leto XLIII, št. 17
Ptuj, 4. maja 1990
CENA 5 DINARJEV
UVODNIK	.
Prvi maj 1990
Prvi maj je hit letos drugačen kot sicer. Morda se mi to le dozdeva, ho
pa le res. da je hilo v zraku manj vzvišenosti tega delavskega praznika, da je
hib manj rdeče harve. več pa modrine, rumenih tonov in zelenja. Sicer je
prazničnost prvega maja že dolga leta ugašala in ni naključje, da je tako re-
koč dokončno ugasnila prav letos. Celo čestitk je hilo mnogo manj in malo-
kdo nam je v njih zaželel prijetno praznovanje in v prihodnje še več delov-
nih uspehov.
Tiste velike želje za prijetno praznovanje so bile tako in tako
nekoliko smešne. Prvi maj je predvsem delavski praznik in dela pro-
ste dneve so delavci vse doslej in prav tako letos v prvi vrsti izkori-
stili za delo na polju, da so tako dvignili svoj delavski standard.
Plače nikoli niso zagotavljale bogatega življenja in pomembnejši od
rezultatov dela v tovarni so bili rezultati dela na zemlji.
Največji poudarek praznovanju je vsa dosedanja leta dajal
sindikat, ki drugega za delavce skorajda ni naredil; tudi možnosti
za to ni imel, saj je bil prej oblastniški kot delavski sindikat. Tokrat
z manj praznovanja zahteva bolj konkretno: za dobro delo dobro
plačilo. Takšno plačilo, da bo prvi maj res praznik dela, da bo de-
lavcu od plačila tekočih stroškov ostalo še za kakšen izlet ali nekaj-
dnevni oddih na morju ali v planinah. S takšnim plačilom bo lahko
kmetu plačal hrano po takšni ceni, da temu ne bo potrebno in mu
ne bo mogoče vsakodnevno zahajati še v tovarno. Zakaj bi si kos
kruha delili na pol, če si lahko odrežemo vsak svojega ? Ko bomo to
dosegli, nas na prvi maj ne bo potrebno opozarjati, ob rezultatih
svojega dela ga bomo slavili spontano, zadovoljni s svojim življe-
njem in svojo državo, ki nam bo to. omogočila.
Jože Bračič
Zakaj je moralo priti do
zapore magistralne ceste
Nezadovoljni zaradi neurejenih pločnikov, poškodovanih plotov, dovozov
do svojih stanovanjskih hiš in zaradi številnih smrtnih žrtev, ki jih je zadnja leta
terjala magistralna cesta, so krajani Hajdoš, Skorbe in Hajdine minulo sredo,
25. aprila, svojo napoved o zapori magistralke žal tudi uresničili.
Ker njihovih zahtev ni nihče jemal dovolj resno in ker do tega dne niso do-
bili nobenega ustreznega odgovora, ki bi dajal zagotovilo, da bo »cesta smrti«
skozi njihova naselja končno urejena, so v sredo nekaj po petnajsti uri s svojimi
traktorji zaprli magistralno cesto pri Koštomajo v Skorbi in nad gasilskim do-
mom v Hajdošah.
Nejevoljnim voznikom, naključnim obiskovalcem in nekaterim predstavni-
kom Skupnosti za ceste in Cestnega podjetja Ptuj so prebrali svoje zahteve še
enkrat in poudarili, da ceste ne bodo sprostili, preden ne bodo dobili od ustrez-
nega funkcionarja trdno zagotovilo, da bodo končno njihove zahteve uresniče-
ne.
Po skoraj dveh urah so se do pogajalskega mesta (gasilskega doma v Haj-
došah) uspeli prebiti predstavniki ptujskega izvršnega sveta in so ob posredova-
nju z republiškimi organi zagotovili krajanom, da bodo urejanje ceste pričeli ta-
koj po prvomajskih praznikih in da bodo vsa dela (urejanje pločnikov in dovo-
zov) dokončana do konca maja. Za nameček pa bodo vsi, ki so bili resnično
oškodovani zaradi dosedanjih očitno nestrokovnih del, dobili škodo povrnjeno.
