Hazne stvari. Iz domačih krajev. Slovenska celjska gimnazija. OdpoposlaBStvo celjskih Sloveacev, v katero ao bili izbraai dr. Seraec, dr. Hrašovec in Ros, je bilo pretekle dai pri atajerakem aamestaika grofu Clariju ia pri miaiatrskem predaedaiku Ganču ter BaučBem miaistru dr. Hartelu. Jzvedeli so, da je dr. Dečko proti aamestaika Clariju v imeaa vseh Sloveacev izjavil, da so ti zadovbtjai z ajegovim travaikom fcot stavbiaeem. Iato je zatrjeval vitez Berk8 duBajski vladi v imeau svojih sloveaskih volilcev. Vladflih krogov sklepi zadajega zaupaega sboda celjakih Sloveacev niso v ajib prepričaaju Bič omajili, ker se ae vedao aklicujejo aa to, da je dr. Dečko voditelj in liajJiolj BavduseB ižmed Sloveacev ia da sta oba,~-gg. dr. Dečko hi Berks, poslanica celjskega okraja. -Da se ugodao resi zadeva celjske sloveaske gimBazije, ae bo torej druga aie pomagalo, B.ego, da omeajeaa gospoda položita avoje "*maadate. — Odbor aloveajebistriškega političaega drustva je dae 9. t. m. skleail v zadevi celjake sloveaake gimBazije sledečo resolucijo: Slovefljebistriško politiČBO društvo odobruje ifl zastopa sklep zaupaega sboda v Celju dae 10. aprila 1902. S aloveasko gimaazijo iz Celja ne gremo, aaj pride kakoršaakoli sila od koder hoče. Osebna vest. G. dr. Dragotia K1 a b d e r, Botarski kaadidat pn g. dr. Firbaau v Mariboru, je vstopil v Botarsko pisarao g. Barleta v Kozjem. Poročil 83 je dae 6. t. m. v Št. Juriju ob Taborn g. Ludovik Plavšak iz Trbovelj z gdč. Jalijo Južaa. S šole. Deželai aolski svet je v svoji aeji dae 9. t. m. izrekel zahvalo aačelaiku krajaega aolskega sveta okolica Sloveajgradec g. Ivaau Scboadorfer za BJegovo požrtvovalao delovaaje v prid šole ia solarjev ia Badučiteljevi aoprogi gospej El. Vrečko za skrbao vodstvo solarske kahiaje pri Ijudski aoli okolica Sloveajgradec. Mariborske novice, Dae 5. t. m. se je drsal aa ledn ob obrežja Drave 9 letai Ludovik Gbu8, aia strojevodja. Upal si je predaleč ua koBec leda, ki ae mu je udrl pod Bogami. K sreči je priletel hitro vrtaarski pomočnik Fraac Kodela, ki ga je potegail iz vode. — V fari sv. Magdaleaa v Mariboru je letos meaeca prosiaca umrlo oaemdeaet Ijudi! — Bogata beračica je umrla v mariborski bolaiŠBici dae 31. m. m. Marjeta Toričaik (Dnričflik) 80 let atara, rojeaa Ba Golavabaki, okraj Sloveajgradec, je zapuatila dve hraailai kajižaici v vredflosti po 1200 K. Rajaka je sporočila tukajaaim cerkvam aekaj, aekaj pa tadi svoji sestri Tereziki, za katero se ae ve, kjedaje. Toričaik je beračila po meatu ia se od beračije živela. ^- Porotne obravnave v Mariboru so ae pričele v poadeljek, dae 13. t. m. Pryi daa je bil obsojea 171etni dijak J. Kociper iz Ptuja Ba eao leto težke ječe, ker je dal aa poato deaarai zavitek, aa katerem je bilo zapisaao, da je v ajem 1500 K v zlatih, med tem ko so bili satni krajcerji ia de3et viaarji. — Drugi daaje stal pred porotaiki 22 letni Augaat Fridl iz Rogozaice, ki je ubil z ročico dae 26. dec. 1. 1. Jaaeza Š i c. Obsojea je bil aa tri leta težke ječe — V sredo dae 15. t. m. so porotaiki oprostili Jaaeza Reichweia, ki je bil obtožea zaradi, aearavaosti. Muršec in Šegnla pomiloščena. Zaaai ^Štajercev" peaaik Muršec, ki je pomagal Šeguli umoriti ajegovo žeao, m je bil aa amrt obaojea, je aedaj poanloačea^ v doamrtBO ječo. Istotako je tudi pomiloačea Šegula aa dvajaet let ječe. Umrl je vGradcu tehaik g. Davoria Cvetko, doma od Male aedelje pri Ljutomeru v 22. letu svoje starosti. — VStadeaicah pri Poljčaaah je umrla dae 9. t. m. v aamostaau č. sestra Marta Prauae. — V St. Ilju v Slov. gor. je umrl Jaaez Niderl v 84. letu; bil je Radeckijev veteraa, dolgoletai aeatiljaki grobokop m povsod dobro pozaaa. N. v m. p.! — V Žalcu je umrla Jozefa Veber, hiaaa posestnica ia mati žalskega pismonoše, po dolgotrajai, mučai bolezai, prevideaa s sv. zakrameati v 54. letu avoje atarosti. Sveti aaj ji večaa luč! — V zdravilišču Krapiaa je umrl g. Rudolf Kukec, trgovec. sifl