PRIMORSKI DNEVNIK plačana v gotovini Postale I gruppo - Cena 90 lir Leto XXVIII. Št. 50 (8133) TRST, torek, 29. februarja 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni ((Slovenija« v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PO ZAVRNITVI ZAUPNICE ENOBARVNI DEMOKRISTJANSKI VLADI V GLAVNI DVORANI RIMSKEGA POROTNEGA SODIŠČA Predsednik republike razpustil parlament ***** vaipredo l in 8. maja vsedržavne politične volitve Odloka o določitvi števila senatorjev po posameznih deželah in števila poslancev po volilnih okrožjih . .RIM, 28. — Predsednik republike Leone je danes dopoldne jPteiel na Kvirinalu predsednika vlade Andreottija in mu sporočil, da 0 sklenil razpustiti parlament ter je podpisal zadevni odlok. Odlok T ,ra5'3us*'*v' parlamenta je nato podpisal tudi predsednik vlade. , “°{ nato je tajnik predsedstva republike odv. Picella obiskal pred-°mka poslanske zbornice Pertinija in senata Fanfanija ter jima p°čil sklep predsednika republi ke o razpustitvi obeh zbornic. 0 obisku pri predsedniku repu ^ike je Andreotti sklical sejo vlade, 8 kateri so določili, da 'Ploine politične volitve 7. ?*i*. Prva P*rla seja bodo in 8. novoizvoljenega Tak • "leja. j. ako.i po seji vlade je predsednik Publike sprejel notranjega mini-Ja„ Mariana Rumorja, ki mu je odložil v podpis odlok o splošnih 0 “učnih volitvah 7. in 8. maja ter tn£rv' sei °beh zbornic 25. istega “seča; odlok za določitev štf^ila Patorjev, ki naj jih izvolijo v w>sarneznih deželah in odlok o do- ločitvi števila poslancev, ki naj jih izvolijo v posameznih volilnih okrožjih. Število senatorjev po posameznih deželah je bilo razdeljeno na osnovi ljudskega štetja iz leta 1961, ker število prebivalstva lanskega ljudskega štetja še ni bilo uradno sporočeno. V odloku, ki ga je podpisal predsednik republike, je število senatorjev po deželah določeno po ustavnih predpisih in vsaka dežela, razen Do’ine Aosta (1) in Moiiseja (2) ima najmanj 7 senatorjev. t “scdnik vlade Andreotti zapušča Kvirinal po obisku pri predsedniku Beiu. V rokah ima predsedniški odlok o razpustu parlamenta (Telejoto AN S A) Senatorska mesta so bila po deželah takole razdeljena: Piemont 24. Dolina Aosta 1, Lombardija 45, Tridentinska - Zgornje Poadižje 7. Ve-neto 23, Furlanija - Julijska krajina 7, Liguria 11, Emdlia - Romagna 22, Toskana 20, Umbria 7. Marche 8, Lazio 24, Abruzzi 7, Molise 2, Čampama 29, Apulija 21, Basilica-ta 7, Kalabrija 12. Sicilija 29. Sardinija 9. Skupno bo izvoljenih 315 senatorjev. Odlok o izvolitvi poslanske zbornice (630 mest) pa določa sledeča volilna okrožja, (v oklepaju število poslancev na posamezno volilno o-krožje): Turin - Novara - Vercelli (33), Cuneo - Alessaodnia - Aosti (15). Genova - Imperia - La Spezia-Savona (22), Milan - Pavia (64), Como - Sondrio - Varese (17). Brescia - Bergamo (20), Mnntova-Cre-mona (9), Trident - Bočen (10). Verona - Padova - Vicenza - Rovigo (28), Benetke - Treviso (17). Videm-Belluno - Gorica - Pordenon (14), Bologna - Ferrara - Ravenna - For-li (26), Parma - Moden,a - Piacenza-Reggio-Emilia (20), Florenca - Pi-stoia (16), Piša - Livorno - Lucca -Massa Carrara (15), Siena - Arezzo-Grosseto (10), Ancona - Pesaro -Macerata - Ascoli Pičeno (17), Perugia - Temi - Rieti (12). Rim-Vi-terbg - Latina - Frosinone (47), L’Aquila - Pescara - Chieti - Te-raimo (15), Campobasso - Isernia (4), Neapeli - Caserta (38), Bene-vento - Avellino - Salerno (21), Bari-Foggia (24), Lecce - Brindisi - Ta-ranto (19). Potenza - Matera (8), Catanzaro - Cosenza - Reggio Ca-labria (25), Catania - Messina -Siracusa - Ragusa - Enna (30), Palermo - Trapani - Agrigento - Calta-nisetta (29), Cagliari - Sassari -Nuoro (18), Dolina Aosta (1), Trst (4). Z razpustitvijo parlamenta in z razpisom novih volitev, ki bodo 7. in 8. maja, se je takoj sprožil volilni ustroj. Jutri zjutraj ob 8. uri se bo že začela predložitev volilnih znakov političnih strank ali političnih skupin, ki se nameravajo udeležiti parlamentarnih volitev. Volilne znake je treba predložiti najkasneje do 6. marca. V treh dneh po podpisu odloka o sklicanju novih parlamentarnih volitev mora biti u-stanovljen tudi osrednji vsedržavni volilni urad pri kasacijskem sodi šču za volitve v poslansko zbornico. Za senatorske volitve pa mora biti ustanovljenih toliko okrožnih volilnih uradov pri sodišču, kolikor je volilnih okrožij v njihovih ob moejih. Poleg tega so ustanovljeni deželni volilni uradi pri apelacijskih sodiščih ali pa pri sodiščih glavnih mest dežel. Te volilne urade je treba ustanoviti v desetih dneh po objavi odloka o volitvah. Vsak kandidat za senat lahko nastopi v treh volilnih okrožjih ene dežele. Pred- ložitev kandidatov za poslansko zbornico pa se bo začela 13. in se bo zaključila 23. marca, Glede volilne kampanje pa mora jo občinske uprave v petih dneh po objavi odloka o razpisu parlamentarnih volitev določiti mesta za lepljenje volilnih plakatov in drugih tiskovin. Volilna kampanja se zaključi ob 24. uri 5. maja. Veleposlanik Kolman izročil poverilnice papežu Pavlu VI. RIM, 28. — Papež Pavel VI. je sprejel danes novega veleposlanika SFRJ pri Sveti stolici Sta- neta Kolmana. Pri izročitvi poverilnih pisem je veleposlanik Kolman poudaril, da jugoslovanska vlada visoko ceni prispevek Svete stolice v uresničenju idealov miru. Sodobnost pogledov Jugoslavije in Vatikana do nekaterih o-snovnih vprašanj sodobnega sveta, posebno njihovo zavzemanje za mir so, kot je poudaril Stane Kolman, dobra osnova za sodelovanje na mednarodnem področju. Na kraju je veleposlanik Kolman izrazil upanje po nadaljnjem napredku odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom. Papež Pavel VI. Je v svojem odgovoru poudaril, da misija veleposlanika Kolmana začenja v dobi, ki je obeležena s pomembnim razvojem odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom. V tem pogledu je posebno opozoril na pomen obiska predsednika Tita v Vatikan marca lani. Papež Pavel VI. je zatem poudaril, da visoko ceni zgodovino Jugoslavije in rekel, da s pozornostjo spremlja sedanji razvoj jugoslovanskih narodov. Potem ko je poudaril, da je cerkev pripravljena braniti, ceniti in podpirati vse, kar prispeva k stvarnemu ljudskemu razvoju, je poglavar rimskokatoliške cerve dejal, da v tem duhu cerkev poziva «svoje sinovo in vernike, da lojalno sodelujejo z vsemi ljudmi dobre volje pri graditvi boljšega, pravičnejšega in omikanega sveta*. Po slovesni izročitvi poverilnic se je papež Pavel VI. v svoji biblioteki zadržal v daljšem razgovoru z veleposlanikom Kolmanom. Zaradi prerekanja so sodniki za nekaj minut prekinili razpravo RIM, 28. — Po petkovi razpravi, ki je bila razmeroma mirna, se je na današnjem zasedanju procesa proti Pietru Valpredi in tovarišem ozračje zelo »segrelo* in plesalec je zabrusil v obraz javnemu tožilcu: «Boia. boia schifoso ...» Do incidenta je prišlo takoj ob začetku razprave, ko je predsednik sodišča dr. Falco dal besedo javnemu tožilcu dr. Occorsiu, ki je hotel odgovoriti na ugovor odvetnika Spazzalija glede teritorialne pristojnosti rimskega sodišča. Med 1 odvetniki je nekdo začel nekaj ugovarjati proti tožilčevemu izvajanju zato je dr. Occorsio prekinil svoj govor in zavrnil odvetnika z besedami: «V petek jaz nisem vpadal v besedo in, ker je bil v tej dvorani govor o zgledu anglosaškega pravosodja, bi želel govoriti ne da bi me kdo prekinjal.* Ob teh besedah je skočil pokonci Valpreda, ki je zabrusil tožilcu: «Boia, boia schifoso .. . Mislite na preiskoval uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiirniiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiii NIX0N ZAKLJUČIL SEDEMDNEVNI »ZGODOVINSKI OBISK » ZDA in LB Kitajska bodo razvijale odnose na osnovi načel miroljubnega sožitja Več spornih kot sporazumnih točk v skupnem poročilu - ZDA popustile glede Formoze WASHINGTON, 28. — Ameriški l tajsko in ZDA je v interesu obeh predsednik Nixon je zaklmčil obisk držav, ki želita zmanjšati nevarna Kitajskem. Danes zjutraj je j nost mednarodnega konflikta. No- predsedniško letalo «S.pirit of 76» pristalo na letalski bazi v Elmen-dorfu na Aljaski, kjer si .je Nixon odpočil devet ur. preden se le spet, vkrcal na letaki ki ga bo v prihodnjih urah (ob 3 ponoči po našem času) pripekalo nazaj v Wa-shington. Pozornost opazovalcev je sedaj osredotočena na vsebini skupnega poročila o ameriško - kitajskih pogovorih, ki so ga objavili včeraj v Šanghaju. Poglejmo posamezne točke poročila. MIROLJUBNO SOŽITJE. Obe strani soglašata, da bi morale vse države kljub razlikam družbenega sistema navezati odnose na osnovi načel suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti, prepovedi agresije proti drugim državam, nevinešavanja v notranje zadeve drugih, enakopravnosti, vzajemne koristi in miroljubne koeksistence. Obe strani soglašata, da ie treba mednarodne spore reševati na osnovi omenjenih načel brez uporabe sile ali groženj s silo. ZDA in Kitajska so pripravljene izvajati ta načela v medsebojnih odnosih. Napredek k normalizaciji odnosov med Ki- '""iiiiiiiii,..............................■iiiiiiniimimi.... NOV IZRAELSKI VDOR NA LIBANONSKO OZEMLJE varnostni svet ozn odločno obsodil napad ■SflJRUT, 28. — Izraelske čete j ko je varnostni svet OZN izglasoval I spremstvu predsednika skupščine SR JJ,.. danes že četrti dan zaporedo- j resolucijo, ki je zahtevala, naj 1 Slovenije Sergeja Kraigherja ter pred-" hapadle libanonsko ozemlje, za- j Izrael nemudoma prekine vse ko- sednika CK ZK Slovenije Franceta to e pet vasi v južnem Libanonu razstrelile številne hiše. Na-w ,^e povzročil kakih petdeset ŽrteV ter na^man-' sto ra' je 0 današnjena novega napada Prišlo samo nekaj ur potem, DANES na športni strani ^maga brez leska ekipe Triestine "Jjržaški četrtoligaš s svojo „ deljsko zmago ni navdušil, Prepričal. ^toaterski nogomet § ^ 2. ligi ni bila nobena na-j.a enajsterica premagana, v 3. J? Pa je najvišjo zmago sla-J® Primorje. ^aključek mladinskega klasičnih disciplin £ \ Trbižu so sovjetski smu-v rji osvojili zlate kolajne v J*;*1 točkah tekmovalnega spodila. ^irka po Sardiniji . V*o dveh dneh kolesarske dir-Po Sardiniji sc Merckx ni onpbno izkazal. Odbojkarice brez točk v ^®bena slovenska šesterka ni jj “edeljo zmagala v prvenstvu “Plavi« neuspešni . Porovei so v košarkarski D ® zgubili tudi tekmo proii "■dnji peterki lestvice. penske in letalske vojaške akcije Popita zadržal v hotelu Bellevue. proti Libanonu ter naj takoj umakne vse svoje vojaške sile iz libanonskega ozemlja. Izraelska vlada pa je še enkrat popolnoma ignorirala sklep Zdru Ženih narodov. Vladni predstavniki so odkrito izjavili, da se bodo vdori nadaljevali kljub resoluciji, ki so jo označili v Tel Avivu kot »enostransko in cinično*. Izraelske sile so s podporo letalstva zavzele pet vasi v pokrajini Arkoub, ki je pod nadzorstvom palestinskih gverilcev, phantomi pa so tudi obstreljevali cesto med Bejrutom in Damaskom v bližini sirske meje. Po vesteh iz palestin skih virov je bil en phantom sestreljen. V Nabatyji je kakih deset tisoč beguncev zapustilo tamkajšnje taborišče, ki so ga včeraj bombardirala izraelska letala. Libanonska vlada je medtem sklenila, da bo redna vojska spet nadzorovala pokrajino Arkoub, ki so jo doslej branili Palestinci v skladu s kairskim sporazumom iz leta 1969. Sklep so sprejeli sporazumno s palestinskimi predstavniki. Izraelski radio je zvečer sporočil, da so se izraelske sile začele umikati iz libanonskega o-zemlja. Tito v Ljubljani LJUBLJANA, 28. — Predsednik SF RJ Josip Broz Tito, ki je včeraj prispel v Slovenijo, je bil danes na zdravniškem pregledu v kliničnih bolnicah v Ljubljani. Ob povratku na Brdo se je z ženo Jovanko in v Tu ga je pozdravil direktor gostinskega šolskega centra in predsednik skupščine občine Ljubljana šiška Danilo Sbrizaj. LJUBLJANA, 28. - V Ljubljani se je danes sestal univerzitetni svet, ki je izvolil med drugim tudi novega predsednika. Dosedanjemu, profesorju doktorju inženirju Milanu Osredkarju, je namreč že pred časom potekel mandat. Novi predsednik je postal profesor doktor Peter Kobe, redni profesor za kazensko pravo na pravni fakulteti in znanstveni svetnik instituta za krimima logijo. V nadaljevanju seje so se člani sveta zadržali ob zaključnem računu univerze za preteklo leto, ob nekaterih vprašanjih sodelovanja ljubljanske univerze s tujimi univerzami, ob programu računskega centra pri univerzi ter razpravljali o delu sklada Borisa Kraigherja za štipendiranje dobrih študentov ljubljanske univerze. Poslanska zbornica mora šc odobriti letošnji proračun RIM, 28. — Kljub razpustu parlamenta, se bo moralla baje poslanska zbornica sestati prihodnji teden, da razpravlja in glasuje o letošnjem državnem proračunu, ki ga je senat že odobril. Seja poslanske zbornice bo sklicana na osnovi zadevnega člena ustave, ki pravi, da mora parlament vsako leto odobriti državni proračun, ker v nasprotnem primeru državna uprava bi ne mogla delovati. RIM, 28. — Zunanji minister Moro je danes odpotoval v Bruselj, kjer se bo udeležil zasedanja ministrskega sveta Evropske gospodarske skupnosti in štirih držav, ki bodo kmalu uradno pritopile v skupnost. bena od obeh strani ne skuša doseči hegemonije v Aziji in na Pacifiku ter obe nasprotujeta prizadevanjem katerekoli druge države ali skupine držav, da bi to hegemonijo vzpostavile. FORMOZA. ZDA priznavajo, da obstaja ena sama Kitajska ter da je Formoza r.jen del. Ameriška vlada ie zainteresirana za mirno rešitev vprašanja Formoze s strani Kitajcev samih. Končni cilj ZDA je umik vseh ameriških sil in vojaških naprav s Formoze. Medtem bo ameriška vlada postopno zmanjšala svojo vojaško prisotnost na otoku vzporedno s puouščanjem napetosti. INDOKINA Kitajska stran izraža svojo odločno podporo boju narodov Vietnama. Laosa in Kambodže ter potrjuje, da ie treba spor rešiti na osnovi predlogov v sedmih točkah južno - vietnamske revolucionarne vlade. ZDA pa poudarjajo, da je njihov cilj sporazumna rešitev vprašanja. V pričakovanju te rešitve nameravajo ZDA umikati vse ameriške sile s tega področja, v koiikor bo ta umik vskladljiv s ciljem, da se vsaki državi Indokine zagotovi pravica do samoodločbe. JAPONSKA. Kitajska stran odločno nasprotuje oživljanju in okrepitvi japonskega militarizma ler podpira japonski narod v njegovi želji ik> neodvisni demokratični, miroljubni in nevtralni Japonski. ZDA pa bodo ohranile svoje vezi z Japonsko, katerim pripisujejo največjo važnost. INDIJA - PAKISTAN. Kitajci so mnenja, da bi morala Indija in Pakistan v skladu z resolucijo OZN takoj umakniti vse svoje čete znotraj državnih meja. ter podpirajo pakistansko vlado in ljudstvo v njihovem boju za priznanje pravice do samoodločbe. DVOSTRANSKI ODNOSI. Predstavniki obeh strani so se dogovorili za odčasno navezavo stikov po različnih kanalih, vštevši obisk visoke ameriške osebnosti v Pekingu. Namen teh konkretnih posvetovanj je okrepiti odnose med obema državama ter ohraniti izmeniavo mnenj o vprašanjih skupnega interesa. GOSPODARSKI ODNOSI. Obe strani menita, da je trgovinska izmenjava področje, ki bi lahko bilo vzajemno koristno, ter soglašata, da bi gospodarski odnosi na enakoprav-' ni osnovi koristili interesom narodov obeh držav. Obe strani se strinjata giede potrebe po olajšavah za postopni razvoj trgovinske izmenjave. Iz vsebine poročila ie razvidno, da niso Nixonovi pogovori na Kitajskem rodili senzacionalnih krat koročn'h rezu tatov, česar si pa tu di nihče ni pričakoval. Kitajski in ameriški predstavniki so dosegli soglasnost o omenjenem številu vprašanj, medtem ko ostajajo stališča ostro ločena o vrsti kočiiivih mednarodnih problemov V teri pogledu jo najzanimivejši del poročila tisti, ki zadeva Formozo in ki dejansko pomeni znatno spremembi dosedanje ameriške politike. To skoraj soglasno poudarjajo danes opazovalci ki menijo, da ie bi'a tn cena. ki jo je moral Nixon plačati, če ie hotel ubrati pot dejanskega zbližani? s Pekingom. Zaradi tega je tudi razumljivo, da na.iostreiši komentarji o rezultatih Nixonovega obiska na Kitajskem prihajajo prav iz Taivvana. Formo-ško zunanjo ministrstvo ie objavilo sporočilo, v katerem ostro napada ZDA! Nixonov obisk — pravi v bistvu poročilo — katerega deklarirani namen je bil privesti do miru ter omiliti napetost v Aziji in na Pacifiku, je v resnici '■odil prav nasprotne sadove, državo Azije in Pacifika pa bodo prve, ki bodo morale prenašati posedice. Vsak sporazum. ki zadeva pravico in interese Formoze. je za vlado v Tai-wanu neveljaven, kajt’ Maocetun-gov režim je samo »uporna skupina, ki nima nobene pravice, da bi zastopala ki ta.v ko ljudstvo*. Poročilo pravi tudi, da bo Formoza podvojila napore za »zrušar.ie tiranije*. Severni in Južni Vietnam še nista komentirala obiska. Reakcije v vzhodni Evropi so sicer zadržane, a v bistvu negativne, medtem ko so v glavnem pozitivne reakcije na Zahodu. Tudi v ZDA so komentarji po večini ugodni, čeprav so predvsem z desnice sprožili določene pomisleke posebno v zvezi z vprašanjem Formoze. Zanimive so tudi reakcije na Japonskem kjer ie ministrski predsednik Stato danes v parlamentu izjavil, da ie Formoza del LR Kitajske. To je prvič, da je .japonska vlada zavzela tako jasno stališče. ni postopek in na zasliševanja. Tudi med temi bi bili morali uporabiti anglosaški slog*. Ob teh obtoženčevih besedah so začeli gledalci burno ploskati, šest mladeničev je pozdravilo plesalca z dvignjeno pestjo in nekateri so začeli kričati: »Svoboda za Vaipredo, svoboda za Vaipredo ...» Sodni svet je zapustil dvorano, medtem ko so se odvetniki še vedno kregali med seboj. Posredovali so tudi karabinjerji, ki so oddaljili skupino mladeničev iz dvorane. Razprava pred sodiščem se .je začela kot vedno z apelom obtožencev Nato ie sodnik dal besedo javnemu tožilcu, ki ie odgovoril odvetniku Spazzali.iu na njegov ugovor o teritorialni pristojnosti rimskega sodišča Dr. Occorsio je zlasti poudaril, da se mu zdi čudno, da je ta problem postavil prav odvetnik Spazzali, ki brani Enrica cd Colo. kateri je obtožen manjših prekrškov, medtem ko sc odvetniki glavnih obtožencev niso dotaknili tega vprašanja. Glede ostrega napada nani, da si ie nasilno prilastil preiskavo, pa je iavni tožilec pripomnil, da je preiskovalni postopek vodil preiskovalni sodnik dr. Cudillo. Ob tej tožilčevi pripombi je prišlo do incidenta, ki smo ga opisali v začetku. Po kratkem premoru, med katerim so karabinjerji odpeljali obtožence v čakalnico, se je sodni svet vrnil v dvorano. Predsednik je ponovno dal besedo iavnemu tožilcu in je opomnil odvetnike naj se strogo držijo pravilnika. Poleg tega na ie tudi pozval občinstvo, naj s’cdi razpravi v popolni tišini in je zagrozil, da bo v nasprotnem primeru nadaljeval razpravo za zaprtimi vrati. Dr. Occorsio je nato ponovno začel s svojim izvajanjem. »Problem sodnega postopka je zelo zapleten in vsebuje precej drugih vprašanj. Glede prvega očitka o aretaciji Pietra Valprede priznam, da mi nismo poznali dinamike a-tentatov, ko smo odredili njegovo aretacijo, v ukrepu pa smo navedli vse dokaze, na katerih je tedaj slonela obtožba in sicer, da je plesalec pripadal skupini «22. marec*, ki je pripravljala atentate proti ustanovam in osebam, vsaj tako je govoril Mario Merlino v rimski kvesturi*. Javni tožilec je začel nato o-bravnavati ugovor o teritorialni pristojnosti rimskega sodišča. Po mnenju dr. Occorsia je sodišče pristojno. ker je zadnja bomba, po časovnem zaporedju eksplodirala v Rimu. Ob koncu razprave je javni tožilec zahteval, da vpišejo v zapisnik besede, ki mu jih je zabrusil Valpreda. Danes popoldne je Valpredov odvetnik Calvi izjavil, da je bila plesalčeva reakcija popolnoma u pravičena, ker se je javni tožilec skliceval na «fair play», katerega ni spoštoval med preiskavo. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII, |,|, nniiiiiiiiiiiniiiiniiHiH*—41,11111111,IIHIUHI, mum, iiiiiiiiiiniiiiimiiii.. SEJA PREDSEDSTVA ZK JUGOSLAVIJE Organizacijski program in naloge do prihodnjega 10. kongresa ZKJ Poročilo Staneta Dolanca in poseg Edvarda Kardelja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — Predsedstvo ZKJ je na današnji seji razpravljalo o izpopolnjevanju nalog organizacijskega programa, ki ga je sprejela druga konferenca ZKJ. Na seji so spre- Pogled ua del občinstva med včerajšnjim odprtjem seminarja za slovenske šolnike v Kuiiuruein domu. Poročilo berite na 2. strani jeli organizacijo dela organov predsedstva, sklepe o formiranju stalnih komisij, odlok o ustanovitvi sklada za založniško dejavnost in znanstvenoraziskovalno delo. Na kraju seje je predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič obvestil člane predsedstva o nekaterih aktualnih vprašanjih gospodarskega položaja. Uvodno poročilo o prvenstvenih nalogah in dejavnosti predsedstva pri uresničenju akcijskega programa konference je podal tajnik izvršnega biroja Stane Dolanc. Dolanc je med drugim poudaril, da najširše množice zahtevajo od zveze komunistov čimprejšnjo rešitev aktualnih vprašanj in da je treba odkrito opozoriti na vzroke, ki objektivno oziroma subjektivno zadržujejo družbeni razvoj. Dolanc je v obrazložitvi predloženega programa opozoril na naloge dolgoročnega značaja in neposredne naloge, med katerimi so priprave za 10. kongres ZKJ, ki bo po statutu sklican spomladi 1974. leta. Med pripravami za bodoči kongres se morajo, po besedah Dolanca, jasno določiti perspektive nadaljnjega razvoja na podlagi analiz dosedanjih izkušenj na vseh področjih družbeno-gospodarskega in političnega življenja. Poleg dolgoročnih nalog je Dolanc posebno omenil delo za nadaljnji razvoj političnega sistema in priprave za bodoče skupščinske volitve. Dolanc je v imenu izvršnega biroja predlagal, da se redna četrta konferenca ZK skliče konec januarja prihodnjega leta, na kateri naj bi poleg političnega po- ročila in ocenitve uresničenja organizacijskega programa preučili tudi neposredne naloge za pripravo skupščinskih volitev. Glede dela izvršnega biroja je Dolanc poudaril, da bo biro delal kot kolektivni organ s kolektivno in individualno odgovornostjo. Poleg izpolnjevanja nalog predsedstva bo Uro spremljal vse politične, gospodarske in druge procese. Izvršni biro bo nastopil proti vsemu, kar bi lahko ogrožalo osnovno politiko ZKJ in vodil borbo na vseh področjih, kjer bo to potrebno. V razpravi o predloženem programu je sodeloval tudi Edvard Kardelj, ki je še posebno opozoril na politično delovanje ZK v pripravah za skupščinske volitve in pri tem dejal, da se bodo morale v bodoče metode dela ZK menjati, da bo zveza komunistov morala vplivati na politiko skupščine predvsem z delovnimi organizacijami in delegatskimi sveti. Kardelj je poleg tega dal nekaj pripomb na gradivo o informativno-propagandni dejavnosti in poudaril, da novinarji - komunisti morajo imeti iste odgovornosti kot vsi drugi komunisti, vštevši predsednika vlade. Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je na kraju seje obvestil člane predsedstva o nekaterih aktualnih družbeno - gospodarskih vprašanjih h) pri tem posebno poudari) odločnost zveznega izvršnega sveta, da dosledno vztraja na uresničenju stabilizacijskega programa. B. B. VČERAJJ/ KULTURNEM DOMU Uradna otvoritev 8. seminarja za slovenske šolnike na Tržaškem v Šolski skrbnik dr. Fidenzi o Ionskih ukrepih za slovensko šolstvo - Spodbudni nagovor prof. Romana Oberlintner/a, namestnika sekretarja za kulturo in prosveto Slovenije bežen do slovenskega jezika in njegove književnosti, obenem pa kritični odnos do dela. Predstavniki bencinarjcv pri odborniku Stoppcrju Prof. Oberlintner govori ua otvoritvi seminarja v Kuturnem tloniu V Kulturnem domu se je včeraj dopoldne začel 8, seminar za slovenske učitelje in profesorje na Tržaškem, ki se bo zaključil v soboto. Uradna otvoritve seminarja je bila po zaključku prvega predavanja, ki ga je imel dr. Vladimir Schmidt za učitelje in profesorje o temi »šola v pogojih sodobnega razvoja znanosti in tehnike*. Uradne otvoritve so se udeležili deželni odbornik za prosveto in šolstvo Giust, vodja deželnega urada za šolstvo prof. Ver-nier, podpredsednik italijanske delegacije v mešani komisiji prefekt Molinari ter člana prof. Angioletti in odv. Gerin, šolski skrbnik dr. Fidenzi, dr. Ivan Baša, z jugoslovanske strani pa gen. konzul Boris Trampuž, namestnik sekretarja za kulturo in prosveto SBS prof. Roman Oberlintner, člana jugoslovanske delegacije v mešani komisiji Albert Zomada in Črtomir Kolenc, ravnatelj zavoda za šolstvo SRS Boris Lipužič, pedagoški svetovalec za slovenske šole prof. Janez Sivec. Seminar je s kratkim nagovorom uradno odprl šolski skrbnik dr. Pe-ricle Fidenzi, za njim je spregovoril prof. Roman Oberlintner, v imenu šolnikov pa je pozdravila predstavnike oblasti in predavatelje prof. Laura Abrami. Šolski skrbnik dr. Fidenzi je v začetku svojega govora pohvalil slovenske šolske voditelje in šolnike za njihovo vnemo pri izboljševanju kulture in človečanskega oblikovanja ne samo gojencev, ampak tudi njih da bo letošnji seminar, kot fesorje sta popoldne sledili še dve že vsi dosedanji, prispeval k dvigu kvalitete pedagoškega dela v šolah nasploh ter da bo spodbudil učitelje in profesorje k intenzivnejšemu izgrajevanju lastne pedagoške osebnosti z individualnim študijem in iskanjem novih, še uspešnejših metod pedagoškega dela*. Prof. Oberlintner je nato dejal, da je »kvalitetno šolstvo osnova kulturne pa tudi gospodarske rasti vsakega naroda. Posebej velja ta znana trditev za šolstvo manjšine, tako slovenske v Italiji, kakor italijanske v Jugoslaviji. Le kulturno osveščena manjšina lahko v sklopu druge države plodno razvija značilnosti svoje nacionalne biti. Kulturna stopnja manjšine, osnova te pa je nedvomno dobro urejeno in kvalitetno šolstvo, je pogoj za življenje manjšine. Ob stikih z matičnim narodom, od koder črpa nacionalne sestavine svojega obstoja, lahko postane manjšina tvoren sooblikovalec tujejezičnega okolja in njegov sestavni del ter most med sosednjima narodoma oziroma kulturama. Prepričan sem — je poudaril prof. Oberlintner — da se bodo pomanjkljivosti, ki trenutno še preprečujejo oziroma zavirajo še hitrejši vzpon kvalitete slovenskega šolstva, z obojestranskim razumevanjem in pomočjo tudi v prihodnje postopoma odpravljale. Tako naj bi se nadaljevalo dobro začeto delo s pripravljanjem ustreznih učbenikov, šolske samih, nato pa je prešel na navaja- I knjižnice naj bi se opremile še s nje tega, kar je bilo v preteklem teoretičnim in praktičnim pedagoškim Dvorana openskega Prosvetnega doma je včeraj popoldne, kot že m sobotnem koncertu domačega pevskega zbora, spet sprejela množico domačinov in tudi ljudi iz bližnjih vasi in iz mesta, ki so prihiteli, mnogi ne samo zato, da bi ponovno slišali domači zbor. temveč predvsem zato, da bi s svojo prisotnostjo počastili ob imenu velikega Prešerna slovenski kulturni praznik. Zbranim je o pomenu praznovanja dneva slovenske kulture spregovorila domačinka visokošulka Živa Grudnova. Svoj govor je aktualizirala. misli e razvijala za današnji čas, kajti veličina Prešernovih idej je prav v tem, da nam govorijo danes in vedno z vso programsko aktualnostjo. Najprej je spomnila, da je bil Prešernov dan proglašen za praznik slovenske kulturu v 'e-ku narodnoosvobodilne borbe. Dejala je, da nas je kultura prevevala v času našega prvega preporoda sredi prejšnjega stoletja, da nam je vlivala poguma in vere v same sebe v najbolj črnih dneh fašizma in nato ved i del slovenskega naroda pripeljala skozi partizanske boste do tako zaželene svobode. Danes — je poudarila — ie praznik naše kulture tudi praznik naše antifašistične budnosti, našega boja za naše narodnostne pravice in za boljšo in pravičnejšo družbo. Družba v kateri živimo, je dejala nato govornica, doživba hude pretrese in vsi dobro vemo. da smo ob prvem koraku nazaj vedno plačali prvi in najhujši davek mi. Zato nam ne more biti vseeno, kaj se dogaja v državi v kateri živimo in ne more nam biti vseeno, če kraške jame služijo danes za skrivališča orožja, ki bi ga črne sile uporabile za svor pohod proti nam. Ne more nam biti vseeno, če se dan za dnem oskrunjajo spomeniki našim padlim in če tisti, ki so za to krivi, ostajajo nekaznovani. Zvesti samim sebi in idealom Prešerna bomo ostali, če bomo tudi ob prazniku naše kulture potrdili ideale našega dolgoletnega antifaši-našem pristanišču. stičnega boia in če smo pripravlje- •iiiiiiriiiiiiMiiaiiiiiaiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiii|l|l||l||l|ll|||l,||,,|liai,,llllllilllllllllllll|,,,l,,ulll|||IJI||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||f DANES IN JUTRI NA DUNAJU predavanji: za učitelje je predaval pedagoški svetovalec za šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu prof. Janez Sivec o temi «Slov-nični in jezikovni pouk v osnovni šoli*, za profesorje slovenščine pa je predaval pedagoški) svetovalec pri zavodu za šolstvo SRS prof. Ivo Zrimšek o temi «Jezikovna obravnava beril*. Predavanju prof. Sivca je sledilo poleg učiteljev tudi večje število dijakov učiteljišča. Prof. Sivec je najprej obrazložil nekaj o-snovnih pojmov slovnice in jezika, nato pa je obdelal najpogostejše napake v izražanju učencev na Primorskem. Prof. Zrimšek je govoril o pristopu k berilu: berilo je treba obravnavati kot umetnino ali pa kot jezikovno vajo? Po mnenju prof. Zrinška sta oba momenta važna in je treba zato posvetiti veliko pozornost branju v razredu. Vse preveč se dogaja, da učenci vedo za vsa dela nekega avtorja, ne znajo pa analizirati pomena teh Deželni odbornik za delo Stopper je sprejel predsednika Del Vecchia in druge predstavnike sindikata ben-cinarjev, ki so mu predočili zelo kritičen položaj te kategorije v naši deželi. Stanje se je v zadnjem času še poslabšalo spričo devalvacije dinarja, kar je povzročilo še večje odtekanje odjemalcev v Jugoslavijo. če je prej ta problem bil občuten samo v ozkih obmejnih pasovih, zadeva sedaj tudi notra-nojst Furlanije - Julijske krajine, tako da so že morali zapreti več bencinskih črpalk. Med pogovorom so predstavniki bencinarjev omenili poglavitne točke tega vprašanja, še zlasti majhno maržo, ki jo imajo zakupniki, potem ko so zadostili zahtevam petrolejskih družb in države, ter vedno večje izdatke za vzdrževanje črpalk. Govor je bil tudi o količini bencina po znižani ceni, ki naj bi ga država dodelila tistim področjem, ki so zabeležila najbolj občutno znižanje prodaje. S tem v zvezi so omenili tudi obrobne težave, ki bii jih imela takšna rešitev. Odbornik Stopper je zagotovil, da se bo deželna uprava pozanimala za rešitev teh vprašanj ter da jih bo predstavila pristojnim državnim organom, da bi čimnrej našli rešitev za neznosni položaj, v katerem je 1.300 bencinskih črpalk v Furlaniji - Julijski krajini. • Predsednik deželnega sveta Ri-bezzi je sprejel včeraj zjutraj poveljnika ladje «Bergamini» kapitana Valenteja, ob 13. pa mu je vrnil V NEDELJO POPOLDNE V PROSVETNEM DOMU NA OPČIN Alj DAN SLOVENSKE KULTURE OB PREŠERNOVI AKTUALNOSTI V svojem nagovoru je Živa Grudnova razvijala misel o aktualnosti Prešernovih idej in naših nalogah v imenu kulture - Se en odličen nastop zbora «PD Tabor» del. Pristop k branju mora torej i obisk na krovu fregate ki je zasi-biti tak, da vzbudi v učencih lju-fdrana v našem pristanišču. letu storjenega v korist slovenskega šolstva. Dejal .je, da je v letu 1971 ministrstvo za javno vzgojo izpeljalo posebni konkurz na osnovi listin in kolokvija za podelitev stolic v staležu srednješolskih zavodov s slovenskim jezikom in da prav v teh dneh zmagovalci pri kon-kurzu prejemajo vabila, naj si iz berejo mesto. Bil je nato — je dejal dr. Fidenzi — poseben rok za usposobljenostne izpite za poučeva nje na nižjih in višjih srednjih šolah z didaktičnimi inšpekcijami v tiskom v slovenskem jeziku, tudi re-vialnim, skrbeti bo treba za nadaljnje izboljšanje strokovnosti učiteljev in profesorjev ter urediti njihove habilitacije in izpopolnjevalne tečaje*. Prof. Oberlintner je nadaljnji del svojega nagovora posvetil letošnjemu seminarju, za katerega je dejal, da ohranja svoj osnovni namen in da je didaktično-metodičnega značaja. Menil je, da je tako prav in da te vsebinske podobe seminarja ne kaže bistveno spreminjati, da pa bi bilo treba preučiti nekatere nove možnosti , . i Pri oblikovanju njegove vsebine. Na zadnjem mesecu šolskega leta 1970-1 koncu pa je dejal: 71, z ustnimi izpiti pa v seotem- h., m ' (1> , jgyj ! »želim, da bi vam tudi ta semi- nar pomagal pri izobraževanju in pospešila razkladanje in uskladišče-nja tega blaga v pričakovanju njegovega vkrcanja za odpremo v izraelska pristanišča Sporazumno s trgovinske zbornico in tržaškim velesejmom namerava ustanova dati pobudo, da bi med XXIV. mednarodnim tržaškim velesejmom ali točneje 19 in 20. junija prišlo v Trstu do srečanja med pristaniškimi upravitelji Sredozem- vnce, na osnovi katerih bo mimstr skem v nacionalno zavedne člane slo do politike prevozov EGS Poleg te- 1 rstom da bl skujmo preučili sta-atvo za javno vzgojo vključilo v ... * ■ ----------*- »- -------- *-• Tržaško-avstrijski razgovori o železniških in cestnih prevozih Med letošnjim tržaškim velesejmom srečanje med pristaniškimi upravitelji Sredozemlja, ki imajo stike s tržaškim pristaniščem - Nakup 13 viličarjev - Novo kopališče na zunanjem valolomu Na zadnji seji vodstva Avtonomne pristanišče ustanove je predsednik dr. Franzil sjjoročil, da bo danes in jutri na Dunaju periodično zasedanje «Odbora za koordinacijo* med predstavniki avstrijske Zvezne gospodarske zbornice ter predstavniki trgovinske zbornice in pristaniške ustanove iz Trsta. Med srečanjem bodo preučili vprašanja železniških prevozov med obema drža vr j i • ... . . 1---- H.mi(u.L»ailj|| lil IIICVI Ul/CIIia UIAd" Nada je so bile sestavljene lest- . vzgajanju slovenske mladine na Trža- j vama glede na avstrijsko stališče stalež usposobljene profesorje nižjih in višjih srednjih šol. Kar pa za deva osnovne šole je dr. Fidenzi Sfjoročil, da .je ministrstvo na njegovo zahtevo zvišalo število učiteljskih inest v stalež od 100 na 111, s čimer je bilo možno oddeliti prenatrpane enorazrednice ali več-razredice, ki zaradi prevelikega števila razredov, poverjenih enemu samemu učitelju, kljub vsej dobri venske narodnostne skupnosti in hkra ti tvorne soustvarjalce italijanske dr žavne skupnosti. Oh i>-i ranska živ- ga bodo razpravljali o vprašanjih kontejnerskega prometa med Avstrijo in Trstom ter o načrtu za cestno nje prometa in naprav ter načrtov za tehnološki razvoj. Srečanje bo potekalo na osnovi splošnega poro- Ijenjska zavzetost za sodelovanje med j povezavo na osi Videm Trbiž Reliak I ^a' P°vzeb;£a po poročilih posa-1- ______ .. ____| povezavo na osi vioem-rrbJž-BeJ.jak., inem h nHstsnišč disku*! i» na nai narodi in državami, v tem primeru med italijanskim in slovenskim narodom, za napredek in človečnost v odnosih med ljudmi, to je prava podlaga za mir in ustvarjalno rast vseh — tudi slovenske narodnostne skupnosti na Tržaškem. Želim vam, V tej Si s ‘sr « s tem zakonu o davč-1 stanja naprav in infrastruktur ter volji, prav gotovo niso nudile jam- f”*P?n'V stva zadovoljivega delovanja. Povečanje mest pomeni tudi večjo možnost zaposlitve učiteljev sloven »kega jezika. vsakodnevnem delu in da bl vaša i-skrcna pedagoška prizadevanja rodila trajne sadove*. Dopoldanskemu predavanju dr. Dr. Fidenzi je tudi sporočil da 1 vlad™ira Schmidta z ljubljanske ' filozofske univerze o temi »Šola v pogojih sodobnega razvoja znanosti in tehnike* za učitelje in pro- je v pripravi razpis natečaja za osnovnošolske učbenike, da se prevajajo učbeniki zemljepisa in državljanske vzgoje za srednje šole. medtem ko so že razdelili učbenik za prirodopis. Za višje srednje šole so v pripravi ali se prevajajo učbeniki za lati ruščino, snlošni zemljepis. zgodovina slovenska antologija v štirih delih in učbenik ke mi je. Kar pa zadeva končno ureditev raznih zavodov, je dr. Fidenzi dejal, da bodo predlagali ministrstvu priznanje samostojnosti strokovnega zavoda za industrijo in obrt, začenši s prihodnjim 1. oktobrom 1972; zavod bo imel lastnega ravnatelja. Dr. Fidenzi je zaključil z besedami, da lahko ugotovimo, da je leto 1971 bilo zares odločilno leto za šole s slovenskim jezikom na poti k cilju, ki ga predstavlja njihova splošna popolna ureditev. Za seminarje f>a je dejal, da predstavljajo notranje obnavljanje šolnikov in izrekel željo, da bi tudi ob koncu tega seminarja vsak šolnik imel nedvomno kulturno korist, ki končno predstavlja korist za gojence, ki so jim zaupani. V imenu republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SR Slovenije, je seminariste predstavnike šolskih oblasti, učitelje in profesorje pozdravil prof. Roman Oberlintner, ki je hkrati izrekel zadovoljstvo, da je tudi letos sodelovanje med republiškim sekretariatom za prosveto in kulturo v Ljubljani ter šolskim skrbništvom v Trstu rodilo sad. ki se ka že v organizaciji in vsebinskem oblikovanju letošnjega seminarja, že osmega j» vrsti. »Prepričan sera — je dejal prof. Oberlintner v- otanici i iti ij ?Xznfhm^, 6 PfUTe 'n, ° Perspektiv, ki se kažeio v bodoč- ustrezmh pos edicah za mednarodne nosti .... nas pomorski nromet ta- sr**** tt fr* razgovorov predvideva tudi preuči- ......... tev razvoja avstrijskega izvoza v čezmorje in položaj pomorskih d rog našega pristanišča. V zvezi s prihodom na stotine železniških vagonov s stanovanjsko o-premo iz vzhodnih dežel, namenjenih za Izrael, je pristaniška ustanova najela tri skladišča v pristaniškem podjetju Gaslini s skupno površino 5.000~ kv. m„ da bi tako raznim blagom na krovih in z rudninami. Na koncu seje so se člani vodstva podali na pomol VII.. kjer je bila svečanost predaje pomola pristaniški ustanovi, o čemer pa smo že poročali. Zlom kolena zaradi padca Včeraj so malo p0 poldnevu sprejeli na ortofJedskem oddelku 47-let-nega Federika Husela iz Velikega Repna 53, kateremu so ugotovili zlom kolena desne noge. Husel, ki se bo moral zdraviti kakih 40 dni, je izjavil, da je zvečer 16. ali 17. t.m. med hojo po cesti zdrsnil na pesku. iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHnvmnifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,ll,l,ll,ll,IIIB NA ČETRTKOVI SEJI POKRAJINSKEGA SVETA OBSEŽEN PROGRAM DEL ZA POKRAJINSKE CESTE • Drevi, ob 20.30 bo na sedežu v Stari istrski ulici 43 seja rajonske konzulte za Skedenj in Čarbolo. Na razgovorov predvideva tudi preuči-1 Sraš3a.rCdU “ **** *“ dn,ga strežnega pomorskega in zemeljske-1 ga prometa. Pristaniška ustanova j bo v ta namen uredila v posebnem I velesejemskem paviljonu fotografsko dokumentarno razstavo. V skladu z odredbami deželnega zakona z dne 17. decembra 1970 štev. 46, ki dovoljuje jJodeljevanje izrednih prispevkov za nakup mehanske opreme za lažje opravljanje pristaniških operacij, je pristaniška ustanova zaprosila odborništvo za industrijo in trgovino za pri-sjjevek 62.250.000 lir na račun deželnega finančnega leta 1972 za nakup 13 viličarjev, ki so potrebni za nadaljnjo mehanizacijo pristani- škega dela. j Dr. Franzil je nato sporočil, da i j« na mednarodni razstavi Inter { traffic 1972. posvečeni najnovejšim Za turistične ceste v tržaški pokrajini predvidena milijarda in pol lir | fflSS^od‘SSJTdto ? ™rci. tržaško jjristanišče zastopano z ob- Včeraj-danes Danes, TOREK, 29. februarja JUST Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 17.47 — Dolžina dneva 11.05 — Luna vzide ob 18.30 in zatone ob 6.36 Jutri, SREDA, 1. marca ALBIN Zadnja seja pokrajinskega sveta je bila posvečena v celoti vprašanju šolske reforme. Seja, ki bo v četrtek, pa ima na dnevnem redu veliko število upravnih sklepov, ki ki jih bo moral svet potrditi. Prve točke dnevnega reda so namenjene imenovanju predstavnikov tržaške pokrajinske uprave v raznih ustanovah — od de Henrique-zevega vojnega muzeja do tržaškega velesejma, deželnega sveta za izseljenstvo in drugih. Zatem se bo svet izrazil o vrsti ukrepov, ki jih je sprejel odbor j» lanskem decembru. Med temi je obnovitev oddelka «M» umobolnice, za kar bodo Straški znašali 121 milijonov lir, podpore raznim kulturnim in jjodpomim ustanovam, nakup delnic družbe za gradnjo av-toporta pri Fernetičih, finančne podpore bolnikom v umobolnici, določitev plače direktorju te bolnišnice — prof. Francu Basaglii. gradnja telovadnice, bazena in športnega igrišča za šolo »Da Vinci* in drugo. Vendar pa je največ točk posve čenih gradnji in popravilom po- krajinskih cest. Zgradili bodo ce sto od Prebenega v Mačkovi je (60 milijonov lir), ponovno asfaltirali pa bodo »vipavsko cesto* (30 mil. 500 tisoč) s Cola v Briščke (27 milijonov), cesto z Opčin na Bazovico (64 milijonov), cesto v Zgonik (25 milijonov), {»krajinsko cesto iz Sesljana na Opčine (45 mi sežnim paviljonom, v katerem je razstavljena velika maketa pristanišča in njegovih naprav, več panojev in fotografij. Vodstveni odbor ie nato dal svoje soglasje za modernizacijo kopališča na valolomu nasproti starega prostega pristanišča. Ta modernizacija predvideva med drugim zgraditev lijonov). Pripravili bodo tudi ce-1 bazena 50 x 20 m s sladko vodo sto za pešce iz Grijana do n<=kr1a- ter napravo za čiščenje in ogrevanje Vile Stavropulos. Poleg tega bodo prevzeli1 za leto 1972 nekaj občinskih cest, za kar bodo potrosili 20 inilijonov lir. Največji strošek pa bo za petletni načrt turističnih cest v tržaški pokrajini. Ta načrt so priredili za vedno večje potrebe turizma in bo zahteval za zgradnjo eno miliiardo in 500 milijonov lir, seveda porazdeljenih na piet let. Sicer pa bo morala ta načrt odobriti še deželna uprava, kajti [»krajina zbere [»trebe vseh občin, sestavi prednostno lestvico posameznih '"'Črtov, dežela pa dokončno ori<^ i cp-lotni načrt in dodeli finančna pnd-I»ro [»kraiinski upravi za tako obsežna dela. nje, zgraditev manjšega bazena aa otroke in obnovitev [»slonja, v katerem bosta restavracija in bar. Načrt bo predložen ustrezni komisiji za njegovo uskladitev z regulacijskim načrtom pristanišča. Sj»ročeno je bilo, ck. je ministrstvo za trgovsko mornarico pooblastilo direktorja pristaniškega urada za delo. da lahko razpiše natečaj za vpis v seznam začasnih delavcev 133 priložnostnih pristanišč-nikov za krajevne kompanije za manipulacijo z blagom na zemlji, z DRUGE VESTI NA ŠESTI STRANI Vreme včeraj: naj višja temperatura 11,1 stopinje, najnižja 8,8 ob 19. uri 9,6, zračni tlak 1014,9, raste, veter 4 km na uro, južni, vlaga 87-odstotna, dežja je padlo 6,6 mm, nebo poobla-čeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V dneh 27. in 28. februarja se je redilo 15 otrok, umrlo pa je 21 oseb. UMRLI SO: 51-letna Pia Buda, 71-letna Anna Stabile, 62-letni Michele Maraia, 85-letna Emma Castagna vd. Zoni, 71-letna Vittoria Metelko, 68-letna Melania Scrigner. 