Slovenske Naro e Podporne Jednote V zdruien|u |< moč! ■ po |**ti iHrtlfM 10 polet mn 8 oniWTi Vsfraaktraaa ilt »re-Us fraaktraaa pisarn LETO—YEAR IX. _ CHICAGO, Delavd ne prtfeMte ptceil svoje Mavne še nikdar ni bila prilika aa delavce tako ugodna kot eedaj, da % boljšajo svoje življenske razmere. Ali naj gre ta prilika mimo delavcev neopažena, ali naj jo delavci zamude f Ali naj ae delavci združijo in organizirajo in zahtevajo avoj delež od profita, ki ga imajo industrijalni baroni T Delavci v mnogih industrial-nih krajih so že opazili to priliko in ae organizirajo, da ai pribore večji kos kruha sa svoje družine, več počitka in boljše delovne raz-mere. Smelo lahko trdimo, da takega delavskega gibanja ie ni bilo, kot je letos. V mnogih industrijah so delavci desetletja nosili molče suženjski jarem. Trpeli in gladovali so a svojimi drulinami, in niso se u pali staviti zahtev svojim izkoriščevalcem, ker pred vratnii tovarne je stala innogoglava sestra dsna delavska množice, ki je čakala, da zavzame mesta tistih, ki delajo. Bolest so zaklepali v svoja srca, hodili so z upognjeno glavo, brezpravni sužnji malika kapitala, V njih.arcih je tlelo upanje, da za dežjem mora priti sola-ce, za zimo mora napočiti spomlad, in takrat zahtevajo svpje. In čaa je prišel l Pred tovarnami, rudniki in• delavnicami so pričele postajati vrsto brezposelnih delavcev redke. Delodajalci so pričeli počasi oglašati, da potrebujejo delavce. Nekteri delodajalci so povišali sr? Mta? j i m delavcem pokažejo kot dobri ljudje, ki imsjo srce sanje. Boljše je sa par centov povišati mezdo, menijo lokavi delodajalci, kot izgubiti stare, skušene delavce. Boljše je delavcem prostovoljno vreči par drobtin, kot da se organizirajo in zahtevajo. Če delavci zahtevajo, se ne zadovoljno z drobtinami, potem zahtevajo pet* krat ali desetkrat toliko, kot so vredne drobtine. Ce se delavci organizirajo in zahtevajo, apoznaje, ds so močni, če so združeni, delodajalci pa šibki kljub polni de-narni mošnji. In tako prihajajo delodajalci z drobtinauii, da na-Kujejo delavstvu peska v oči, da hc orjak ne zbudi in ne spozna svoje moči. Delavstvo ne sme zamuditi te ugodne prilike, ki eo jo vstvarile razmere. Zakaj t Vojna ne bo večno trajala in po končani vojni lahko dobe gospodarske razmere popolnoma drugo lioe. Sicer nekteri zsgovorniki kapitalizma prerokujejo, da bodo tudPpo vojni ugodne gospodarske rafciucre trajale ae več let. Ali to so prerokovanja, ugibanja in prav lahko se /godi nasprotno. Ko bo vojna končana, se prav I h h ko dogodi, da bodo tisoči obrnili Evropi hrbet in šli prek očesna v Ameriko. Po vojni bo tudi industrija za izdelovanje streliva l>ri kraju in tieoče delavcev bo na fati, bre7.poseliva armada bo na-raščala in delavci bodo delali 'Irug dnigemu konkurenco. Po Nklenjenem miru ee bo na miljo ne vojakov v Evropi zopet vrnilo v tovarne in v rudnike in v Evropi ne bodo več povpraševal] po a merišldh produktih. Ta dejstva uiorajo delavci vpoštevati in k njimi računiti. s«danje ugodne delaveke raz ""•re v Ameriki ao plod krvave v"jne v Evropi. Ko je vojna izbruhnila, ao izučeni delevei v to-v* mah za atrelivo zahtevali po-v 'šsnje mesde in delodajalci ho 1'1'nali neradi njih zakteve. a pr iznali so jih le. Strojniki so pri »»•rili osemurni delavnik skoraj «"ez noč, daairavno preje nieo mo zli d<*»eči v tem oziru skoraj no- .....li uspehov. I k drugih industrij oo pobrali dolavi* t tovarne za munleijo in poloiaj sa delevee Je poetal ugodnejši Delavd so ee pričeli organi ---------------xr,..' .i zirati in izbruhnile eo stavke v in-duotrijalnih središčih. Železo je treba kovali, dokler je gorko. Če ae delavci zdaj organizirajo, lahko zboljšajo svoje razmere, po vojni po pojde težko. Ako so delavci organizirani, ue morejo delodajalei .tako lahko razbiti delaveke organizacije. Organizirani delavci se ne dajo tako lahko pognati v staro sužnoet, ki je bila v navadi peed vojno. Težko je sa delavee priboriti ai nove pravice, a še težje je kapitalistom vzeti delavcem pridobljene pravice. • • -':f Zdaj j£ čas. da ee delavci združijo in organizirajo v delavskih unijah in raspravljago o delavskem položaju. Zdaj je treba formulirati sahteve in jih predložiti delodajalcem. Zmaga Je delavcem osigurana, če so složni in ni med njimi izdajalcev. Skebjo postaja-jo redkeji in težko jih je dobiti. Kujte ielezo, dokler je gorko! Inozemstvo. — Z bojišča. Iz Pariza poročajo, da so dosegle franooake čete u-spehe v okolišu farme Thianmont do vzhodnega dela forte Douau-mont. Iz Berlina poročajo, da so odbili franeoeke- naskoke * na vzhodno pobočje griča 304 in jnš-no od griča Le Mort Homme. Na angleškonemški bojni črti so nemške čete zasddle sovražne strelske jarke v daljavi ene milje in zajele 8 častnikov, 220 vojakov, 4 strojne puške in 3 metsla za bombe. - U poročil Je 10 posnet*, da ob Na južnem bojišču je pričela avstrijska ofenziva s tirolskih planin in sedaj stoje avstrijske čete še ns italijanskih tleh. Ne-val avstrijskih čet ee vrši proti Viečnzl, ki je železniško križišče. Če se Avstrijcem posreči prodreti prek Vicensc* so ugrožene italijanske čete ot> Krnu in ob Soči. Gorska planota Lavarone je sedaj v posesti avstrijskih čet in avstrijske čete stoje ob črti Monte Torinino — Monte Mgjo. Avstrijci ao do sedsj v ofenzivi ujeli 5W,800 mož, med katerimi je 482 častnikov. Zasegli so 172 topov, petnajst 28centimeterskih havbic in 64 strojnih pušk. Iz Rima ni podrobnih poročil o teh bojih, temveč.Is izjavljajo', da sb avstrijskim četam prizadeli velike izgube in so vstaviti avstrijsko ofenzivo. Iz Berlina poročajo potom brezžičnega brzojava, da eo dobili poročilo iz Carigrada o porazu Angležev v Darforu, provinci v an-gieškoegiptovskem Sudanu. Angleži so poslali dva tranaporta v Port Sudan ob Rdečem morju. Na potu jih je napadel darfureki i-man z vpornimi domačini in porasti. j I- Ka morju. Odkar je Balti ftko morje ledu proeto, so ee pričele v njem gibati angleške potapljače, ki so pogreznile že par nemških trgovskih parnikov. ■ Iz Berlina poročajo, da eo po-tapljače centralnih ail od prvega januarja t. L potopile pomike in ladje, ki so odrinili skupaj 971,-000 ton vode. fs Londona poročajo, da je sovražnik potopil 270 ribiških iadij in vbil 500 ribičev. Tako Je poro-čel poljedelski podUjnik Aek lend. — Drobne vesti Iz Berlina poročajo, do švieereki listi poročajo da italijanski deoerterji skoraj vsaki dan prekoračijo švicarsko mejo. Nekateri prosije sa dopust in ee ne vrnejo več. drogi pe po hegoejo s fronte pri Tooalu. Blokada oetaoe. — Iz Londooe poročajo, do se Je vojni minister lord Robert Ceell izrazil sledeče: "Mi oe mislimo odnehati s goepo-dkfskim pritokom no eeetrsloe sile. Našo mnenje Je, do Je blo U kade s ljudskopravnega dopusti jiva." Ali se ree bližamo miru t Berlina poroČsjo, da mnenje, če bi močna la kot Združene države rovne pogajanja,'da bi se uspeh. V diplomatičnlh smatrajo zadnjo iajevoj in Greyja sa prve ppisknae nih predlogov. Is Petrograda prihaja na veet. — Prejšnji fra niatrski predsednik in kabineta Rene Viviani Je da sporaaumniki ne odloše orožja, dokler ne bo Nemčije. Viviani, ki je potovalni agent sa aliirane in je sdsj na Angleškem, Ruskem« pravi, da alUrand slijo na separaten mir, svesa aliiraneev vsaki nejšs in da bodo sliiranel jo prisilili, da povrne vso • Razume se, ds teke k beeede nimajo dragega kot povečati odporftemčije daljšati vojno. Če bi mo spodje ministri vseh vo, sil v strelske jgrke, bi bU mir. Tsko se pa navdui pečenki ln šampanjcu sa ker niso kosti njih rojstva varnoeti. Grčija protestira. — so na protest grške vlade, protestirala proti prevažanj« skih vojakov po lariškl Krfa v Solun, odnehali. V čilo so francoske čete ško forto Dowd. Proti četju je protestirala grškf Mrzel curek aa nemškf trlote v Ameriki. — is ka v Združenih državah izdale o-H klic na nemške podanike, naj ne krilijo ameriških postsv. Poslanik je naložil nemškim konzulom aaj seznanijo nemške podsuike s tem oklioem. Manifestacija ea mir. lz Stockholma poročajo, da so zadnjo nedeljo obdržavali dva velika ljudska shoda, na kterih eo hifa sprejete resolueije, v kterih spe* lira j o na švedsko vlado, da v d ruš* bi drugih nevtralnih vlad pod vzame korake za mir. Zaetopniki iz Holendske, Danske, ftvloe, Norveške in Amerike So govorili na shodu.— li MAJA (MAY) 1916. svoboda na )>ea, odkar je izbruh | nila vojna, lakoriičevalnii imajo prvo besedo in Anglija se kmalu ne bo ločila od Rusije, njene zaveznice. Ob obrežju Clyde so delavci ustanovili organizacijo, ki je poanana pod imenom "Komitej klidskih delavcev." Namen orgs-niaaoije je bil, da brani delavee pred popolnim sssužneujem. Komitej je bil sestavljen is delegatov vaeh rokodelstev, ki eo izdelo-vala munieijo. Gospodarji eo določili Žeiiam 40c dnevne plače za delo, od katerega so,delavci prejemali $1.50. Delavci so zastav-kali in vlada je bila hresinočna. Delaveem so delali obljube, se ve-da le obljube, in delavci se niso hoteli vrniti na delo. Zdaj je vlada pokaaala svoj nazadnjaški značaj. Aretirali so vee člane "Komiteja klidskih delavoev,, iu jih odgnali odgonakim potom. Možem je prepovedano pod smrtno kaanijo, da ae v času vojiie ue smejo približati svojim ženam in otrokom do trideset milj dsljsve. Delsvske razmere na Angleškem niso ugodne. Revolueionsr-ne delavce aretirsjo vsski dan in pomečejo v ječe. To ee ne godi f Pjrnaiji, Avstriji ali v Rusiji, ampak v Angliji, ki jo smatrajo nekferi za osvobodlteljlco narodov. ŠTEV.—NUMBER SI, rr.,....... » — MJ^r- Ameriške vesti. — Mornariška predloga Je sprejeta. Kongresna zlmrnioa je spre jela mornariško predlogo v isti formi kot senat s 349 glasovi proti 25. Predloga sa okrepitev trgovske mornarice je bila sprejeta s ae-kterimi majhnimi apremeiubami z 211 glasovi proti 161. Predloga dovoljuje $50,000.Q00 sa nakup a li nsjem trgovskih psrnikov. Po« trebili denar ee dobi ia panamskih zadolžnio. Vlada« lahko proda ali odda v najem ladje privatnim podjetnikom s pripombo, da jih lahko vsaki Čas porabi sa pomožne križarje. Udje, ki jih vlade ne more oddati, naj ne ostanejo dalj kot pet let po konoaiii evropski vojni v službi vlade. Ustanovi se tudi ladjeplovni u-rad iz petih oeeb, katerega naloga je, ds zsbranl konkurenco med a-ineriškimi ladjami ln določi minimalno tovornimi. — Strah pred organizacijo. Ia Baltimore, M d . poročajo, da je Baltimore Cooper Smelting L Rolling Co. sopet povišala mezdo svojim 2000 delavcem. To je dru* go proetovoljno povišanje mezde v štirih mesecih, da bi se delavol ne organizirali. Tako ravnanje kapitalistov bi moralo slehernemu delavcu od*H preti oči, da spoana vrednost or ganisaeije. —. Blika is današnje druibe, Sedemnajstletna Vera Wilde je bila uslužbensi v člkaški prodajalni, v kteri ao reči na prodaj po 5 ln lOe. Delodajalcu se jo zdelo, da dekle dela počaai iu Jo je odelovil, Mlado dekle je bila sirota, ki ni iinols znancev iu sorodnikov. Prišla ie do zaključka, da je najboljše, ako se umakne is krščanske družbe iu Ispila jo strup. Umirajočo so prepeljali v boluišnioo Iro<|uois. Iz pisem, v katere je aaplsala svojo poslednjo voljp.'je bilo rasvidetl, da deklo nI imela sorodnikov in snaueev. — Mehika. Situacija v Mehiki, da pride do vojne, ni več tako nevarna kot pled par tedni, vendar pa ni popolnoma odpravljena, dokler ne odpokličejo veeh ameriških čet iz Mehike. , Is-Sen Antonia, Tea., poročajo, da je general Funaton dobil poročilo, da se druga ameriška kazenska ekepedieija vrača is Mehike, ki je bila odpoaiana, da kaznuje in razprši tolpe,.ki eo izvršile napad na Glenn Springs. Major Langhorne je prodrl do 135 milj daleč v Mehiko ih je raspršil tolpe. Rešil je tudi Američane, ki ao zašli v ujetništvo tolpašev. Vračajoče Čete bodo izrabili aa obrambo meje. Is glsvnega stane poročajo, da je prišlo do boja na Heardovih pašnikih med kravjimi pastirji ia mehikanskimi tolpašl. v katere« eo bili kravji pastirji smagovHI. Pet tolpašev je bilo ustreljenih, eden ranjen in šeet njetih. O bivališču Ville še vedno krožijo pravljice. Neko poročilo iz W Pasa pripoveduje, da sa nshaja južno od Parrala pod tujim Imenom. Medtem prihejajo veet i iz no-trenje Mehike, do jo vleda Car-ranze selo omajana. Temu so krive elabe finančne raamere. Peso (mehikanaki dolar) Cerranze je padel v kurzu in trgovei nočejo sprejemati papirnatega denarje. Vojeki oe morejo svoje pleše vsled tega spraviti v gotovino, kor ŠH io povzroče med njimi oe-aadovoljnoot. - — Anglija. Is Olesgowa pore-čsjo, da Je 00 Angleškem prišle — Nemčija, lz Amsterdsms poročajo, da se vodi v socialističnih listih obširna rsaprava radi novella pipdloga sa razdelitev življen. Šklh potrebščin. V smislu nove-'ga predloga naj bi vsaka občina svojih uradnikih skrbela zs m f. Če prfvstna trgovina s vstuo kuhanje. }V smislu novega predloga ima občinska oblast pravico, zapleniti vse življeuske potrebščine in prehranjevati prebivalstvo skozi centralne kuhinje. ^oeislietični dnevnik "Vor-Mierts" nagiaša, da jo to razširjenj* poljskih kuhinj, ki že obeto Je v mnogih mestih. Kot primero nsvaja, ds ae je združilo 100 dru-Šin, ki'imajo skupno kuhinjo in restavracijo, da so tsko zuižali troške za obede. "Vorwaerts" priporoča, ds se te sistem razširi, ampak zahteva, da mora biti pravomočeu za bogatine in ziromake. — UrugugJ. Znano je, da hoče ameriftka repnJiliks igrati nekak, šuega varuha/nad južnoameriškimi republikami, Češ, da no tatu |e premalo eivilisirani. Pred dobrim tednom je hrzojav sporočil, da je zbornica južnosme-riške republike sprejels zakoniti osemurni delsvnik. Vest je na nektere ameriške kapitaliste tako učinkovala, da je nekaterim prišlo skoraj slabo, drugi so pa ine. uiii, da vprsv lo dejstvo dokazuje, da Uruguayan! niso sposobni Vladati aebe. Presenečenje, ki ga je povzročila to vest, se že o i popolnouis