f'-/;

-'♦ -sei v^KV-’. Sff
■* <• "•	•.:ttr^-^ •• •-•
. ss ■	S5-S'
?«/,	.,3.^:	"" v
' **«*£'4	*
4r: ->"* ;?••' J--
lit v*' -'4**'* ** *s + M-% ‘U l *u	t ^ ^
A,vHr- ^>J-. . £«^ijf “C^/'3
‘4^?^ 'iŠk&S' a~L. * :<:* '
° Sfif-M' ^ $ J> •»‘* ■ —*r_~ _	?■ *^55i
‘* '

SGPKOGRAD
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
ZANESLJIV PARTNER ZA VSE VRSTE ZAVAROVANJ
-
BETON d.o.o. Dravograd GRADBENA OPERATIVA KOROŠKE d o.o. Ravne GRADNJE d.o.o. Slovenj Grader INŽENIRING d oo Dravograd PRODAJNI CENTER d.o.o. Dravograd
preverit
"ZAGOTOVLJENO ZADOVOLJSTVO^"
fi
SLOVENICA
zavarovalniška hiša d.d.
Moder gospodar modro zavaruje. Pri zanesljivi zavarovalnici.
Gradimo dinamično mrežo na Koroškem,
s celovito ponudbo vseh vrst zavarovanj.
Poslovalnica Slovenj Gradec, Francetova 2 Tel.: 02/88-316-46 Faks: 02/88-316-47
Zanesljiva. Varna. Ki prisluhne.
44' ‘ '
INTEL CELERON''
600MHZ
/POM IN ^
64MB
imDIDLoT^
130B
URAFIKA RIVA2
16MB
r
[ HYUNDA115 "
i=MENTI S
RAČUNALNIKI
IM. MO
Cene vsebujejo DDV!
Ostale konfiguracije že od 111.900
1. MO
CD-R Rimax, 7Amin, 10kosj
DRAVOGRAD	MARIBOR	VELENJE	SLBISTRICA	SL.GRADEC
Meža 127	Gosposvetska c. 84	Stari trg 35	Špindlerjeva 2e	PTC “Katica"
tel.: (02) 872-16-16 tel.: (02) 22-81-720 tel.: (03) 89-76-850 tel.: (02) 84-30-830 tel.: (02) 88-31-311
PRVI ŠOLSKI DAN
PREPIH
K O R O Ž K I Og? Č A s n P I s
Iz vsebine;
Avnoj in Thurni	4
Koroška v sliki	6
Anketa: šola in učbeniki	8
Radeljski sejem 2000	10
Korošce rado potegne v gore 14 Skrite lepote: Kozarnica 15 Moda:
skrivnost dobrega kostima 18
Glasujem za ukinitev ustave!
Koroški splavarji vabijo	25
Tega stavka ni izrekel kakšen bivši ustavni sodnik, ampak član ljudstva, nosilca oblasti. Naveličal seje neprestanega trkanja slabe vesti. Kar naprej je poslušal očitke, da oblast dela to in ono narobe. Zlorabe oblasti so njegovo pošteno dušo vznemirjale tako globoko, da je hotel svoj dele pravice do oblasti oddati.
Ko so mu povedali, da ima po ustavi neodtujljivo pravico do oblasti, ker je del ljudstva, se je zamislil še globlje. Kako se otresti odgovornosti in živeti neomadeževano naprej? Tuhtal je dolgo, spraševal sosede in strokovnjake ter ponujal svoj delež oblasti, pa seje ni mogel znebiti. Če mu ustava, ta najvišji državni akt, priznava, da ima oblast in mu celo izvajanje oblasti nalaga kot dolžnost, se bo skušal te odgovornosti otresti. Če ne gre drugače, pa se naj ustava ukine. Saj z njo tako ali tako ravnajo malomarno in bi jo radi spreminjali po vsakodnevni modi.
Nosilec oblasti se je podal na mukotrpno pot spoznavanja ustave in postopka za njeno ukinitev. Veselil se je svoje domislice, da bi z ukinitvijo tega akta ljudstvo le pridobilo: ustavni sodniki bi se lahko posvetili bolj koristnim opravilom, saj jim ne bi bilo treba dajati sodb v imenu ljudstva, ki jih posamezniki ne upoštevajo. Odpadle bi skrbi poslancev: zakonov ne bi nihče spodbijal zaradi neskladnosti z ustavo, vlada bi si pristojnosti določila z veliko žlico in ji državni zbor tega ne bi mogel odreči. Če ustavne določbe o dvotretjinski večini ne bi veljale, bi lahko zakone po hitrem postopku sprejemale stranke in strančice v skladu s svojo sposobnostjo prepričevanja.
Odpadle bi tudi tožbe zoper nespoštovanje ustavnosti na evropsko sodišče in druge svetovno znane institucije. Celo odbor za zaščito ustave bi lahko razpustili...
Utrujeni nosilec oblasti je po dolgotrajnem študijo spoznal, da v ustavi ni določbe o njeni ukinitvi. Je torej večna? Kot bogovi? Če ni mogoče odpoklicati poslanca in ukiniti ustave, tudi ni možno oddati izvirne pravice do oblasti. Najbolje se je z njo sprijazniti in poiskati v tem kar največ veselja. Priložnosti bo kmalu dovolj.
TIK
Načela nikoli nimajo zanesljivih deklaracij.
NIKO
Salonski orkester
Kograd IGEM	27
Mednarodna šola solopetja v Slovenj Gradcu	31
Koroška nogometna prvoligaša solidna	35
Črna kronika:
ultralahek pristanek	36
Na naslovnici:
GOZD, posnetek: Tomo Jeseničnik
PREPIH Koroški časopis Izdaja ČZP VORANC, d.o.o.
Ravne na Koroškem
Glavni in odgovorni urednik: Vojko Močnik Grafična priprava: GRAFIK SERVIS, Veselin Vukovič s.p., Ravne na Koroškem Tisk: Tiskarna ODTIS, Ravne
Naslov uredništva: ČZP VORANC, do.o. Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel./fax: 0602 22 999
Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo.
^^sgredji^____________________________ _______PREPIH
Na kateri točki je denacionalizacijski primer grofovske rodbine Thum?
Avnoj in Thurni
Najbolj aktualna politična tema v zaključku poletnih mesecev je gotovo bil Avnoj, in zdi se, da bo slovenski zunanji minister Lojze Peterle dosegel svoj neslavni ministrski rekord, saj se poleg Ogleja obeta še polomija v odnosih do Avstrije. Lahko se zgodi, da se bo Peterle vpisal v slovensko novejšo politično zgodovino kot oseba, ki je naredila mladi državi največ škode in tudi vse tisto, kar je bil pozitivni Peterletov doprinos v vlogi prvega predsednika slovenske vlade v času osamosvajanja, bodo njegove nespretnosti na diplomatskem parketu potisnile globoko v ozadje in pozabo.
Gozdovi naši, ali grofa Thurna?
Gre za zahteva Haiderja in počasi tudi uradnega Dunaja, da se Slovenija odpove Avnoju in mlačno reagiranje, skorajda tiho pritrjevanje slovenske države in njene diplomacije, lahko pomeni tudi odpovedati se Primorski, ki jo je Avnoj priključil k Sloveniji. Toda Haiderja v odnosih s Slovenijo seveda ne zanima Primorska, temveč zgolj in samo avstrijske koristi: za temi zahtevami koroškega svobodnjaka se skrivajo zahteve po denacionalizaciji. Avstrijci jo imenujejo pravična denacionalizacija ali tako imenovana nediskriminatorni denacionalizaciji. Seveda je se vse to neposredno dotika tudi Koroške in primera Thurn.
Ena od prelomnic v denacionalizaciji na Slovenskem je namreč nastopila v sredini devetdesetih let, ko se je v javnosti pojavil primer denacionalizacije odvzetega premoženja grofovski rodbini Thurn na slovenskem Koroškem. Takrat ni veliko manjkalo, da bi v duhu takratne zakonodaje že vrnili lep kos premoženja, ki so ga imeli Thurnovi v Mežiški dolini. Ob Thurnu so na
dan pričeli prihajati še drugi primeri vračanja premoženja tujcem, predvsem fevdalni gospodi, in temu je sledila še burna razprava v državnem zboru, sprememba zakonodaje, moratorij ter mnogi sodni in ustavni spori, ki so kazali na to, da je bil v sami osnovi zakon o denacionalizaciji precej nedorečen. Zahtevek za denacionalizacijo rodbine Thurn, ki terja vračilo kakšnih 5000 hektarov gozdov, kmetijskih in stavbnih zemljišč, je med največjimi v državi, predvsem pa je zelo zanimiv, zapleten in zaradi tega tudi dolgotrajen. Spomnimo se: Zahtevo za denacionalizacijo premoženja odvzetega dvema predstavnikoma rodbine grofov Thurn - pokojnemu Aleksandru Georgu Thurnu Valsassini in Aleksandru Vinzenzu Thrunu Valsassini -je vložil njun pravni naslednik dr. Ariprand Thurn Valsassina iz Avstrije, postopek pa še ni končan. Na nekdanji občini Ravne na Koroškem, danes upravni enoti, so v primeru denacionalizacije Thurnovega imetja ravnali podobno kot v drugih primerih: najprej so ugotavljali državljanstvo obeh upravičencev do denacionalizacije.
Pristojni občinski sekretariat za notranje zadeve je moral ugotoviti državljanstvo Aleksandra Georga Thurn Valsassine, saj leta ni bil vpisan v naši evidenci o državljanstvu. Omenjeni sekretariat je ugotovil, da je dr. Alexander Georg Thurn Valsassina, sicer rojen na Dunaju, po predpisih o državljanstvu, ki so veljali na območju Slovenije od 28.8.1945 do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št 1/91) štel za državljana LR Slovenije in jugoslovanskega državljana v obdobju od 28.8.1945 pa do 10. januarja 1946, ko mu je to državljanstvo zaradi pridobitve avstrijskega državljanstva tudi prenehalo.
Zakon o državljanstvu FLR Jugoslavije (Uradni list FLRJ, št.54/46), ki je začel veljati na dan 28.8.1945, je namreč kot podlago za pridobitev jugoslovanskega državljanstva uveljavil domovinsko pravico na dan 6. april 1941.
In dr. Aleksander Georg Thurn je bil 6. aprila 1941 domovinsko pristojen v bivšo občino
Guštanj, danes Ravne na Koroškem. Ko je občinski sekretariat za notranje zadeve raziskoval, ali je bil morebiti član Kulturbunda oziroma ali se je morebiti nelojalno vedel, je od Ministrstva za kulturo dobil negativni odgovor. Ministrstvo za notranje zadeve RS pa je ugotovilo in na Ravne sporočilo, da imenovanemu na kakršenkoli način ni prenehalo državljanstvo SFR Jugoslavije. Z zakonom o jugoslovanskem državljanstvu (Ur. List SFRJ, št.38/64) je bilo v 23. členu določeno, da jugoslovanskemu državljanu, ki seje izselil iz Jugoslavije in si je v tujini pridobil tuje državljanstvo, preneha jugoslovanske državljanstvo z dnem, ko si je pridobil novo državljanstvo.
Iz listine o podelitvi državljanstva Republike Avstrije pa je razvidno, da je dr. Alexsander Georg Thurn Valsassina dobil avstrijsko državljanstvo 10. januarja 1946. Torej: omenjeni iz rodbine Thurnov je po takratnih predpisih bil državljan Ljudske republike Slovenije oziroma za jugoslovanski državljan. Ugotavljanje državljanstva pri Aleksandru Vinzenzu Georg Thurn Valsassini je bilo sprva celo bistveno lažje, saj je zakon o denacionalizaciji (Ur. list RS, št.27/91) v zadnjem odstavku 9. člena pravil takole:
»Če je bilo premoženje podržavljeno kot posledica prenehanja državljanstva z odvzemom, se štejejo, da je bilo podržavljeno jugoslovanskemu državljanu.«
Vojaško sodišče mariborskega vojnega okrožja, senat za mesto Maribor, je 22. avgusta 1945»v imenu narodov Jugoslavije« sodilo dvema iz družine Thurn: Aleksandru Vinzenzu Georgu Thurn Valsassini, članu upravnega sveta in delničarju Jeklarne grofa Jurija Thrunskega na Ravnah, sicer nemške narodnosti, vendar jugoslovanskemu državljanu, ki je bil tedaj na begu, in Juriju Thurnu Valssasini, delničarju te jeklarne, nemške narodnosti in nemškemu državljanu, sicer pa veleposestniku v Železni Kapli.
Takratna »revolucionarna« oblast ju je obtožila »zločinstva veleizdaje«, češ da sta v Jeklarni kot delničarja oziroma upravna svetnika zaposlovala ljudi, ki so sodelovali z
nemškimi vojnimi silami pri pripravah na okupacijo oziroma sta pomagala okupatorju s tem, da sta zaposlovala samo Nemce, petokolonaše, člane NSDAP.
V »imenu narodov Jugoslavije« so Aleksandra Vinzenza Georga Thum Valsassino obsodili na izgubo državljanstva ter na zaplembo celotnega premoženja, vključno z deležem v podjetju Jeklarne Jurija grofa Thurnskega na Ravnah. Podobno sodbo so izrekli tudi za Jurija Thum Valsassino. In na osnovi te sodbe, to je izgube državljanstva, so na Upravni enoti Ravne na osnovi tega sprva ugotovili, da je Aleksander Vinzenz Georg Thum Valssasina pač moral imeti jugoslovansko državljanstvo, če so mu ga naše oblasti kasneje odvzele. Toda kasnejši dogodki so pokazali, da temu ni tako. »Lastnik večine tega premoženja, to je okoli 4700 hektarov, je bil Aleksander Vinzenz Thum Valsassina, ki mu je bilo s sodbo vojaškega sodišča mariborskega vojnega področja 22. avgusta 1945 odvzeto premoženje na območju FLRJ, obsodba pa se je glasila tudi na izgubo državljanstva. Tovrstne sodbe je povojna oblast izdajala na osnovi uredbe o vojaških sodiščih, ki so jo sprejeli 24. maja 1944, vendar ni bila objavljena na takrat običajen način, to je v uradnem listu DFJ ali SNOS, ki sta takrat že redno izhajala in v katerih bi se morali po posebnem odloku II. zasedanja AVNOJ-a objavljati vsi predpisi. Z novim zakonom, ki je začel veljati 31. 8. 1945, pa so uredbo v delu razveljavili in jo s tem šteli za dotlej veljaven predpis,« razlaga Irma Pavlinič Krebs, načelnica Upravne enote Ravne na Koroškem.
Že leta 1993 je bila podana pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti te uredbe. Ustavno sodišče je 1. aprila leta 1994 tudi odločilo, da so v nasprotju z ustavo vsi tisti elementi te uredbe, ki so bili že v času nastanka in uporabe v nasprotju s splošnimi, od civiliziranih narodov priznanimi pravnimi načeli in so potemtakem tudi v nasprotju s slovensko ustavo. Ta odločba je bila podlaga za vlaganje zahtev za spremembo teh pravnomočnih odločb, kar so nekateri tudi uspeli uveljaviti. Sicer pa je pri denacionalizacijah tujcev osrednje vprašanje državljanstvo.
»Upravni organ vodi postopek na osnovi določil zakona o denacionalizaciji in v tem postopku je vprašanje državljanstva, ki so ga imeli upravičenci v času podržavljenja premoženja, eno od osnovnih vprašanj, ki je nujno za uvedbo samega postopka. Aleksander Vinzenz Thum Valsassina ni bil vpisan v evidenco o državljanstvu, zato je oddelek za upravne notranje zadeve v letu
1996 izdal ugotovitveno odločbo, da se imenovani na osnovi predpisov o državljanstvu ni štel za državljana LR Slovenije in jugoslovanskega državljana. Zoper to odločitev se je vlagatelj pritožil in to pritožbo je ministrstvo za notranje zadeve leta 1997 zavrnilo kot neutemeljeno.
Odločitev ministrstva je vlagatelj izpodbijal še na upravnem sodišču, ki je leta 1999 tožbo vlagatelja prav tako zavrnilo. Ta sodba pa še ni pravnomočna, saj se je vlagatelj zoper izdani akt pritožil. Vrhovno sodišče o tem še ni odločilo in po tej odločitvi bomo ta postopek nadaljevali. Če bo tudi vrhovno sodišče pritožbo vlagateljev zavrnilo, potem Aleksandra Vinzenza Thurna Valsassino ne bomo mogli šteti za upravičenca in bomo denacionalizacijski zahtevek zavrnili,« razlaga Pavliničeva.
Drugačen pa je primer denacionalizacijskega zahtevka za Aleksandra Georga Thurna Valsassino, ki pa je bil lastnik manjšega dela premoženja, to je kakšnih 300 hektarov gozdov, kmetijskih in stavbnih površin. Že leta 1993 mu je oddelek za upravne notranje zadeve takratne občine Ravne na Koroškem izdal pozitivno ugotovitveno odločbo, s katero je določil, da je imenovani na osnovi predpisov o državljanstvu bil državljan LR Slovenije in FLRJ od 28.8. 1945 do 10.1.1946, ko mu je jugoslovansko državljanstvo prenehalo zaradi pridobitve avstrijskega državljanstva. Irma Pavlinič Krebs: »Odločba o državljanstvu za Aleksandra Georga Thurna Valsassino je pravnomočna. Z vidika določb zakona o denacionalizaciji ta odločba Aleksandru Georgu priznava položaj upravičenca. Dejstvo, da je imenovanemu državljanstvo prenehalo zaradi pridobitve avstrijskega državljanstva in dejstvo, da je bil v času smrti avstrijski državljan, pa vpliva na obliko vračanja. Primarnemu zahtevku vlagatelja po vrnitvi premoženja v naravi upravni organ ne bo mogel ugoditi. Ovira za vrnitev nepremičnin v naravi izhaja iz 3. odstavka 6. člena ZDEN in se nanaša na izključitve in omejitve glede možnosti pridobivanja lastninske pravice tujcev na nepremičninah. Pravico do pridobitve lastninske pravice na nepremičninah tujcem omejujeta ustavni določbi, in sicer določba 68. člena slovenske ustave, po kateri tujci na zemljiščih ne morejo pridobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti ter spremenjeni 68. člen ustave (ustavni zakon o spremembi 68.člena ustave RS, Uradni list, št. 42/97), ki določa, da tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon ali če tako določa mednarodna pogodba, ki jo ratificira državni zbor, vendar ob
pogoju vzajemnosti. Glede na navedene ustavne omejitve tujci kot upravičenci do denacionalizacije ne morejo dobiti podržavljene nepremičnine vrnjene v naravi, prav tako ne morejo pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, temveč le odškodnino, pa še to le ob dodatno izpolnjenih pogojih, kijih je določila novela ZDEN od 7. novembra 1998 dalje v zvezi z odločbo ustavnega sodišča.«
Če povzamemo bistvo te odločbe ustavnega sodišča: po tej razsodbi je tuji državljan upravičen do denacionalizacije le takrat, če je taka pravica priznana tudi slovenskim državljanom v državi, katere državljan je upravičenec.
In drugo bistveno vprašanje, na katerega je treba najti odgovor: ali je imela oseba pravico dobiti odškodnino od tuje države, kar pa mora po uradni dolžnosti ugotoviti pristojni organ na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb in mednarodnih sporazumov. Upravne enote so tako spet pred težko nalogo, saj morajo predhodno rešiti vprašanje vzajemnosti in prejema odškodnine oziroma obstoja same pravice do odškodnine. Kako je to v primeru Aleksandra Georga Thurna?
»Vlagatelj zahtevka za denacionalizacijo je s potrdilom pristojnega avstrijskega organa dokazal, da Aleksander Georg Thurn Valsassina od Avstrije ni dobil odškodnine za odvzeto premoženje. Tako nas sedaj čaka preučevanje mirovne pogodb in mednarodnih sporazumov z Avstrijo in odločiti se moramo, ali je obstajala »pravica«, da bi odškodovani lahko dobili odškodnino. Državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije govori v tej smeri. Pogodba, ki je bila podpisana na Dunaju 15. maja 1955 in objavljena v Uradnem listu FLRJ 2/56, v 2. odstavku 27. člena govori dobesedno takole:
»Ne glede na prehodne določbe bo imela FLRJ pravico, da zapleni, zadrži ali likvidira avstrijsko imovino, pravice in interese, ki so na jugoslovanskem ozemlju na dan uveljavitve te pogodbe. Avstrijska vlada se obvezuje odškodovati avstrijske državljane, katerih premoženje je po tej točki odvzeto.«
Toda posledica te pogodbe so bili tudi številni izvedbeni predpisi, ki sta jih za izvrševanje te pogodbe sprejemali tako Avstrija kot Jugoslavija. Na upravni enoti si tako moramo najprej odgovoriti na osnovno vprašanje, ali pri odločanju presojamo le državno pogodbo ali pa tudi izvedbene predpise obeh držav. Za razlago smo nedavno prosili tudi vladno službo za zakonodajo in na odgovor še čakamo.«
(mp)
Koroška v sliki
Najevska lipa je tudi letos sprejela pod svojo krošnjo slovenske državnike. Slavnostni govornik je bil predsednik države Milan Kučan, dan pa je sicer minil v prijetnem druženju domačinov s politiki in župani koroških občin, pa v izvirnih tekmovanjih o holcarskih znanjih, štehvanju in še čem... Gostitelj, občina Črna na Koroškem. Posnetek Franc Jurač
Na mednarodnem srečanja ultralahkih letal na vzletišču v Libeličah si je več kot 1000 obiskovalcev ogledalo okoli 60 zračnih različnih plovil iz Slovenije, Avstrije, Nemčije, Češke in Italije.
Posnetek Jasmina Detela
Združena lista socialnih demokratov je zbiranje podpisov za zahtevo po brezplačnih zdravilih za otroke in mladostnike organizirala tudi na koroškem. Posnetek je z akcije zbiranja podpisov na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu.
Posnetek Stanko Hovnik
Na Menini planini je bilo letos že peto državno tekmovanje v striženju ovac. Za tekmovanje se je prijavilo 21 tekmovalcev iz vse Slovenije, ovce pa so strigli z električnimi strojčki in ročnimi škarjami. Tako kot vsako leto doslej se je tudi letošnjega tekmovanja s Koroške udeležil Alojz Peršak (na sliki) z Raven na Koroškem.
Posnetek Franc Jurač
Društvo invalidov Slovenj Gradec je na Kopah ponovno pripravilo planinski dan, že 16. po vrsti. Udeležba je bila več kot visoka, saj se je srečanja udeležilo preko 2000 invalidov s Koroške in iz drugih krajev Slovenije. Mnogi ocenjujejo, da je srečanje na Kopah največji shod slovenskih invalidov.
Na Svetem Primožu na Pohorju so se zbrali borci Zidanškove brigade, veterani vojne za Slovenijo ter rezervni časniki, ki so obeležili 56. obletnico ustanovitve Zidanškove brigade. Ob tej priložnosti so odprli prenovljeno muzejsko sobo in podpisali listino o medsebojnem sodelovanju.
Posnetek Stanko Hovnik
Društvo kmečkih žena Dravograd je na Jeglijenkovi kmetiji na Selovcu pripravilo srečanje kmečkih družin. Po sveti maši, ki je bila pri Križu, so domačini pripravili kmečke igre v katerih so sodelovale ekipe Danijela, Otiškega vrha, Črneč, Libelič in ekipa domačinov. Tekmovali so v košnji, grabljanju, pajsanju hloda, rezanje debla in nošenju vode.
Posnetek Franc Jurač
Zadnji teden v avgustu so člani Foto-dia krožka pri upokojenskem društvu Ravne na Koroškem razstavili dokumentarne fotografije Guštanja oz. Raven na Koroškem, naslov že druge razstave letos
pa je Ravne nekoč in danes. Gre za kronologijo iztekajočega se stoletja, kjer si obiskovalci lahko ogledajo pomembne objekte in utrinke družabnih dogajanj iz športa, kulture, gasilstva, taborništva, pihalne godbe in ostalega, kar je zaznamovalo življenje v nekdanjem središču Mežiške doline.
••f1"	..jf.
Posnetek Samo Šavc
V železarski družbi Metal Ravne so prvič poskusno kovali 17 tonski obdelovanec na novi hidravlični kovaški stiskalnici. Nova kovaška stiskalnica je plod domačega znanja in dela, saj so jo izdelali v železarski družbi STO na Ravnah, z njo pa bodo nadomestili prejšnjo stiskalnico, ki je stara več kot 70 let in zaradi tehnološke zastaranos-ti ne ustreza več potrebam evropskega trga.
