so jo na nosil-
Pred nami so dnevi, ko bodo po župnijah v okolici Trsta nosil' kip fatimske Marije. To naj bi bili dnevi duhovne obnove za vse tr* raške Slovence, tudi za one, ki v mestu stanujejo. Pokažimo, da je v nas še vera, da še ljubimo Mater božjo. Priporočimo fatimski Gospe svoje nex>erne in trpeče brate. Naj Marija v nas razgori še komaj tlečo iskro vere v ogenj navdušenja za verske ideale, naj na T ržaškem zažge plamenico katoliškegu preroda.
Spored teh izrednih slovesnosti:
V NEDELJO 14. AVGUSTA po> poldne bo nov kip blagoslovljen na OPČINAH. V procesiji ga bodo na večer prenesli na REPEN7 A* BOR, kjer bo ostal na dan Marijo nega vnebovzetja in sv. Roka dan. Zvečer tega dne 16. avg. ga bodo prepeljali v .SV. KRIZ, kjer ostane do četrtka IS. avg. zvečer. Ta dan bo Marija obiskala KONTOV EL, kjer ostane do sobote 20. avg. zvečer. Sledi:	PROSEK (20. * 22. avg.),
PLAVJE (22. * 23. avg.), ŠKOFIJE (23.	24.	avg.), MAČKOVLJE (24. *
25. avg.), DOLINA (25. *■ 27. avg.), BOLJUNEC (27. * 29. avg). liORŠT (29. s 31. avg.), RICMANJE (31. avg. t 2. sept.), K A I IN ARA (2. * 4. sept.), BAZOVICA (4. * 6. sept.), TREBČE (6. > S. sept.), OPČINE (S. II. sept.). Na Opčinah bo ro* rnanje zaključeno in Marijin kip bo ostal v openski cerkvi. Tako bodo
Koledar za prihodnji tedeB^
14. avgusta. NEDELJA. Deset* pobinkoštna. — Evzebij, sp.
13. PONEDELJEK. Zapoved®® praznik vnebovzetja bi. Device rije ali Veliki Šmaren (Velika CM spojnica). Ta praznik je zelo star®' daven in velja kot največji m® mnogoterimi Marijinimi praznih Italijanski izraz Feragosto se ne tR cerkvenega praznika, ampak pom®®! »avgustovske počitnice«, ker zarfl hude vročine zlasti trgovci zapf® za kak teden, da gredo kam na hla® 16. TOREK. Joaliim, oče Mart® Device. — Rok, sp. Nekdaj so Roka zelo častili kot priprošnjah v bolezni in zlasti ob kugi. V O0^. ci imamo župnijo sv. Roka, pa tu Nabrežina ga ima za patrona. deželi je bilo nekoč mnogo cerk' in kapelic postavljenih njemu ®( čast. Na Repentabru je ta praznik od starine
17. SREDA. Hijaeint (it. Cia®1
n
to), sp. Bil je poljskega rodu m ^ n oni k v Krakovu. Sam sv. Don'1®.!
ga je sprejel v svoj novi red pr
gurjev ali dominikancev. Umrl j® vnebovzetje 1. 1257.	j
18. ČETRTEK. Helena (Jel®1®
j! 0
Jela, Jelka, Lenka), cesarica, t*r" j ime »Helene« prav za prav pot',t »Luna«.
19. PETEK. Janez Eudes, sp. t
20. SOBOTA. Bernard, cerkv. uč., ustanovitelj cistercijan
ti
S(
n
či
d-
S
v.
Sil
Z:
hi
bi
V
bi
i«
gi
«1,
hi
sr
hi
M
le
h,
b<
tu
th
Leto I. - Štev. 28
KATOLIŠKI QLAS
Stran 3.
^Ismo Ijpod ^Olšacl|
Žabnice 7. avgusta 1949
Že par let sem se je zdelo kot da koledar ni več držal za naše kraje: po zimi zelo malo snega — in adijo smučanje —■, poleti pa hladno in deževno — in zbogom letovanje. Letošnje poletje pa, hvala Bogu, se spet sklada s koledarjem, in vsi smo zadovoljni:	domačini, letovi*
ščarji, in romarji.
Letoviščarjev je toliko, da je vse zasedeno, še celo na gola podstrešja so se spravili, samo da so ponoči pod streho. Domačini so oddali vse postelje in vse sobe, sami ,pa spijo na senu. Pa to nič ne de, glavno« je, da so zadovoljni eni kot drugi: eni, ker se lahko odihujejo in osvežujejo v zdravem planinskem zraku in som cu, drugi pa, ker jim vsak dan pride v roke nekaj tako potrebnih stota* kov. Ker so se ljudje začeli zave* dati, da je tujski promet kolikor toliko donosen, je marsikdo letos popravil in preuredil hišo, da more nuditi letoviščarjem postelje in so* be; skoraj vsi pa so si dali pobeliti hiše tudi od zunaj, na oknih so se prikazale rože, tako da je zunanji vtis vasi res lep. Še nekaj več udobnosti letoviščarjem (n. pr. več penzijonov, dalje kopališče, vsaj en z vsem komfortom opremljen hotel, nekaj vzpenjač na bližnje hribe in
na Višarje), in Žabnice bodo znane tako kot Cortina. Pa niso samo Žabnice tako polne, tudi Ovčja vas je zasedena do zadnjega kotička, močno pa tudi Lužnica, Trbiž in Bela peč in še celo Ukve.