poleglo in že poroča ameriški kon-sni U glavnega mesta Montevi-deo, da je predaednik uruguaj-ake republike predložil zborhiei zakonski načrt, ki določa, da vse vodne sile — sposobne ali neepo-sobne za plovbo — |>oetanejo dr-lovna last in so pod vladnim nad sorstvom. V smislu načrta nad-soruje posebne vladna komisija vee naprave za umetno nemakanje in israbljenje vodnih eil, Financiranje se lovrši s drževnimi ss dolžniesmi In ae jih v U nsmen izda za 01 .Ml/MM) po 6%. Ta veet ja še bolj prepričala e-meriške kapiteliste in pojeduhe, da uruguajeko ljudatvo nI sposobno vladati aebe, kajti v ameriški republiki Je v navadi, da se vodne eile htroče kapitalistom kot darilo, da lahko k nagromedmim miljo nem nakopičijo nove miljone In ljudstvu nalože poljuben kareč. Revizija davkov. Uprava misli odpraviti davek us dokuuien te, brsojsvke, telefon, tobak, parfume, lastnike gledališč in bors-ne mešetarje. V vladnih krogih sodijo, čeprav odpravijo ta da-vekk da bodo od 1. julija do 1. januarja še veeeno sprejeli 17 mil* jonov dolarjev. Posebni davek na vino, pivo itd. pa ostane. — Veva mornariška predloga naklada ljudstvu novo butaro. nI prodrl načrt mornsriškegs jnika Danlelss, a vseeno bo tre-M) Mritje- tal Mejtem ko so pobolne ženice kl^Čele ponižno v oerkvi in skrbele aa zaklade na drugem svetu. Jih je Mihael Ko-gen reševal skušnjav, ki jih pri-našajo posvetni zakladi. Ko so ženice pristopile k obhajilu, je pobral ročne torbloe in izglull z nji* ml. Te dni js pa imel smolo, ko Je hotel v katedrali "Holy Na. me" pograbiti ročno torbloo neke gdč. Maning. Prijeli so ga iu odvedli na polioijn, Ns njegovem domu so našli ročne torbloe ms-ličnega dele, ki jUt je bolnim bojnih križarjev, 9b potapljaš, bolniško ladjo, ladje za strelivo iu ladje sa olje. Ledje bodo stale 1(10,000,000 dolarjev, v preftlogl se pa zahteva $240,000,000, ali $90,000,000 več kot lani. — Ksj teka delavos, šs ne bo konee kapitalistiftns gonje sa ob-orošsvelno pripravljanje? Komaj je bila demonstracija v New Yor-ku za oboroževalno pripravljanje končana, je governor. Whitman podpisal pet vojaških predlog. Prva predloga določa izvežhanje otrok od B. do 16. leta v šolah, Držsvno komisijo pod vodstvom miličsrskega ofielrjs, ki ims voditi is vež banje, določa druga |tirdlogs. Tretjb predloga se peč* z rezervno milico. V rezervno milico spadajo vel državljani od IU. do 45, leta. Governor In njegovi u-radniki Imajo prsvieo poklicati toliko mož pod orožje, kot Jih potrebujejo v slučaju punta, sovražne invasije, nemirov in kaljenja miru, V smislu teh predlog je vsak državljan v državi New York mili-čar in ob času stavke ga lahko državna oblast prisili, da proti svojeoiu prepričanju varuje stsv-kokase, Ds pride do nemirov v času stavke, bodo že skrbeli kapl-talisti in najeti profesionalni raz grajsčl in pretepači, — Bela vrana. Is Miiiuaapolisa, Minn., poročajo, da Je John J. Arnold, podpredaednik "First National Bank" v Chieagu, na banketu bančnih uradnikov, ko Je govoril o vojnem pripravljanju dejel, da Je ne j važnejša naloga, v mirnem Času zagotoviti delevei ni večji delež ud profita, ki sU ge kapital In delo doeeala s združenimi močmi. — KspHaMsUčns popustljivost le Wsshlngtona, D. C„ poročajo, da Je H. B. Hgig, superintendent brzojavno družbe Western Ifeiea Telegraph v New Yorko. odredil, ds se enajst odpuščenih brsojav-nih uradnikov sopet nsstavl. Odpuščeni uradniki dobe plačo od 7. maje t I., od dneva, ko so bili odpuššsnl Družba je s takim ravnanjem odvrnila splošno stav ko brzojavnih uslužbencev. - Capitalistic izjava Kapitalistični duevnikl poročajo, da Js hi a v kn v obratu Westinghouse Elect lie Co. v Pittsburghu kon-Šena in da so se delsvel vrnili na delo. V Youngstownu, 0„ je pričel del Štrsjksrjev delati v obratu Republie Rubber Co, Tovarna jo blls zaprta od 29. aprila. Na4 dve tretjini delavcev še stavkats. Poročilo je posneto is kspitallstlčnlli dnevnikov, torej ne rečemo, da je resnišno. Slovenskim delavcem priporočamo, da ns hodijo v kraje ss de- r lom, v katerih so stavke, ali če an stavke končals pred kratkem, če ne dobe poročila od zaneeljivlli, uniji zvestih slovenskih deleveev, V glažatt Ltbbey (llsaa < V v Toledu so zastavkali delevei za boljšo plafo. - Učitelji so sa podaljšanje bvemioetA. Te dni Je zbo- rovala "Učiteljska sveža sa Kalifornijo" v Ssn Franeiseu. Zbora-vanje Je poeetil tudi dr. P. P. ' (Heaton, zvezni komieer ze po. duk, ki je dejal med drugim sla» došei "Demokraeije pomeul enakost ze vee otroke. Pomeni splošno vi-šje Š<4sko izobrazbo. Otrokom naj se ne dovoli oatavitl šole s peU najetim letom Dve neibolj zna. meniti perimll v Življenju dečka in dekliee sla med i, in 9. letom, pa med 1». in 19. ali 20. letom. Vsa druga leta ao le razvoj navad, ki so se še pričele rezvljati. Višja šole mora pričeti dve leti ore Je kot pričenja. Dve leti v sedmem in osmem rasredu sla zapravljeni in samo vbijata čas • Učitelji naj gredo a otroei od razreda do razreda." - Dolgotrajen hoj aa oeemur-nI delavnik. Iz Albanyja, N. V., poročajo, da sodsnska unija itev. T. obalo JI že več kot AO let, eli še le letos Je prvič podpišeta pogodbo r. lastniki pivovarn, Imetniki pivoveren v Albany Ju, Troy Meheneetodyju, Cohoee Amsterdamu, lludeonu In drugih pivovarn v dolini Hudson do (ilen Fellea so podpisali pogodbo, de plešejo pri 4* urnem tedenskem delavniku Iz Indiana. Kar čet noč odele ao ee črsinje in hruške a snežnobelim, jablane pa a rožnato nadabnjenim cvetjem, po livadah zacvetel i« *lato-rumeni regrat, prav kot da je Rockefeller razsajaj avoje viUjo-nc cekinov "in skoz pomladni sinji zrsk vi jolčin voni duhti le- bik---" Spet "data Veena se v dobravi ataeje. v tikem ve-tru šelestijo reje — ---" Nestrpno amo jo pričakovali dolge, dolge uieaeee, sedaj j« prišla, kar čennoč je priiU in zjutraj ko nam je zasute jaU ia svUenega mladega Ustja in tisočerih cvetov, la Juto bi obstal v tesni sobiei sedaj, ko božanska Veena siplja sladka poljube v bajne majnikovc dneve. — No in tako ae je »godilo UsU dni. da aem os soašel v gUvuem mestu države Indiana, v Indiana-polia. Po imenu bi človek aodil, da bo na vsak drug korak srešalka-ko salo Indijanko Minsbaho. aU rdečega Apače, o mesto Ufls čuješ avedrolaee črnee in okajena zamorske lilije. Boječ si pokvariti moj občutljiv lolodss. sačel som metati oči po beti* cvetkah, kgr kakor vam je snem davno bogovi obdarili s čudovitim darom opaeovanja. Pa tudi tu aen bil resočarao do akrojnoati. Pri is koval aam nekaj divnega ravno tu. kjer sa taiiorekoč srečata jug in sevsr, ampak "le redko, redko se varsdosti oko nad , salo eveV Ju>." Lepota naših nežnih sever nih krseotie so tu poi>oluoma agn-bi. ognjevite, žaraooks ovitke aolnčnega juga pa še A« raatejo tukaj. Oslovoljen aem sedel v sen* eo pristne slovanske Upe v malem parku pred poštnjm poslopjem in opasoval parado Bingling Bros cirkusa, ki ae je vila mimo, nato pa procesijo templaraklh vitesov, ki sa imeli istočasno neko sboro-vanje tamkaj. Zale bole par jeni-ee vihrale so jim na srednjeveških klobukih in isalvajoša so ae jim avetili fcrižčki na rokavih, v solnč-nih žarkih majnikovega jutra. 0, sem mialil, sti vem, sakaj so krepostni templarji IsbtaU ravno ln- t&zrn ti nikomur, kdor i mit ato jen okus l Po tem aaključku sa-jezdU eem W. Michigan karo. da se popeljem v slovensko naselbi »o iudiauspolsk* Imel sem srečo, da aem naletel na karo, kjer amo imeli eirkue in dramatično prod stavo, o kteri pa ai nioesi popolno- K, na jaasem, je li kila burka al oigra. Primadona je bila dami isredne debele lepeto, nekako "eweet fortyfive." Za žrtev si je iabrala mladeniča sedečega poleg mene, ki aieer tudi nI imel prive-aauega jesika, a aa ja v kljub temu obnašal popolnoma dostojno ln galantno. Bil je na srečo bres-dvomno eden tistih, ki verujejo Mmir sa vaako ceno" in le Umu je priplaovatl, da se je savrftila Iiredstava bres katastrofe. Ko je unalka dama vstala ia odhod pogledal sem jo, Če nI morda ka ka indijanaka squaw na bojnem pohodu; pa ni bila vkljub bujnim MuataČain pod purpurno - rdeče nadaknjenim noaom in vkliub temu, da je duhtele po ognjeni vodi. 9 ti lepi, neAni apol. aem va-dihnU In nehote sem se domieli ne AmbroiMevo ''Povest U ječe' in tistega, ki jo preklinjal U ui spol v vseh modernih jeaikiht Zabave, ki smo jo imeli, bila je med brati vredna en groA ameriške veljave in vožnja ja bilm torej seat on j Obžaloval aem le. da než-ni spol Indiana s tem ni niš pridobil na utfledu v uiojih očeh. le ho aem prišel v alovenako naselbino ter videl tam par alevenakih kraaotic in ae pokrepšal s slatini vineeni ia Pasov* kleti, isjsvil seat, da jo vseeno tudi v Indiana-poliau nekaj lepega in dobrege. — Ker se dela tiče, ga Je v lndl-aitapolisu dovolj, ket ao mi pravili. Nekteri tudi pm«ej dobro aealužijo v tsmušnjih Želeaarnah in drugih tvornieah. večina pa. ak» vpoštevemo naporno delo in dolg deUvnl čaa, še mnogo pre. inslo. Zelo me je veaelllo alllati, da en ae aad nji čas tudi liaši slovenski delavei aačeli marljivo or-ganixirati in prietopeti v unija. Tako }e prav rojaki! La v organi-saeiji je vaša meč. a katero lahko pridete d«, boljših delavakUt reamer in plače. hi bo vaei nekoliko •d*• »verjela nsporneaan vašemu delu. I* pot4»m »rganiaaeijr mo-re te doaeči trajue uspehe. AU al-ate le stoinatokret čitali ali sliša- li da so pri sporih med podjetni-I ki in deUvei btti prvi pripravljeni ugoditi vsem aahUvam delavcev, saiao unije niso hoteli pripo-sneti! Ali sU fte kdaj razmišljali, askej ae kepitaUeti ravno unije Uko boje T Bj. oni dobro vedo. da dokler nisU sdruženi. Ubko po-roeu a posamesniki vsak priga-njaČ, če pa sU organizirani. imajo opraviti s armado tisočerih, za kuro atojijo vai atotiaeči organiziranih delnveev. — V Indianape-isu sem našel celo vrsto mojih sUrih znanepv in prijaUljev, kot gostoljubno družino Kanovo, ro-jaka Mrverje. ZoreU. Brudarja. Dohsa II " in ie mnbgo dragih. Srečal sem sc tam tudi z rojakom Zegorcem, s kaUrim ae poznava iz Globe, Arizona in z J. Radcljem bivšim meščanom prijaznega IfranUnaea v Kanaasu. Omenjeni >rst povedal mi je mersikako za-nimivost o svoiem bivanju v Ljubljani, odkoder se je . vrnil pred letom dni, sredi vojnega metala. Seveda, bi on nikdar voč ne bail videl boginj* Svobode v, new-jrorški loki, da ni bil ameriški državljan, kUrega je IčiUl rdeče-be-modri zvezdnati naš prapor. Zelo pohvalno izrazil se je tudi o tsmksjšnsm ameriškem koiizu-u, ki mu je šel na roke kar naj več je mogel. Pa pogUjU koU-ko eo storili avstrijski konzuli sa avstrijske "podanike" živeče v, Uj dežeU! Kajpak, nobeden ne bo trdil, da je naša ameriška diplo- ja sestavljena iz samih geljev, ali če jo primerjamo /. o-koeUnelim avstrijskim birokrati zrnom, je kot dan p(*ti noči. Pa Še to. Hi bi iineli danes med nami na stotina slovenakih mladeni lev in mož, ki ao bivali dovolj dolgo v Uj dežeU, da bi si bUi preskrbeli državljanske papirje, prodno so se iz enega ali drugega vzroka podali čez lulo — tako pa trohso njih kosti kje doli na Bal kanu, na kraških skalah, aU pa na mrzlih ruskih sUpah. Zato rojaki tudi«tieti, ki mialiU po voj ni oditi na Slovensko, požurite se in preekrbiU si državljanake papirje! fckodovatl vam ne morejo koriatljo vmn lahko mnogo. — VeaU, čiato brez romantike pa le ui bilo v Indianapoliau. Neke lepe mesečne noči imel sem malo, pa pavi napadli so me zarratho. prav po indijanekem načinu, ko sem jih piriel motit v njihovo posestno aUnjo. Mednarodnega prava ali raaaodišča ne poznajo in plemen-ako aovraštvo je pri njih silno ras vito". Kriv je bil največ hoUlir, ki jim je pozabil odkazati poeebno poaUlj. ali bi" jo pa meni dal, če bi bil pameUn in bi puatil rde-čekožoem statua quo. Vaekakor aem isiel is boja kot smagovalec, brss izgub (če odšUjem sa en dober frakelj krvi), bojno polje pa je bilo posejano s krvavimi akalpi aovražnika. Kaj ae hoče. Indiana uiina aaatonj svojega indijanskega imena! Yea, še to moram povedati. Tiete oeaU, ktera se ml js pred dvemi leti v Indianapoliau zgubila, ie zdaj niao našli in jaz nimam nobenega upanja ver, da bi jo ie kedaj vjdel. — V Terra UauU, kamor aem do. spel po dveh urah krasne vožnje s nlično želesnieo, je U malo Slovencev. Mesto pa je prav lepo in snaino. Nekaj novega mi je bilo tam videti gospe in gospodične ki so šle nakupovat rasnih stvari, vsaka s svojo košarico. Ne miall U na navadne "baakete", ampak prave košarice, »pletene is šibk. Glejte, aem al miaUl, to ao pa pa metlic leaeke, U vsej vedo. sekaj a«) košeriee na evetu. Tu naj bi se "špeglab* 'uaše poredne aolnč-ne rele, kako se košarice rabijo, pa ne da hi obmeUvale I njimi nas uboge pečlarake grešnike! I Clinton je sicer malo. pa iared 110 prijaaito mesteee. Ciste, lepo tUkovmie eeeU obrobljajo drevoredi košatih lip. breatov in kfl*M njev, is vrtov U posdravljajo tu llpenl, lUlje in krvaveči erčkl tu intem pa eelo ponoena magnolija, poauU s aneinobeiim alt rož nato imdahnjenim duh Učim cvetjem. Seveda, pri ohnu ali arodi vrtnega selen Ja ae včaei pojavi kak "erček," ki ni krveveč In ne-l.otc se domisUš one anane narodne 1 "Hog aprimi U. ti evet deklet. pomlad je speti" - Sloven eev je v Clintonu, kot ee ml pravili. nad 300 Naeeljeni ee preeej skupno ua 7.. In I. cesti, pe tudi na hribu Ua v Kurji vaei. Za-posl jen i eo vettaema v tamkajšnjih preiaofforevHi. kteri pa le alabo obratujejo. Rojak Victor Zupančič, a kurim ae poena va le iasa milwauike konveneije. ime tem dobro založeno mesarijo, ro- jak i. Bom pa pribežališče in rešilno postajo za žejne grešnike, ali kakor bi sr reklo v klasični slovenščini: oittrijo. Poleg dveh podpornih društev {dr. SkaU it. 10 in Ktudeoček pod Skalo itev. *B B. N. P. J) ime jo clintonakl Slovenci tudi dramatični odsek, ki večkrat priredi kako igro. Sedaj imajo ravao v delu neko ša-oigro in meni jc bUo prav žal. da nisem