Posnetek Jasmina Detela
25. avgusta je na Ravnah v parku pred gimnazijskim poslopjem prejelo spričevalo o uspešno končani maturi stosedeminpetde-set sedaj že bivših gimnazijk in gimnazijcev. 52. generacija je dosegla lep uspeh, saj jih je v predvidenem roku maturiralo 93%, kar je bolje od povprečja v državi, šestim je uspel odličen uspeh, ena maturantka pa je osvojila vse točke. Na svečanosti, ki so se je udeležili tudi nekateri starši in predstavniki lokalnih oblasti, sta govorili rav-
nateljica Marjeta Borstner, ki je poudarila pomen znanja, ter ravenska županja Ivana Klančnik, ki je izrekla priznanje ob tradicionalno dobrem uspehu na maturi.
Posnetek Samo Šavc
V okviru tridnevnega trekinga je na Trg svobode v Slovenj Gradcu prijahalo 52 konjenikov iz Slovenije, članov Pohorske konjenice. Konjenica je nafdačljevala pot tudi po drugih krajih pohorskega podgorja, med drugim Mislinjo in Ribnico na Pohorju.
Posnetek Jasmina Detela
Ob zaključku 45. Turističnega tedna v Črni na Koroškem so si obiskovalci lahko ogledali tudi kulinarično razstavo, ki so jo pripravile članice Društva kmetic Mežiške doline, ki kmetujejo na področju občine Črna; strokovno pomoč so prispevali v Kmetijsko svetovalni službi s Prevalj. Naslov razstave Jedi ob steljeraji govori, da so bile predstavljene jedi, ki so jih na Koroškem ponujali udeležencem klestenja in spravila vejevja iglavcev. Idejo za razstavo so dobili pri oblikovanju kmečko gozdarske prireditve, kjer so ob drugih »hol-carskih« spretnostih istega dne prikazali tudi stelje rajo.
Posnetek Samo Šavc
Pod taktirko odbora upokojencev, posebej Marjane in Albine, seveda z dokaj dolgo vrsto prizadevnih pomočnikov, so na Muti letos organizirali piknik za upokojence. Ob šoli v Bistrišekm jarku so našli idealno mesto, postavili celo večji šotor in poskrbeli za odlično postrežbo. Poskrbeli so tudi za živo glasbo in množici upokojencev je dan kar prehitro minil.
Posnetek Kristl Vaiti
Na Prevaljah je potekalo gasilsko tekmovanje veteranov za pokal Gasilske zveze Slovenije. Gasilci veterani so pokazali, da še zdaleč niso za pokoj, da obvladajo nekatere osnovne gasilske veščine na vrhunski ravni. Ko bo treba, še pridejo v pomoč...

Že peto leto zapovrstjo je Center za socialno delo Ravne na Koroškem med poletnimi počitnicami organiziral 11. š@lo, v okviru katere so potekale številne zanimive aktivnosti, namenjene osnovnošolski mladini. Otroci so se pod mentorstvom prostovoljk srečevali na različnih delavnicah in obiskali različne kraje in ustanove. To poletje je šolo - šalo obiskalo preko 300 otrok iz Mežiške doline, in vsi po vrsti so bili navdušeni.	/ x

ŠOLA IN UČBENIKI
Odprla so se šolska vrata, pričelo se je novo šolsko leto. Za nekatere bo to prvo srečanje s šolskimi klopmi in tudi zanje je bilo treba poleg učbenikov nakupiti nove šolske potrebščine. Veliko breme za starše je, če je v družini več šoloobveznih otrok. Rada se ponavlja stara pesem, da nekateri učbeniki in delovni zvezki ne izidejo pravočasno, zato je treba iti v knjigarno večkrat, kajti zdaj dobijo to, zdaj ono. Pri šolskih torbah, zvezkih, copatih in drugem je založenost dokaj dobra, ponudba pa raznolika. Tudi cene so »pestre«, v glavnem pa kar precej visoke. Ker je nakup šolskih potrebščin neizbežen in strošek velik, smo o tem povprašali naše anketirance.
NEŽA POGOREVC, Gornji Dolič:
»Letos grem v prvi razred, na kar že komaj čakam, saj sem o šoli slišala že veliko lepega. Na prvi šolski dan me bo pospremila mama, pozneje pa bom v šolo, ki je čisto blizu, hodila s sovrstniki. Že v mali šoli sem veliko spoznavala, kaj me bo čakalo v prvem razredu, zato sem se pridno učila in poznam že vse črke, tako da že tudi berem. Mamica pa mi je že tudi vse kupila, kar bom potrebovala v šoli. Hvaležna sem ji.«
MATEJA KNEZ, Dovže:
»Doma imamo dva šoloobvezna otroka. Ker še oba hodita v osnovno šolo, smo za nakup šolskih potrebščin porabili okoli 40.000 tolarjev. V šoli bodo dobili nekaj knjig, delovne zvezke in vse ostalo pa smo morali kupiti. Zdi se mi, da so stroški, ko moraš otroka pripraviti za šolo, zelo visoki in za mnoge družine je to veliko finančno breme. Pa tudi med šolskim letom otrok vedno potrebuje denar, za šolske malice in še za marsikaj drugega.«
LEJA JAVORNIK, Slovenj Gradec:
»Počitnice so vse prehitro minile in zdaj je že treba misliti na novo šolsko leto. Spet bodo skrbi. Zvezke in vse ostalo, kar bom potrebovala za šolo, sem kupila v knjigarni, učbenike pa bom dobila preko učbeniškega sklada, za kar bom plačala obrabnino. Taka izposoja je hvalevredna, ker ni treba iskati učbenikov po knjigarnah, kjer čestokrat ne dobiš vse naenkrat. Učbeniki pa so zelo dragi predvsem zato, ker so vsako leto novi. Z izposojo učbenikov se mi zdi, da je veliki prihranek.«
STANKO TASIČ, Završe nad Mislinjo:
»Imam samo še enega šoloobveznega otroka. Za šolo sem ga moral oskrbeti z vsemi šolskimi potrebščinami, od šolske torbe, copatov, delovnih zvezkov in učbenikov. Vse to ni po ceni, če hočeš, da bo otrok imel za šolo vse, pa je to že kar precejšnji izdatek. Če je pri hiši veliko šoloobveznih otrok, je to za starše veliko
finančno breme in mnogi morajo kar skozi celo leto pridno štediti, da lahko kupijo šolske potrebščine.«
OLGA URŠIČ, Slovenj Gradec:
»Ob začetku šolskega leta, ko moraš za otroka kupiti vse potrebno, so cene zelo »pestre«. Izbira je zelo velika, zato se lahko z vsem, kar otrok potrebuje za šolo, lahko pravočasno oskrbiš. Letos sem kupila samo delovne zvezke, učbenike in druge knjige bodo dali v šoli na izposojo. Taka oblika oskrbe z učbeniki se mi zdi zelo pametna, ker v knjigarni v začetku šolskega leta pač ne dobiš vsega, kar otrok potrebuje.«
ANA TRATNIK, Kozjak pri Mislinji:
»Če bi morala za šolo kupiti vse šolske potrebščine, ne vem, kje bi dobila denar. Živim na višinski kmetiji tu na Kozjaku, kjer skoraj ni nobenega dohodka, posebno letos, ko pesti suša. S težavo sem si kupila zvezke in ostalo, kar potrebujem za šolo, učbenike oz. skripte pa bom dobila v šoli, kar me je izredno razbremenilo stroškov. Težko pa je tudi med samim šolanjem, ker ne prejemam štipendije. Na vsako vlogo, ki sem jo vložila, sem dobila negativen odgovor. To pa me ne bo strlo in končala bom šolo, za katero sem se odločila.«
F.JURAČ
V livarni Vuzenica končujejo deset milijonov mark vredno investicijo v novo postrojenje
Manj fizičnega dela in čistejša proizvodnja
V Livarni Vuzenica končujejo z dobrih deset milijonov mark vredno investicijo v novo postrojenje
Idejne projekte za t.i. novo livarno so pripravili že konec lanskega leta, podjetje Labor as iz Črnomlja pa je z deli pričelo v prvi polovici letošnjega leta. Dobro polovico denarja za novo naložbo so dobili z dokapitalizacijo od Slovenske razvojne družbe, drugi del pa so komercialni in bančni krediti, ki jih livarna že odplačuje.
Livarna Vuzenica, ki je v večinski lasti mariborske Surovine, letno proizvede okoli 11.000 ton sive litine, računajo pa, da se bo z novim in starim postrojenjem proizvodnja povečala na 25.000 ton letne proizvodnje.
»Na tak način bomo dosegli približno 60.000 mark dodane vrednosti na zaposlenega in 150.000 mark finančne realizacije na zaposlenega, kar ustreza evropskemu nivoju,« je povedal Boris Kralj.
Poudaril je, da je to prva večja posodobitev v Livarni v zadnjih štiridesetih letih in brez nje, tako direktor, bi livarna v dveh ali treh letih zaradi zastarelosti dobesedno zaprla svoja vrata.
Livarna Vuzenica več kot polovico proizvodnje proda na domačem trgu. Največja odjemalca sta koperski Cimos in Gorenje Velenje, so ekskluzivni dobavitelji Iskre, avtoelektrike iz Šempetra, zadnje mesece pa prodirajo tudi na mariborsko tržišče, medtem ko največ izvozijo v Italijo, Avstrijo in Nemčijo. V letošnjem letu načrtujejo povečanje zaposlenih za okoli 15 delavcev, čeprav so v zadnjih mesecih prejeli več kot 80 prošenj za zaposlitev. Srednjeročna vizija podjetja zajema razvijanje novih programov, kar naj bi pozitivno vplivalo tudi na število zaposlenih.
Jasmina Detela
KRITERIJI ZA OBJAVO VOLILNIH PROPAGANDNIH SPOROČIL MED PREDVOLILNO KAMPANJO V ČASOPISU PREPIH
V	Livarni Vuzenica, ki vsako leto proizvede okoli 11 tisoč ton sive litine, končujejo gradnjo t.i. nove livarne, talilnice, formarske linije, priprave peska in finalizacijo ulitkov. Livarna Vuzenica bo z novo naložbo bistveno povečala proizvodnjo, izboljšale se bodo delovne razmere in zmanjšali negativni vplivi na okolje.
Lanska realizacija v podjetju je bila dobrih 16 milijonov mark, prvič po trinajstih letih pa so poslovali pozitivno in dosegli 17 milijonov tolarjev dobička. Letos pričakujejo še boljši poslovni rezultat, zaradi nove naložbe, uradna otvoritev dobrih deset milijonov mark vredne investicije bo v drugi polovici septembra. Povečali bodo tudi število zaposlenih - zdaj jih je nekaj nad 310.
»Gre za največjo naložbo v livarni, ki bo povečala proizvodnjo, izboljšale se bodo delovne razmere in ekološki pogoji tako znotraj kot zunaj podjetja,« je povedal direktor livarne Boris Kralj.
V	Livarni zatrjujejo, da nova oprema ustreza direktivam evropske unije, kar se tiče emisije zraka, izcednih vod, ropata, plinov itd. Tako bo podjetje prijaznejše do delavcev in okolja. V sklopu investicije so sanirali tudi sanitarije, tuše, umivalnico in garderobe. »Marsikatera uspešna evropska podjetja se ne morejo pohvaliti s tako sodobno urejenimi prostori za umivanje in preoblačenje. V ureditev smo vložili dober milijon mark in ni nam žal, saj bodo imeli delavci, ki že zaradi narave dela delajo v težkih pogojih, vsaj spodobne umivalnice in omarice,« pravi Boris Kralj.
V skladu z Zakonom o volilni kampanji objavljamo kriterije, kijih bomo v uredništvu Prepiha upoštevali v času predvolilne kampanje za državnozborske volitve 2000:
Stranke in posamezniki, ki bodo nastopali na volitvah, lahko v časopisu Prepih objavljajo svoja propagandna sporočila pod enakimi pogoji in po enakih cenah oglaševalnega prostora:
-	celostransko propagandno sporočilo - čb 70.000,oo SIT; barvno 90.000,oo SIT
-	polstransko propagandno sporočilo - čb 40.000,oo SIT; barvno 50.000,oo SIT
-	četrtstransko propagandno sporočilo - čb 25.000,oo SIT; barvno 30.000,oo SIT
Pri objavi večjega števila propagandnih sporočil v imenu in z naročilom ene stranke upoštevamo 20 % popust.
Naročila za objavo propagandnih sporočil v oktobrski številki Prepiha sprejemamo do zaključka redakcije, štiri dni pred izidom časopisa, do 2. 10. 2000. Vsebini propagandnega sporočila mora biti v skladu z zakonskimi določili obvezno priložena naročilnica s točnim naslovom naročnika.
ČZP VORANC d.o.o
JESENSKI SEJEM RADLJE 2000 9. OBRTNO PODJETNIŠKI SEJEM od 21. so 24. septembra 2000
Na letošnjem sejmu pričakujejo preko 20.000 obiskovalcev.
Napoved župana Občine Radlje ob Dravi Huberta Robnika v prejšnji številki Prepiha, da radeljski sejem bo, je s prehodom v avgust dobila polno potrditev. Organizator Združenje za razvoj sejemskih dejavnosti Radlje ob Dravi, ki mu predseduje Frančišek Podrzavnik, je postregel z vrsto podatkov o sejemskem razstaviščnem prostoru, številu udeležencev, obsejemskih dejavnostih in o ključnih vsebinah, vezanih na sejem.
Osrednje pokrito razstavišče sejma obsega tako 750 m2, galerija nad njim še 280, prodajno razstavni šotori 400 in avtomobilski šotor 650 m2. Skupna sejemska površina radeljskega sejma znaša 3.500 kvadratnih metrov, že v samem osrednjem razstavišču je prostora za 2000 ljudi, celotna sejemska površina pa presega 5000 kvadratnih metrov.
Sejemski dnevi bodo tematsko razvrščeni na tri glavna tematska področja: gospodarstva, obrti in podjetništva, kmetijstva in turizma, ter lokalne skupnosti, pestra bo obsejems-ka dejavnost društev in bogata ponudba glasbeno-zabavnih prireditev ali, kot je dejal Drago Ladinik, član sejemskega odbora, sejem bo tudi dobrodošel družaben, ne le gospodarski dogodek za zgornjo Dravsko dolino.
Svečana otvoritev in skupinski ogled sejma bo v četrtek, 21. septembra, ob 14. uri, sejem pa naj bi odprl minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek.
Sejemski petek bo, s strokovnimi srečanji in prireditvami, posvečen turizmu in kmetijstvu, predstavljen bo regijski razvojni plan za Koroško, zasnove ekološkega izobraževalnega centra, kar se izvaja kot pilotski vseslovenski projekt, na sejemski petek pa naj bi se srečali tudi predstavniki turizma občin zgornje Dravske doline, ki bodo razpravljali o ustanovitvi Regionalne turistične organizacije Zgornje Dravske doline.
Ta dan bodo na sejmu aktivna tudi društva, saj bodo svojo dejavnost predstavile tako podeželske žene, plezalsko društvo Martinček, gorska reševalna služba in drugi, ter gostujoče slovenske in avstrijske občine. Sejemski petek se bo zaključil v osrednjem prireditvenem šotoru s koncertom Big Banda Radlje in nato z zabavo z Koradom in Brendijem ter glasbeni gosti.
V soboto se bo predstavila obrt Dravske doline in širše društva in organizacije. Primat nosi na ta sejemski dan Območna obrtna zbornica Radlje ob Dravi, ki pripravlja med sejemskim dnevom strokovna srečanja in družabne prireditve, med katerimi gre posebej poudariti strokovni posvet na temo sodelovanja z avstrijskimi podjetji in na temo usode slovenskega malega obmejnega gospodarstva ob vstopu Slovenije v EU. Obrtniki pripravljajo tudi modno revijo sekci-
je tekstilk in frizerjev, sejemska sobota pa se bo zaključila z obrtniškim plesom ob 20. uri in velikim sejemskim ognjemetom, za katerega organizatorji zagotavljajo, da bo največji doslej.
Nedelja pa bo, kot se spodobi, v prvi vrsti posvečena obeležitvi praznika Občine Radlje ob Dravi, saj bodo tudi slavnostno sejo občinskega sveta in podelitev občinskih nagrad in priznanj izvedli na sejmišču v osrednjem prireditvenem šotoru. Uradni del se bo nato prevesil v hmeljarski likof v izvedbi Turističnega društva Radlje, zaključil pa se bo z zabavo z ansamblom Slapovi in Vilijem Resnikom. Poudariti gre tudi, da so vse sejemske in obsejemske prireditve brezplačne, v času sejma pa je v otroškem prireditvenem šotoru organizirano tudi brezplačno otroško varstvo z otroškimi kreativnimi delavnicami in gosti za najmlajše. Skupaj naj bi po ocenah organizatorjev letošnji Jesenski sejem Radlje 2000 obiskalo preko 20.000 ljudi iz ožje in širše okolice, kar daje poleg široke razstavne ponudbe temu sejmu še poseben pomen, med drugim tudi zaradi visokih gostov.
-vik
V Slovenj Gradcu konec brezplačnega parkiranja
Najnižja kazen bo kršitelja, ki bo napačno parkiral, veljala pet tisočakov. Uidi manjši mestni avtobusi.
Zaradi vsakodnevne gneče na parkiriščih je mestna občina Slovenj Gradec julija uvedla nekatere spremembe v prometnem režimu. Na nekaterih parkiriščih v mestnem jedru Slovenj Gradca so uvedli časovno omejeno parkiranje oziroma t.i. modre cone in spremembo prometnega režima v soseski S-8. S temi ukrepi naj bi zagotovili večjo pretočnost prometa, občanom pa omogočili lažje parkiranje v starem mestnem jedru, kjer je avtomobilska gneča še posebej pereča. Po drugi strani naj bi se povečala tudi prometna varnost in umiril promet v soseski S-8. »Ukrepi, ki so jih uvedli pred leti, ko smo omejili parkiranje na Glavnem trgu, se prinesli določene pozitivne rezultate. Promet skozi staro mestno jedro se je zmanjšal in Glavni trg ni več zatrpan z avtomobili. Tudi v prihodnje tukaj ostaja sistem nespremenjen. Vsakdo, ki se želi peljati skozi trg, plača 50 tolarjev, drugače se parkirnina plačuje preko parkirnih točk.
Vzroki, ki so privedli do spremembe prometnega režima, so izredni porast avtomobilov in zaposleni v različnih javnih službah, skoncentriranih v mestnem jedru, kot so občina, upravna enota, sodišča, ki že zgodaj zjutraj zasedejo večino parkirnih mest. Občani, ki kasneje prihajajo v mesto po opravkih, pa nimajo kam parkirati. Naše mnenje je, da so parkirišča javna, namenjena vsem občanom. Zato smo parkirišča, ki so v dopoldanskem času najbolj zasedena, vključili v modro cono,« je povedal Ivan Plevnik, direktor uprave Mestne občine Slovenj Gradec. Parkirišča so razdelili v dve kategoriji. Prva kategorija so parkirišča, opremljena s parkirnimi avtomati, na katerih bo parkirnino potrebno plačati glede na želen čas parkiranja. Ura parkiranja stane 50 tolarjev. Omenjen način parkiranja velja na parkirišču pred upravno enoto, hotelom Pohorje, na Vorančevem trgu, pred sodiščem in za kulturnim domom.
Možno bo tudi plačevanje z magnetno kartico, uporabniki kartic pa bodo imeli 30 odstotni popust. Vsi, katerih narava dela je takšna, da potrebujejo prevozno sredstvo v neposredni bližini delovnega mesta, bodo lahko parkirali na parkiriščih pred ustanovami, če bodo na mestni upravi pridobili posebno kartico.
Na ostalih parkiriščih, ki so označena kot modra cona, pa se bo s parkirno uro (stane 300 tolarjev, na prodaj pa je v turistični pisarni) označil čas prihoda na parkirišče, kjer je dovoljeno parkiranje do dveh ur. Parkirišča brez plačila parkirnine in z omejenim časovnim parkiranjem so urejena pred občino, domom upokojencev, veleblagovnico Nama, na avtobusni postaji, pri bolnišnici na Gosposvetski, pod Rotenturnom in pri zdravstvenem domu.
Nov prometni režim velja od prvega septembra, za izvajanje odloka o ureditvi cestnega prometa pa skrbi komunalno-redarska služba pri mestni občini, ki kršitelje tudi kaznuje. Najnižja kazen je pet tisočakov. Zoper trdovratneže, ki puščajo vozilo ped vhodom in tako komu onemogočajo dostop do objekta, ukrepajo strožje.
»V občini ugotavljamo, da je časovno omejeno parkiranje nujen ukrep, saj parkirnih mest v starem mestnem jedru ni možno več dodatno povečevati. Zato vztrajamo, da se pri vseh novogradnjah večjega obsega parkiranje uredi z gradnjo podzemnih garaž. Prva tovrstna se obeta na Celjski cesti, kjer se gradi poslovno-stanovanjski objekt,« je še povedal Ivan Plevnik.
S septembrom v dogovoru z avtobusnim prevoznikom Koratur uvajajo tudi vožnje manjših avtobusov mestnega potniškega prometa, s katerimi bodo poleg mestnih relacij s Slovenj Gradcem povezali še naselja Šmartno, Podgorje in Pameče.
Jasmina Detela
PLAZOVI, JAME, BLATO
V Bistriškem jarku, kjer se cesta odcepi od doline in se po stari knapovski soteski prične prebijati proti lepemu Jerneju, je bila za krajane pomembna in lepa slovesnost, kasneje na vrhu, pri kmetu Primožu, pa tudi sprostilno rajanje.
Veselje za danes in za prihodnost.
Proslavili so delovno zmago, dva in pol kilometra asfaltirane ceste proti vrhu, in to na tistem najzahtevnejšem delu, kjer je bila potrebna zaščita pred hudournikom in je samo na tem kratkem odseku stala trideset milijonov tolarjev. Od tega jim je država primaknila tretjino, drugo je denar občine Muta.
Jernejčani, koliko jih je še ostalo na kmetijah, si krčevito prizadevajo za obstanek, za napredek, za dohitevanje drugih, ki jim je dano živeti v boljših pogojih. Propad se je pričel že davnega 1919. leta, ko so se odločili za takratno SHS in so si pretrgali povezave in poti s sosedi, ki so ostali v Avstriji. Od takrat pa vse do pričetka šestdesetih let je šlo samo še navzdol. Tedaj so pričeli s prvimi cestami, najprej s tisto po Prevolovem grabnu, pretežno namenjeno izvozu lesa.
Zatem so gozdarji organizirali buldožersko prebitje današnje avtoceste. Domačini pa so dajali in dajali samoprispevke, za cesto, za elektriko, za telefon. Država pa, saj vemo, dolgo sploh ni imela »doktrine« za ohranitev poseljenih mejnih območij, šele bližje našim časom smo pričeli govoriti o »živi meji«.
So prišli Perniški muzikantje, zapela in zaigrala so domača dekleta in bilo je res veselo. Pa so tudi to izkoristili za ustvarjalne pogovore, kako naprej, kako za otroke in prihodnost kraja, kije eden najlepših v tej divji pokrajini. Ta čas je še veliko voženj po luknjah, blatu ali v suši po prahu. Ampak Jernejčani danes krepko lovijo zaostanek za drugimi in za sosedi. Če bomo v Sloveniji hoteli in znali malo bolj poškiliti v ta skrajni koroški kotiček, bi znala tudi za te ljudi posijali tista tolikokrat obljubljena »za otroke lepša prihodnost«.
k.valtl
Zdravje je sreča...
Po več kot sto letih smo v Sloveniji ponovno vzpostavili načelo vzajemnosti v zdravstvenem zavarovanju. Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d.v.z. je specializirana zavarovalnica, ki je bila ustanovljena novembra 1999 po Zakonu o zavarovalnicah in uresničuje načelo zagotavljanja medgeneracijske izravnave stroškov. Pri tem je prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb, Vzajemna se je ločila od ZZZS in začenja kot samostojna zavarovalniška hiša. 0 tem smo se pogovarjali z Gorazdom Dretnikom, vodjem Vzajemne - Poslovne enote Ravne na Koroškem:
»Moram povedati, da zaradi nove organiziranosti ni prišlo do nikakršnih sprememb za naše zavarovance. Vsem, ki so bili doslej zavarovani pri ZZZS, smo v skladu z zakonom avtomatsko prenesli zavarovanja v Vzajemno.«
Ime Vzajemna ima najbrž svoj pomen. Kateri?
»Oblikovanje premij brez upoštevanja načela vzajemnosti bi vplivalo na večjo diferenciacijo stroškov, kar bi pomenilo nedostopno premijo za starejše in bolj rizične skupine zavarovancev. Osnovno vodilo Vzajemne je dostopna zdravstvena varnost za vse življenje in zadovoljni zavarovanci, vzajemnost pa temeljno načelo, kjer si zavarovanci med seboj pomagajo, vsi presežki pa se vračajo v obliki bonusov in za oblikovanje varnostnih rezerv, pri katerem lahko zavarovanci kot člani Vzajemne prek organov upravljanja vplivajo na njeno poslovanje in uresničevanje njenih ciljev.«
Pokrivate precej veliko območje. Kako ga obvladujete in kako imate organizirano mrežo zastopstev?