Veliko življenja in razgibanosti dajo dolini kolonije in taborjenja.
V	Lužnici in Zajzeri je velika ko* lonija pod okriljem Assistenza Pon* tificia iz Gorice, velika otroška kolonija je tudi na Trbižu. Žabnice so pa kar preplavljene od kolonij: kolonija slovenskih tržaških ljudsko* šolskih otrok, kolonija slovenskih tržaških srednješolcev in srednje* šclk, goriški slovenski srednješolci, tržaški slovenski akademiki in še več taborišč.
Višarje so vedno obiskovane, ro* marji od vseh strani se zgrinjajo, zlasti ob nedeljah, in največ so go* riški in tržaški Slovenci. Letos so tu* di začeli prvič prihajati spet romarji iz Avstrije, zlasti iz Ziljske doline in Roža, ker so formalnosti za pre* hod meje olajšane (kdaj bo odprta pot romarjem iz Kranjskega?!). Za konec avgusta je najavljeno veliko romanje koroških Slovencev, baje jih pride čez 1000; govori se, da se pridno pripravljajo v petju, da bodo pokazali, da je koroška pesem še živa.
Gospodarski listek
Marshallov plan in Evropa
Vsi komunisti in tisti, ki z njimi držijo, pravijo, da pomeni Marshal* lo plan podjarmljenje Evrope amc* riškim kapitalistom, Ti, ki tako pra* vijo, so v manjšini, kajti ogrom* na večina Evropejcev to — in on* Stran železne zavese je globoko pre* pričana, da se ima Evropa zahvaliti favno izvedbi tega plana, če gospo* darsko sicer počasi, a vendar okreva lu če bo v doglednem času zacelila tane, ki jih je strahovita druga sve* tovna vojna zadala gospodarstvu Evrope.
Kaj je Marshallov plan?
Marshall je bil v letu 1947. ame* fiški zunanji minister in on je bil glavni prvoboritelj za načrt ameriš* ke pomoči Evropi. Od tod ime.
Marshall in njegovi sodelavci, pa dudi voditelji vseh evropskih držav so uvideli, da si Evropa no bo opo* ®ipgla brez izdatne ameriške pomo* Ameriško ljudstvo, ki nosi levji del stroškov Marshallovega plana,
je tudi uvidelo, da je pomoč Evropi nujno potrebna. Ubožna Evropa ne bo mogla kupovati ameriškega bla* ga; če torej Amerika pomaga Evro* pi, da si opomore, pomaga tudi sebi.
Zakaj so komunisti proti ?
Tudi komunistični voditelji tako imenovanih socialističnih držav, to je Rusije z njenimi sateliti vred (Poljska, Češka, Ogrska, Romunija, Bulgarija, Jugoslavija, Albanija) so bili prepričani, da je ameriška po* moč potrebna. Spominjali ^o se zla* tih časov, ko jim je UNRRA poši* ljala ogromne množine hrane, oble* kc, zdravil, strojev m vseh mogočih potrebščin, ki jih je plačevala Ame* lika. Amerika pa se je zavedla, sicer nekoliko pozno, da s svojo UNRRO podpira in utrjuje komuniste nave* denih socialističnih držav in je UNRRO likvidirala. Na njeno me* sto je stopil Marshallov plan pod* piranja. Toda takoj od začetka je
bilo jasno, da je ta plan namenjen samo za podpiranje nekomunistič* nih držav, ki naj gospodarsko ozdra* vijo in tako zajezijo komunistično poplavo.
To so komunistični voditelji spo* znali in zato je Rusija odpovedala svojo udeležbo pri Marshallovem planu, za njo pa vse njene satelitske države. Sicer pa je tudi res, da Ru* sija ni bila niti resno vabljena, da se udeleži Marshallove podporne akcije. Kaj so hoteli komunisti torej drugega, kot nastopiti proti Mar* shallovemu planu.
Komunisti namreč prav dobro ve* do, da v gospodarsko urejenih drža* veh oni ne morejo prodreti. Komu* nisti lahko zmagajo samo tam, kjer je ljudstvo zaradi mizerije nezado* voljno ali pa z — brutalno, silo. Zato pa komunisti v vseh državah, kjer niso na vladi, hujskajo z vsemi sred* stvi k uporu, štrajkom in demon* stracijam, enako skušajo z vsemi sredstvi — s pretiranimi zahtevami in štrajki — ovirati gospodarsko ureditev države; celo tako daleč so šli, da so uničevali stroje in pro* dukcijska sredstva, samo da bi bila nezadovljnost ljudstva tem večja.
