Tednik za gospodarstvo, prosveto in politiko Izhaja vsako nedeljo.
UREDNIŠTVO in UPRAVA: Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, odgovoren Hahn Izidor. Telefon štev. 76.
Rokopisi se ne vračajo.
Cena oglasov na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. Cena malih oglasov 15 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji.
Pri večkratnem oglaševanju popust. Naročnina: znašajetno 30, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 60 Din. Štev. rač. poštne hran. 12.549
I. LETO
Murska Sobota, 24. septembra 1939.
ŠTEV. 28.
Brez usmiljenja ...
tetrtek, 14. septembra:
Nemci so razglasili: Prevelika obzirnost nemškega topništva in nemških letalskih sil v napadih na odprta mesta, trge in vasi je slovela na pričakovanju, da sovražnik ne bo sam proglasil teh krajev za bojišče in da se jih ne bo posluževal kot bojišč. Ker je Poljska brez ozira na lastno prebivalstvo odklonila, da bi spoštovala ta načela, bodo odslej nemške oborožene sile zlomile odpor v takih krajih z vsemi sredstvi, ki jim bodo na razpolago.
Nemški Rdeči križ je zaprosil mednarodni odbor Rdečega križa v Ženevi, da pošlje svoje zastopnike, ki se naj prepričajo kako vrše Poljaki pri umiku naj-grozotnejša nečloveška dejanja nad pripadniki nemške narodnostne skupine.
Na nemško napoved brezobzirne vojne na Poljskem je odgovoril v angleški lordski zbornici Halifaks, ki je dejal, da ima v tem slučaju tudi Anglija proste roke in bo tudi ona proti Nemcem nastopila z enako brezobzirnostjo.
Anglija in Francija sta zaprli s svojimi vojnimi ladjami vse dovozne poti po morju v Nemčijo. Nemčija ima zvezo z ostalimi državami le še po celini.
Nemška ofenziva na poljskem je prišla v zastoj. Lodz, važni industrijski center, ki leži 160 km jugovzhodno od Varšave so zopet Poljaki zavzeli. Poznanj-ski in pomorjanski armadi, ki jima je grozila obkolitev s strani nemške vojske, se je posrečilo, da sta prebile na svojem umiku proti Varšavi obroč in sta se združile z glavno armado.
Hitler je ponovno obiskal svoje čete na fronti.
Na zapadni fronti se nadaljuje bobneči ogenj z vso srditostjo. Francozi so obstreljevali predmestje Saarbrficken s težkimi topovi. Francozi poročajo, da so se morale nemške čete umakniti iz prednjih utrdb na glavno Sieg-friedovo črto. Tudi angleška poročila pravijo, da so se vsi nemški protinapadi doslej izjalovili, dočim Nemci trde, da so dosegli nekaj krajevnih uspehov.
Sestal se je vrhovni angleško-francoski vojni svet. Ameriški listi
vidijo v tem znak, da se bo v kratkem pričela velika angleško-francoska ofenziva.
130 divizij vojaštva ima Nemčija pod orožjem. Od tega je 80 do 90 divizij na Poljskem, 40 divizij pa na zapadu., Dasiravno poljski odpor stalno narašča, so začeli Nemci prevažati vojaštvo proti francoski meji.
Francozi tako prodirajo na nemško ozemlje: Topovi iz Ma-ginotove linije krijejo z bobnečim ognjem napredovanje čet. V prvi liniji gredo nato tanki, ki rušijo žične ovire. Potem slede inžen-jerski oddelki, ki odstranjujejo in razstreljujejo nastavljene mine. Nato šele sledi pehota.
Na angleško blokado (zapora) bo Nemčija baje odgovorila s tem, da bo poslala 3000 bombnikov nad angleške luke.
Pravi cilj ruske mobilizacije, ki zavzema vedno večji obseg, je po pisanju švicarskih časopisov baje ta, da pripravlja Stalin udar na baltiške države.
Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt je izjavil, da bi v slučaju, če bi Nemčija napadla Kanado, ki ji je napovedala vojno, ji priskočili na pomoč z vsemi svojimi silami in sredstvi.
Petek, 15. septembra:
Objavljeno je prvo uradno poročilo o akcijah angleške in francoske mornarice v boju z nemškimi podmornicami in o dosedanjem poteku blokade. Tam či-tamo: 1.) 105.000 ton nemške trgovske mornarice je praktično izločeno iz prometa. 2.) Onemo gočeno je preskrba Nemčije : vojnimi potrebščinami in z živili z morske strani. 3.) Brez sleherne ovire so bili prepeljani angleški vojaki na francosko ozemlje. 4.) Vsa morja so očiščena nemških podmornic. Na odprtem morju ni niti ene nemške ladje več. Borba proti podmornicam se nadaljuje
Skupina nemških podmornic je krenila v Atlantski ocean na pomoč nemškim podmornicam, ki so prve začele boj proti britanskim trgovskim ladjam.
Zaradi angleškega proglasa o gospodarski blokadi, ki so z njo prizadete tudi nevtralne države, se Nemci odslej pri pod morniški vojni ne bodo ozirali na ladje nevtralnih držav.
Mnogo angleških min so
naplavili morski tokovi na belgijsko obalo.
Srdito obojestransko obstreljevanje s topovi se vrši med Mozelo in Reno. Francozi so močno utrdili vse na nemškem ozemlju zavzete postojanke. Deževno vreme, ki je nastopilo, zelo ovira vojaške operacije.