Tako se je kri ohladila in ob osemnajstih so traktorji le sprostili cesto.
K temu je treba dodati, da zaprtje omenjenega odseka magistralne ceste ni
tako nedolžna stvar. Krajani so namreč zaprli edino cestno povezavo od mejne-
ga prehoda Šentilj do osrčja dežele. Miličniki (ki so bili o tem prej seveda ob-
veščeni) so zaradi zapore preusmerjali promet skozi Kungoto in Gerečjo vas,
vendar pa so bili vozniki in drugi udeleženci v prometu precej nezadovoljni. Ob
vsem tem se samo po sebi poraja vprašanje, zakaj krajanov Hajdoš, Skorbe in
Hajdine ni nihče jemal dovolj resno že pred zaporo ceste, saj bi lahko republi-
ški (ali občinski) funkcionarji to svojo obljubo dali že pravočasno in potem do
zapore sploh ne bi prišlo. Je pač tako — vsaka šola nekaj stane! M. Ozmec
Krajani HajdoL Skorbe in Hajdine so s svojimi traktorji bili na magi-
stralki skoraj<5frf ure. Zakaj?	(foto: M. Ozmec)
REZULTATI VOLITEV
V LENARTU
Kmečka
zveza večino
Vsak zbor šteje šestnajst po-
slancev, Lenarčani pa so največ
zaupanja izkazali tistim, ki jih je
predlagala podružnica Slovenske
kmečke zveze.
Zbor krajevnih skupnosti bo
sestavljen iz dvanajstih kandida-
tov Kmečke zveze, štirje pa so
neopredeljeni, saj so jih predla-
gale krajevne skupnosti. Izvolje-
ni so bili: Janez Merčnik, Franc
Kovačec, Marija Klobasa, Jožefa
Mlakar, Jože Suman, Franci Je-
rebic, Kari Korošec, Ivan Rop,
Feliks Kocbek, Slavko Polič,
Alojz Ornik, Ivan Neudaver, vsi
predlagani od Kmečke zveze,
predlagani od krajevne skupno-
sti pa so izvoljeni Leopold Zi-
mič, Rihard Rajh, Janez Voglar
in Edi Golob.
V zbor združenega dela so bili
izvoljeni: Mirko Zorjan, Miro-
slav FanedI (SZS), Ivan Vohl
(SDZ), Vinko Šalamun (SZS in
ZSMS - LS), Katica Leopold
(SZS), Elizabeta Ornik (SZS in
ZSMS - LS), Vladimir Doki
(SZS in ZSMS - LS), Andrej
Šuman, Boris Grajfoner (SZS in
ZSMS - LS), Vinko Rop, Inee-
mar Kolin (SZS), Aleksander So-
šteri^ Alojz Breznik (SZS), Mar-
jan Cucek (SKZ), Friderik Leš-
nik (ZSMS - LS) in Peter Žug-
man.
Družbenopolitični zbor bo se-
stavljen iz osmih predstavnikov
lenarške podružnice Slovenske
kmečke zveze, treh predstavni-
kov Socialdemokratske zveze,
dveh članov ZKS — stranke de-
mokratične prenove, dveh libe-
ralcev in ene predstavnice Socia-
listične zveze. Kmečko zvezo bo-
do zastopali: Janez Kramberger,
Bojan Knuplež, Jože Škrlec,
Franc Kurij, Franc Sužnik, Fri-
derik Breznik, Franc Fekonja,
Mirjana Škof, Avgust Zavrnik,
Franc Krivec in Ivan Vogrin so
predstavniki Socialdemokratske
stranke. ZK — stranko demokra-
tične prenove bosta zastopala Jo-
že Šuman in dr. Dušan Makoli,
ZSMS — liberalno stranko Jože
Jurša in Breda Slavinec, Vida
Šavli pa bo predstavnica Sociali-
stične zveze Slovenije v tem zbo-
ru.	MS
Letošnji dobitniki srebrnih znakov osvobodilne fronte slovenskega naroda v Mostiu. (Foto: M. Ozmec.)