Komunističnim sindikatom ne gre za to, da bi izboljšali delovnemu ljud* štvu življenjske pogoje — saj bi to lahko naredili in pokazali, kjer so na vladi —, pač pa da bi napravili delovno ljudstvo nezadovoljno, ker le nezadovoljno in nahujskano ljud* stvo je zrelo za revolucijo.
Zato je umljivo, če so vse komu* r.istične stranke Evrope — seveda na ukaz ali vsaj migljaj iz Kremlja — začele napadati Marshallov plan in ovirati njega izvedbo. Komunisti no* čejo, da bi Zapadna Evropa gospo* darsko ozdravela, da bi ljudstvo imelo dobre življenjske pogoje, to pa šo tem manj, ker postajajo živ* ljenjski pogoji v tako imenovanih socialističnih državah vedno manj vzdržljivi. Sicer so tudi komunisti, oziroma Rusija, postavili svoj plan — tako imenovani Molotov —, a kaj ko vse te države le potrebujejo vse mogoče stvari, Rusija pa nudi lahko le nekaj žita in zastarelega orožja. Danes je tudi slepcu očito, da je ko* munistični gospodarski program na papirju sicer vabljiv, v resnici pa meče narode v bedo in suženjske razmere.
tržaški Slovenci!
V nedeljo 14. avgusta popoldne vsi na Opčine! V cerkvi bo blagoslovljen nov kip fatimske Matere božje. Nato bo procesija na Repentabor, kamor bo fatimska Gospa najprej poromala.
tržaški (Slovenci!
Ta večer vsi na Repentabor! Pripravite Mariji lep sprejem ! Ob milostni Romarici postanite tudi vi romarji!
Dopisi
Pokora, pokora, pokora!
Pokora — to je resa ji krik Lurda in Fatime, krik, ki bi moral zadoneti preko vsesa sveta, krik, ki bi se moral zasaditi v srce vsakega sodobnega človeka.
Pa smo nemara tudi mi gluhi zanj. Ali pa se nam zdi, da ni nam namenjen. Ali bomo res šli mirni in mrzli preko tega klica? Ne!
V	materializem tonemo
Svet se pogreza v materializem. Tudi nas z vso silo vleče za seboj. Uživajmo, dokler in kolikor se da. Duša, duhovne vrednote, Bog — prazne mar-
nje, bajke, prividi, domišljija. No, če pa že obstajajo, so pa nekje daleč, daleč za deveto goro, kdo se bo za njimi pehal.
V	miru naj počivajo in nas naj v miru puste.
Tako je razpoloženje množice, kolikor je brezbožni komunizem ni že razgibal v besni boj — češ: treba je do kraja pomesti z vsemi verskimi predsodki.
Pozor, pozor!
Morda se niti ne zavedaš, kako tudi tebe obseda mlačnost, kako hlastaš po užitkih, kako drsiš v materializem, kako te
ozračje brezboštva	omamlja.
Zdrami se mehkužno zaspane! Krik, Marijin krik:	»pokora«
naj te zbudi. Okleni se te rešnje besede, krepko stopi za njo. Zbistrila ti bo razum, ojeklenila voljo. Iz mehkužne	šleve boš
postal značajnež, junak.
Veliko poslanstvo
Ali veš, da je peklenski podvig sodobnega brezboštva proti Bogu velikanska krivica? Bog bi lahko ogenj	in pepel
poslal nad uporne črviče, lahko bi ves svet v prah sesul. Tega ne bo storil, ker boš ti za krivice zadoščeval, ker boš ti delal pokoro. Ne le zase, saj tudi ti nisi brez madeža, temveč, predvsem za te velike odpadnike, bogokletnike, antikriste sodobnega sveta se boš pokoril. To je tvoje veliko poslanstvo. Marsikdo izmed brezbožnikov bo še po božji mifosti in tudi po tvoji zaslugi stavil Boga. Ali tebi, znanilcu ljubezni, odpuščanja, ne bo takrat sladko pri srcu?
Zdaj je čas
Fatimska Mati božja prihaja v naše bedne, versko izsušene župnije v okolici Trsta. Prav na uho nam šepetu, prav na srce nam vpije naša in naših bratov Mati, naj se vendar zganemo.
Pokora, pokora, pokora! Naj bi pri vsakomer, ki bo to bral, vzkalila in stoteren sad obrodila!
Števerjan
Dopis v zadnji »Demokraciji« nas jc v resnici vznevoljil. Če ima do* pisnik namen dajati lepe spodbude, ne sme biti krivičen in deliti očitke samo nekaterim, druge pa prizane* sljivo prezreti. Naj samo ugotovi* mo: pri nas imamo tri gostilne, obe v dopisu okrtačeni sta naši, kjer se zbirajo naši demokratični somišlje* niki, tretja, ki ni omejena, je pa ofarska, komunistična.
Prosek - Kontovel
Toča nas je tudi letos že obiskala. Težko je človeku, ki ima kaj zem* lje, ob takem razdejanju pri srcu. Pa se ne moremo pritoževati. Saj zaslužimo, da bi nas Bog vse dru* gače tepel, ko smo pa tako daleč od spolnjevanja božjih zapovedi. Posebno tisto: posvečuj Gospodov dan — koliko jih je, ki jo še res dosledno drže?