Maginotova črta (pas francoskih utrdb) je dobila nove dalj-nostrelne topove, ki streljajo na objekte za sovražnikovim hrbtom.
Na Poljskem pa so v teku ogorčeni boji. Po poljskih poročilih je nemško napredovanje v glavnem že ustavljeno, Nemci pa zatrjujejo, da prodirajo proti Brestu Litovskemu in se bližajo Lvovu. Nemške čete so zasedle poljsko pristanišče Gdynio, ki se je dolgo časa junaško branilo.
60.000 ujetnikov, več generalov, 143 topov in 38 tankov so baje Nemci ujeli po bitki pri Radovnu. Nemški listi poročajo, da je Nemčija pripravljena takoj skleniti mir s Poljsko, toda samo s tako vlado, ki se ne bo ozirala na angleške in francoske garancije.
Sobota, 16. septembra:
V londonskih in pariških krogih ne izključujejo, da bodo Rusi že v kratkem, v smislu dogovora z Nemčijo, vkorakali v vzhodne pokrajine Poljske, kjer prebivajo Belorusi in Ukrajinci. Ruska mobilizacija govori za to, da sta si Berlin in Moskva že poprej točno razdelila svoji vlogi.
Rusija in Nemčija baje nameravata po nemški vojaški zmagi na Poljskem ustanoviti poljsko državo, ki bi obsegala približno polovico ali tretjino sedanje Poljske, ker nočeta imeti skupnih meja.
Ruski listi pišejo: Nobene razlike ni med svetovno vojno leta 1914. in sedanjo vojno. Poljska je sedaj ravno tako kakor 1. 1914. Belgija samo povod za začetek konflikta.
Med Nemci in Poljaki se bijejo odločilne bitke ter so srditi boji na vseh frontah. Poljaki se obupno branijo, da bi ustavili neprestano prodiranje Nemcev. Zasedli so Lublin, padle pa so tudi zunanje utrdbe Bresta Litovska.
Poljska vlada se je preselila na južno mejo v Zaleščike, majhno mestece na romunski meji.
Inozemski poslaniki zapuščajo Poljsko.
Poljska prestolnica Varšava
se še vedno brani. Prebivalstvo se pripravlja, da se bo z vsemi sredstvi borilo proti vdoru sovražnikov v mesto.
Glavne petrolejske vrelce v Galiciji so po nemških poročilih zavzele nemške čete. S tem je Nemčiji znatno olajšana preskrba njenih motoriziranih oddelkov.
Angleži javljajo, da je bilo večje število nemških podmornic napadenih in uničenih. Preživeli člani posadk so bili rešeni in ujeti, v kolikor je bilo to mogoče.
Francozi so pričeli ofenzivo ter napravili mnogo ujetnikov. Mesto Saarbrficken je obkoljen od vseh strani.
Rusija in Japonska hočeta baje skleniti nenapadalno pogodbo in se že vrše tozadevni razgovori.
Amerika je pozvala svoje državljane, ki žive v Rusiji, da naj takoj zapuste rusko ozemlje.
Italija se prizadeva, da bi s podporo Zedinjenih držav, sklicala mednarodno mirovno konferenco.
Nedelja, 17. septembra.
Ruska mobilizacija vedno bolj razburja narode v Evropi. Vedno večji obseg ruskih vojaških ukrepov daje povod mišljenju, da ne računa samo s tem, da bo morala nastopiti morda proti oslabljeni poljski armadi, marveč tudi s tem, da bo imela za nasprotnika morda tudi močnejšo nemško armado.
. Iz Moskve prihajajo vesti, da bo ruska vojska vkorakala na poljsko ozemlje, čim bo nemška vojska prekoračila mejo onih pokrajin, ki jih Rusija zahteva zase.
Med Rusijo in Nemčijo se vodijo pogajanja za povečanje medsebojnega blagovnega prometa.
Poljaki poročajo, da so proti Nemcem dosegli velik vojaški uspeh. Zaplenili so 42 tankov 11 topov, mnogo avtomobilov, 1200 vojakov so ujeli nad 2000 pa jih je v borbi padlo. To so dosegli na ta način, ker je nemškim motoriziranim oddelkom začelo primanjkovati bencina.
Poljsko letalstvo je uničilo nemška letalska oporišča v Poznanju, kjer se spuščajo nemška letala, ki bombardirajo Varšavo.
Nemčija je izgubila v dosedanjih bojih na Poljskem okoli 100 tisoč mož, ki so ali mrtvi ali ranjeni.
(Nadaljevanje na 2 strani.)
M. Sobota, dne 20. septembra 1939.
Ko je ugasnilo poslednje upanje, da bi se sprti narodi sporazumeli na miren način med seboj in ko so na poljsko-nemški meji prvič zagrmeli topovi in zaregljale strojnice svojo smrtno pesem, so se evropski narodi oprijeli poslednje tolažilne bilke, da bo od sedanje vojne in od njenih grozot priza-nešeno vsaj prebivalstvo za frontami. To so predvsem otroci, žene, starčki in bolniki, ki so ostali v svojih domovih, kot poslednji varuhi domačega ognjišča in zemlje. Ko pa sedaj prebiramo časopise vidimo, da je tudi to upanje padlo v praznino. Tudi sedanja vojna ne prizna človeških ozirov, za njo velja edino načelo: Uničiti vse, razrušiti, ubijati ne glede če je to na bojišču ali več sto kilometrov v zaledju. Vzrok temu je silen razvoj letalske tehnike, ki omogoče, da se smrt ponese tudi na vasi in mesta, ki so daleč od bojišč S tem, da sovražnik uničuje domove svojega nasprotnika, da seje smrt in razdejanje med mirnim prebivalstvom, ki je neusmiljeno izpostavljeno bombam in strojnicam iz višav, se hoče zlomiti odpornost vojakov v strelskih jarkih in prvih bojnih črtah. To je peklensko orožje, ki zahteva na tisoče in tisoče nedolžnih žrtev. Najbolj žalosten primer tega nam nudi baš poljsko-nemška vojna, ko že sedaj ni na eni strani, niti na drugi strani nobene obzirnosti več in se uporabljajo za medsebojno iztrebljenje vsa možna sredstva.