mogel počakati vprizoritve. Rojaki v Clintonu, dasi me po večini dozdaj niso šc osebno poznali, sprejeli so me izredno prijazno injjubeznjivo. Posebno moram omeniti družino V. Zupančičevo, kUre Kohtoljubnost sem vživel 2 dni, družino BoŽičevo. Prašni kar jevo itd Pa Uigkajšne dame (slovenske kajpak, ker o dragih se ne menimo) kako prijazne n očarljive so! Jaz sem jih primerjal duhtečemu cvetju sladkih magnolij našega juga in pri bradi prerokovi. da ne pretiravam. O Lppfci metuljčki, ki amejo arkati med iz sladkih čašl "O. da aem jaz metulj, kar s Uboj bi odplul, do zvezd, do raja v azur, tje gori ae izgubljala, ej, pa bi se poljub Ijala, brez konca; brez kraja,^bres ur . Proeim. da ne boeU zdajle padli po meni: gornje ver-ze je zapiaal peenik Kette in jaz sapi jih samo ponovil! (Ce sem ai pa kaj Ukega mialil pri kaki pri liki, to vaa pa nič ne briga, miali ao proaU, tako proeU. da niti rdeči avinčuik avetrijakege cenzorja nc doeele!) Videl: i tudi par magnolijevih cvetov, vz-cveUlih pod evobodnim aolneem te dežele in to živo cvetje zdravlja U v Uko lepi elov^nič: ni, kot da je i m po rt i ran o od tam kjer izvira bietra Sava. teče Soča, Krka Drava!" Take eve so preeej redka in če bi me že njih krasoU^ne bila očaraU, bi me njih spoitovanje do jezika svojih starišev spravilo v njih mehko naročje---o. o. ezeu- se me!, hoUl sem reči: v tabor njih čaetileev! Nekega dopoldneva podal aa v eno izmed obeh brivule venekodtalijanajie ackcije Zajeten dcdcc dr. Strgač iz ronije vzel me je v delo, da namreč napravi kar mogoče ga. Najprej je nabruail noža čeni plnji napravit miUilce. da bi lahko ž njo pobelil vse alovenako pleharje, kar jih atraii od Atlantika do Pacifika. Nato je snvihal rokave in prvo dejanje, mešanje, se jc začelo. Nekoč mi je t>U na-ro4en brivec apravll pol kvarta milnice y oči, meeto na atmUie kamor apada in od Ukrat vedlo aamižim na obe očeai pri takOpi dolu. Tako aem atoril tudi v tem alučaju. Za britev je aln Makaro-nija najbrž rabil penaHoniran bajonet ia križarskih vojak. Zdelo se mi je, da je zelo aadovoljen a evo-jim delom (vsaj muogo bolj kot acui bU jas) ker je godrnjal neko italijanako popevko, ktere napev je mazala in "raziraU" v Anton J. Terbovec. MMk jeni br. urednik: — Nihče oglaai iz tega mrzlega Calu-zato aem večalimanj prisi-da se oglasim jaz. ajšnji bakreni rudniki, rečeno mlini za človeške ko-sti, '"ob rs tu jejo vai. V vsakem ro-deU in tudi delo se lahko ker jim delavcev primanj-Zakaj jim deUvoev pri-ujc, je pa znano vsakemu dnemu delavcu, delavec vpraša za delo. mu i "boa" aU kapiUn "yea in potem ga poijje na glav remljevalnico za delavce. Tu prašajo. kje »je delal, če je delavake unije itd. Ako de-odgovori, d^ pripada k de-i uniji, mu povedo, da ga ne bujejo. DeUvee ac mora dati zdravniško preiakati. če je ajlisoben garati za kapitaliaU. Cc je^elavec prav zdravje zgubil pri Uh kompanijah, ae ne ozira- to. jc, da se tukajšnji delavei ude iz apanja in ae organizi-V strokovni organizaciji, o boljše varnostne napra-krajši delovni čas in boljšo Tukaj obljubijo od $2.75 00 na dan, v resnici pa de-dobi $2.30 do $2.50. DeUv- 8000 čevljev pod zemljo, ka sramotno nizka plača 1 to škandal f ede zaslužijo nekteri delav , ki imajd kontrakt — 31c od Ti delavci zaalužijo $3.00 do na dan. . • hoče delati, mora imeti glavo, rote in uoge. Oe miall d* to ni rcanica, naj gre raj v bolnišnico, tam bo vide enih kakor v bolnišnici na em polju, v Evropi. Uvci »družite ae v organize- - v "Zapadni rudarski zve-Zdaj je prišla doba za de-V bakrenih rudnikh, ko de- v primanjkuje in ja baker 80 oentov funt. Seda, o zahUvaU oaemurni delov,- — za notri in ven — a pol ure opoldne za koai)o, pošteno o od $4.00 do $5.00 na dan in je unije. KapiUlieti dela- lor 111 jtki; Slovaki, Madžari, Hrvatje, tudi kakšen Talijsn ae dobi vmea, Slovencev je pa dobrega pol tu-ta. Prošlo nedeljo smo ili na apre-hod in ae- aczuanHi s slovenekim farmerjem. bratom-Valentinom Verhovec, ki naa je prav vljudna sprejel in dobro pogoatil, ko ae je pripravljalo k nevihti. Iz srca smo mu hvaležni za izkazano gostoljubnost in v imenu vseh mu izrekam zahvalo. Sliial aem, da ie v tukajšnji 0-kolici precejšnje iUvjlo . čUnov S. N. P. J. Dobro bi bilo, če bi se nekega dne zbrali in uaUnovili svoje društvo. Mnogo novih članov bf dobili tukaj med Hrvati in Slovaki. ' Pozdrav vsem Slovencem Slovenkam! Anton Bradely. East Pittsburgh, Pa. Cenjeni brat uredniki — Nerad vaa nadlegujem, ker vem. da imate doeti drugega dela. Dogodki mi ailijo v pero v roke, da a^oro-čim jasnosti, kako ravnajo z delavci v tukajšnji okolici. Znano vam je, da amo tukaj zaštrajkaU za osemurni delavnik in da dobimo pri Um plačo za devetinpol ur dela. Veeel aem bil. ko je izbruhnila aUvka. Videl sem, da je družba preobložena z naročili in da ne mor« dobiti delavcev, ki jih po trebuje. BiU smo osem dni na štrajku ko je o4šlo štiri ato Štrajkarjev eno dobro uiiljo od tukaj, da pokličejo še druge delavce iz tovarne na pomoč. Ali kaj ae je zgodilo f Ko so štrajkadi priHi do tovarne, je bilo kakor da bi Ruai čakali na Avstrijce ali pa narobe. Na Itrajkarjc se je vaula toča. pa ne ledena, ampak svinčena. V petih minutah je bile nanje odda-uih kakih petnaiet sto strelov. U< činek je bil strašen. Trije štraj karji ao bili mrtvi in pet in Štirideset ranjenih. Štrajkarji ao vedeli, da z golimi peatmi ne opravi jo nič in umakn li so ae. Takoj ao za njimi vdr oboroženi deputiji z puškami prijeli aedemnajst štcajkmrjev Pograbili ao tudi Slovenca F. In dofa. Po Um krvopreUtju je šerif iz: je bil zelo podoben onemu: "ej, jez pa le počaa jih režem ln ko-aiin, koaim . . .t" fim aieer niacin apal, ker me dedec ni puatil. ampak aanjal aem pa. PredaUvljal aem ai. da ae nahajam gor na hri bu. kjer eveto jablane in aladke deteljice, kjer ae apanja bujna vinaka trta in kjer ae cedi med in mleko, kot v obljubljeni deželi! Od Um potovat Mm v aanjah po niskem gričevju, ki se vleče na aapadui at rani mesteca In u( svojimi vinogradi zalo apominja na goriška Brda. Kjer nI vinogra dov, je gričevje obraalo z brcati, hraati, topoli, gabri, platanami. li Sini, bezgom, robidnicami in raa-nlm drugim^ drevjem in grmov jem, kterim ne vem imen. Tuin tam je videti drevo popolnoma poauto s aneinobeiim evet jem, ir. bujno raatoče trave poedravljajo te raanobarvuc cvetke, divja vinaka trta vaa poeuU z malimi groadki vapenja ae po drevjl, ti-aočeri ptički Igolijo eno aamo pe-aem, i>eaem ljubezni In apomladl, IV grinoviu pa gtulijo plahe grU-ee . . . Se aanjeti je l»P9 o teh kraanih krajih, kai šele letati Um. (loetolenje alavčkovo. ki je plavalo v mcaečiai divne ntajnl kove noči. povedlo me je v duh-teči gaj bujno evetelih magnolij ln ie aem bil m tem. da bi obje) in poljubil eno najlepših, ko za-slišim hripav "all right sir." Od oči in msato aladke macnoli- Ktekajo v njih žepe In popolnoma pravično je, če zahtevaU od Uga ogromnega dobička avoj delež, ds si i>rihranite kakšen cent za ala-be čaae, če zboliU all ate brez delaj Kapitalisti vam ne bodo sami od ocbe dali poiUne plače in znižali' delavnika. Če hočeU zboljia-ti svoj položaj, ae morate organizirati. Ko ate organizirani, pred-loSIto avoje zahteve kapitalistom in doeegli bodete z združenimi ntoimii kar je poaameztlemu de-vey nemogoče. 1 Vaak delavec, ki pozna vred-noat strokovne organizacije za deUvatvo, naj agitira med tovariši, da ae združimo. Puatimo malenkostne oaebnc prepire na etra ni ln združimo se val pod prapo-rom "Zapadne rudarske zveze. Po eeli Ameriki se bude delavei in se organizirajo, da doaežejo boljše življenake razmere. Ne api 1110 sedaj, ko je prišel čaa, da ai tudi mi lahko aboljšamo avoj po-lokj. Ca ae združimo vai, bodo kapitalisti odnehali in prisnali uaše j-.uhUve. Zapomnite ai besede, da aloffa ječi, nesloga pa tlači. Delavcem ne avetujem, da bi aens hodili za delom, pa če jim a-gentje ie tako aladko govorijo in ae jim dobrikajo. Novic ni poaebnih. Prav rade tisa obiičejo aibirake muhe, ozelenile so Šele smreke, drugo drevje je pa še kot pozimi. Pozdrav vsetu člsuotn in članicam H. N. P. 4.. ti. br. urednik pe Uc aaisli preveč na uredniški koš! Andrew Sprogar, Rash Run, O. Cenjeni br. urednik t — Zopet vas nadlegujem, ampak ne is Kentuekyjs. temveč is Ohio. Z bratom John Čukom sva ac prav UŽko ločiU od avojjh bratov, družine Vičič in oatalih prijaUljev v Kentucky ju ravno na najfečji delavaki praznik, to je na prvega maja. Voaila ava se miljoni ae javil, da ni in drugi ua licu dan ob pol desetih je b mesta že milica. . Nekteri ao se milice tako vatra-šili, da ao šU drugi dan delati. Od petnajst tiaoč aUvkarjcv jih še nekaj tiaoč aUvka. Cenjeni čitaitelji mnogo ljudi dela za to družbo od 15 do 25 let kot črni aužnji. Med njimi ao tudi taki, ki še niao videli druge tovarne v Ameriki kot v East Pittaburghu Electric and Machine Co. In ti airomaki mislijo, če tukaj izgube delo, da ga nikjer ne dobe in da bodo morali lakote um roti. • Kasneje aem izvedel, da sta bila neki brivec in njegova žena vbiU v njunem aUnovanju. To dokazuje, da so najeti stražarji streljali kar tjevendan, da vbija-jo in širijo atrah in grozo. Delavci stopimo vai za enega in eden za vae! E.O. preosj dobro in kratkočaano je bi l". ko ava ae po večjih mestih maje, aUU je pred menoj stara, črna!lo #Uvila in se malo okrrpčaU. __ Malijaneka aignora. ki je prevzela Tukaj se deU vsaki dan. le za-!so izgubiH Upludinti (ne ve« kedaj) in dokončala de-1 al dR " .........' lo svojega eoproga. Jesas na. Trafford/ Pa: Cenjeno uredništvo vrlega Ola-sila! — Priobčite Uh par vratic iz našega aUvkarskega okraja. V našem "Glaaiht" je bilo že povedano, da je v podjetju We-atinghouac velika atavka. V Um okolišu — Beat PitUburgb. Trafford, Wilmarding, Turtle Creek, Shady Side. Braddoek — je valed stavke prizadetih 40,000 delavcev. Opozarjam rojake na to dejatvo. da ae ne dajo eapeljaU od kom-panijakih agentov in pridejo sem sa delom. PitUburški lieti pišejo za kom-penije. Oe debim tak dnevnik v roke. je eela stran za kapiUliaU. rv "Pittsburgh Poet" aem čiUl "Lasa in wagce now workera" S'1,000,000. To vaoto prinašajo vai pittaburški listi, odkar je priče la aUvka dne 22. aprila. Prvi dan so pisali, da Imajo delavei škode $50,000, potem $155,000 in Uko dalje, dokler niao prišli do mlljo-nov. Muogo je še deUvcev, če ČiU-jo kaj Ukega v kapitaliatičnih 11-atlh, da tudi verjamejo. Delavci U pomiaUu: Ce ao delavei v taj sUvki agubili $3,000,000, koliko koliko je Mv v evoje kremplje. Ka-pitaliati molče o svoji škodi, 0 svojih izgubah, ker so dvajsetkrat večje kot delavake. « List "The GazetU Time" j« prinesel obširen članek, v kate. rem razpravlja, kaj pomeni osem. urni delavnik sa delavske koristi. Zraven je naštel eeUh trinajst k». piUliatičnili in ne božjih zapovedi, po kUrih naj ae deUvei rav-najo. Delavci zapmoniU ai. da so tace zapovedi dobre sa kapiUliMt« in ne za delavec. S Uko duševno iirano ae hoče omamiti delavske možgane, da bi delavci udani v voljo božjo garali za avoje gospodarje. itfŽiSiK Ne verjemiU liatom, ki ao apre- jeli nalogo; dn z lažnjivimi poročili in članki poženejo delavec eo-pet v deecturno sužnoat. Država PennsylvanU jc mogočna kapitalistična trdnjava, nato gara večina industrijalnih dedcev še po 10V do 11 ur dnevno. AH U trdnjava bo padla, ee se delavci organizirajo in zahUv&jo, kar Jim gre kot ljudem, ^ i Delftvce raznih narodnosti dobimo v Pennsylvgniji. To otežko-čuje organizatoricno delo. Mnogo je krivo tudi čaaopiaje v materinem jeziku, ker ne podučuje de-lavcev raznih narodov, da ae morajo organizirati in dtwanizirati, če hočejo kaj doaeči. Tako je n. pr. krivo narodno čaaopiaje, da se dobe med Poljaki in Hrvati delavk, ki pravijo: "Kaj mi hoče organizacija, ona mi ne da nič. Kompanija mi da delo in $1.92 u deaeturno delo. Kaj eem, to mi za-doetuje za kruh. luk in čebulo." Če kteri čitaUljev miali, da to ni resnica, naj pride na Pitceirn, pa bo še delo dobil in prepričal se o resničnosti teh besed. V delavnicah za popravljanje P. R R. Co. znajo* deUvce tudi izkoriatiti. Nekaj Saaa ga imajo za osla in potem za mulo. Razlike je toliko med pravo kompanijsko mulo in delavcem, ds kompanija krmi mulo, delavec mora pa hraniti aebe in kompanisU. Le pomisli delavec, čigavo življenje je boljše: delavčevo ali mule? Koder je štrajk, mula atoji v hlevu ia jo lepo krnijo z ovsem in koruzo, delavcu pa dajo iviu-čenke iz repetirk in strojnih pušk, da je za vekomaj alt. * Tudi bog noče pomagati delav-cem, četudi je ^vsemogočen. Za ce-aarje, kralje in bogatine še skrbi bog, za deUvce ae pa ne briga. Danes pomagata delavcem le organizacija m izobrazba, molitev ne izda nič. Opuatimo tiste stare fraze, ker ne pomagajo, in pripa-dajmo k dobrim delavakim organizacijam. Ca amo Člani močnih in dobrih organizacij, je bog z nami, drugače je pa na strani ka-piUliatov. V organizaciji je de-; lavstVo močno, brez nje pa šibko in tepeno od kapiUUatov. Delavatvo, če hoče imagovati. ne ante poaluŠati dušnih pastirjev in ravnati ae po Um, kar priporočajo kapitalistični časniki. Vsak delavec bi moral biti tudi organiziran politično v delavski atranki, da čim prej pade moderna sužnoat in se delavec osvobodi iz kapitaliatičnih spon in ukov. Pozdrav ' čiUteljem našeoa "Glasila "J' J. P. Bergant U de- »Init ee bolj malo. Mogoče bi bil trpeU produkcija Kapitalisti te-kak r„4ulek riAii. ako ne bi bilo tre- g* „e povWo „1 ne riZ 0 šen raaloček Je med sanjami In re-jba mnogo kamenja premeutl sa •nieo. sem aaiavkal in is adlj me Naše društvo "Victoria," štev. gleda meato Milwaukee. 