Romanje. Proseški pevski zbor je že opravil svoj izlet. Kontovclski zbor se zdaj z drugimi ljudmi od*
ElERRE L'ERMITE
Kako sem ubilo svojega otroka
PETNAJSTO POGLAVJE
Drugo jutro jc bil Dominik že na Vse zgodaj pokonci. Ravno se je bri* Sal pri oknu, ki gleda na morje, kar Usliši glasen smeh. Pred kuhinjo jc Mihov čolnar snažil mreže, ki so ''e polne morske trave, in s pipo J ustih hudomušno pravil služkinji, ,®ko jo Javi poljski čuvaj rohnel 1,1 rentačil, da so mu kar strele švi* ®ale iz oči! Presneto bi se mu bilo *,8'bo godilo, kogar bi bil dobil v Pest!
Mornar je pripovedoval, da je S(1°či brez vsakega slabega namena Dovabil čuvaja k Pierre*Moineu lo*
'Vi*.
. 1 vretenice. A kaj češ, nekaj stark , takoj izvohalo, da ga ni doma in so vedele tudi njihove sosede.
, tedaj so sc odpravile na delo ka* ^ r vedno,, kadar gre čuvaj z doma kak pogreb ali k zdravniku, da ^ izdere zob.
Noirmoutierju je strašno težko
za drva. Ne smeš posekati ni bora ni smreke ni hrasta ni tamariska, ker edino drevje še drži pesek in nasipe, da jih ne predere voda, ko je otok nižji od morske gladine.
Niti borovih iglic ne smeš poibra* ti, da ne bi bile korenine gole in bi voda odnašala dragoceno črno prst.
Še za pest iglic ne smeš vzeti, da bi si podkuril peč, sicer jih boš po* šteno plačal ali pa te vtaknejo celo v luknjo.
Paznik se je držal določil in ni poznal nobene izjeme.
Snoči je sicer skrivaj odšel, a kaj, taka stvar se kaj kmalu izve in po* tem, kot pravijo, kadar ni mačke doma, miši plešejo.
Ko so so starke prepričale, da jo njihovo strašilo zares na morju in da on, pošten mornar gospe Yholdv, ne bo tak, da bi sc z njim dogovo* ril in ga nazaj pripeljal, da bi jih zasačil, so se odpravile na delo in »naredile«, kar se je dalo. Sedem borov jo bilo odrezanih pri samih tleh, veje polomljene in počesane, da je po vseh deblih tekla smola, tla pa pobrisana kakor stezice v naj* lepšem mestnem parku. Ne bi bil našel ni borove iglice, če ni more*
biti odpadla že za njimi ...
Čuvaj, ki je tako slabo čuval, se je pritožil pri županu, ki kot nek* danji mornaf ni poznal šale, če bi mu kdo prišel v roke.
Starke, ponajveč mornarske vdo* ve, ki so imele v sebi še nekaj raz* bojniške krvi, so se skrivaj veselile in se hahljale v svojih revnih ko* čah... Ejej, še se bo govorilo o tej septemiberski noči, kakor so govorili
o	oni ladji, ki je vozila iz Portoja dvesto sodov vina in se je razbila na Boefskih pečinah. Vsi ribiči in cariniki iz bližnje vasi so se ga tako načrepili, da se deset dni niso streznili — dva sta pa celo umrla ...
Mornar je veselo in hrupno raz* kladal, dekle v kuhinji pa sa sc na 'es glas hihotale. Mejdunaj, ali so jo zagodle čuvaju, da jo od jeze ves zelen!...
Zdaj	se	je Dominiku	razjasnila
snočnja skrivnost in zdaj jc izvedel, kdo so bili oni duhovi, ki sc jih je Lolita tako ustrašila.
Takoj	sc	je odpravil k	njej,	da ji
naznani,	kaj jc prav za	prav	bilo.
Hotel se	jc	opravičiti, da	jo jc	spra*
vil v nepriliko, ki se je ni prav nič nadejal.
Medtem ko je Dominik govoril, ga je Lolita ogledovala nekako čudno, kakor že večkrat, ko je bil pri njej.
»Oh, Dominik, kaj za to!« je od* mahnila in se ga kot v priznanje oklenila z drobno roko. »Ko bi Vi vedeli, kako sem bila kljub vsemu strahu srečna, da, presrečna!...«
Dominik je odšel z nemirom v srcu.
Lolita je stopala v njegovo živ* ljenje, v njegovo srce, četudi ji ni odprl vrat vanje. .. Dominik pa je obljubil svoje srce Bogu, Njemu je živel in to mu je bilo dovolj.
Zakaj se potem vznemirja?
Čutil je, da ga čaka le hud boj, kajti Lolitica se je že polastila nje* govega srca bolj, kakor je sam mi* slil. Nehote mu je venomer prihajal pred oči snočnji prizor, ko jo je nezavestno držal v naročju in mu je njena bleda glavica, ki jo je obse* vala srebrna luna, počivala na pr* sih... Ob takih mislih, ki se jih t i dosti izogibal, ga je spreletela čudna zona. Ali ni že • ves zaverovan vanjo?