OB 27. APRILU - DNEVU OF SLOVENSKEGA NARODA
Mani množično, a slovesno
Letošnja osrednja občinska slovenost ob 27. apri-
lu, dnevu Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki
je bila minuli petek ob spomeniku padlim borcem
Slovenjegoriške — Lackove čete v Mostju, je bila si-
cer precej manj množična, kot smo bili tega vajeni
do sedaj, saj letos ni bil organiziran pohod po poteh
revolucije; kljub temu pa je bila prisrčna in prazni-
čna, saj je v lepem sončnem vremenu zbrala ljudi, ki
v srcu dobro mislijo.
Častni vod iz garnizije Dušana Kvedra Ptuj je v
spomin vsem padlim borcem izstrelil častno salvo.
zatem pa je delegacija k spomeniku položila venec.
Slavnostni govornik je bil Janez Belšak, predsednik
občinske konfrence SZDL Ptuj, zatem pa so petim
družbenim organizacijam in petnajstim posamezni-
kom izročili letošnje srbrne znake Osvobodilne
fronte slovenskega naroda. Slavje so sklenili člani
Komornega moškega pevskega zbora iz Ptuja pod
vodstvom Franca Lačna, gasilci z Destrnika pa so
poskrbeli, da ni bil nihče od udeležencev proslave la-
čen in žejen.
-OM
Znana tudi imena za občinski
družbenopolitični zbor
Zbori občinske skupščine v novem
mandatu štejejo vsak po 35 poslancev
ali skupaj 105. ZSMS — liberalna
stranka ima v občinskem družbeno-
političnem zboru 6 mandatov, ZKS
— SDP prav tako 6, Zeleni Slovenije
5, SZ — SZDL 3, Slovenska kmečka
zveza (SKZ) 6, Slovenski krščanski
demokrati 7 in Slovenska demokrati-
čna zveza 2.
Na osnovi 90. člena Zakona o volit-
vah v skupščine so bili v DPZ izvolje-
ni naslednji kandidati iz naslednjih
list kandidatov: v volilni enoti 1: Ivan
Jurkovič, Slovenski krščanski demo-
krati, Stanko Tominc, Zeleni Sloveni-
je, Jože Glazer, ZSMS — liberalna
stranka, Vilko Pešec, ZKS - SDP in
Ivan Lovrenčič, Slovenska demokrati-
čna zveza; v volilni enoti 2: Bogomir
Jurtela, ZSMS — liberalna stranka,
Mirko Draškovič, Zeleni Slovenije,
Marjan Čeh, Slovenski krščanski de-
mokrati, Janko Baštevc, ZKS - SDP,
in Maks Medved, Slovenska kmečka
zveza; v volilni enoti 3: Milan Šoste-
rič. Slovenski krščanski demokrati, in
Ana Jagarinec, Slovenska kmečka
zveza; v volilni enoti 4: Janez Herga,
Slovenski krščanski demokrati, in Ja-
nez Valenko, Slovenska kmečka zve-
za, ter v volilni enoti 5: Marjan Hor-
vat, Slovenska kmečka zveza ter To-
maž Petek, Slovenski krščanski demo-
krati.
Občinska volilna komisija je ugoto-
vila, da se na ravni občine ne upošte-
vajo liste, katerih skupno število gla-
sov v občini ne presega 2,5 skupnega
števila glasov za liste, izračunanega
na osnovi I. in 2. odstavka 90. člena
Zakona o volitvah v skupščine. Gre
za Kulturni forum. Slovensko obrtno-
podjetniško stranko in listo posami-
čnih kandidatov. Poleg tega je ugoto-
vila, da je potrebno na ravni občine
razdeliti 19 mandatov med posame-
zne liste, ker je bilo v petih volilnih
enotah izvoljenih le 16 kandidatov.