Ko so Nemci začeli obsipavati poljske vasi in mesta z bombami, so Poljaki odgovorili s četniško vojno. Radi naglega prodiranja Nemcev so ostali v zaledju odrezani poljski oddelki, ki so se začeli na svojo pest bojevati za nemško fronto. Njim se je pridružilo tudi prebivalstvo. Tako je prišlo ponekod do pravega klanja. Proti tem poljskim oddelkom so sedaj nastopili Nemci z vso odločnostjo ter jih uničili, do zadnjega moža ali kakor pravi nemško poročilo: »Prenehali so obstojati." Ker se po vsem tem kar se je že zgodilo, Poljaki gotovo ne bodo pomirili s sedanjim stanjem, in ker je znana nemška doslednost, stojimo po vsej verjetnosti pred najstrahotnejšo vojno, ki ne bo poznala nobene meje uničenja. Tisoči in milijoni bodo pahnjeni v največje trpljenje in vse kar je človek ustvaril v desetletjih in stoletjih s svojim delom in umom, bo padlo kot plen razbesnelih vojnih strasti.
To je v sedanji vojni najstrahotnejše. Najhujše pa je, da baš ti razlogi omajajo vero v uspeh morebitnih mirovnih predlogov. Trenutni položaj med Poljaki in Nemci je takšen, da ni nobene izbire več med vojno in mirom, ampak le še med zmago in porazom. Alivzdržišin zmagaš, ali pa boš popolnoma uničen in izgubiš V8C. Tretje možnosti ni!
Nadaljevanje s 1 strani
Okrog 40.000 poljskih beguncev je doslej prispelo v Romunijo.
Na morju je bilo ponovno potopljenih več trgovskih ladij. Med njimi so tudi ladje, ki so last nevtralnih držav.
Francozi poročajo, da je vsa njihova armada mobilizirana. V treh mesecih bodo imeli boljšo in bolje opremljeno armado, kakor leta 1918.
Na 65 km dolgi fronti med luksenburško mejo in SaarbrOcke-nom imajo Nemci v boju 15 in-fanterijskih divizij.
Po sporazumu med Rusijo in Japonsko so bile ustavljene vse vojaške operacije na mongolski meji. Ta vest je silno zaskrbela Angleže, ker so s tem dobili Japonci na Kitajskem proste roke, a Rusija se bo lahko z zavarovanim hrbtom popolnoma posvetila evropskim zadevam.
Bolgarska vlada je objavila sklep, da ostane v sedanjem evropskem sporu nevtralna. Isto poročilo prihaja iz Španije.
Bivši avstrijski podkancler Starhenberg, ki je po razsulu Avstrije zbežal v Pariš, organizira avstrijsko legijo, ki se bo borila na strani Francozov proti Nemčiji.
Ponedeljek, 18. septembra.
V noči od sobote na nedeljo
je sovjetska vlada sporočila, da bodo njene čete zasedle beloruske in ukrajinske pokrajine Poljske. To se je tudi zgodilo. Rusi so začeli prodirati na poljsko o-zemlje v nedeljo zjutraj. Brezupno so se jim zoperstavili Poljaki z orožjem v rokah. Njih odpor pa je bil seveda zlomljen.
Predsednik sveta komisarjev Molotov je o namerah in ciljih Rusije spregovoril v radiju ter je med drugim rekel, da pomeni rusko dejanje zaščito ruskih interesov, osvoboditev Ukrajincev in Belorusov, a nevtralnost napram vsem drugim državam.
Rusi so vdrli približno 60 km globoko na poljsko ozemlje. Prodiranje nadaljujejo.
Ruska odločitev je povsod izzvala presenečenje pa tudi zaskrbljenost, ker pravi namen Rusije še vedno ni popolnoma jasen.
Nemci so vrgli na Varšavo tekom nedelje nad 2000 bomb, ki so rušile cerkve, bolnišnice in druga poslopja. Število človeških žrtev je zelo veliko.
Člani poljske vlade so zbežali v Rumunijo. Tja beži tudi prebivalstvo in vojaštvo. Mnogo poljskih eroplanov se je zateklo na rumunsko ozemlje.
Sovjetska Rusija je priznala republiko Slovaško in bo v kratkem navezala z njo diplomatske odnošaje.
Na Madžarskem je izzvalo rusko prodiranje veliko vznemir-
Še enkrat svojcem
Ponovno se obračamo na vse domače in na vso javnost v Slovenski krajini in prosimo, da ne nasedajo lažnim govoricam, ki jih raznašajo neodgovorni agenti in nerazsodni vračajoči se sezonci iz vojskujočih se držav.
Obveščeni od merodajnih krogov izjavljamo, da ni res, da bi naši ljudje bili v nevarnosti ali pa zaprti ali prisiljeni stopati v tuje vojne čete ter iti na fronto. Vse to je navadna izmišljotina, ki jo razširjajo gotovi ljudje z namenom, da spravijo domače v skrb in tako vzbujajo nejevoljo in nered.