Pa kako ga je malo prej objela?... Župnik mu niti ne odpiše in ga je pustil čisto samega, kot da je poza*
bil svoje lastno pravilo, da človek obdrži samo tisto, kar neprestano čuva in brani. Ali ni vse to kot opomin Previdnosti, naj se varuje in pazi nase?
Da mu ni bilo treba iti mimo »Ker*Mimic«, ni šel drugo jutro k sv. obhajilu v gozdno kapelico, am* pak je zavil v la Garennerioško, kjer se je še rajši mudil, ker je imel mir in je v tihoti dosti bolj zbrano molil in premišljeval.
Kadar je bil pri obhajilu, je na* ročil, da so mu prinesli zajterk v njegovo sobo; # kavo je zalil pre* krasne krvomočnice, ki so cvetele na oknu. Sicer niso po kavi nič bolj rastle, a ni hotel, da bi mati in ujec videla, da se posti, ker potem nč bi
l	ilo izpraševanja ne konca ne kraja.
Nazaj grede ga je zanesla pot po ravnici, kjer sta pred nekaj dnevi prestala z Lolito toliko strahu.
Vso pot je preudarjal o svojem dušnem stanju: vedno bliže prihaja razkrižju, odkoder se cepijo ceste na razne strani. Morda je vse njego* vo življenje, vsa večnost odvisna od smeri, v katero bo krenil?
Nikdar ne bo stal pred tako važ* no odločitvijo!
pravlja na romanje na naše staro* slavne Višarje. Saj se brez Višarij skoro leto ne da preživeti.
Fatimska Marija. Sredi avgusta bo
pa Marija k nam prišla. Skušali ji bomo pripraviti dostojen sprejem. Ona pa naj veliko milosti razsipa v srca naših ljudi.
N o
vice
Opozorilo beguncem
Glavni odbor IRO je sklenil v Ženevi dne 7. julija 1949 sledeče:
1. Dne 31. avgusta 1949 je zadnji dan za vpis v IRO za one begunce, ki bivajo izven svojih držav.
2. 15. oktobra 1949 je pa zadnji dan za vpis v IRO za one begunce, ki bi prišli čez mejo po 31. avgustu.
Vsi begunci, tudi oni, ki so optirali, a nimajo nobene možnosti, da bi se tu naselili, naj ne zamudijo roka za vpis v IRO. Zavedajo naj se, da ne bo nihče potem skrbel za njihovo emigracijo.
Če se pa kdo vpiše v IRO, ni s tem še rečeno, da bo moral odpotovati. IRO ne bo nobenega silil k emigraciji. Vsakdo, ko bo pozvan za emigracijo, se bo lahko odpovedal in bo s tem izbrisan iz IRO. Ne bo pa nobene možnosti več, da bi se kdo vpisal po 31. avgustu.
Ne čakajte zadnjega dneva za vpis!
Molitve za dež
Dekanijski urad v Štandrežu sporoča vsem pristojnim duhovnikom, naj od sedaj naprej opravljajo javne molitve za dež, v kolikor tega že ne delajo. Tudi pri sv. maši naj jemljejo kolekto: Ad petendam pluviam tanauam pr o re gravi. — Upajmo, da se ms bo nebo usmililo in nam koj kmalu poslalo prepotrebni dež. —
Smrt v družini naše tiskarne
Zaradi žalovanja v družini zadnjo soboto 6. t. m. ni obratovala naša tiskarna Riva Piazzutta 18: umrla je po daljšem bolehanju gospa Roza* lija Budin, v drugem zakonu poro* čena s pokojnini ravnateljem goriš* ke Kat. tiskarne Ludvikom Špacapa* nom. Pokojnica je bik skrbna mati številne družine, ki je zrasla iz dveh srečnih zakonov, in je znala z modro vzgojo vse otroke povezati v ljube* čo skupnost, ki je združena žalo* vala ob njenem grobu. Plemeniti krščanski slovenski materi naj bo Bog botgat plačnik, vsem preostalim toplo sožalje!
Nesrečna smrt
Mesto in okolico je mučno vzne* mirila vest o smrti znanega goriške* ga trgovca Janka Kozmana, katere* ga so našli mrtvega 4. avgusta v zgodnjih urah ob pevmskem po* kopališču. O vzrokih, ki so nesreč* nega moža gnali do usodepolnega koraka, so mnenja različna. Da je nesrečniku bil odklonjen cer* kven pogreb, se ni čuditi, saj je po pisanju »Prim. dnevnika« po* kojnik bil »član skoraj vseh tajnih ilegalnih organizacij« ter ie »po osvoboditvi Gorice aktiv.no sodelo* val v odborih OF in je bil med drugim član mestnega in okrožnega plenuma SIAU«. Onim pa, ki bra* r.ijo in razširjajo komunistični nauk, je po najnovejšem odloku sv. sto* lice prepovedano nuditi cerkven po* greb razen v slučaju, da so pred smrtjo preklicali zmoto.