»Vzajemna PE Ravne na Koroškem zajema območje od Mozirja v Savinjski dolini do Podvelke v Dravski dolini ter Črne na Koroškem v Mežiški dolini. Sedež PE Vzajemne je v Ravnah na Koroškem, zastopstva pa imamo v Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi, Velenju in v Mozirju, tako da imamo mrežo zavarovalnih zastopnikov na celotnem območju.«
In kaj Vzajemna zdravstvena zavarovalnica ponuja svojim zavarovancem?
»Vzajemna ponuja zavarovanja za doplačila do polne vrednosti zdravljenja, kar pomeni, da s tem zavarovanjem v bolnišnicah, zdravstvenih domovih in zdraviliščih za standarden način zdravljenja in za standardne zdravstvene pripomočke, kot so predpisani po Zakonu in Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne plačamo ničesar.«
Zavarovanci smo na domove prejeli vaš dopis, na osnovi katerega bi sklenili dolgoročno zavarovanje. Zakaj?
»S sprejetjem Zakona o zavarovalnicah, ki določa, da so dolgoročna zavarovanja neobdavčena, smo meseca junija pričeli z akcijo prehoda naših zavarovancev na dolgoročna zavarovanja. Zavarovanci so torej na dom prejeli dodatek k zavarovalni pogodbi, da pristopijo k desetletnemu zavarovanju. Z naslednjim mesecem se jim premija zniža za 6,5%, kolikor znaša davek na zavarovalniške storitve. Akcija bo potekala predvidoma do konca leta.«
To velja za prostovoljno zdravstveni zavarovanje. Kaj pa vaša ostala ponudba?
»Poleg teh zavarovanj ponujamo tudi nadstandardna zavarovanja, zdravstvena zavarovanja z medicinsko asistenco za potovanja v tujino preko priznane švicarske zavarovalnice ELVIA, zavarovanja za vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje in podobno. Zelo zanimiveje zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini, s čimer si lahko zagotovimo mirno bivanje v tujini. To zavarovanje lahko sklenete na PE
in vseh zastopstvih Vzajemne, kot tudi na turističnih agencijah Relax, Koratur, Kreta, Svit, Kompas Continental, zavarovalniško posredovanje Logar...«
Ali kartica zdravstvenega zavarovanja vpliva na delo Vzajemne?
»Z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, kjer smo pričeli s prostovoljnimi zavarovanji, še naprej odlično sodelujemo. Tudi na področju kartice zdravstvenega zavarovanja ni nobenih problemov, saj se zavarovanci Vzajemne izkazujejo kar s to kartico. Zavarovanja za doplačila in nadstandard se namreč pri potrjevanju kartice avtomatsko vpišejo na kartico, kar je tudi praktično za zavarovance, saj jim ni potrebno nositi s seboj še dodatnih izkaznic. Kartica se ob rednem poravnavanju premij podaljšuje vsake tri mesece za aktivno populacijo in vojne veterane oz. civilne žrtve, upokojenci pa kartico potrdijo enkrat letno.«
Kakšni pa so načrti Vzajemne za prihodnost?
»Naši cilji poslovanja ščitijo dolgoročne zdravstvene in socialne interese zavarovancev, zavzemamo pa se tudi za jasne pogoje zavarovanj in večji nadzor države nad dopolnilnimi zavarovanji v smislu zaščite interesov zavarovancev. Delavci Vzajemne se zavedamo, da lahko samo s kvalitetno ponudbo in kakovostnim servisiranjem storitev zagotovimo zavarovancem pričakovanja na področju zdravstvenih zavarovanj. Zato velja naše načelo: »Zdravje je sreča, nesrečo zavarujemo mi.«
-dik
Gorazd Dretnik: Osnovno načelo Vzajemne so zadovoljni zavarovanci.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Območna enota Ravne na Koroškem, Ob Suhi llb, (p.p. 91), 2390 Ravne na Koroškem Tel.: 0602 / 280 100; Faks: 0602 / 280 260
Sporočilo
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije obvešča zavarovane osebe o novi možnosti elektronskega naročanja konvencijskih potrdil za uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja med začasnim bivanjem v tujini preko Zavodove spletne strani http://www.zzzs.si.
V okviru celovite akcije »Urejanje zdravstvenega zavarovanja pred odhodom v tujino v letu 2000« Zavod s tem omogoča osebam, ki so obvezno zdravstveno zavarovane v Republiki Sloveniji, elektronsko naročanje potrdil, ki so določena z meddržavno pogodbo (konvencijo), in sicer za države Avstrijo, Belgijo, Hrvaško, Italijo, Luksemburg, Nemčijo, Nizozemsko in Romunijo.
Naročnik potrebuje za uspešno elektronsko naročanje konvencijskih potrdil poleg veljavne kartice zdravstvenega zavarovanja dostop do interneta ter spletni brskalnik Microsoft Internet Explorer ali Netscape Communicator, različico 4.0 ali novejšo. Zaželjeno je, da ima naročnik tudi naslov za prejemanje elektronske pošte.
Postopek naročanja je preprost in prilagojen Internetu. Konvencijska potrdila naroči naročnik na spletni strani Zavoda (http://www.zzzs.si) zase ali za večjo skupino zavarovanih oseb (skupno največ sedem oseb), in sicer na podlagi vnosa vidnih podatkov, izpisanih na kartici zdravstvenega zavarovanja. Pristojne službe Zavoda z elektronsko pošto naročniku v roku 24 ur potrdijo sprejem naročila, obdelajo naročilo in v primeru, da ni ovir za izdajo konvencijskih potrdil (npr. neuspešna identifikacija osebe, neurejen status zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju idr.) pošljejo konvencijska potrdila naročniku z navadno poštno pošiljko v roku treh delovnih dni.
za javnost
Zavarovane osebe opozarjamo, da je posamezno naročilo lahko vezano le na eno državo in da se konvencijsko potrdilo izda za obdobje največ 90 dni. Zavarovanim osebam priporočamo, da opravijo naročilo vsaj štiri delovne dni pred odhodom v tujino, in sicer zaradi časa, potrebnega za obdelavo naročil in pošiljanja po pošti.
Nova elektronska storitev je brezplačna, saj Zavod na ta način pomembno znižuje stroške lastnega poslovanja, promovira sodobno elektronsko poslovanje in dosega boljše organizacijske pogoje za delo oddelkov oz. služb za mednarodno zavarovanje v času turistične sezone.
Nova elektronska storitev se je v obdobju testiranja izkazala za varno. Informacijski sistem, ki podpira elektronsko naročanje, zagotavlja varen prenos osebnih podatkov, saj omogoča kriptiranje podatkov, celovitost prenosa podatkov in skrbi, da so podatki naročnika zagotovo posredovani na strežnik Zavoda in ne na katerikoli drugi strežnik. Zavod bo, tako kot to velja tudi za celotno dejavnost Zavoda, vse podatke varoval v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Dodatne informacije dobijo zavarovane osebe na spletnih straneh Zavoda in na oddelkih oz. službah za mednarodno zavarovanje v vseh območnih enotah in izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO
ZAVAROVANJE SLOVENIJE
Območna enota Ravne na Kor.
Adi CIGLER, univ. dipl. prav.
Korošce rado potegne v gore
Spomini in vabila na pohode.
Pod Košenjakom, v planinski koči dravograjskih planincev, je bilo zadnjo soboto avgusta dvajseto, že jubilejno srečanje koroških planincev, več kot 7000 jih je. Domačini so svojo nalogo organizatorja opravili odlično. Vsemu so dodali še čudovito razstavo planinca Ludvika Pušnika, zaigrali so godbeniki - domačini z Ojstrice, zapeli pevci, predsednik sveta koroških občin, Janez Praper, pa je na slovesnosti prerezal trak razširjene Koroške planinske poti, ki ima 31 kontrolnih točk, prične in konča se na Ravnah.
Niso vsi narodi, ki živijo pod gorskimi vršaci, tudi planinci. Ampak Slovenci smo, Korošci pa smo prav gotovo še za spoznanje bolj mahnjeni na planine in nas dokaj množično, v vsakem letnem času kaj rado potegne v prijazen, sproščujoč pohod ali v napore vrhov. Koroški planinci pa se že dvajset let kar zapored zbiramo, letos na tem, prihodnjič na kakšnem drugem vrhu, in tako krepimo tudi naše medsebojno sodelovanje, poznanstvo, pa tudi pomoč. Takšna srečanja so vedno tudi lepa priložnost za razne predstavitve, pa tudi za priznanja in pohvale tistim, ki so bolj pridni med pridnimi. Letos smo zabeležili kar tri posebnosti, tri lepe pridobitve. Odprli smo podaljšano Koroško planinsko pot. Ko bomo premerili korake, težave, radosti in lepote nove poti, bomo o njej napisali kaj več. Za enkrat naj bo dovolj, da boste za takšen obhod potrebovali kar teden dni, dajo lahko pričnete in končate kjerkoli, le krog je potrebno skleniti, če pač hočete reči, da ste jo prehodili. Drugače pa, vsak košček sam in za sebe je vabljiv, lep.
Hkrati ob otvoritvi smo dali pohodnikom na pot tudi poseben vodnik te poti. Nič novega, morda porečejo boljši poznavalci. Ampak avtorji pod taktirko Igorja Glasenčnika so opravili lepo delo. Združili so raztreseno zrnje v en snopič, pa tudi dodali kar precej novega v prijetno knjižico.
Ludvik Pušnik je pripravil pregledno razstavo planinske fotografije in fotografije iz dela planinskega podmladka v njihovem dravograjskem društvu. Vidi se, da je v to vloženo več let dela, skrbnega zbiranja in izbora. Preveč dela za en sam dan, pa upamo, da bomo to lepo zbirko videli še kje. Kakšnih 150 posterjev in še nekaj »drobiža«. To zasluži, da bi videl še kdo. Sicer pa je za planinca Ludvika fotoaparat skorajda identifikacijski znak na vseh pohodih. Na prireditvi so spregovorili mnogi možje, tudi podpredsednik PZ Slovenije, poslanec državnega zbora in drugi. Prav zanimivo, prav vsi dokazano stari planinski navdušenci, morda se prav zaradi tega tudi znajdejo v tej druščini.
V lepem vremenu in plesu je minilo to druženje. Pa planinski srečno do prihodnjega leta.
k.vaiti
Mojstrovine iz lesa nekdaj in danes
Črna je občina z največjo površino v Mežiški dolini, ki je obilno poraščena predvsem z iglastimi gozdovi. Gozdovi dajejo gorskim kmetijam možnosti za obstanek in razvoj, saj za večjo predelavo hrane v višinskih legah ni pogojev, močno pa so se zmanjšale možnosti za delovna mesta v dolini. Tako se domačini znova usmerjajo v to naravno bogastvo. Od tod tudi ideja tukajšnje izpostave Zavoda za gozdove, da v sodelovanju Turističnega društva v okviru letošnjega Turističnega tedna, oživi številne načine gospodarjenja z lesom skozi prikaz spretnosti, ki še niso šle v pozabo. Prireditveni prostor pred hotelom Krnes in kulturnim domom so spremenili v kmečko-gozdarske delavnice na prostem. Obiskovalcem pa so ljudske pesmi približali gostje iz Prlekije, Ansambel Pristavške ščuke, katerih posebnost so doma narejena glasbila.
Videli smo nastajanje lesene ograje; je brez železnega dela, narejena iz smrekovih in macesnovih nacepljenih deščic (debelejših skodlov), kolov ter obročkov iz smrekovih vej. Pravijo mu »ševtast plot«, pa tudi kar Koroški ter ima značilno poševno lego deščic. Odstranjevanje skorje oz. lupljenje lubja z ročnim orodjem sta izvedla dva gozdarja oz. holcarja. Nekdaj so s prodajo skorje, ki so jo uporabljali za predelavo kož, lahko lepo zalužili, uporabili sojo tudi za strehe v gozdarskih začasnih bivalnikih, kjer so ostajali v času dela in se vračali ob koncu tedna v dolino. Za pridobivanje celuloze iz lesa, pa so skorjo morali odstraniti do prve letnice debla. Steljeraja je delovni praznik na kmetijah , ko so si sosedje medsebojno pomagali. Dogajala se je pred zimo. Smrekove veje so oklestili in praviloma odpeljali domov, kjer so v družabnosti popestrili vsakdanje življenje. Ta dogodek je pomenil uživanje posebnih jedi ter negovanje šeg in običajev. Ogledali smo si še številna opravila, kot so izdelava šitelnov in kritje strehe (iz smrekovega lesa nacepljene deščice, ki so tod nekdaj nadomestile druge materiale), zadnja leta pa so mojstri te obrti zopet iskani; nadalje vrtanje cevi za vodo, da so bili domači vodovodi kar leseni, izdelavo korit in žlebov za vodo, tesanje, izdelavo košev, rezbarjenje in čebelarjenje.
Zvečer so v kulturnem domu uprizorili še Lovčev večer, kjer so ob zborovskem petju uprizorili lovski krst.
Samo Šavc
PREPIH
naši kraji
Skrite lepote Koroške
KOZARNICA
Razpotegni ega, strma, gozdnata planina v sklopu Uršljegorskega masiva je polna znamenitosti, divjine, skritih, težko dostopnih kotičkov: Tonijevo, Kozarinovo, Kozji hrbet, Volčje jame, Cuc, Neža, Marijino mleko, Muhavnik in Planje, to je le nekaj zanimivih imen, ki pričajo o tem.
Lepa, sončna in topla oktobrska nedelja leta 1929 je bila, ko se je moj dedi, stari Lužnik, Lenart Kuhar, ki je bil rojen pri Toniju pod Črnim vrhom in Kozarnico, odločil, da bo vnukom pokazal svojo rojstno hišo, Tonijevo bajto v planini, Cuc, Nežo, izvir Hotuljke ter znamenitosti in lepote Kozarnice.
Na pot smo se podali zjutraj. Šli smo, dedi, jaz in moj stric po očetovi strani, Jože Gorenšek, ki je tedaj živel pri nas, pri Lužniku. Gredoč smo se ustavili pri stricu Ivartniku, kjer sta se nam pridružila najstarejša otroka, Nace in Tončka, oba starejša od mene, ki sem tisto poletje napolnil šest let.
Skupaj smo odšli najprej k Toniju in si ogledali takrat ravno in borno Tonijevo bajto, kjer je bil rojen naš dedi in odkoder je izhajal znameniti rod hotuljskih Kuharjev. Od Tonija smo nadaljevali pot mimo sosednje Kozarinove bajte, kije danes ni več. Bila je še skromnejša in bornejša kot Tonijeva. Obe bajti sta stali na sosednjih robovih. Po globoki globeli med njima je tekla voda.
Od Kozarina smo odšli na »Kozji hrbet« in najprej k »Cuc Neži«, k izviru Hotuljke. Spotoma nam je dedi pripovedoval, daje po pripovedovanju njegovega dedija in njegovega očeta nekoč ves Kozji hrbet in vso Kozarnico zaraščal pravi pragozd. V njem so živeli volkovi, ki so ob jasnih večerih, ko je svetila polna luna, pošastno tulili in zavijali, daje odmevalo po okolici. Ljudje sojih lovili tako, da so na njihovih stečinah kopali globoke »Volčje jame«. Tja so jim nastavljali vabe, da so padli vanje in se ujeli.
Izvir Hotuljke je moral biti nekoč lep slap, kjer je voda padala čez skalovje. Pozneje se je voda prestavila pod zemljo in sedaj samo curlja in kaplja čez skale, zato ji ljudje pravijo »Cuc Neža«.
Skozi kožate bukove in smrekove gozdove, pomešane z macesni, nas je pot peljala visoko v strmine Kozarnice, pod njen najvišji vrh, skalnati Muhavnik.
Nekje pod skoraj navpičnimi, skalnatimi stenami nam je dedi pokazal luknjo v skalovju, pravzaprav pod skalovjem. Luknja je bila veliko kot vrata v krušno peč. Prižgali
smo karbidovko, ki jo je vzel za ta namen s seboj stric, in drug za drugim za dedijem zlezli po ozkem skalnatem, ne preveč dolgem rovu pod zemljo. Rova je kar naenkrat zmanjkalo, ker seje razširil v veliko, široko, dolgo in visoko dvorano, snežno bele barve. S tal in s stropa so rasli in viseli snežno beli kapniki, podobni svečam. Tla in stene je prekrivala mokra plast mehke, snežno bele snovi. Voda je kapljala s sten in stropa prostora. Po tleh so bile kotanje, polne bele, mleku podobne vode. Kapanje vode je glasno odzvanjajo od sten podzemne jame. Tiho smo stali in dolgo časa strme občudovali lepoto tega podzemeljskega prostora. Slika se mi je neizbrisno, za vse življenje, vtisnila v spomin.
Naše strmenje in občudovanje je pretrgal dedi, ki nam je rekel:
»No, zdaj sem vam pa pokazal jamo, za katero le malokateri človek ve. To je jama z »Marijinim mlekom«! Tako se imenuje zato, ker je vsa tako snežno bela. Voda, ki kaplja s stropa in sten ter se nabira v kotanjah na tleh, pa je bela in podobna mleku. Ljudje imajo to za čudež in ga imenujejo »Marijino mleko«.«
»Kdo ve«, je zamišljeno nadaljeval dedi, »ali je jama še daljša od te, kolikor je je videti. Bog ve, kaj lepega še skriva. Morali bi jo raziskati. Zapomnite si jo, kajti mogoče je nikoli več ne boste imeli priložnosti ponovno videti. To sem vam hotel pokazati, kot je nekoč v moji mladosti pokazal to jamo meni moj dedi«.
Mogoče je celo, da je to tista jama v Kozarnici, o kateri piše hotuljska cerkvena kronika, ki pravi:
»... da so neke temne noči prišli maskirani možje po duhovnika v Kotlje in ga odvedli v neko jamo visoko v planini. Tam je moral spovedati ranjenca, ki so ga po odhodu duhovnika ustrelili. Bili so to roparji, rokovnjači, pajdaša pa so ustrelili, ker bi jih bil oviral pri njihovem delu, ker je bil težko ranjen.«
Dedijeve besede, da si naj jamo dobro ogledamo in si zapomnimo, kar smo videli, so se žal izpolnile. Vhod v podzemno jamo z »Marijinim mlekom« je zasul plaz in ga ni
mogoče najti. Danes ne vedo točno, kje je jama, še manj pa, kje je vhod vanjo. Jamo je dobro poznal tudi rajni Renar, kmet v Podgori. Z njim sva se dogovarjala, da jo bova poiskala, vendar je umrl, preden sva prišla do tega, da bi uresničila najino zamisel.
Po nevarni, skoraj navpični strmini smo se nato za dedijem povzpeli na vrh Kozarnice. Na Muhavnik, njeno najvišjo točko. Tam je trigonometrična točka. Tam poteka tudi nekdanja Koroško Štajerska deželna meja, čez Sklep in Kozji hrbet na Cuc Nežo. Od tam na vrh Muhavnika in naprej čez Planje do Lesenega križa. Od njega na Zidani križ in cerkev sv. Uršule na Gori.
Ko smo po nevarnem in napornem plezanju po skalovnju na vrh Kozarnice vsi izmučeni in potni obsedeli na vrhu skale, na Muhavniku, kakor je skalo imenoval dedi, smo občudovali prekrasen in čudovit pogled na naše Kotlje, ležeče v dolini. Pa tudi na naše sosednje Sele.
Dedi je še kar naprej govoril in nam pripovedoval, da so bili nekoč na vrhu Kozarnice, na Planjah, hotuljski pašniki, kjer so hotuljski kmetje pasli živono.
Pripovedoval je, kako se je nekoč zgodilo, da je nek Pavšarjev vol padel z Muhavnika in obvisel naboden na viharnik, ki je rasel v skalovju, nad prepadom. Ranjena žival je od strahovite bolečine strahotno rjula in tulila cela dva dni in dve noči, preden so lahko prišli do nje in jo ubili. Da so lahko prišli do vola, so se morali po vrveh spustiti z vrha Muhavnika do mesta, kjer je obvisel.
Pot proti domu smo nadaljevali po Planjah, Tratah in pašnikih proti Jelenskemu travniku in Koritu, izviru potoka črna pod Črnim vrhom.
Potok Črna, ki z enim krakom izvira pri Koritu na Črnem vrhu, z drugim pa pod Šmohorico na Uršlji gori, nekateri zato imenujejo tudi »Uršlja«, ki teče mimo Jurčka, Lužnika in se v Kotljah pri Zdovčevem mlinu izliva v Hotuljko.
Od Korita smo se tudi mi mimo Žegnanega studenca v gozdu nad jurčkom spustili mimo Jurčka naprej v dolino proti domu.
Rok Gorenšek
PREPIH
^nasH«raji
ZM - PE PODRUŽNICA SLOVENJ GRADEC USPEŠNA ZA PRIHODNOST SVOJIH ZAVAROVANCEV
Direktor PE Podružnice Slovenj Gradec, Janez Blagotinšek in vodja prodaje, Nevenka Čas, sta v razgovoru za naš časopis na kratko predstavila nekatere novosti v ponudbi Zavarovalnice Maribor. Povedala sta naslednje:
»Zavarovalnica Maribor je prejela uradno obvestilo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o potrjenem pokojninskem načrtu. Ta potrditev je le še dokaz več o kakovostnem poslovanju ZM, ki ga je naša zavarovalna hiša izkazala že lani marca s prejetim certifikatom kakovosti poslovanja ISO 9001. Pred kratkim smo v PE Slovenj Gradec zelo uspešno (brez korektivnih ukrepov!) »prestali« zunanjo presojo kvalitete poslovanja. To dokazuje, da pri nas kakovost dela ostaja na zahtevanem nivoju.
Zavarovalnica Maribor je s svojimi poslovnimi rezultati v lanskem letu, ko je ustvarila preko 830 milijonov tolarjev čistega dobička in od tega kar 500 milijonov pripisala svojim življenjskim zavarovancem, dokazala, daje vredna zaupanja tudi državnih institucij. Zato poročilo Agencije, ki je ZM kot prvi zavarovalnici izdala soglasje k pokojninskemu načrtu brez pridržka, in odločitev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ne presenečata. Posebnosti pokojninskega načrta Zavarovalnice Maribor sta v zajamčenem donosu, ki znaša 60% povprečne letne obrestne mere na državne vrednostne papirje z dospelostjo nad enim letom (kar je 20% več kot predpisujejo ustrezni zakoni!) in v vstopnih stroških, ki
Janez Blagotinšek, direktor ZM PE Podružnica Slovenj Gradec
znašajo od 8 do 5 odstotkov (od prvega do četrtega in vseh nadaljnjih let plačevanja). Provizija za upravljanje znaša 1,5% premoženja kritnega sklada.
Zavarovalnica Maribor bo sklepala individualna in kolektivna prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja. Svojo vlogo ZM trenutno prepoznava v svetovalni instituciji, ki ji zavarovanci že zaupajo. Vključitev v dodatno pokojninsko zavarovanje je dolgoročna in natančna odločitev, ki jo bodo sprejemali posamezniki in podjetja, kjer se že kaže vloga sindikatov pri vpeljavi sistema teh zavarovanj v poslovno politiko. Po predvidevanjih bo tržni delež Zavarovalnice Maribor znašal vsaj 10 odstotkov, kar predstavlja okoli 40.000 zavarovancev.
Zavedamo se, da bomo pri trženju dodatnih pokojninskih zavarovanj poslovne enote odigrale pomembno vlogo. V Podružnici
Nevenka Čas, vodja prodaje slovenjgraške podružnice ZM
Slovenj Gradec relativno majhnemu kolektivu s prizadevnim in poštenim delom uspeva ohranjati zaupanje zavarovancev.
ZM ima na Koroškem še zmeraj večinski tržni delež. Konec meseca julija smo začeli s trženjem zanimivega, sodobno oblikovanega produkta individualnih premoženjskih zavarovanj. Verjamemo, da bomo tudi v prihodnje vsaj tako uspešni, kot smo bili do sedaj, še posebej pri trženju dodatnih pokojninskih zavarovanj in individualnih premoženjskih zavarovanj.«
Ob koncu sta sogovornika za vse, ki se zavedate pomembnosti varčevanja za starost, predvsem pa za mlade, ki jih bo letošnja pokojninska reforma najbolj žudarila po žepu’, predstavila še informativni izračun za osebo, ki pri ZM po pokojninskem načrtu varčuje 20 let in mesečno vplačuje 10.000 tolarjev: za moškega, ki se upokoji pri 63 letih, bi dodatna mesečna pokojnina znašala 32.235,50 tolarjev; za žensko, ki se upokoji pri 60 letih, pa bi dodatna mesečna pokojnina znašala 24.140,50 tolarjev.