220 S. N. P. J., je izgubilo br. John Zajca is svoje arc^ine. Pokojniku se je .najbrž orfračil um. da si je vzel življenje. Tukejftnje druitvo mu jc priredilo doetojen pogreb dne 12. maja t 1. Pokopali smo gai na civilnem' pokopališču v Henryetti, Okla. Pokojnik je bil star krog 33 let. doma jc bil iz Terzina, okraj Kamnik. V Združenih državah »apušča dva brata, v atarem kraju pa mater. Lahka mu bodi tuja gruda, njegovim sorodnikom pa naše aožalje. On jeni rojaki! Tukaj imamo dokaz, da S> N. P. J. skrbi po materinsko za avojc člane. Rojaki ne odlašajte od dance do jutri r. vstopom v S. N. P. J., ampak pristopite pod njeno okrilje ob prvi Ugodni priliki, ker ona vam bo dobra mati, ki skrbi za vae enako. Delaveke razmere so v tem kraju srednje. Delamo po dva do tri dni v tednu, drage dneve pa i-ntamo praznike. Želim, da nas dnevnik "Prometa" obišče kmalu vsaki dan, ker ga vsi težko pričakujemo." Pozdrav članom in članicam 8. N. P..J. • vt,- • Frank Čemainfr-* Delodajalci imajo Ijenje od družbe, da lahko jo vsakemu delavcu v rudniku pri oeemurnem delu $3 00 na dan. Delavcev je dooti, pa jim nočejo plačati maksimalne plače. Delavcem nc avetujem eem hoditi za delom, ker ze nizko plate noče nihče delati. Narpflnifc* V^v*« La ttalle, IU. Cenjeni brat urednik: — Mnogokrat vprašam katerega čl^na, ako jc šital zadnje Glaailo, pa največkrat dobim v odgovor, aaj ni nič "iz La Sella notri, da bode pa zopet kaj is I« Belic, hočem par atvari omeniti, ki so aiccr večini že znane. Najprvo'naj povem, kako ava ac « bratom Erštetom v Clevclan-du pobotale, ker ava imela obadva enako število naročnikov za 'Pro-svetoi Naročniki "Proevete" ae gotovo ie opominjajo, da jc bil Četrti dobitek dva tucata vilic, Žlic in uožev, peti dobitek pa glavnik, krtača in ogledalo. Do teh koristnih predmetov imele ava z bratom Kritetoia v'Clevelandu e-nakc pravioe. Od začetka aem mi-alil, ako jc mej "partner" zadovoljen, da bi ac vilice, in no že raa-delila, zadnji dobitek pa' bi oatal skupna laet, ter hi ee vaak en čaa gledala v "špegu." Prepričan aem, da omenjeni "špegu" bi )taj kmalu počil, ako bi ac oba gledala vanj. Opuatil aem to idejo in vlekla era slamo; brat Brite potegnil je kratki konce in tako je meni ostal zadnji dobitek. , Zahvaljujem ae v aem onim naročnikom, kateri ao mL pripomogli, da eem dobil tako kraaen epo-rain na prvo agitacijo za bodoči dnevnik. Na Razpolago vam jc 0-gledalo ter ee lahko 'pridite gledati vaako nedeljo ijutrej. V nedeljo popoldan dne 21. maja položili amo v prerani grob rojakinjo . goapo Ivano Zevnlk, soprogo brata Lavo Zevnika. Žalujočim sorodnikom kakor tudi soprogu moje aožalje. člane društva "Triglav", itev. 2, opozarjam, da ae gotovo udeleže prihodnje meecčne aeje dne 4. junija. Na tej eeji jc več važnih atvari za ukreniti; nc prepu-jttajte vac društvenim uradnikom, temveč udeležujte le bolj pogosto-ma aej, potem nam je napredek zagotovljen. Člani, kateri ac ilieo udeležili pogrebe pokojne eeatre Frančiške Brejc, priepevejo $1 v dveh obro-kih v društveno blagajno. Opozarjam člane, da naj zanee-ljivo plačajo svoj eeeemcnt naj kaeneje do 26. v meeeeu, ker v blagajni ui nobenega denarja za zalaganje. To ee raanme tako, da kdor ni plalal aa lati meeec, je euependiraa tie V elučaji bolezni nc dobi bolniftke podpore. Redna mesečna aeja dražbe Slo venski Dom ee vril v nedeljo 28 maja popoldan v proetorih rojake Frank Spicmilerja. Paul Berger, tajnik društva "Triglev" it. 1 Chicago, DI. V nedeljo dne 14. maja je droit vo "Gorenjec," štev. 104 S. 8. P. Z. imelo -pomladanako veeoli- eo. To seveds ni nič zanimivega, če kako društvo napravi veeeiieo, ampak zanimiv je lahko program. In razne ugodnoeti in neugodnosti, ki jih imajo udeleženci. Toraj naj vam povem, kako Je bilo. Priced« s mojim prijateljem v dvorano, (Veete aaj ta proator nI bil ravno podoben dvorani, ampak sastran lepšega ae doeti .takih aob imenuje 41 dvorana'U pa-stojiva nekoliko čaaa pri uhodn, na kar ti jo primarilra mogočni Čikaiki policaj, ki je imel ta večer službo v dvorani in me osor-no vpraša, zakaj ae na odkrijem! Odgovoril som mu Jtar najbolj mogoče vljudno, da eem ravno kar prišel, m da prav gotovo ne bom pokrit dolgo čaaa. Niaem ae dobro, isgovoril zadnji stfvek, že ae je moj dragoceni poročni kip* buk nahajal pod mojo paeduho, kamor ga jc bil porinil z vao alio prijazni policaj. Snča, da je anal tako dobro meriti, kajti *e bi ae zmotil, ln bi me bil sunil v prša, bi prav gotovo napravil predor, ki bi lahko eadostoval sa vlake, vaaj za take, .kakorlnl Miklavž prinese pridnim otrokom. 6e danes aem hvaležen svetemu Krištofu, mojemu slavnemu pač ti-onu, da me-je obvaroval to no-zgodc. Tisti večer sem imel silno željo, in čc bi ml jo sv. Krlitof ispolnii, bi mu eesidal kapelleo teko lepo kakorftne ae nc vidi lahko v vaa* ki fari. Toda ubogi Krlitof je aa vse take proinje neuallšan pred nebciklm prestolom. Meja vroča želja je bila ta, d* bi bil vaaj za kaeth 15 konjakih moči močnejši kakor aem pa.po navadi. sa ne pobarvana kuhinjaka miza Ker ata igralca — aa kar acve-da zaslužita grajo — preveč tiho govorila, da jih gledalci od zadaj nieo mogli razumeti, je kakih 60 do 60 ljudi pričelo predatavljati pretresljivo dramo "Mehiksnak* revolucija." Policaj je bil glsvnl junak te žaleigre. K" sreči ni bil nobeden ranjen ali vbit. Na aredi dvorane pa je abiral svoje clavčke čikaiki m Slovencem dobro anani rojak Rubežnik, in nauijtt^aiio zapel par lepih pesmi. Škoda, da ne ve zanj Cleolou-tc Cainpanneni, direktor čiknškc Grand Opera Co. Potem bi ae lahko bahall. da t-mamo dva operna pevoa iu enega Župana,' - , Zal, da niao val hoteli posluia-ti njegovih pevakih točk, kar ga jc tako raaburilo, da jc napravil govor, v katerem naa je kar vae brca izjeme imenoval navadno živino in tepce, ki nimajo nobenega smiata za lepo petje. Sedaj pa mi jc akoro zavrela krt. Nak— tabo pa že nc puatlm blatiti našega naroda I — a sciu ac premialil, ker 4* mi je sdelo bolj pametno, da ae ije pretepam za narod, lu pa ker ai niaem bil siguren zmage. Vatopnina je bila aamo okoli 35e, kar je, %čc ae pomisli na bogat spored, acveda jako malo. Samo po aebi ae razume, da amo mogli ptjalo, če smo hoteli piti, |Še posebej plačati. Pili pa amo precej, ln miallm, da je bil gmotni uapeh veselice povotjeo. s Krištof Zajec, poaeben poročevalec in kritik dramatike in narodnih alavnoati zi razne alovenake liste. po tem di (čc jo spi lo V tukajinji tovarni Presaed Steel Car Čo., v kateri izdelujc-0 železniške vozove, je zaatavka-dne 10 maja približno 10 ti-aoč delavcev. Delavci ao lahtova-)) 50 centov na uro, ali pa 25% povišanja pri del* od koaa (piece work). Htrajkejočl delavci ao obdrža- Izvolili yali mirno avoje shode, In če bi bil, potom bi drug} dan'ao odbor, katerega naloga je bila, ro- ti »po Sheboygan, Wia. Cenjeni urednjk: — Naj ae ie enkrat oglasim v našem listu, ker sem ravno priiel v veliko ilov. nanelbino Sheboygan, katerega i-menujejo tukajinji Slovenci Ljubljano. To ime Ima aamo ae-verni del mesta. Saloni so večinoma slovenski in nemiki. Mesta ic nisem videl, da bi imel toliko zvonikov in božjih hramov kakor tukaj. Od daleč izgleda mesto kakor v Sheldonu: pričetek farme v gozdu sredi velikih- itorov in stoletnega drevja. Poleg boŽjili h ramo vi stanujejo duSni paatir j i, kateri ao poslani od raznovretnih bogov, da pasejo svoje ovce. Tako ho mi pravdi tukajinji Slovenci. Kdor nc kupi avojega eedeža nI i stola v cerkvi, jo postavljen mod kozle. Oh. veliko nas* bode meketalo, pa kaj sc hoče. Če bi pa človek vae verjel, kar ae trobi, bi moral biti kakor zajec oeml dan svoje starosti, ko ic ne vidi solnčnih Žarkov ln ki ie le deveti dan spregleda. Tako ao tudi p& Htirji pregledali zgodbe evetega pisma stare zaveze, in ker niso bi-I* dobro pisapc in sestavljene zanje, .uredili so novo zavezo, da bode kmalu vaa vera predragačena Knvnotako bi bilo treba doeti, popraviti sv. pismo, katekizem, ker •'i bil nikdo priča pri atvarjenju »»veta. Zatoraj bi bilo treba natan •»o premisliti in potem piaati. Katekizem n%a uči: Prvič |e bog vstverll svetlobo. Čez nekaj čaaa potem aolnce, luno in zveade. Od kod je prišla svetloba, ker ni bi-h» solncs, lune In zvezd ne dels pismoukom nobenih težsv. Svetloba je bila in verjeti ec mora. ker pravijo tako pismouki. Mogoče jf bilo Molnce že poprej pripravljeno, ds ga je spckcl kakšen pek m* l>re<| Mtvarjenjem eveta kot velikonočni kolač, pa ie nI bilo k'hike v svetlobi, da bi ga obesil. Omeniti moram tu a avojo Infam no lažjo preatraiil itrajkarje; ko jih je vprašal ali ao zadovoljni naa topiti delo pod prejlnjo plačo, ao val glasovali s da. Delavci, ao* trpini glaeovali ate z do, vrnili atc se na' delo pod vplivom enega od družbe plačanega uradnika .kateri vam Je vrgel peeek v oči. Dražba vaa bode ie nadalje iz korUčala a mizerno plačo kot do-aedaj, izvojevali ate pa največjo blamažo. / Delavec, sotrpin pridruži ae atrokovni in politični organized ji, čitaj delaveke čaeopiee, kupuj kjlge ln brpiurc, kterc so v inte-recti delavstva, in priiel bodel do inahja, katerega bi moral vaak aaveden delavce imeti. Fr. Držič. član dr. It. 210 Xew Duluth, Nainanjetfi članom draitva "Lev Tolstoj," itev. 206. da naj vai do zadnjega udeleže pri-lunin je aeje dne 11. jonije zvečer. Voliti Imamo novega blagajnika, ker stari je odpotoval. Na svidenje vaeui! v Tajnik. Nnuaflaia vabila »t. Louia, Ko. Druitvo "Planlnakl Raj," štev. 107 S.~N. P. J. priredi veliko vrtno veselico dne 28. maja t. 1. na 8.200 Gravoia Ave. Začetek ob eni url popoldan. Vstopnina 25c. Opozorim člane, da tmj ae val aancsljlvn udeleže veselice, ker je druitvo sklenilo, ds vssk član ali članica, ki ae ne udeleži veaelloe, plača 25e za vatopnlno in 60c v društveno blagajno. Na veaelloo vabimo vljudno vse slovenska društva tn klube Jugoal. soc. zveae v St. Louia lu v okolici. Za najboljšo postrežbo in zabavo skrbi veeeličnl odbor. Zs obilen posot ae priporoča druitvo "Planiueki Raj." . _ Odbor. Smithton, Pa. Apeliram ie enkrat na vae člane društva "Lunder Adamič," štev. 165 tn VSvebodoiuiseloi," itev. 169, da ae akupaj in polno-Itevilno udeležimo sin v upat i razvitja zaatave dne 30. maja. (Decoration day) v Yukon, Pa, Rojaki is WhMeett in Wick Xa-naj vzamejo, avo j vol; rojaki Is Van Heeter in Jaooba Oreeok pa ae lahko nam pridružijo ua Smithtonu, Pa. Društvo "Svohodoiulaelol" noj bode na Sniitfitonu mod 7—7:30 dopoldan, kakor tudi druga društva. r Tudi rojake a farm uljudno vabim, da bodo prodajali "pomaranče," " leIIume," sladoled itrs in potem sb eta sabava do polnoči. Odbor. Druitvo "Danica," Itev. 44 S. N. P. J. v Conemaugh, P*, priredi t nedeljo dne 26. maja piknik na Park Hlllu. Dolžnoet Manov Ja, da aa piknika polno! te v lino udeleže. Otenl, ki ae ne udelele piknika, plešejo 60c v druitveno blagajno. Frank Podiioy, tajnik. Ia Urb$» ne, ,111,, poročajo, da ao dalafil dosegli brez stavke elelaie napake. Kleparjem ae povila meade od 40o na 44a v url. Devetuml lavnik ae anlža na oaem nr. Organizirani teaarjl doba od-alej 55c na uro, do fed »j ao dobivali le Me. JMrtričarjem aa povito mp4* akozl tri lete za na uro vaako lete, teko da bodo v letu Hit dobivali 42>4e na nra. nopei oosojesa avsm. Ja. Krojač D. Popar in iaaa(ml n-radnik Osksr BeJats ste iz#olJ do moljubja 1 vojaško upravo ikla-nils pogodbo, da ji d* konca leta 1914 pres&rbite 9000 pero v infan-terijskih Čevljev. Sprejetih pn Je bilo le 430 perov. kejU vel dragi ao imeli podplate ia — Prvo aodilče je obsodilo Naznanjam članom draitva "Celje," Itev. 27., da je društvo aklenilo na redni meeelnl eeji 7. maje, da vsdtl Član priepeva 25c v druitveno blagajno. Vaak Man naj pleča redno mesečne prispev ke in ae vaak I meeec udeleži droi-tvenc aeje, ker jc zmlrsj trebe re-liti važne predloge v korist društvu. John Trater, predsednik. Blltnn, Pa. Neznan jam. Članom društva 'BI - - - - -A , - •trice", itev. 63 r Kllton, Pe, demote Bala^na se vršijo redne mesečne aeje vsa- na glolio 2 enem oposarjem člene. «de ee redno udeležujejo društvenih aej. Joa. Gumsej, tajnik. •za na Miri leta težke Jala In I00t kron globe. Popperja pe na tri lete je^e in 2000 K globe. Tako izglede Jo ljudje, ki ae n* kričev način žrtvujejo aa doaao- vino. rm GLASILO Po4poric Jednote »19 tO MOre ii im^ VAJjm m rM i— S1J0. otgan StaiMle isttouL JtoMflt tekty Weekly. OWXBD »T ■ now al TBI •LOVMHIC KA •ociitt. urncK Naši reformator jI. _____ ^ Reformatorji, ki hočejo ozdra-viti bolno kapitalistično družbo, da porežejo kapitalizmu slabe izrastke in Uko obranijo kapitalizem pri življenju, so vedno na delu. Podobni so zdravniku, ki zdrsvi človaks z bolno krvjo, kateremu se izpuščajo priščaji in gnojni turi po celem telesu. Me-ato ds bi sdrsvil kri, ps pritisks 1 obliže ns gnojne rane. Ako sc danes zacelijo rsns ns roki, ss psr dni kssnejs odpro na nogi, ker kri je Is vedno slabs, ki jc vzrok bolezni. < Nekisri reformatorji pravijo, da je treba odpraviti opojne pijače, pa bo raj na svetu. Drugi vidijo nevarnost zs človeško družbo v kratkih ženskih krilih iu žiroko izrezanih bluzah. Zopet tretji hočejo odpraviti ples, ker hudič na pležižčih preži na človečka duže in jih lovi v svojs mreže. Te dni eo reformatorji ameriško javnost prssenetili z novostjo, ki mors po njih mnenju ozdraviti bolno človsžko družbo. Bogate dame, človekoljubi in drugi do-brijanl nameravajo prirediti "teden za boljše dojenčke," Gibanje je popularno in pridružil ss mu je •« eelo predeednik Združenih dr l*v>i " , / Heveda je bolj pametno^ če ljudje skrbijo za dojenčke, kot da ae pečajo z vzgojo polnokrv-nih psičkov ln opic, ali Če tratijo čas s pohajkovanjem v New-portu, Pslm Beaehu ali v kterem drugem letovižču. AH resni dvo-ml vstsjsjo v nas. da se bo s tem gibanjem pomsgalo vsem prole-tarskim dojenčkom. Lahko ss pomaga sto proletarskim dojenčkom, tudi tisoč sli več tisoč se jih lahko reži prerane smrti in • skrbi zanje, ds odrastejo v krepke fante in dekleta. V današnji kapitalistični družbi ni le sto, ti-soč sli par tisoč proletarskih dojenčkov, ki potrebujejo pomoči. Na tisoče proletarskih