bivaega pivovarja g. Simoaa Kukca v Žalcu. Luna bo mrknila dae 19. t. m. med 6 uro 54 miaut ia 9 uri 6 miaut. MrkfleBJe 8e bo videlo tudi v aaaih krajih. Bela zastava. Pri Sv. Leaartu v Slov. gor. zavihrala je dae 11. t. m. zjutraj bela zastava raz sodao biso. Vihrala je samo do popoldae, kajti priael je mož, ki bo aedel ea tedea. Jarenina. Zadajo aedeljo je v gostilai g. Oraiga poučeval o viaoreji ia aadjer e j i potovalai učitelj iz Maribora. Mladeaiči ^mladeaiake zveze" ao se v precejsaem stevila udeležili tega poučaega shoda. Tndi aekaj gospodarjev amo opazili. Da bi ae takih poljndBih predavaaj drugokrat ae več gospodarjev udeležilo! Surovi sinovi. Ključavaičarski pomočaik Alojzij Maatea iz Ormoža je tepel svojega očeta. Zaradi tega je bil obaojeB aa 6 tedaov ječe. — Tudi 6 tedaov je dobil poseataik Fr. Rihtarič iz Gradiča, ker je tepel svojega očeta. Ptujske novice. Tukaj je umrl aekdaaji župaB ptujaki dr. Fraac Strafella. Rojea je bil od aloveaskib kmetskih stariaev pri Sv. Marku n& Dravakem poljn, a se je izaeveril avojemn aarodu. Njegov aia, aotar v Rogatcn, je seveda tudi rpri8tea'' Nemec, četudi s sloveasko krvjo v avojih žilah. — Miaoli mesec je imel župaa ptujski, Oraik pravdo pred kazeaako sodaijo. Tožil je železaiškega nradaika pl. Scbmuck zaradi razžaljeaja časti. Ta je v pogovoru, ki ata ga imela aama med seboj, baje Oraigu aekaj očital zaradi pooblastila, katero je Oraig dobil od južae železaice, da je mogel žajim pri volitvi za okrajai zastop v akupiai velikega posestva voliti za aemako straako. Schmuck kot Nemec si je izbral za zagovoraika odvetaika dr. Jurtela. To pa meada zaradi tega, ker je dr. Plachki zaatopal Oraiga, dr. Ficbteaan pa je bil poklicaa za pričo, več aemskih odvetaikov pa ai v Ptuji. Ker si je Nemec Schmuck vzel Sloveflca za zagovoraika, Bapali so ga zaradi tega vsi Bemski časaiki aa Bajsirovejai, aajgrai aačia. Pobili ia ubili bi ga aajraje, ko bi to bilo mogoče. Ali se gre tu zr zaslažek kakega aemikega ali aemčurskega lačeabergerja ? Mogoče tudi aekaj! Pa glavaa stvar je, da ptajskiai aeuačurjeai ai prav, če sloveBski avet izve, kaki poateajaki so, kaj vgaajajo, kaj vse atorijo, kedar je treba SloveBcem skodovati! Ib sloveBski odvetaik je smel pri sodaiji vse grehe slisati, katere so gospodje izpovedali, posebao ae, kako ao v BavzoČBoati g. župaaa Oraiga, dr. Fichteaaua ia žgaajarja Makaa Strašila flpopravljali" pooblastilo južbo železflice za volitev v okrajai zastop. Kaj ko bi tudi SIoveBci oae, ki zabajajo pri vaaki priliki k BBemskim odvetBikom" vselej tako aapali ia njih zdelovali, kakor ae je to g. Schmucku zgodilo?! Potrebao ia koristao bi to bilo! Nemaki in Bemčurski odvetaiki pa bi kmalu zgiaili, glad bi jih pregBal, tudi oae v Ptnju! Posnemanja vredno ! Po seji občiaskega odbora hajdiaakega, v kateri se je razpravljalo o občia8kem račuau za leto 1904, povabil je goapod občiaski predatojaik Matija Kaacler vse odboraike v svojo hiso, kjer jih je s svojo žeao ifl bčerko prav ljubezajivo pogostil. Razvila se je prav prijazaa, vesela domača zabava, pri kateri ao se poateai kmetijski posestfliki spoajaili tudi aaae prekoriatae Bdružbe sv. Cirila ia Metoda". Na predlog občia8kega svetovalca g. Mibael-a Stolc-a, ki je razložil aamefl ia pomeB tega druatva v aas Sloveacih ifl katerega je aavdušeao podpiral občiflski odbomik g. Jožef Zeleaik, začeli ao v korist dražbe dražiti Bavadao papiraato smodkovBJačo. Izklicaa ceaa je bila 1 viaar. Dražba je bila vedao živahaeja, večkrat uže je hotel gospod Zeleaik zaklicati nia k tretjemu*', a zopet se je oglaail drugi ia tako je alo dalje. Ko je koaečao g. Zeleaik zaklical nk tretjemu", se je deaar preatel m glej! aašteli smo 7 kroB 39 v, kateri zaesek se je odposlal družbeBemu vodatvu v Ljabljaao. Živeli vrli mužje! BZrao do zraa pogača, kamea do kameaa palača!" Spod. sv. Kungota. SmrtBa koaa kosi aepreBehoma tudi pri aas. Dae 9. t. m. izročili smo materi zemlji telo