-vik
Kapla je praznovala
Kapla v letu 2000 praznuje svoj prvi občinski praznik. Imeli so turnir v malem nogometu, tekmovali so v streljanju na glinaste golobe, kolesarji so se pomerili v dirki dveh dežel, na Kapli so se dobili tudi planinci in drugi ljubitelji planin in se odpravili po novi razgleni poti Kaple... Največji dogodek praznika pa je seveda odprtje nove Osnovne šole v tem kraju. V premostitvenem času so imeli pouk kar na treh lokacijah. 10. septembra so predstavili monografijo o Dravi, delo kar desetih avtorjev, ki predstavljajo Dravo v vsej njeni zgodovinski, energetski in turistični vrednosti.
Kristl Vaiti
MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC
Spoštovane občanke in občani!
Ob občinskem prazniku Mestne občine Slovenj Gradec čestitam
in se zahvaljujem vsem posameznikom, kolektivom in še posebej našim primestnim vaškim skupnostim za vse, kar ste storili, da je naše življenje lepše in strpnejše in ker se trudite, da bi nam uspelo uresničiti še vse neuresničene potrebe.
Vabim vas, da se udeležite kulturnih in športnih in drugih prireditev ter predstavitev, ki bodo potekale v naši občini v prazničnem tednu.
Janez Komljanec župan
MESTO GLASNIK MIRU

PEACE MESSENGER CITY
Audi
Pravica imeti (čisto) svojega.
Audi A4 Copyright.
' A*
- - .... . ->	,v.
ovžk.
Ker že za polovično ceno dobite enega od paketov dodatne opreme: Elegant I, Elegant II, Sport I ali Sport II.
Paketa Elegant I in Sport I sta bogatejši različici že tako pestrih paketov Elegant II oziroma Sport II. Naj naštejemo nekaj vsebine paketov:
Elegant I: kovinska barva, 4-kraki usnjen volan, sredinski naslon za roke spredaj, radio concert, 5-kraka lita aluminijasta platišča, pnevmatike 205/55 R 16 W, električno nastavljiva sprednja sedeža, vključno z električno ledveno oporo, deljivo (1/3:2/31 naslonjalo zadnje sedežne klopi in še in še.
Sport I: športna sprednja sedeža, športno podvozje, 3-kraki športni usnjen volan, mehanska nastavitev višine sprednjih sedežev, električna ledvena opora sprednjih sedežev, 9-kraka lita aluminijasta platišča, pnevmatike 205/55 R 16W, električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali, ksenonske luči, naprava za čiščenje žarometov, ogrevana ključavnica v voznikovih vratih, voznikov informacijski sistem in še in še.
Sicer pa, oglasite se pri nas - pričakujemo vas.
Avtocenter
Meh
GOSTIŠČE EDLVAJS II
Dolga brda, Holmec tel.: 0602 31 182
GRAFIK SERVIS
Veselin Vukovič, s.p.
gsm 041 707 862

Koroška cesta 7d 3000 Velenje
Telefon: 063 898 25 22
moda
PREPIH
Skrivnost dobrega kostima
(moške obleke)
ali
podoba urejene ženske
(moškega)
Piše: Stanka Blatnik
Konec veselja nad vročimi sončnimi dnevi nas kar nekako prisili, da začnemo razmišljati o toplih oblačilih. 0 tistih, ki jih moramo obleči vsako jutro, preden se napotimo v službo, v šolo ali po opravkih. Način življenja, ki ga živimo, od nas zahteva določeno urejenost. Če to ni le služba, so tukaj še številna, nepisana pravila in merila, ki vzpostavljajo podobo sodobno urejenega posameznika.
Če izpustimo ukalu-pljeno garderobo zapetega poslovneža, ostaja pod pojmom urejenost še ogromno prostora za izražanje lastne osebnosti in osebne svobode, tudi v klasičnem oblačenju. Tukaj gre za vzpostavitev odnosa med smernicami, ki veljajo za lepe, moderne in zaželjene, ter osebnimi težnjami, s katerimi želimo izpostaviti svoje osebne lastnosti in telesne značilnosti.
Najvarnejši način urejenega oblačenja že več desetletij predstavljata moška obleka in ženski kostim.
Mnogi so mnenja, da pri tovrstni izbiri ni mogoče zgrešiti. Kar pa ne drži. Tudi tukaj obstaja cela vrsta pravil, predvsem pri moških. Ta se gibljejo od ustreznih dolžin rokavov, hlačnic, dolžine suknjiča, dolžine srajčne manšete, ki lahko gleda izpod rokava suknjiča, višine žepov, višine prvega gumba pod ovratnikom, višine razporkov itd. Pri ženskah so pravila že od nekdaj manj stroga, saj je celotna ženska moda bolj fleksibilna in raznolika.
In kakšna je najmanj tvegana izbira najvarnejšega načina oblačenja: kostima?
Za idealne postave in nezahtevne ljudi je to gotovo nakup. Je najhitrejši, pogosto najcenejši, njegov rezultat pa je viden takoj. Vsako oblačilo je možno pomeriti in preveriti ustreznost modela, velikosti, konstrukcije, barvno ujemanje in možnosti kombiniranja z drugimi kosi oblačil. V naših krajih je izbira sicer zelo okrnjena, če pa se napotite vsaj v našo prestolnico, pa le ta ne bi smela biti problem. Kaj pa zahtevnejši ljudje in tisti s posebnimi merami, ki jih ni malo? Tudi za te obstaja rešitev. Krojaštvo in oblikovanje oblačil po meri sta najboljša možna izbira, ki pa je lahko prav tako tvegana zaradi pomanjkanja strokovnjakov na tem področju.
Za oblikovanje in izdelavo dobrega kostima ni dovolj šivilja v sosednji ulici, ki šiva copate in robi zavese. Koliko ljudi je že neslo na metre blaga tako imenovanim ali kar »samozvanim« bližnjim šiviljam in krojačem, od njih pa prineslo kose povešenih cunj s svetlečimi prelikanimi robovi. Povrh vsega pa so za to žalost, ki je niso oblekli prav nikoli, plačali nemajhne vsote denarja.
PREPIH
moda
debelejšemu pa kompaktnejšo. Kolikor gostejši nanos lepila ima, toliko bolj kompaktna bo fiksirana tkanina. Pomembneje tudi, da izberete medvlogo v čim ustreznejši barvi, saj se kasneje pri gumbnici lahko vidi izpod osnovne tkanine.
Medvloga naj bo obvezno bombažna! Le ta se po osnovi (navpično ležečih nitih) pri fiksiranju lahko krči skupaj s tkanino. Razne sintetične izvedbe medvloge so primerne le za fiksiranje manjših površin sintetičnih materialov. Dober krojač bo fiksiral cel prednji del kostima skupaj z ovratnikom, žepi in zgornjim stranskim delom, torej naj bo tudi medvloge dovolj.
Ostali dodaten material predstavljajo še per-foriran centelinski trak za pas, sestavljeni ramenski podložki iz filca in pene, gumbi, zadrga za krilo ali hlače, sukanec, itd. Za posebne želje obstaja še cel kup dodatkov in pripomočkov.
Izbira šivilje, krojača, modnega oblikovalca. Tukaj se vaše naloge končajo, začenjajo pa se naloge vašega krojača ali oblikovalca. Te
pritrjevanje, robljenje in končno likanje. Skratka: postopkov in faz je toliko, da si jih je
Katere so najpoglavitnejše naloge na poti do dobrega kostima, izdelanega po meri?
Izbira osnovnega materiala.
Prva in zelo pomembna. Če le ta ni dovolj kakovosten, je ves nadaljni trud pri modeliranju, fiksiranju in oblikovanju oblačila zaman. Ali drugače povedano: Izdelek ne bo vreden toliko, kot boste zanj plačali.
Vrednost kostima predstavlja kar precejšen strošek, zatorej je dobro že pri izbiri materiala premisliti o njegovi namembnosti in priložnostih uporabe. Če je izbira prepuščena vam, se odločite za material ki se ne mečka, se enostavno vzdržuje in lahko obdeluje, saj bo zaradi tega tudi izdelek lepši. Z ozirom na uporabnost izberite tudi surovinsko sestavo materiala. V prodaji so večinoma mešanice različne sintetike z volno, bombažem ali svilo. Tudi kadar se prepustite nasvetom prodajalk, velja biti previden. Prodajalke za pultom so večinoma le prodajalke po izobrazbi in velikokrat njihovo poznavanje tekstila ne presega ločevanja med svileno podlogo in bombažnim platnom. Za pultom so zato, da čimveč prodajo, zatorej je dobro imeti tudi lastno mnenje.
Izbira dodatnega materiala.
Obsega nemalo elementov. Prva je izbira primerne podloge v ustrezni barvi. Ponavadi v najustreznejši, ki jo najdemo, saj je pri nas, podobno kot izbira osnovnih materialov, tudi izbira podlog dokaj skromna. Različne so tudi debeline in surovinski sestavi podlog. Za nošenje najprijetnejša je tista, ki vsebuje kar največ viskoze.
Sledi izbira medvloge ali po domače »centelina«. Ta je za oblikovanje in izdelavo kostima najpomembnejši! Lastnost, ki daje oblačilu odločilen izgled, stabilnost, kompaktnost in obstojnost, se skriva v debelini in prožnosti osnove medvloge ter v gostoti in kakovosti nanosa lepila na njeni površini. Tukaj torej ne gre varčevati. Če ste izbrali tanek osnovni material, mu pridajte nekoliko tanjšo medvlogo,
obsegajo načrtovanje modela, izračun vaših mer, risanje kroja po meri, modeliranje, krojenje osnovnega materiala, podloge, medvloge, fiksiranje medvloge vključno z leplenjem traku ob fazoni (ovratniku) in odležanjem fiksiranega materiala, sestavljanje, izdelavo žepov, notranjih šivov, fazone, všivanje rokavov...
Nato pridete zopet na vrsto, »na probo«. To je izredno pomemben del procesa pri nastajanju kostima. Tukaj se odpravijo vse pomanjkljivosti, nastale pri oblikovanju modela ali konstrukcije kroja zaradi odstopanja mer od standardnih.
Sledijo popravki šivov, lepljenje traku na mestu nekaterih šivov in na dolžinah, obdelava rokavne okrogline z vstavljenim materialom, ki daje pravilno obliko rokava pri ramenu, všivanje podložkov, vstavljanje podlage, izdelava fazone ali ovratnika, ročno oblikovanje, likanje, šivanje gumbnic in gumbov, izdelovanje pasu na krilu ali hlačah,
težko zamisliti. Še težje pa jih je izvesti pravilno in dovolj kakovostno. Tako, da je izdelek obstojen tudi po dolgotrajni uporabi in večkratnem čiščenju. Pogosto namreč srečamo velike in zelo opazne napake prav na izdelkih težje konfekcije, ki niso nastali v specializirani industrijski proizvodnji. Najpogostejše so že na prvi pogled opazne konstrukcijske pomanjkljivosti oblačil, nastale pri načrtovanju in modeliranju kroja, predvsem pri ljudeh z večjimi merami, prekratki rokavi in hlačnice, prekratki suknjiči in jakne, nefiksiran prednji del suknjiča, vidna odstopanja medvloge od osnovnega materiala na ovratniku ali celem prednjem delu suknjiča v obliki značilne mehurjaste površine, prelikani šivi, robovi ovratnika ali cele površine oblačil s svetlečim odtisom likalnika, ostro zalikan ovratnik, dvojna črta na hlačnici kot posledica nenatančnega likanja ipd.
Zatorej, če ste si omislili kostim po meri, dobro pretehajte, kakšen material želite, in predvsem, komu ga boste zaupali v delo. Je vredno.
družabna kronika
PREPIH
Dobrotniki
Čakajoč na Lojzeta
Tako osamljeno so čakale harmonike pod Najevsko lipo na Lojzeta Peterleta, slovenskega zunanjega ministra (zunanji zato, ker zastopa zunanje, to je avstrijske interese?). Lahko bi si izbral katero koli in godel kakor bi mu bilo ljubo. Bodisi tisto »Od Vardara pa do Triglava«, ki jo je prepeval v mladih letih, ali pa kakšno danes njemu ljubšo, jodlarsko.
Brez tunela
^ Tunel na Poleni je bil tako slaven, da ^ se je po njem ime-' fi novalo tudi ^ tamkajšnje turistično društvo, te dni pa so ga zrušili in ob njego-| vem slovesu tudi nazdravili. Tokrat so nazdravljali rušitvi tunela, mogoče pa bo kdo od mož na fotografiji (levo župan Mežice Janez Praper, v sredini podjetnik Marjan Slemenšek in desno župan Črne Franc Stakne) nazdravljal tudi po skorajšnjih volitvah v državni zbor?
Hvala bogu in hvala hudiču, da so na svetu dobrotniki. Dobrotniki človeštva, dobrotniki ljudi - bližnjih in daljnih po potrebi celo dobrotniki živali. Saj veste, kdo so dobrotniki? To so ljudje, ki vam priskočijo na pomoč, kadar jih najmanj potrebujete, ki vam svetujejo vse od a do ž, ki vas prepričujejo in so užaljeni, če vas ne uspejo prepričati, da morate živeti ravno tako, kot vam oni svetujejo, jesti jedi, ki jih oni priporočajo, početi stvari, ki vam jih oni nalagajo. Pri tem sploh ni važno, da vam morda do tega ali onega z njihovega repertoarja sploh ni, da vam ne ustreza, da vam morda lahko škoduje in vas v skrajnem primeru celo spravi v grob. Važno je le to, da vam hočejo pomagati in da znate vi in širša okolica (tudi družba imenovana) to ceniti v pravi in polni meri. Skromno, tiho in nesebično, predvsem pa vztrajno, so pripravljeni pomagati komurkoli, ne da bi pomislili na plačilo, kadar jim gre za čast, in ne da bi pomislili na čast, kadar jim gre za denar. Ozrite se vendar malo okrog sebe in videli jih boste ter se začudili, koliko jih je med nami. In to zdaj, v tem času, ki mu očitamo, da ni nič prida, da je zatrl človečnost, ljubezen, naklonjenost sočloveku, razumevanje in kar je še druge tovrstne robe.
Videli boste, koliko je okoli vas ljudi, ki so pripravljeni za drobno čast v obliki tega ali onega priznanja, medalje ali reda s tem ali onim znakom komu prevzeti težko breme dobro utečenega posla, že v celoti opravljene naloge ali funkcije v klubu ali društvu, kjer vse gladko in uspešno poteka. Koliko je ljudi, ki z veseljem prevzamejo na svoja ramena breme odločanja o drugih in o delitvi tega ali onega - če je treba, celo o delitvi denarja, ki ni njihov, ima pa lepe možnosti, da njihov postane.
Poglejte, koliko teh dobrotnikov je, ki so pripravljeni iti na kakšen sestanek ali srečanje le za to, da dobijo neko brezvezno dnevnico, potne stroške ali skromno pogostitev, ki ji vi morda v svoji nevoščljivosti celo pravite požrtija. In, ne nazadnje, koliko je okoli vas in ob vas ljudi, ki so vam pripravljeni svetovati in vam podariti cel slap besed zgolj zaradi tega, da se ve, kdo je glavni in kdo je kaj, morda tudi, kdo je nad kom...
Pripravite dlani in zaploskajte. Zaploskajte jim, zaslužijo si to, ti naši dobrotniki, saj česa drugega od vsega svojega truda po svojem mnenju nimajo.
Dajgmah
, -
PARADIŽNIK V VIŠAVAH
Na svojem vrtu na Pohorski cesti v Slovenj Gradcu sta Ema in Vinko Kešpret letos vzgojila paradižnik, ki je zrasel v višino kar preko tri metre. Z skrbnim gnojenjem in zalivanjem ob sušnih dneh ter ob privezovanju je paradižnik lezel v višave, pridelek pa, kot vidite, je bogat in obilen.
Posnetek F. Jurač
Vsestranska Irma
Ko so na srečanju državnikov pri Najevski lipi iskali partnerja varuhu človekov pravic Ivu Bizjaku za žaganje hloda, se je v hol-carsko delo pogumno vključila načelnica Upravne enote Ravne na Koroškem Irma Pavlinič-Krebs. Gospa Irma, ki sicer odlično obvlada upravne in pravne postopke ter komunikacijo z javnostjo, pa tudi z ministri iz katerekoli vlade, je tako dokazala, da se spozna tudi na holcarska opravila. Kako tudi ne - rojena je bila v Črni na Koroškem...
Nafta pod Namo?
Tako so se v šali spraševali mimoidoči sredi vročega avgusta, ko so stroji zaorali v zemljo tik ob poslopju ravenske Name. Ko je bila luknja dovolj globoka, so do županje Ivane Klančnik prišla čisto zaresna vprašanja, ali čisto zares iščejo nafto. Pomiril jih je šele kategorični NE prve dame občine Ravne, ki je vljudno pojasnjevala, da je ob ureditvi okolice pač potrebno položiti nekaj novih cevi za mestni toplovod. Z naknadnimi popravili pa je bilo že v preteklosti dovolj

Slovenjegraški galerist in svetnik Niko R. Kolarje na dopustu ob morju med drugim ugotovil, da letošnja poletna moda zahteva čimbolj prozorne obleke. Modno oblečenih brhkih deklet seveda ni manjkalo in so se kar naprej sprehajale sem in tja. In Niko jim je sledil s pogledi. Ženo Kiko je menda že zaskrbelo, da mu bo morala »fiksirati« vrat, saj je izglodalo, kot da Niko spremlja najbolj napet teniški turnir.
STIKI
Nagradna igra:
POIŠČITE SE V PREPIHU
Jesen že počasi trka na vrata in v jeseni je vedno dovolj dela. Treba je počistiti vrt ali okolico vrta. Če se bo gospa na naši sliki prepoznala, se naj s PREPIHOM v roki oglasi v trgovini Kmetijsko gozdarske zadruge Ledina Slovenj Gradec, v trgovini Tehnika, kjer ji bo prijazen poslovodja Miha Kavnik izročil nagrado, lesene grablje.
Tudi vse drugo, kar pa potrebujete za prihajajočo jesen, lahko kupite v bogato založeni trgovini Tehnika.



Slovenjgraški Prevent želi zaposliti osebo za stike z javnostjo. Med interesenti je menda kar nekaj na Koroškem znanih medijskih oseb, zato lahko pride kje do kratkega stika. Franjo Murko iz Okte d.o.o. zatrjuje, da se ni prijavil, ker bi kje drugje izgubil stike, sicer pa so možje na Preventu dali jasno vedeti, da bodo zaposlili mlajšo osebo. So osebe nad štirideset let še mlajše?
Vročina, da te kap
V najbolj vročih dneh so gotovo zelo trpeli tudi radijski delavci v mansardi slovenjgraške občinske stavbe, kjer je tudi ob navadnem poletju pasje vroče. Razen v studiu in v režiji jim sonce dobesedno žge na glavo. Tolažijo se s tem, da jih bo pozimi spet zeblo, saj že dolgo čutijo lastnosti stavbe brez primerne izolacije.
Natrosil iih ie:
•	Vsaka rit ima svojo glavo.
•	S tujo posteljo je lahko vzpostaviti vročo linijo.
•	Ljubezen je pesem, ki je ni dobro igrati v molu.
•	Krst je izvirni greh cerkve.
•	Tudi v pravnih državah je narava brez sodbe obsojena na smrt.
AVTOMANIJA
Piše: Aleksander Praper
Končale so se počitnice, kar naznanja že tudi jesen, za njo pa je še vsako leto prišla zima. Čeprav je ta za voznike neljub letni čas, se je vozniki terenskih vozil nič kaj ne bojijo. Ena najbolj znanih znamk terenskih vozil je prav gotovo Jeep.
Leta 1938 je ameriška vojska pozvala avtomobilske proizvajalce, da izdelajo lahko, okretno vozilo za uporabo vojnih selov in raznašalcev vojnih sporočil. Prototipi Bantama, Willysa in Forda so bili precej podobni, ker so imeli predstavniki zadnjih dveh omogočen vpogled v skice, ki jih je vojski predstavil Bantam. Vojska se je odločila za Willysa, ki je dobil naročilo za 16.000 vozil. Povpraševanje je bilo tako veliko, da so morali pri Willysu načrte posoditi tudi Fordu in Bantamu, ki sta pomagala izdelovati avtomobile.
Precej nejasen je izvor imena Jeep: iozhajalo naj bi iz izgovorjave črk G in P, kar naj bi pomenilo General Purose, oziroma »splošno namensko«. Jeep je bila tudi nedoločljiva, srednje-spolna kreatura, podobna psu, v stripu o Popayu, ki izvira iz leta
1934.
Ime Jeep so registrirali 13. junija leta 1950, kot samostojno znamko, ki danes spada v Chryslerjev koncern. Po drugi svetovni vojni se je vozilo, izdelano za vojaške namene, pretvorilo v zelo popularno vozilo za prosti čas.
Leta 1973 je nastala še ena legenda: model Cherokee, najbolje prodajani jeep vseh časov. Leta 1990 je s tekočih trakov pripeljal milijonti Cherokee v sedmih letih
izdelave. Tem jubileju je sledila predstavitev osme platforme v zgodovini Jeepa. Nanjo so posadili vrhunski model, imenovan Grand Cherokee.


TEST 1
Testno Lado deset wagon sem
prevzel od podjetja Lada Avto iz Ljubljane. Iz mešanih občutkov pri testiranju limuzinske izvedenke Lade so bila tokrat pričakovanja velika. 4,28 metra dolgi karavan zlate barve je imel že na daleč vidna veliko premajhna platišča, ki so jih na testni avtomobil vgradili kar s Samare in so imela zato precej visoke pnevmatike, kar je prispevalo k udobju na slabem cestišču, a je poslabšalo vodljivost.
Vtis o slabi izdelavi in nekvalitetnih materialih je tudi pri tej Ladi ostal enak, kakor tudi trdota avtomobila. Volan brez servo sistema je zelo težak pri počasni vožnji, stikala in ročice zahtevajo precejšno silo za upravljanje. Med samo vožnjo to sicer ni toliko opazno, kot zelo kosmate in vroče prevleke sedežev, ki voznika kljub avtomatskem sistemu ventilacije, ki dobro a dokaj glasno funkcionira, dodobra pregrejejo.
Avtomobil ima nad pričakovanji dobro lego na cesti in zmogljiv motor, ki iz 1.5 litra gibne prostornine razvije spodobnih 78 KM, ki zadoščajo za tekočo vožnjo in kljub občutku robatosti dajejo občutek, da se s premikanjem avtomobila ne naprezajo preveč. Obljubljena je končna hitrost je 167 kmTh in pospešek do 100 km/h v 14 sekundah.
Pri preganjanju po avtocesti se vam lahko zgodi, da se odlepi okrasna letev vetrobranskega stekla, a nič zato, je namreč prilepljena z neostikom. Pa tudi poraba vas zna razveseliti: giblje se namreč med 7 in 8 litrov na 100 kilometrov.
Glede na zunanjo velikost je notranjost dovolj prostorna, sploh pa je prostornina prtljažnega prostora rekordna - že v osnovi 650, ob podiranju zadnje klopi pa kar 1340 litrov. Ta Lada ima gotovo najnižjo ceno glede na velikost in prostornost. Pa tudi sicer ni slabo opremljena - v serijsko opremo sodi nastavljiv volanski obroč, nastavitev želene temperature v kabini,
check kontrola, deljiv naslon zadnje klopi, testni avtomobil pa je imel še lita platišča, 4 pomična stekla, kovinsko barvo, ter radio z RDS-om, pri čemer je cena na koncu nanesla na 1.612.000 SIT.
Poleg pohval na račun prostornosti, zmogljivosti motorja in ugodne porabe, lege na cesti, opreme in cene si je zaradi zastarelosti Lada desetka wagon prislužila tudi sledeče graje: trdo rokovanje, ni zračnih blazin, zelo glasno tiktakanje ure, slaba izdelava in materiali, hrupnost, neprijetne prevleke sedežev. Odločitev, kaj pri nakupu prevlada, pa je še vedno prepuščena kupcem, med katerimi se še vedno najde precej pristašev Ladinih vozil in njihove tradicionalne trpežnosti in nezahtevnosti vzdrževanje.
TEST 2
V voznem parku Avohiše Finex d.o.o iz Celja sem si izbral majhno Kio Pride Wagon, ki je podaljšana izpeljanka modela Pride, ki je Kiino najbolje prodajano vozilo vseh časov. Pride sloni na tehnični osnovi stare Mazde 121, kar pomeni starejšo, a zanesljivo tehniko in obliko, ki jo je že povozil čas. Ampak, avtomobilček še vedno dobro funkcionira! Na dokaj škatlasti dolžini 3,94 metra in širini 1,6 metra je v notranjosti dovolj prostora za štiri potnike, peti pa bo na zadnji klopi upravičeno negodoval. Zato pa je v prtljažnem prostoru v osnovi 384 litrov prostora, če se podre zadnja klop, pa se prostor poveča na 1083 litra.