Proračunska seja goriškega občinskega sveta
Goriški občinski svet ima v sredo 10. t. m. zvečer ob 8.30 na Gradu v dvorani deželnih stanov redno se* jo, na kateri bo glavna točka raz* prava o preventivnem proračunu mestne občine. Proračun sta pretre* sla že v par sejah občinski odbor in posebna komisija obč. svetnikov.
Romanje na Sv. Višarje
Dobrodelno društvo v Gorici pri* redi romanje na Sv. Višarje v so* boto 20. in nedeljo 21. avgusta. Od* hod izpred cerkve sv. Ignacija v so* boto ob 12. uri. Povratek v nedeljo zvečer. Zglasiti se je v pisarni Do* brodel. društva v Gorici do srede 17. t. m.
Nov grob pod Čavnom
28. julija so pokopali v Lokavcu g Andreja Slokarja, po vsej deželi znanega industrijca in lesnega tr* govca; umrl je na posledicah ope* racije v Ljubljani. Naj mirno počiva na gričku pod Čavnom. Vsem sorod* nikom, zlasti gospej Greti v Gorici, naše iskreno sožalje.
Slovensko Alojzijevišče
Vodstvo Slovenskega Alojzijevi* šča v Gorici sporoča, da bo' zavod tudi v prihodnjem šolskem letu otvorjen. Starši, ki bi radi poslali svoje otroke v Alojzijevišče, naj čimprej pošljejo prošnjo za sprejem Pisana naj bo kar na nckolekova*
nem papirju in naslovljena na vod* sfvo, ulica don Bosco 3. Ker more zavod sprejeti le omejeno število gojencev, naj starši vložijo prošnje čimprej, da ne bodo morda kasneje radi pomanjkanja prostora odklo* njene.
V	zavodu je od 1. avg. dalje na* stanjena šol, počitniška kolonija za slovenske otroke ljudskih šol iz Go* rice. Med petjem, igrami in spre* hodi preživijo čas od 8.30 zjutraj do 5 popoldan, ko se zadovoljni vračajo domov. Otrok je čez 100, pa je še prostora. Starši, katerim je šola poslala vabilo za kolonijo, pripeljite otroke v Alojzijevišče, kjer se bodo prav dobro počutili.
Duhovne vaje za žene in dekleta
ki se niso mogle udeležiti dekliških, zlasti pa za taka, ki se pripravljajo na sv. zakon, bodo pri čč. notrdam* kah v Gorici od 21. do 25. avgusta. Začnejo se v nedeljo zvečer ob še* stih, končajo pa se v četrtek zjutraj. Vzdrževalnina znaša 1.500 lir. Rjuhe in jedilni pribor je treba prinesti s seboj. Po ljubezni do duhovnih vaj se kaj lahko spozna verska in moralna temperatura duhovnij. Majhni smo. Samo — in to je zelo veliko — v svetosti moremo tekmo* vati z velikimi narodi!
Podaljšanje roka za plačilo posrednih davkov
Z ukazom ZVU štev, 162, ki je bil pred kratkim podpisan, je bil podaljšan rok za plačilo posrednih davkov na trgovske transakcije na Svobodnem tržaškem ozemlju. Pr* votno je ukaz štev. 226 podaljšal rok do 30. julija, ukaz 162 p>a je rok podaljšal še do 31. decembra. Ukaz štev. 162 je stopil v veljavo dne 28. julija 1949. Ukaz bo objavljen verjetno v uradnem listu ZVU 11. avgusta.
Po desetih letih
Dne 1, t. m. je bila v Italiji uki* njena racionalizacija raznih živilskih in potrošnih predmetov in so bile kenčno odpravljene živilske karte za kruh. Vsak potrošnik sedaj lahko vse kupi na svobodnem trgu v po* ljubni množini, seveda, v kolikor mu dovoljuje njegov mošnjiček. Prve živilske nakaznice so bile vpeljane 16. sept. 1939, tedaj pred skoro desetimi leti. Mi Goričani tvorimo seveda izjemo. Zaradi prostega pa* su imamo še karte za sladkor in kavo po znižani ceni. Tudi bencin dobimo na podlagi nakazil po skoro polovični ceni, kot drugi državljani.
Alkoholizem v Združenih državah
Američani izdajajo zadnja leta približno devet milijard dolarjev za alkoholne pijače na leto, in sicer kakih pet milijard za whisky, gin, rum in druge žgane pijače; več kot tri milijarde izdajo za pivo in le dobrih šesto milijonov za vino.
Pred 1933. letom so bile alkoholne pijače v Združenih državah prepoi vedane. Danes so dovoljene, vendar so nekatere države kot Oklahoma in Mississipi, ki so popolnoma »su* he«. Poleg teh držav je še kakih šest držav, kjer je prodaja alkohob nih pijač le v nekaterih okrajih pre= povedana.