aaaega dolgoletaega cerkveaega ključarja g. Jožefa čerae. Bil je pokojfli ZBačajea Sloveaec, vzorea gospodar, odkritosrčea prijatelj duhovflikov, bil je mož blagega ia dobrega srca, ki je rad pomagal, kjer je mogel, zato pa je bil v obče priljubljeB ib apoatovaa, kar je pokazala velikaaska udeležba pri ajegovem pogrebu. Bodi mu lahka zemljica domača! — Dae 3. t. m. pokopali smo pridaega mladeaiča Fraaca Curk. Bil je zveat bralec ia tudi aaročaik nSIov. Gospodarja". Cast BJegovemu spoaiiau! Oplotniški posilinemci si ne morejo misliti, da bi kdaj Sloveaci tana gospodovali, zato 80 se aeki zopet proti občiaaki rolitvi dae 31. jaa. t. 1. pritožili. Oai, ki so aami zapisaik volilcev vredili ia tudi volitveao komisijo seatavili, katera je atirim Sloveacem izročeaa pooblastila aepo8tavao zavrgla ia je puatila Martiaa Polegek voliti, čeravao je bil kot Aatoa zapisaa, Fraaceta Kolar ia Jaaeza Sevšek pa aeopravičeao odvrgla, ker sta hotela aloveaako voliti. V krivici ia brezobziraoati se sami obsojujete! Vlomi v Trbovljah. Tatove eo imeli v Boči Ba 8. t. m. Ba V o d a h. Vlomili so v restavracijo ia odaesli aekaj žgaaja ia jedi. Pri trgovcu S p o r k u ao jih pregaali s streli, predao so si mogli kaj naložiti. Tadi v Molovo trgoviao se jim ai posrečilo priti. Na aumu imajo aekega bivsega reatavracijskega uslužbeaca. Celjske porotae obravnave. Prvi daa dae 13. t. m. je bil obsojea 19 letni čevljarski pomoČBik Rndolf M a č e k iz Gaberja zaradi uboja aa dve leti težke ječe. — Zaradi požiga je bil obaojea dae 14. t. m. 18 letni delavec Jaaez K o v a č iz Kostrivaice pri Rogatca. Javil se je sam sodaiji, da je užgal poaestaika Alojziju But hišo. Komaj 181etai fant je že bil večkrat kaznovan zaradi tatviae ifl je že eakrat aedel v priailai delavaici. Prisodili so mu zopet pet let težke ječe. Občine celjskega okraja se že pritožujejo proti jerobstvu vladaega komisarja, ki sedaj vodi poile celjskega okrajnega zaatopa. Vsiljuje ajim prav po židovako svojo ediflo zveličavno Bemščiao s svojimi Bemskimi dopisi. Ne vemo, ali ima zato aavodilo od viaje oblasti ali sam aa svojo pest račuai aa potrpežljivost aloveuskih župaaov. A moti se, vaaka sila do vremeaa, sloveaaki župaai bodo že zaali braaiti svoje pravice ia pride čas, da bode tudi aloveaski lev opustil avojo krotkost in potrpljeBJe. Tadi v dnigem uradovaBJu dela imeaovaBi goapod sitflosti aasim župaastvom, o čemar bodemo, če bode treba, se tudi BataBČaeje poročali. Laško pri Celju. SloveBBki trgovci so: Cimperaek, Elabaher, Časl, Zorko ia Železaik. Sloveaci, kupajte pri BJih! V Zalcu je vlomil aezaaB tat v aoči od 2. do 3. t. m. v goatilao J. Rojca. Razdrl je Ba pritličaem okau železao mrežo ter zlezel v Bobo, kjer je vzel Bekaj deaarja ia popil poldrugi liter viaa. Vitanjske novice. V Bedeljo. dne 12. t. m. je podpredaedaik bralaega drastvu govoril o rnsko-japoaski vojaki. Številai poslužalci 80 se zelo zaaimali za razpravljaaje. Vrli pevski zbor pajih je z bojaimi peaaimi še bolj aavdnsil. — Eaa oeeba proteataatovske vere se je zopet vraila v aaročje ediao zveličavae riaiskokatoliake cerkve. Tako je prav! Iz Sevnice pri Savi se aam poroča, da je knpil veleposestvo Blaaca aeki Nemec Rudolf Ditmar, ki hoče tam ustaaoviti žrebčarao. Uravnava Pesnice. C. kr. okrajao glavaretvo v Mariboru aazaaaja, da je došel od deželaega odbora aačrt za uravBavo PesBiee v občiBah Gradiska ia Roapoh v dolgosti 510 metrov. Po tem aačrtn se mora aapraviti več prekopov, zmaBJaati velike oviake ia aarediti močae obrežae utrdbe; tadi se Bamerava most Ba občiBskem potu Rospoh-Gradiska preložiti oziroma podaljšati. Ti aačrti so pri okrajflem glavarstvu aa vpogled. Komisijaki pregled se bo vrsil v torek, dae 28. t. m. aa licu mesta, začetek ob 10. dopoldae aa okrajai cesti pri Heclovi goatilai. Pri tem obhodu se bo tudi razpravljalo o potrebaih odstopih ia obremeaitvi zemljisč. Sprejemali se bodo tadi tukaj slučajai ugovori. Na pozaejše