Pogonski stroj Prida je že znani Mazdin 1.3 litrski štirivaljnik s 64 tihimi in kultiviranimi konjički, ki v polnem diru zmorejo 169 kilometrov na uro in se večino časa presenetljivo lepo vedejo, predvsem po zaslugi na dolgo izračunanega menjalnika, kije bolj po volji zvočnemu udobju in nizki porabi, kije na testu v povprečju znašala 6,6 litra na 100 kilometrov, kot športnim zmogljivostim.
Na žalost se leta tej Kii poznajo tudi v notranjosti, kjer so materiali in oblika slabši kot smo v podobnih avtomobilih vajeni dan danes. Sama uporab-

nost in preglednost pa sta kljub vsemu neproblematični. Še najbolj motijo komande ventilacije in dejstvo, da boste zaman iskali zračne vreče. Le voznikovo je možno dobiti za doplačilo.
Seveda pa se vse to odraža v ugodni ceni, ki je za testno Kio Pride Wagon z električno pomičnimi prednjimi stekli, zatemnjenimi stekli, radiokasetofonom s štirimi zvočniki, odbijači v barvi vozila in po polovici deljivo zadnjo klopjo znašala 1.350.000 SIT.
Namembnost vozila in njegova družinska naravnanost se odražata tudi v podvozju, ki je dokaj udobno, mehko, a ga muči blaženje kratkih neravnin in ostrih robov na cestišču, ter pretirano nagibanje v ovinku. To pa ne pomeni slabe lege na cesti, čeprav mehkoba ni po volji hitri vožnji po zaviti cesti, kakor tudi ne občutek, da je podaljšani zadek težji od kombi-limuzinskega in bolj občutljiv pri zaviranju ali hitrem odvzemanju plina. Sicer ta majhen avtomobil kljub skromnim zunanjim meram v notranjosti nudi dovolj prostora, je dovolj udoben, predvsem pa varčen in uporaben. Seveda bi motor lahko tišje pospeševal, pokrivalo prtljažnega prostora bi ga lahko temeljiteje pokrilo. A z modernejšo obliko in več varnostne opreme bi bistveno narasla tudi cena. Zato tudi pri Kii Pride Wagon, kakor pri Ladi velja rek: »Kolikor denarja, toliko glasbe!».
NOVICE
Opel in Renault bosta na 58. mednarodnem sejmu gospodarskih vozil v Frankfurtu, ki se bo začel 23. septembra, skupaj premierno predstavila novo kompaktno dostavno vozilo, ki je nastajalo v sodelovanju med oblikovalci in inženirji obeh podjetij.
Opel Vivario, oziroma novi Renault Traffic bo naprodaj naslednje leto z dvema različnima medosnima razdaljama 3098 in 3498 mm, ter z dvema modernima motorjema 1,9 litrskim dieslom in 2 litrskim 16 ventilskim benzinskim motorjem.
Težko pričakovani Peugoetov coupe-cabrio, imenovan 206CC, bodo končno pričeli izdelovati. Predvidoma bo predstavljen na septembrskem pariškem avtomobilskem salonu, poganjala pa ga bosta predvidoma 1,6 in 2,0 litrsk št' žvaljnika s 109 in 136KM.
Po 27. letih je Volkswagen izdelal že desetmilijonti Passat. To številko sta doslej od vozil tega koncerna dosegla le še Hrošč in Golf. Sedanjo generacijo Passata pa ravno konec tega leta čaka osvežitev. Novi Passat bo imel v prodajni paleti kar pet novih motorjev (TDI-ja s 100 in 130 KM ter bencince s 102KM, 115KM, 170KM) na novo pa je zasnovana tudi oblika -luči s čistim steklom in po želji dvojno ksenonsko tehnologijo, izrazitejši
odbijači, kromirana obroba bočnih oken, kromi-rane letvice na odbijačih ter stranskih zaščitnih letvah in večja, izbuljena in s kromom obrobljena maska hladilnika.
BMW je v vsaki izvedbi športen avtomobil, ko pa gre za izvedbe z oznako M, potem so zmogljivosti že skoraj dirkaške. Najmanj, kar lahko pripelje iz BMWjevega Motorsport oddelka, je BMW M3, ki bo to jesen pričel prihajati iz proizvodnih trakov. Novi M3 bo iz 3,2 litrskega šestvaljnika iztisnil 343 KM, ki se bodo na cestišče prenašale preko zadnjih

...
koles, a tokrat prvič preko spremenljive zapore diferenciala skupaj z elektronskim pomagalom DSC.
Ravno tako športno ime je Alfa Romeo, katere zastavonoša je model 166. V najmočnejšo izvedenko 166-tice, torej 3.0 V6 24V, bodo po novem vgrajevali električno napravo, z imenom VDC, oziroma vehicle dinamic control, ki bo pomagala voznikom v kritičnih situacijah obdržati vozilo na cesti. VDC preko več senzorjev in elektronike dobiva podatke o položaju vozila na cesti. Ko doseže hitrost v ovinku takšno mejo, da vozilu grozi zdrss ceste, poseže v dogajanje elektronika z odvzemanjem moči motorja in selektivnim zaviranjem.
Iz mrzle Švedske prihaja novi Volvo S 60, ki se oblikovno zgleduje po luksuznima S 80 in C 70. Izdelan je na znani koncernski platformi, ki si jo deli z V70 in 580, zato se ponaša z veliko medosno razdaljo, ki meri kar 2,7 metra. Da avto ne bo dinamičen le oblikovno, temveč tudi zmogljivostno, bo skrbelo pet motorjev z močmi med 140 in 250 KM.
Tradicionalna angleška znamka Morgan je letos	na
Ženevskem avtomobilskem salonu prikazala novo obliko njihovih avtomobilov, ki se še vedno izrazito ozira v preteklost, a je oblikovana po merilih in z
znanjem današnjega časa. Avtomobil so poimenovali Morgan Aero 8 in ker je za vozila te znamke zelo pomembno, da so prepoznavna ravno po obliki, so ena redkih znamk, ki so obliko tudi mednarodno pravno zaščitili. Zanimivo pri vsem tem pa je ravno ime: Morgan Aero 8, kajti besedo aero že dalj časa uporablja švedska znamka Saab, ki pa očitno imena ni zaščitila.
Opel je prestavil nov avtomatiziran petstopenjski ročni menjalnik Easytronic, ki združuje prednosti samodejnega in ročnega pretikanja. Prvič bo predstavljen to jesen v novi Corsi. Voznik Corse se bo lahko sam odločal med samodejnim in ročnim prestavljanjem. Pri ročnem načinu menjavanja Easytronic namesto voznika sam aktivira in deaktivira sklopko, pri avtomatskem načinu pa sistem sam prevzame vlogo prestavljanja.
OPRAVIČILO
V prejšnji številki Prepiha je ob predstavitvi koroških sponzorjev projekta Formule S pomotoma izpadlo podjetje Prodajni center INTERCONSUM s Prevalj. Našemu sponzorju se za spodrsljaj opravičujemo.
LJUDSKA UNIVERZA
RAVNE NA KOROŠKEM
LJUDSKA UNIVERZA Ravne Vas vabi, da se jeseni vključite v programe:
*	osnovna šola za odrasle - brezplačen program
*	program ekonomsko - komercialni tehnik
• različni tečaji tujih jezikov, računalništva, kuharski tečaji, vodenje motornih čolnov...
Pokličite nas na tel. številko: 0602 285 073 ali pa se oglasite osebno na Ljudski univerzi
Ravne, Prežihova ul. 24, vsak dan od 7. - 15. ure.
STANOVANJSKO PODJETIE d.o.o. RAVNE NA KOROŠKEM
Cenjenim poslovnim partnerjem, lastnikom in najemnikom stanovanj v našem upravljanju nudimo storitve v poslovnih prostorih v samskem domu
Ob Suhi 19, 2390 Ravne na Koroškem
Pokličete nas lahko na naslednje
telefonske številke:
centrala
0602-21 051 23 951
PRE PIH_________________________________^^^^turìzem
VABIJO VAS KOROŠKI SPLAVARJI NA DRAVI
Splavarstvo po reki Dravi se ponaša z več kot 500 let dolgo tradicijo. Najprej so splave uporabljali za prevoz vojakov in orožja, kasneje pa predvsem za transport lesa. Danes smo obudili splavarjenje v turistične namene.
Na prelepi Koroški boste nekje med Peco, Uršljo, Pohorjem in Kozjakom, natančneje med Vuzenico in Dravogradom, na reki Dravi opazili velik splav v splavarskem pristanu na Gortini. Čudovito okolje v dolini reke Drave, vkleščeno med Pohorje in Kozjak, vas samo po sebi pritegne in vabi na plovbo po reki.
Popeljali vas bomo s splavom, dolgim 22 metrov, širokim pet metrov, sestavljenim iz 45 kubičnih metrov lesa. Težak je neverjetnih 40 ton. Splav ima certifikat o varnem plovilu.
Ob vstopu na splav boste ugotovili, da ste se znašli sredi vesele, razposajene druščine Koroščev - »KOROŠKIH SPLAVARJEV NA DRAVI«. Ob prijetnih domačih vižah žive glasbe boste slišali veliko šal, anekdot in zbadljivk, poleg tega pa še pojejo in igrajo na več instrumentov. Zanimivo je, da nihče od njih ni član kakšne folklorne ali igralske skupine.
Vsak potnik na flosu prejme leseno flosarsko žlico, katero lahko po obilni flosarski malici s flosarskim golažem, polento zabeljeno z »GRUMPI« in domačim rženim kruhom, odnese s seboj. Gostje so ob dobrodošlici postreženi z rženim kruhom in soljo, k temu pa sodi tudi ječmenovo žganje. Domače pivo in flosarska kava, pripravljena na odprtem ognju, odlično sodita k celoviti kulinarični ponudbi .
Zaključek in vrhunec dobrega animacijskega programa je vsekakor SPLAVARSKI KRST z župnikom ter flosarskim botrom.
Bogat program, neokrnjena narava in prijaznost so zagotovilo nepozabnega doživetja na flosu, ki se vam bo vtisnilo v trajen spomin.
Vsekakor je potovanje s splavom po reki Dravi nepozabno doživetje, ne samo za zaključene skupine, temveč tudi za posameznike in družine, saj na splavarjenju uživajo tudi otroci. Posebna ponudba za družine s popustom in brezplačna vožnja za otroke do 12. leta v spremstvu dveh staršev omogoča dostopno ceno za družine z otroki.
Če ste si ob branju zaželeli flosarske vožnje, vam priporočamo, da se najavite v agenciji v Dravogradu, Trg 4 julija 43, ali pokličete na telefonsko številko 02/87-10-200 ali 02/87/10-210.
JfreTena. PežeTeJ,
K«i pd če so dmm it pozabil* OČendš'	
H- i il	
MAKE UP 2: PRIDI NAZAJ
Simpatične makeupice, med katerimi sta tudi Korošici Darja Hribernik in Eva Breznikar, po uspešnici Ti nadaljujejo svoje glasbeno-plesno ustvarjanje. Pravkar promovirajo novo pesem in videospot Pridi nazaj, v začetku prihodnjega leta pa pripravljajo tudi album.
Biografija skupine
Plesno-vokalna skupina Make up deluje pod vodstvom Mojce Furlan in je v plesnih vodah že 14. leto zvezda stalnica. Na glasbeno sceno pa se je kot svetleč komet prebila predlani z energično pesmico Jaz sem nora.
Dekleta so nastopala na modnih revijah, v vse mogočih zabavnih oddajah, občinstvo navduševala z nešteto različnimi koreografijami, spremljala so znane slovenske izvajalce na nastopih.
Pet deklet, pet prijateljic in pet zapeljivk je osvajalo občinstvo po vsej Sloveniji.
Pred dvema letoma pa sta v hudi prometni nesreči izgubili življenje Maja in Sani. Dekleta svojih prijateljic nikoli ne bodo mogla pozabiti. Po dolgotrajnem okrevanju je od takratne zasedbe v skupini ostala le rdečelasa Darja.
Ob nenehni Mojčini podpori in neusahljivi življenjski energiji so Darja, Nika in Tina po dobrem letu dni okrevale ter svojima prijateljicama Maji in Sani poklonile čudovito spominsko balado Ti. Ta je kmalu zasedla vrhove slovenskih lestvic.
Mavrične makeupice
V	videospotu za pesem Ti jih je opazila tudi ekipa Tevepike in jih januarja povabila k sodelovanju. Sprejele so novo nalogo in se v 11 oddajah uspešno predstavile kot voditeljice Mavrice.V glasbeni oddaji, ki spodbuja mlade k zdravemu načinu življenja in ustvarjalnemu preživetju prostega časa, smo makeupice spremljali cele štiri mesece.
Razgibani in mladostno razigrani scenariji so bili delo Mojce Furlan, režija pa je bila v rokah Matjaža Brumna.
Pesem Pridi nazaj
Avtorica besedila za to pesem je, kot pri uspešnici Ti, glavna vokalistka Darja, glasba pa je delo Marina Legoviča, za katerega vemo, da vse, kar pride izpod njegovega peresa, postane uspešnica. Projekt je vodil Zlatko Klun, pesem pa je nastala v studiu primorske založbe ETP McMillan.
Videospot
Na televiziji si že lahko ogledata zanimiv videospot Pridi nazaj, ki ga je režiral Ven Jemeršič.
Makeupice vedno ustvarjajo z odlično ekipo, verjetno tudi zato, ker so same prijazne ter imajo ustvarjalno energijo in pozitiven odnos do življenja in dela. Prepričane so, da sta taka ekipa in tako razmišljanje pogoj za uspeh. Prav zato se ne ustrašijo nobenega dela.
Darja in Eva pravita, da bi lahko napisali celo pravljico o tem, kako sta tri dni vozili naokrog 15 zelo nagajivih zlatih ribic, ki poleg deklet nastopajo v spotu.
V	družbi ribic pa so punce nehote pomislile tudi na tri želje, pravi-
jo. Eva, ki študira novinarstvo, je najprej pomislila na svoje diplomsko delo in na teden dni potapljanja na Rdečem morju. »Ribice bi raje gledala pod vodo iz oči v oči in nabirala školjke za dvajset otrok, ki jih v Kranju učim plavanja.« Kemijska tehnica Tina Lavrač se ne more upreti misli na potovanje z motorjem po Afriki, Darja, ki sicer študira ekonomijo, pa bi si v enem dnevu pričarala kar kakšnih petdeset ur, pravi.
Ker so punce ekološko osveščene, ob koncu snemanja ribic niso hotele podariti prav vsakemu. Za vsako ribo posebej so skrbno izbrale domek in jih nekaj podarile tudi trnovskemu vrtcu.
V videospotu Pridi nazaj boste našli veliko mero okusa in estetike, zanimive barvne kombinacije, kopanje v mleku in bananah, zlate ribice in še marsikaj.
Album
Punce vedno sodelujejo le z najboljšimi. Nov izziv pa jim niso le nove pesmi, ampak kar celoten album, ki bo na prodajnih policah predvidoma v začetku prihodnjega leta.
»Sliši se daleč naprej, pa vendar je to samo dobrega pol leta in v tem času se bomo poleg plesa tudi pevsko še bolj izpopolnile (mimogrede:
pod mentorstvom učiteljice petja, dolgoletne uspešne pevke in interpretatorke Simone Vodopivec), čeprav nam časa vedno zmanjka,« pravijo makeupice.
Privoščite si jih!
H.M.
Pogovor s Tomažem Bukovcem, umetniškim vodjem Salonskega orkestra Kograd IGEM:
Ustvarjajo drugačno glasbo
Junija lani so stekli razgovori o tem, kako v občini Dravograd uresničiti željo po drugačni orkestralni glasbi. Glave so staknili Miha Ločičnik, poslovnež, Vlada Navotnik iz Sklada za kulturno dejavnost ter mlada glasbenika Borut Mori in Tomaž Bukove, ki je že imel izkušnje z igranjem v salonskem orkestru v Rogaški Slatini in je podobno obliko tudi predlagal.
Postal je umetniški vodja Salonskega orkestra Kograd IGEM, ki šteje enajst mladih glasbenih talentov, med njimi prevladujejo Korošci. Za njimi so že trije koncerti; gre za razpoloženjsko glasbo po vzoru orkestrov, ki igrajo ob družabnih dogodkih, praviloma v kavarnah, salonih in na prostem. Njihov ustanovitelj je gospodarska družba SGP Kograd IGEM, pomoč pa jim nudi domači Sklad za kulturno dejavnost.
drugih obveznosti (sogovornik je na primer stalno razpet med Koroško, Ljubljano, kjer poleg študija igra pri Orkestru slovenske policije, ter Koprom, kjer poučuje), člani orkestra presenečeni ugotavljajo, da že imajo stalno občinstvo, ki je tudi starostno pestro. Lepo je, ker so koncerti polno obiskani in jim ljudje radi prisluhnejo. Srečna okoliščina je tudi, daje nekdanja cerkev Sv.Vida izredno akustična in da pridejo dovolj do izraza godala ob ostalih glasbilih, meni vodja orkestra; zato je zanje to najboljši prostor. Zunanji koncerti pa jim še niso omogočeni zaradi cestnega prometa v bližini. Povabila Salonskemu orkestru že prihajajo tudi od drugod, a kaj, ko se zaradi številnih obvez glasbeniki težko uskladijo, predvsem za skupne vaje.
...in tudi avtorja priredb !
V iskanju drugačnosti, kar jim salonsko igranje omogoča, so že pridobili avtorja priredb klasikov in sodobnih skladateljev, Borisa Roškerja iz Maribora. Bližnja novost bo skupen koncert z domačim oktetom Kograd IGEM, ob jubileju zbora, ki ga Tomaž Bukove zelo ceni. Nadeja si sodelovanje z zborom tudi v prihodnosti. Prav tako z drugimi pevci, kot je solistka Maja Pur, saj občinstvo z zanimanjem sprejema novosti.
Kot umetniški vodja je med drugim povedal, da je njegova vloga priskrbeti glasbeno literaturo, dolžnost vsakega člana pa je priti na vaje dobro pripravljen; tam iščejo kakovost, dinamiko muziciranja in usklajujejo igranje, kar imenujejo tudi »skupno dihanje, razmišljanje«. Glasba steče s prilagajanjem in odpravo ovir. Zadovoljen je tudi zato, ker so med mladimi glasbeniki dobri odnosi tudi, kadar ne vadijo in nastopajo. Zavedajo se seveda, da salonskega orkestra brez podpore ustanovitelja ne bi bilo in si želijo uspešnega sodelovanja še naprej.
S.Š.
Salonski orkester v cerkvi sv. Vida
Nastajanje orkestra
Najtežje je bilo poiskati glasbenike, saj smo si postavili visoka glasbena merila, pripoveduje triindvajsetletni Tomaž Bukove iz bližnjega Šentjanža, absolvent Akademije za glasbo v Ljubljani, kjer pri profesorju Stanku Arnoldu, prav tako Korošcu, končuje študij trobente. Orkester tvorijo poleg sogovornika, ki igra trobento, še : Sašo Vollmaier, klavir, Tomaž Lužnic, bobni, Jana Mlakar, flavta, Lucija Koležnik, Blanka Pozyczka in Madan Mihajlo, violinisti, Uroš Lečnik, kontrabas in Tomaž Kolar, klarinet.
Iskali so naprej in pridružila sta se pozavnist Marjan Feguš iz Ptuja in Maja Keblič iz Slovenskih Konjic, ki igra violončelo. Vaje za prvi koncert, ko so se še dopolnjevali, so bile dokaj pogoste, a še pravi čas se je kadrovsko vse uredilo, pripoveduje Tomaž. Širitve ne načrtujejo, okrepili se bodo z gostujočimi glasbeniki, sicer pa nameravajo resno delati za dosego kakovosti. Ne gre pa pri vsej stvari le za glasbo, pripomni, saj ob druženjih postajajo prijatelji in skupaj rešujejo težave.
Občinstvo že imajo...
Po slabem letu igranja oz. treh nastopih, vsi imajo namreč še veliko
Tomaž Bukove, umetniški vodja Salonskega orkestra Kograd IGEM, je zelo mobilen.
SOBOTA, 16. SEPTEMBRA
09:00	• VUHRED. ČISTILNA AKCIJA:
OČISTIMO DRAVO OD ELEKTRARNE VUHRED DO MUTE
SEJEMSKI ČETRTEK, 21. SEPTEMBRA
17.00	• RADELJSKI DVOREC: GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA
PREVALJE - PREDSTAVITEV REŠEVALNE OPREME, PRIKAZ REŠEVANJA PONESREČENCA 18:00	• SEJMIŠČE: KONCERT BIG BANDA RADLJE OB DRAVI
20:00	• SEJMIŠČE: ZAKUUČEK SEJEMSKEGA DNE: KORA-
DO&BRENDI Z GOSTI ANDREJO PINOTIČ IN KLAVDIJO
14:00	• SEJMIŠČE: OTVORITEV JESENSKEGA
SEJMA RADLJE 2000 14:30	• ORGANIZIRAN OGLED SEJMA
•	SPREJEM PRI DRAVSKIH SPLAVARJIH
•	SPREJEM PRI DRUŠTVU GOBARJEV RADLJE OB DRAVI
•	SPREJEM PRI DRUŠTVU KMETIC ZGORNJE DRAVSKE DOLINE
15.00	• OTROŠKI PAVILJON: COCA COLA SE PREDSTAVI
15:30	• SEJMIŠČE: SPREJEM V OSREDNJEM
PRIREDITVENEM ŠOTORU S SKUPINO ČAFURNA 19:00	• ZAKUUČEK SEJEMSKEGA DNE
19:00	• KULTURNI DOM RADUE, SALON ARS:
PREDAVANJE NA TEMO SODOBNE OGREVALNE TEHNIKE VIESSMANN ZA INDIVIDUALNE HIŠE (PREDAVA mag. SLAVKO MOŽE)
20:00	• SEJMIŠČE: NETOPIRJEVA NOČ Z GLASBENIMI
GOSTI ZLATKOM DOBRIČEM IN VIKTORIJO
SEJEMSKI PETEK, 22. SEPTEMBRA
09:00	• SEJMIŠČE: SPREJEM ŠOLARJEV IN UČENCEV TER
ORGANIZIRAN OGLED SEJMA
10.00	• IGRIŠČE OB OŠ RADUE: PRIČETEK BEACH VOLLEY
TURNIRJA ZA SEJMSKI POKAL
11:00	• AVLA OŠ: PREDSTAVITEV PROJKTNEGA TEDNA OŠ
RADUE OB DRAVI
10:00	• SEJMIŠČE: ZAKUUČEK SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA
KVIZA 2000 - PREŽIHOV VORANC IN KOROŠKA
-	PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ
-	ZABAVA Z MLADIMI GLASBENIMI UPI Z MILANOM KAMNIKOM
13:00	• SEJNA SOBA OBČINE: DELAVNICA NA TEMO
REGIJSKI RAZVOJNI PROGRAM KOROŠKE
14.00	• RAZSTAVIŠČE OBČINE RADUE OB DRAVI:
PRED STAVITEV PROJEKTA UREDITVE KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA V OBČINI RADUE VES DAN: • SEJMIŠČE: DEMONSTRACIJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE - STROJNI KROŽEK RADUE PREDEUVA LANU: ALP PECA IN DRUŠTVO KMETIC ZG. DRAVSKE DOLINE
•	SEJMIŠČE: PREDSTAVITEV ZASNOVE EKOLOŠKEGA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA
-	IDEJNI PROJEKT ZA SLOVENIJO (DRUŠTVO AJDA, ga. ŠEGA UUBA, KOČEVJE)
14.00	• SEJMIŠČE: PREDAVANJE DRUŠTVA GOBARJEV
(dr. POLAK)
POP. • SEJMIŠČE: KIVI-STROKOVNO PREDAVANJE/RAČUNALNIŠTVO
15.00	• SEJMIŠČE: MEDOBČINSKI TURNIR V TENISU ZA
SEJEMSKI POKAL
15.00	• SEJMIŠČE: PREDSTAVA ZA VELIKE IN MALE
OTROKE - SKRINJICA ŽEUA S STENOM VILARJEM
16.00	• SEJNA SOBA OBČINE RADUE OB DRAVI:
POSVET NA TEMO »LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA ZGORNJE DRAVSKE DOLINE
-	POTI IN STRANPOTI NAŠEGA TURIZMA?!«
SEJEMSKA SOBOTA, 23. SEPTEMBRA
10:00	• RESTAVRACIJA MARKAČ, VUHRED: OKROGLA MIZA
OBRTNE ZORNICE RADUE OB DRAVI NA TEMO »MOŽNOSTI GOSPODARSKEGA SODELOVANJA S PODJETJI V SOSEDNJI AVSTRIJI«
12.00	• ZGORNJA VIŽINGA: POLOŽITEV TEMEUNEGA
KAMNA RADELJSKE OBVOZNICE 10:00	• PLEZALNI KLUB MARTINČEK, PLEZANJE Z TOMAŽEM
HUMARJEM, PRIKAZ PLEZALNE OPREME (KALVARIJA)
10.00	• OKOLICA MESTA RADUE: LETALSKI MITING
13.00	• PREDSTAVITVE GOSTUJOČIH OBČIN S KULTURNIM
PROGRAMOM: OBČINE KOSTEU, ČRNOMEU, PUCONCI, SLOVENJSKE KONJICE, RADUE OB DRAVI 14:00	• POSLOVNI CENTER ERA: MEDNARODNO GASILSKO
TEKMOVANJE ZA SEJEMSKI POKAL 15:00	• SEJMIŠČE: COCA COLA SHOW ZA NAJMLAJŠE
16:00	• SEJMIŠČE: TEKWANDO KLUB TORNADO RADUE
SE PREDSTAVI
POP. • SEJMIŠČE: KIVI, D.0.0.