Med pripadniki »suhih« in »mo> kr ih«, to je med nasprotniki in lju* bitelji alkoholnih pijač se vodi stra* sten boj. Nasprotniki alkohola imajo vse polno organizacij, ki na vse mogoče načine propagirajo svojo misel in ki delujejo nato, da bi se prodaja alkoholnih pijač s pomočjo ljudskih glasovanj prepovedala, in reči moramo, da so imeli po neka* tenh okrajih precej uspehov.
V	mestih, kjer so ljudje za »suho« gibanje manj dovzetni, si poskušajo pristaši »suhih« pridobiti pristašev z raznimi argumenti; kot n. pr. z navedbami mnenj raznih zdravnic kov, ki govorijo o škodljivosti alko* hola in o njegovih žalostnih posledic cah na jetra, možgane in sploh na človekovo zdravje. V tem boju se poslužujejo »suhi« tudi svojih poslancev ter poskušajo z njihovo po* močjo doseči vsaj to, da bi se re* klama za alkoholne pijače po časo: piših in revijah prepovedala. Toda zdi se, da »suhi« pri tem nimajo posebne sreče, ker so trgovci spre*
menili svojo reklamo na način, da ji pameten človek ne more opore* kati. »Pijte malo, bodite trezni, toda če pijete, pijte samo moj whisky, ki je nedvomno boljši od vseh ostat lih!« Tako in podobno ponujajo prebrisani trgovci svoje blago.
Prepričani smo, da bo zmagala tudi v Združenih državah zdrava pamet, ki pravi: Alkoholizem pri na* ša neprecenljivo gorje vsakemu na* rodu, zato je potrebno, da ga na vse načine pobijamo, a to se ne do* seže toliko s prepovedjo alkoholnih pijač, ampak predvsem s pametno vzgojo ter s primernimi postavami, ki naj onemogočijo ali vsaj omejijo' zlorabo alkoholnih pijač.
DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS«
Kristina namesto šopka na grob blage Jožefe Paljk iz Velikih Ža* belj 1000; Plesničar Frane iz Sovo* denj 200; dar prijateljev tiska pri Sv. Vincenciju v Trstu 910; namesto cvetja na grob sorodniku daruje N. N. 1000— lir.
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠCE SV. DRUŽINE«
Družbenica iz Gorice namesto cvetja na grob pok. matere msgr. voditelja 1000; Slava Maraž iz Pod* gore 500; č. g. Alojzij Ličen, dušni pastir v Melini 1000; Kristina Klein* dienst 200; družina Tomšič v So* vodnjah 220; neka zbirka v Gorici 40; N. N. v Trstu 1000; Franc Plesničar iz Sovodenj, 300; iz zapu* ščine mladinoljuba 10.000.— lir.
Srčna hvala vsem dobrotnikom naših sirot in zagotovilo hvaležnosti in molitve!
Odgovorni urednik ; Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici
Z A HVAL A
Vsem, ki so ob priliki smrti naše drage in nepozabne mame
Rozalije vd. Budin - Špacapan
roj. Nemec
kakor koli izkazali blagi pokojnici spoštovanje in usmiljeno ljubezen, žalujočim ostalim pa plemenito sočutje se iskreno zahvaljuje
družina Budin - Špacapan
V Gorici dne 10. avgusta 1949.
t
l
i
l
s
r
i
i
l
r
l
f
s
0
t
b
n
z
g
d
lj
n
ji
ri
P
U
n
n
Sl
l>
d
a,
si
P
Vi
Si
g<
ni
g'
se
m
01
čl
hi
ta
h,
sk
d(
te
sp
*
ve
ve
*v
Pa
ti,
Ve
vo
Ol,
«fl
Dr
<7v
hr
V
hi
'te
Va
»r,
ki,
vo
*>«
Popolnoma sam pred večnim Bo* gom bi rad do dna presodil samega sebe, kajti kakor vse kaže, se bo moral najbrž prav kmalu odločiti, dasi se je dozdaj izogibal te odlo* čitve.
Neprenehoma ga je preganjal oči* tajoči glas vesti, ki mu je govorila: »Kam si prišel od onega dne, ko si sc na kolodvoru poslovil od svojih dečkov!«
Ce za duhovniški poklic zadostuje, da te pokliče Bog, potem ga on go* tovo ima.
Če p« je poleg božjega klica po* trebno tudi po sob n S nagnenje in ljubezen do duhovniškega stanu, po» tem pa ni več tako gotov ... Ali je za duhovniški poklic sploh nujno potrebna ljubezen kakor za molitev sladek občutek notranjega miru in zadovoljstva?... Kakor vse kaže, najibrž ni ne prvo ne drugo!
2e dva meseca ni dobil od župni* ka nobenega pisanja. Ta molk ga je strašno grizel in si ga ni znal razlo* žiti... Pa kaj, župnikove besede prihajajo od župnika, od zunaj, to* da Dominik ima, ali bi mogel imeti poklic tudi brez njega.
Nazadnje je prišel do zaključka,
da se odpirata pred njim samo dve pot: ali se poroči ali pa postane duhovnik.