Obvestili smo oblast, da vse take v bodoče najstrožje kaznuje. Podpisana Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti z vso skrbjo zasleduje življenje naših sezoncev in skrbi za nje, da se
Tombola v Fokovcih
Namen tombol je dandanes že vsakemu dobro znan. Kakor v življenju sploh, imajo nekateri tudi pri tombolah srečo, drugi pa doživijo razočaranje. Vsak bo seveda razumel, da vsi ne morejo biti na tomboli nagrajeni, kajti tudi dotično društvo, ki izvede tombolo, mora imeti nekaj dobička, zato ne more vsakega zadovoljiti. Nihče pa z gotovostjo ne more v naprej trditi, da ne bo imel sreče ali smole.
Tudi naša gasilska četa si je stavila to nalogo, da poskusi izvesti svojo prvo tombolo, ki naj bi bila zanjo tudi uspešna, kajti namen, ki jo pri tem vodi, je človekoljubna akcija, pri kateri bi morali z vso vnemo brez izjeme sodelovati, posebno okoliško prebivalstvo. Znano je, da je v tuk.
jenje, kjer smatrajo ta peokret na Poljskem ogromnega pomena za vso Evropo.
V	Rimu potekajo med Italijani, Francozi in Angleži pogajanja, s katerimi naj bi se zagotovila nevtralnost Italije v evropski vojni.
Nemci bodo baje umaknili svoje čete iz krajev, ki bi prišle v poštev za rusko zasedbo, zraven pa tudi iz krajev, ki bi prišle v poštev za ustanovitev nove poljske države. Rusi pa nameravajo ustanoviti državo Rusov in Ukrajincev, samo ne ve se še pod zaščito katere države.
Italijani računajo s tem, da bodo radi vdora ruskih čet na poljsko ozemlje, Anglija in Francija prišle v vojno stanje s sovjetsko Rusijo.
Poljska zahteva od Rumu-nije, da ji priskoči na pomoč radi ruskega napada, na temelju pogodbe, ki je bila pred leti sklenjena med obema državama.
V	domači politiki ni bilo bistvenejših dogodkov.
naših izseljencev!
bodo še nadalje svobodno vračali, kateri se bodo hoteli vrniti in da bodo oni, ki bodo hoteli ostati, lahko mirno še nadalje rednim potom pošiljali denar svojim domačim, kakor jim je to po konvenciji zagotovljeno. Poudarjamo edino, da obstoja bojazen, da bo vrednost denarja vojskujočih se držav padla, vendar pa to ne bo takoj, ampak le v slučaju daljše vojne. Trenutni padec denarja še ne potrjuje dejstva, da bo tako ostalo, kajti v splošni negotovosti je to navaden pojav.
Domači se v slučaju potrebe obračajte mirne duše na podpisano Zvezo ali pa na našo Rafaelovo družbo v Črensovcih.
Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti.
okolici vedno mnogo požarov, ki ogrožajo domove in pridelke vaščanov. Zato mora biti gasilska četa dobro preskrbljena s potrebnim orodjem za gašenje. In tu je ravno naša četa prikrajšana, ker ima brizgalno, ki je popolnoma v neuporabnem stanju in je v slučaju potrebe vsaka intervencija brezuspešna. To se je izkazalo ravno letos spomladi, ko je ob izbruhu požara vsled pokvarjene brizgalne in deloma pomanjkanja vode zgorela nekemu posestniku vsa živina, a gospodar sam je radi močnih opeklin umrl.
Taki in podobni slučaji nam nujno narekujejo, da podvzame-mo potrebne mere za zboljšanje gasilskega orodja in s tem za večjo varnost posameznikov pred požarnimi katastrofami.
To smo nameravali deloma doseči s tombolo, ki se bo vršila dne 1. okt. ob pol 13. uri na dvorišču g. Jakiša Evgena v Fokovcih, na kateri bo imel vsak priliko za 2 din priti do najlepšega dobitka, ki so razvidni na izdanih plakatih.
Zato ne zamudite prilike, da se te tombole ne bi udeležili. Pridno segajte po kartah, ker jih je že malo!
POSLUŠAJTE VESTI Z
MINERVA
RADIOAPARATI mod. 19¥0
BREZOBVEZNO PREDVAJANJE
DVOLETNO JAMSTVO DOLGOROČNO ODPLAČILO
NEMEC JANEZ
MURSKA SOBOTA.
ORION-SACHSENVERK
ZASTOPSTVO.
STROKOVNA DELAVNICA -POLNENJE AKUMULATORJEV.
6M3SKI KINO MIIRSK9 SOBOTA
v priredbi srezkega odbora Rdetega krila v Murski Soboll.
PREDSTAVE:
v četrtek, dne 21. IX. ob 20 30 uri v petek, dne 22. IX. ob 20.30 uri v soboto, dne 23. IX. ob 17 30 uri in ob 20.30 uri
VELEF1LM
»ROSALIE"
tleanor Powell	Nelson Eddy
Največja senzacija na platnu v današnji dobi... Film poln divnih melodij, razkošne opreme In odličnih plesov. — Nelson Eddy, kralj baritonov in Eleanor Powell, kraljica plesa prvič skupaj v filmu.
Oodaiek: Najnovejli „Melrojournal" Zmaga Jugoslavije — Nemčiji s 3:2 v
teniški tekmi za Davisov pokal v Evropski zoni
Vstopnina 2.-, 5.-, 8.- in 10.- din.