- STROKOVNO PREDAVANJE - RAČUNALNIŠTVO
18.00	• DVORANA KULTURNEGA DOMA RADUE:
MODNA REVIJA SEKCIJE TEKSTILCEV IN FRIZERIJEV
20.00	• SEJMIŠČE: OBRTNIŠKI PLES Z ANSAMBLOM
GENERACIJA 69 IN GOSTI CLASSIC
20.00	• DVORANA KULTURNEGA DOMA RADUE:
GOSTOVANJE TOMAŽA HUMARJA S PREDSTAVITVIJO DIAPOZITIVOV
VES DAN:
•	PREDSTAVITVE GOSTUJOČIH OBČIN S KULTURNIM PROGRAMOM:
OBČINE KOSTEU, ČRNOMEU, PUCONCI, SLOVENJSKE KONJICE, RADUE OB DRAVI
SEJEMSKA NEDEUA, 24. SEPTEMBRA
10:00	• HOTEL MERX KOZJAK RADUE: MEDNARODNI
ŠAHOVSKI TURNIR ZA SEJEMSKI POKAL
10.00	• SLAVNOSTNA MAŠA OB DNEVU OBČINSKEGA
PRAZNIKA
10.00	• SEJMIŠČE:
SPIDI IN GOGI SHOW ZA MALE IN VELIKE OTROKE
12.00	• SEJMIŠČE: SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA
SVETA OBČINE RADUE OB DRAVI,
PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ
14.00	• PRIČETEK OSREDNJE PROSLAVE OB
OBČINSKEM PRAZNIKU
•	HMEUARSKI LIKOF
•	V NADAUEVANJU ZABAVA Z ANSAMBLOM SLAPOVI IN GOSTOM VILIJEM RESNIKOM
15.00	• ZAKUUČEK MEDOBČINSKEGA TURNIRJA V TENISU
ZA SEJEMSKI POKAL
19.00	• SEJMIŠČE: SLAVNOSTNI ZAKUUČEK SEJMA Z
NAPOVEDJO JUBILEJNEGA
10. OBRTNO-PODJETNIŠKEGA SEJMA RADUE 2001
ZA OBISKOVALCE SEJMA JE ORGANIZIRANO CELODNEVNO VARSTVO ZA OTROKE Z USTVARJALNIMI DELAVNICAMI IN PRIREDITVAMI ZA OTROKE.
VSE SEJEMSKE IN OBSEJEMSKE PRIREDITVE SO BREZPLAČNE. VABUENI!
VUZENIŠKI DNEVI 2000: avgustovska turistična manifestacija
srednje Dravske doline
Že tradicionalno avgustovsko dogajanje šestih Vuzeniških dnevov, ki so jih Vuzeničani in okoličani sprejeli za svoje, občina Vuzenica pa avgusta slavi tudi občinski praznik, ter vrsta še novih atraktivnih turističnih dogajanj postavlja Vuzeniške dneve v osrednjo turistično manifestacijo srednje Dravske doline. Če je sprva kazalo, da so Vuzeniški dnevi z raznovrstnimi vsebinami praznovanje občine Vuzenica in njenih ljudi, pa zdaj zagotovo lahko trdimo, da so prerasli te okvirje in z jasnim časovnim dogajanjem privabljajo v Vuzenico vse več obiskovalcev. S tem se lahko postavljajo ob bok Turističnemu tednu v Črni in počasi tudi dogajanjem na Lentu.
Poletni vrvež v Vuzenici in njeni okolici prerašča svoje meje in ima vedno več prijateljev, ponuja izjemno promocijo vseh, ki želijo v njem sodelovati, mnogi pa svoje že začeto delo v teh krajih strokovno vsebinsko nadgrajujejo. Prireditve so vsako leto bolj obiskane, prinašajo nove izzive in priložnosti. Med slednjimi omenimo splavarjenje, ki ponuja novo turistično ponudbo na daljši rok in z razpoznavno koncesijo. Tudi kmečki dan s parado in prikazom kmečkih opravil se je izkazal za dobro sprejetega in narekuje žlahtnejše vsebine.
Posebnega pomena je srečanje borcev Zidanškove brigade na Primožu na Pohorju, ki je letos prinesel podpis listine o medsebojnem sodelovanju in skupnih nalogah z Območnim združenjem veteranov vojne za
Slovenijo, Policijskim veteranskim združenjem Sever in Območno organizacijo Združenja slovenskih častnikov občin Muta, Podvelka, Ribnica, Radlje in Vuzenica.
Zabavna prireditev Rock parada v velikem šotoru je privabila množico mladih, najmlajše pa je družila velika otroška tombola.
Ena najstarejših zdaj obnovljenih romarskih cerkva v Vuzenici, devica Marija na Kamnu, je bila prizorišče množičnih srečanj vernikov iz celotne regije, ki so uživali v praznovanjih in lepotah tega okolja. Občinski praznik je prinesel novega občinskega nagrajenca za leto 2000, nagrada je pripadla direktorju elektrarn Vuzenica, Dravograd.
Vse skupaj so pospremili še tradicionalni Rokov sejmem in športna srečanja.
Vuzeniški dnevi so se torej tokrat izkazali kot izjemen prireditveni promocijski projekt, ki postaja turistična manifestacija za goste
___________________________PREPIH
ŽIVLJENJE SE ZAČNE PRI KORENINAH
Piše: Renata Picej
v	v
Poletje je čas dopustov in počitnic. Cas zračenja za dušo in telo. Cas, ko je človek vsaj za nekaj trenutkov predan pretežno svojim sanjam.
Ljubljana je ob času »strmega sonca« vsa žareča, brez zraka in tako zelo prazna...
Celo Korošcem v Ljubljani je prevroče, da bi se v večjem številu sestajali v svojem priljubljenem shajališču na Gospodarskem razstavišču.
Zato je bila tista julijska sobota, ko je Franc Stakne, župan najbolj skrite občine v Sloveniji, znova in spet zagnan in poln energije, vabil pod krošnjo svoje lipe, dobrodošla priložnost za obisk koroškega doma, za umik v hlad, za srečanje s prijatelji in - celo za pogled na državnike, politike, diplomate..., kolikor jih je seveda sploh utegnilo priti ali najti pot pod neko lipo, v neko Koroško, nekje na koncu Slovenije...
Najstarejša in največja slovenska lipa ima za Korošce v Ljubljani pravzaprav dodano vrednost. Ne šumi nam zgolj zaradi svoje globoke sence in spomina na leto 1991, temveč tudi in predvsem zato, ker je Najevnikova, »črjanska«, torej -Koroška in - naša. Radi smo Korošci in ker to priznavam sebi in dragim, nas to navdaja s ponosom. Ta pa je predpogoj samozavesti, brez katere si v življenju in delu bolj slabo uspešen. Šele, če veš, kdo si in kam greš, zagotovo najdeš tudi pot do cilja.
Korošci v Ljubljani, člani KKL, tisti, ki kadarkoli z veseljem povemo, da smo s Koroške, prav od tam torej, kjer naj bi bilo za mnoge Slovence že konec sveta in kjer naj bi celo samemu bogu zmanjkalo darov v Žaklju, tisti, ki s Koroško v duši potujemo po tujih svetovih in tujih mestih blagozvočnih imen, in ki tudi ob diplomatski francoščini, temperamentni španščini ali svetovljanski angleščini s toplim občutkom okoli srca čutimo govorico ljudi izpod Pece, Uršlje in Pohorja, prav tisti, ki nam ni vseeno, kaj se z deželo na severu Slovenije dogaja, smo neodtujljivi del Koroške. Lipa je na nek način simbol našega doma, naših korenin in nas samih!
Lepo je, če se zavedaš svojih korenin in jih priznavaš; pred seboj in pred svetom. Občudovanja vredno, če se tega zavedaš tudi, če ti je kot prvi dami Slovenije mogoče vstopati v elito svetovne družbe in prestižne kraje sveta. Štefka Kučan prva dama KKL - a ne slučajno.
Kultura:
NOVI TISKI
Slovensko-nemške šolske vzporednice
Koroška enota Zavoda RS za šolstvo je v sodelovanju s prevaljsko osnovno šolo maja izdala svojo šesto knjigo v zadnjih petih letih. To so Slovensko-nemške šolske vzporednice, nastale po ekskurziji koroških ravnateljev v Nemčijo 14. in 15. oktobra lani. V skupini je bilo 30 vodstvenih delavcev koroških vzgojno-izobraževalnih enot (od vrtcev, glasbenih šol do ljudskih univerz), obiskali pa so Bavarsko oz. Bad Reichenhall, Muenchen, Freising, Dachau, Augsburg, Dillingen in Chiemsee.
Knjiga nosi podoben naslov kot tista, ki je izšla leta 1977 po potovanju v Anglijo; prej so bile Britanske šolske vzporednice, zdaj pa so Slovensko-nemške šolske vzporednice. Po besedah urednika Frančka Lasbaherja je slovenska dimenzija tokrat dodana, ker so med Slovenci in Nemci krajše prostorske razdalje in številna skupna zgodovinska stičišča. Ker so avtorji nove knjige le trije (večina
udeležencev žal ne obvlada dovolj nemščine), je zanimivo, da je vseeno obsežnejša kot prva, v kateri je podpisanih sedem avtorjev. Levji delež v njej je seveda Lasbaherjev. Ob spremni besedi in povzetku (tudi prevod v nemščino je njegov!) oriše preteklost in sedanjost nemškega šolstva ter predstavi nemški vzorec strokovnega izpopolnjevanja učiteljev in ravnateljev. Nevenka Štraser, ravnateljica OŠ Radlje, v nadaljevanju primerja programe za strokovno izpopolnjevanje pedagoških delavcev osnovnih šol na Bavarskem in v Sloveniji, Franc Vobovnik, ravnatelj Oš Ribnica, pa je zgodovinsko-zemljepisno orisal potovanje in izdelal njegovo računalniško geografsko podobo.
Po izredno bogati primerjavi nekaterih slovenskih in nemških šolskih aspektov bodo gotovo posegli sedanji in nekdanji udeleženci koroških ravnateljskih potovanj, učitelji nemščine v vseh šolah in tisti, ki bodo gradivo potrebovali za seminarske ali kakšne druge naloge.
H. M.
V WOLFOVIH SAMOSPEVIH PREPOZNAVAJO KOROŠKE JEZIKOVNE MELODIJE
Že nekaj let zaporedoma poteka v rojstni hiši Huga Wolfa, kjer je danes tudi slovenjgraška glasbena šola, MEDNARODNA ŠOLA SOLOPETJA - SAMOSPEVOV HUGA WOLFA, ki jo vsak zadnji teden v avgustu vodi specialistka za izvedbo genialnih glasbenih stvaritev tega svetovnega umetnika, prof. BREDA ZAKOTNIK iz Salzburga. Letos je bilo udeleženih sedem učenk s predznanjem poezije in seveda gibčnosti glasu. Pripotovale so iz Litve, Švice, Nemčije, Avstrije in Slovenije.
To število je zadovoljivo, kajti pester program bi bilo z več udeleženimi zelo težko izvesti. Šola je bila odprta tudi za javnost. Tako so lahko poslušalci prisluhnili ne samo zaključnemu koncertu v Glasbeni šoli Slovenj Gradec, ampak tudi vajam.
Čeprav Slovenjgradčan morda ne razume nemškega jezika, v katerem je napisana visoka poezija, ki jo je Hugo Wolf uglasbil, lahko začuti vzdušje Wolfovih samospevov ravno zato, ker je to vzdušje nastalo v Slovenj Gradcu, kjer je umetnik preživel svojo mladost, in se ohranilo vse do danes. Njegova dela so zelo čustveno nabita. Breda Zakotnik poudarja, da je pomembno, da je Mednarodna šola samospevov Huga Wolfa prav v njegovem rojstnem mestu Slovenj Gradcu, kajti okolje pomembno vpliva na učenje teh vrhunskih del. O Wolfu je
povedala tudi, da je v melodijah moč občutiti njegovo slovenjgraško koroško poreklo. In kaj je še dodala?
Ali je zaradi čustvene nabitosti Wolfovih del tako pomembno pri izvajanju le-teh uporabljati gibanje, mimiko?
B. Zakotnik: »To je stvar dela. Temperament mora biti profesionalno uporabljen. Ne smeš pritiskati na glas, ampak ga je treba profesionalno tako oblikovati, da je čustvenost izražena s prostorom, in potem zveni tako, da človeka izpolni in ne okupira. To je le ena pot. V resnici se pri končnem rezultatu pri pevcu ustavi mir, ki je rezultat vseh gibov. Miru ne moreš narediti z voljo, ampak je rezultat vseh gibov. Iz njega se lahko kadarkoli podaš v vsako čustvenost.«
Omenili ste, da se čuti, da Hugo Wolf prihaja iz Slovenj Gradca...
»Wolf ima dosti melodioznosti navzdol. Jaz sem Štajerka. A ko poslušam koroški dialekt, mi je zelo všeč, ker gre melodiozno navzdol. Iz zgoraj navzdol. Po mojem mnenju je tega zelo dosti v njegovih samospevih. In to ni nikoli tragično. Melodija navzdol v drugih primerih pomeni vedno nekaj žalostnega. Tu pa je samo po sebi umevna melodija, ki ima zvezo s koroškim govornim
melosom.«
Kakšno zvezo pa ima z izvajanjem Wolfovih del znanje nemškega jezika? Komu gre učenje lažje iz grla, če razdelimo besedila in glasbo?
»V vsaki nacionalnosti je ena posebnost. Slovenci imamo malce žalostne pesmi, Italijani bolj vesele. Mi v Mozarteumu (v Salzburgu) imamo vse narode in zelo zanimivo je, kako ti ljudje pristopajo do Wolfa. Kar se melodioznosti tiče, je zelo različno. Obstaja pa ena resnica: Seveda je Nemcem najlažje z besedili, toda z melodijo ne - tam ji je treba v to melodioznost komaj voditi.«
In kako je z modernostjo samospevov Huga Wolfa danes?
»V vsaki umetnosti je pomembno tudi naslednje: V Wolfovi uglasbitvi poezije je zelo globoka človeška resnica in ta gre skozi tisočletja. Ohrani se, kar je pristno, enostavno in vedno veljavno. Dobi pa seveda barvo časa. Mislim, da je Wolf zelo moderen, ker je po temperamentu zelo hiter, pesmi so kratke in temperamentne. No, če vzamemo za primer eno sliko iz besedila: dekle se zaljubi v žluštnega’ vojaka, atmosfera ob uniformi, lep mlad fant... To danes ni moderno. Danes smo proti vojakom in vojni. Vendar je treba razumeti, zakaj v besedilu gre, in to je moč prevesti v današnji čas, kar lahko storimo z vsemi Wolfovimi vsebinami. Mogoče katerih pesmi ne bomo vzeli v današnji čas, toda o tem še nisem premišljevala, s tem še nisem imela težav.«
Boter Mednarodne šole samospevov Huga Wolfa je Društvo Hugo Wolf iz Slovenj Gradca, ki ima pohvale vredne zajetne in pompozne načrte. Predsednik tega društva Franjo Murko je povedal, da bi radi leto 2003 proglasili za vseslovensko glasbeno leto Huga Wolfa. Seveda pa vsega ne bodo mogli storiti sami, zato je vsako navezovanje stikov dobrodošlo. Slovenci imamo namreč še zmeraj premalo zavest o kakovosti in genialnosti Wolfovega duha in prav korak storiti v tej smeri naprej ima težnjo in nalogo slovenjgraško Wolfovo društvo.
AJDA PRISLAN
SOPARNO, VROČE POLETJE
Piše: Niko R. Kolar
Lenobno potepanje v Velenju me je sredi meseca julija pripeljalo do turistične agencije Manager, kjer sem zgolj iz radovednosti povpraševal po prostih prenočitvenih kapacitetah v Umagu. Takoj so mi uspeli rezervirati apartma nekje ob obali zeleno modrega Jadrana. Glede na to, da sem vnet teniški rekreativec, sem si zagotovil počitnikovanje v času Croatia Open Umag 2000. To je v času velikega mednarodnega teniškega turnirja, ki se ga udeležuje čez trideset izvrstnih tenisačev iz različnih koncev sveta. Letošnji turnir je prvič obiskal Čileanec Marcelo Rios, ki je veljal za glavnega favorita.
Še prej pa moram zapisati, da sem z rezervacijo na veliko presenetil soprogo Martino, ki je na moje prijetno presenečenje bila takoj za takšno letovanje, z dodatkom, da bi tudi ona, nekaj malega, igrala tenis z menoj. Drugače baje tako ne pride do priložnosti, ker »moški smo moški, ženske se pa naj znajdejo, kakor vedo in znajo«. Pa meje ujela! Zdaj lahko tudi odkrito priznam, da sva preživela lepih sedem dni v okolju, ki ni samo zastrupljeno z teniškim spektaklom, ampak je v duhu turistične ponudbe prežeto še z najrazličnejšimi kulturnimi in zabavnimi prireditvami. Tudi sonca je bilo več kot dovolj!
Kljub vsemu moram poudariti, da sva si z ženo ogledala nekaj odličnih iger igralcev svetovnega formata, od dvobojev Moya-Rios, Puerta-Ulihrach, do zares prečudovitega finala, ki sta ga odigrala Rios - Puerta pred več tisoč gledalci in v prisotnosti predsednika Hrvaške države Stipe Mesiča.
Seveda je tudi žena prišla na svoj račun, vztrajno sva vsak dan odigrala eno uro »pedagoškega« tenisa, za kar mi je še danes izjemno hvaležna. Sam pa moram še ob bližnji priložnosti vendarle sporočiti agenciji Manager, da se je najin apartma, žal, nahajal skoraj v samem središču Umaga...
...V Brdah, kjer v poletnem času preživljam svoje delovne ure in seveda tudi svoje lenobne dneve, se je v času moje »morske« odsotnosti zgodil dogodek, ki bo zapisan z velikimi črkami v sakralno zgodovino. Cerkev sv. Marije Magdalene na Brdah (prvič se omenja leta 1524 in je enovitega nastanka iz let okoli 1300) je pridobila dva na novo odlita zvona. Večji, okrog 180 kg, je namenjen sv. Frančišku, manjši, okrog 100 kg, pa sv. Ani. Na dan lepe nedelje sv. Magdalene so Brdjani uresničili večletne
sanje, saj so na povsem preprost in tradicionalen način potegnili dragocena zvona v zvonik obnovljene cerkve. Zvona za več stoletij, so poudarjali prisotni in niso mogli skrivati svoje sreče, ker je zven zvonov, ki se je nič kolikokrat oglašal v tem dnevu, dokazoval svojo enkratnost in specifično blagodejno melodičnost, kateri bodo prisluhnili bližnji in tudi oddaljeni prebivalci Brd. Res pa je, da se naj bi ta zven slišal večkrat, kot samo dvakrat letno, so mi »pojamrali« nekateri iz okolice sv. Marije Magdalene.
Za Rokovo sem ob mirnem in soparnem večeru lahko tudi sam nenadoma prisluhnil prekrasni pesmi, ki je odzvanjala izpod mladih zvonov sosednje cerkvice, o kateri imam zelo spoštljivo mnenje in sem kar zadovoljen, da je le nekaj sto metrov od naše brunarice...
...Nogometno vroče poletje je za Koroško nekaj nenavadnega, nekaj, o čemer pred desetletjem nismo niti približno sanjali. Imamo dva nogometna prvoligaša. Dva koroška kluba, ki negujeta tradicionalno prestižnost skozi vrsto let v preteklosti in ki sta si danes konkurenčna bolj kot kdaj koli poprej. Seveda pa je to vse skupaj na mlin gledalcem, ki se jih običajno največ zbere ravno ob tako imenovanih derbijih.
Podobno se je dogajalo v nedeljo, 13. avgusta, ko je sonce žgalo kot ponorelo. Na Prevaljah sta se v okviru 4. kola državnega nogometnega prvenstva sestala NK Korotan in NK Dravograd. Že čas pred tekmo je bil nekam čuden, saj je domača ekipa živela v velikem točkovnem primanjkljaju, v psihozi povprečnega igranja na preteklih tekmah, v nezadovoljstvu strokovnega štaba nad nekaterimi poškodovanimi in nepoškodovanimi igralci (S. Baranja, Poglajen, Usnik, Boškovič itd.) in v pričakovanju uprave kluba, da bo vendarle prišlo do spremembe na boljše.
V prej navedenem smislu so bili gostje iz Dravograda v prednosti. Njihov točkovni saldo je bil za začetek prvenstva več kot soliden, igra, ki so jo ustvarili, je obetala oster, borben in učinkovit nogomet, tudi strokovni štab ni imel kakšnih posebnih težav, še zlasti, ker se je čez noč vrnil v ekipo steber obrambe Šnofl. V upravi gostov pa bi v skrajnem primeru bili zadovoljni tudi s točko.
Nepričakovano pa seje »črna« nedelja zgrnila nad domačine, ki so skozi 90 minut nogometne igre doživljali pravo kalvarijo
poraznih trenutkov, od enajstmetrovke za goste, do dveh nepotrebnih izključitev domačih igralcev (Bukovec in kapetan Švab), zapravljena 100% priložnost Popesca..., in naposled je odločila, resnično kolektivno boljša uigranost gostujočega moštva.
Poraz 0:4 je boleče odjeknil med privrženci Korotana, ne samo na Koroškem, tudi drugod po Sloveniji. Zategadelj se je ožji del uprave takoj odločil ukrepati, v tako imenovanem duhu »šok terapije« je zamenjal trenerja Dinka Vrabca z Borutom Jarcem. Pričakujem, da bo uprava pod lupo vzela še nekatere igralce ter jim vendarle dopovedala, daje NK Korotan klub kvalitetnih nogometnih tradicij in da se jim že zaradi tega velja malo bolj boriti na igrišču. Prav tako sem prepričan, da se lahko tudi z vsemi novimi igralci, ki so trenutno na Prevaljah, in ob takojšnjem nakupu kvalitetnega veznega igralca moštvo sinhronizira v takšno ekipo, ki bo v zadovoljstvo gledalcev in v čast klubu...
... »Komljanca za poslanca,« seje nasmihal znani novinar osrednjega slovenskega dnevnika v hladnem predelu atrija »Izložbe«, kjer se običajno po dopoldnevih zbira slovenjgraška umetniška srenja. Na ušesa mu je prišlo, da seje zdajšnji župan Mestne občine Slovenj Gradec odločil kandidirati za poslanca v državni zbor. Pa ne v okviru Desusa, kot je to napovedoval Aleksander Lucu v Nedelu dne 13. avgusta. Gospod Janez Komljanec seje odločil kandidirati na listi trenutno opozicijske liberalne demokracije Slovenije, v katero seje vključil na podlagi osebnega povabila odličnega intelektualnega managerja, gospoda Slavka Gabra iz Ljubljane. Kaj bo ob tem dejal predsednik lokalne liberalne demokracije gospod Camlek, še ni znano, mož je namreč na morju, znano pa je stališče enega izmed prisotnih ob novinarjevem omizju, ki je zagotavljal, da ne bo problemov, saj bi potencialni kandidat N.R.Kolar, evidentiran v slovenjgraški LDS, lahko pomenil nemajhno presenečenje, že zaradi tega, ker ima za polbrata Danila Slivnika, direktorja in urednika tednika Mag, ki bojda LDS-ovcev ne mara! »Pa smo tam,« se je ponovno nasmihal novinar in si polglasno prepeval »Komljanca za poslanca«...
Soparno ozračje je začelo pritiskati nad Mislinjsko dolino in komaj je bilo, da sem zapustil prijazno druščino v Tejči bistroju in se tja proti opoldnevu vrnil na obronek zelenega podnožja Pohorja.
Brda, 2000
Denarčke štejem...