dojenčkov potrebuje krepke, redllne hrano, čistegs in svežega zrsks,. snažne g in dobre obleke. In kdo naj poma ga tem stotlsočem, da ne umro prerane amrti sli ne odrsstejo sla hičif Kdo naj reži te pnoletarske dojenčke duševne in telesne amr ; ti, dokler je uveljavljen kapitalistični sistem f 'l Statistika pove, ds ml tisoč o- * trok, katerih očetje zsslužljo manj kot 10 dolarjev us teden, • umre v prvih letih 256, mejtem ko jih umre le K4 ml tisoč, če o-Četje zsslužijo 25 dolsrjev ns te- tden. V velikih mestih 12 do 20 odstotkov otrok trt»i ttlad in so o- ♦ troei prihranjeni, ker stsrlši ne ttaalužijo toliko, da hi jih pošteno jprehrsnitt. f j Trideset odstotkov odrsŠčenlh moških — očetov iu bodočih oče-l tov zasluži'manj kot de*rt dolarjev na teden. Okoli 75 odstot kov zasluti manj kot 15 dolarjev na teden in le K) od«tolkov je tako srečnih, da zssluli več kot SO dolarjev nn teden. Plače žemtk - mater in bodo-čih mater — ao fce mnogo nitje. In ko se proletarski otroci is-kobaeajo is plenic in otroških čeveljčkov. kaj jih čaka v današnji družbi f .V jib telesca so šibka, dečkom segajo hlače do kolen, dekletea nosijo žs kratka krila in Že morajo na delo v tovarne, da pomagajo prehranjevati družino. Tam vrše delo. ki vbija njih dušo in telo, in še preden dosežejo mladenižko dobo, je njih zdravje uničeno, da prično hirati in bolehati. Da izkorižčevalci dosežejo velik profit iz teh šibkih telesc, jih izkorižčsjo po načrtu nc dede na njih zdravje in nežni organizem. Heveda Y' to umor. hladno preračunjen umor, počasi ali sigurno učinkujoč detomor v interesu visokih dividend v interesu svetegs profits. All tsk je kspits-lizcm in njemu se nc more priti do Živegs z reformsmi. Kspitsli-zem se Ishko odprsvl, reformirati ae ga nc more. Vprašanje otrok bo rešeno, ko pede kepitalizem; rešeno bo v bor doči soeislistični družbi, ko nc bodo sts riši smstrali otroke sa težko butaro, ker morajo eebi nakladati večje žrtve, fte le takrat bo tudi otrokom in mladini zasijalo solnee sreče, da bodo lahko o-trošks lete preživeli v brezskrb-nosti in se priprsvljsll zs svqj poklic pod nsdzorstvom izkuženlh učiteljev, da vrnejo človelki družbi, ko odrsstejo, jcar~je družba zanje storila v mlsdih letih. pony, Hiinonds Mauu Company, IleppcnsUl Forge k Knife Company. Taylor k WiL son. Duff Manufacturing Company. Hubbard k Company, ping. Carpenter Company. "National Tub Company," podružnici U. St. C., sts bili prte* deti vsled žtrsjks šsle kasnejše v tednu. V tej veliki stavk! v pit žkem induatrialnem okraju tvorilo Vsvno vprašanje osem ni delavnik. Ta zahteva je del I i kegs industrija! nega nihanja celi deželi za oeemurni delavn Atrajkarji pri Westinghouse ■PmHH _ M k-aj*1* 27 c na kteri z da ali ne potrdi, če L jc igzuMjcii*. Da ' . .. T!.-?* i.__lal «. . m . je tu spremembo ali proti. Zvezni uslužbenci morda gobe le še pravičen zakon za aava Pressed Steel Car Works" In Povsaje. proti nezgodam- Po sts fttn zakonu je zavsrovsnih proti kezgodaiu kakšnih 400,000 zveznih uslužbencev. O tem aak^pu «c jo prejšnji delsvski komissr izra-, ds jc najslabši ns svetu. V te-u leta je bilo predlsgsnih k te-u zskonu več sprememb, ki niso ele drugegs namena kot trati-dragoccni čas. Zdsj jc kongresu predložena cGillieudyjeva predloga, ki se konrala a sma^JO zg J | ške'- uslužbenec, so krivi stavko- čim več kanonov in bark im^ kazi. ki zdaj po .tem Judeievem glasove, ker je d^S delu lahko zopet gredo f trebu- boljše delavakc razmere i0 Pl,T h oni za kruhom. Ceetaoželezmški —* v-- s- 1 j uslužbenci so dosegli toliko, da družba odpusti vse stavkoksze, ko sc vrnejo na delo. Plača p-stane tista kot-pre4 *tayko in ■atužbi jim ni dovoljeno nositi unijskih znakov. , Stavkokazi sa vsscno prejeli svoje plačilo: brco l1 , leetric Co. so nssvst Pstrick Gil- fezteza ns vse zvezne uslužbence dsyjs, ki jim je priporočal, naj Ponesrečeni uslužbenec bo dobil zahtevo predlože razsodišču, odklonili, češ, ds ta zahteva ne spa- gdravniško pomoč zastopj in če je nesposoben zs delo dve tretjini da v področje razsodišča., tem- Njegove plače. V slučaju smrti več da so delsvcl upravičeni do dobe njegovi svojci primerno od- Resales o stavki v East Pittsburgh!! in okolici. V en) prejšnjih izdaj smo omenili, 4a jc komitej za industrije!-ne razmere imel svojega lastnega poročevalca v sUvk&vnero okraju, da zbere podatke in sestavi nepristransko poročilo. Mr. Dante Barton je prevzel L) težko nalogo in njegovo poročilo je jsvna in pretresljiva obtožba proti kapitalistom. Dante Barton poroča: Jeklarski trust (United Steel Corporation) je šsl ns fronto dne 2. maja sa "Delodajalsko zvezo" Pittsburghu. Njegovi oboroženi stražarji, vlačugsrjl, speclslnl policaji in detektivi, ponavljajoči homeateadsko taktiko izza leta 1H92, ao izstrelili sslvo ss salvo iz pušk ln rspetlrk v množico štraj- osemaMiega delavnika. ■ , Delavci imajo popolno pravico, da ss bojujejo ss boljše *ivl sks razmere in boljšo plačo, če sa to ugodne razmere. Od de' cev pri Westintrhimse Electric je bilo komaj 1000 organizira in vendar jih je zaetavkalo nt o voljno 40,000. Atrajkarji so li ne glede na, spol in n^r solidarni. Večina> dobivala ke plače, a kljub temli so sc družili stavki za osemumi nik izprjeni rokodelci v tova za strelivo, ki so na dan od deset do osemnajst dol če so delali.po delophstu. ? kakšnih razmerah žive lavci dokaznje, poročilo rev,, ft. Zahnjserja, ki pravi, da v lovici štirikoU med ul Smollman In Mulbery, med 3} 32. oeatf živi v 32 hišah 264 ki imajo le 177 sob. Nsžel je sem družin, vsaka je imela tri bice t nsjemu ln dclavee na h ■WSffiPflET ' Od 1. januarja 1915 do 15. Umbra 1915 je bila plača z*, delavcev, ki žive v Uj polo štirikoU. $10.40 na teden. V niei je pa povprečno zaslužil vsak teh 155 delavcev le $4 66 na ' den. ker so delali le štiri deveti kečasa,'.''■■'m 0 Uh Strašnih podatkih me jškodnino. Miles M. Davson, dobro znani wyorški aktuar, jc prcračunil, bo vlada imcls zel p minimalne roške po novem zakonu, dasi ravno je ugodnejši za uslužbence kot stari zavarovalni zakon. Prvo to bodo znašali le eno petino e-cga odstotka od pUče. potem se stopnjevsje množc, dokler ne osežejo v tridesetih letih maksi |nalni -anesek V/u%. Seveda je zdaj odvisno od kon-r emlikov, čc ao za to. da zvezni lužbsnei dobe pravičen zakon zavarovanje proti nezgodam, t Pltavka rudarjev v Twin ksu, Pa., in okolici Še vedno raja. Kompatiije" so trmoglave, i rudarska organizacija nc bo "nehala, ker jc bila uaUnovlje-, da podpira svoje čUne v boža življenske razmere in l ltrgni pre^ brezmcrnlm izko evanjem. j v - . i Do seda4 še niso dobjli atavko-*ev ia drugih krajev, reancia je, do dela nekaj ljudi, ki so zabili, na svojo deUvsko čast. o stavkokasenjc bo le podaljša Jo stavko, drugega uspeha ne bo elo, ker rudarji ao prepričani, zmagajo v tej sUvkl iz slede-ih razlogov: Družbe zdaj naložc va do tri železnižke vozove na jeklsrflti trust, Westinghouse E- ^ mejtcm ko to jih pred sUv-leetrie Co. in drugi industrijaloi v naložjl^ od 50 do 60 na dan. pittebdrkkem okraju, ki oglažajo - Konjuktura sa induatrijo je u ....ui .i... i .u«.k..jikiL i:„*:». .liM ...... vsaki dan v pittshuržkih listih. karjev in z njimi simpstizirajočih deisvsi i^bljsjo .ulUone ns p.'a-^ in otroke — In vblll so tri osebe, tri emrtno ranili in od 40 do 60 oseb ps ne-vsrno ranili. PU tem naailatvu sta sc jeklarski trust in " Delodajalaka zveza" poslužila justice v PitUbur-ghu, ds so vrgli nedolžne osebe v ječo. H splošnimi sspornimi povelji eo spravili v ječo vedje in večje ŽUvMo neorganiziranih delsveev, In hlso jim dovolili poro-žtva in ne obravnave. V pltUburŠkem Industrijalnem okraju nI hllo nemirov, dokler ae nI štrajk, ki je pričel v tovarnah Westinghouse Rleetrte Company, razširil na obrat Edgar Thomson Works, ki je Carnegiejeva podruž niča v Brsddocku. Ko so izvedeli uradniki jeklsrsksgs trusts, da delavci nameravajo sasUvksti, so pričeli importirstl strsžsrje ix Gsryjs, Ind. Ti ljudje so prižli v soboto dne 29. aprila. Noktert med njimi so m bahali, da ao bili v službi Kookefellerjev ob času ludlowskega maaakra t Ooloradu Skozi deset dni. preden je prižlo strašni revščini \ i Industrije v Pittsburghu so pod vplivom jeklsrskegs trusta in skoraj 70% delavcev, ki dela za tega polipa, gara še po 12 tfr na dan. Banke, polltlčarji l"lar več vrniti. Sevedi so ustrašili polilijskega ukaza, ampak so o početju policije obvestili go v erne rja in. župana ; i.;J • "• , f f, i V Haaletonn, fa., štrajka 800 delavcev pri^Central Penna Quarryng, Stripping and'Contrac ting Co. V Clevelandu so *ažtrajkali izdelovalci smotk pw tvpdki J. C. Newman. Pri neki otem pride v o/ JUibIt» privatnimi ati%žarji. takd. «la J twbetora za blago, na vsaki huJ ui pe, aprainlja voz še en poli^j na ipotorciklju. m Ekaprcsn« družbe so dobile pr3 fisionejne sUvkokaze od zunaj, ki so vajeni takega dela. Kljub t3 thn so štrajkarj) par stavkokazi tako naklestili, da jim bo za m časa prešlo veselje do stavkok*. prlxadgti ni-t štva. — Glej, koma zaupal, v Chi-cago jO prjšel te dni Andrew J ark. son iz Knobea, Mont, in srtčal prijsenega tujca, ki mu je pripo- yadoval, (da prihaja iz njeRoven rodnega mosta Lincoln, 111 Kma. }u sto bila prijatelja in obiskali sta več gbstiln. Kot prsva pri jate- j Ija sta, najeU skupno prenoči«^ I Kom je Jackson zjutraj probudil, jc prdnašel, da jc njegov prijatelj lz njegovega rodnega mesta že o-pustil Sobo. Na njegovo veliki presenečenje je malo kasneje opt. zil, da je s prijateljem izginilo tudi njegovih 145 dolarjev. I a o- Tra utvs ny, > Razne vesti. — Rudarji ?12 (tlHnoisksm) distrtktu r lasu jejo e novi modifi- eiraai pogodbi Strokovni list (United Mine Workers' Jour-nai") s dne 18. msjs t. 1. prinaša vae spremembe k novi pogodbi Te spremembe «o zdaj organizira-nlm rudarjem v tem okraju pred-lošenc na splošno glaeavsnje Pogodba v 11. rudarskem o-kraju (Indiana) še ni podpisana. Po večdnevi konferenci zaatop-fikov rudarjev ln operatorjev 11. okraja v Terre Haute, Ind. so bili sprejsti nekteri popravki v novi pogodbi. Operatorji so zahtevali, da pride v pogodbo, da ee rudarja za kazen odpusti, ki je naložil kamenje in druge suieti a premogom v vosičfk. če hočejo, ds ao aa spremembe v pogodbi. Zastopniki radarjev s^ odklonili zshtevo o-peratorjev. , \ Na to so operatorji predlagali, da se sprejme Terre Haute pogodba 1914—1916, ki ae naj le toliko spremenfc da odgovarja dogovoru v New Yorku. Rudarji ao na posebni seji apre-J.H U predlog in konferenca jc t zaključena, ne da bi ae do-1 sporazum. Delegat je rudar Hhr so 'aprejeli tudi resolucijo, t katero obsojajo taktiko medna rpdnih odbornikov, ki so nn konferenci v New Yorku sprejeli od govornost, za podpisati pogodbo z* okraj. Pri aplošnem glssovsnju za nbtvyorško pogodim je v 11. okraju glasovalo 11,100 zs in 3,506 radarjev proti. Obtožnioe proti rudarjem t CMoradu vrtane a aodnijskega l^ledarja. Is Canon dityja, Colo., ®Čajo, da je sodnik James U m ueUvil sodno postopanje proti 90 rudarjem, ki so bili ob-toženi vsled tskozvsne "bitke pri < handler ju" dne 25. spVils 1914 od umora do napada z namenom vtytl drugega človeka in hudob-nega poškodovanja Isstnine. ^Pri teh nemirih je bil neki Wil-ligm King vbit ln neki Charles Velo ranjen. .tfrvo sadno postopanje v Uj zadevi se je vršilo proti 26 rudsr-jem. od katerih je bilo le sedem obteženih umors Dave Rohb in Klebardson sts bils sp^cnana kfivipi in ohaojena v ječo. Zdaj aU zunaj pod poroštvom in višje 4e ni podalo razsodbe. kavka t Fort n- Wsyns, Ind., — Ia premogarskih naselbin, lz Athensa, Pa., poročajo, da ubajo, da prično obratovati nekteri rudniki v Hocking Valley s pvim junijem. 'JO ( 't' Iz Harrisburga, 111., poročajo, da so dokončaha popravljalna orla v rudniku štev. 1. O' Gara Coal Co. V rudnikih štev. 9 in 10 so pričeli delsti v prešnjem tednu. V rudniku štev. JI se dela normalno. la Leuiarilla. noreče i ni ^loTw^mTZ ru darji in operatorji v zapednem Kentuckyju. Valed tega je delo suspendirano v rudnikih in 5.000 rudarjev jc brez dela. Operator ji so izjavili, da ne morejo priznati zahUv rudarjev, ker iim delajo drugi operatorji ^ Kentucky ju, ki obratujejo rudnike s neor ganiziranimi rudarji, preveliko konkurenco. — S premogovnega polja. Pre mogokopna družba ^Continental Coal Corporation, ki je lastOvsla premogovnike v vzhodnem Kentuckyju. jc bankrotirala s tremi miljoni dolarji. V Virginijl so v letu 1916 pro-due i ral i 8,122,596 ton premoga. Vandalia Coal Co. namcrgva v okolišu Lin tona, Ind., odpreti dva nova rudnika. Produkcija premoga je srednja in trg ni poplavljen z naročili. Antracitncga premoga se bo letos produeiralo v maju kot lani V tem mesecu. V nekterih rudnikih S' osrednji Pcun^lvaniji je bilo elo suspendirano sa nekaj dni, zdaj zopet delajo v njik. V okolišu Pittsburghs se je produkcijn nekoliko pomnožiU. ker odhaja premog na Velika jezera. — Roosevelt aa agitaoiji Te dni je bil Rooeevclt v Detroitu in jc priporočal ' oboroževalno pri pravljenje, kot ga žele kapitali sti, da unišl vpliv pacifism For-da. Napadel jc upravo Wilebnn in trdil, če bi bile Združene drževe v začetku vojne nastopile boli odločno, da bi "Lusitania" ne bila potopljena. Kot stražilo je strssel is roka va Belgijo In Korejo, češ. tukaj se naglejte, kaj čaka narode, ki niso oboroženi od nog do glsve. Prerokoval jc, ds Jsponska ali kUra druga sila podjarmi Združene države. Ko je na dolgo in ši-oko priporočal idmroženje, jc o-sebno mi padel ljudi, ki so naapro-tni kapitalističnemu oboroževsl-i nemu pri previjanju. Privoščil si je smeriške državljane s veza jem in ©ČiUl Američanom nemške narodnosti, ds rsdi tega podpirajo Perifiste. ds naUne Amerika hresmočna. Ko se jc Doris pošte-no iskihal nad vsemi .