Da bi se poročil? Sicer je res precej čustven, vendar ne počuten. Do sedaj še nikogar prav ne ljubi.
A Lolita? Do nje čuti nekaj več ljubezni in nagnjenja, kot se mu zdi prav, ker je tako prelestna in vab* Ijiva kakor morje; kljub temu bi jo težko vzel za tovarišico skozi živ* ljenje, ker nima niti vere kakor on in stremi za popolnoma drugim vzorom.
Tudi ne dvomi, da bi si našel še kakšno drugo Lolito, ki veruje in bi hodila z njim k obhajilu, kot si jo slika v svojih sanjah.
Potem bi se oženil kakor vsak drug mladenič, osnoval bi si lasten dom in družino ...
In potem?
Ali bi bil potem zadovoljen? Ali bi se mu potem utešile vse želje?
Ne, nikdar ne, četudi bi dobil verno Lolito!
Tukaj notri tiči vozel, od katere* ga je odvisna rešitev vprašanja.
Dominik pa se zaveda, da je po« klican više, njegov vzor je mnogo vzvišenejši od drugih.
To je neutajljiva resnica, ki jo občuti v globini svoje duše in je ne more zadušiti, ker je vzklila v njem. čeprav mu župnik Firmin nikdar ni izpregovoril o njej; saj se je kar začudil, ko mu je Dominik pri odho* du zaupal svojo skrivnost.
Zakaj torej take skrbi in težave?
Zakaj ne bi bil lopo miren kakor oni vol, ki mu je vsa sreča v tem, da se napase sočne trave, ali kakor njegov ujec, ki misli, da je v ne* besih in pozabi na vse, kadar se nameče svoje ribje juhe? Zakaj ni srečen kakor njegova mati, ko dobi novo obleko, ki je zanjo toliko mr* la, ali kakor Lolita, ko jo pelje Dominik pod pazduho?
Odkod ta praznota in praznina, ki je ne more pregnati noben človek, niti ženska ne!?
Zakaj tako hrepeni, da bi s svo« jim življenjem naredil kar največ dobrega?
Ce se vse zgodi, kakor hoče ali dopusti Bog, zakaj se mu je ta bol usedla v dušo, da je ne more zato* piti nobeno pozemeljsko veselje?
Torej ga Bog zares kliče in hoče zase?
Ako se upre božjemu klicu, bo
zgrešil svoj cilj in bo kakor oni bogati mladenič iz evangelija, ki je spolnjeval zapovedi, a se je obrnil na pragu k popolnosti, kamor ga je vabil Gospod.
Vero ima Dominik, globoko vero, brez katere mu ni življenja, ko brez zraka ne. Sicer je res slab in nesta* len, toda Cerkev mu nudi krepko roko, na katero sc bo lahko oprl v bojih življenja... In ali ga poslcd* njič ne podpira milost Onega, ki po najslabotnejših dela največje stvari.
Nad zalivom uzre Dominik nekaj bleščečih oblačkov ... »Ti oblački so sama vodena para«, misli sam pri sebi, »a Čim se jih dotakne zlato sonce in jih oblije s svojo svetlobo, se lesketajo ko škrlat... Tako bo tudi božje sonce ožarilo mojo rev* ščino in povzdignilo mojo niče* vost... Vse vprašanje je samo v tem: ali hočem živeti za žen6 ali za Boga?«
Postal je in primerjal, kaj bi bilo bolje: prod seboj je zagledal Lolitin obrazek, njene globoke in smejoče se oči, lepo izrezana usta in drobne bele zobe. Svileni lasje, ki jih ima ostrižene kakor Ivana Arška, ji ka* kor zlato obrobljajo ljubo in odloč* no glavico ... Dolgo je ljubeče mo«
trii to podobo in mislil nanjo. P<* kmalu se je zavedel, da ga Lolita, ki mu je edina nevarna, še ni osvo1’ jila, pogumno je stresel z glavo ir* končal:
»Lolita je zame samo Lolita in nič več, pa konec! Premagal bom njeno lepoto, podobno roži, ki danes v^ cvete, čez nekaj dni pa se osp®-Rajši se bom posvetil Njemu, ki jc najpopolnejša in neminljiva Lepota. Njemu, ki je igraje ustvaril, vesoljn' svet!«
Iztegnil je roko proti sinjem11 Oceanu, kjer se je prepeljavala jat« galebov, kot bi kdo sejal cvetne l1' stiče; proti gozdovom, ki so ras^1 okoli morja, kot bi ga ovijali * temnim žametom, in proti nebu, ^ se je v nedogledni ravnini stikal0 z morjem ter sipalo na zemljo onfl mehko svetlobo, ki jo vidiš samo v Noirmoutierju.
Z morja je pihljal lahen vetr* ’ a Dominiku se jc zdelo, kot bi i* sam Bog božal po laseh in po l'ctl in kot bi se mu Oni, ki nikogar & potrebuje, zahvaljeval, da jc taj^ zgodaj zjutraj daroval svojo 111 * dost Njegovi Vsemogočnosti.
(Dell*)