ugovore se ae bo oziralo. V Remšaiku pri Marnbergu so so dae 9. t. m. vršile volitve v občiaski odbor ter so bili samo sloveaski možje izvoljeai ia sicer: I. razred. Miha Milhberger, Blaž Koležflik,J. Koležaik P. Pokržaik. II. razred : Leaart Lešflik, Aatoa Hartmaa, Jurij Grogl. A. Beliaa. III. razred. Alea Korea, Jurij Voglar, Jaaez Vezoaik, Peter Grogl. Pričakovati je, da bo prihodflji župaa začel sloveB8ko uredovati, ker ao v odboru sami zaačajai sloveaski možje. Živeli! Urednik »Slov. Štajerca" napaden. Iz Kraaja se poroča: Od Bedelje aa poaedeljek, dae 4. ia 5. t. m. se je prikradel aeki Ivaa Bandek v ataaovaaje g. Ivaaa KrižmaBa, uredaika ia izdajatelja nSlov. Štajerca", ter mu aajprej zažgal posteljo, potem pa začel daviti spečega Križmaaa, katerega je potegail raz posteljo, mn poklekail aa prai, ter mn s pestmi ia suvaajem prizadejal okrog 15 več ali maaj aevarnih raa K sreči je sliaal v zadfljem treautku hiaai gospodar divje kričaaje ia ropotaflje ter hitel gledat, kaj se godi. Tako je resil KrižmaBu življeaje. Baudeka ao potem zaprli. Baudek je tupatam pomagal pri upravBiatvn liata. Kaj ga je privedlo do tega grozaega čina, ali kak določea namen ali blazaost, to izkaže že uvedeaa preiskava. Pozor naborniški zavezaaci! Po § 34 vojaega zakoaa imajo v amislu tega zakoaa olaiaave oziroma oprostitev v vojaaki slažbi sledeči vojaaki zavezaaci: a) ediai sin takega očeta ali matere vdove, ki ae moreta več za se skrbeti, ali pa edini zet, ako razmere, aa katere se opirajo pravice tega posledajega, aiso že bile za časa, ko se je žonil; b) po očetovi amrti ediai vauk deda (starega očeta), ki ae more več za se skrbeti, ali babice (stare matere) vdove, če aimata aiaa; c) ediai brat ali polubrat bratov ia sester, ki aimajo ne očeta ia ne matere in pa edini polubrat brator in sester, ki aimajo očeta. Prošaje, ki so z prilogami vred koleka proste, so vpoalati do 1. marca pristojaemu c. kr. okrajaemu glavarstvu. Pridjati so sledeče priloge: 1. proaajo samo, v kateri je popolaoma dokazati pravico do olajaave; 2. od občiaskega urada potrjeao apričevalo o aravaoati (v to predpisaai obrazci se zaradi jedaoatavaosti dobivajo v tiskarai sv. Cirila v Mariboru); 3. od župaijakega urada izdaBO ia potrjeao rodoviaako izkazaico; 4. od prositeljev, ki so poaestBiki, zemljiškoposestBe pole ia davčae kajižice, oziroma BaBažojoče se plačilae pole. Drnštvena poročila. Za mariborsko dijaško kuhiajo so darovali sledeči p. a. dobrotaiki ia dobrotaice: Iz Veržeja kot kruh gv. Aatoaa 4 K, žnpaik Štefaa Tnrkuš 10 K, kaplaa Vid Jaažekovič 2 K, Šiško FilomeBa od Sv. BeBedikta 10 K, deželao sodai aadsvetBik dr. Fraac Vovšek Bamesto veaca be grob g. dr. Glaačflika 20 K, dr. Fraac Jurtela 10 K, Posojilaica v Dolu 10 K, posestflica pri Sv. Marjeti ob Pesaici kot kruh sv. ABtoaa 5 K, Koser Fraac. posestaik v Jursiflcih 2 K, dr. Matej Schmiermaul 10 K, Posojilnica v Framu, Baaiesto veaca na, grob dr. Glaačaika 20 K, kaplaa Ivaa Goričaa 10 K. Prisrčaa hvala! Vodatvo dijaake kuhiaje prosi bujbo podpore, kajti blagajaa je prazaa ia ubogih dijakov je maogo podpore potrebaih! Družba sv. Cirila in Metoda je zopet sprejela od založaika družbeaih vžigalic, tvrdke J. Perdaa v Ljubljafli, zaatea prispevek 1000 krofl. Družbi prihaja torej od prodaje vžigalic trajea dohodek ia zato pozivljamo sloveBsko občiBstvo ifl posebao sloveaske trgovce, da kapujejo samo vžigalioe ^družbe sv. Cirila ia Metoda«. Sv. Ilj v Slov. gor. Naže bralao društvo imelo je zopet svoj letai občai zbor. Udeležba bila je Beaavadao velika, kakor se menda dozdaj ae. Da se res vse zanima za aaše tukaj ob meji prepotrebao druatvo, razvidelo ae je iz poročila odborflištva. Druatvo je imelo laai 80 udov, ki pa ao tudi vei plačali 8vojo udaiao. Imeli smo poučBo predavaaje ia dve veselici z gledaliako igro ia tombolo. Gospodarilo se je tako dobro, da je poleg velikih stroakov ie veadar ostalo v blagajai čistih 140 K. — Dosedaflji