•lok vstopnice sa te predstave ne vel|a|ol — Predprodaja vstopnic na dan predstav od 11. ure do 12. ure 30 min. in eno uro pred začetkom vsake predstave pri blagajni kina.
V nedeljo dne 24 IX. 1939 ljudska predstava ob 11 url 15 min.
Velefilm: »ROSALIE"
Nelson Eddy in Eleanor Powell Znižane cene: 2—, 3—, 5— din
Dodatek: METROJOURNAL: Teniška tekma Jugoslavija Nemčija_
PREDSTAVE:
v nedeljo, dne 24. IX. ob 15 15 uri ob 17 30 uri in ob 20 30 uri
v pondeljek, dne 25. IX. ob 20*30 url
VELIČASTNA DRAMA
»Veino varanje"
(Gospa Sylvelln)
Maria v. Tasnady	Heinrlcb George
Carla Rust	Paul Richter
Romantične Benetke, mondeni Lido in veličastne alpe tvorijo ozadje tega remek dela.
Nežna lepota, melanholične Marije v. Tas-nady sega vsakomur globoko v srce.
Težko življenje v zakonu, o katerem pravijo, da je „srečen" 1
Dodatek: NaJnoveJSi „Alia* Journal"
CENE PROSTOROM: 10, 8, 5 in 2 DIN.
FILMI
Rosalie. Princeza Rosalie in grofica Brenda nepoznani sta v nekem internatu v Ameriki. Rosalie se je zaljubila v kadeta vojne akademije West Point v postavnega Dicka Thorpea. Rosalie se mora nenadoma vrniti v domovino in Dick ji obljubi, da jo obišče ob priliki letne svečanosti. Njegov bogati stric mu da aeroplan s katerim preleti Atlantik in se spasti v Romanzie, kjer pa izve, da se bo Rosalie poročila s Paulom. Razočaran se vrača v Ameriko. Kraljevska rodbina pozneje odpotuje v Ameriko, kjer obišče tudi West Point. Dick je hladen napram Rosalie, ki mu pa slednjič razkrije, da ne ljubi Paula. Dickovemu prijatelju Billu uspe, da pregovori kraljevega očeta, ki razdre zaroko s Paulom. Sploh je pa ta ljubil grofico Brendo s katero hoče ostati v Ameriki. Konec je res srečen. Trije pari stopijo pred oltar v kapelici West Pointa.
Večno varanje. Veleindustrijalec Block živi samo za svoje delo. To ga je napravilo brezobzirnega le srce mu je ostalo nepokvarjeno. Njegova mlada lepa žena Sylveli-na ne najde zadovoljstva v zakonu v katerem ni našla velike ljubezni po kateri je hrepenela. V Benetkah kamor je odpotovala na razvedrilo se spozna z Angležem Man-fred Bloskom in njegovo hčerko iz prvega zakona ter z avstrijskim veleposestnikom von Solluanom. Med slednjim in Syvelino se raz-plamti globoka ljubezen, tako da se mlada žena ne vrača k možu. Baš v tem času zabrede Blockovo podjetje v velike težkoče. V teh težkih dneh pride Block do spoznanja, kaj mu je bila Sylvelih. To ga je še bolj potrlo, tako da se ne briga več za posel. Kljub vsemu še- vedno veruje, da se bo vrnila njegova žena. Sleherni dan jo čaka pri vlaku. Njegov stari prijatelj Daffinger obvesti Sylvelin o vsem tem. Tudi ona slednjič uvidi svojo zablodo in se vrača v naročje svojega soproga.
leSki velefilm
..PASTORKA"
ki je zadnjič vsled tehničnih težkoč Izostal
predvaja „GRAJSKI KINO" v pondeljek, dne 25. IX. ob 17-30 uri
v torek, dne 26. IX. ob 17 30 uri in ob 20 30
v sredo, dne 27. IX. ob 15*15 url
ob 17 30 uri in ob 20 30 uri v četrtek, dne 28. IX. ob 17 30 uri in ob 20 30 uri tako, da je dana prilika vsem, da si ogledajo to krasno delo češke filmske umetnosti.
V filmu je prikazano Sivljenje na vasi v vsej svoji pestrosti.
Nesrefe
—	Bakovci. S kolesa je padel delavec Husar Franc ter si zlomil levo nogo.
—	Žrtev karambola. Mavrič Karel, brezposelni hlapec iz Sta-venskega vrha se je peljal s kolesom proti Križevcem pri Ljutomeru. Njemu nasproti je privozil tovorni auto, ki ga je šofiral Ba-bič Franc iz Lukavec. Iz neznanega vzroka je prišel Mavrič pod auto in pri tem dobil težke poškodbe. Takoj po prevozu v so-boško bolnišnico je izdihnil.
—	Trdkova. Z lestve je padla Fartelj Frančiška posestnica iz Trdkove ter si zlomila levo nogo. Zdravi se v soboški bolnišnici.
—	S slive je padel viničar Juranovič Franc iz Podgradja in si zlomil levo roko.
—	Mlajtinci. Posestnik Cipot Vincenc je delal pri gradnji občinskega mostu v Mlajtincih. Med delom se mu je spodrsnilo, da je padel pod most in si pri tem zlomil desno roko.
—	Sebeborci. Rituper Jožefu, posestniku iz Sebeborec je stopila krava na levo nogo in mu jo popolnoma zmečkala. Ponesrečenec je iskal zdravniške pomoči v soboški bolnišnici.