%i se.ne — Vihar - vrtinec ovžil mesto. Iz Demisona, Tex., poročajo, da je silen tornado zrušil mesteee Kemp City, OkU., ki je štelo 300 prebivalcev, Devet oseb je mrtvili in 38 ranjenih. Nepoškodovane so ostale le tri majhne hišice, vse drugo je v razvalinah. Mestece je bile že drugič razdjano od tornada in trgovei izjavljajo, da ga ne zgrade vnovič, ker leži na pota hudih viharjev. — Kapitalistični listi delajo ve- j liko reklamo za demonstracijo r' prilog oboroževalnemu pripravljanju, ki se ima vršiti dne 3. junija v Chieagu. Zato demonstracijo sc ogrevajo- najuhjši izkori-Ščevalci. delavstva in prihajajo i _[nasveti na dan. da bi w njih "čisti pstriotizem'' blifičal še v bolj žarni luči. Ni naš namen spuščati se v podrobnosti kapitalističnih nasvetov, ampak »umesti rati hočemo svoje, da bo demonstracija še bolj impozantna. Na čelu demonstracije bi morali korakati Rockefeller ja in vsi oljni podkralji in vaaali. Noaiti bi morali veliko šUndarto z napisi:* Mi smo proti organiziranim delavcem. Delavec, ki sc nam opira, ga sUre naša železna pe«t. Zastopniki najhujšega izkoriščanja smo. i <: Takoj za njimi bi morale korakati vdove in airote ludlowakcts in baypnskega maaakra s črno za-sUvo in ŠUndarto % Žalujemo rt svojimi očeti in možmi, ki jih j* umoril kapiulisem. Za njimi bi morali koraksti pro-letarci od najmlajšega dečka do sivolasega delavca, ki garajo u njega oljno veličanstvo, njegove podkralje in vazale. Napisi na štan^artah noj bi pripovedovali, koliko ur morajo vsaki dan garati za sramotno nizko plačo. Na čelu kUvnižkih delavcev bi seveda morali korakati v fraku, cilindru in z briljantnimi Ighwi v kravatah mesarski kralji Nt velikih transparentih, ki naj bi segali prek cele ulice, naj bi bik povedane razmere, v katerih ži™ klavniški delavci, da bi ljudstvo vedelo, kako meeerski kralj« akrbe zs ameriške državljane Privatni stražarji," vUčujrarji, profesionalni vbijalei in alavko-kazi bi morali imeti svoj pos'hea oddelek in med njimi bi morah korakati čaanikarji, ki priporočajo kapitalistično oborOfcvalno pripravljanje. Na velikem praporu naj bi bilo z zlatimi črkam' zapisano: Za denar smo kspilsli* stom vedno ns razpolago. Za sestradane proletarske otroke bi moral biti poseben oddele« s sledečim napisom na Mendarti: žrtve kapitalizma, modernrfs Herodeža. m Tako bi ae dale raivrstiti vae industrija in nažtcti vse atraM' kapitalizma, ln dokaz bi bil j«"" kot beli dan, da je največji IjuJ eki sovražnik kaplullzem in ds •e je treba pripraviti proti njen'S. da ee »a čimprej odpravi v Inf f ao ljudstva. * lT.Jaaije tOOT v dri Illinois. GLAVNI STAN: CHICAGO, ILLINOIS. '"T" ' UmVHl ODSIJ Predsednik: John Vogrič, hex 214, LaSalle, 01. L Podpredsednik: J. Bratkovič, B. f. D. 4, b. 86, Oirard. Ksns. U Podpredsednik: Joief Kuhelj, 9461 Swing eve. & Chicago, HI. Tajnik: John Verderbar, 2708 8. Lawndale Ara., Chicago, III Telephone Lawndale 4635. - Blagajnik: Anton J. Terbovec, P. 0. Box 1, Cicero. 111. Zapisnikar: John Molek, 4008 W. 81st St, Chicago, IU. NADZORNI OD8XK: Joie AmbroiH, 851 box. Canqnsburg. Pa. Paul Berger, 741-lat Si, U Sella, I1L - ' T V F. S. Tauchar, 674 Ahaay Ave., Rock Springs, Wyo. ■ POROT« 0D8KX: Anton Hrast 811 06th Ave., New Duluth, Minn. Anton Peterlin, 6807 St. Clair Ave., Cleveland. O. f * Jože Radišek, 679 box, Smithon, Pa. Rudolf fleterlek, 486 box, Brfdgevilla, Pa. 5 J , • ^ Albina Hočevar, 686 Washington St. Milwaukee, Wia. URXDHK "GLASILA": Joža Zavertnik, 8019 So. Crawford Ave^ Chioago, III VRHOVNI ZDRAVNIK: ♦ P. J. Kani, M. D., 6302 St Clair ave., Cleveland, Ohio. Vae denarne zadeve in stvari, ki ae tičejo glavnega urada, aa imajo pošiljati na gl tajnika. Pritožba gloda nerednega poelovanja na predsednika nadzornega odseka Jože Ambrožiču. Zadava prepirljiva vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu. Vse druge stvari, Id imajo stik a "Glaaiiom", izvsemii apre-membe naslovov uradnikov krajevnih druitev pa Glasilu, 8019 So. Crawford Ave., Chicago, HI Doktor nsdecine ie ži-vthna vdova, k — F. B. T. — t Brrr-rr-r. — Brrrwrr-r-ing... Bilo je na Novega leta zjutraj, baš pet minut pozneje, ko je nastopilo leto 1916 svojo dobo. Parne piščalke in zvanovi ao še neprenehoma naznanjali nastop Novega leta a takim piekom in bim-bamoru, da se je dr. Muha — fant f.4 v možki dobi — prebudil iz poluspanjk. Pretegoval je ude in v ravnava! kosti ajinu svoje matere, se jezil obenem na divan, ki je tako nepri^laden sa trudnega ležaloa, Kotse .je doaela predramil, jo zapazi), da »glavni Sum de; la — telefonieni zvonec. Dr. Muha ja bil prepričan, da telefonični zvonec ne dala svoj brrrr-r-r-ing ns čaat in slavo Novemu letu, pač pa saneSljivo kdo skuša z njim govoriti telefOnično. Z veliko nevoljo in kislim obrazom je'vzravnal avoje telo in ae oziral Hazaj na divan. Pomialii je avoje arce, gs aedaj aama vabi, da bi ae podal z njo na zakonsko morje življenja ter postal kapi tan poaadke . . . Gotovo mu je obudila veliko dražeetnih spominov, kajti postal je jako živahen. Jezik , fa m« je razvozijal. In ko je enkrat prišel do besede, ao letele besede kot rožnati metuljčki semtertje po žici', na sredi so.se zrečaVale in po ljubljale, ker eta Uko želeU zaljubljena . . . Bili ao to apomini meaečnih noči, ki aU jih akupno vživala v parku, aamo cvetje lju bežni drsžastnih trenutkov je pu hulo avoj vonj od enega do dru- gega. Ona je poatala Uko domače amipljiva, da je pričela govori- holma, ata ae uatavfu, da * ga, ker je bil on zdravnik. V avo- RNB JKDNOT1 "Živim tam nja predmestje ob moj oče se imenuje Ivan po poklicu je čevljar." "To je pa dolga pot! aU ae li upali ven v takem mtnzutM "Seveda; težko aem viU na pot. Toda za očete ml je. Proeim, gospod doktor, — ah smem upati na vas in vašo adrav niško pomoč f"' V " "Kaj pa je pravzaprav vašemu očetu 1 Kakšno bolezen imet" I" Bas radi tege sem prišU p > vas, gospod dokur, ker ne Vem jez, niti oče sam. ka*fne hJpen ima. Prosim vaa Urej, da se usmilite mojega očeU in — mena . . . Rea je, da imamo jako aUbo vreme . . . Toda — edino upanj* ste mi — vi, gospod doktor f—--" SUpila jo k njemu in galjKi-gledala tako rnUo proseča, da bi ae ne mogel dalje ustavljati/ če prav bi sklenil, da ne gre. ■f*. Muha je gledal skosi akno Sneg je nehal padati. Spomnil se je dolžnosti svojega zdravniške ga poklieg in sklenil, da gre pr iskati čevljarja.DObuiki 4'Le umirite se gospodična. V dVeh minutah sem priprovljen in potem greva* skupaj," je rok* I Muha in pričel odbirati potrebno zdravila, katera bo rahli za pfrvo pomoč pri bolniku. Deklica jo bi la U ponudbe aiftno veselo. Sir dila je a svojim pogledom veoki zdravnikovi kretnji in ko ja tv kel, da je pripravljen za odhod, ae je nehoU oprijela njegove ro- bi i-khta »ri »js* oalč ke, kot tc. - ■ Stopila sta na proato. Nikjer ni bilo videti človeka. Slišati je kilo le škripanja snega pod koraki na ših znancev. Deklo je velftat globoko vzdihniU in oe še UsitOja privlla k doktorju. Njemu j<* pričela valovati kri . . . Navda jaU ao ga preje neznana čtitatv« Začutil je v aebi neke poerfkn simpatije do nje. Vse skupaj ae je spajalo v neki poaebni, sladki 1ln ziji ... "Ali vaa zebe!" "Ne. Ko bi bila vso neč na sUm z vami, bi me fid eebfo. VSa i jas bi mraza ne čutila!" Tesneje ee je privUa k Neenakomerni korak! ao ičeče naznanjali, da sta lo oba' trujena. Ko aU dospela trn ji uaivnoati ga je dražila, da bo v bodoče imel poleg navadnih ol nikov doati opravka.tudi s malimi ljubljenci r topa radi Ufa, ker je — "doktor mededne...?', . On ji je v svoji fantaziji enako odgovarjal in ji našteval - rasne dolžnosti, katere bodo za njo oblina mras. ki je škripal zunaj in na ftne v bodoče. NašUl bi jih bil prijetnost toploU. ki jo ja razMr- le več, pa se je bal. da bi bilo *i jala peč po eobi "Kaj vrggat Da bi U Brrrr-r-r-mg! . . . "Da bi U tisoč piščal- izžvižga-lo! — Ko bi te mogel u pestu vim vsajena aeverni tečaj, če ne ae celo na — luno," oe je z vao ogorčenostjo jezil Muhs. Bil js skoraj prepričan,^da ga nekdo zahteva — in aieer po nepotrebnem - prav daleč fa kakemu bolniku. Ves nervozen In jezeč se na vse poNcbno pa na Novo leto, ki mu j« tskoj v zadetku Uko nenaklonjeno, je atopil k Ulefonu In pri-tiniiil poslušalo nekam za uho. kar pe je t^koj popravil morda v jtvar njenemu veselemu razpoloženju. V "Torej kot ai rekla, dragica" — je povzel končno, da ne zamudi lepe prilike — "Jutri ob deveti uri zvečer te posetim. Vse «e dogovoriva, — vse urediva — in llelo," se ie oglasil glaaom, • z hripa- "U* je vim, zaapsnlm doktor Muha." "A-a- ali me boš vzel za ženo? • smo baipreč v prestopnemu la-m - . ." je prišlo po ttai v znanem, zvoke m glasu na Muli'ivo uho. Muha js stopil korak nazaj, ds I ne zlezel naravnost v telefon: i mi preeejanjem obotavljanju je odgovoril nekako nepriatranako: \< vem, če te bom ali ne . . . ' »kals si tWiko Čaaa: vzelo ti je veliko, veliko — sedaj že samuje- ■ Naprej ni mo^l, ker je močno potrkalo na vrata sprejemne sobe in doktor Muha je nehote zatvo-ril Ulefon. Ko je bilo*žc prepozno. Se je še le spomnil, ' ds hI svoji ljubici niti lahko noč voščil, *c manj se pa dostojno poslovil od nje. « _ Toda o Um ni imel včč čaaa premišljevati. VraU so ss odprla in pred njim je sUlo mlado de-kle. Otresls si je snežinke, ki so ae ji zarile v krilo In si popravila kodre lis čelu. "Dober večer, — oziroma dobro jutro, gospod zdravnik," je rekls z boječim glssom. "Voščim vam veselo Novo leUl" je Še pristavila, da je bil boljši uved. "Hvala za voščilo!" je odvrnil Muha. "Prosim, vsediU sc/" Dekle se je z veseljem odzva-U poživit, med Um je pe dr. Muha popravljal egčnj v peči ln skrivno opazoval deklico, kot bi ngeniti, kakšno bolezen "rita ease, predno si se odločila V resnici nisem le prav na ja-1 hotel »nem. če bi U sedaj aprejel sli'ima. "«' • *asi, draga, ac spreminja- "Gospod zdravnik." prične sojo . . .!" • pet deklica. "Prišla sem vao P">-' »neba na onehl, oziroms na alti, če bi vam bilo mogoče. — ko ^nigem koncu je moraU napravi- bi bili Uko dobri, da M šli k mo- jemu očetu. — On je zelo bolan! Cel teden žc leži v postelji l Mislil je, da bo postale boljše, pe je vedno slabše Nocoj sera ss pa odločila, da grem po adravnika. — Oh. gospod dokUr 1 ^ Ko bi zgubi U očeta. osUnem popolnoma o-aamela na sveU. Torej V Na-prej ni mogla; iktenje jI js zadu- " dolgo in živahno govoranco, "Mi Muhs je rezal nad vse ze-»imive Hpake. TuinUm je tudi '"del Vidno se je trudil, da zdr '' H,,ieh. Kocine na bradi so se mu 'J«*ile, dočlm je onih pet pod no-""»> v enomer svedričil. Bil je — 'la<«iravno komična oseba -r v tem ,r"»»tku »ara sebe vteel Torej v dovs j fjut. bogsU'šilo glas. < " nadarjena vdoviea, kaUri je "Od kod pa ste t Kdo ie vaš nepoeraioo ponudil'ofet" vpreša doktor Muka. prr<| Ul nadzorovati naša znanca s j i in čarobnim svitom. » "AU vidite ono luč tkm pod go-zdout, gospod doktor?" 44Da, vidim." "To je hiša mojega o«eta. AH vidite obrise poslopja t,f ; "Sevedh." "Klanec je sedaj za nam it; pred aeboj imava ravno pot" js govoričila vsselo, spomuivAa se očeta, je pristavila resneje: "Pro-sim, idlva naprej." Zopet sta* nšdaljevals pot v isti posl kot prej. "Kako vam je ime, gospodična Dobnik, če vaa s tem ne nadlega jem," vpraša po kratkem molku dr. Muha. ' "Moje Imet — Jelena mi je me, gospod doktor," odvrne ona s povešeno glavo. "Kajne. U nI lepo imef Vsa dekleU Imajo lepša imena kot jaz!" "To ni resi — Meni se na ime Jelena zdi jako lepo; posebnp Se, ker je Uko — vam ime Jelena, Jeleniea ... Ali se i* glasi to kot kakšna tajna molrnk. | ja dobro tglošene strune!" "Ds, ds. Je nekaj sličnegs res, kadar ime lagovsrjatg vi,". ZahreŠčelo je v gozdu in poknl-lo. Sneg je zlomil vrh močnem g hrastu . . . « 1 Vdova, gospa Mesefc jo neki čaaa čakala, kaj vee ji ho našN dr. Muhi v svoji razvnetoefi. se je pa vse nehalo, js.vprašala, še mu je zmanjkalo sapa aH izra*1 rov, ki bi biU v Um alučaju prti merni. Ke je le dolge tako gov o« ričila, je ogUd nekdo s telefonske centrale rekoči "Prisauode; sil nO vsš, da je telefon saprt In da poješ aamo menifPf Gospg Mezek jo IzpaatJIa slušs-lo iz rak in se opotekle aa bližnji sul. Torej - torej m ii Mi oM za norca f Ko sem mu enkrat vsi zaupala, so ja U vranji 4« nezvesti krute! enostavne obrnil od m"* | ne in me zdaj ario zasmehuje tam V tisti sašllniei, katero aaaiva or-dineeijako sobe!'V Ogorčeno jo dvignil pest in nedstjevalar "Ha, jaz U še pokaAem. Tja t in ti poru>m tistih par Imeinf b^l vaa j drugič vedet, ksj ee pre vi 1 mene potegniti sa nos! Zapomnil si boš, kdaj si izbral men« as predmet tvojih neeUnih šal! — Ko, saj bi me ne jeailo, ko bi se že prej sam ne ponujal. In pa U-ke okostje ... ko bi bilo vsej nekaj privlačnega na njem . , . Brr-rr-r. — Ne maram ga I . . ." Pomislila je nekoliko in adelo ae ji je, da ga preveč kruto obaoja. Začutila je v tem trenutku, da ga — Ijubj, resničuo ljubi; kajti ob misli, da bi ga aa vedne izgubila, jo je zabolelo srce. "Zdaj šc-le vem, da ga rea ljubim; toda on ae obrača od mene/* jc vzdihuila. Postala je tako nervozna in neatrpua, da ji niti na miael ni prišlo, dO bi šla spat Grem pogledati. Če ima Še Tuč ordinacijski sobi in ae takoj vrnem ; nihče me nc bo videl, je rekla glaano, kot Itf se s nekom pogovarjala. Tiho ac je odprsviU na eeato. Zavila ae je v simako suknjo, da je ne bi kdo apozual. Ko ac je na vogalu obrnila na drugo ceato ac ji je zdele, da ji prihajeU dva naaproti. Skrila ae jo hitro za košati koatanj, ki jo sUl obmeati tik na vogalu in akri voma motrila prihajajoča, ki sta af ji hitro blišsla. Je-li rea t . . . Je-li mogoče?! — Da; on je," je stokaje jeclja U." On, ki ji je pred nekaj minu ta m i oživljal aUre spomine, tisti, ki ji je ponovno zatrjeval jivojo ljubezen v vsej smožnoatl in laku ftOnoatl ki jo je poaedoval, tiati, za katerega je mislila, da niuia nobena druga pravice do njega kot ona sama, je šel ravnokar mimo nje z — drugo ženzko Pa še kako doatojanatvenb se je držal! In dekU. — Kako koketuo zna iti poleg njega in kako ae o-prijemlje njegove roke." I Ko bi ga v tem trenutku videla vjetega v vole j i pasti ali pa vise ti na hraatovi veji, bi ji bilo lažje pri areu. Dasiravno je preje rekla aama aebi, da ga ne mara, je bila strašno ljulloaumna na ono nesnsno dekle. Vaa izmučena je napotila proti domu in aedla naalonjač; za poatelj ze nI zmenilo. V avoji razburjenoati ae u domlalila, da je njen dragi zdrav nik in da ga je morda le vodila kle k bolniku. Prepričana je bUa, da je poataU žrtev moško zapeljivosti in neaUnnvitnoatl Proti jutru jo jo šele premgftil na^JnUzlja S^SS? vliegma sanje. Sanjalo ae jI je. da aU prišla dr.'Muha in ona— kaUro je ama-trala za avojo tekmovalko — v njeno sobo in jo dražila s tem, da aU ae poljubovsla v pričo nje. ftoUla je dvigniti roke In aakri-čsti nad njima, toda bilo ji je, kot bi n po njenih žilah preUkal avl- mgmatične nec; nI sc mogla dvigniti, ujene besede ao bile neslišne šepetanje. On ae jt je sdel tako lep in čaroben, da se jI je atianilo arce, ko je pomialila, da ga ji je hmeveri la ta tujka. Njo bi pa najraje zadavila, toda ganiti se ni mogla Po daljšem prisadevauju ae ji je poaračiio, da je kriknila: "Dra gi!.. . Dragi!... Zakaj me mučiš f ... Ali me ne ljubiš več t . . ." Raaproatrle je roke in ga vabeče gledala s svojimi veli-(imi, modrimi očmi. On ac je nehote aklonil k njej in njene roka ao ge objele . . . čutila je dih njegove aape in a poljubi ji je pokril cel ohraa. — Kakor je prej trpele, tako je v tem trenutku ob-čuUU vso naalado oživljene — atere ljubezni.