Piše: Mojca Erjavec
Zopet se začenja. In dovolj je bilo časa za izkoristek poletnih mesecev. Ne? Časa ali denarja? Večna dilema -ko enega stali, je drugega dovolj in obratno. Ne, ni lahko - svoj vsakdanji študentski kruh si je treba zaslužiti. Poglejmo bilanco povprečnega študenta; primerjajmo prihodke in odhodke in nato ugotovimo, koliko denarja resnično lahko zapravimo v dooolgih počitnicah.
Najprej študij kot tak. Večina univerzitetnih in visokošolskih zavodov pri nas ne zahteva šolnine, vsaj za redni študij ne. Seveda so izjeme, toda šolstvo je v veliki meri še vedno brezplačno. Kar je dobro za ene, slabo pa za druge. Angleži so imeli tak sistem do pred kratkim, zdaj pa so laburisti uvedli takoimeno-vano »tuition«, ceno 1000 funtov (pribl. 300.000) za semester. Angleški študentje s skepso čakajo, kdaj se bodo tarife še dvignile. Ta vsota pokriva šolnino, poleg tega tudi subvencionira prehrano na univerzi, plačuje študijsko literaturo in članstvo v knjižnicah, vozovnice za javni promet, ...skratka v paketu plačaš večino tistega, kar je treba v Ljubljani ali Mariboru plačevati na desetih različnih mestih.
Predvidevam, da ne kadite, saj bi v nasprotnem primeru morali vsemu skupaj dodati še cca. 10.000 tolarjev za cigarete na mesec. Summa: okoli 45.000 tolarjev. Brez Ičega, nobenega luksuza, samo osnovne zadeve.
Zdaj poglejmo možnosti financiranja. Če si soočen s stroški 45 krat deset oz. dvanajst mesecev, se staršem malo zvri i/ glavi, ko izračunajo, da bodo vsako leto zate zdajall pol avtomobila. Štipendije so, vendar ne za vse. In po informacijah tudi ne dovolj visoke, da bi preživele človeka za ves mesec. Še posebej republiškim menda fali kak
»nadarjeni« za Zoisovo, ne dovolj »aktualni« za kadrovsko in premalo »socialno ogroženi« za republiško. Takih je največ. Toda študentskega posojila ne Izkoriščajo vsi, še zdaleč ne.
V Veliki Britaniji takoimenovana »Študent Loans« segajo v za nas nepredstavljive višave. Ni ga študenta na Otoku, ki ne bi izkoristil od države ponujenega denarja.
Ob pričetku študija dobiš bančno/kreditno/plačilno karico pri eni od angleških bank, na njej pa limit tisočev funtov. Ta denar je treba smotrno razporediti (česar večina seveda ne počne), po koncu študija pa se ga z minimalnimi obrestmi vrne. Če si priden ali zelo reven, se ti del dolga odpiše. Podobno je v Skandinaviji - študenti se naučijo delati z denarjem in sprejmejo odgovornost, da bodo dolg vrnili. Pri nas pa....večina ponujenega posojila ne izkoristi. Zakaj, naj ugotavljajo sociologi.
Dejstvo je, da ob potegu črte pod vse izdatke in prihodke ugotovimo bolj ali manj pozitivno nulo. Študenti nimamo denarja (prastaro znano dejstvo, ki ga nekateri v zadnjem času skušajo spremeniti, češ - saj ga imajo, le zapijejo ga takoj!), prav gotovo ga nimamo dovolj, da bi si privoščili vse tisto, kar nam pripada in kar si želimo. Zdaj imamo čas, imamo voljo, imamo energijo in ideje, pa jih mnogokrat zaradi materialnih težav ne moremo realizirati. Petdeset tisočakov na mesec preživi družino, seveda preživi tudi enega študenta - a o kvaliteti življenja je težko govoriti. Škoda, da ravno v času, ko bi se lahko največ naučili, ne prejemamo večje podpore in -dal- tudi več sredstev, ki bi to podporo konkretizirala.
Veliko uspeha pri jesenskih izpitnih rokih in srečno v novem akademskem letu!
Na katerih različnih mestih??
Pa začnimo per začetki: vpisnina za novo šolsko leto: odšteli boste cca. 5000 tolarjev. Oktobrska mesečna vozovnica za ljubljanske troie:
2000 tolarjev, če jih še niso podražili. Predvidevamo, da stanujete v apartmaju v študentu: 10.000 tolarjev; spomnimo se na bone za hrano: 10.000 tolarjev (da ne boste lačni). In prevoz - recimo, da se vozite z osebnim avtom, ki ne požre preveč bencina: 5000 tolarjev za tank, ki drži v obe smeri. Še dodatni nepredvideni stroški, darila, kavice, vstopnine za kino, koncerte in podobno, mačkini piškoti in alge za zlato ribico: 10.000 tolarjev. Mi sledite??
tisočak, Zoisove pa so odvisne od marljivosti in povprečja študenta. Obstajajo tudi kadrovske, a z umikanjem iz časov solidarnega socializma jih vse manj študentov z veseljem sprejme, kajti menijo, da bodo tako možnosti iskanja zaposlitve preveč omejene, ekonomska situacija pa je v redkih podjetjih izjemno zanesljiva. Zadnje leto se pojavljajo študenstka posojila, kar je verjetno dobra možnost za študente, ki izvisijo; ki niso dovolj
^^rnetijgtvc^^___________________________________PREPIH
Naveršnikova kmetija v Lomu nad Poljano
Bodo v Evropski skupnosti za kmete boljši časi?
Kadar nas pot pelje s Prevalj proti Poljani, se večina starejših ljudi spomni na dogodke izpred 55 let, ko se je na tem koščku slovenske zemlje končala morija II. svetovne vojne. Na Poljani stoji v spomin na tiste dogodke lepo spominsko obeležje. Ljudje po okoliških kmetijah pa opravljajo svoja vsakdanja kmečka opravila.
Tokrat nas je pot vodila na Kmetijo Ivana in Tončke NAVERŠNIK, pd. MERVA, od koder je lep pogled po dolini Meže in na vasico. Ker je bil čas druge košnje, smo kmeta Ivana zmotili sredi pravkar pokošenega travnika, kjer je s traktorsko obračalko obračal otavo.
Mene je poslal kar na dom, kjer sem počakal, da je opravil svoje delo. In med nami je stekel zanimiv pogovor. Družina, tedaj sta živela še Ivanova starša Micka in Janez, se je morala leta 1948 odseliti od Mrdavsove domačije v dolini Jazbine, ker so tako zahtevali agrarni reformisti. Na njihovi domačiji naj bi zgradili moderen žagarski obrat. No, iz tega potem ni bilo pravzaprav nič.
V	zameno so dobili opuščeno kmetijo na Lomu nad Poljano. Vse je bilo treba začeti znova, in ker so imeli vsi pridne roke, pa tudi volje jim ni manjkalo, so se kmalu privadili na novo okolje in nove ljudi. Staršem so počasi pojemale moči in naš sogovornik Ivan je leta 1961 moral na kmetiji prevzeti vajeti. Bilo mu je 26. pomladi, bil pa je poln energije in volje do dela. V tem času se je tudi poročil s svojo izvoljenko Tončko.
V	zakonu so se njima rodili trije otroci,
Marjeta, Janez in Metka. Hitro so odrasli in ker za vse doma ni bilo dovolj dela in kruha, so se zaposlili, saj tistikrat niso poznali brezposelnosti. Tovarna plemenitih jekel na Ravnah in rudnik v Mežici sta vedno znova potrebovala delavce. Nihče tedaj ni niti pomislil, da bodo »škrati« lepega dne ugotovili, da je rudnik svinca nerentabilen, da ga bo treba zapreti. Tako nekako seje dogajalo tudi »fužinarjem« na Ravnah. Naveršnikovi pa so k sreči še obdržali svoja
delovna mesta.
Nas je predvsem zanimalo, kako Naveršnik ocenjuje sedanjo kmetijsko politiko v Sloveniji. Povedal je, da bi bilo treba marsikaj spremeniti, dati ljudem, našim kmetom, boljše pogoje za napredek.
»Najprej bi rad povedal, da smo kmetje še posebej prizadeti, ker moramo pri vsakem nakupu kakšnega kmetijskega pripomočka poleg prodajne cene dati državi še 19 odstotkov davka na dodano vrednost. To je nerazumljivo in predstavlja pravo coklo za hitrejši razvoj našega kmetijstva. Ta davek
je za nas kmete kot udarec strele z jasnega neba!
Tudi kmečke pokojnine bi bilo treba spremeniti, saj so prav mizerne. Tudi sedanji predpisi so tako napisani, da so do kmečkih pokojnin le redki upravičeni. Ne samo jaz, mnogi drugi kmetje ugotavljajo, da imajo pri naših sosedih v Avstriji kmetijsko politiko naravnano tako, da kmete spodbujajo k naprednejši in večji proizvodnji.
Mnogi se sicer tolažimo, da bi naj tudi kmetom v Sloveniji po tem, ko bi naj postali polnopravni člani Evropske skupnosti, zasvetilo lepše sonce, da nam ne bo treba pri nakupu vreče cementa poleg nakupne cene plačati še DDV-ja. Po drugi strani pa je žal tudi resnica, da bo morala naša država ob vstopu v EU vsako leto odšteti za članarino kar lepe milijone eurov, kar bo morala izvleči iz žepov nas kmetov, pa tudi delavcev. In o tem nam naši politiki nočejo nič kaj dosti povedati...«
Naj še zapišemo, da imajo Naveršnikovi 39 hektarjev veliko posestvo, največ je gozda, v katerem letno posekajo ok. kubičnih metrov lesa. Ostalo je nekaj obdelovalne zemlje, predvsem senožeti, saj sloni njihova glavna kmetijska proizvodnja na prodaji mlečnih proizvodov. Imajo 23 krav molznic. Glede nasledstva kmetije pa je Ivan povedal, da bi naj kmetijo prevzel sin Janez, ki je zaposlen pri Translogu na Ravnah, vendar v sedanjem trenutku ne vidi prave stimulacije za kmetovanje.
FRANJO HOVNIK
ZALJUBLJENA V CVETJE
Anica Hanjže iz Šentjanža pri Dravogradu je že od otroških let zaljubljena v cvetlice. Dvorišče njene hiše je bogato raznega cvetja, od ricinusa do marijinih zvončkov na posnetku. Ob tem, ko Anica vsak dan pridno skrbi za svoje rože, rada v šali pove: »Če imaš rad rože, imaš rad tudi ljudi«.
F. Jurač
PREPIH_______________________________________šport
Koroška nogometna prvoligaša po 6. krogih v sredini lestvice
SLAB START KOROTANA, DRAVOGRAD BOLJE V GOSTEH
Za klubi v prvi slovenski Sl Mobil ligi je šest odigranih prvenstvenih tekem in podoba pri vrhu lestvice je več ali manj pričakovana. Po 5. krogu sta vrh krojila ljubljanska Olimpija, katero je preporodil novi trener Bojan Prašnikar, in velenjski Rudar. Na dnu lestvice seje izoblikovala »trojka« Domžale, Koper in Mura, ki je pokazala doslej najmanj, toda to ne pomeni, da so omenjeni klubi edini kandidati za izpad. Do konca prvenstva je še daleč, liga pa je tudi letos dokaj izenačena.
Kaj pa koroška predstavnika? Korotan je dosegel zgodovinski uspeh z osvojitvijo 4. mesta v preteklem prvenstvu, ko je šestič zapored nastopal v najelitnejši skupini slovenskega nogometa, in dodatno uspeh z uvrstitvijo v finale pokalnega tekmovanja. Toda letošnji start v prvi ligi ni bil po pričakovanjih. Ekipo, ki je po minuli sezoni doživela precej sprememb med igralskim kadrom, saj so Korotan zapustili Toševski, Breznik, Vuksanovič, Plesec, Struna, Kamberovič, Tiganj, Damiš in Stojanovič, je prevzel nov trener Dinko Vrabac. Prevzel je povsem novo moštvo, saj so na Prevalje v letni pavzi prišli A. in S. Baranja, Popescu, Bukovec, Slavec, Blagojevič, Romih, Plaznik, Stočko, vratar Kuzma ter kasneje še Miljatovič in Jakirovič. Na razpolago je imel kar dovolj izkušenih prvoligaških nogometašev, zato so bile v začetku prvenstva ambicije Prevaljčanov za to sezono, v kateri je proračun kluba približno na ravni lanske, podobne kot lani.
Toda start je bil daleč od pričakovanj. Uvodna tekma v Murski Soboti, kjer so Korotanovi nogometaši iztržili točko ob izidu 0:0, je bila sicer uspešna, toda sledili so trije porazi, doma z Rudarjem (0:1), v gosteh z Olimpijo (1:5) in znova na Prevaljah v koroškem derbiju z Dravogradom (0:4). Razumljivo, da je uprava morala reagirati in ceh je plačal trener Dinko Vrabac, s katerim so se Prevaljčani po 4. krogu sporazumno razšli.
In glej ga zlomka. Na vročo trenersko klop je sedel Mariborčan Borut Jarc, ki je »Korotanovce« že vodil v sezoni 1997/98, in že v prvi tekmi je prišlo do presenečenja. »Modro-beli« so se v 5. krogu z gostovanja v Ajdovščini vrnili zmagoslavno, potem ko so Premagali Primorje s 3:0. Seveda je bilo treba to prepotrebno zmago čez teden dni potrditi in to so igralci trenerja Jarca tudi storili. Kljub temu, da sojih Koprčani precej namučili, so Korotanovi nogometaši dosegli dva gola in si vnovič priigrali tri dragocene točke. Pomembno je, da so se v zadnjih dveh tekmah predvsem odlikovali strelci, ki so dosegli skupno kar pet golov, medtem
ko v prejšnjih štirih tekmah le enega samega (Begič).
Po šestih osvojenih točkah iz zadnjih dveh tekem je seveda vzdušje v taboru prevaljskega prvoligaša temu primerno, v času prvenstvenega premora bo moral trener Jarc vse delo podrediti boljši fizični pripravi igralcev in moštvo dobro uigrati, kajti vsi se dobro zavedajo, da le kolektivna igra prinaša dobre rezultate. Prevaljčani bodo imeli v nadaljevanju težke nasprotnike (10. 9. Maribor PL v gosteh, 17. 9. CMC Publikum doma, 20. 9, Domžale in 24. 9. HIT Gorico v gosteh), a računajo, da se bodo počasi le vzpenjali po lestvici navzgor.
Dravograjčani igrajo drugo sezono v elitni družbi najboljših slovenskih klubov in po lanskem prvenstvu, ko so, čeprav novinci v ligi, osvojili odlično 8. mesto, so tudi letos v uvodnih tekmah presenečali slovensko nogometno javnost z odličnimi dosežki. Ekipo je resda zapustilo nekaj odličnih igralcev, ki so tvorili okostje prve enajsterice, kot so Pitamic, Brulc, Jakopič, Sivko, Mehilli in Dema ter seveda uspešni trener Marijan Pušnik, ki je povezan z uspehi dravograjskih nogometašev v vseh preteklih letih, toda uprava kluba je znala s primernimi okrepitvami zapolniti nastale vrzeli. Namesto Marijana Pušnika, ki je prevzel prvoligaško moštvo celjskega CMC Publikuma, so angažirali izkušenega strokovnjaka Draga Kostajnška iz Velenja, njegov pomočnik pa je ostal Dravograjčan Zoran Gluhovič. V svojo sredino so pripeljali nove igralce, Erika Cirkvenčiča in tri tujce, Zorana Kukoča, Dragoljuba Živadi-noviaea in Daliborja Ždrnjo. Prvi ekipi se je priključilo kar nekaj obetavnih igralcev, ki so »zrasli« v znani dravograjski nogometni šoli, v klubu pa so na srečo ostali nosilci igre »zeleno-belih« v preteklem prvenstvu, Vidovič, Kitič, Koren, Šnofl, Čavnik, Božič, Helbl in Botonjič.
Že v prvi tekmi doma z državnimi prvaki, končala se je z 1:1, so varovanci trenerja Kostajnška pripravili presenečenje, odvzeli točko favoriziranim Mariborčanom in naznanili, da bodo morali tekmeci tudi v letošnjem prvenstvu še kako računati na njih. Dobro pripravljenost in svoje znanje so potrdili tudi v drugi tekmi v Celju, kjer so premagali CMC Publikum s 3:1. In ko je bilo pričakovati potrditev uspešnega starta, je sledil kiks na domačem igrišču proti Domžalam (0:1). Toda igralci so si hitro opomogli od spodrsljaja in na Prevaljah v koroškem derbiju prizadejali hud poraz Korotanu s 4:0. Vendar se je še enkrat pokazalo, da Dravograjčani igrajo uspešneje v gosteh, kajti v 5. krogu so doma izgubili z novincem Taborjem iz Sežane (1:2), teden dni kasneje pa na
»vročem« igrišču v Murski Soboti proti Muri ostali neporaženi (1:1).
Seveda so z do sedaj doseženim zadovoljni, v strokovnem vodstvu kluba pa se nadejajo, da se bo igralcem »odprlo« tudi v njihovem Športnem parku. Bržkone se, po do sedaj videnimi igrami, za uspešno uvrstitev Dravograda v letošnjem prvenstvu ni bati. Nakupi novih igralcev so bili pravšnji, starejši nogometaši so še vedno nosilci igre, mlajši pa nenehno trkajo na vrata prve enajsterice; in trener Kostajnšek, ki je zagovornik »mladega vala«, golobradim igralcem daje veliko priložnosti, da se dokažejo. Eden teh seje že, 19-letni Robert Koren, ki je tudi član mlade reprezentance Slovenije, je v 6. krogih Sl Mobil lige dosegel že pet golov in je trenutno skupaj s Pekičem (CMC Publikum), na čelu strelcev prve lige.
V naslednjih krogih bodo Dravograjčani, ki so trenutno uvrščeni na 5. mestu z osmimi točkami, gostili Rudar Velenje (10. 9.), igrali v Ljubljani z Olimpijo (17. 9.) ter doma s HIT Gorico (20. 9.) in Primorjem (24.9.)
Ivo Mlakar
NOVA LOVORIKA NOGOMETAŠEM POLENE
V vetrinah Kluba malega nogometa Polena je nov lep pokal, ki so si ga igralci prislužili v letošnjem tekmovanju koroške medobčinske malonogometne lige. Sedaj jih je skupno že preko 150, vmes pa klubski prostor krasijo še številna druga priznanja. Trinajstič so osvojili dragoceno lovoriko in v vseh teh letih ni bilo ekipe, ki bi jih resneje ogrozila v boju za naslov prvaka.
Bili so med prvimi na Koroškem, ki so ustanovili svoj klub malega nogometa in letos je preteklo od tistega časa že 20 let. Za njimi je veliko uspehov, dragocenih priznanj, med katerimi so najdragocenejši tisti, ko so bili trikrat državni veteranski prvaki (igralci nad 32 let) ter enkrat zmagovalci slovenskega revijalnega pokala na Prevaljah, tekmovanja, ki sodi med najkakovostnejša tekmovanja malega nogometa v Sloveniji.
Klub šteje sedaj deset igralcev. V preteklih letih se je izmenjalo kar lepo število nogometašev, ki so nastopali za barve Polene, toda nekaj jih vztraja že od vsega začetka, dve desetletji. Upajo, da bodo v svoje vrste uspeli pritegniti mlajše kadre in tako nadaljevali uspešno pot, za katero so zaslužni njihovi sponzorji, zvesti navijači, ki jih znajo tudi finančno podpreti, ter posebej predsednik Boris Trdina in blagajnik Alojz Mencinger.
Ivo Mlakar
črna kronika
Ultralahek
pristanek
Redko se zgodi, da kakšno izmed koroških črnih kronik v Prepihu pričnem s požarom. Vendar sem se tokrat odločil, naj bo tako; ne morda zaradi splošne požarne ogroženosti v naravi, marveč zaradi velike škode, ki je v pričujočem požaru nastala.
Uničeno ostrešje
27. julija je okoli 15.30 izbruhnil požar na stanovanjski hiši,last A.K. iz Slovenj Gradca. Ogenj je v celoti uničil ostrešje in mansardo hiše. Nastalo je kar za več kot šest milijonov tolarjev gmotne škode.
Ogenj so pogasili gasilci iz Slovenj Gradca in Starega trga. Med gašenjem se je poškodovala soseda lastnice hiše, ki so jo zaradi suma zastrupitve z ogljikovim dioksidom odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer je ostala na opazovanju.
Smrt kolesarja
Na Ronkovi ulici v Slovenj Gradcu se je 10. 08. pripetila huda prometna nezgoda. V njej se je smrtno ponesrečil kolesar J.T. iz občine Slovenj Gradec.
Kolesar je vozil iz mesta proti glavni cesti Dravograd Velenje. Med vožnjo je zapeljal na pločnik ter po dobrih 11. metrih vožnje s krmilom zadel v drog javne razsvetljave. Padel je in z glavo udaril po pločniku. Poškodbe so bile tako hude, daje med prevozom v bolnišnico umrl.
Električni udar
Druga nezgoda, ki je - žal - terjala smrtno žrtev, pa je delovna. Med delom v Transformatorski postaji na Prevaljah se je 18. 08. okoli 12. ure smrtno ponesrečil elektrik S.H. iz občine Ravne na Koroškem, delavec Elektra Celje.
Okoli 11.45 je vstopil v transformatorsko postajo, da bi zvezal kabel nizke napetosti. Pri vključevanju enega izmed vodov je s kovinskim viličastim ključem zadel ob zbiralko faz, ki je bila pod napetostjo (glavno stikalo električne napetosti ni bilo izključeno). Prišlo je do udara električne energije.
Ob 12.15 so S.H. na tleh v transformatorju našli sodelavci. Poskušali so z oživljanjem, ki pa je bilo žal neuspešno.
Ultra lahko pristajanje
Nezgoda, o kateri bom poročal zdaj, bi se lahko končala veliko bolj tragično, dobro pa je, da ima včasih prste vmes tudi sreča in posledice niso tako hude.
Z lastnim ultra lahkim letalom, znamke Avid Fleyer-Stol, je pilot D.Z. iz okolice Ljubljane 13. 08. nekaj po 8. uri pristajal na športnem - travnatem - letališču v Libeličah pri Dravogradu. Nenadoma je izgubil višino in pred pristajalno stezo z desnim krilom letala zadel travnik in s kolesi treščil ob tla. Letalo se je obrnilo okoli osi in po 20. metrih pristalo na travniku.
Pilot in njegova sopotnica P.R. iz Ljubljane sta se le lažje poškodovala, vendar so ju kljub vsemu odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer sta ostala na zdravljenju.
Letalo je bilo v celoti uničeno in gmotna škoda znaša okoli 1,4 milijona tolarjev.
Gleženj v steni
Precejšnjo srečo, da je staknila le lažjo
PREPIH
poškodbo, je imela tudi I.M. iz občine Prevalje. 23. 8. popoldne je namreč plezala v severni steni Uršlje gore. Ko je bila v smeri Vranske peči, se ji je izdrl zadnji klin, vzvratno je padla z višine okoli 5 metrov in z desno nogo udarila ob skalo. Pomagali so ji gorski reševalci s Prevalj, z reševalnim vozilom pa so jo potem prepeljali v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so ugotovili zvin gležnja.
Zgrešil smer
Če je bila akterka iz minulega dogodka v pravi smeri v pravi steni, pa je bil 5. 8. okoli 23. ure voznik osebnega avtomobila J.V. iz občine Žalec na Maistrovi ulici v Slovenj Gradcu v povsem napačni smeri (ali je bila ulica prava, policijsko poročilo ne pove - op. pisca). Z napačnega konca je namreč zapeljal v enosmerno ulico in pri tem poškodoval kar pet parkiranih osebnih avtomobilov. Po trčenju je odpeljal s kraja dogodka, vendar mu je z vozila padla registrska tablica in policisti so imeli lahko delo. Predali ga bodo sodniku za prekrške.
Mejaš
Ob nepravem času, a zanj v pravo smer, jo je urezal tudi F.H., avstrijski državljan. Njegova (resnična) zgodba je takšna.
19. 8. ob 8.00 je policist Postaje mejne policije Holmec ob nastopu službe na mejnem prehodu Reh, opazil, da je neznanec v noči med 18. 8. in 19. 8. 2000 zlomil zapornico na mejnem prehodu in ilegalno prestopil državno mejo iz Slovenije ter zlomil zapornico tudi na avstrijski strani. S tem je povzročil za dobrih 30.000 tolarjev gmotne škode.
Z ogledom kraja dejanja in zbiranjem obvestil ter ob sodelovanju z avstrijskimi varnostnimi organi so policisti ugotovili, da je dejanje storil F.H., državljan Republike Avstrije. Pred tem dejanjem je namreč popival v gostinskih lokalih v Dravogradu. Zaradi nedovoljenega in nasilnega prehoda preko državne meje ga bodo policisti ovadili pri pristojnem državnem tožilstvu in ga predlagali še v postopek pri sodniku za prekrške, zaradi prestopa državne meje zunaj obratovalnega časa mejnega prehoda.