—	Nezgoda. Stranski Frančiška, dninarica iz Nunske grabe je prala velik vinski sod, pri čemer se je isti ponesreči skotalil na nogo in ji prelomil levo pod-kolenico.
—	Otroško igranje. VStari-novj vasi so se v šoli pred poukom otroci igrali, pri čemer je postal žrtev otroške razposajenosti šolarček Šiška Franc, ker ga je Trsnjak Franc vrgel tako močno po tleh, da si je zlomil roko.
—	Neznani napadalec je pred dnevi iz zasede streljal na Kreslin Štefana posestnika iz Srednje Bistrice, ko je ta gnal krave na pašo. Strel je zadel Kreslina v roko, levo stran prsi ter izstopil pod lopatico na levi strani hrbta. Imenovanega so prepeljali na zdravljenje v soboško bolnišnico.
DOMAČE VESTI
SOBOTA
— Odlikovanje. Zaslužni in vsestransko podjetni soboški župan in banski svetnik g. Hartner Ferdinand je bil odlikovan z redom jugoslovenske krone. — Sreski načelnik g. dr. Bratina Franc je prejel odlikovanje reda Sv. Save IV. stopnje. — Obema odlikovancema iskreno čestitamo!
_Post. vložke — Kolesa
dobite najceneje pri
Nemec J., M Sobota.
—	Imenovanje. Prokurist Prekmurske banke g. Lipič Josip je imenovan za sodnega izvedenca iz bančne stroke pri tukajšnjem okrožnem sodišču.
—	Vse filmske predstave od 21. do vštevši 23. septembra bodo v grajskem kinu v priredbi Rdečega križa.
—	Bolničarke in samarijan-ke pobirajo po domovih prostovoljne prispevke za Rdeči križ. Pokažimo tej človekoljubni ustanovi vso naklonjenost in jo podprimo tako gmotno kot moralno.
Vsenr sezonskim in na leto dni izšel* lenim delavcem v Frandii in Nemiiit
Zveza poljedelskih delavcev v Murski Soboti, obvešča vse delavce v inozemstvu, t. j. v Franciji in Nemčiji, ki se želijo in morejo brez večjih težav in škode vrniti iz teh krajev, se lahko vrnejo v domovino.
Tisti delavci, ki se nameravajo čimprej vrniti v domovino in bodo zapustili delodajalca pred potekom kontrakta, bodo sicer stem prekršili pogodbo, ker ne bodo ostali do konca sezone, kakor so se pogodili. Ža vse posledice, ki nastanejo radi prekrška pogodbe, bodo sami odgovorni t. j. morali bodo pozabiti kavcijo in samo plačati celo vožnjo od kraja dela pa do naše državne meje. Tudi je nevarnost, da bodo gospodarji odtrgovali zaslužek zadnjih dni pred odhodom.
Delavcem v Franciji priporočamo, da denar, ki ga morda imajo pri sebi če morejo naj čimprej odpošljejo domov, kajti s seboj jim je dovoljeno vzeti samo do 5000 Frankov gotovine. Tega zneska pa, naj nikar ne zamenjajo v kakršni koli domači banki temveč naj se obrnejo na našo Narodno banko, ki ima svojo podružnico v Ljubljani in Mariboru. Te banke jim bodo franke zamenjale po pariteti. Zasebni denarni zavodi prinešenega denarja, ne morejo zamenjati po pariteti.
Delavci v Nemčiji, Vam pa naročamo pošiljajte redno vsak mesec vaš zaslužek preko tamkajšnjih bank na točen atres vašim domačim in to na Deutscheverechnungskasse v Berlinu, ki potem odpošlje vaš zaslužek naši Narodni banki v Beograd in ta Vašim domačim, katerim ga pošiljate. Gospodarji Vam morajo poskrbeti potrebne dokumente (Gruntzettel) s katerimi lahko pošljete denar. Sezonci lahko pošljete mesečno 40 RM. Letni delavci, t. j. ki ste pogodili na leto dni lahko pošljete mesečno 35 RM skupaj, n. pr. če pošljete na 5 mesecev nazaj po 40 RM znese ta pošiljka 5 krat 40 RM t. j. 200 RM. Oni pa ki pošilja 35 RM mesečno, znese ta pošiljka 5 krat 35 RM t. j. 175 RM. Glejte, da boste redno pošiljali. Ce pa bodisi sezonec, bodisi letni delavec več zasluži kakor sme poslati, naj višek zaslužka ne zapravlja, ampak naj si toliko obdrži, kolikor potrebuje za pot in prehrano na poti, od mesta dela do naše državne meje. Ce pa ne bi rabili za pot naj ta denar spravi v promet tako, da si nakupi potrebne reči, ki jih bo
rabil, n. pr. ali ročni šivalni stroj, bi-cikel, kovček, harmoniko, ali druge drobnarije, ki so doma potrebne. Vse kar se da spraviti v paket, lahko vzamete s seboj v domovino brez bojazni.