Na osnovi najvišjih 19 zaporednih
količnikov je nato ugotovila, da pri-
pada posameznim listam naslednje
število mandatov: ZSMS — liberalni
stranki 4, ZKS - SDP 4, Zelenim
Slovenije 3, SZ - SZDL 3, Slovenski
kmečki zvezi 2, Slovenskim krščan-
skim demokratom 2 in Slovenski de-
mokratični zvezi 1.
Iz ZSMS — liberalne stranke so bi-
li izvoljeni še: Marija ŠumandI, Ervin
Hojker, Jože Krivec in Viktor Gojko-
vič, iz ZKS — SDP Franc Visenjak,
Ivan Gerjovič, Jože Petrovič in Ciril
Murko, iz Zelenih Slovenije: Mija
Vaupotič, Stanko Žunec in Darja
Lukman, iz SZ- SZDL Anton Veli-
konja, Alojz Arko in Ciril Korpar, iz
Slovenske kmečke zveze Janez Žam-
pa in Jože Gajšt, iz Slovenskih krš-
čanskih demokratov Dušan VVinkler
in Ivan Vojsk ter iz Slovenske demo-
kratične zveze Marjan Sagadin.
Roman Tomanič — novi predsednik
ptujskega Obrtnega združenja
Nova skupščina ptujskega Obrtne-
ga združenja šteje 40 članov. Na prvi
seji 24. aprila je izvolila novo vod-
stvo. V novem mandatu bo združenje
vodil Roman Tomanič, prav tako
izvršilni odbor; pomagala mu
bosta nova podpredsednika:
Franc ŠtrucI in Viktor Cvetko.
Roman Tomanič je ob izvoli-
tvi povedal: Predvsem si bom
prizadeval za stabilizacijo odno-
sov v združenju, enakopraven
položaj obrtnikov v občini, repu-
bliki in zvezi, zmanjšanje pri-
spevkov, dokončno izenačitev
plačilnih pogojev na vseh ravneh
in za resnični (ne zgolj papirni)
razvoj obrtništva v občini. MG
Roman Tomanič: »V obrtništvu vleče voz naprej proizvodna obrt,
te pa je v ptujski občini še premalo ... Zato je potrebno pri razvo-
ju le-te v bodočnosti narediti več!« (Posnetek: M. Ozmec)
Ptuj na televiziji
Znani ptujski filmski intuziast Tinček Ivanuša je za lju-
bljansko televizijo posnel 14-minutni film Petovio ab anno 69.
Prvič si ga bomo lahko ogledali v nedeljo, 6. maja, na drugem
programu ob 20.30 uri, drugič pa 9. maja na prvem programu ob
16.45 uri.
Novi Tinčkov film se spogleduje z zgodovino. Prav gotovo
bo zanimiv za marsikakega Ptujčana in drugega, ki je do svojega
očaka — staroste slovenskih mest »neprizadet« in ne vidi njego-
vega kulturnega in siceršnjega bogastva.	mg
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
4. maj 1990 - TEDNIK
DOM UPOKOJENCEV PTUJ-MURETINCI
Razširiti ali ukiniti
enoto v Muretincih?
Zadeva se vleče že dve leti. V
javnosti pa so jo začeli obravna-
vati šele po tem, ko so 20. febru-
arja letos zbori občinske skupšči-
ne sprejemali plan dejavnosti so-
cialnega skrbstva. Takrat je dele-
gatka v zboru združenega dela
opozorila na mnenje njene dele-
gatske baze, ki je proti ukinitvi
enote v Muretincih in zgraditvi
nadomestnega objekta v Ptuju. O
tem je bilo nekaj zapisanega v
časnikih in to je spodbudilo širše
zanimanje javnosti.