Motorist brez...
21.	7. okoli 20.30 je po regionalni cesti iz Mežice proti Črni na Koroškem vozil motorno kolo motorist M.G. iz občine Ravne na Koroškem, ki še ni opravil vozniškega izpita ustrezne kategorije. Zunaj naselja Mežica je izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je preko betonskega robnika na travnik, kjer je po 13. metrih vožnje padel in se hudo telesno poškodoval. V celoti je uničeno tudi motorno kolo. Gmotna škoda znaša kar dobrih
800.000	tolarjev.
Dvignilo ga je
Istega dne okoli 23.00 je Z.N. iz občine Pesnica vozil osebni avtomobil po glavni cesti iz Radelj ob Dravi proti Mariboru. Zunaj naselja Vurmat je zapeljal preko desnega roba in na travnato bankino, od tam ga je vrglo v zaščitno ograjo, kjer je vozilo dvignilo. Zatem se je avto večkrat prevrnil preko desnega boka in strehe, kjer je končno tudi obstalo.
Voznik se je pri tem huje poškodoval, gmotna škoda pa znaša okoli 300.000 tolarjev.
Levi trk
22.	7. ob 18. uri je voznica osebnega avtomobila S.Z. iz Vinske gor, vozila po regionalni cesti iz Šmiklavža proti Podgorju. Zunaj naselja Podgorje
je zapeljala na levo, na nasprotni vozni pas in s sprednjim levim delom vozila trčila v sprednji levi del osebnega avtomobila voznice M.S. iz Spodnjega Razborja.
V	trčenju se je S.Z. hudo poškodovala in so jo zadržali v bolnišnici. Gmotna škoda znaša dobrih
500.000	tolarjev.
Izgubil oblast
Istega dne okoli 20. ure pa je voznik osebnega avtomobila J.Š. iz Velenja vozil po makadamski regionalni cesti z Graške gore proti Vodrižu. Zunaj kraja Graška gora je v ostrem in nepreglednem ovinku izgubil oblast nad vozilom in zapeljal desno preko roba vozišča, kjer je vozilo dvignilo in po 13. metrih s sprednjim delom trčilo v travnik. Tam je vozilo ponovno dvignilo in po 19. metrih je pristalo na travniku, se pričelo prevračati in se po 51. metrih ustavilo v grmovju. Voznik se je v nezgodi huje telesno poškodoval, gmotna škoda na vozilu pa znaša kakih 800.000 tolarjev.
Voznik J.Š. je vozil osebni avtomobil, preden je pridobil pravico, saj še ni opravil vozniškega izpita. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola so policisti odredili strokovni pregled z odvzemom krvi in urina, moral pa bo tudi k sodniku za prekrške.
Trkanje
Masovno trkanje bi lahko poimenovali dogodek ali nezgodo, ki se je pripetila 5.8. ob 12.50 na regionalni cesti Kotlje - Slovenj Gradec. Po njej je tedaj vozil voznik osebnega avtomobila D.R. iz občine Ravne na Koroškem. Zunaj naselja Sele je v desnem, nepreglednem ovinku z zadnjim delom vozila zapeljal na nasprotni vozni pas in trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil S.Ž. iz občine Slovenj Gradec. Po trčenju je vozilo D.R. obrnilo in drselo je po levem voznem pasu skoraj 30 metrov in trčilo v zaščitno ograjo. Od nje se je odbilo še v osebni avtomobil, ki ga je vozil iz Slovenj Gradca proti Kotljam voznik M.M. iz občine Ravne na Koroškem.
V	trčenju sta se voznik M.M. in njegova sopotnica M.V. hudo telesno poškodovala. 0 obsegu nezgode pa priča zlasti podatek, da znaša gmotna škoda na vseh udeleženih vozilih kar okoli 3.5 milijona tolarjev.
Voznik v gozdu
Na cesti policisti sicer doživijo marsikaj. Poglejmo si izkušnjo ene izmed policijskih patrulj. 12.8. ob 00.05. uri sta policista PP Ravne na Koroškem na krajevni cesti na Lešah nad Prevaljami poskušala ustaviti voznika osebnega avtomobila, ki pa se na znake z rdečo lučjo ni oziral in je zapeljal mimo policistov. Ustavil je v blizu osnovne šole in pobegnil v bližnji gozd.
Policist je stekel za njim, ga dohitel in zahteval njegove dokumente. Takrat še neznanec je pričel kričati na policista in poskušal zbežati globlje v gozd, kar pa sta mu moža postave preprečila. Ugotovila sta, da gre za domačina J.P. Zaradi suma vožnje pod vplivom alkohola sta zoper njega odredila preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom in strokovni pregled z odvzemom krvi in urina. Voznik pa je vse to odklonil. Ker je bilo očitno, da bo s kršitvami nadaljeval, sta ga policista privedla na policijsko postajo, kjer so odredili pridržanje in ga kasneje privedli še k sodniku za prekrške.
Plamen v lopi
In zdaj k že prej napovedanim požarom.
20. 8. je ob 10.30 v naselju Muta prišlo do požara na leseni lopa, last F.P., kije v kotlu kuhal hrano za prašiče. Med njegovo odsotnostjo se je
ogenj razširil na leseni objekt in pričel ogrožati bližnjo stanovanjsko hišo, last M.K. Kljub posredovanju gasilcev z Mute, je lopa povsem zgorela in nastalo je za okoli 200.000 tolarjev gmotne škode.
»Molotov koktejl« na travniku
Nekoliko kasneje istega dne, ob 12. uri, je prišlo tudi do travniškega požara pri kmetiji, last J.P. v Svetem Duhu pri Dravogradu. Ogenj seje s travnika razširil na gozd. Gasilci so ogenj ob pomoči občanov okoli 14. ure pogasili, gmotna škoda pa znaša dobrih 50.000 tolarjev.
Do požara naj bi prišlo zaradi pregrete razbite steklenice.
Požar v rovu
V opuščenem rovu rudnika Mežica, v revirju Graben, je 17. 8. okoli 19.30 prišlo do požara okoli 700 metrov od vhoda v rov. Opuščeni rov so uporabljali za odlagališče odpadkov - od odloženih strojev, do plastike in gume. Ko se je nabrala plast odpadkov, so jih zasuli z gramozom, tako daje v rovu okoli 500 kubičnih metrov odpadkov in gramoza.
Na kraju požara so takoj posredovali reševalci iz Rudnika Mežica, pomagali pa so jim gasilci iz Črne na Koroškem. Istega dne si kraj požara ogledala tudi republiška rudarska inšpekcija, ki je odredila ukrepanje za gašenje požara. Tako so na kraj poklicali reševalce iz Rudnika lignita Velenje, ki bodo opuščeni rov zaprli (zalili) z betonom in preprečili gorenje.
Stik v kurilnici
Običajno imamo kurilnico v hiši zato, da bi v njej gorelo in da bi nam bilo toplo. Seveda pa si v njej nihče ne želi požara. Tako tudi ne J.P., lastnik stanovanjske hiše iz Brezna. Pa vendar: 22. 7. ob 10.5o je prav v njegovi kurilnici prišlo do požara. Kot se je pokazalo, je do ognja prišlo zaradi kratkega stika na napeljavi na gorilniku za centralno kurjavo.
Od tod se je ogenj razširil po peči in na črpalko ogrevalnega sistema. Posredovali so gasilci iz Brezna in dežurni delavec podjetja Elektro. Nastalo je za okoli 300.000 tolarjev gmotne škode.
Ostanki vojn
Prav neverjetno je, kako gosto je naša dežela posejana z ostanki minulih vojn. Kaže, da je Slovenija zares bila na pravem prepihu in da so jo nenehno prepravljale kakšne vojaške horde -od Atiie, preko Turkov, do Hitlerja in...
Če so ostanki (najdbe) orožja iz starih časov (izkopanine) nenevarni in zanimivi za arheologe in zgodovinarje, to ne velja za eksplozivna telesa nedavne zgodovine. Sreča je le tedaj, če ne pridejo v otroške roke.
18.7. okoli 10.00 je tako A.J. v gozdu pri svoji kmetiji v Zgornjem Razborju našel ročno bombo in obvestil OKC pri Policijski upravi Slovenj Gradec. Kraj najdbe so policisti zavarovali, za eksplozivno telo, po poreklu iz druge svetovne vojne, pa je poskrbel pirotehnik.
Podoben postopek so opravili tudi pri najdbi ročne bombe, prav tako iz druge svetovne vojne, ki jo je dne 21. 7. nek občan našel v gozdu v Spodnjem Razborju.
»Svojo« bombo, kot kaže prav tako iz druge svetovne vojne, je dne 25.8. med kopanjem peska iz potoka Trobeljščica v Pamečah našel še D.R. Postopek je bil seveda običajen.
Naj ob tem ponovno opozorim, da je vsako najdbo eksplozivnega ali sumljivega telesa treba
takoj javiti policistom in se predmeta pod nobenim pogojem dotakniti ali ga prenašati, še najmanj pa poizkusiti odpreti ali razbiti. Ta opravila raje prepustimo strokovno usposobljenim ljudem -pirotehnikom.
Padel s strehe
Preden se posvetim bolj ali manj glosiranemu delu drobnega kriminala, še o delovni nezgodi, ki ponovno opozarja, kako je pri delu treba biti vedno pazljiv in previden. Tudi, če smo neko delo opravili že ničkolikokrat in se nam ni primerilo nič.
3.8. se je med delom na strehi stanovanjske hiše, last J.H. v Tomaški vasi, poškodoval sosed M.Č. Skupaj z lastnikom hiše sta po lestvi na streho nosila lepenko. Ko je M.Č. stopil na rob strehe, mu je spodrsnilo in je iz višine 4,5 metra padel na tla. Med padcem je za seboj potegnil še J.H., kije stal na lestvi. Pri padcu seje M.Č. huje poškodoval, J.H. pa telesnih poškodb ni dobil.
Pomirjevalo
Kot uvod v tako imenovani drobni kriminal najprej nekaj »pomirjevalnega«, kar pa lahko v sebi skriva tudi globoko človeško stisko.
20.7. 2000 med 13. in 14. uro je L.A. iz občine Ravne na Koroškem v pisarni na ginekološko-porodnem oddelku Splošne bolnišnice Slovenj Gradec razbil steklo na vitrini in odtujil zavojčka z 188. tabletami pomirjevala Apaurin.
Ob 14.30 so ga policisti PP Dravograd odkrili v Otiškem vrhu pri Dravogradu. Tablete so mu zasegli, ovadili pa ga bodo na Okrožno državno tožilstvo Slovenj Gradec.
Enoosnik
Da ljudje pač kradejo vse, kar jim pride pod prste, priča tudi primer iz občine Muta, kjer je neznanec v noči na 21. 7. izpred stanovanjske hiše v Gortini ukradel enoosno kosilnico in lastnika oškodoval za okoli 400.000 tolarjev.
Delno krivdo za to tatvino morda nosi tudi lastnik, ki bi jo lahko zaklenil v kakšno lopo.
Prav gotovo pa precejšen del krive za tatvino prenosnega telefona in šest zgoščenk iz avtomobila na parkirišču v Radljah ob Dravi, ki so izginile v noči na 22. 7., nosi lastnik avtomobila. Pustil ga je namreč nezaklenjenega.
Nočni gost
Gostilna Lečnik na Ravnah na Koroškem sodi zagotovo med bolj obiskane na tem delu Koroške, saj ima že dolgoletno tradicijo. No, za nekatere je tako privlačna, da jo obiščejo tudi ponoči in zunaj obratovalnega časa.
Tako je eden izmed »gostov« skozi priprto okno v lokal vstopil tudi med 24. in 25. 7. 2000. Iz predala točilnega pulta je odnesel denarnici, v katerih je bilo 10.000 tolarjev gotovine. S seboj je vzel še 30 zavojčkov cigaret različnih znamk. Lastnico je tako oškodoval za okoli 24.000 tolarjev.
Naj k temu dodam, daje policistom PP Ravne na Koroškem v tem obdobju uspelo raziskati kar nekaj kaznivih dejanj velikih tatvin. Dejanj, med drugim tudi tatvine v gostilni Lečnik na Ravnah, je utemeljeno osumljen L.A., gojenec vzgojno varstvenega zavoda.
Prenosni gost
Še bolj hladnokrven pa je bil gost, ki je 1.8. popoldne obiskal gostišče Galus v Slovenj Gradcu. S točilnega pulta je namreč meni nič, tebi nič (njej pa!) s točilnega pulta ukradel prenosni telefon in natakarico tako oškodoval za
45.000	tolarjev. Medtem ko on telefonira, ga policisti iščejo.
Pomoč na cesti
»Pomoč na cesti« si je po svoje razložil U.S. iz občine Radlje ob Dravi. 15. 8. ob 00.30 sta ga namreč na glavni cesti Dravograd - Maribor v Velki ustavila policista. Bilje na kolesu. Pokazalo se je, da je U.S. 15 minut pred tem kolo, bilo je odklenjeno, protipravno vzel v Dravogradu. Nihče mu namreč ni ustavil »na štop«, drugega prevoza pa ni imel. S kolesom se je nameraval vrniti domov v Radlje.
Bicikel je bil last nekega 17 letnika, ki je kakšno uro po polnoči na PP Dravograd prijavil krajo.
Kramarski novec
Kratko policijsko (s)poročilo:
»Dne 15. 8.2000 med 08. in 21. uro je neznanec na Kramarskem sejmu v Črni na Koroškem unovčil ponarejen bankovec za 10.000 tolarjev (kakovost papirja je slaba, bankovec nima zaščitne nitke in vodnega tiska). Bankovec so policisti PP Ravne na Koroškem zasegli in ga bodo poslali v analizo. Za neznanim unovčiteljem pa poizvedujejo.
Ker je bilo letos na Koroškem unovčenih že nekaj podobnih bankovcev, svetujemo trgovcem, naj bodo pri sprejemanju denarja pozorni in o bankovcih sumljivega izvora in kakovosti obvestijo policijo.«
»To kratko, a vzorno, policijsko sporočilo me sploh ne preseneča,« stresa svoja razmišljanja nepovabljen Rene, prijatelj mojega prijatelja, »bifedžije« in zadnje čase tudi teksto pisca in amaterskega igralca Mirana.
»Ja, madona! Kakšen denar pa naj bo unovčen na Kramarskem sejmu, če ne kramarski. Sicer pa je naš tolar že tako znucan, da ga je karseda lahko ponarediti in skrajni čas je, da dobimo kakšno novo valuto. Predlagam na primer, da nova denarna enota postane en bajuk, da si ga lahko »vtakneš za klobuk«. Ste slišali to rimo! Če je rima, pač vse Štirna. Tudi značilno francosko kosilo: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolovo solato z bučnim oljem.«
Profil
Še eno kratko policijsko sporočilo:
»V noči med 13. 7. in 14. 7.2000 je neznanec preplezal žično ograjo pri podjetju Armature Muta na Koroški cesti na Muti in iz kovinskega zaboja odtujil 573 kilogramov (prokrom) nerjavečih profilov različnih dolžin in debelin. S tem je podjetje oškodoval za dobrih 500.000 tolarjev. Policisti za neznanim storilcem poizvedujejo.«
Kratek odgovor: človek ima »profil« ali »šlif« (stil), kot rečejo na Štajerskem.
»Brača Dalton«
23.	7. 2000 ob 01.00 sta bila brata D.K. in J.K. iz občine Mislinja v gostinskem lokalu v Mislinji. Ker jima, zaradi vinjenosti, natakarica ni hotela postreči z alkoholno pijačo, sta razbila steklo na vratih, poškodovala mizo in stol ter cvetlične lončke. Povzročila sta za okoli 50.000 tolarjev gmotne škode. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, ju bodo policisti ovadili na pristojno državno tožilstvo.
Ni kaj, prava »Brača Dalton in rožice«, bi dejal moj prijatelj Miran. Saj veste: tisti »bifedžija, igralec, pisec, pesnik...	T.l.
vaš prepih
PREPIH
Rabutanje
HOROSKOP - SEPTEMBER 2000
Besede rabutanje pravzaprav ni v slovenskem pravopisu, pa tudi ne v Cankarjevem leksikonu, vendar je njen pomen še kako dobro znan. Ne samo romom, tudi finim damam, ki se znajo le lepo oblačiti.
Takšne »lepe dame« običajno nimajo niti svojega vrtička, kjer bi v lastnem »potu« prekopavale zemljo, sejale, sadile in končno hodile na svoj vrt po zelenjavo, jagode paradižnik itd. Bolj enostavno je, da se spravijo v poznih večernih urah, nekatere tudi kar sredi sončnega dne, na tuje vrtove, kjer si na hitro napolnijo cekarje in vrečke.
Nedolgo tega mi je neka gospa z Javornika pripovedovala, kako je zvečer videla skorajda kar bližnjo sosedo, kako je otovorjena se vračala iz grape, kjer imajo druge skrbne žene in gospodinje svoje vrtove. Naredila seje, daje ne pozna, daje ni videla. Prepričani pa smo lahko, da je bližnjo sosedo morda v globini njenega srca le zapekla vest.
Sicer pa imajo rabutači brez dvoma dokaj trdo kožo, da pred tistimi, ki jim hodijo »pospravljat« njihove pridelke, niti ne zardijo. Opazijo pa prav gotovo, da za njihovimi hrbti o rabutanju ljudje govorijo, da jih poznajo po tej sramotni plati njihovega življenja. Pravimo jim, da imajo železno srajco. Bo katero izmed lepih dam le zapeklo, ko bo to (če bo sploh) prebrala?
FRANJO HOVNIK
»Kratek odgovor«
na intervju župana občine Radlje Huberta Robnika v mesečniku Prepih.
V obširnem intervjuju, ki ga je župan občine Radlje Hubert Robnik dal za koroški Prepih, sem zasledil tudi moje ime, za kar se županu ob dejstvu, da se to ne dogaja ravno pogosto, prav lepo zahvaljujem.
Sicer pa intervjuja ne želim postavljati pod drobnogled, saj je lahko dajati izjave o tretji osebi, ki ni prisotna in nanje ne more odgovarjati, zato vsebine tudi ne bom komentiral, čeprav je v njej veliko obrnjenih (ne)resnic. Komentiral pa ga ne bom tudi zaradi starega slovenskega pregovora, ki pravi: »Bolj ko drek g'r mešaš, bolj smrdi«. Ker ne bi rad, da smrdi županu občine Radlje Hubertu Robniku, najmanj pa, da bi ta smrad moral vonjati jaz, bom ostal le pri tem - »kratkem odgovoru«.
Podžupan občine Radlje in občinski svetnik Ludvik Fedler
Mali oalas
Posredujemo pri prodaji delnic pooblaščenih investicijskih družb: MAKSIMA 1, 2, 3, MERKATA 1, 2, INFOND, ZVON 1, 2, TRIGLAV 1, 2, AKTIVA 1, 2, 3, KMEČKA DRUŽBA, KOMPAS 1, 2, 4, ZLATA MONETA 1, 2, ARKADA 1, 2, 3, ATENA 1, 2, 3, KRONA, N.F.D. 1, 2, TRON, SETEV, ZVON 1, 2, in vseh ostalih delnic, ki kotirajo na borzi. Muršič Janko s. p., Trg 54 Prevalje (Nad trgovino kmetijske zadruge oz. restavracije Pagat)
Tel: 0602/32-103, GSM: 041-750-522
OVEN: Prvi koraki v jesenske dni vas bodo kar precej utrudili, zvezde pa vam pošiljajo na pomoč intezivne partnerske stike, ki vas bodo znova ponesli v višave. Najtežje od vsega boste prenašali molk in samoto. Če ne gre drugače, pa pišite, pišite. Jupiter vam bo pomagal najti primeren motiv in pravega naslovnika.
BIK: Spretno boste obračali denar, a le najnujnejši delež bo ostal na varnem »v nogavici«. Preostalo boste najbrž preudarno razdelili med domače investicije in vzdrževanje dobre kondicije. Brez slabe vesti pa si lahko zdaj privoščite tudi kakšno bolj razkošno zabavo ali - pet minut za zapravljanje, da bo prehod v običajno delovno rutino lažji.
DVOJČKA: Najbrž ste že zaslutili čas večjih sprememb, morda gre za okoliščine, ki bodo zaznamovale bližnjo prihodnost in niso povsem odvisne od vas samih. Kakorkoli - v rokah imate močne adute, da jih preudarno uredite in poskrbite za dober razplet. Čim več sprašujte, da boste lahko zagrabili najboljšo možnost.
RAK: Čeprav se vam morda zdi, da z eno nogo pritiskate na plin, z drugo pa morate zavirati, je lahko rezultat presenetljivo dober. Odvrzite nepotrebni tovor in pospešujte - zlasti finančne zadeve bi se morale dobro razcvetati, pri študiju in drugih komunikacijah pa se spoprimite najprej z manjšimi rutinskimi projekti.
LEV: Najbrž ste prepričani, da ste revnejši kot ste v resnici. Kanček samodokazovanja vam bo hitro okrepil samozavest in prinesel nekaj cvenka. Za večje investicije pa se najbrž ne boste odločili - ogrela vas bo že misel, da lahko odpotujete, če želite in da vam v družbi ni treba obrniti slehernega tolarja. DEVICA: Preverite, ali vam res kdo nasprotuje, ali pa vidite strahove tam, kjer jih ni. Morda gre le za prikrit klic na pomoč? Čeprav ste svoje, zlasti materialne ambicije postavili na prvo mesto in izdelali natančen načrt, boste laže napredovali, če boste utišali upornika v sebi. Vloga diskretnega poslušalca se vam trenutno bolj prilega.
TEHTNICA: Na vaši tehtnici se bo znašla duhovna in čustvena prtljaga iz preteklih mesecev; ravnajte z njo poglobljeno in -prisluhnite ji s srcem, da bo odbiranje biserov lažje. Prebijte led in odpustite partnerju majhen spodrsljaj, ki sta ga pridelala skupaj. Presenečeni boste ugotovili, kolikšno olajšanje prinaša vzajemna iskrenost.
ŠKORPION: Iz najbolj družabnega bitja se boste morda za hip spremenili v depresivnega samotarja. Nič novega. Le spomnite se, da je to dragoceno obdobje namenjeno soočenju s svojimi čustvi, ki ste jih poleti napeli do skrajnih meja. Kmalu boste spet pripravljeni za dejavno urejanje življenja in samozavesten prihod iz sence.
STRELEC: Ker se vam kariera in prijateljski stiki pogosto prepletajo, boste tovrstno intenzivno sožitje sprejeli z odprtimi rokami. Verjetno ste že pogrešali stalno družbo ljudi s podobnimi interesi. Zvezde pa namigujejo, da bi se lahko in sedanjega prepletanja rodila tudi kakšna trajneša in čisto osebna vez. KOZOROG: Odlično ste se utirili v vsakdanje kolesje in si naložili velike projekte. Zlasti poglobljenemu študijskemu delu so zvezde naklonjene in tudi daljša potovanja niso izvzeta. Na rezultat vam ne bo treba dolgo čakati - potrpežljivo in dobro organizirano delo bo kmalu opaženo in s kančkom vaše iznajdljivosti tudi nagrajeno.
VODNAR: Vaše temperamentno sodelovanje v partnerskih odnosih se bo razcvetelo v pravo strast. Kakšen predznak ji boste nadeli, je v vaših rokah.
Odgovornost zase in za druge boste lahko mojstrsko uravnavali, če boste izkoristili zvezdno podporo: široka perspektiva in poglobljeno znanje vodita k pravim odločitvam.
RIBI: Če se tudi za vas začenja novo delovno leto, poskrbite za čim hitrejši start in za vse tisto, kar je treba opraviti na samem. Kmalu vas bo namreč zapeljalo v razvejano mrežo partnerskih stikov, kjer bi vas tisti najprijetnejši lahko tudi malo uspavali. Bodite pozorni in zasledujte lastne cilje - čas je za velike poteze.
vaš najljubši prostor A

V
carlet
se na enem mestu
Idealna kombinacija ponudbe in ugodne cene v Evropi priznanega oblazinjenega pohištva. Strokovni nasveti, prijazni prodajalci, kvaliteta, popolnost in zaupanje.
marmante
rendy
OPREMA
Tovarna oblazinjenega pohištva
2380 Slovenj Gradec • Pod gradom 4 Tel.02/ 882 51 10 • fax 0602/ 42 153
f	Oglejte si oblazinjeno pohištvo od blizu in sedite nanj na:
.	• Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju od 8 do 17.9 2000 in na
• Pohištvenem sejmu v Ljubljani od 18 do 24.9.2000. Vljudno vabljeni!
Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja.
Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov:
•	s paketom pridobite paketni popust,
•	vsa zavarovanja sklenete hkrati,
•	izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje.
Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse.
Pripravljeni na vse. triglav premoženje
zavarovalnica triglav,d.d.