Svetujemo vsem, naj bodo v tujini pametni in olikani ter se lepo in dostojno obnašajo, da ne bodo delali slabega vtisa in sramote. Naša država je nevtralna in v prijateljskih odnošajih z vsemi sosedi in tako hoče ostati, Ne vzklikujte, niti tam niti med potjo, kakih vznemirljivih izrazov. Vedite (oponašajte) se kakor se to morejo državljani nevtralnih držav. Če se zbere večji transport, sporočite to brzojavno Borzi dela v M. Soboto ali Maribor, da bodo tam pripravili vse potrebno za prevoz v domači kraj. Pripominjamo, da se poslani denar še vedno lahko zamenja in to 1 RM za Din 14.30. Vse t o Vam javljamo in sporočamo radi tega, ker so mnogi Vaši domači v skrbeh za Vas in nas prosijo, da bi vas, če je mogoče pozvali domov. Prepričani smo kakor nam mnogi pišejo, da za enkrat ni posebne sile in niste v nevarnosti, vendar na vašo odgovornost Vam dajemo na prosto voljo, da se sami po svoji volji odločite in Vašim domačim sporočite, kako in kaj mislite okreniti v bodoče. Želimo Vam pa vso srečo in upamo, da se bo kmalu tudi tam kjer se nahajate preokrenilo na bolje.
Zveza poljedeljsklh delavcev v Murski Soboti.
Starši!
Preden kupite svojim otrokom šolske potrebščine, oglejte si veliko zalogo
aktovk, nahrbtnikov, šolskih knjig, monopolskih zvezkov za osnovno šolo in gimnazijo in vse ostale potrebščine.
Cene nizke! Knjigarna HAHN, Murska Sobota.
Ceni. naroinike
našega lista, ki še niso poravnali naročnine, ponovno prosimo, da naj to store čimprej, da s tem omogočijo redno izhajanje lista.
Najnovejši RADIO APARATI
No zalogi vse nai-1 model 1940 dosPelil Linami«hfcnr: HORNYPHON, KČRTING, RADIONE, BRAUN i. t. d.
Aparate predvajamo v trgovini, aH na domu brez vsake obveznosti za nakup.
Ugodni plačilni pogoji, nizke cene!
iTIVAN ERNEST, SS M. SOBOTA.
Cene vseh vrst koles in šivalnih strojev globoko znižane!
Prejemki za čas oroinih vaj
Podpisana zbornica objavlja predpise, po katerih imajo na orožne vaje vpoklicani delojemalci pravico na neokrnjeno plačo od svojih delodajalcev:
Po § 221 obrtnega zakona ima delojemalec (delavec in nameščenec), ki je bil pri enem in istem delodajalcu zaposlen neprekinjeno pred odhodom na orožne vaje najmanj leto dni, za čas orožnih vaj vso pravico na svojo plačo in sicer za dobo največ 4 tednov. Za prvi teden orožnih vaj ne sme delodajalec od pripadajoče plače
odtegniti nikakega zneska. Za na-daljni čas orožnih vaj pa sme delodajalec odtegniti od pripadajoče plače oni denarni znesek, katerega prejme vojni obveznik od države.
Opozarjamo na to določbo vse delodajalce, da jo striktno upoštevajo in po končanih orožnih vajah prizadete sprejemajo zopet nazaj v službo, ker v smislu določb § 221 o. z. z odhodom na orožne vaje službeno razmerje ne prestane.
DBlavskfl zbornica v Ljubljani.
Rdeči križ vabi
V zgodovini nastopajo včasih trenutki, ki narodnim organizacijam nalagajo prav posebne dolžnosti. V vrsto teh organizacij spada brez dvoma Rdeči križ, ki deluje v miru in v vojni v blaginjo trpečega ljudstva. Danes je nastopil tak čas, ko si moramo prizadevati, da je naša prva državna človekoljubna ustanova na vse pripravljena.
Kaj pričakuje Rdeči križ danes od Tebe ?
Rdeči kriz dane« prosi Tebe, prosi mene, prosi vse domoljubne rojake, ki jih ne veže vojaška dolžnost, — posebno naše žene in dekleta —, da se priglasi pri odboru Rdečega križa v svojem kraju za prostovoljno službo v primeru elementarne nesreče, epidemije, posebno pa za primer vojne. Take vrste službe bi bile: upravno-računsko delo v bolnišnicah, ambulantah, postajah za prvo pomoč in drugih napravah Rdečega križa, dalje za razna druga dela pri omenjenih ustanovah, kakor za kuhanje, pranje, snaženje in službo v skladiščih, za izdelovanje perila, za sprejemanje in oskrbo beguncev, za zbiranje darov v denarju, v pridelkih in izdelkih itd.
Pridi, vsako dobro delo je plemenito, dvakrat plemenito, če je storjeno Iz ljubezni revežu, siroti, bolniku, ra> njencu, beguncu.
Priglasi se pri odboru Rdečega križa v svojem kraju takoj! Vsaka pomoč nam je dobrodošla I
Ti, ki moreš Rdeči križ tudi gmotno podpreti, postani njegov redni član in plačaj mesečno za njegove plemenite svrhe po 2 din. Kdor more več žrtvovati, naj nakloni Rdečemu križu prostovoljne prispevke. Če nisi premožen, pristopi kot podporni član z mesečnim prispevkom 50 par. Ako naj Rdeči križ izpolnjuje svoje dolžnosti, mora imeti na razpolago zadostna denarna sredstva 1 Zato ne odlašaj in stopi v naše vrste, ko Te vabijo naši poverjeniki. Razumevaj vzvišene naloge društva Rdečega križa in pomagaj jih izpolnjevati I
Današnji čas mora vzbuditi v vsem narodu zavest, da je treba vse sile žrtvovati organizaciji, ki deluje v korist vsega naroda!
Sreskl odbor Rdečega križa Murska Sobota.
ŠPORT
Nogomet.
MURA: MARIBOR.