O zadevi so razpravljali na
redni seji Zveze društev upoko-
jencev občine Ptuj, ki je bila 4.
aprila 1990. V razpravi so sode-
lovali predstavniki društev upo-
kojencev Gorišnica, Dornava,
Markovci, Zagojiči, Lovrenc na
Drav. polju in Cirkulane. Vsi ti
so se kot morebitni kandidati za
bivanje v domu upokojencev
odločno zavzeli, da enota doma
v Muretincih ostane. Izražali so
ogorčenje, da so o nameravani
opustitvi enote v Muretincih in
gradnji nadomestnih zmogljivo-
sti v Ptuju zvedeli šele pred krat-
kim, čeprav bi se vsa investicija
financirala iz sredstev pokojnin-
skega zavarovanja. So proti
gradnji v Ptuju, »kamor bi radi
getoizirali ves kmečki živelj v
blokovsko sosesko«. Zahtevajo
tudi soodločanje o tem, saj se
trošijo sredstva upokojencev, in
se zavzemajo za ustrezno rešitev
na lokaciji v Muretincih.
Društvo upokojencev Zagojiči
je na seji nastopilo s pisnim sta-
liščem v imenu oskrbovancev do-
ma v Muretincih, ki »odločno
nasprotujejo preselitvi oskrbo-
vancev v Ptuj, ker so pretežno s
podeželja in bi se v domu v Ptu-
ju počutili kot v zaporu.« V na-
daljevanju pisma dajejo vrsto
pobud. Med drugim, da naj bi se
Dom v Muretincih pravno osa-
mosvojil, uvedel cenejšo upravo,
možna je tudi zasebna pobuda,
vendar naj bi nadzorstvo nad
njim imela občinska Zveza dru-
štev upokojencev. Navržen je še
predlog v razmislek, da naj bi
dom prevzel minoritski samostan
v Ptuju ali pa naj bi se vrnil nun-
skemu redu usmiljenk, ki so jih
»slovenski komunisti pregnali na
Hrvaško«.
O vseh teh predlogih in pobu-
dah bo še dovolj časa za razmiš-
ljanje in sprejemanje pametnih
in gospodarnih rešitev. Tudi za
očitke, da so take pobude le v in-
teresu posameznikov in njihove
osebne koristi, sedaj ni čas, ker
bi to vsem bolj škodovalo kot ko-
ristilo. Treba je stvari trezno pre-
soditi in preudarno delati.
Na seji Zveze društev upoko-
jencev je o zadevi obširneje po-
ročala Štefka Pušnik, ki jo je
ZDU Ptuj pred kratkim imeno-
vala kot svojega delegata v sa-
moupravnem organu Doma upo-
kojencev. Tudi prej so ptujski
upokojenci imeli delegata v tem
organu, vendar ni moj namen
ugotavljati, ali jih delegat ni o
svojem delu obveščal ali pa se za
nj^ovo poročanje niso zmenili.
Štefka Pušnikova je pb pomo-
či ravnateljice Kristine Doklove
temeljito pregledala celotno do-
kumentacijo v zvezi z zadevo in
pripravila obširno poročilo ter
ga na seji Zveze društev upoko-
jencev prebrala in ustno
dopolnilno obrazložila. Iz tega
poročila povzemam nekaj poda-
tkov.
Dom upokojencev ima v Ptuju
210 postelj, v Muretincih v gradu
66, v prizidku pa 60. Od oskrbo-
vancev je le 22 % pokretnih, 78 %
pa nepokretnih ali polpokretnih.