--- Ko ji je minuU opojnoat ljube-aentke omotice, je odprla oči o-pazila, da je njena tekmovalka dvignila — bodalo in js nastavila na vrat nearočnenm' ljubimcu Predno jc mogla krlkniti, jo bil še koničasti del bodala na drugI strani vratu in gorkg njegova kri je Ukla na njene grudi . . . Kriknlle je v brezmejnem strs hu in akočila kvišku. Iatočaano ae je tudi zbudila, ker js padla a na slonjačc po tUh. Ko sa ja počoal domislila vaega, ac je nekoliko pomirila. Is ssnj je aklepala, da jo On še ljubi. — Kaj pa ona tujka* ... Ta prizor jo je navdajal a atrahom. Ugiba la je jO vaept mogočim, le toge ae ni domislila, »her jo najsnostsv« nejšs iu najverjetnejše, namooč: Preveč fantaziranja o bridkih do godkih vat va rja slične sanje, ka-Urih se ne tuore smatrati ss pre rokbo, pač pa sa nekakšno me Isnhollčno balesen . Sklenila je, da ae vda v svojo uaodo In počaka do devete ure zvečer doma. "Kako sem neumne/1 je šepetala aama aebi Saj je rekel, da pride ip da bova vae uredila 1 Toda ■— zakaj ni dokončal pogovora, ker je bil vendar čuti tako vesel In razpoložen f ., . Aha!.,. 2c vem! —v Ona tujka ga je pose-t lis iu podlegel je njenemu čsru in vplivu. - Slabič!---" tla je k mizi, pripravila pisalni papir in pričela pisati Ssma ni vedela, kako ao ji pplzelc slsdeč« besede izpod peresst* .S dragi moji Mojc zlaU, g ^^fflfflnn UAS roma nI aa moglO: »pomniti primernih izrazov. Zmečkala je papir, naalonlU avojo glavico na dlan! rok In s šolami js močlls pisalni papir. — • Maček pri peči js pomenljivo pogledovsl gospo Ms£k In ai gladil brke; kot bi hoUl rsčlt "Čudna js eivlllseeija višjih bitij j ~ med mačjo narodnostjo lic poznamo takih vzdihov ..." ° Dober večer, očs Dobnik!" je pozdravil dr. Muha, ko jc vstopit kočo s hčerko bolnikovo. "Po naroČilu vale hčere seiu prišel, da vam pomagam. Kaj vam je torej t" '' Goapod doktor, Uko srečen pa nisem, da bi to vedel Oe tega tudi vi nc veste, potem —> potem je a menoj pri kraju. N<>, jako iepo je, če še doktor ne ve, kaj nil je!" "Jezik imate pe še dokaj do- , her; iu dokler Ima ta doati fislA ne moči, mor,a biti tudi v osU-lem telesu še neke j adrsvc krvi," je rekel Muha ameje. "Zdaj vaa bom pretakal." Ko je preiakal bolnika ln njegovo stanovanje, jc bil prepričan, da mu ne manjkš drugega, kot snage, čistega zraka in hitre hoje. Jeleni je naročil, da naj dobro zakuri peč, aam pa je okna odprl "Kaj hudiča! — Ali ste snete-lit!" je kričal Dobnik v poatelji; — če ss sme tako Imenovati gnezdo, v katerem je ležal v komični, pozi velikega vprašajo. "Kaj ue veate, da aem bolan In da je zu. naj mraz," je rekel jezno in vatal ■"te bres zkrbt bodite," ga jc miril dr. Muha. "Tako temeljito vaa bom oadravil, da vam ne ho noben hudič iz "pekla" koa v metanju. Poalužll se bom pravega pripomočka, le zoneaite ss name! . . /' "Oprostite gospod doktor," je dejal Dobnik jeeljaje. "Zdita ae mi jako raaburjcni, da, akoro — divji — Tak asm bil jaa aamo enkrat v svojem življenju; In slesr takrat, ko asm se —. ženil . ." "Je že dobro," je odvrnil Mu-ha. "Oblečite sc hitro in obujt« škornje, poUm greva na solnee, razumeta I" . "Kaiu pravite, da bova šlaf • "Ven, ua čsti srak, v naravo. To je kar vam manjka." (Dalja prihodnji«.) Pouk i Mf Hi JIH h lipopitlB potom doplsomja, AU hi radi znalf angleško govo-riti, braU in ploatif Ali Imate voooljo do angloUlne in si no sna te učiti f ( * All Vain nI snsno koliko volja angleščina nam tujoem v Uj dele* 11 f Naj pomioUmo, da denar, k! ss žrtvujs ss samo izobrazbo, jo naj« bolje nalošsn, ln na vsamo ga kriza, ns vojna. PišiU sa brospla* čna pojasnila na Slovenian Correspondence School 6119 Bt. Clair Ave., Cleveland 0." Beseda znan* ll H4. Sloga, fttev. 14. Izobčen: Frank Gtaneti, e. 7168. Umrli Louia Pe-klej, e. 8388. Novo pristopli: Frank Nagode. e. 228811 John Moeina, e. 22882; Andrej Keveic, e. 22883t Mihael Železnih, e. 22884. Sloga, fttev. 16. Izobčeni: John Betelj, e. 18838; John Rupar, c. 11116; Jelovee, e. 6840. Novo pristopli: Mery Kovaele. e. 22886; Frederick Zajee. e. 228*1; Martin Roeie, e. 28887; John Mihelleh, e. Bled, Hov. 17. Novo priatopli; Lovrsne naljat, c. 22889; Joeeph Ben, e. 82890. 4 : Orel, fttev. 19. Novo pristopli: Stefan Teelovlc, e. 888911 Anton Veher, e. 82892; John Stale, e. 22893; Barbara Kosle, e. 22894. Sokol, fttev. 20. Novo pristopli: Frank Kritmen, e. 82896 \ John Porepet, a 88896; John Burja, e. 88897; Anton Metoeh, e. 22898. Orel, fttev. 91. Odstopili Mrtt Keotole, e. 18994. Novo priatopil : Joeeph Hrovat, e. 22899; Te rezlja lfrovat, a 88900. Denica, štev. 92. Novo priatopli t 0eome Bredieh, S. 38901; Andre flPI,'e. 89902; Anna Meri- »e. 82903; Frenk Pejnieh, e. Smernica, fttev. 24. Izobčen: Frenk Maček. e. 11146. Odstopil: Karel tmkmen, e. 181891 ' Brat jr Svobode, štev. 26. Novo pvflUopili Jeeeb Bergant, e. Frenk Suhtklolnik. e. 22929: Jen oM Kgone.. e. 22980. Mike Koaak, e 22931; Frank poee. e. 22932 Martin % Benedieie, e 22933 Freak Zoje, e. 22934: John Ko« ren, e. 2298»; Frenk Rfamar, »916; Mery Koa, e. 22987; J* ♦eph Kepie, o. 22938. u. * Zvon, štev. 40. Novo pristopil Frank Znziek. e. 22939 Veeerniee, šlev. 42. Izobčen: Martin Liposek. e. 6640 Aurora, fttev. 43. Črtani: Frank lOool^c. 9604; Leopold Paulie, Ant eJnko. Novo priatopil: John Mesojedce, e. 88940. Društvo. Illinois. Štev. 47. Springfield, Illinoei. Društvo, It. 36, od S. S. P. Z. pridružilo k S. N. P. J Pristopli »o: Videk Ke radieh. e. 22*40» Anton Tomssie. e. 22841; John Hraear, e. 22942; Joeeph Perko. e. 22843: Johana Aul»el, e. 22844; Terezije Kren, e. 22845; Joeeph F. Kren, e. 22848; Joeeph Groheinik, No 1, e. 22847; Joeeph Snotar, e. 22848; Anton Gore**, e, 22849; Frenk Beejek, e. 22880; John Ptaninaek, 22851; Joeeph Bruse. e. 22862; Anton Buzzi, e. 22868; Joeeph Benevol, e. 22854; John Wild, e. 22865; Silveeter liepove. e. 22866 ; Frenk Zepnoek, fe 22867; Joeeph Sopotnik, c. 22858: Joseph Oro-belnlk. nje. No 2. 22869; Frenk Satlar, e. 22860; August Pietehe, e. 82mi; I. Triglav, fttev. 48. Umrl: Niek Kieh, e. 169». » ^ . V Uiubliana, štet. 49., Izobčeni: Stolen Bistrica, e. 9669; Frenk Stem bol, e. 80806; John Hodnik, 14967. Skala, fttev. 60. Novo pristopil: Joaeph Vetnie, e. 82941. ¥ Boj, fttev. 63. Odstopil: Jo- , e. 13745. Slovan. šUv. 66. Umrle: Helena Bogatsd, g. 11613. Novo frrlsto-plla; Marie Omee, e. 22948. f Zavednost, Štev. 69. Izobčen: Jos. Frlgil, e. 18867. Novo pristopil; Henry Redil 0. 82943. Slovenske Sestava, fttev. 64 Novo pristopila: Johana Longer-hole, e. 88944.. Slovenes, itev. 68. Novo pristopil: Frank Fslle. e. 22945. Nspredek, štev. 69. Novo pri- Sioveneki Sinovi, štev. 112. Novo pristopil: Frank Kladnik. e. 22978. Jolietsks Zavednost, štev. 115. Odetopli: Joseph Bahor. e. 15116} Merijo Msmee. e. 17006. Sioveneki Sokoli, štev. 118. Noro priatopli: Frank Koair. 22979; Anton Skalovnik. 22990. Gorenjec, štev. 120. Novo pristopit: Blsz Leneorek. e. 22981 Zveza Detroitakih Slovencev, štev. 121. OdstopH: John Spehar, s. 6044. Novo priatopli: Frank .Skerbe, e. 22982; George Jones, 22983. Orozd. štev. 122. Novo pristopile -. Frančiške Orožnik, e. 22984 Vipava, štev. 123. Novo pristopli: Vaclav Panenka. e. 22985; Nelie Gerbie. c. 22988. Mednarodna Žveza, štev. 124 Novo pristopila: Kerolina Pav-sek^. 22987. Hibbing, štev. 126. Izobčeni: Joe. Bukovae, e. 9573; Stefan Plese, e. 9132; Martin Rukovina, e. 14078. Novo pristopil: Mike Mustek, e. 22988. , ; | frimoz Trubar, štev. 126. Izobčen:. Anton Koleno, e. 11004. Novo pristopil: Frank Fonde, c. 28989; Frank Ztfpen, e. 22990. V Slogi Je mo** štev. 127. Nov pristopil: Jovo Vukobrstovieh, a. 22991, 4 ■ ' ; Narodne Slovenke, štev. 128. Novo- pristopila: Alalia Madro-nieh, e. 22998. . Lipe, fttev. 129. Novo pristopil Joseph Janezi«, e. 82993 pile: tfary Gornik, e. 22994. Slovenski Ns pre Je k. štev. 132: Črtan: Matt Bable, c. 13820. Odstopil: Frank Strnad, e. 6502. ' Bratsks Ljubezen, fttev. 134. Odstopil: Oswald Oollob, c. 11843. Michigan, štev. 136. Izobčen: Matt Mudrinffvich, e. 20088. Novo pristopil: Peter Marljanovie, e. 22995, . Napredne Slovenke, štev. 13J. Umrla: Anna Ilreat, e. 15621. Novo priatopli: Frances Jersla, ei 229961 Mary Osredksr, e. 221)97 ; Katarina Stefanic, c. 22998. Poetojnaka Jama, štev. 138. stopli: Jack Setnlkar, e. 82946; Novo pristopil: Anton Sloveč, c. Celje, štev. 27. Izobčen: Jehft Mres, e. 3208. , Novi Dom, štev. 28. Novo pristopili Frank Abramovieh, e. Domovine, štev. 29. Novo pri. stopil: Peter * Rajskovieh, e. 28907. • ffcpotnlk, štev. 30. Novo priatopli: Anton Potoeer, e. 82908; John Terpin, e. 889091 John Oee-pok, e. 88910. Sove, štev. 32. Novo pristopli: Deniel Hvala, e. 22911; Daniel Hvala, Jr. e. 22912. Nas Dom, štev. 33. Umrli: Anton Jauk, e. 8414; Ague« Norko vie. e. 18706. Frank Mrvie, e. 22947 ; Frahk Garvee, e. 22948, IVliHiHiiipr«, Svobode, fttev. 80. Odstopila: Antonija SUreevis, e. 17282. Soliiee, fttev. 81. Isobšen: Frank Rapes, e. 2|5. Triglav, ftHAr. 82. Novo pristopili Frank Livk, e. 88950; Tony Koemetln, er 88951» Peter Vino-vle, e. 28988. ^ * Planine. Štev. 88. Novo priatopli: George »tiliooviek, e. 22953; Marko doles, e 22954, • - Slovenski Dom, fttev. 86. Izobčen: John Trshin, s. 20295. Novo pristopli: Jennie Dedich, e. 22965, Frank ZeJesntk? e. 88966; John Zogedin, e. 2290*,, v Prostomislesi, štev. 87. Isob-čen: Vsi. Marineel, e. 16979. Novo prietopll: Joeeph Merkoneie, e. 82968t Thomas JCoaalee, t. 22969; Joseph Rojee, e. 82960; Anton Makoffe. e. 12901. ' Dobri Bratje, štev. 88. Novo pristopila« Frančiška Jeram, e. 22962. ltozna Dolina, štev. 92. Odstopil: Frank Upovsek. C 8642. Triglav, fttev. 94. Isobšens: Jenny Gabrovsek, e. 16812. Lilija, štev. 96. Novo priatopil: liouia Krstne, e. 88963. Bratje vsiaoenega, fttev. 96. Novo priatopil: Albert Schwelger, e. 28964. ' ' ■ Krim, štev. 97. N#»o pristopli: Frenk Lukaetie, e. 18906; Sam Klimuk, e. 8896«. Trdnjeva, Štev. 101. Novo pri stopil: Anton Valeneie, e. 22967; Frank Kovno, e. 88968. Node, fttev. 108. Izobčena: Lou ise Zadnlk, e. 11899. Novo priato- Zveatoba, štev 35. Novo priato- pila: Agnee Uvrleh. e. 88969. pil: Carrie Stumfoll, e. 88913; Zavedno Slovenke, šlev. 104 Frenh Stumfoll, e. 22914; AndrevINovo pristopile: M a ml«. Rotnbach Pavlov ich, a 22915 Zveza. štev. 36. Isobčen. Frank Koeel. e. 20972. Ilirija, fttev. 38. Novo priatopli: ^Anton Grahner, e. 22916; Joseph Preetrl, e. 22917; Frank Vidma-nle, e. 22918; John Blazie, e.j 88919 Narodni Vitezi, štev, 39 Umrl:! e. 8MW Studeneek, fttev. 106. Novo priatopil: Anton Moeetieh. e. 22971,» Mslt Ju rman. e. 88972. Planinah! Raj, fttev. 107. laob-čenl: Aim* Cabrijen. e. 14841; Stefan Oešporoa, e. 14#70 Odstopili Martin Petrovič, e. 17000 Jutranje flora, fttev. 108. Novo Vrank Penea, e. 1911. Novo pri-lpriatopila Angela Miklaueie, e stopil : Peter Luabl, e. 2292». 22973 John Marinsek. e. 22921: Frank! SloVenaki Rudar, štev. 110. Ne-Čolnar, c 22922; Anton Tony. e.|vo priatopil: Marko Jurkovleh. e 229*3, Joa. Brialevleh. e. 22984;|22874; Vinko Snstar. e. 2!*176; Anton Zgone, e. 22926; Andrew Malt Raekl. e. 22971. Mer. e. 82920; Peter Htefc*. e Zvesda, Mev. 111. Novo priato 2*927; Louia Itarie, e. 2292*;I pila : Roaalia Zelar, e. 88977 22999 Tabor, štev. 139. Izobčeni: L* cic, e. #613; %SSf< Kren, 16866. v 1 * Bratska Zveze, štev. 140. Novo pristopil: Anton Pirisis, e. 28000. Brs^ ns Kolpi, štev. 141. Isob-čenl: S. Kolef, e. 19888; Jos Abramovie, e. 19887; Frank Er-jevec, c. 20518} Anton Boeek, e. 21081. Nove pristopil: Mike N«>-vseie, e. 83014. Mir, štev. 142. Novo pristopli: Frank Reven, c. 29001; Silvester Ježek, e. 28002 Vodnikov Venec. štev. 147. No-vo pristopli: John Intihar, e 23008; Joeeph Rogelj, e. 83004. | Zevedne Slovenke, štev.,' 149. Novo pristopile: Anns Satlar, c 28006/ Slovenski Narod. štev. 198. No-vo pristopil: Anton Jskieh, e. 23006 Kras, štev. 156. Novo pristopli: Jaeob Orioconia, e. 23007; Louis Zunellg, e. 28008. Društvo 66, od S. D. P. Z. pridružilo k 8. N. P. J. Pristopili so: — Frank Sejo vle, e. 23009; August *Oognak, e. 23010; Helen Hvellce, e. 23011; August St uram, fe. 23012; Joseph llvel lea, e. 28013. Za vod ni Sosedje, fttev. 