V nedeljo bomo imeli zopet priliko prisostvovati zanimivi prvenstveni nogometni tekmi v Soboti. Topot se bosta namreč spoprijela prvak Slovenije ISSK. MARIBOR in domača MURA za točke v prvenstveni borbi.
Opozarjamo že sedaj vse prijatelje lepega nogometa, da sito nedeljo rezervirajo in si zanimivo tekmo gotovo ogledajo.
Tekma se začne popoldne ob 4. uri.
Trgovski lokal
se da v najem v M. Soboti na Lendavski cesti 8. (Preko tovarne Benko.)
Posl. št. I. 1662/38 — 12.
Dražbeni oklic
Dne 28. oktobra 1939 ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Gerlinci vi. štev. 168, 217, 414, 415.
Cenilna vrednost: 25 695 Din
Vrednost pritiklin: 745 Din.
Najmanjši ponudek: 17.045 Din 75 p.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Ohrajno sodišče v Murshi Soboti,
oddel. IV., dne 30. 5. 1939.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
MOTORNA KOLESA
SVETOVNE ZNAMKE
triumph, motoma, durropf
od 98-125-200-250-350 ccms
NISKE CENE!
Mali meseini obroki I
Dobi se pri znani trgovini
RITUPER ALOJZ
trgovina z radio-aparati, dvokolesi, šivalnimi in pisalnimi stroji ter *	motornimi vozili
MURSKA SOBOTA. iiiiiiiuiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiimiiniiiiii
Proda se
24. sept. na licitacijivod 9 ure' do 3 ure popoldne pri BARBER JOŽEFU v Markiševcih št. 43, hišno poslopje z raznim inventarjem.
Posl št. I 5/39 - 10.
Dražbeni oklic
Dne 3. novembra 1939 ob 11. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše in gospodarskega poslopja.
Zemljiška knjiga: Vidonci »/« vi. št. 106, 339 in 374.
Cenilna vrednost: 21 373 Din.
Vrednost pritiklin : 1.565 Din.
Najmanjši ponudek: 14 248 Din 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohrajno sodišče v Murshi Soboti,
odd. IV., dne 29. VIII. 1939.
Posl. štev. I. 934/38 — 12.
Dražbeni oklic
Dne 6. novembra 1939 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: Dol. Slaveči 40/360 vi. št. 18 in 150.
Cenilna vrednost: 9.205 Din 20 p
Najmanjši ponudek: 6.136 Din 50 p.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Ohrajno sodišče v Murshi Soboti,
odd. IV., dne 28. VIII. 1939.
Posl. štev. I 263/39 — 11.
Dražbeni oklic
Dne 11. novembra 1939 ob 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin.
Zemijiška knjiga Salamenci vi. št. 56 in */7 vi. št. 161 in celi vi. št. 215.
Cenilna vrednost: 59.159 Din 50 p
Vrednost pritiklin: 3.500 Din.
Najmanjši ponudek: 39 439 Din.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Ohrajno sodišče v Murshi Soboti,
odd. IV., dne 19. VIII. 1939.
Posl. štev. 1456/38 — 12.
Dražbeni oklic
Dne 13. novembra 1939. ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18. dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga k o. Korovci vi. št. 6.
Cenilna vrednost: 53.432 Din.
Vrednost pritiklin: 2480 Din.
Najmanjši ponudek: 32.620 Din 66 p.
Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe> je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Ohralno sodišče i Murshi Soboti,
odd. IV., dne 8. IX. 1939.
Pnnila cd luksuzni avto „opel"
II UUO 3L v dobrem stanju. (Tudi na hranilno knjižico). Naslov se poizve v knjigarni. HAHN v Murski Soboti.
Posl. št. I 1041/37 - 21
Dražbeni oklic
Dne 16. novembra 1939 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Korovci vi. št. 46 in 118».
Cenilna vrednost: 106 793 Din.
Vrednost pritiklin: 200 Din.
Najmanjši ponudek. 71.195 Din 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo dražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohralno sodišče v Murshi Soboti
odd. IV., dne 29. VIII. 1939^
Posl. št I. 387/39 — 5.
Dražbeni oklic
Dne 11. novembra 1939 ob 10. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: njiv, travnikov in gozdov.
Zemljiška knjiga: Boreča 2/4 vi. št. 9 in 117.
Cenilna vrednost: 9.538 Din 50 p.
Najmanjši ponudek: 6.358 Din 62 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe so. priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohralno sodišče v Murshi Soboti
odd. IV., dne 19. VIII. 1939.
Posl. št. I 336/38 - 16.
Dražbeni oklic
Dne 9. novembra 1939 ob 9. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: njiv in travnikov.
Zemljiška knjiga: Moščanci 11/432 vi. št. 86, 11/180 ink. vi. št 125, 159; 191 in 11/360 vi. št. 129.
Cenilna vrednost: 1.213 Din
Najmanjši ponudek: 809 Din 25 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohralno sodišče v Murshi Sobsti
oddelek IV. dne 21. VIII. 1938-
Posl. št. I 1416/38 — 10
Dražbeni oklic
Dne 11. novembra 1939 ob 11. uri dopoldne bo pri podpisanem sodišu v sobi št. 18 dražba nepremičnin hiše in dvorišča.
Zemljiška knjiga Moravci vi. št. 39.
Cenilna vrednost 1.251 Din.
Najmanjši ponudek 834 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, so priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Ohralno sodišče i Murshi Soboti,
odd. IV., dne. 19. VIII. 1939.