68-letna Norina Benussi por. Caruana, 66-letni Giuseppe Bazzarini, 76-letna Anna Kobencelj por. Pertot, 80-letna Maria Grion, 60-letni Francesco Bernazza, 61-letni Giorgio Ruzzier, 80-letna Gio-vanna Busecchian por. Brunetti, 76-letna Silvia Suša vd. Orlando, 66-letna Natalia Sivez por. Salvatori, 50-letni Bruno Ziz, 86-letni Giorgio Gamboz. 87-letna Erminia Zuccolin por. Fioc-co. 77-letni Ivan Živec, 75-letna Ste-fania Germani vd. Bensi, 76-letna Francesca GerdoL DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre) Vielmetti, Trg Borsa 12, Centauro. Ul. Rossetti 33, Alla Madonna de) Mare. Largo Piave 2, Sant'Anna. Er ta di S. Anna 10 (Kolonkovec). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Biasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Bernini 4, Al Castoro, Ul. Ca vana 11, Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). ni braniti to kar imamo in se boriti za dosego tistega, česar še nimamo. Govor so prisotni sprejeli z burnim odobravanjem, kakor so z navdušenjem poslušali tudi izvajanje pevskega zbora «PD Tabor*, ki je v celoti ponovil program sobotnega koncerta Zbor je pokazal, da je z resnim delom pod vodstvom svojega dirigenta Svetka Grgiča dosegel zavidljivo raven in da je lahko kos tudi najbolj zahtevnim pesmim, pa ms' gre za narodne, umetne ali partizanske. Občinstvu so ugajale vse, najbolj pa tista od openskega tramvaja, pa seveda vse partizanske in Zdravica. Velik aplavz so poželi tudi solisti. Prav je imel na sobotnem koncertu predsednik društva «Tabor» Rudi Vremec, ko je tudi v imenu Opencev čestital zboru in poudaril neprecenljiv pomen njegovega obstoja in nadai. njega razvoja. KULTURNI DOM V TRSTU 8. MAREC Ob mednarodnem prazniku žena bo srednja baletna šola Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani kot gost Slovenske prosvetne zveze izvajala GORJANSKE BAJKE balet v petih slikah z uvodom in medigrami. Po motivih Janeza Trdine in ideji Marjana Kozine napisal Henrik Neubauer. VLJUDNO VABLJENI VSI! Slovensko gledališče v Trstu — Kulturni dom SERGEJ VERČ KO LUNA ŠKILI Z DESNIM OČESOM IN JAŠE VELIKI VOZ (Resnična bajka v dveh delih) KRSTNA PREDSTAVA Scena: KLAVDIJ PALČIČ Kostumi: MARIJA VIDAU Glasba: IVAN MIGNOZZI Režija: MARIO URŠIČ Razpored predstav pod rubriko Gledališča. GLASBENA MATICA — TRST Koncertna sezona 1971-72 Sedmi abonmajski koncert V soboto, 4. marca, ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT orkestra Glasbene matice Dirigent: OSKAR KJUDER Solistka: PAVLA URŠIČ - harfa Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605 od 10. do 12. in od 16. do 18. ure ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Danes, 29. februarja, ob 20.30 bo govoril v Slovenskem klubu SREČKO VILHAR, ravnatelj študijske knjižnice v Kopru o KMEČKIH UPORIH NA SLOVENSKEM Predavatelj bo predavanje popestril s številnimi diajxizitivi. Vljudno vabljeni! Prosvetno društvo »IVAN CANKAR* priredi JUTRI, 1. marca, ob 20.30: ((predavanje o KENIJI » ki ga bo imel Mario Magajna s prikazovanjem številnih barvnih diapozitivov o tej čudoviti afriški deželi. Vabljeni! Prosimo točnost! AVGUST ČERNIGOJ ANTOLOŠKA RAZSTAVA GRAFIKE KULTURNI DOM 1. marca ob 20. url. Prosvetno društvo »TABOR* — Opčine P. GOLIA PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE mladinska igra v režiji LEU NAICRSTOVE Kulturni dom v Trstu v torek, 7. marca ob 15.30 Rezerviranje sedežev pri SPZ tel. 31-119 Vabljeni starši in otroci! Krožek za družbene in politične vede «PINKO TOMAŽIČ* prireja v sredo, 1. marca, ob 20.30, v Ul. Capitolina 3 predavanje. Tovarišica VLADA ŠEBEK BIDOVEC-MORANA bo spregovorila o razvoju ženskega gibanja v svetu in še posebej v Trstu. VSTOP PROST KMEČKA ZVEZA vabi na OBČNI ZBOR, ki bo v nedeljo, 5. marca 1972 ob 9. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio št. 4. Dnevni red: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora. 2. Predsedniško poročilo. 3. Poročilo tajništva. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Pozdravi in diskusija. 6. Volitve. 7. Razno. V morebitnem drugem sklicanju. pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Kopru in NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA v Trstu prirejata v Trstu, Ul. Geppa 9 RAZSTAVO mladinski pisatelj JOSIP RIBIČIČ razstava bo odprta do 4. marca od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. 12. in od 15. do 19. ure. Razstave V galeriji Torbandena razstavlja do 2. marca slbkar Cremonini. V galeriji Cartesius razstavlja znani tržaški slikar Riccardo Bastianut-to. Predvidoma bo razstava trajala do 3. marca. V umetnostni galeriji »Tergeste* razstavlja do 10. marca svoja dela tržaška slikarka Zora Koren - škerk. V galeriji Rossonl na Korzu Italia bo od 1. do 11. marca razstavljal Boris Zulian. Razna obvestila Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi vse vinogradnike tržaške občine, ki želijo razstavljati svoj pridelek na VI. razstavi domačih vin, da prijavijo svojo udeležbo pismeno na sedež konzorcija - Dom A. Sirk, Sv. Križ št. 61, ali pri Kmečki zvezi. Ul. Geppa 9. do vključno 29. t.m. SPDT priredi v nedeljo, 5. marca, smučarski izlet v Sappado za Trofejo tržaškega prvenstva Tommasini. Omejeno število mest. Cena 1700 lir. Vpisovanje do 1. marca v Ul. Geppa 9. Slovensko gospodarsko združenje — Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja - 30. 4. in 1. 5. 1972 v Kranjsko goro. Cena 10.500 tir. Vpisovanje vsak dan na sedežu združenja v Trstu, Ul. Fabio Filzi 8. Gledališča KULTURNI DOM V četrtek, 2. marca ob 20.30 Pre<^' premiera (Abonma red E — mladi®' ski v četrtek) Sergej Verč »Ko h®8 škili z desnim očesom in jase Veli® voz*. V petek, 3. marca ob 21. uri Pr^ miera (Abonma red A) Sergej Veri »Ko luna škili z desnim očesom 10 jaše Veliki voz*. VERDI Danes ob 20.30 za red B v vsdl prostorih druga predstava Wolf-Fer' rarijeva opera «11 Campiello*. Dirl' gent Nino Verchi. Pri blagajni if" dališča se nadaljuje prodaja vstop®c-# # # Danes zvečer ob 21.15 bo nacionalni radijski program oddajal Viozzije'1® opero «Elizabeta» v isti zasedbi, kateri je doživela krstno uprizorite5 na odru gledališča Verdi. POLITEAMA ROSSETTI Danes zvečer ob 21. uri prva Pr®^’ stava dela «Perela, dimnati m0**’ katerega gledališko verzijo je P° ^ manu Alda Palazzeschija pripravil n0-berto Guicciardini, ki je tudi režiser. Delo uprizarjajo člani zadružne s®1' pine »Gruppo della Rocca*. Nazionale 15.30 zadnja predstava 22.10 «L’ultimo eroe del VVes Barvni film. Brian Keyth. . Fcnice 15.30 zadnja predstava 22.10 «11 caso Mattei*. Barvni fd®" Gian Maria Volonte; režiser Fran<* Cristaldi. „ Eden 15.30 zadnja predstava ob «Mania di grandezza*, L. De Fune5, Yves Montand. Barvni film. Grattacielo 16.00 «Senza movente*. Dominique Sanda, Stephane rtU drau, Laura Antonelli, Carla vina. Barvni film. , Excelsior 15.30 «L’adultera», BarV!j film. Bibi Anderson. Režija Bergman. Prepovedano mladini P°° 18. letom. Ritz 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 dal pianeta delle scimmie*. B®r kinemaskopski film. Sal Mineo Riccardo Matalan. . Aiabarda 16.30 «Weekend proibito una famiglia quasi per bene»- y . va Koščina. George Geret. Bar1 film Prepovedano mladini P°d letom. Aurora 16.00 «Sole rosso*. Fbape Bronson, Uršula Andress. Alain v ion. Barvni film. ^ Impero 16.30 «Non commettere 8 impuri*. Barvni film. B. Bone in Claudio Gora. Prepovedano 1,1 dini pod 18. letom. Cristalio 16.00, 17.50, 20.00, 22.00 ^ squillo per 1’ispettore Klute*. B8f^ film. Jean Fonda in Donald ® jg, land. Prepovedano mladini P0^ letom. j Capitol 16.00 «Soffio al cuore*. Bnr'j\ film. Lea Massari. PrefKivefl8" mladini pod 18. letom. ... Moderno 16.00 «La stirj>e degli Anthony Quinn in Irene Barvni film. Prepovedano nJ* pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.30 zadnja Pred* va ob 21.30 «11 piccolo grande mo*. Barvni film. Dustin Hofff®\) Ideale 16.00 «11 tesoro di Cap* Kidd*. Tony Dexter, Eva C8“° J. Seay. Barvni film. frf). Astra 16.30 «Lo strangolatore di ^ dra*. Joachim Fuchsberger in B8, Frank. Prepovedano mladini ™ 14. letom. Abbazia 16.00 »I 6 della grande pina*. E. Borgnine in J. BrC"u Barvni film. Prej»vedano nd* pod 14. letom KINO «IRIS» PROSIŠ. Ob 19.30 «IL TRONO DI FUOCO* Cinemascojje. Technicolor. Igrajo: Christopher Lee, Ma*,a Schell. Margareth Lee PreP° vedano mladini pori 18. letoso Mali oglasi Tričlanska odrasla družina. s,aLjn’ ča v Padovi (Veneto). z nns* ^ stanovanjem, išče 21 35-letno rfV, sko z znanjem italijanščine. ljeno preseliti se. za vsakdani8 ^ ka hišna dela (veščo kuhani8- j spravljanja itd.). Domače vzdui*^' „ soka mesečna plača. Pisati *>r Cassetta 84 - 35100 Padova. SOŽALJE eit športno društvo »Olimpija* svojemu nogometašu Brunu " sožalje oh izgnhl dragega očet*’ 27. t. m. je preminil KARLO SOSIČ Pogreb bo danes ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na' ravnost v cerkev na Opčinah. Žalostno vest sporočajo sestra Justina PaljeveCl nečaka Karlo in Genio z družino ter družina PerS' Občinska pogrebna služba T. F„ tel. 38-608 Na piranskem pokopališču smo se včeraj poslovili od ANTONIJE GORELA roj. ŠPEH Zahvaljujemo se vsem, ki so ob tej priložnosti počastili nj®*1 spomin, posebna zahvala dr. Čeparju, osebju oddelka C bolnišni«e v Ankaranu, pevskemu zboru z Raven in darovalcem cvetja. Trst, 29. februarja 1972 Žalujoča hči Lidija Jerebica z družino GORIŠKI DNEVNIK H OSMIH MESECIH ODKRIT ZLOČIN V pijanosti pretepel priletnega moža in mu prizadejal lobanjske poškodbe Junija lani so zadevo arhivirali s pripombo, da je napadeni umrl naravne smrti Proti koncu maja ali v začetku lani je Stellio Crevatin, ro-v1 1916. leta in stanujoč v. občin-zavetišču v Ul. G Gozzi 5, ~^al tedaj 45-letno Mario Rudolf. katero je ves večer popival. Če-j^kv je bil že pošteno niian. se je zavedel pozne ure in je ho- rektarja bolnišnice o smrti Giovan-1 skusa izsil.jevan.ia Marie Rudolfo-nija Giunte državnemu pravdništvu ve. ki uradno stanuje, pa čeprav je prišlo v roke dr. Sartonastasu, je dvajset iet živela z Giunto, v ki je nekaj mesecev kasneje, to je I pasjem zavetišču na Opčinah, in domov. V zavetišču namreč po ‘noči nobenega ne puščajo v spal- j Toda Rudolfova, ki je dobre-Jj® sr.ca, ga je potolažila: «pijva Prej*, mu je rekla, «spal pa boš Laskavo ponudbo ie Cre-■ n z veseljem sprejel in tako ie oktobra, odredil dodatno preiskavo, ki .jo je poveril sodno — preiskovalnemu oddelku karabinjerjev. Ti so se na podlagi starih zapisnikov 2. ure segal v žep in plačeval s°ear®c za kozarcem. Jj^Pčno sta se Rudolfova in Cre-odpravila domov k njenemu TJ*Snovalcu, Giovanniju Giunti, ro-^ marca meseca 1896. leta Modici pri Siracusi. Vrata so s znotraj zaklenjena, zaradi če-o.r -K morala Rudolfova potrkati. S*1,1 ji .je priletni Giunta, ki se-i^P.Pi hotel slišati, da bi ob njem j, ,Pn Rudolfovi penooeval kak molj. • Prisotnost Giunte ,je presene-tudi Crevatina. ki je upal. da j. sam s svojo znanko. Jasno je, I J® nastal prepir, med katerim . . tovatin zahteval od Rudolfove j ’ Pni vrne desettisočak, ki ga je njPri zapravil v upanju, da bo z l_°v tudi prebil noč. Vsi trije so P?cali in ko je Rudolfova ukazala , lUPti naj oa Crevatinu 10 000 lir. da ^ ga iznebi, je slednji pobesnel. Pravil se je na Rudolfovo, jo preteci in ker je ženski prišel na JjjPpč Giunta, je tudi njemu pri-rP'1 nekaj krepkih udarcev in na-10 »bežal v noč. ^rugj daa sose^je skoraj poznali > Giunte. Bil je čuden in zme-rfP- Nekaj dni je taval okoli, do-per ni prišel k n.jemu 39 letni sin uiovanni iz Ul. S. Martin, katera so sosedje obvestili o nenadni btomembi očeta. Mlajši Giunta je spremil v boliiišnico kjer so j sprejeli zaradi »bronhialne na- duhe». Glasovi o nočnem pretepu so pri-P na uho tudi sinu, ki ie te go-PPce posredoval zdravnikom. Ti ? Priletnega možakarja ponovna r^Kledali in res ugotovili znake (liuvanni Giunta !*9dei Ka udarca na glavi. Ker je So njegove stanje precej kritično. ae lotilli operacije, ju fe sicer č^la, vendar je Giunta pet dni :®fPeje, to .ie 24. junija podlegel ^ kapi. ■ karabinjerji z Grete in iz- Bar-?val.i so Uvedli preiskavo, vendar J80 ugotovili ničesar. Crevatina so r^r obtožili poskusnega vdora v P-k stanovanje, vendar ga ie prei-^uvalni sodnik dr. Serbo oprostil vjtožbe jn tako ie «zadeva» šla v ?Wv. še posebno, ker je kazalo, je Giunta umrl naravne smrti. Toda obvestilo zdravstvenega di- kl1lll">,..........umu,..........mn,,......im Didht& utednUtvu Prejeli smo s prošnjo za objavo: Spošt. Primorski dnevnik ^ Vašem poročilu o mojem nasto- ^*P na razpravi dne 17. februarja U. na irzaski poara.iuu o «soi- *^U v Italiji* ste oojavili netočno •kročilo o zelo važni stvari, ki za-Ppva naše slovensko soisivo: gre za wiavo izpričeval, ki jih izdajajo /Pse šole «s slovenskim učnim je-"«0111» Stellio Crevatin mojega izkustva v stikih z ita- atissim oučinstvom in v javni u-p*avi izna.ia, aa se ta napis napae-k tolmači in sicer v smislu, da se stovenskui šolah poučuje samo j‘°venski jezik in da je zapostavila. /aram tega naj bi naši cuja-i ne obvladali dovolj italijanščine Maria Rudoll tudi povzročitve telesnih poškodb ženski. Izsiljevanje po otroško. Včeraj so na letečem oddelku že mislili, da imajo opravek z drznim izsiljevalcem. Neki meščan jim je namreč prinesel grozilno pismo. »Pred cerkev sv. Antona prinesi 100.000.000 lir* je bilo napisano s strojem. Vodnik Furlan se je s sodelavci takoj podal pred cerkev trdno prepričan, da bo zalotil izsiljevalca. In res je zalotil dva komaj meter visoka fantiča. Izkušenemu preiskovalcu je šlo na smeh in je fantka povabil s seboj. Na kvesturi sta se izpovedala: eden od njiju je dobil v dar otroški pisalni stroj. Sicer nista razumela pomena, a vseeno sta napisala pismo in šla pogledat kaj se bo zgodilo. Tako sta se oba znašla prvič, in upajmo zadnjič, pred pre- V PRIREDBI DOMAČIH PROSVETNIH DRUŠTEV Domačini v Sovodnjah in v Dolu so počastili dan slovenske kulture Obe predstavi sta bili v domačih šolah . V Dolu je društvo «Kras» sodelovalo s čitalnico • V Sovodnjah so levji delež proslave imeli mladi dijaki Prešernove proslave postajajo naša najbolj reprezentativna in množična kulturna manifestacija. Prirejajo jih vsepovsod, na njih prihaja do izraza angažiranost na ljudskoprosvetnem področju vseh slojev našega prebivalstva. Do posebnega razmaha takih proslav je prišlo na Goriškem letos. Poleg že tradicionalne osrednje proslave v Prosvetni dvorani in v še nekaterih drugih društvih, ki so jih gojile že vrsto let, smo imeli letos take proslave tudi v drugih krajih. V Dolu so proslavo priredili že lani, v soboto zvečer sta jo skupno priredila domača čitalnica in prosvetno društvo »Kras*, prvič pa je bila, prav tako v soboto zvečer, takšna proslava v Sovodnjah. Ljudje so se v obeh krajih polnoštevilno odzvali, kar še enkrat dokazuje, da take prireditve cenijo in potrebujejo. V Dolu sta proslavo priredila domača čitalnica in prosvetno društvo »Kras*. Prireditev je bila v iskovalci, kot jih verjetno gledata j veliki učilnici domače osnovne šo-na televizijskem ekranu. Le da so [et v njej so se zbrali poleg mla- tokrat bili zelo prijazni, še posebno, ker sta si fantka sama naložila kazen: stokrat bosta napisala, ne s strojem, pač pa s peresom »Pred cerkev sv. Antona...