188. Novo pristopil r Carl Sehaberl. e 23015. '' ^ 1 ' Ferrer, fttev. 169. Novo pristo pil t Anton Polteh, e. 83916. f Vstalo veni, Itev. 161. Odstopi Is: K a roll na Kozina, e. 2084'*. Novo pristopil: Martin Boaie, e. 23017. Lunder Adamič, šlev. 16S. laob čen: Tom Bnree, o. 121 <6. Svolmdornhileei. štev. 169. Novo pristopili: Anna Komer, O 8MS. - \ Dolener. štev. 170. Novo priatopli r Joseph Brajen, 0. 23019; Martin K^aum e. 28020. 1 , Novo uslo, fttev. 176. Novo priatopil : Andy Kenda. e. 23021. Mere, fttev. 177. Isobčen: Frank Sulentieh. e. 2463. Pteninaki Olea. fttev. 180, Novo priatopil: peter Prasntkac, e. 23088. Sioveneki Rudar. Mev. 182. No-vo pristopil : Joeeph Gnidie, S. 23023. Planinski Raj. fttev. 186. Novo pristopili Mary Vidmar, e. 23094: Agnea Strauss, e. 23088; Anns Knhel, e. 83026; Mary O rdi na. e. 188087. tiuiija, štev. 188. Nove il Joeeph Sorine, e. m* Sinovi Složne Domovine, štev. 190. Izobčen: Ambros Lister, c. ■l '^bazia, šUv, 191. Izobčen: An-Slavic. Umrl: Krnest Pretti, 4523. Novo priatopli: Ivan ■ndir. e. 23029; Alois Sušenj, m , Joseph Peloza, e. 23081, h Puz, e. 23032. enera, štev. 192. Novo priato-) Antonia Kerzin. c. |M83; ia Koren, e. 28034; Fanny ik, e. 23035; Fanny Mnreina, Aloisia Kleyiacher, c ginja Svobode, štev. 193. No-pristopila: Neza Blazie, c. ilovenski Kmetovalec, fttev. Izobčeni: Anton Kraine, c. 0 ; John Zellar. c. 5389. dijaki Slovenci, žtev. 200. pil: Mike Glaseki. c. 17793. o pristopila: Mary Anzur, e. vka, fttev. 201. Novo prbto-A n t on Knafelc, e.«!3040; An-Krule, e. 23041. arodni Bratje, štev. 202. Izob-s: Draga Kaezovie. e. 19713. o pristopila: Mary Louaen, c. 2. Boj za Svoboda, fttev. 203. o pristopil: Elija Wujic, e. Zvonček, štev. 206. Novo pristopil: Frenk-titraus, p. 23044 ■ m i o vensko Hrvataka Sloga, ftt. Izobčeni: Frank Mislej, c. Kveleth, fttev. 130. Novo priato- l<602; Annie Pocervina, c. 20903. Nfvo pristopil: Martin Zlogar, c 5; Annie Doltar, e. 28046; Mlhelich, c. 23047; Frank ar, e. 23048. lovanska Zmaga, štev. 208. o pristopi : Andrej Fonda, e. 9; lioiiin Zore, c. 23050; Ne-Kvas, c. 0051. stvo v Slogi je moe, itev. Novo pristopli: Frank 3re-le, c. 23082; Mary Jakovae, lovsnska Družina, fttev. 211. >o pristopli; Mary Delak, o. '54; Johana Kariz,-e. 23055; A-SMsia Korošec, c. 23056. , '^Arizona,( lltev. 212. Odstopil: ob Trcven, c. 17106. Novo pri-li: Stefan ^rozicevich, c. ).r,7; Tony Andretich. c. 23058. »M^ucek pod Skalo, fttev. 213. ilVo 'pfrutopila : Kristina Omnli- Nanoa, štev. 264. Novo priato-^ pil: Tom Zezelj, e. 23092. Zdrami se Trpin. Štev. 265. Nove prietopil: Mett Kajn, e. 23093. Miehigansko Jezero, štev. 260. Novo pristopil: Jos. Minsrieh. 1 '.'1094 >» SJovenski Bratje, štev. 267. Novo priatoplh Frank Remitz. c. 23095; John Kladnik. cf 23096; Jack Demaar, c. 23097; Leopold 1'iiHtoalcmsek, c. 23098; ielrnej Casel, e. 23099. Prvi Msjnik. štev. 268. Novo pristopih -r Johu Mersnik, e. Novo društvo, štev. 269, "Slovenska Straža" v Adah, Pa. Pristopili so; Joseph Briški, t. 23100; Joseph Cetinski, c. 23101; Anton Marine, e. 23102; Jacob Črnko vie. c. 23103; Martin Beljen, c. 2^104; Anton Jureti«, e. 23105; Jaeob -Skender, c. 83106 ; John Juretic, e. 23107; John Male c. 23108; Matt Glad, e. 23109 ; John Bukovae, e. 23110. Matt Ma-rine, e: 23111;" Mett Bauer, «. 23112; Joseph Bauer, e. 23113; Joseph Bukovec, c. 23114 ; Joseph Marine, c. 23115; Joseph Beljaiu c. 23116; Matt Bukovae. «.«83117 ; Martin Marinzel. c. 2311K; Dominic, Valentini, c. 23119. Novo društvo, fttev. 271. "No-S1 oboda," v Gary, Indiada. skeb? (uami pnmsrna razprava)! Skeb! <— Kaj jč skeb T beseda pomenit Zakej zavedai I delavci po eolem svetu tak«, j v reši jo to beeedof Zaka, « t \ gnjusom, studom in z najv,, preziranjem obračajo od človeka. ^u'Tuu^ Zakaj je to j najbolj žaljiv izraz, ;|i ga u.or« » dati delavee svojemu Hodclavcm Zakaj se beeeda "akebM prime l« ] delavca! j i jezdil kar na oslu I Prosim vss: zakaj T n. I)a se reši domovina. Doktor Tavčar prek pelina A Pegasa drvj. Naš lingvist sobrat Magajna . V Pennsylvaniji ga preganja, Da se vse kadi. m. No in "če poznaš Kršeta, Vril da je en kos poete, h Kar na glas povej: \ Kdor Je Jezdil še komarje, Znfcl učiti goepodarje, S čaaom gre naprej. _ ■ nr. Torej vkup "uboga gmajna", Tavčar. Krše in Magajna: Naš poklic Je lep! • Ce od smeha prej ne počim, C> na Pegasa ne skočim, VJel ga bom za repi • f. • Pa naprej, naprej v viševe, Tje do vencev, palm in alavet , KJ, kdor Je poet: Kej mu tvetke in klobaa^ Ksdnr slave se napese, K Muzam gre v poset. vi Slavl( priti do vrhunca. Vsak na Pegazu pogunea He za kratek čaa; Tisti pa. nevešč ki poelu, Jezdil ho domov na oalu: Pravijo - nem Jazi Terbovlev. ' Sk«b je produkt štrajka ali sUvke. Stavka je industrijeln« vojna me< delavci in delodajalci. VOjna - v kateri ae mora dela-Vee bori« golorok,' mirno, uiad tem ko delodajalec lahko rabi ve-jaštvtr. bajonete, puške in kane-ne. In v tekn tie vojne pride mi-zorna kreatura in gre na delo, ka-teregš so drugi defarvd pustili t nemenom, do prisilijo delodajalca ,da jim zboljša delavne razmere. Kreatura peevaame delo litra* karja in je pri volji delati — v mnogih slučajih — daljši delavnik hi za manjšo plačo, aamo d« pomore delodajalcu uničiti štrajk, prignoti jih nazaj na delo, razhi-ti delavsko orgenisaeijo in ubiti vsaktf nado stavkarjev na boljfe dni • fx' ■ . ^ '' Nobene beseda ne izraža med zavednim delavstvom toliko lo-povščiue kskor ravno besedica: skeb. Pomeni nefrrfe izdajalatvo do brata, do'sodelavca; kar je bil Judeš lškarjot Kristusu, to je skeb svojim bratom delavcem; ksr je bil famozni Efijalt slavnim Špartancem, to Je skeb iyo-jim tovarišem pri delu: kar je bil Benedict Arhold ameriškim kolonistom v bojh ze ftvobojfo v prvi revoluciji, to .je skeb delavk ki se bore proti stari sulnosti. li* kar jot je prodat Krista za trideset tolarjev — pravijo — skeb proda zvoie sodelavce za par do- . ijnbo — cigaro ali prikupno obljubo, da bo imel potem stalno delor Ali veste sedaj, kaj pomeni beeeda izda-Jalec? Beseda "izdajalec" pomeni toliko kot "ekeb" - in "skeb" pomeni toliko koi "i«da- jalec"l Najgrša, wajeramotnejia beseda, kar je hOsed ohranila zgodovine Hi razvoj jezikov! Delodajalec kliče na pomoč vojaštvo zato, k«r upa, de es bodo oglasili skebje, Če hi ne Wk> »te-bo v - delavskih is4ajte ^ W bi-lo vojaštvo nepotrebno^ Peloda-jalec ve, da so mM delevei nerve stneši in omshljivei, ki se dejo kupiti. Delodajalec sam dosti ne zaupa skebom .On iitn, fla delavec, kateri ieda svoje brate, ni dosti vreden; on sOa, da je človek Wes značaje ht b*a area. Ali vm-me ga na delo vseeno, kajti on hoče unittti Štrajk in * tO evrho ms je vsaka propaliea dobrodošla. ' Skeb Je navadno človek brc« značaja, sebičen in hudoben. On lie misli na nikogar, kakor asm" ns sebe in ksko bi set prUiznil bossu. Petolisec je prvo vrste. Skeb navadno ne poena ljubezni dp nikogar; vee njegova* priliz-njenoet Je pokrito s hinavstvom. Ako ima šenn in otroke, jih ns-vadno pretepa in saneniar|s. Ks družbo ni, ker tam sa vsakega zs-ničljiv zasmeh in eurovO Snlitve. vsled Česar sa ga voakdo hitro naveliča. Skeb Je namdlto tudi pretepač; vedno ima^ol ali ps revolver pripravljen, piki izmd deeetih je pijafteev, ki aa glaž pijače prodajo vee. PTOfeeionelsi skeb bi prodal očete. meUr, > no in otroke, svoje ime }n'Jts:»«* z grobe svojega očeta. Poena; *» še po tem, ker UdioJ ^Ooi oči, če mu pogtodeš'v obraz. Skeb ufttvs večno prrair j od strani zavednih deleveev. h»-mor pride, mn pokalejo vrsU. čim Je sposnen. Tisoče milj dale* k prstom kašojo sa njl(š: 1° i' »keb. Ko Je štrajk končen. w* nevedno delndnjoloe pokale vrela. Kajti skebom ne sanps niti kapitolist On ve, df skeb Jr ne* zanesljiv in aeanočeje«. Tudi ks-Piteliat Je previden ijs sve^» koriat. Skel, Je kriv, de Jo etevks + gubi Jena. Ako Je po ststks ^ nii splo&ne satiraujc vaake*e »vo-iMMlneftt' gibanj«. Vojna jo odvesalu v vaoli dHbt-vali, ki eo mplelrnt v vojno, fnrl-jo nssadnjafttva. aaMk^UA MMka. slaba prebava. otrpla prebava, m aMMt, iltbokrvnMl In t.todftn. n.prillk« ntradlje vu ulo boln« Z.MJ bi M f*MU Bol y folodcu. W. r. SEVERA CO* Cadar RapMa, Inm Kar ao ae poaladnjl iu poštne rasmere isboljlale pošiljam lopet redno denarje v staro domovino. • ** Pošiljatre M pridejo T sedanjem času tako bno naslovniku V roka, pa« po v teku 20 do 24 dni. 100 kron samo $14.51 In 1M0 kron pa le $142.(0 Brzojaviti nemoreto sedaj no v Avstrijo, niti M Nemško, najmanj« pa denarja poslati potom braojava. Cortlandt Street, New York, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O V PITTSBURGHU, PA. Poillja tedaj t garaae«© GLASS/) SLOVgWSCT HABOnNB PODPORNE JTONOTB Dobro došli gost v vsaki hisi. Zasluil, di m nu r vsaki drurtai vrata n* »teiaj odprta. Z DOBRIM PLAČA TO. KAR i DOBI V BOKE. Jiol««rMki Krvni Čaj. ta iz 14 j raznih neatavin zmešani, ču«lo . tvorni naravni lek, katerega ie bil aeatnvll li. 11. von Seblick, je dane« povsod znan in priljubljen. To pit raditega. ker je v mnogih Kima ji h , v katerih ao bila druga zdravila brezuspešna, dobro ko-ristjl. Vsaki, ki gs j« enkrst poskusil. ga bo vedno drial v hiši in ne bo hotel, da bi bil kako mi nuto brez njega. - BA TSKBIWO OOLABOV > Zastonl 8000 Selaveov na Meeaba Range. Dalo je (Open pit mines) ia s par. no lopato. Plate je sedaj od $2.50 do $8.00 na dan. Za nadaljia pojasnila obrnite se do Harrison Mi na, VaOhwauk, Minnesota. (Advertisement.) ROJAKOM BA ZNANJE. demabjv v »tabo puliijn najeigorneja, nnjkltrejn is rfueje na4a »Ur« in annenijiva tVi_— ___- Mi »u^ ^J^SSL^C KRASEN STENSKI KOLEDAR loku/ lspo«iu)MBO UtITBO potrdilo. kS irro jc prej<*ninik pripiesl, ko j« dosar ZA LETU 1V10. prejrl, sko sa. denar usaain. —■- kSe' .» |gih zdravil iz svetovno snane le- < Cenjenim rojakom v Chjcagu in bližnji okolid naznsnjsm, da ifcm prevzel dobroznano gostilno Jazbec In Omahne, Mvši Martin Po-tokarjev Plaee, na 1626 8. Bacine I Ave., ter se jim priporočam za o-< Med pismi, katera dobivam«. bl|fu ot)uk Toai bodem najiabor-' vsak'^lan ln katerih je nebroj. se ||ej6e ^^ Ur ^kemu kar naj-odlikuje opo našega rojaka Ste- U^lje postregel /sns Pečičn, 2702 Boston Ave., um _ Philadelphia, Pa., ki nam piše: * "Zelo lejM» vas prosim, da mi 1625 S. Racine Ave., Chicago, III pošljete še en zavoj Bolgarskega Krvm ga f aja. Na sebi samem sem izkusil njegov čudotvonii u-čiuek tor smatram za gotovo, da se mora nahajati to zdravilo v vsaki hiši, Vsled tega ga tudi vsakemu 'priporočam. Ku velik zavoj Bolgarskega podi jemo v .86 1.80 2.36 3.06 8.80 4.60 6.26 6.06 8.70 7.86 8.M» 10.26 1 J.70f 18.16 etaro 200 xs 800 • 400 M 600 M 600 " 700 " 800 " •J0 o « 1,000 " 2,ono " 3,000 " 6,000 M 8,000 M 8,000 " karne PARTOS. Partola za čiatenje krvi ia želodca ....»..••»••«•«• .$1.00 100 7f> V***43*0** » ^ 116^26 Partocuogfc zoper kašelj... 1.00 J Partocaia zoper glavobol. . 1.00 M Rheuma balsam and powder 706 00 "P** revmatizem........S.00 1127 TriPtoto H-1** »d™111* ^P« 2 00 14.40:10,000 " .. 1.418.00 Triplets it 2 fa kronilnl trl- tvo in plema iiatlovlt« nas t ................... 2.00 NBBI BLOVBJIBC Potil jat ambbika bančni oddelek, 1000 N. Chicago Ht. JOLIBT, ako Farme! Farme! |ako ss le slsto naroČili aa k< de« dnevnik "Frosveto' potsoi itorltc to dans^« Triplets it 8 zoper polueijo 2.00 j Triplets it 4 coper beli tok 2.00 ; Partollsquits zoper sifilis .. 4.00 Obširna knjiga "Pot k zdravju" se polije vsakemu brezplačno. Pisma aaslavljajte na: The pfertm Pharmacy ISO — 2nd Ave. Now York, V. T. Krvnega C*ja, ki zadostuje za 5 pteseeev, stsne 1 dolar, na katerokoli naslov: Marvel Products Company 8 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. (Advertisement.) Bi pripravljen? HMvnost uspehs obstoji v tem, v drtnvnk Nortk Oa-kota. H^Mh Dakota, Namaka, Kaaaaa, Oklahoms I« Tnsaa. In alf.r od korn'aa, avaa, pfnUe, j^-nnn, ril ia mas. Povprotna vr^innat tdkjjj. ••ml mitrnli U»rn | |«i« •tlli prldolkn* na vankrm akru je enatala v »»^anihtaeterik drUvak 170.fn - M winconma pa je povpretaa vredno* teeterlk nrtd.lkov na vaškem nkn. 8100.17, nil aa SS vitja, ksksr v snana^noik drtavnk. NajvUJn vr^lnoet tek j^idelkov v kntnrlkoll al bodi drtnvl je aa «0* nI i)«, kakor |« »n neti neaailji, katero Vrns nudimo v UOBENJBM WlBOOITBUrU, V "DOllOtlHI DBTBLJB". •inljo Vnnt prodašan po nolo aiakt aani nil veliko eeaejn, knknr M plakati maraikje drngje. kjer ao i.ridvlkl veliko manjtl. Ml Ynm onn llmo nitko nono U Vsm oblJnhHno nako gontoljuhno pomot, da ^ doHro u«tano\ ilo nn tem novem nemljiMn, tor Vnn )«ntavlmo na pravo i.«t dn HMtdvienootl in evobode. TukSj to podnebje ngodno aa vne prt-dHkr. knlrr* bodete hoteli tokaj pridelo.ntl, tako dn ae Vam ne bode t|-o)»n nn nov« oAlti poljedelstva. Sole, eerk»e in dvornne, Itd. eo v bil Itn. Olovnn tele.nlas poljb orodi nr^kn te temi je. Dobri trgi in dobr« root* 1'itlto takoj |»o knjllieo, v Vnterlk bo<|ote dobili potr«»b«»# tafer ninrlje, kakor tudi Mevllaa takvnlnn pitmn rojakov, kateri no od na« kn pili Knnatniki dolnjo prt naa Udi delo v blilinl leene Indaetrtje a primerno ptet*. Tudi iafletimo vaokaanu po fl do 1» akro* ter poetn«ri»« kl«o pOrenl, 'emur aaro^unamo moio tnlikn, kolikor ataae moterijal, Uko dn jo vonVemu rnnlgurnn ebetoj te takoj a pe^etka. Obiakevaieem je na mapotageAudi brcapla^en vo«, ln ketler kopi od ana nO akrov nil vet, S dobi |Kivrajoae »ao avojo vosno etroAke. t>aaui J* .»d II« do 000. / Edward Hines Farm Land Co. | j. STONICH In J. GESCHEL (Slovenaki MkUak) »ti So v TIl HOMAN ATBWTJB OHIOAOO. XLUBOtB ki' ljudi alaotjo • Uklral t ■■ ■Ženil- Jam prodajam tudi tak brfnjavee. kl al importIrte w "" T5S*K RoEvSr i l ili nunrrai, m ir|** TDIO MOOfll PSjV" JJJ oaalovom; pilita pa VBoraa. Folije« ga prosta. HIKE ClBAfctt, Bos 1«. VAM VOOESXS, PA. ; • A«We EMERl^