predaedaik je odločao odkloail zopetao izvolitev ia je priporočal predsedflika - ktneta. Zato so bili eaoglasBO izvoljeai: Predsedaik Aatoa Hauc, posestaik ia žnpaa v Ceraaka, 'podpredsedaik Matija KelemiBa, tajaik Jakob Rauter, blagajaik Jo8ip Draž, odboraika: Fraajo Žebot ifl Josip Kermauc. — Da drnštvo tako proepeva, se moramo pred vsem zahvaliii aaši probujeai mladifli, ki se ne vstraai Bobeaega tnida ia Bobeaih žrtev. Zato začaemo tudi aovo draštveno leto z aajboljaimi aadami. Z Bogom za aarod! »Dekliška Zveza" bralnega društva pri Sv. Hju v Slov. gor. se ie aataBovila dae 12. svečafla. Bil je to res daB veselja, da, aepozabljiv daa za aeatiijska dekleta. Bilo aas je zbraaih kakih petdeset. Po prisrčaem pozdravu g. duh. voditelja je voditelj mladeBJske nZveze" prebral ia razložil pravila, kar smo poslaaale z Bajvečjim zaBimaajem. Saj smo zdaj videle, da se veadar eakrat uresaičijo aaše Bajsrčaejse želje Vrsila se je potem volitev ifl so bile izvoljeae v odbor: Mieika Žebot, voditeljica ia Micika Štelcer, BJe Bameataica; Micika Krea, tajaica ia Micika Leflhart, aje aameataica; Micika Reich, blagajfličarka* Leaica Hauc ia Rozika Leac, odboraice; aameatBice pa so Trezika Hamer ia Rozika Lorber. Zapisalo se je takoj v Zvezo okoli 40 deklic. Navdušeaje je bilo veliko; kazalo se je v krasaih govorih. PismeBO so aas pozdravila beaediška dekleta; jarefliaaka BZveza" pa je poslala aa zborovaaje troje vrlih deklet. PredeedBica Rojaova je v vzaeseaih besedah pozdravila lalado posestrimo. Res občndorali smo njen aastop, ia da so nam tndi njeae lepc beaede segU r irea, pričalo je glasao pritrjevaflje ia btUBO ploskaaje. Pa kdo bi mogel povedati vse lepe in aavduaevalae besede, ki so jih govorila ludi domača dekleta, posebao Micika Štelcerjeva, Žebotova ia Kreaova! Skoro bi pozabile na dom, tako veaelo je bilo. Ce je morebiti tudi katera prišla aa zborovanje nekako bladaa bolj iz radovedflosti, domu se je vsaka vra<5ala s srcem polae gorečaosti, ki je pripravljeao storiti vse za Boga ia domoviflo. S srčao željo, da bi ta prva gorečaost tudi oatala ia da bi Bas zmiraj družila tako lepa vez ediaosti kakor daaes, smo »e poslovile od prvega pončaega zborovaflja, kjer bomo aadaljevale svoje 8 tolikim BavduseBJem pričeto delo. Vrla dekleta, res nepozabljiv nam mora biti daa 12. svečaaa, ko smo se Bekako duševBo prerodile k Bovemu delavaemu življeaju po lepem geslu: Z Bogom ia Marijo za sloveasko domoviao! Le vrlo aaprej ! Bralno društro v Studeaicah. V nedeljo, dae 12. t. m., ps zjatrajaem sv. opravilu je predaval pri aas v šoli potovalai nčitelj g. Fraac Goričaa ia sieer: o gospodarski samozavesti, o glavaih ovirah kmetijskega aapredka, nekaj o viaaratvn, sadjarstvn ia živiaoreji ia o zbolšaaju travaikov ia njiv. Drugič pride dae 23. t. m., to je pribodaji četrtek. Podučeval bode o aovih nasadih amerikaasko trte v viaogradih v Hlačah, če vreme dopnsti. Želimo, da pride se večkrat, če mogoče vsak mesec! Podučeval bo tudi o gospodiajatvn, zato ste povabljeai ae samo faatje ia možje, temveč tudi ženske. Kmetijsko društvo za ptujski okraj. Že pred leti se je v Ptqju osaovaU zadrnga pod imeaom nKmetijsko društvo za ptujski okraj." Ta zadruga ni koazamao društvo, katero bi blago kupovalo ia udom na drobno prodajalo, ampak ima aamea, za svoje ude kupovati semeaa, gaojila, sadje, gtroje, za svoje ude prodajati goapodarska pridelke. Glavaa aaloga zadruge je posredovanje pri aakupu ia prodaji! Ker zadraga do letos ai imela zadosti udov, ai mogla začeti delovati. Akorarao je ptnjski okraj edea vedih, ui bilo do letos med kmečkim ljudstvom zanimanja za tako zadrugo; aapravili so se razai poskusi, pa vse je spodletelo! Kmečki posestaiki pa6 aočejo Bvideti, česar jim je potrebao, kaj jim more pomagati, koristiti! Dae 5. februarja t. 1. imeli bo posestaiki v Narodaem domu zopet pogovor. Tokrat jim jo bila sreča tobko mila, da je pristopilo več udov, da «e je izvolilo, oziroma