*. »Napišita pet-stokrat* jima je bolj za šalo kot zares rekel funkcionar. »Ne, to je preveč* sta odgovorila in krotko sledila ne preveč zadovoljnima mamicama. dih šolarjev tudi starejši ljudje. Vsa čast domačinki, učiteljici Anici Pahorjevi, ki vodi tudi čitalnico, da je zbrala okrog sebe toliko ljudi. Govor o Prešernu in o pomenu te proslave je imela prav Anica Pahorjeva. Po kratkem orisu njegovega življenja je poudarila pomen, ki ga je imel Prešeren v času naše partizanske epopeje, ko so se naši junaki v gozdovih oplajali z njegovimi pesmimi. Zaradi tega danes Slovenci Prešerna cenimo bolj kot kdajkoli poprej. Prešernov praznik je praznik slovenske kulture, je praznik slovenstva. Sledile so recitacije, pesmi raznih slovenskih avtorjev, ki so jih podali Viviana Berlotova. Janko Heric, Marjetica Vižintin, Ana Marija Ferletič in sama Anica Pahor. Nastopil je tudi domači pevski zbor »Kras* pod vodstvom Pavline Komelove. Med prireditvijo so prikazovali številne diapozitive, ki so bili v skladu z vsebino večera. Kot v Dolu je tudi v Sovodnjah prireditev bila v domači šoli. V veliki pritlični učilnici so se zbrali številni domačini, z njimi je bil župan češčut v spremstvu izvoljenih predstavnikov. Proslavo so, v okviru prosvetnega društva »So-vodnje*, priredili domači dijaki in ji dali poseben pečat. Vsa čast tem našim mladincem, ki so znali, prvič po toliko letih, prirediti v domači vasi tako uspelo prireditev. Uvodni govor je imel domači dijak Marko Rojec, nato so sledile številne recitacije, ki so jih podajali Emil Tomšič, Andre-ina Tomšič, Marijan Cijan, Savina Cotič, Fabjan Čevdek, Patricija Batistič, Marko Cotič in Marko Rojec. Med recitacijami so imeli tudi primemo glasbeno spremljavo, ki jo je vodil na magnetofonu Darij Cotič. ...................................................................................Miillllliliimiiiiiiniiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu ZANIMIVA DEBATA O EKOLOGU! Ravnotežje v naravi v nevarnosti zaradi nenadzorovane industrializacije Na debatnem večeru študentovskega krožka so sodelovali ugledni strokovnjaki ■ Potrebni so zakoni za zaščito okolja V soboto smo omenjali možnost, da se bodo posoški socialdemokrati V soboto popoldne je bilo v gori- ki jih obkroža, je po naravnih za- pa ta problem z druge strani. Pri ] v nedeljo odločili izstopiti iz vseh V okviru prireditve sta bila tudi nastopa dveh pevskih zborov. Pod vodstvom Zdravka Petejana je nastopil sovodenjski Nonet, ki kaže od nastopa do nastopa boljše rezultate. Ob koncu so nastopili štandreški pevci zbora «Oton Župančič* pod vodstvom Cirila Siliča. Ta zbor ima danes veliko pevcev in tudi na nastopu v Sovodnjah je dokazal, da bo lahko kmalu zastopal Goriško tudi v plemeniti tekmi z drugimi zbori. Dve uspeli Prešernovi proslavi torej. Našim prosvetnim delavcem v mestu in na vasi želimo čim-več uspehov pri nadaljnjem delu. Stiki med mladino z obeh strani meje V okviru stikov, ki jih komisija za šport in doraščajočo mladino pri SKGZ stalno vzdržuje z mladinskimi organizacijami iz matične domovine, so se v soboto in nedeljo mudili pri nas predstavniki občinskih konferenc ZMS iz Tolmina, Idrije, Sežane in Kopra. Namen srečanja je bil, da trii mladincem iz obmejnih občin Slovenije pokazali naše ustanove in društva ter njih delovanje. Mladinci so si v soboto ogledali Slovenski kulturni dom v Trstu in Dijaški' dom, kjer so imeli tudi razgovore s predstavniki komisije. Ogledali so si tudi nekatere zanimivosti Trsta, med njimi Miramarski park. V nedeljo zjutraj so gostje skupno s spremljevalci prišli na Goriško. Zaustavili so se na sedežih prosvetnih društev po goriških vaseh in v Slovenskem dijaškem domu v Gorici. Obisk so zaključili z družabnim kosilom na Oslavju. Socialdemokrati so zborovali • l - v-*-) m K Sms-« M jlHjjAO j* Aa/UUM, f I cilaiorji na Prešernovi proslavi v Dolu »Vi -'¥■ Sovodenjski dijaki med branjem Prešernovih pesmi ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiHiiinHiHHiiiiHiiiiiiiiiiiHHUimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiaiii OBČINSKI SVET V GORICI Solidarnost občinske uprave z žrtvami na delu v Tržiču Župan naj posreduje v korist malim avtoprevoznikom ški pokrajinski palači srečanje, na katerem so razpravljali o ekologiji. To srečanje je priredilo Združenje študentov medicine in biologije, ki je bilo pred kratkim ustanovljeno v Gorici, študentje so že pripravili nekaj takih srečanj, katerih tema so vedno medicinski ali biološki problemi. Na sobotno predavanje so povabiti prof. Elvezia Ghiardellija, docenta biologije na tržaški univerzi, prof. Luigija Majo-rija, docenta higiene na tržaški univerzi, odiv. Matteiko, ki je nadb-meščal tržaškega sodnika ter sociologa dr. Raimonda Strassdda. Med prisotnimi je bil tudi deželni odbornik za zdravstvo odv. Devetag. Besedo ekologija danes zelo pogosto slišimo in uporabljamo. Kakšna pa je ta veda, ki je postala zadnje čase tako znana in kaj tako važnega proučuje, da jo uporabljajo ne samo znanstveniki ampak tudi politični možje, sociologi, ekonomisti, pravniki in drugi? Med vsemi živimi bitji in okoljem, konih vedno neko ravnotežje. To ravnotežje ni sicer statično in vedno enako, je pa v svoji dinamični obliki tako preračunano, da v tem okolju ne more priti do velikih sprememb. Vsi ti zakoni so veljali, dokler ni človek s svojim deiom začel tega ravnotežja rušiti. Danes se dogaja, da neki naravni pojav prevlada nad drugim, da neka živalska vrsta izumre, druga pa se tako razvije, da postane temu okolju nevarna. Ekologija je torej veda, ki proučuje ravnotežje med življenjem v vseh oblikah in okoljem. Lahko bi kdo rekel, da nas ne zanima, da je to ravnotežje tako ali tako; vendar ni tako, ker se je pokazalo, da je človek tisti, ki to ravnotežje najbolj ruši in da je tudi on sam tisti ki ima pri vsem tem naj-večjo škodo. Vzemimo samo primer: vsakdo bo rekel, da je razvoj industrije samo nekaj dobrega za človeka. Na prvi pogled je to res. Oglejmo si vsaki industriji imamo odpadke, ki I odborov leve sredine na Goriškem, uiiHiiiiiiinimimmiimiiiimiiiiiiimiiiiiimimiiitmiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiii BOLJŠI OBETI ZA PRIHODNOST? ja tudi drugih učnih predmetov ne Jati meri kot njihovi italijanski so- h1ci- Posledica' je, da ne štejejo ‘°Venskih šol za enakovredne z i-‘avrstnimi italijanskimi. Stel sem si za dolžnost, da raz-da ima italijanščina na sio-j^bskiii šolah enako število ur in ij° važnost / kor na italijanski šo-, > da jo na„, dijaki obvladajo ka-J*. vsi drugi in da razen tega po-^ajo enako dobro še svoj materin Glede na učni program je ta j^ak z italijanskimi šolami; toliko resno lotili dela in prišli do presenetljivih zaključkov, zaradi katerih je sodna oblast izdala zaporni nalog za Crevatina, ki je sicer dobro znan pokrajinskim in sodnim oblastem. Ta je šel v soboto zaradi pregledov v bolnišnico, kjer so ga v nedeljo opolnoči karabinjerji aretirali in zasitražili. Obtožili so ga namreč nenamernega umora Giovannija Ginute, poskusnega vdora v njegovo stanovanje, po- te. .cel« res, da so nekatere učne prestavljene za slovenske ^iake. . bo Vam težko razumeti, zakaj jfbil moj poseg na razpravi precej temačen od drugih, ker mi je bil srcu najprej ugled slovenske ® spoštovanjem ing. Milan Sosič V svojem 200 tipkanih vrst dolgem Vračilu na seji pokrajinskega sveta W. februarja t. L, je ing. Milan tepC posvetil slovenski šoli dobrih tipkanih vrst (oziroma kot pri-u*. 10 na roko pisanih vrst), ki se Italijanščini glasijo takole: la*!u b° fare un accenno sulla scuo-u OteUa minoranza slovena. La scuo-stat vena ha gli stessi programmi tekali italiani. La limgua d’insegna-e quella slovena per un nu-di ore eguale a quella di ita-{7*?. Recentemente molti testi sco-Jč*tici specialmente per materie tec-. °ae sono stati tradotti in slove ® ed adottati per la scuola. La Jhola della minoranza partecipa in ..eno ai problemi della Scuola ita-aana*. j,^aie poročilo je bilo — kot vsak pvieček — pomanjkljivo, ne oa ne J°£no. Glede na to, da je bila ce- ;.na izjava ing. Sosiča precej ne-j "a (saj v njej sploh ni govora j spričevalih) je prav da ie sedaj I 8- Sosič sam pojasnil, kaj je de-rnsko hotel povedati. Vinjen Videmčan obsojen v Novi Gorici Mario Perizza, 34 let star, iz Vidma, S. Osvaldo 42, bo obsedel deset dni v novogoriškem zaporu. Obsodil ga je včeraj zjutraj sodnik za prekrške v Novi Gorici zaradi vinjenosti in razgrajanja. Perizza je prišel v soboto zvečer v bife marketa Emona v Novi Gorici precej vinjen. Zahteval je kavo, ko jo je popil je pričel zmerjati točajki, jugoslovansko državo in predsednika Tita ter tolkel s pestmi po stroju za kuhanje kave. Kmalu potem so prihiteli miličniki ter vinjenega Vi-demčana odpeljali v zapor. Včeraj zjutraj ga je sodnik obsodil na deset dni zapora, istočasno so ga prijavili javnemu tožilcu zaradi žalitve države in predsednika republike. Perizzo bodo brez dvoma kaznovali še v drugo in v Jugoslavijo ne bo več smel. V decembru predloženo občinam zelo veliko gradbenih načrtov Smo pred omiljen jem krize v gradbeništvu? . Priča-kovanje izvedbe zakona o ljudskih stanovanjih V lanskem decembru so zasebniki in gradbena podjetja predložili občinskim tehničnim uradom na Go- Nesreča na delu v Podgori Z rešilcem Rdečega križa so včeraj ob 10.30 pripeljal« v splošno goriško bolnišnico 59-letnega Rina Rizzija iz Magnana pri Vidmu, ki se je ponesrečil na delu v tekstil ni tovarni v Podgori. Zdravniki so mu ugotovili udarec na lobanji in rano na čelu ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Rizzi je bil zaposlen za tovornjakom pri razkladanju blaga na dvorišču tovarne, ko mu je padla I stranica tovornjaka na glavo in j mu povzročila omenjene poškodbe. riškem veliko gradbenih načrtov za nove stavbe, veliko več kot v prajš-njih mesecih. To pozitivno ugotovitev, ki daje upanje in možno6t, da se bo gradbena dejavnost v prihodnjih mesecih povečala, da bo odpravljeno mrtvilo na tem področju in s tem v zvezi občutna kriza delavske zaposlitve, povzemamo iz mesečnega biltena goriške trgovinske zbornice za mesec januar. Kako je torej s temi načrti? V decembru so bile na pristojnih mestih vložene prošnje za gradnjo 164 stanovanjskih in 12 gospodarskih stavb. Če ti dve številki primerjamo z onimi, predloženimi v oktobru (32 in 40) ter v novembru (31 in 2), vidimo da smo zabeležili precejšen napredek, še večjo razliko dobimo v številu načrtovanih stanovanj: 865 s 6.782 sobami in drugimi prostori v decembru, 275 stanovanj s 3.016 prostori v oktobru in 279 stanovanj s 1.663 prostori v novembru. Samo v decembru imamo torej večje število načrtovanih stanovanj kot v obeh prejšnjih mesecih. Podobno razmerje načrtov imamo tudi v primerjavi s prejšnjimi lanskimi meseci. Lani so namreč gradili malo. Gradbena podjetja, ki zidajo stanovanja za trg, so v glavnem dokončala že prej načete gradnje. Niso pa se lotila novih. V glavnem so v zadnjem času ljudje gradili enosta-novanjske hiše za lastno uporabo. Na tem področju splošna kriza ne vpliva. Omenima naj še nekaj podatkov o dokončanih stanovanjskih hišah v zadnjih treh mesecih lanskega leta. V oktobru so .jih dokončali 56, v novembru 59, v decembru pa 145. Te številke so vsekakor zelo majhne v pokrajini, ki ima skoro 150.000 prebivalcev in v kateri je še vedno, zlasti v okolici Tržiča, veliko popraševanje po sta novanjih, zlasti cenenih. Vest o novih načrtih je dober znah. To pomeni, da bodo ljudje v prihodnjih mesecih, potem ko bodo dobili od občin ustrezna dovoljenja, precej gradili. Delo bodo spet dobili vsi, ka so zaposleni v gradbeni industriji in obrti, dela bo za vse tiste gospodarske zvrsti, ki so z gradbeništvom povezane. Tako naj bi se letos omilila kriza, ki je lani nastala zaradi nasičenosti stanovanjske gradnje tudi na Goriškem. Dodati smemo še to: verjetno bodo še letos prišla na tržišče finančna sredstva novega stanovanjskega zakona, ker smo v predvolilnem o-zračju pa so bo začasna enobarvna vlada skušala brez dvoma pridobiti simpatije prebivalstva z dajanjem denarja za razna javna dela. jih je treba odpraviti. Nekatere industrije to delajo tako, da okužu-jejo atmosfero, druge tako, da oku-žujejo tla in vode. Prav ti odpadki so tisti, ki uničujejo ravnotežje, ki je med okoljem in živimi bitji, kajti slednja, in med njimi tudi človek, se ne nahajajo več v naravnem am-paik V pokvarjenem okolju. Posledice zastrupitve okolja so danes že dobro znane in njih nevarnost se iz dneva v dan veča. Vsi predavatelji so bili soglasni na sobotni diskusiji, da je nevarnost, ki jo predstavlja okuženje okolja, izredno velika. Deželni odbornik za zdravstvo odv. Devetag, ki je v začetku posegel v diskusijo, je dejal, da je to nevarnost treba preprečevati programirano. Ne sme se dogajati, da bomo stvari popravljali potem ko so že nerejene, je dejal Devetag. Pri tem je tudi jasno podčrtal problem sovodenjskega upepe-ljevalnika ter podgorske predilnice, ki nevarno okužujeta atmosfero v naši pokrajini. Odv. Matteika je izrazil prepričanje, da b0 človek stalno rušil ravnotežje zaradi napredka, vendar je treba storiti vse, da bo to ravnotežje pokvarjeno v čim manjši meri. Povedal je tudi, da v italijanski zakonodaji ni še primernih zakonov, ki bi ustrezno ščitili okolje in da je treba poskrbeti, da bodo ti zakoni čimprej izglasovani. Sociolog dr. Strassoldo je obravnaval problem ravnotežja v luči socialno - političnih aspektov. Dejal je, da postaja danes ekologija orožje v rokah političnih sil, ki ena drugo obtožujejo pomanjkanja pravilne zaščite naravnega ravnotežja. ker so mnenja, da je preveč sodelovanja, med krščanskimi demokrati in socialisti in je PSD1 potisnjena nekako vstran. Naša predvidevanja so se skoro v celoti ujemala z odločitvijo nedeljskega sestanka. Sklenili so >. postaviti ultimat KD .in PSI ter bodo na odgovor počakali do 8. marca. Po tem datumu naj bi se odločili prestopiti povsod v opozicijo. Zanimiva je tudi druga vest. ki zanima socialdemokratsko stranko. Tajnik inž. Lodatti in goriški podžupan Rovis sta bila v soboto v Rimu na sestanku pristašev odstranjenega tajnika Ferrija. To naj bi pomenilo, da so v goriški federaciji PSD1 v glavnem za skupino Ferri-Preti. Ni pa izključeno, (ja se bo v kratkem organizirala skupina, ki je za Saragata in Tanassija, saj ima poslanec Ceccherini, ki se prišteva tej skupini, v socialdemokratskih vrstah na Goriškem precej pristašev. Iz tržtške bolnišnice Zaradi zloma leve noge ter drugih poškodb na telesu so sprejeli v tržiško bolnišnico na zdravljenje za 40 dni 65-Ietnega Maria Grattona, doma iz Škocjana, Trg Martin 20. Gratton se je peljal s svojim motociklom, ko je na o-vinku trčil v nasproti vozeči fiat 850 z goriško evidenčno tablico. Za volanom fiata je sedela 28-letna Maria Grazia Pavan, tudi doma iz Škocjana pri Tržiču. Na delu pri podjetju Bianchi se je ponesrečil 58-letni Aiessio Pe-tretti iz Tržiča Ul. Volta 11. Roke je po nesreči vtaknil v ventilator stroja, ki mu je odtrgal dva prsta, druga dva pa mu je hudo poškodoval. Takoj so ga odpeljali r bolnišnico kjer so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 25 dneh. Prvo pomoč so nudili 36 letnemu Edvardu Ferletiču iz Doberdoba, Rimska ulica 26. Na delu mu je padel na nogo težak kos železa ter mu poškodoval levo koleno. Ozdra vel bo v petih dneh. Odpovedana stavka uslužbencev ERSA Stavka uslužbencev ustanove ERSA v Gorici, ki je bila napovedana za danes od 12. ure dalje, je bila odpovedana. Prvotni sklep o stavki so sprejeli na nedavnem občnem zboru uslužbencev, na katerem so zahtevali naj ERSA sprejme predlog deželnega odbora za ureditev staleža uslužbencev deželne uprave z veljavnostjo od junija. Sinoči nekaj pred 19. uro je župan Martina odprl sejo občinskega sveta v Gorici z napovedjo, da bodo poleg upravnih problemov, ki so na dnevnem redu. morali obravnavati tudi gospodarski načrt osmega deželnega področja, kolikor zadeva goriško občino. Sledile so interpelacije. Della Ve-dova (KD) in dr. Batello (KPI) sta predlagala naj bi se občinski svet pridružil obsodbi zaradi smrtnih nesreč na delu v ladjedelnici in naj bi občinski odbor napravil ustrezne korake za ukrepe za večjo varnost na delu. Njun predlog' je župan v imenu odbora sprejel in obljubil, da bodo preko pristojnih odbornikov napravili potrebne korake. Med drugimi interpelanti naj omenimo Vilmo Brajnik (KPI), ki je priporočila naj bi občinska uprava na osnovi lani izdanega novega zakona kov - obrtnikov, ki ne morejo doseči primeaiega števila vaznih dovoljenj za prevoze z Jugoslavija Zato ie priporočaj, naj župan posreduje pri pristojnem ministrstvu, da bodo na bližnjem zasedanju mešane komisije v marcu govorili tudi o tem problemu ter ga bolje rešili. S tem se .je zaključil prvi del seje, ki je bil določen za interpelacije in župan je poročal o sedanjem položaju o gospodarski problematiki osmeea področja. O tem Bomo poročali jutri. Gorica VERDI ob 17.00-22.00: »Lamante del-1’Orsa Maggiore*. Giuliano Gemma i Veti X m Senta Berger. Italijanski oarvni o tekstilni industrija, priporočila de- 6 J želni upravi naj bi tudi Gorico vključili v področje za večji razvoj take industrije. Zahtevo je podkrepila z ugotovitvijo, da se je število zaposlenih v tekstilni industriji na našem področju v zadnjem času zmanjšalo za okrog tisoč delavnih enot. Svetovalec Chiarion (KPI) pa je opozoril na problem avtoprevozni- VINSKA RAZSTAVA NA GRADU Za orientadjo obiskovalcev bodo oa razpolago strokovnjaki Gastronomski večeri z italijansko, francosko in avstrijsko kuhinjo Že prejšnji teden smo pisali o prvih pripravah za letošnjo blagovno razstavo v Gorica, ki je znana pod imenom ESPOMEGO. Sedaj so v polnem teku priprave za posebnost letošnje razstave, ki jo predstavlja mednarodna razstava tipičnih belih vin, ki jo pripravljajo v tipičnih zgodovinskih prostorih goričkega gradu v času od 28. aprila do vključno 7. maja. Uradna oznaka za to razstavo je «B & B» kar pomeni da bodo tipična bela italijanska vina imela v gosteh prav tako tipična in z značko zaščitena inozemska bela vina. Razstavni prostor bo zajel vse grajsko pritldčje s starodavnimi kuhinjami, zapori v katerih so bi- miiiiiiiiiinmiiimuiiiiiiumiiiiiiiiuaiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiii VLOM V TRŽIČU Iz trgovine s krznom odnesli zu nad 10 milijonov lir blaga Odpeljali so ga s tovornjakom, potem ko so z varilnim plamenom odprli navojnico pri vratih V nedeljo, po vsej verjetnosti v prvih jutranjih urah, ko je bila še tema, so neznanci vlomili v trgovino s kožuhi v Ul. Giac-cich v Tržiču, ter odnesli skoro vse dosegljive kožuhe v vrednosti okrog 10 milijonov lir. Lastnica trgovine je Maria Pieri iz Trsta, Ul. degli Olmi 23, zanimivo je pri tem, da se je v soboto pri njej v trgovini oglasil neki gospod, ki je dejal, da je agent za naprave proti vlomom ter se je zanimal, če nima take naprave in če bi jn želela postaviti. V prejšnjih letih so namreč že trikrat vlomilci obiskali njen lokal. Vlomilci so z varilnim plamenom prerezali del navojnice pri vhodnih vratih in izložbenem oknu, pritrdili navojnico, da ni ropotala, vlomili vrata in tako z lahkoto prišli v trgovino, ki so jo dodobra obrali. Vse kožuhe so verjetno odpeljali s tovornjakom, ka so ga morali imeti v bližini. Pustili pa so krznene klobuke in kape, ker je to blago težje vnovčljivo. Da so vlomili v trgovino je opazila v jutranjih urah neka soseda, ki se je odpravljala na smučarski izlet, opazila odprtino v vratih in obvestila policijo, ki sedaj skuša priti na sled vlomilcem. li tudi tolminski puntarji, orožarno iitd. V teh prostorih bodo uredili primerne stojnice ter ustvarili nekak enološki itinerarij, na katerem se bo obiskovalec seznanil s kakovostjo in značilnostmi domačih in tujih razstavljenih izbranih belih vin; pri taki orientaciji jim bodo pomagali vinski strokovnjaki, ki bodo na razpolago za tako «vinsko lekcijo* v praivem pomenu besede. Vzporedno z razstavo in v njenem okviru bodo priredili tudi debatne konference o belem vinu, o modernem kletarstvu, konservi-ranju in vstekleničenju vina, predvidena je tudi okrogla miza o belih vinih v gastronomiji s sodelovanjem novinarjev, strokovnjakov in tehnikov vinogradništva in kletarstva. Razstavljavci bodo sprejeli posebno diplomo, ki bo obenem priznanje, ker ne bodo ocenjevali in nagrajevali vin po kakšnih kategorijah, saj bodo pripuščena na razstavo domača in tuja bela vina, ki že imajo posebno zaščitno značko tipičnih vin posameznih področij. Poleg vinske razstave pa pripravljajo tri gastronomske večere, kjer bodo servirali primerna vina (vedno bela) s primerno kuhinjo. Tak prvi večer bo 29. aprila v Hotel palače, kjer bodo s tipičnimi jedmi servirali ustrezna bela italijanska vina; dne 4. maja bodo v motelu AK na Tržaški cesti predstavili francoske jedi in vina ter 6. maja v restavraciji Transal-pina avstrijsko kuhinjo in vina; poleg že omenjene madžarske restavracije, ki bo delovala v Ul. S. Chiara ves čas trajanja blagovne razstave. film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. CORSO ob 17.00-22.00: »Viva la muerte... tua», F. Nero in E. 'vVai-lach; kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO ob 17.15 - 22.00 : »Rapporto sul comportamento ses-suale delle studentesse*. igrajo študentke in njihovi prijatelji: italijanski kinemaskopski tilm v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE ob 17.00—21.30: «11 elan del gatto nero*, R. Burns in J. Moore; kinemaskopski film v barvah. V1TTORIA ob 17.00-21.30 »La časa delle mele mature*, E. Blanc in I. ' Macchia. barvni film: mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO Zaprto. EXCELSIOR ob 16.00: «11 samurai*. Alain Delon. Kinemaskopski film v barvah. PRINCIPE ob 14.00: »Gli aristogat-ti», Walt Disneyeva slikanica. »R richiamo della natura*. Dokumentarce v barvah Nova Gorica SOČA (Nova Gorica): »Zigfrid in Brunhilda*, ameriško - nemški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Neznani junaki*, italijanski barvni film — ob 18. in 20. PRVACINA: Danes zaprto. RENČE: »Nenavadna zgodba*, italijanski barvni film — ob 19. ŠEMPAS: «Barquero», angleški barvni film — ob 19.30. DESKLE: »Norost*, italijanski barvni film — ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes je ves dan in ponoči odprta lekarna Soranzo, Verdijev Korzo 57, tel. 28-79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je v TV-žiču odprta lekarna »Al Redentore* dr De Nordis. Ul. Rosselli 23, telefon 72340. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! Predavanja it,: I Slovensko gospodarsko združenje — Družabni izlet in avtomobilska ocenjevalna vožnja - 30. 4. In 1. 5. 197J v Kranjsko goro. Cena 10.500 ltr. Vpisovanje vsak dan pri Danilu Waltritschu, Ulica XXTV Maggio 18. SKAD iz Gorice priredi jutri, 1. marca ob 20.30 v mali dvorani Kataloškega doma v Gorici predavanje z naslovom »Vest je vodič človekovega delovanja*. Predaval bo Jože Rajhman, profesor bogoslovja v Mariboru. PRIMORSKI DNEVNIK ITALIJA JE ŽE PRAVA OROŽARNA Notranje ministrstvo je pripravilo kartoteko o posesti in nakupu orožja Zaplembe eksploziva so danes v Italiji že kar na dnevnem redu. Isto velja seveda za prijave posameznih državljanov sodnim oblastem zaradi nedovoljene nošnje o rožja. Podatki glavnega ravnateljstva za javno varnost kažejo, da je bilo v prvem polletju 1971 zaplenjenih skoraj 3393 kg eksplozivnega materiala. Obenem je bilo prijavljenih sodišču 1246 oseb zaradi nedovoljene nošnje orožja ter nezakonite posesti orožja in razstreliva. V vsem 1970. letu so organi javne varnosti zaplenili 5049 kg eksploziva, prijavljenih pa je bilo 1724 oseb. Med zaplenjenim blagom so našli: top. tri možnarje, minome-talce, 20 strojnic, 55 strojnih pušk, 202 avtomatični puški, 691 mušket, 1144 lovskih pušk, 1625 pištol in revolverjev, 5200 ročnih bomb, 5335 topniških izstrelkov, 2000 min, 366 tisoč raznih nabojev, več kot milijon petard itd. V razdobju od 1945 do 1969 je bilo zaplenjenih 1077 rnožnarjev in minometalcev, 6000 strojnic, 40.000 strojnic pušk, 415.000 ročnih bomb, 80.000 pištol in revolverjev, 212.000 avtomatičnih pušk in mušket ter okrog 7000 lovskih pušk. Doslej še ni bilo mogoče izvršiti popisa vsega orožja, ki je v rokah zasebnikov. Predvsem zato, ker je policijsko dovoljenje za nošnjo orožja potrebno le tistim, ki ga nosijo s sabo (dovoljenje prejmeš le. če se nisi pregrešil zoper kazenski zakonik in dokažeš, da imaš utemeljene razloge za nošnjo orožja — tu mislimo, seveda. na pištole in puške), ne pa tudi onim. ki ga preprosto hranijo doma; slednjim zadostuje širše dovoljenje («nulla osta»), ki ga prejmeš, ko si le priseben. Popis orožja med zasebniki je v zametku: notranje ministrstvo je ustvarilo nekakšno elektronsko kartoteko, ki avtomatično zbira podatke o prodaji oz. nakupu orožja na vsem državnem ozemlju. Pravijo, da bo s pomočjo elektronskih možganov čez nekaj let mogoče natanko preveriti množino orožja, ki ga imajo zasebniki. Za sedaj so znani le podatki o številu dovoljenj, izdanih za nošnjo orožja (torej ne za posest o-rožja, za katero je potreben le že omenjeni »nulla osta»). Predlanskim je bilo izdanih (oz. obnovljenih) čez 62.000 dovoljenj za nošnjo samokresa. Največ jih je bilo v Lombardiji z deležem 18 odst. skupnega števila dovoljenj. Sledile so po vrsti dežele Piemont (12,46 odst.), Sicilija (9.33 odst.), Lazio (9.15 odst.), Toskana (8,22 ost.) in Campania (7,75 odst.). V primerjavi z 1. 1969 se je število dovoljenj predlanskim dvignilo za 5, 91 odst. Dovoljenj za nošnjo puške je bilo do konca 1970 leta izdanih oz. obnovljenih 1,616.334 _fg_ , Včeraj se je začela v Gregorčičevi dvorani razstava, posvečena mladinskemu literatu Josipu Ribičiču Razstava, ki jo je pripravila Narodna in študijska knjižnica v Trstu, bo odprta do 4. marca DANES ODLOČA 0 TEM HRVATSKI SABOR Kaj vsepredvideva načrt «Babin kuk» v Ce se bo sabor odločil za zagotovitev posojila, bo pri Dubrovniku zrasel turistični center visoke kategorije za 5.000 postelj Danes bodo v hrvaškem saboru odločali o najbolj velikopoteznem jugoslovanskem turističnem načrtu, o hotelsko - turističnem centru «Babin kuka. Kdor je sledil jugoslovanskemu turističnemu razvoju, je prav gotovo zasledil tudi »zadevo* tega turističnega centra, saj se o njej že nekaj časa veliko razpravlja. Danes bodo dokončno odločali, ali naj se tega velikopoteznega načrta lotijo ali naj ga arhivirajo. Odločali bodo danes zato, ker danes zapade rde za obnovo ........................................................ininimii...mn. PiREGARJE IN PREGARSKI ZIDARJI Zgodba o brkinskem Petru Klepcu «Južku» Konestabu ali «Štirnarju» Z delovnega mesta je odne&el domov 250 kg težko nakovalo - Sin je odgnal živino, on pa si je naložil na ramo voz in ga odnesel v hrib Nekoč je kopal vodnjak pri prem-skem župniku. Ta mu je zaradi velikega spoštovanja dovolil, da je jedel z njim ob isti mizi in enako hrano. Župnik je bdi prepričan, da ga bo s tem najbolj zadovoljil in počastil, toda nekega dne je »Južak* rekel župniku, da ne more več delati, ker je lačen in se bo zato poslovil. Župnik mu je začuden ugovarjal, češ, kako to, saj jesta vendar skupaj in dobita enake obroke. »Štirnar* pa je župnika nazorno prepričal, da človek potrebuje pri kopanju vodnjaka več h-ane kot pri mašniških opravilih. Ko sta zajtrkovala, je župniku predlagal, naj odreže vsakemu kos kruha in naj si ga do kosila vtakneta za srajco, v »nedrje*. Ko sta sedla h kosilu, je župnik izvlekel izza srajce cel kos, «štimar» pa je privlekel na dan le drobtinice. Župnik je takoj spoznal, da potrebuje kopač več hrane kot on in mu je je tudi dal. Ko so med 1869 in 1873 gradili železnico Pivka-Reka, se je tam zaposlil tudi »Južek*. Nekega dne je odnesel domov kovaško nakovalo, težko okoli 250 kg. Menda so ga žandarji zasledovali, zato je nakovalo vrgel pod Premom pri Klobučarjevi hiši čez most v Reko in pobegnil. Ko so žandarji odšli, se je vrnil, ga izvlekel iz blata in ga odnesel v mlin h Gar-žonu, ter ga prodal kovaču Urhu. Drugič pa je tam vzel celo trač- ■niiiauiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiatiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiinii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Sprememba načina poslovanja bo kmalu prinesla koristi. Iskrenost bo najboljše sredstvo za izhod iz težav. BIK (od 21.4. do 20.5.) Možnost komplikacij finančnega značaja. Ljubljena oseba bo potrebovala veliko razumevanja. Zabavno popoldne. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nc ki problem, ki vas že dolgo muči, bo rešen. Staro obljubo bo treba izpolniti. Prehodna slabost. RAK (od 23.6. do 22.7.) Verjetno povečanje zaslužka, toda ne brez prizadevnosti. Prevzeti bo treba vlogo pomirjevalca v ljubezenskem sporu. LEV (od 23.7. do 22.8.) Raje si poiščite kompetentno pomoč kot, da bi napačno ukrepali. Ne vmešavajte se v zadeve, ki se vas ne tičejo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prevzetnost in nestrpnost ne bosta pravilni poti v nekem odnosu. Vaš u-gled bo omajan. Prijeten večer. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dober osebni uspeh, čeprav vam sreča ne bo naklonjena. Obvladati boste morali vroča čustva. Zdravje zadovoljivo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Če boste ob strani, ne boste uživali skupne sreče. Površna simpatija vas ne sme vznemiriti. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Odklonite vse predloge, kii bi nasprotovali legalnosti. Nekoliko napetosti v družini: potrebna bo potrpežljivost. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) U-speh se vam bo nasmehnil prej kot ste pričakovali. Pozabiti bo treba na stara nasprotstva in se pobotati. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne sprejemajte obveznosti, če jim ne morete biti kos. Prijatelj bo potreboval vašo pomoč. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Neiskrenost lahko povzroči nepotreben spor. Braniti boste morali nekega družinskega člana. V ljubezni vse najboljše. nico, dolgo več metrov in čez 200 kg težko ter jo prinesel domov, da bi jo uporabil za hišno sleme. Na delu so nadzorniki kmalu spoznali njegovo moč, zato so ga zaposlili pri prenašanju tovorov po delovnem prostoru. Nekoč je zvezal skupaj 7 samokolnic in jih prenesel čez žleb na sosedni delovni prostor. Ob drugi priložnosti je šel s sinom in kravami v gozd Glavico po drva, vendar se mu tam drva niso zdela primerna. Zato je prosil mladoletnega fanta, naj prežene krave po stezi čez žleb in prenese jarem. On pa si je zadel na ramo cel vprežni voz in ga prenesel po gozdni stezi 2 km daleč na sosedni hrib Boršt.* Tej Tomažičevi pripovedi je dodal še Zadnik svojo, ki pove, koliko je »Šti-nar* pojedel: «Nekoč je 'Štirnar’ končal s kopanjem vodnjaka v Čeljah. Bilo je jeseni. Prinesli so mu češplje. Pojedel jih je 300, nato pa še 3 litre krompirja in zelja. Ker ga je tako obilna hrana hudo napenjala, je malo za šoli nekoliko pa zaradi praznoverja prosil gospodinjo: «Zvežite me in 'mastite me', da ne bom počil!* Ko je pri nekem kmetu na Mali Buhovici pri II. Bistrici končal kopati vodnjak, mu je lastnik dal za «likof» dovolj pijače in jedače. Pojedel je hlebec kruha in 2 kg Špeha, potem pa popil 3 litre istrskega vina. Ob neki d”ugi priložnosti so se delavci junačili na železniški postaji pod Kilovčami, kdo bo dvignil težje breme? Svojo moč je preizkusil tudi Jože Konestabo in dvignil jekleno vagonsko os z obe-mi kolesi, težko več kot 350 kg. Ko se je najedel in napil je pogosto dejal: 'Kaj-la-la'. In tudi to se ga je 'prijelo'. Rekli so mu 'Južek, kaj-la-la’.» Še bi bila Tomažič in Zadnik Znameniti Ambrožičev mlin pod Ostrožnim brdom 19. stoletja doživlja sedaj agonijo polovice TONE SVETINA 322. V HAN A Samo to je rekel in ukazal vžgati motorje. «Da, gospod general»! je kot avtomat odgovoril Wolf. Dvignil je roko in stal ko steber, dokler kolona ni izginila za ovinkom. škoda, da nisem sežgal poročila agenta Alfe in pustil, da bi jih korpusni diverzanti pognali v zrak,» si je dejal. Besen je bil na generala. Misel, da lahko vojno izgube, ni bil dovolj velik vzrok za izbruh tako dolgotrajne jeze... TRETJA KNJIGA Namenoma s svojimi polki ni udaril sovražniku v hrbet, ker je reorganiziral svoje sile. Zakaj bi pomagal, da bi se na njegov račun uveljavljal nekdo, ki mu je na tihem vseskozi metal pod noge polena?! Nemške enote so sicer dosegle predvidene položaje, toda brigade so se jim vse po vrsti izmuznile in se izognile odločilni bitki. O tem je premišljal general, ko Je njegov črni, veliki mercedes v spremstvu izvidnikov na motorjih in avtoblinde dTvel po gorenjski cesti proti Bledu. Visokogorje se je kopalo v prelestni luči zahajajočega sonca, škrlatno rumeni požar se je prelival v dolino, kjer so modrele sence. Ta čudoviti prizor je bil generalu tako pri srcu, da je ukazal zapeljati okoli jezera, želel je videti čarobni odsev v vodni gladini. V Zakl je naletel na samotnega sprehajalca s psom. V njem je prepoznal Wolfa. Dal je ustaviti. Major se je umaknil s ceste. Ko je zagledal generala, je podzavestno stisnil roke k bedrom počil s petami in pozdravil. «Na kakšni sledi sem v a« našel, gospod major?« ga je z vzvišenim porogom vprašal general. «Dresiram p.‘a, gospod general. Pa za racami oprezujem, ko ni rib.» General se je zasmejal: «Vi raje lovite ljudi! Pustite ribe, race in pse, če je nočete ikupiti.« General je vsako novo leto najraje pričakal ob zasneženem jezeru, med prijatelji in znanci svojega štaba. Mnogo je dal na dobro nemško tradicijo praznovanja božičnih dni. Rad je obdaroval znance, pošiljal in sprejemal čestitke in se sploh držal lepih navad. Tu je po navadi sestavil tudi čestitke svojim enotam, vsem devetim policijskim polkom SS, vojski, ki mu je pomagala, žandarjem graničarjem, tajni policiji, skratka vsem, ki so vzdrževali njegovo neomejeno oblast v pokrajini. Prejšnja leta je z Wolfovo pomočjo pisal na široko, tokrat pa se jim je samo zahvalil za sodelovanje in jih spomnil, da so to leto mnogi kameradi omahnili v smrt. Ni pozabil na pozdrav ranjenim in bolnim, še posebej se je spomnil tistih ki so povečali pokopališče junakov. Z mešanimi občutki je ustavil kolono pred hotelom Toplice, kjer ga je že pričakoval Ivanko s spoštljivo držo In smehljajem brezhibne vljudnosti. Ta uglajenec ga je še vedno izdajal Tončku, ne da bi Wolf ali kdo drug zaslutil kaj sumljivega ... «Dragi Ivanko!« je dejal general. ((Najprej mi pošljite brivca!« Potegnil si je po bradi. Ni prenesel hrapave kože. Moral je biti obrit vsak dan, da je bila koža gladka kot pri dojenčku. še preden se je dobro namestil in se razgledal po jezeru, je bil brivec že tu s samo zanj nabrušeno britvijo in vljudnim smehljajem. Sedel je. Ko ga je namilil, je premišljal, kako bo to pot presenetil Wolfa. Dolgčas mu je že bilo po njem in le izred- pripovedovala o »Štimarju*, saj njegovo ime in lik živita že polno stoletje v spominu vaščanov. Žal pa v Brkinih ne kopljejo več vodnjakov, zato se vrnimo k zidarjem, ki še zidajo. Prepustimo besedo Jakobu Zadniku-Bognarju, staremu 86 let, najbolj duhovitemu izmed živečih zidarjev veteranov: NAJBOLJ SMO BILI VESELI OB «LIKOFU» »Zidati sem začel s 15 leti. Najprej sem šel okoli leta 1900 v Trst, da bi pomagal nositi kamenje. Ker pa je bil moj brat Tone zidar, še prej pa okoli 1870 moj oče, ki se je navadil ob gradnji železnice Pivka-Reka, sem se nekoliko razumel na obdelavo kamenja in na zidanje. Zato sem rekel starejšemu zidarju, da znam zidati. Ta je o tem obvestil delovodjo, ki me je, ker je manjkalo zidarjev, takoj poslal zidat. Odtlej sem vedno zidal v Avstriji, Ameriki, Italiji in Jugoslaviji. Poleti smo hodili zidat na štajersko in v Ljubljano, pozimi pa v Trst. Redkeje na Reko, ker so nam bili tam Kastavci hudi konkurenti. Slabši zidarji so hodili zidat le po brkinskih vaseh in v D. Bistrico. Dela smo prevzemali s pogodbo. Izogibali smo se belemu kamnu (apnencu), ker se je slabše vezal v zidu in ga je bilo teže obdelovati kot brkinski peščenjak. Tedaj še ni bilo cementa, zato se nam je včasih tudi podrlo. Tako je na pivškem Baču zgrmela na tla cela stena našemu najboljšemu mojstru Antonu Ko-nestabu-Nemcu, še preden jo je končal. Seveda se je enako godilo tudi Kastavcem. Vsak tak kiks pa je bil huda blamaža za mojstra, ki je potem v tistem kraju težko dobil delo. «V lepem vremenu smo poleti zidali tudi 12 do 15 ur dnevno. Kuhal nam je navadno priučen zidar. Redno so bili na jedilniku polenta, zelje in kruh, ki smo jih «belili* s Špehom. Jedli pa smo tudi krompir in mleko. Največkrat nismo bili socialno zavarovani, če pa smo se zavarovali, smo se le proti nezgodi. Najbolj smo bili veseli, ko smo delo končali in je lastnik plačal za «likof». Tedaj smo se ga napili, da smo veseli pripeli domov ob polnoči ali še pozneje. Hodili smo tudi po 5 do 6 ur v temi, po žlebovih in blatu, toda, kdo se je menil za vse to. Ko smo se ga v nedeljo napili, smo v ponedeljek »usekali* «plavega» — nihče ni delal. MAKS ZADNIK (Nadaljevanje sledi) pogodbe za posojilo Mednarodne banke za obnovo in razvoj. Sporazum z banko je bil sklenjen pred tremi leti in ker so se najprej priprave načrta, nato pa razne razprave podaljšale preko roka, so sporazum dvakrat podaljšali, sedaj pa je zadnji čas, da o zadevi dokončno odločajo, kajti sicer Mednarodna banka baje nima namena pogodbo v tretje podaljšati. Zagrebški sabor bo danes odločal o tem ali je SR Hrvaška pripravljena dati Privredni banki 110 milijonov dinarjev posojila ali ne. Ne bomo ugibali, kaj se bo danes zgodilo na zasedanjih hrvaškega sabora, pač pa bi raje dali nekaj konkretnih podatkov, ki naj prikažejo razplet te zadeve in načrt, ki je znan pod naslovom »Babin kuk*. Načrt »Babin kuk* predvideva velikanske investicije, ki bi znašale 750 milijonov novih dinarjev o-ziroma 75 milijard starih dinarjev. Mednarodna banka za obnovo in razvoj je bila oziroma je pripravljena sodelovati pri tem načrtu s kreditom 20 milijonov dolarjev, o-ziroma s 40 odstotki sredstev, ki so potrebna za izvedbo načrta. listala sredstva bi zagotovile zagrebška Privredna banka, Dubrovačka banka, nadalje republika, ki bi prispevala 110 milijonov brezobrestnega posojila. Nadalje bi republika zajamčila posojilo za kritje stroškov kolikor bi naneslo prekoračenje predvidenih gradbenih stroškov. V smislu tega je zagrebška Privredna banka sklenila s podjetjem »Minčeta* pogodbo o kreditiranju jugoslovanskega dela investicij za dobo 25 let z obrestno mero 4 odstotkov. Ta pogodba je bila sklenjena. kot smo rekli, poleta 1969, ko je Privredna banka nastopila pri podjetju «Minčeta» kot kredi-tor celotnega jugoslovanskega dela. Kadar se omenjajo tolikšne vsote, pomeni da gre za veliko stvar. 75 milijard je velika vsota, zato pa je tudi načrt zelo velikopotezen. Hotelsko turistično središče «Babin kuk* pri Dubrovniku bi bilo zgrajeno, če se ga bodo lotili, leta 1967, to se pravi, da so na razpolago le štiri leta. Po svoji fiziognomiji in ureditvi bi morali to biti izredno pomemben turistični center, ki bi pomenil velik korak v razvoju jugoslovanskega turizma. Predvsem bi to bil visokokakovostni hotelsko - turistični obrat, ki bi predvideval poprečni dnevni strošek nad 20 dolarjev na gosta, kar je dvakrat več kot znaša sedanje poprečje. PO USPEHU S SONDO HUNA 20» Sovjetski avtomat za preverjanje življenja na Marsu v Ce so na Marsu razmere, ki življenje dopuščajo, bi življenje moralo biti MOSKVA, 28. — Vtem ko se znanstveniki ukvarjajo s proučevanjem »prahu», ki ga je z Lune prinesla ali bolje poslala na Zemljo sovjetska sonda tlima 20», se tu veliko govori o tem, kako ta u-speh, kako izkušnje z tluno 20» odpirajo pot podobnim odpravam v o-stali sončni sistem, torej na bližnje planete. Do teh sklepov se pride tudi na osnovi razlag, ki jih dajejo sovjetski znanstveniki, ko pojasnjujejo uspehe zadnjega sovjetskega podviga. V zvezi s tem je govor tudi že o bodočih načrtih in med temi bodočimi načrti je tudi podrobnejše proučevanje Marsa, ki ga trenutno obletata sovjetski sondi n' PREJ KI J SMO Bogomir Deželak: MARKETING. Zal. Obzorja Maribor 1971. Zbirka Ekonomsko komercialna knjižnica 19. Jolanda Comar zaključuje svojo razstavo v galeriji Rossoni. Na sliki so njene »Mlade Vietnamke« Onassisova hčerka Christina se ločuje LOS ANGELES, 28. -Onassis ponovno nekaj šepa-bogastvo včasih ne zaleže. C® J” ne gre, ne gre. Sicer pa je dn»® Onassis pogosto na dnevnem teo in skoraj vedno si ljudje brusu jezike nad njenimi družinskimi n° soglasji. Čeprav je res, da je . pravljanje grdo, je tudi res, d8 temu opravljanju veliko prispe' sama družina grškega bogata®®; Še največ gospa Onassis, bivša * na pokojnega ameriškega Pre cutek raje bi videl, da se motim — da pretirano skrbiš zame in se zanimate za stvari, ki se vas prav nič ne tičejo-Dobro veste, da je vohljanje za menoj nevarno in meni zel® odvratno.« Wolf se je napravil užaljenega. ((Verjetno se motite, gospod general. Zame je pomenil0 ŠPORT ŠPORT ŠPORT Izidi 20. kola Atalanta — Mantova 2:0 Bologna — Fiorentina 1:1 Milan — Sampdoria 0:0 Napoti - Cagtiari 0:0 Boma — Juventus 1:1 Torino — Inter 2:1 Varese — Catanzaro 1:1 Verona — Vicenza 2:2 Lestvica »aventus 29 Milan in Torino 27 Cagtiari in Fiorentina 26 Inter in Roma 24 Napoti 23 Sampdoria 19 Atalanta in Bologna 17 Catanzaro 15 Vjcenza in Verona 14 Mantova 11 Varese 7 Prihodnjo nedeljo ne bo ligaških “Ječanj zaradi mednarodne tekme ®6|1 Grčijo in Italijo. 1:0 1:0 1:0 0:0 0:1 0:1 1:0 1:0 2:1 0:0 32 30 27 26 25 24 23 22 21 19 18 11 Uspeh brez slave Izidi 22. kola Arezzo — Bari Brescia — Modena Cesena — Reggina Como — Foggia Dvorno — Sorrento Monza — Genoa Novara — Lazio Palermo — Perugia Beggiana — Taranto Ternana — Catania Lestvica Palermo Ternana Beggiana jesena in Perugia Como Bari, Foggia, Taranto Ja Novara Brescia in Catania Genoa Arezzo in Reggina Monza in Livorno Modena in Sorrento Prihodnje kolo Arezzo — Livorno Bari — Monza Catania — Palermo P°ggia — Ternana Genoa — Reggiana Cazin — Cesena Modena — Como Perugia — Brescia Borrento — Reggina Taranto — Novara dlk;a Izidi 23. kola Triestina — Bassano 2:0 Montcbelluna — Clodiasotto. 