potrdilo Bačelstvo, da «e je prišlo do sklepa, da za&ne kmetijako drnštvo letos veadar eakrat delovati. Načelstvo je sprejelo od udov aaročilo za veliko maožmo ovsa, detelje, razaih gaojil, strojev, galice, žvepla itd. Upamo, da ae bo to aaročilo dobro izvrsilo, da bodo aaročaiki dobili dobro blago za poateao ceno! Potem ae bodo morebiti tudi tiati neverai Tomaži med aaaimi kmeti spreobraili, kateri sedaj ob etrani stojijo ia čakajo — aa pamet! Bralno društvo y Podvincihpri PtBJn je imelo btoj 11. občai zbor dae 2. t. m. na domu predsedaika. Izvolil B6 je sledeči odbor. Petrovič Fraac, predsedaik, Čeh Tomaž, podpredsedBik, Brus Toae, tajnik, Pukšič Toae,. blagajaik, Karea Peter, kajižaičar, Toplak Martia ia Grabar Tomaž, odboraika. Drnštvo ima povprečao vsako leto okeli 50 udov, domačih kmetov. Naročeai smo Ba 3 iztise BSlov. GoBpodarja", rDomoviBoa, "BSlov. Štajero", ,Kmetova]eca ia kajige družbe bv. Mohorja. Cita se marljivo! Bralno društvo pri Sv. Miklavžu bL Ormoža je imelo v nedeljo, dae 5. svečaaa Bvoj letai občai zbor, pri katerem se je izvolil sledeči odbor: predsedaik g. AatoB Pajtler, podpredaedaik g. Matija Vogria, blagajaik g. Martia Šalamua, kBJižaičar g. Milaa Vrsid, tajaik g. Drago Piaterič, g. Jožef Meako ia g. Fraac Bratasek, odborflikova Bamestaika g. OtoB Vrbajak ia g. Matija Doliaar. DruštveBikom 80 aa razpolago sledeči čaaopisi: BDomoviBa" (2 izat.), ,Slov. Gozpodar", BNai Doma, BKmetovalectl (2 izt.), bS1of. Čebolar", BKnajpovecu, nJež", BNai Li8*a, wSloven»ki Stajerc" (2 izt.), BSudst. Prease", (podaril g. Fr. Bratusek) ia BDom ia Svet" (podaril g. Fr. Bratuaek). Razea tega ima društvo muogo kfljig leposlovae ia podučae veebiue. Bralno društvo za ljutomersko okolico je pri svojem petem redflem občaem zboru dae 22. prosiaca 1905 eBoglasao z vsklikom izvolilo aledeči odbor: g. JaB. Ev. Kociper, predsedaik; g. Ferdiaaad Ciuha, podpredsedpik; g. Jaako Karba, tajaik; g. Ogajeslav Škamlec, kajižfličar; g. Rudolf Doatal, knjižaičarjev Bamestaik; g. Fraa Zacherl, blagajnik; Franc Dolamič ia Filip Srsea, odborBika. V preteklem letu je druatvo prirejalo poučaa predavaaja, katerih se je adeleževalo z vidaim zaaimaajem maogo občiaatva. Predaval je kmet Jožef Karba iz Krapja dvakrat, g. Srabočaa Aat. eakrat ia g. J. E. Kociper trikrat Kakor je razvidao iz blagajBičarjevega poročila, si je društvo tudi gaiotBO opomoglo. Tombola v to svrho prirejeBa je aeaavadao dobro uspela. Bog blagoslovi druatveao delovaaje tudi v Bovem letu! Dobraa pri Celju. BBralBo druatvo" aa Dobrai je imelo dae 29. jaa. svoj občai zbor. Iz poročil posuamemo, da je bilo leta 1904 druatveao življeaje Beaavadao živahao. Razvea Biaogih poučaih zborovaflj obhajalo je drnštvo laaako leto tri večje slavaosti med tem svojo desetletaico. Na^avilo si je svojo druatveBO zastavo, ki se je blagoalovila aa sloveaea Bačia ia ki je sedaj Bajvečji poaos druata, pa tudi aajvečja jeza dobraskih aemčurčkov. Napravilo je draatvo tri izlete z zastavo. Udov je bilo okoli 130. Dohodki društva so zaašali laaako leto aad 1000 kroa, blizu toliko pa tudi izvaaredao veliki atroški. Kajižaica je aaraatla aa 500 kajig. Izpoaodilo se je aad 700 kajig. Vsa poročila so se vzela s pohvalo aa zaanje. Pri volitvi je bil izvoljea z eao izjemo prejšaji odbor. Posebao zaaimaaje aa občaem zboru je vzbudil mladeaič Pušaik Matevž, kateri je v lepih ia premialjeaih besedah vzbujal mladeaiče k Barodaema delu ia pametaemu življeaju. Par krepkih je padlo tudi aa aaalov aloveaakih starišev aa Dobrai. Se pač vidi, da Bmladeuiska zveza" rodi sad, čeravao bi jo dobruski aaopsarji ia aemčurji aajrajše živo pokopali. ^Dekliška zveza" je postavila avoj pevski zbor, ki je pel med posamezBimi točkami mičae peatnice. — Za prihodnje leto sicer odbor ui aičeaar izdal. a gotnvo je, da ima kake skrivBoati, 8 katerimi aaa hoče preseaetiti. Da Be bo spal, to mu verjamemo. Torej pa čakajaio ia podpirajmo, čiriino ia