0:0 Bolzano — Lignano 1:0 Portogruaro — Malo 1:0 Alense — Mestrina 1:0 Pordenone — Monfalcone 0:1 Ban Dona — Oltrisarco 0:0 Schio — Torvis Snda 1:0 Arco — Valdagno 3:0 Lestvica ' Mestrina 33 •miestina in Bolzano 32 Portogruaro 27 Clodiasottom. in Monfalcone 26 Bassano in Arco 24 Cltrisarco 22 lorvis Snia, Valdagno, San P?na in Pordenone 20 rjontcbelluna IB Malo in Alense 18 Schio 17 mgnano 16 Prihodnje kolo Mal0 — Alense Mestrina — Arco Bassano — Bolzano Monfalcone — Montcbelluna Gltrisarco — Pordenone Torvis Snia — Portogruaro Cignano — San Don5 plodi asottoma ri n a — Schio valdagno — Triestina Atalanta — Mantova Pplog na — Fiorentina Milan — Sampdoria Napoti — Cagtiari P°ma — Juventus lorino — Inter Varese — Catanzaro Verona — Vicenza Arezzo - Bari fmlerrno — Perugia ?eggiana — Taranto oavona — Trento Crotono — Trani KVOTE: — 1.626.000 lir 12 - 72.400 lir NOGOMET TRIESTINA V D LIGI Zmaga nad Bassanom ni prinesla Triestini slave, se je pa znova približala Mestrini in nadoknadila, kar je zgubila prejšnjo nedeljo. Prvenstvo postaja torej vedno bolj zapleteno, saj se tri vodeča moštva (praktično edini kandidati za napredovanje) z veliko lahkoto «predajajo» spodrsljajem. V luči teh dejstev pa je nedeljski nastop Triestine vse prej kot pozitiven. Nasprotnik je že v prvih minutah pokazal, da je njegova obramba med najslabšimi v tej kategoriji, napad pa je bil že tako oslabljen zaradi diskvalifikacije najboljšega strelca Zurla. Tako je Triestina, ki je tudi nastopila z okrnjenim napadom zaradi odsotnosti Vastinija in R izza ta takoj prišla v vodstvo z nesrečnim avtogolom, nato pa je minuto kasneje podvojila prednost z odličnim Rakarjem. Gledalci so marsikaj pričakovati po tem nesrečnem startu gostov, zlasti potem, ko je trener Nave poslal takoj na igrišče trinajstega igralca in s tem kaznoval Fantina-ta, ki je zakrivil oba gola (v prvem je sam poslal žogo v mrežo, pri drugem pa je zanemaril Bru sadellija, ki je streljal v vratnico, Rakar je nato izrabil odboj). Samo par minut kasneje se je namreč poškodoval prosti branilec Bizzot-to, katerega je nadomestil v tem položaju srednji napadalec(?). Triestina pa je kazala vedno isto, neučinkovito igro, v kateri so njeni napadalci (tudi zaradi prevelike samozavesti) povsem zanemarjali drug drugega. Pri tem je «blesteb predvsem Marini, ki je še enkrat potrdil svojo odločnost. V drugem polčasu je takoj odpovedal še Pe-losin, tako da so gostje iigrali le v devetih, spremenilo pa se ni nič. Nasprotno, Giacomelli bi skoraj znižal zaostanek svojega moštva. Poškodovala sta se še vratar in nekaj minut pred koncem Cerentola, rezultat pa je ostal pri 2:0. Kako torej oceniti ta nastop Triestine? Bo že res, da moštvo ni imelo nobene koristi od tega, da bi polnilo nasprotnikovo mrežo. Bo tudi res, da je v takih primerih težko izvajati pripravljene kombinacije, ker se nasprotnik poslužuje vseh mogočih trikov, da čim bolj raztrga igro. To opravičilo je namreč dal Petagna. Konec koncev pa nihče ni zameril Triestini zaradi golov, ki bi jih lahko dala, pa jih ni. Zadostovalo bi, da bi prikazala lepo igro, lepe kombinacije v napadu. Žal, pa je bilo v njenih vrstah preveč igralcev, ki niso pokazali sploh nobene sposobnosti. Razočaral je Cesero, ki je tudi tokrat popustil po obetajočem začetku (zgodbica o nepripravljenosti pa traja že preveč časa). Razočaral je, kot smo že rekli Marini. Bertoli je zgrešil vrsto priložnosti, sicer pa je bil zelo borben. V obrambi ni bilo kaj delati in Frigčri ter Scichilo-ne sta iskala dela v napadu. De Gasperi in Del Piccolo pa sta bila povsem brez volje (in brez nasprotnika) medtem ko je Canta-gallo v sicer redkih posegih potrdil svojo neodločnost. Samo Mac-chia je bil torej res na mestu in je tudi tokrat opravil svoje delo. Posebej je treba omeniti Rakarja, ki je bil odličen in si je s tem nastopom res priboril pravico do mesta v prvem moštvu. Po vsej verjetnosti se bo prihodnjo nedeljo vrnil Vastini, pa morda tudi Rizzato (ki bi v tem primeru lahko nadomestil Cesera), vsekakor pa je na levem krilu potreben hiter in iznajdljiv igralec kot je on: tokrat je praktično pripravil oba zadetka in za las zgrešil tretjega, ni pa nikoli zgubljal priložnosti. * * * Smešno je, da .je Triestina nadoknadila dve točki zaostanka prav po taki tekmi. Toda tudi Mestrina ni zmožna tiste igre, ki jo je privedla do prvega mesta. Skromni Alense je s to zmago samo delno popravil svoj zelo kritičen položaj na lestvici. Pokazala pa je, da podvig Schia ni bil samo slučajen ampak je Mestrina res na robu krize. Res ni bilo mogoče, da bi Mestrina vse prvenstvo nizala uspešne nastope z minimalnim trudom in s pomočjo srečnih naključij. Nevaren je Bolzano, čeprav ima, kot tudi Mestrina, težja srečanja do konca prvenstva. V nedeljo je premagala s pomočjo enajstmetrovke skromni Lignano. Na dnu lestvice je Schio z zmago nad Torvis Snio znova prepustil zadnje mesto Iignanu. Alense je z zmago nad Mestrino dohitela Malo. Ta moštva so najbolj v nevarnosti, tudi Montcbelluna pa je proti demoraliziranemu Unionu CS zgubila priložnost, da bi se nekoliko oddaljila od dna. Nevaren spodrsljaj je zabeležil Pordenone, ki je nezasluženo prepustil obe točki Monfalcone-ju (pred lastnim občinstvom), Arco (pa je visoko premagal Valdagno in dosegel varno sredino. uk V PRVENSTVU 2. AMATERSKE NOGOMETNE LIGE Remi v derbiju Breg-Juventina Breg — Juventina 1:1 (1:0) BREG: Taurian, Possega, Čuk, Čermelj, Vatta, Race, Zonta, (Kr-mec), Mikuš, Rodella, Vižintin, Grahonja. JUVENTINA: Sponton, Feliciano, Zin, Pene, Rupil, Nanut, Hlančič (Cervo), Marvin, Miani, Ferletič, Tabaj. SODNIK: Sgubin iz Trižča. STRELCA: v 21. min. p. p. Mikuš, v 16. min. d. p. Marvin. Neugoden položaj obeh slovenskih enajsteric na lestvici je bil kriv, da je bila igra slaba in živčna. Obe sta upali vsaj na točko, da bi se čimbolj oddaljili od repa lestvice. Zato ni nič čudnega, da je prišlo včasih do grobe igre, ki je na vsak način bolj oškodovala bil preveč popustljiv. Poleg tega pa so Brežani protestirali, ker jim ni dosodil očitne enajstmetrovke pri stanju 1:1. Juventina je bila odločna v obrambi in je predvajala počasno, toda učinkovito igro, ki je prišla najbolj do izraza, ko sta imela žogo Marvin ati pa Ferletič. V vrstah Brega sta nosila najtežje breme Vižintin in Črmelj. Spet so prišle do izraza hibe napadalne vrste, kjer je bil osamljen požrtvovalni Rodella. Takoj po sodnikovem žvižgu je Juventina prevzela vodstvo in si je priborila dva zaporedna kota. Pobuda je kasneje prešla na stran Brega, ki je svojo premoč dokazal z Mikuševim golom po točni Vižintinovi podaji. Gostje so se po prejetem kolu podali v napad in domačine, kakor goste. Sodnik je ....................iiiininimiiiiiiiiniiii....milim,,,,.... 3. AMATERSKA NOGOMETNA LIGA Visoka zmaga Primorja Primorje — India 4:0 (1:0)1 "ja. Trebenci se niso vdati in so x ... _ še naprej napadali. Vendar so do- PRIMORJE. Štoka, Vi sin tim, Su- segjj pravilen zadetek v 30. min. s ber, Trampuš, Barbiani, Pertot, | p Kraljem> ki je izkoristil vratar-Bamaba, Verginella, Puntar, Pra- jevo napako v 35. min. pa je Roia-šelj (Bukavec), Lipott. INDIA: Del Piero, Fasano, Gra ziani, Čara, Clarot, Dagri, Acqua-fresca, Lovere, Sivec, Palmiotti, Chermaz. STRELCI: v 6. min. p.p. Lipott, v 5. min d. p. Barbiani, v 9. min. d. p. Trampuš (iz enajstmetrovke) in v 39. min. d. p. Barnaba. KOTI: 8:2 za Primorje. SODNIK: Acquafresca (Trst). Kot smo predvidevali je Primorje odpravilo skromno Indio z visokim izidom, še hujšega poraza pa je Tržačane rešila le spretnost njihovega vratarja: tekma je bila torei samogovor proseškega dru- štva. . Tener Verginella je v prvem polčasu napravil taktično napako, saj je poveril nalogo stoperja Barbia-niju, ki je ključni igralec na sredini igrišča. V drugem polčasu je to nalogo prevzel Bukavec in sprememba se je ekipi takoj poznala. Taka napaka pa bi lahko Pmseča-ne drago stala, če bi imeli pred seboj kako močnejšo enajsterico. Po treh tednih prisiljenega počitka je tokrat proseška ekipa povsem zadovoljila. Primorje je začelo s hitrim tempom in dobro zdržalo do konca; le nekaterim i-gralcem se je poznalo, da so u-trujeni. .. , Primorje povede'po prvih udarcih in v šesti minuti že preide v vodstvo. Do drugega gola pa so Pro-sečani prišli “ščTe V začetku drugega polčasa, potem ko je Bukavec zamenjal Prašlja. Štiri minute kasneje je Primorje prišlo do tretjega gola: zaradi prekrška v kazenskem prostoru je sodnik rlnso diil enajstmetrovko. V 27. minuti pa je sodnik izključil vratarja Štoko (P) in napadalca Palmiottija (I), verjetno zaradi medsebojnega obračunavanja vrata je zato stopil Bukavec. ki pa (nd imel več dosti dela; nasprotno: Primorje je še enkrat prišlo do gola in tako postavilo končni rezultat 4:0. B R. Primorec — Roianese 2:2 (1:2) PRIMOREC: Vladimir Kralj, Papa tico, Sluga, Sinico, čuk (v 30' min. d.p. Kralj Edi), Livij Sosič, Pavlo Kralj, Teodor Možina, Mauro Kralj, Valdi Možina, Saina. Na blatnem igrišču v Padričah trebenski Primorec ni utegnil odnesti celotnega izkupička. Vzroka sta dva: sodnik je dvakrat razveljavil gol Trebencem, nato pa se je oprijela naših napadalcev izredna smola. V začetku je enajsterica pričela z okrnjeno postavo, tako, da se v prvih minutah ni takoj znašla. To so seveda izkoristili nasprotniki, ki so v 10. min. povedli. Primorec se je takoj pognal v napad in v 15. min. je Mauro Kralj dosegel zadetek v osebni akciji z močnim strelom. Vsi so bili prepričani, da je gol, a sodnik je bil drugačnega mne- ce iskati prav na dnu. Upajmo, da bodo vsaj v preostalih srečanjih pokazati kaj boljšega. Radi nese s protinapadom spet povedel s srednjim napadalcem. V 43. min. se je ponovila ista akcija kot v 15. min. Mauro Kralj je spet zaključil uspešno osebno akcijo in sodnik je spet razveljavil zadetek. V drugem polčasu je Primorec ves čas napadal, a napadalci so imeli veliko smolo. Kljub temu so uspeti izenačiti v 20. min. čuk Bogdan je streljal v vrata, prosti branilec gostov se je dotaknil žoge z nogo in je ukanil lastnega vratarja. V nadaljnjih minutah so Trebenci zaman iskali zmagoviti zadetek. Kralj Pavlo je v 29. min. za las poslal žogo mimo vratnice v out. Primorca se je polastila tudi utrujenost, tako da so bile akcije vedno bolj medle. Izid se ni več spremenil. Položaj na lestvici je zdaj povsem nerealen, saj mora Primorec odigrati še tri zaostale tekme. Upajmo, da jih bo odigral pozitivno. BRK Union — Esperia 2:4 (0:3) UNION: Baide, Vidal, Muiesan, Vidni, Fortezza, Morabito, Fonta-not, Boico, Poropat, Nadlišek. Union je dokazal, da manjka e-kipi vse. Komaj ni nastopil vratar Pavatič, je šlo vse po vodi. Žalostno je, da je vratar reševal Union mnogih porazov v prejšnjih srečanjih. Rezervni vratar Baide je po tekmi izjavil, da je bila že taktika zgrešena. Union je začel s tem, da se je zaprl v obrambo, ni bil zmožen nadzirati napadalcev Esperie, ki so s hitrimi podajami in točnimi streli delali, kar so hoteli. Podlonjerci se kar niso mogli znajti in organizirati, da bi lahko uspešno kljubovali ne premočnemu nasprotniku. Ves prvi polčas so igrali podrejeno vlogo in so se podali v slačilnico s tremi zadetki v malhi. V drugem delu srečanja so se nekoliko zbrali, preuredili so vrste in dosegli dva gola s Fortezzo in Boicom. Pod-lonjercem je uspelo uveljaviti se na sredini igrišča, opustili so o-brambno taktiko, kar je takoj rodilo sadove. Del Zio je nato zapravil izredno priložnost, ko bi lahko izenačil, saj ni bilo v vratih nikogar. Pred končnim žvižgom pa je Esperia dosegla četrti gol po zaslugi vratarja Baldeja, kateremu je žoga ušla iz rok in se zakotalila v mrežo. Gol pa ni bil odločilnega pomena, saj je srečanje bilo že zaključeno. Edino opravičilo za poraz je odsotnost vratarja Pavatiča in Čoka. Oba sta se ponesrečila v nedeljo v tekmi proti De Macoriju. Prvi si je zlomil prst, drugi pa ima otečeno koleno. Vsekakor pa je poraz zaslužen, saj Union trenutno nima i-gralcev, ld bi bili kos svoji nalogi. Celotna igra je le improvizacija, ki se včasih posreči, največkrat pa ne, kar zgovorno dokazujejo letošnji rezultati in položaj na lestvici, ko moramo Podionjer- V ponedeljek. 6. marca 1972 bo v prostorih PD Slavko Škamperle na stadionu «1. maj» v Trstu, Vrdelska cesta 7, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 14. REDNI OBČNI ZBOR ŠZ BOR z naslednjim dnevnim redom: 1. izvolitev predsedstva in volilne komisije; 2. poročilo predsednika in blagajnika; 3. diskusija; 4. razrešnica staremu odboru; 5. volitve; 6. razno. ODBOR Taurian je imel polne roke dela. V drugem polčasu je Juventina zamenjala Hlančiča s Cervom, vendar ni menjava prinesla v igro nič posebnega. Brežani so imeti več priložnosti za gol, ki jih niso znali izkoristiti. Vse je kazalo, da bodo domačini podvojiti, ko so štandrežci izenačiti z Marvinom, ki je izkoristil nesporazum v vrstah «plavih». Breg je sicer reagiral, toda izida ni spremenil. V odličnem Spontonu je naletel na največjo oviro. Nasprotno pa je Juventina pred končnim sodnikovim žvižgom skoraj povedla. IST Vesna — S. Anna 3:1 (2:0) STRELCI: p. p. v 18. min. Kele-menic (V), v 32. min. Mitič, d. p. v 25. min. avtogol Giannella (S), v 38. min. Razza (S). VESNA: Kozlovič, Botti, Verzier, S. Zudini, Skrem, Germani, Degrassi, G. Zudini, Kelemenic, Milič, Caha-rija. S. ANNA: Pausche (Barnaba), Ci-molino, Giannella, Moro, Razza, Ger-bini, Verde, Cadenaro, Zigante, Pus-sini (Bonazza), D'Ambrosio. Kriška Vesna je na domačem i-grišču iztržila prepričljivo zmago proti ekipi S. Anna. Križani bi lahko dosegli še obilnejši izkupiček, če bi ne v zadnjih minutah močno popustiti. Sicer pa je bilo tekme pri izidu 3:0 praktično konec in igralci so seveda nekoliko popustili. In prav tedaj so gostje dosegli svoj edini gol. Domačini so začeti odločno in so kljub razmočenemu igrišču izvedli več nevarnih protinapadov, ki so popolnoma zmedli branilce S. Anne. V 18. minuti je Kelemenic, ki je bil tudi tokrat koristen kot režiser in napadalec, dosegel, prvi gol. V 32. minuti je z lepo osebno akcijo povečal izid Boris Mitič, ki je skupno s Ke-lemenicem in Germanijem zanesljivo urejal igro svojih. Gostje so odgovarjati le s protinapadi, a Zudini, Skrem in ostati so bili vedno na mestu. Tudi drugi polčas se je začel v MllliiiiiilinuiiillllllllllHlllIHHllliliHiiiiiiHiimiiiiimiiiilluimillliHilliiHiiiiiilllliiiiiliiiiiiiinmuiiuiim mesmrvo Basso v po dveh CIVITAVECCHIA, 27. - V prvi etapi kolesarske dirke po Sardiniji je zmagal Belgijec Roger De Vlaeminck. Razočaral je Eddy Merckx, ki je prispel na cilj 12 sekund za zmagovalcem. De Vlaeminck je pobegnil nekaj kilometrov pred ciljem in si priboril par sekund naskoka, ki jih je obdržal do konca. Vrstni red: 1. Roger De Vlaeminck 4.19’50" 2. Basso 2” zaostanka 3. Karstens 4. Polidori 5. Sercu * * * SANT’ANTIOCO, 28. — V prvem delu druge etape dirke po Sardiniji, Cagtiari - SanfAntioco, dolgem 109 km, se je na prvo mesto uvrstil Marino Basso, ki je tako osvojil tudi majico prvega na skupni lestvici. Basso je zmagal s sprintom pred precej veliko skupino nasprotnikov. Vrstni red: 1. Basso 2.40’5” 2. Van Vlierberghe 3. Karstens 4. Sercu 5. De Vlaeminck Tudi v drugi današnji poletom', S. Antioco - Oristano .je zmagal Marino Basso in ohranil tako prvo mesto na skupni lestvici. 143,900 km dolgo progo je prevozil v 4 urah in 3 sekundah. Skupna lestvica: 1. Basso 10.5910” 2. De Vlaeminck 28” zaostanka 3. Karstens 30” 4. Van Vlierberghe 30” 5. Polidori 30” DIRKA PO SARDINIJI vodstvu etapah HAVAHJt BREMEN, 28. — Na petnajstem mednarodnem plavalnem srečanju v zahodnonemškem mestu Bremen so v nedeljo dosegli kar 38 raznih državnih rekordov. Odlično so se odrezali Jugoslovani, ki so popra vili dva državna rekorda. Nenad Miloš je na 200 metrov dosegel čas 2’12”1, kmalu nato pa je izboljšal še čas na 100 metrov, kjer je progo preplaval točno v eni minuti. Jugoslovanske barve so branili še Ana Boban, Predrag Miloš in A-leknnder Pavličevič. Na tekmovanju je nastopilo 480 plavalcev iz 14 držav. Mnogo je bilo slavnih imen, kot so svetovni rekorderji Fassnacht, Daniels, Novella Calli garis, Man-Dnaud, Rouseau, Bun schoten ATLETIKA BUKAK I.ŠTA, 28. - Na mednarodnem atletskem tekmovanju «in-doorj> v Bukarešti je Jugoslovan Milan Spasojevič dosegel nov državni rekord v troskoku s 16,39 metra. Spasojevič je na tem tletskem srečanju premagal celo evropskega prvaka Drehmela Vzh. Nemčije, ki je skočil 17 cm manj. Zmagal je Romun Carol Corbu. V skoku s palico je zmagal Nordvvie, ki je oreskočil 5,35 metra. V teku na 60 metrov za ženske je zmagala Renate Meiss-ner - Stecher s časom 7,3 sek., medtem ko je Adamova iz Vzh. Nemčije vrgla kroglo 18 metrov daleč. znaku premoči domačinov. Ti so namreč stalno napadati in Boris Milič je ponovno usmeril oster strel proti nasprotnikovim vratom. Prestregel ga je Giannella, pri tem pa je ukanil lastnega vratarja. Nogometaši so tedaj popustiti, gostje so dosegli svoj gol, a nič več. b. L Zarja — Staranzano 1:0 (1:0) ZARJA: Babuder, Bemetič, Metlika, Primožič, S. Križmančič, V. Križmančič, Komar, Bon, Vocci, Žagar, Grgič. STRELEC: v 5. min. p. p. Komar. KOTI: 4:0 za Staranzano. Kljub temu, da so Bazovcš dosegli en sam gol, je bila njihova nedeljska zmaga popolnoma zaslužena, saj so bili v vsej tekmi v premoči. Igralci so dobro opravili svojo nalogo, celo odlično pa so igrali Komar, Primožič in Bon. Zarja je pritisnila takoj po začetnem udarcu in kmalu našla pot do mreže. V hitrem napadu je Vocci podal Komarju, ki je preigral dva nasprotna branilca in z močnim strelom v desni kot vrat pretresel mrežo Staranzana. Po tem zadetku je Zarja dalje ogrožala nasprotnikova vrata, toda vratar je bil vedno na svojem mestu in zanesljivo ubranil vsako žogo. Kljub stalni premoči pa Bazovei niso pokazali lepe igre. V prvem polčasu je bil nedvomno najlepši močan strel, ki ga je Grgič v 38. min. poslal izven kazenskega prostora proti vratom, kjer ga je vratar pravočasno ubranil. V drugem polčasu so domačini skušali z vrsto napadov povečati prednost, toda ves njihov trud je bil zaman. Uspelo jim je le ohraniti vodstvo in si s tem pridobiti dve dragoceni točki. RA AL TELOVADBA SLOVENSKE KONJICE, 28. Elita slovenske telovadbe se je I zbrala v Slov. Konjicah, kjer je | bilo v soboto in nedeljo četrto tekmovanje za telovadni pokal in če-1 trta konferenca Telovadne zveze Slovenije. V ospredju tega dvodnevnega srečanja pa je bilo slovo Mira Cerarja od aktivnega u-dejstvovamja. Poleg njega se je od telovadnega orodja poslovila še Marlenka Kovač. Za Cerarja je to bil težak trenutek. Za svoje dolgoletne uspehe je prejel lepo priznanje. Od obeh se je poslovil pttfsfriniH, 3$,9vaf}W, Sl«ve-nije, ki se je v svojem kratkem nagovoru spomnil Cerarjevih uspehov na konju. Zlate kolajne je osvojil v Moskvii, Luksemburgu, Pragi, Tokiu, Dortmundu, Beogradu, Tampereju, Mehiki, Varšavi. Vsekakor naidragocenejša je tista, ki jo je osvojil v Ljubljani, saj je bila zadnja. Cerar se bo sedaj po-1 svetil trenerskemu delu. Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Izidi 18. kola Borac — Partizan 0:1 željezničar — Radnički (K) 2:0 Vojvodina — Maribor 0:0 Olimpija — Sloboda Velež — Radnički (N) Sutjeska — Čelik Beograd — Hajduk Vardar — Sarajevo Crvena zvezda — Dinamo Lestvica Željezničar Crvena zvezda Vojvodina in Beograd Velež Hajduk Dinamo Sarajevo in Partizan Vardar, Sloboda in Olimpija Radnički (N). Čelik in Sutjeska Maribor in Radnički (K) Borac Prihodnje kolo Crvena zvezda — Borac Dinamo — Vardar Sarajevo — Beograd Hajduk — Sutjeska Čelik — Velež Radnički (N) - Olimpija Sloboda — Vojvodina Maribor — Željezničar Radnički (K) — Partizan 2. ZVEZNA LIGA - ZAHOD Izidi 18. kola 2:0 2:0 1:0 0:0 0:0 5:1 26 25 25 20 19 18 17 16 15 14 13 OBVESTILO ŠD Sokol iz Nabrežine obvešča, da se pričnejo redni treningi drage ženske ekipe v soboto, 4. marca. Igralke naj se zberejo ob 16. uri na društvenem sedežu. Vabljene so tudi začetnice, stare od 11. do 15. let. Informacije na sedežu društva v četrtek od 20. do 21. ure. g l’ t) g ji 1. — 1. Sorrento 1 2. Anchise 2 2. — 1. Marchesana X 2. Kebris 2 3. — 1. Escobar 2 2. Montarmito 1 4. — 1. Cacito 1 2. Caronte 2 5. — 1. Nicomaso 1 2. Tarzo 2 6. — 1. Pal as 2 Navicello 2 KVOTE: 12 - 1.121.000 lir 11 — 75.600 lir 10 — 8.900 lir Karlovac — Junak 1:2 Varteks — Rudar 2:0 Split — Jedinstvo 1:1 Mercator — Orijent 0:2 Trešnjevka — Zgb plavi 4:0 Rijeka — Ljubljana 1:1 Železničar — Kozava 1:1 Mura — Istra 2:1 Šibenik — Zagreb 2:1 Lestvica Šibenik 25 Rijeka 2A Orijent in Varteks 23 Rudar in Trešnjevka 22 Mura in Zagreb 21 Jedinstvo 20 Kozara 19 Istra in Split 17 Mercator 16 Zgb. plavi 15 Karlovac 14 Junak 13 Ljubljana 10 Železničar 2 Prihodnje kolo Šibenik — Karlovac Zagreb — Mura Istra — Železničar Kozara — Rijeka Ljubljana — Trešnjevka Zgb. plavi — Mercator Orijent — Split Jedinstvo — Varteks Rudar — Junak KOŠARKA JUGOSLOVANSKA 1. ZVEZNA LIGA Izidi 16. kola Zadar — Olimpija 88:84 Lokomotiva — Željezničar 98:77 Borac — Beograd 78:85 Radnički — Jugoplastika 83:86 Lestvica Jugoplastika in Lokomotiva 22 Crvena zvezda in Radnički 20 Partizan 18 Olimpija, Borac, Rabotnički in Beograd 14 Željezničar in Oriotik 10 Zadar 8 Jugoplastika, Partizan, Rabotnič- ki in Oriotik imajo tekmo manj, Cr- vena zvezda pa dve tekmi manj. ITALIJANSKA LIGA Izidi 17. kola Norda — Mobilquattr0 92:61 Simmenthal — Eldorado 108:71 Gorena — Maxmobili 68:57 Partenope — Spliigen 56:64 Snaidero — Forst 82:74 Ignis — Stella Azzurra 95:72 lestvica Ignis 30 Simmenthal 28 Forst 26 Spliigen 22 Snaidero 18 Norda. Maxmobili in Mobilquattro 16 Gorena 12 Partenope 10 Eldorado 8 Stella Azzurra 4 OSTALE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI '^a varnost vedno prav toliko kot moja. Vse, kar sem na-awil, je bilo lahko samo v tej zvezi. Pomislil sem že, da asih ravnam nespametno. Zakaj se ne brigam le za stvari, bii jih nalaga uradna dolžnost!)) «Res, Helmut, nespametno je gledati pregloboko v vod-ak, ker se človeku lahko zvrti in pade noter. Da ne bova 'bla slepih miši: nekoč sem vam priznal, da je dobro znati 'av poročati o generalih. Takrat sem pozabil reči: Se med %telji ni priporočljivo načelo ,kar je tvoje, Je tudi moje’. e razumete?)) "Ne razumem vas, gospod general.