priporočajmo izvratuo ia delavno društvo med zaaaci ia prijatelji, — Dobraski. Gospodarske stvari. Zadruge tersničarjev-trgo»oev. Zasebne tersaice se po deželi čedalje bolj množijo, oae pripravljajo čedalje več ia -Jedalje boljega cepljeaega trsja. Čedalje bolj prihajamo v pravo smer. Zaaebae tersaice pripravljajo traje za laatao porabo v laataih viaogradih pa tndi za kupčijo. Iz stvaraih ozirov 80 ravao male zasebae tersaice aajvečjega sploaao gospodarskega poaieaa. Ne le, da večje število teb pripravi lahko mBogorobe, vsled čeaar je viaogradflikom olajsaao, da svoje viaograde preBove, temuč take trsaice doaežejo tudi bolje vspehe aego take ki imajo prevelik obseg. V odstotkih raate v raalib traaicab valed večje aataačaosti, kakor izkušaja kaže, mBogo več cepljeak. Roba je pa tndi boljaa. Narodao gospodaraki čiaitelji, delo, Barava ia kapital ao v tem alučaju mBogo bolj produktivfli, Barodov dobiček jo v vsakem oziru večji. Poaebae važaosti je pa, da je prav za prav le potom malih trsaic mogoče doseči gospodarsko velevažea amoter, pridobitev Bajbolj rodovitaega trsja. Nikoli ai preveč povdarjauja, da so vspehi viaogradaratva bistveao odvisai od izbirauja le Bajrodovitaejih traov za razmaoževaaje. C-piči se aaj režejo zaflesljivo le od gotovih vrst, pa tudi med temi vrstami ee Biorajo izbirati aajrodoviteji trsi. To zadačo zamore le lastaik majhae trsuice posebao <5e je obeflem lastaik vinograda, temeljito resiti. Cim izvrsijo vaeti trmičarji vse te ualoge primerao aataačao tedaj je za viaogradaika,- ki je primoraa avoje pridelke kupovati, gotovo aajboljše če se aa take male trsaičarje obrae. Tam bi lahko dobil pod gotovimi predpogoji aajboljso robo. V korišt traaičarjev samih morajo iati aa vsak aačia v kupčiji opnstiti aapake, katere so dosedaj delali, Bapake, ki so popolaoma aeosnovane, katere se z količkaj razumaim postopaajem kaj lahko izcrpijo. Posamezni aeposteai, Bezaaegljivi pa tudi Berazumai traaičarji so stvari zelo skodovali, z prodajo Beprimerao aortiraBe robe aeprimerBe kakovosti. Taka lažajiva ali aespametaa kupčija je kupca oplaaila, zle posledice se sedaj pokažejo. Eakratai večji dobiček ae plača zgub za pribodfljoat. Eflkrat prekaajeai kupec ne kupuje več rad cepljeaega treja, rajši zeleao cepi. Le Bekaj takih po hitrem dobičku kopraečih trafličarjev kvari zanpaaje do vseb. Sliaimo v tej zadevi premBogokrat opravičeae tožbe. Zaupaaje kupcev pridobiti je toliko kakor privlačao silo pomBožiti. To ae da z dobro voljo ae doseči. Trsaičarji, ki imajo za traaice prav vgodae pogoje, tako podaebje, zemljo, spretaoat itd., kaj lahko Bajdejo v tersaicali smelo smemo trditi za vedno svoj lep dobiček. 0 aadprudakciji ai govoriti. Moramo pač račuaati, da se bo moral v viflogradih vpeljati aajmaaj 30Ietai kolobar. Tako bodo potrebovali viaogradaiki le aase dežele aa leto do 8,000.000 rabljivih, to je aajboljših cepljeaih sadik, da ae obaeg sedaajih viaogradov ohraai. Pri pravilao vrejeaeai viflogradaratvu bo prišlo aamo v naši deželi vsako leto po 2000 oralov za aasajati. Nase V8e kupčijske tr8flice bodo imele toraj dovolj dela da zalagajo viaograde z potrebaimi sadikami. Večji del viBOgradaikov, ki aimajo vsi tako ugodaib pogojev za traaice bo tudi zaaaprej bolje storil če bo trsje kupoval iz traaic, ki imajo vgodaeje pogoje. Se ve bodo viBogradaiki s časom tudi tako pametai ter kupovali le porabae aadike, to je take I. kakovosti. Pametai trafličarji aaj toraj dvomljivo II. kakovost opuate. V kvar jim je ia jim bo tndi, če ima viaogradaik valed slabe robe škodo. Da posamezfli trsaičarji svoje trsje Bavadao težje prodajo je več vzrokov. Edea je, da po slabih letiaah viaogradniki toliko Be rigolajo aajvežji pa je glavaa hiba vaakega mafljega podjetja, trgoviaska aezmožaost. Mej tem ko zamore mali tersaičar maogo bolje m vspešaeje producirati, zamore večji, ki ima z avojo traaico sicer več atroakov ia maaj vepeha, pa svoje traje bolje ia lažje