« "Večkrat ste sami trdili, da za vsemi nesporazumi med °žmi navadno stojijo ženske. Cherchez les femrnes!« Wolf je doumel, kam meri general, in napravil kar se 1 neprizadet obraz. To je samo za hip zmedlo generala, kd 1 Pričakoval, da ga bo spravil v zagato. »'Zasliševali ste pevko, mojo prijateljico. Poročali so mi, 1 ste bili trikrat pri njej precej dlje, kot zahteva službena Mžnost.« "Seveda sem bil pri njej... Prav niič rad, toda po vaši % in vašem nalogu Kaj morem za to, če me je prav k pripeljala sled in se tam izgubila.« "To ni vse, Helmut!« General je spet natočil, vendar je sam izpil, nekoliko prištet, ker je major ravnodušno vlekel cigaro in čakal brez Zato je napadel: "Naravnost vam bom povedal! Spal sem z njo, čeprav as to nič ne briga! Bilo je prve dni, ko sem se vrnil. Pomije — v spanju je izgovarjala vaše ime in se me oklepala, bi se reševala iz vode. Nisem se mogel zdržati, pa sem “ krepko usekal po licu. Priznala ml je!« Zmagoslavno, uža-®ho in preteče se je zazrl v Wolfa. Le-ta je hladnokrvno puhnil dim. "Neverjetno! Priznala... Potem ste imeli večjo srečo kot 9z>1' je zmajal z glavo. "Kaj s tem mislite?« General je bil očitno zmeden. "Da je sodelovala pri pripravah na vaš umor!« je dejal Woll tako resno, da je general prebledel. «Moj umor? Da bi sodelovala?« ((Seveda, gospod general, saj ste rekli da je priznala. Meni je vztrajno tajila. Povedala mi je sicer nekaj zvez z ljudmi, ki so naši nasprotniki. Bil sem diskreten in vas nisem hotel vznemirjati, preden ne bi prišel na čisto. Priznam to svojo napako.« ((Čemu pa vas je potem klicala v spanju?« «Kdo bi razumel ženske? Morda zato, ker sem se pri svojih poslih z njo zanimal predvsem za vas in premalo zanjo. Saj poznate moj odnos do žensk. Zame je ženska nujno zlo. če se že kje ustavim, se tam, kjer nd nobene nevarnosti. Ženska predpostavljenega, prijatelja ali znanca pa zame ni ženska, gospod general. Toliko mi je do nje kakor do sestre. Nisem kriv, če kdo drugače gleda na te reči! Pri igralkah nikoli ne veš, kdaj gre zares in kdaj igrajo. In kar je najbolj tragično — tega verjetno tudi same ne vedo. Poleg tega imajo sanje po Freudu lahko tudi drugačen pomen, kot se zdi človeku prvi hip.» General ga je srepo motril in premišljal, če bi mu verjel ali ne. Govoril je tako prepričljivo, da ni mogel odkriti laži v njegovem glasu. Izpil je do dna, Wolf pa je nadaljeval: ((Gospod general, če verjamete ali ne, moje roke so čiste. Soočite naju. če sem kriv, me obesite na prvo vejo. Seveda, če pevka sodeluje z zarotniki, potem bo storila vse, da me pogubi... če odstranijo mene, vas bodo laže spravili s sveta.)) Generalov obraz je preletela senca. «Kako mislite? Ali se še vedno ukvarjajo s tem, da bi me spravili s poti? Resno?« «Seveda, gospod general. Hočejo vas ubiti Nisem vas maral posebej vznemirjati, hotel sem zbrati vse gradivo, če bi jaz vodil politiko in vojsko belega tabora in računal na angleško izkrcanje, potem ste vi prvi in edini, ki mora izginiti poleg sivolasega kozjebradca. Na delu so pošastne sile. Po tej analogiji razmislite sami dalje. Komunistom ni kdove kaj do tega, da bi vas ubili. To Je v skladu z njihovim pojmovanjem vloge človeške osebno- sti: če ubijejo generala, bodo Nemci postavili drugega, ki bo morda še slabši od tega, ki so se ga navadili in on njih. Poleg tega jim ni vseeno, koliko talcev bi spet izgubili. Beli pa bi vas na račun rdečih spravili pod rušo Maščevanje bi prizadelo njihovega sovražnika, oni pa bi se ob novem poveljniku laže pripravljali na izdajo, ki jo pripravljajo, kot ste brali v mojem elaboratu.« General je sedel in ga zavzeto poslušal. Pokimal je in dejal: ((Čudim se vaši izredni kombinatoriki. Čista logika je v njej. Nimam kaj pripomniti.« «Naj še dodam: nakazal sem, da imajo komunisti agenta v vrhu prezidentovega urada in prav gotovo tudi pri politični policiji. Že leto dni čutim, da nam meša štrene. Če vas ne bi bila odstranila bolezen in če mi prejšnji poveljnik ne bi bil zaviral dela, bi bil nemara tega falota že razkrinkal.« «Ni še prepozno, Helmut!« se je zakrohotal general. Potem je spet napolnil čaši. «Izpijva, potem vam bom tudi jaz odkril svoje karte, nad katerimi boste prav tako presenečeni.« Ko sta popila, je general vzdihnil in povedal: «Zdaj vam povem, zakaj sem posredoval, da so vas razrešili dolžnosti šefa. To je skrbno premišljena ukana za obe vrsti naših nasprotnikov. Eni in drugi ali celo tretji so ugotovili, da ste jim najbolj nevarni. Ne smem dovoliti, da bi vas odstranili, ker vas potrebujem tako kot vi mene. Drug drugemu morava kriti hrbet, in sicer tako, da bodo mislili, da sva si navzkriž. S tem bova zmedla tudi naše politike. Vedno je slabo, če ljudje vedo, da sta dva odločujoča preveč povezana. Zato napravijo vse, da ju razdvojijo. Za vas imam naloge, ld ste si jih vi s svojo bistrino sami zadali. V vaši osebi ne potrebujem rablja, teh imam na pretek: sicer pa vam te vrste posel ne ustreza.« «To me zelo veseli, gospod general. V tej pokrajini iskati člane Osvobodilne fronte, jih zapirati, spravljati v taborišča ali streljati ni nobena umetnost več. Skoraj vsak je kriv, kogar koli primete.« ((Pravilno, major. To umazano delo bo opravljal sedaj vaš naslednik. In tudi tarča za likvidatorje bo. Vi pa boste izginili v zakulisje. Nihče več ne bo mislil na vas. Vi boste past, nastavljena na najvažnejšem mestu. Od daleč boste vodili boj. Ljudem okoli sebe pa poglejte skozi prste in jih uspavajte.« ((Imeniten načrt, gospod general!« ((Morate mi priznati, da sem zvit. čvrsto držim vajeti v rokah; samo zato, ker ne zaupam nikomur. Jaz sumničim vsakogar, ki ima najmanjšo možnost in vzrok, da bi postal moj in naš nasprotnik.« (.Občudujem vas, gospod general. V tem primeru ste prekosili sam sebe. Mar tudi meni ne zaupate več?« ((Včasih še sam sebi ne! Preskušal sem vas. Vi ste eden tistih, ki bi mi lahko največ škodili. In bolje je pospraviti dva po nedolžnem, kot spregledati enega. To naj vas ne vznemirja, ker je to tudi vaša praksa.« Wolf se je zadovoljno zasmejal. ((Veseli me, da se lahko sami In vsak dan ali vsako minuto prepričate, kako je z menoj. Kdor je pošten, se ne boji nadzorstva, čim boljši si, tem bolje je zate, če se tvoj policijski dosje debeli. Slej ali prej te morajo odlikovati. Komur pa je nadzorstvo odveč, ima gotovo na glavi maslo, pa se boji.« (dmate prav. O taktiki, kako jih bova uničila, bova govorila drugič. Za sedaj vam povem, kaj zahtevam od vas. Takoj po praznikih bova očistila belogardistično fronto. To je hlev, poln gnoja, v katerega bi bilo treba napeljati reko, da bi ga očistila, ali pa ga utopiti v moTju. Nadalje bo treba likvidirati bando, ki se je kakor pleve razrasla v Ljubljani.« ((Predlog imam, gospod general. Iz taktičnih razlogov naj to izvede bela politična policija. Pri Svetem Urhu imajo pravo morišče in ob Savi tudi. Naj v tajnosti izvrše to umazano delo, takoj potem pa jih pred ljudstvom osramotimo. Sovražnikovo konico bomo usmerili nanje. Naj se gredo revolucijo in se iztrebljajo med seboj!# (Nadaljevanje slediJ Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ui Montecchi 6/III Telefon 761 470 Na.oCnina Meseino 1.100 lir — vnaprej: polletna 6 100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. / SFRJ posa- mezna Številke 1— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, PoStni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali ogla*1* 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročair oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S."1- Stran 6 29 februar in 1972 Glavni urednik Stanislav Renko februarja T9/Z odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Tr«' TRŽAŠKI DNEVNIK ŽIVAHEN ZAČETEK SINDIKALNEGA TEDNA 48-urna stavka delavcev paralizirala rafinerije Nadaljuje se zasedba predilnice S. Ciusto ■ Včeraj srečanja na občini, pokrajini in prefekturi, danes pa na deželi - Kmalu izplačan dolg delavcem Lucy Shoe Tudi ta teden se je pričel z bogato sindikalno kroniko, ki je že značilna za Trst. Naj omenimo na kratko stavko železničarjev, ki je za dva dni paralizirala ves promet v naši deželi, nadalje dvodnevno stavko delavcev rafinerij in drugih predelovalnic nafte, stavko uslužbencev zavarovalnic, stavko v tovarni likerjev, nadaljevanje zasedbe predilnice »San Giusto* itd. številčno najpomembnejša je tokrat brez dvoma stavka delavcev »naftne stroke*, ki je že včeraj ves dan ustavila delo v rafineriji »Total* v žav-ljah in skladiščih naftnih proizvodov ob morju (Esso. BP, Shell). Stavko so oklicali sindikati CGIL, CISL in UTL v okviru boja za obnovitev delovne pogodbe. Razumljivo je, da je boj teh delavcev izredno oster in zapleten, saj jim stoje nasproti veliki monopoli »sedmih sester*. Delavci zahtevajo, naj ■ bo nbva delovna pogodba pravičnejša, kar pomeni, naj vsebuje člene o ureditvi kvalifikacij in plačilnega sistema, mezdne poviške pa naj pogodba določi v številkah (in ne v odstotkih) »enako za vse*. Pomembna je zahteva po priznanju novih delavskih organov v tovarnah (se pravi delavskih svetov in delegatov), ki naj — med drugim — izvajajo nadzorstvo nad higienskim okoljem in delovnimi ritmi. Sindikati zahtevajo še skrčenje delovnega urnika, ki naj ne bo več razdrobljen, poleg tega pa odpravo vseh »koncesijskih* del v rafinerijah. Gre za splošno bitko italijanskih delavcev proti sistemu najemniških družb, ki za mali denar opravljajo v velikih obratih specifična dela ob intenzivnem izkoriščanju delovne sile. Marsikdaj so te »koncesije* vir nesreč na delu, zato zahtevajo delavci, naj se odpravijo, uslužbenci pa vključijo v organik. Prav na teh točkah so se pogajanja že dvakrat razbila, medtem pa je prejšnja delovna pogodba že zapadla 31.12 1971. Seveda zahtevajo sindikati. naj nova delovna pogodba začne veljati od prvega januarja letos dalje. Stavka delavcev v rafinerijah bo trajala še danes. Po poročilih sindikalnih zbornic je stavka v Trstu dobro uspela. Delavci so stavkali 90-95 odstotno, mnogo primerov stavkokaštva pa so zabeležili med uradništvom in u-službenci SIOT. S slednjimi so se sindikalisti sinoči sporazumeli in bodo danes stavkali. Nadaljujejo se stavke delavcev li-kerske stroke in uslužbencev telefonske družbe: SIP: obe stroki stavkata razčlenjeno za novo delovno pogodbo. Ni pa še znan točen razpored stavk, ki bodo ta teden. Včeraj so stavkali dve uri usluž benci ONMI, ki zahtevajo normativne in plačilne izboljšave. Predstavniki uslužbencev ANAS, ki so v prejšnjih dneh izvedli 48-urrno stavko za povečanje staleža. so včeraj zahtevali srečanje z ministrom za javna dela Ferrari Ag-gradijem. Z ministrom za prevoze pa se bodo srečali jutri predstavniki železničarjev tržaškega področja, ki so stavkali 24 ur od sobote na nedeljo. Od včeraj so začeli stavkati tudi uradniki direkcij zavarovalnic. Med triurno stavko, ki so jo napovedali CGIL, CISL in avtonomni sindikat FNA. so se uslužbenci zbrali na skupščini in razpravljali o poročilu sindikalnih predstavnikov o poteku pogajanj za novo delovno pogodbo Sindikati zahtevajo enotno ravnanje za vse uslužbence direkcij zavarovalnic: sedaj so uradniki podvrženi različnemu staležu če spadajo ped zavarovalnice javnega značaja ali pa zasebnega. Nadalje zahtevajo zagotovljene minimalne prejemke; povišanje raznih doklad, od pravo zmanjšanja plač za mladoletne, priznanje starostne dobe tudi za le-te, pogodbene družinske doklade. Prav tako so se prekinila poga janja za novo pogodbo za »prodajalce* zavarovalnih polic. Zahteva teh uslužbencev je poenotenje ravnanja z uradniki direkcij. Poleg te osnovne zahteve je še zahteva po minimalni zagotovljeni plači. Zveza delodajalcev se je obvezala, da bo preučila predloge in dala v kratkem odgovor. Marca bo kongres zveze i'nravni-kov zavarovalniških agencij v za- V Trbižu se je zaključil obisk člana IS SRS za šport Janeza Koc jančiča, ki je bil v naši deželi na povabilo deželnega odbornika za šport Romana. Kocjančič si je o-gledal evropsko mladinsko prvenstvo v smučarskih tekih, na katero je bil povabljen tudi koroški minister za šport VVagner, ki pa zaradi predhodnih obveznosti ni mogel priti. Kocjančič je v spremstvu odbornika Romana obiskal tudi nekaj trbiških šol in športnih naprav. Ob tej priložnosti je imel več pogovorov s predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine o vprašanjih. ki zadevajo šport in ki so, kljub dokajšnjim razlikam v družbeni in politični ureditvi, zelo podobni v SRS in v F.-J. k. Govor je bil tudi o raznih metodologijah pri načrtovanju športnih objektov ter za spodbujanje športne dejav- kupu. Na tem kongresu bodo razpravljali o novem statutu zveze, po katerem bodo poenotili delovne pogodbe, ki so sedaj samo deželnega značaja. S tem bi se znatno poenotil nivo plač v raznih pokrajinah. Medtem se nadaljuje zasedba predilnice S. Giusto. Včeraj se je predstavništvo delavcev, ki so ga spremljali sindikalisti De Senibus, Gosdan in Tomaselli v imenu CGIL, CISL in CCdL-UIL, srečalo z županom Spaccinijem, s pokrajinskim podpredsednikom Foschijem in s pod-prefektom Micelijem. Sindikalisti in predstavniki delavcev so orisali vsem trem predstavnikom krajevne oblasti zahteve in potrebe uslužbencev predilnice in vzroke, ki so jih privedli do skrajnega ukrepa z zasedbo tovarne. Župan Spaccini se je obvezal, da bo občinska uprava pripravila srečanje med delavci, njihovimi predstavniki in upravo podjetja. Danes se bodo predstavniki delavcev srečali še s predstavniki deželne uprave. Ob zaključku še eno vest iz delavskega sveta. Sinoči so sindikalne organizacije sporočile, da so pripravili izjave o dolgu, ki ga ima uprava podjetja Lucky Shoe do delavcev, katerim niso izplačali zadnje delovne dobe. Te izjave so na razpolago na sedežu CCdL-UIL na Trgu Largo Papa Giovanni 6 v sobi 26 od 9. do 12.30 ter od 16. do 19.30 do četrtka 2. marca. nosti v šolah. Ob zaključku so predstavniki Slovenije in Furlanije-Julijske krajine potrdili svojo voljo za čim večji razvoj športne dejavnosti na vseh ravneh. Zaradi velike podobnosti problemov ter zaradi enakih interesov so ob koncu sklenili, da se bodo v kratkem zopet sestali. Zelo verjetno je, da bo prihodnji sestanek konec marca v Sloveniji v Planici, ko bo tam prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. • Občina sporoča, da je župan ukinil enosmerni promet v Ul. de Coletti na odseku in v smeri od Drevoreda Elizejskih poljan proti Ul. Schiaparelli ter obenem odredil enosmerni promet na isti ulici in sicer na odseku in v smeri od Ul. Schiaparelli proti Drevoredu Elizejskih poljan. Drevi seja vodstva PSDI Razpust parlamenta je popolnoma razumljivo naletel na takojšen odjek v tržaških političnih krogih. V vseh strankah se odpira vprašanje kandidatur za parlament in senat, poleg tega pa pridejo tokrat na vrsto tudi kandidature za prihodnji občinski svet. Glede tega so stranke izbirale svoje kandidate že dalj časa, lansko poletje in jesen, vsekakor pa ni še nobena objavila svojih list. Predvidoma se bodo torej v najkrajšem času sestali vodilni organi vseh večjih strank. Drevi se sestane pokrajinski odbor socialdemokratske stranke, ki je v posebnem položaju, ker so v Rimu ravnokar zamenjali, po burnih razpravah, političnega tajnika Ferrija. S tem v zvezi se čedalje ostreje oblikujejo tudi v PSDI posamezne struje, ki so bile ob razkolu leta 1969 bolj latentnega značaja. Med tem se oblikuje tudi Ferrijeva struja vztrajnih zagovornikov politika javnega reda s protisocialističnim prizvokom. V ta okvir je mogoče vključiti izjave tajnika tržaške federacije PSDI De Gioie, ki se je udeležil srečania predstavnikov «manišine» v PSDI. Očitno gre za Ferrijevo «manišino». Kaj zahteva De Gioia? Predvsem sklicanje vsedržavnega sveta stranke, ki naj razpravlja o zamenjavi tajnika in nato sklep potrdi, če je že treba. «Manjšina» očita namreč izvršnemu komiteju stranke, da je zamenjal tajnika brez predhod ne razprave v vsedržavnem odboru. Vse kaže, da se bo ob tej zahtevi združilo tržaško socialdemokratsko vodstvo, ni pa izključeno, da bo tudi Saragatova (Tanassijeva) skupina dvignila svoj glas. Sestal se je tildi odbor republikanske stranke. Poročilo o političnem položaju je imel član vsedržavnega tainištva Bogi. kii je v bistvu potrdil «predvolilno» taktiko PRI, da kritizira levi center v trenutku, ko ga pretresa kriza. Bogi ni govoril o alternativah, se je pa pohvalno izrazil o izvolitvi predsednika republike. Zemeljski usad v Ul. Commercialc Kmalu po poldnevu se je v Ul. Commerciale pri poslopju št. 33 zrušil podporni zid in na cesto je zgrmelo več kubičnih metrov zemlje. Zid je podpiral park bližnje vile, tako da je usad povlekel za seboj na cesto tudi dve večji drevesi, eno pa je ostalo prav na robu prepada. Takoj so posegli gasilci in mestni redarji, id so urejevali promet, medtem ko so gasilci razžagali drevesi in odstranili s cestišča zemljo. Po prvih podatkih se zdi, da je usad zakrivil dež, ki v zadnjih tednih pada skoro neprenehoma in ki je prepojil zemljo za zidom. Ziiriški komorni orkester v Rossettiju Sinoči je v tržaškem Koncertnem društvu gostoval zueriški komorni orkester pod taktirko Ed-monda de Stoutza in s sodelovanjem pianistke Hephzibach Menu-hin, sestre znamenitega violinista Yehudija. S svojim nastopom, ki ni prvi v Trstu, je ansambel le še potrdil svojo zavidljivo zlitost in prožnost, ki mu omogoča izbiro pestrih in bogatih sporedov. To je brez dvoma tudi sinočnji primer, ko je traškemu občinstvu posredoval umetnost Albinonija, Mozarta, Schuberta in Roussela, a izven sporeda še Pergolesijev Al-legro iz sonatine v g-duru ter Rameaujev Intermezzo. Zanimanje za inštrumentalno glasbo operista Tomasa Albinonija zadnja leta narašča. Zgovorno, da-si morda ne ravno razveseljivo, o tem priča potrošniška inačica enega njegovih znamenitih Ada-giov. Sinočnja sonata a cingue v g-molu op. 2 št. 6 ne sodi med zrele avtorjeve stvaritve, kljub temu pa v njej občudujemo marsikje pristno umetniško lepoto. O svojem koncertu za klavir in orkester v a-duru kot tudi o drugih dveh, ki sta mu po času nastanka blizu in sorodna po vsebi ni, je Mozart dejal v pismu očetu: «Ti koncerti sodijo nekje vmes med prezahtevnim in prelahkim so zelo briljantni in jih je prijetno poslušati...» Tej sintetični sodbi skoraj ni kaj dodajati. Vsekakor pa to, da je v Menuhinini izvedbi koncert mojstrsko izzvenel. Navdušenemu občinstvu je umetnica postregla z dodatkom. Schubertova uvertura v c-moln op. postuma je skladba, ki nam je ostala dolgo neznana in ki naj bi jo bil avtor sestavil pri samih štirinajstih letih. Mimo nenaravno učinkujoče enfatičnosti pa zasledimo lahko v njej tudi ljubke igrive prehode, ki dajo slutiti edinstven smisel za občuteno a hkrati drzno nežnost avtorjeve zrele umetnosti. Francoz Roussel, Debussgjev in Ravelov sodobnik, ki se je študija kompozicije lotil pri tridesetih letih, nas v svoji simfonietti za ko morni orkester op. 52 brez posebnih uvodov pelje «in medias res». Sicer v celoti resnobno zasnovano glasbeno pripoved pestri rahla a nedvoumna ironija. Ob odrezavem sklepu poslušalec osupne tudi zato, ker mu avtor po vrsti tudi prav drznih sozvočij postreže s čisto preprosto tonsko kadenco. Po trenutku negotovosti se iz občinstva utrže plaz zasluženega ploskanja. Ravel Kodrič .......................................................................................................................i.....