spečati. Ugodaosti produkcije grejo majhaemu trafličarju valed težje prodaje v zgubo. Temu se pa da opomoči! Premotrivajmo aajprej, zakaj da mali trsaičar avoje trsje težje proda? V prvi vrsti aima aikakih zvez, omejea je le aa odjemalce bližaje okolice. Za reklamo, za pridobitev airaega okolišča za speravaaje pa mali trsaičar ae zamore maogo atoriti. če se pa spečavaaje omeji le aa aajbližji okoliš, je pač aaravao, da 8e čnti v istem kmalu aadprodukcija, kajti trsaice ae v posamezaih krajih kjer so za ajih posebno vgodae razmere stiskajo. Le okolico takih krajev pridela se kmalu preveč. Okoliš za spečevaaje mora se toraj razsiriti črez ce!o deželo, če treba, tudi črez druge dežele, ki imajo maflj vgodae razmere za trsaice. Posamezai mali traaičar bo to težko dosegel, če se tadi ae vatraai aekaj stroškov za reklamo. Kupec kupuje rajši od ve«?jih zaaaih tvrdk, ki mu z Bjih glasom i'b drugače aekako jamčijo za dobroto robe. Saj ima tndi aekako prav. Pri mojem potovaaju imam premaogokrat priliko se prepričati o opravičeBosti tega aačela. Daadanes je tudi poraba cepljeaega trsja razmeroma k obaegu vsako leto iz večerBih aovih aaaadov razmeroma majbaa. V maogih krajib aadijo ae daadaaes le divjake, katere z časom aa zeleao posipajo ter razgrobajo. j. Bele. (Eott«e pride.) Društvena naznanila. Bralno drnštvo pri 8v. Lenarta t Slov. gor. priredi dne 19. svečana t. 1. v prostorih g. M. Poliča svojo prodpnatno veselico s petjem, tambaranjem in prosto zabavo. Opozaijamo slavno občinstvo, da tokrat nastopi vprvič omlajeni društveni moški zbor s celo vrsto novih in zanimivih pesmi. E mnogoštevilni udeležbi vabi odbor. Bralno draštTO »Edinost" pri Sv. Juriju v Slov. gor. ima prvo mladinako slavnost 8 petjem in z igrama: »Sv. Neža" in BNe vdajmo sel" dne 26. t. m. Bralno društvo v Stadenicah priredi t nedeljo, dne 26. t m. srečolov! Obilne udeležbe proBi odborl Čitalnica v Šmarji pri Jeliah priredi veselico dne 18. febraarja 1905 v dvorani g, Earola Jagodiia ml. Svira polnoštevilna šmarska godba. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Emetsko bralno društvo na Hajdini priredi v nedeljo, dne 19. svečana t. 1. v šolskih prostorih veselico 8 petjem, tamburarjjem in šaloigro BPravica se je izkazala." Začetek ob 4. uri popoldan. Sedeži 50 b, stojišča 20 h. Eer se posebna vabila ne razpošiljajo, vabi tem potom vse naše ude, naše somišljenike in prijatelje draitva — odbor. Katoliiko delavako društvo v TrboTljah ima dne 19. sveftana 1905 ob 4. popoldan v gostilni gosp. Alojza Ko8 svoj občnri zbor h kateremu vabi vse svoje nde — načelstvo. Stara oesta. Za nedeljo, dne 19. febrnarja naznanjena veaelica se je preložila na Dedetjo, dne 26. febr. po 5. uri popoldan. nDekliška zveia" jareninska irna v nedeljo, dne 19. t m. po večernicab avoj ob6ni zbor z govori, deklamacijami, poročilom o delovanjn 1. 1. in volitev novega odbora. Gospod. bralno drnitTO pri Sr. Urbanu bl. Ptuja ima svoj občni zbor dne 26. sveiana z običajnem vzporedom in s podučnim predavanjem. Juinoštajersko kmetiJBko diaitvo v Žalca vabi b glavni skupščini, kalera ae bode vršila dne 19. t. m. ob pol 3.,nri popoludne v dvorani Hausenbichlerje?e gOBtilne t Žalci s sledefcim vzporedom: 1. Poročilo o delovaDju društva v minolem letu. 2. Pregledovanje, oziroma potrjenje letnega računa. 3. Razgovor o razstavi t Londonu leta 1905. 4. Razgovor o hmeljskih sušilnicah v obče in o nasadib na žico. 5. Praktični izkuai o hmeljarstvu. 6. Naaveti. — E mnogobrojni udeležbi uljadno vabi odbor bmeljarakega društva. DruStvo rEmetoTaleo" v Gotovljah priredi veliko veselico v nedeljo dne 19. svečana 1905 točno ob 6. uri zvefcer v prostorih gostilne gosp. Franceta Malgaj t Gotovljah. Vspored s petjem in gledališkima predstavama nŽupanova Micka" in nPravica se je izkazala." Vstopnice se dobivajo od 16. t. m. nadalje t trgovini g. Franceta Malgaj f Gotovljab in na dan veselice pri blagajni, ki se odpre ob 5. uri popoldne.