■•■■■■■■■■........ TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 14.15, 17.15, 22.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 12.10 Pratika; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.10 Iz zgodovine slov. književnosti; 19.30 Nekoč je bilo; 19.45 Zbor S. Kumar iz Velikega Repna; 20.00 Šport, 20.35 Bellini: »Gusar*; 22.55 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke box; 16.00 Album za mladino. KOPER 6.30, 7.00. 10.00, 12.30, 17.00, 19.15, 22.15 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Glasbena galerija; 8.45 Otroški kotiček; 9.15 Mali juke box; 10.25 Prisluhnimo jim; 11.00 Simf. orkester RTV Ljubljana; 11.45 Popevke; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.15 Zbor alpinističnega društva iz Tridenta; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Mladim poslušalcem; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Melodije za vsakogar; 17.10 Orkestri; 17<'0 Plošče; 18.00 Popoldanski koncert; 18.30 Ritmi za mlade; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba; 23.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Popevke iz Sanrema; 13.15 It. balade; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 18.20 Kako in zakaj; 18.55 Sindikalni program; 19.10 Protipara-da; 19.30 Neapeljske popevke; TOREK, 29.FEBRUARJA 1972 20.20 Odhod in prihod; 21.15 Vioz-zijeva opera: Elisabetta. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo Iva Za-nicchi in «The Bee Gees»; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 «Alto gradimento*: 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.40 Vprašaj; 19.00 Zabavni tečaj francoščine; 20.10 »Supercampionissimo*; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba: 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Iti. sodobna glasba; 11.45 Baročni koncert; 12.20 Fagotist Georg Zuckermann; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba 19. stoletja; 14.30 Plošče; 15.30 Simf. koncert; 17.35 Jazz; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Mednarodna tribuna skladateljev. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Haydnov koncert; 9.40 It. sodob na glasba; 10.20 Operni odlomki; 11.00 Medigra; 12.30 Portret av-to”ja; 13.30 Sopranistka Luisa Ma-lagrida; 14.15 Antologija izvajal cev. SLOVENIJA 7.00, 8.00. 9.00. 10 00. 11.00, 12.00, 13.00. 14 00, 15.00. 17 00, 18.00 19.30, 22.00, 23.00 , 24.00 Poročila 8.10 Operna matineja; 9.05 Ra dijska šola za srednjo stopnjo 9.35 Slovenske narodne; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Koncertni valčki 12.30 Kmetijski navseti; 12.40 Ved ri zvoki z domačimi ansambli 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Glas bena tribuna mladih; 14.40 «Na poti s kitaro*; 15 40 Pianist Ma rijan Lipovšek; 16.00 »Vrtiljak* 17.10 Popoldanski simfonični kon cert; 18.15 V torek na svidenje! 18.45 Narava in človek; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Jan Otče-našek «Romeo, Julija in tema*; 21.37 Koncert lahke glasbe; 22.15 Beethovnove klavirske sonate; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli, ponovitev; 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 15.00 TV v šoli: Tečaj an gleščine; 16.00 Srednja šola; 16.30 Višja srednja šola; 17.00 TV za najmlajše: Skrivnost stare farme; 17.30 Dnevnik: 17.45 TV za otroke: Prostor in 18.15 Risanke: 18.45 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba: Nove pustolovščine Vidocqa; 22.00 Indijanci plemena Pueblos; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Odprta šola: 21.00 Dnevnik; 21.15 Glasbena oddaja: 22.15 TV film: Pravica za črnca. JUG. TELEVIZIJA 9.35 TV v šoli: TV vrtec, Moji prijatelji, Šale in uganke, Od Pa nonije do morja; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe: Podonavje; 14.45 TV v šoli — po novitev; 15.50 Ruščina — ponovi tev; 16.10 Angleščina; 17.45 M šušmel: Kakšen cirkus; 18.00 Ri sanka; 18.15 Obzornik; 18.30 Melodije za vse čase; 19.05 Delo z računalniki; 19.30 Mikroekonomi ka: Propaganda v izvozu: 20.00 TV dnevnik; 20.35 Ljubezen — madžarski film; 22.05 Glasbeni nokturno — V. Lovec: Klavirski koncert; 22.20 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Dokumentarec o Egiptu; 20.15 Poročila; 20.30 TV film: Ba ron; 21.20 Odiseja miru iiiiliilliiiMmiimiiiiiiiiiiiiiiMMiimiiiiiiHiiimiiiiiiiimiiiiimniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii NA POVABILO DEŽELNEGA ODBORNIKA ROMANA Obisk člana IS SRS Kocjančiča v Furlaniji-Julijski krajini Ogledal si je mladinsko EP v smučarskih tekih v Trbižu — Poudarjena podobnost vprašanj povezanih s športom v SRS in F.-J. K. — V kratkem drugi sestanek v Planici ŠPORT ŠPORT ŠPORT V PRVENSTVU ŽENSKE ODBOJKARSKE B LIGE Vse naše šesterke praznih rok Brežanke so v četrtem nizu zapravile odločilno žogo Vignoni Gottolengo - Bor 3:2 (10:15, 20:18, 12:15, 15:10, 15:9) BOR: Gabrovec, Zavadlal, Be- zeljak, Pečar, Hrovatin, Barej, Ku-fersin, Kalan, Bolčina, Švagelj, Artač. VIGNONI GOTTOLENGO: C., R. in D. Percivalli, Appolonio, Maggi, Ferrari, Rosa, Volongo, Tironi, Boffelli, Daminelli. Borovke so se z gostovanja v Gottolengu vrnile praznih rok. Vendar pa moramo povedati, da so dekleta res zelo lepo zaigrala, saj je bila ta morda do sedaj najlepša Borova tekma v tem prvenstvu. Napad je predvsem po zaslugi Pečarjeve, Barejeve in Beza-Ijakove stalno deloval. Precej dobra je bila tudi obramba, le da so bile igralke od časa do časa preveč statične. Žal, so bili slabi tudi servisi, ki so jih naše igralke zgrešile kar osemnajst! Nekateri od teh so bili zgrešeni v ključnih trenutkih. Borova ekipa je bila v Gottolengu tudi brez trenerja. Morda bi bila njegova prisotnost odločilne važnosti. Vendar smo s tako igro borovk lahko povsem zadovoljni. Naša ekipa je sicer zapustila igrišče poražena, vendar z dvignjeno glavo in z zavestjo, da je naredi la, kar je pač mogla. Vignoni se nam je, kot običajno, predstavil kot ekipa z izredno o-brambo, močnimi servisi, a z nekoliko slabšim napadom, saj sta učinkovito tolkli le dve igralki, medtem ko so druge skušale v glavnem s plasiranimi žogami presenetiti nasprotnika. Nekaj besed bi lahko povedali še o igrišču. Zaradi velikega števila gledalcev, ki so stali skoraj ob robu igrišča in med tekmo kadili, se je v tretjem setu tako zmočil pod, da igralke niso mogle graditi igre, ker so bila tla izredno spolzka. V prvem setu je najprej rahlo povedel Vignoni. Bor ga je takoj nato dohitel in zaključil niz v svojo korist. Odločilen in tudi najboljši je bil drugi set. Borovke so v tem delu igre zaigrale res vrhunsko in prekosile same sebe. Naša dekleta so imela dvakrat set servis, ih s tem tudi izid tekme v svojih rokah, a so ga obakrat zgrešile. Ta set je trajal celih štirideset minut in se je končal ob dokaj neobičajnem izidu 20:18. Igro tretjega seta je, kot smo že povedali, precej oviralo spolzko igrišče. Vendar so bile borovke predvsem ob mreži boljše od svojih nasprotnic. Kazalo je, da bo njihova pot do zmage lahka, saj so v četrtem setu povedle s 5:0. Ekipi pa nato ni in ni hotelo iti od rok, medtem ko so imele nasprotnice veliko več športne sreče, V odločilnem setu so borovke zaigrale dobro, vendar se jim je začela poznati utrujenost, čeprav so napele vse svoje sile, seta niso mogle osvojiti. INKA OMA —Sokol 3:0 (15:8, 15:11, 15:10) OMA: Cavalieri, Colarič, Detela. Ferrari, Goina, Grassi, Lucchesi, Mengaziol, Puzzer, Tenze, Minca. SOKOL: Ukmar, škerk, Petelin, Colja, Ban, Luksa, Pertot, Rebula, Zidarič, Furlan. SODNIKI: Gaetani (Padova), Gerin in Tranquillini (oba Trst). V nedeljo je nabrežinska odbojkarska ekipa doživela že svoj tretji zaporedni čisti poraz. Kljub takemu i-zidu pa je Sokol pokazal mnogo boljšo igro kot prejšnji dve nedelji. Izginila je tista napetost, ki smo je bili vajeni že od začetka prvenstva, prišla pa je tudi do izraza skupna igra. Vsem igralkam se sicer pozna neuigranost in pomanjkanje rednih treningov (OMA trenira petkrat te densko, Sokol pa le dvakrat), vendar so kljub temu predvajale še ka’-zadovoljivo igro. Velika hiba te mlade ekipe pa je prestrezanje servisov, ki je skrajno netočno in negotovo; v nedeljski tekmi so Nabre-žinke slabo prestregle kar 13 servi-sev in s tem podarile Tržačankam prav toliko točk. Mnogo bolje pa jim je šlo od rok serviranje, saj so zgrešile le dvakrat. Mnogo več o tekmi ni mogoče povedati. OMA je igrala zelo lepo. tehnično izpopolnjeno in učinkovito. Tu jo je tudi privedlo do zmage. Sokol je igral preveč odprto, dekleta niso znala pritisniti v odločilnih trenutkih, pešala je predvsem obramba, napad pa ni bil dovolj učinkovit. Poprečna igra, torej, vendar mnogo boljša od tiste, ki smo jo videli na prejšnjih tekmah. S. J. Breq — Libertas Brescia 2:3 (10:15, 15:12, 15:10, 15:17, 7:15) BREG: Foraus, Zobec, Klabjan, Sedmak, Barut, Kofol, Hmeljak, Pavletič. LIB. BS: Tosin, Agosti, Panada, Lombardi. Boccadelli, Rovida, Mom-belli. Pelati, Terraroli. Sodnik: Bertoldin iz Belluna. Po odlični igri in zmagi prejšnjo nedeljo proti OMA so Brežanke zopet okusile grenkobo poraza. Preveč so bile prepričane, da bodo tudi v nedeljo zaigrale dobro. Na drugi strani mreže pa se jim je predstavila ekipa, ki igra letos kot prerojena. Nič čudnega ni torej, da trenutno zaseda prvo mesto na lestvici skupaj s Primavero. Naša dekleta so igrala poprečno. Kot se je že večkrat zgodilo v letošnjem prvenstvu, so bili šibka točka servisi. Vse preveč jih je bilo zgrešenih, kar se je pri končnem obračunu temeljito poznalo. Napad je bil večkrat premalo prodoren in »c je bilo treba potruditi za vsako točko. Že v prvem nizu so vzele pobudo nasprotnice in so skozi vodile do končne točke. Brežanke so se v drugem nizu zbrale in so začele napadati. Brescia se je približala in dosegla 12 točk. Tretji niz je, razen v začetnem delu, z lahkoto osvojil Breg zlasti po zaslugi sedmih odličnih servisom Tamare Foraus. V veselju, zaradi prejšnjega osvojenega seta, so dolinska dekleta izkoristila zmedo v nasprotnikovih vrstah in so vodile v četrtem setu že z 10:4. V odbojki, zlasti pri ženski, pa se stanje rado obrne. Brežanke so le s težavo osvojile še nekaj točk. Brescia je pritisnila z vso silo in se naglo približal našim dekletom. Breg je dosegel pri stanju 14:14 še en0 točko in imel izredno priložnost za zmago. Neverjetno je to žogo zapravil in tako tudi set, ki ga je znal Libertas izsiliti v svojo korist. Zadnji in odločilni niz je bil za naše nasprotnice le gola formalnost. Razočaranost in utrujenost naših deklet sta pokopali še tistn malo upanja na zmago in predati so morale že tretjič na domačem igrišču tekmo z istim rezultatom. S. K. * * * V ženski odbojkarski C ligi je Azzurra premagala Slogo s 3:2. NOGOMET RIM, 28. - Danes ob 13.30 je 1 rimskega letališča F i umi cino odP? tovala v Izrael italijanska nogo®’®*! na reprezentanca «under 23». ki s bo v sredo srečala z izraelsko gomefno reprezentanco. S trenerje1]1’ Bearzotom so odpotovali sledeči gralei: Vavassori. Landim. Glad1®' lo, Capello, Causio. Furino, Nov®*' lini, Spinosi, Bordon. Badianj. badini. Bet. Franzot, Santarini. kesone, Castellini. Pulici in Ranl' panti. .....................................im............... ............„„„„„„„......m'"** V odbojkarskem prvenstvu mladink je Sloga premagala OMA z 2:0 (15:6, 15:13). Odbojkarice Sokola pa so premagale borovke z rezultatom 2:0 (15:5, 15:5). VARŠAVA, 28. - Poljski atlet B4" denski, je na pokriti stezi v Varšavi dosegel včeraj svetovni re' kord v teku na 500 metrov s časom 1’2'T. Na cilju je Poljak prehitel trinidadskega tekača M4®' leya. * * * STUTTGART, 28. — Na nemškem državnem prvenstvu indoor v atletiki so dosegli vrsto dobrin rezultatov, med katerimi izstopata svetovni rekord v štafeti 3xlOW m, ki ga je dosegla ekipa 12 Muenstera s časom 7’5”4 in rezu1' tat, ki ga je skakalec Baumgafb ner dosegel v skoku v daljino- v kvalifikacijah je preskočil daljma 7,98 m, v finalnem tekmovanju P" 7,92 m. * * * MOSKVA, 28. - Sovjetski atleti so na državnem prvenstvu m* door v atletiki zabeležili vrsto *®| lo dobrih rezultatov. Med vsem so najboljše izide dosegli s*4' kalca v višino Tarrnak in Sap*?’ ki sta oba preskočila 2,20 m. Sanejev, ki je v troskoku presKO-čil 16,94 m. • * « BUDIMPEŠTA, 28. - Včeraj 5® r.a mr barskem državnem P1*^ stvu indoor v atletiki skakalec višino *’ikanyi preskočil 220 en** # * * BUKAREŠTA, 28. - Na romuF skem državnem prvenstvu indo®’ v atletiki je najboljši rezultat dosegel Nordwig, ki je v skoku s palico preskočil 5,35 m. ODBOJKA MODENA, 28. — Odbojkarice italijanske ekipe Fini so včeraj v Medeni usvojile prvo mesto na turnirju Emilia. V finalni tekmi 80 Italijanke premagale bolgarsko • kipo Lokomotiva z rezultatom Z borbeno in požrtvovalno igro " italijanska dekleta pripravila^ P1®! senečenje saj so, kljub močnem odporu nasprotnic, stalno imele vajeti igre v svojih rokah in so M* zasluženo osvojile tekmo in PrV° mesto. KOŠARKA BOR V MOŠKI D LIGI NA KONCU LE V TREH CUS PADOVA - BOR 50:46 (25:24) BOR: Danijel Zavadlal, Fabjan 12, Rudes 12, Lakovič 2, Šare, Valter Hrvatič, Martin Kralj 12, Stojan Hrvatič 8. CUS PADOVA: Barolo 12, Zanini 2, Liccardo, Bendetti 12, Favaretto 1, Dogo 7, Reda 9, Bracci 7, Stoppato, Rampazzo. SODNIKA: Sgoriato (Videm) in Val-le (Gorica). iiiiiiiiiiiimiuuiimuMiiHiiimiimiiiiiiiiHimmimiiifiiiiiifimiiiHHiimiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiimiiiiiiiuiiiii NA MLADINSKEM EP KLASIČNIH SMUČARSKIH DISCIPLIN Vse ihto za Sovjete Skoraj neverjeten uspeh za Sovjetsko zvezo v zadnjem dnevu evropskega mladinskega prvenstva v Trbižu. Štafeti 3X5 km za dekleta in 3X10 km za fante sta bili že oddani, konkurenca pa je še upala na skoke. Poskusna serija je takoj pokazala, da bo prvo mesto Sovjetom tudi v skokih težko ušlo. Vtorušin je pristal pri 74,5 m, daleč pred vsemi. V prvi seriji je imel isti skakalec smolo in je pri doskoku skoraj padel. Odlično pa je skočil Golo-zov (74 m). Najboljši pa je bil Aleksander Karapuzov s skokom 76 m. Druga serija je bila usodna za Golozova, ki je padel, Karapuzov pa je zanesljivo opravil svoj poskus. Najboljši skok je v drugi seriji opravil Vtorušin s 75 metri. Novi prvak ima komaj 16 let, je dijak, doma iz okolice Moskve. štafeti sta bili že pred startom določeni za Sovjetsko zvezo, težko pa je bilo pričakovati, da bodo nasprotniki tako klavrno položili orožje. REZULTATI: 3X5 ŽENSKE 1. Sovjetska zveza 1.02’04”91 2. NDR 1.04’57”32 3. Norveška 1.05’25”20 4. Češkoslovaška 1.06’05"98 5. Finska 1.06’14”34 6. Poljska 1.08’32”86 7. švedska 1.08’58”27 8. Jugoslavija 1.09’59”98 9. Romunija 9. švedska 10. Zahodna Nemčija 11. Bolgarija 12. Francija 13. Italija 1.21’24”45 3X10 km MOŠKI 1. Sovjetska zveza 1.54’31”59 2. Norveška 1.58’13"59 3. NDR 1.58’28’ '05 4. Finska 5. Francija 6. Zahodna Nemčija 7. Češkoslovaška 8. Poljska 10. Švedska 11. Italija 2.07’29”39 12. Bolgarija 13. Avstrija 14. Jugoslavija 2.11'40"37 15. Madžarska 16. Španija 17. Danska SKOKI 1. Karapuzov (SZ) 218,9 (76-73) 2. Gerhardt (NDR) 211 (73-72) 3. Vtorušin (SZ) 209,6 (71-75) 4. Toermanen (Finska) 201,6 171,5- 69.5) 5. Hdring (NDR) 199,7 (69-73) 6. J. Tainer (Poljska) 197,8 (70,5-70) 7. Weber (NDR) 195,4 (69,5-69,5) 8. A. Tainer (Poljska) 187,7 (68,5- 68.5) 9. VVurthorn (Z. Nemčija) 186,9 (68,5-68) 10. Schnabl (Avstrija) 186,3 (66-69,5) 16. Pavliha (Jugoslavija) 172 (66,5-66) 21. Dunnhofer (Italija) 166,1 (63-65). B. K. CRYSTAL MOUNTAIN, 28. — V tekmovanju za svetovni smučarski pokal je v drugem smuku v Obstal Mauntainu zmagala Avstrijka Wiltrud Drexel pred Annemarie Proll, zmagovalko v prvi vožnji. Tretja je bila olimpijska prvakinja Marie Therese Nadig. V lestvici za svetovni pokal vodi Prollova. V odsotnosti Augerta je med moškimi zmagal olimpijski prvak Rus-si. Italijan Thoni se je uvrstil komaj na 59. mesto. V drugi vožnji se je na prvo mesto uvrstil Franz Vogler, drugi pa je bil Russi. Organizacija tekmovanja je bila zelo slaba, proga je bila za svetovno tekmovanje prekratka in preveč oddaljena od kraja, kjer so tekmovalci bivali. Nekateri so že hoteli zapustiti tekmovanje, a so se le sporazumeli s prireditelji in ostali. PROSTI METI: Bor 6:18, CUS Padova 10:22. V nedeljo je borovcem šlo vse narobe. Proti zadnjemu na lestvici, to je proti ekipi CUS Padova, so «plavi» igrali z dokaj okrnjeno postavo. V zadnjem trenutku pa je zmanjkal tudi Adrijan Zavadlal. Starejšim igralcem, ki bi morali voditi mlajše z izkušenostjo, pa ni in ni šlo od rok. Mislimo predvsem na Fabjana in Lakoviča, ki sta povsem odpovedala. Poleg tega pa sta še sodnika svojeglavo dosoje-vala osebne napake in sta tako močno oškodovala borovce, ki so bili že itak okrnjeni. Zadnje minute so bile za »plave* dramatične: štirje igralci (Rudes, Martin Kralj, šare in Lakovič) so pet minut pred koncem morali zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak. Borovci so bili tedaj v vodstvu za tri točke. Nato pa je moral predčasno na klop se Fabjan. «Plavi» so ostali tako v treh in so častno zgubili, samo za štiri točke. Res škoda, kajti brez vseh teh težav bi borovci prav gotovo zmagali, škoda je tudi, da so bili slabi pri streljanju prostih metov (6:18). «Plavi» so začeli dobro. Dosegli so skromno prednost (od 6 do * točk), ki so jo obdržali do polovice prvega polčasa. Nato so nekoliko popustili. Gostje so bili točnejši pri. metanju od daleč in so tako nadoknadili zamujeno. Borovci so v tem prvem delu igrali umirjeno. V obrambi so bili požrtvovalni, v napadu pa je bil najnevarnejši Martin Kralj. Kot običajno, je bil začetek drugega polčasa usoden za «plave». Žal, sta tudi sodnika začela svoj «show» in naši fantje so drug za drugim zapuščali igrišče zaradi petih osebnih napak. Nato pa zadnje minute, ko je bilo res žalostno gledati naše tri košarkarje, ki so se borili proti petim nasprotnikom. Kaj bi lahko še povedali o tej tekmi kot to, da so predvsem mladi izpolnili pričakovanja in je to seveda zadovoljivo. Martin Kralj, Stojan Hrvatič in Mladen Šare so že v nedeljo pokazali, da so upravičeno v prvi ekipi in bodo prav kmalu nosili največje breme moštva. Presenetilo pa je, da so se vsi, kljub mnogim napakam, močno potrudili in to je že uspeh za ekipo. Sodnika sta bila, žal, pod vsako kritiko. * * * IZIDI MLADINSKIH MOŠTEV Prvenstvo dečkov Lloyd — Polet n.o. Prvenstvo naraščajnic Ricreatori — Polet 39:32 Mlajši mladinci Polet — Lloyd B n.o. b. L Italijan Sandro Lopopolo je sin°^ v Parizu zgubil poslednjo priloži'0*'-da bi osvojil naslov evropskega ho sarskega prvaka superiahke kale*®' rije. Po točkah ga je premagal ^ 15 krogih francoski boksar Roger **' mi, črnce z AnUljcv, ki je tako f°" stal evropski prvak. NOGOMET RIM, 28. — Za mednarodno Pf} jateljsko nogometno tekmo Grdi — Italija, ki bo 4. marca v Aten4 J je trener Valcareggi izbral nas'®0 nje igralce: Cagliari: Albertosi. Cera, Dete® ghini in Riva. Fiorentina: De Sisti. Inter: Burgnich, Facchetti, B®®1 Bertini, Boninsegna in Mazzol®. Juventus; Anastasi in Marche1 Napoli: Zoff. Torino: Sala. ATLETIKA TURKU, 28. - Finec Erik Gjjj stavsson je izenačil svetovni r®40 , »indoor* v teku na 60 metrov časom 6”4. CIKLOKROS PRAGA, 28. - Belgijec Erič & Vlaeminck je osvojil svetovno P venstvo v eiklokrosu za Pr!> fVi nalce, med amaterji pa ie bil P . Belgijec Norbert Dedeckere, te £ prejšnjo nedeljo na nekem tete4 vanju v Belgiji prekosil ,saI11,cev svetovnega prvaka profesionalk De Vlaemincka. ,j Italijanski tekmovalci so d os®4 zelo slabe rezultate bodisi med L fesionalci bodisi med amaterji' jv. boljši je bil še vedno Renato 1/1 go, ki je zasedel trinajsto n’®*, * Med amaterji pa se je na.lb°‘r uvrstil Colzani, ki je bii 24. OBVESTILO športno društvo Breg sporoča, d* bo danes, ob 17. uri, nogometni tre" ning za začetnike. Rezultatov 6. SZŠI iz tehničnih razlogov nismo mogli objaviti V naši današnji številki. Priobčil' jih bomo v celoti jutri, čitat®" Ijem pa se za pomanjkljivo* opravičujemo.