(Tam je verjetno vseeno, ali leži-
jo v Muretincih ali Ptuju, pa še
zdravniška pomoč je v ftuju bolj
pri roki). Že maja 1988 je Sani-
tarna inšpekcija občin Ptuj in
Ormož izdala odločbo, da je tre-
ba sanirati enoto v gradu v Mu-
retincih, oktobra pa so prepove-
dali uporabo jedilnice in kopal-
nice v gradu. Novembra 1988 si
je grad ogledala republiška stro-
kovna komisija SPIZ in ugotovi-
la, da bi bila sanacija gradu le
kratkoročna rešitev, stroški pa vi-
soki in povrh še brez zagotovitve
funkcionalnosti, zato so predla-
gali nadome.stno gradnjo v Mu-
retincih, ki bi bila funkcionalna
in le za 30% dražja od sanacije
gradu.
Potem so se začele razprave v
samoupravnih, upravnih in stro-
kovnih organih, dopisovanje
med posameznimi pristojnimi
organi, opredeljevanje do posa-
meznih variant in podobno.
Končno je 30. 10. 1989 svet Do-
ma na razširjeni seji sprejel naju-
streznejšo možnost — preselitve
enote iz Muretincev v Ptuj. S tem
se Vlado Horvat, delegat KS Go-
rišnice, ni strinjal, vendar je bila
odločitev sprejeta z veliko večino
— proti le en glas — in naročili
so izdelavo idejnega projekta. Ta
projekt je bil izdelan 24. 1. 1990
v štirih variantah. Odločili so se
za tretjo — da se v Ptuju dogradi
trakt E in nadgradi dvonadstrop-
ni trakt B. Idejni projekt je bil
predložen republiški komisiji pri
SPIZ za gradnjo domov. Na seji
sveta Doma upokojencev 19. 3.
1990 je bila o tem dana informa-
cija in odobreno, da se podpiše
pogodba z najugodnejšim izva-
jalcem tehnične dokumentacije.
Na tej seji ni bilo delegata KS
Gorišnica.
Lojze Cuček, izredno delaven
in uspešen delegat ptujskih upo-
kojencev v Skupščini SPIZ Slo-
venije, je povedal, da so delegati
na seji skupščine 11.4. 1990 do-
bili na mizo gradivo »Program
naložb iz sredstev sklada za
gradnjo domov za upokojence za
leto 1990«. V tem dokumentu je
nadomestna gradnja v Ptuju
uvrščena po prednostnem redu
na četrto mesto. V programu je
zapisano:
»Enota ptujskega doma upo-
kojencev deluje v gradu Mure-
tinci, katerega sanacija bi zahte-
vala izredno veliko sredstev
(prek 70 % vrednosti novograd-
nje), zaradi starosti objekta in
zahtev spomeniškega varstva pa
kljub vsemu ne bi bila dosežena
potrebna funkcionalnost. Ker so
bivalne razmere v gradu povsem
neprimerne, je izgradnja nado-
mestnega objekta ob domu v
Ptuju nujna in tudi najracional-
nejša. Grad in ostali objekti eno-
te v Muretincih bo odprodan za
turistične namene, izkupiček pa
vložen v gradnjo nadomestnega
objekta.«
To bi bilo sicer v redu, vendar
nas mora skrbeti nekaj drugega.
V letošnjem letu, enako kot lani,
se v sklad za gradnjo domov za
upokojence združuje 0,8 % od iz-
plačanih pokojnin in varstvenih
dodatkov. Po zakonu o stano-
vanjskem gospodarstvu bo ta
sklad obstajal pri SPIZ le še do
konca letošnjega leta. Zaradi te-
ga se je moč odločiti za sofinan-
ciranje le tistih investicij, za kate-
re je zagotovljeno finančno kritje
v celoti v letošnjem letu.
Graditi bi torej morali začeti
takoj, vendar še nimamo — zara-
di iskanja najboljših rešitev, nas-
protovanj in oklevanj — potreb-
ne gradbene dokumentacije. V
najboljšem primeru bi lahko za-
čeli gradnjo nadomestnega ob-
jekta v Ptuju šele v septembru.
Ce ne, se lahko zgodi, da bo ves
program obvisel v zraku. Dom-
skega varstva potrebni upokojen-
ci v ptujski občini pa bi ostali
brez precejšnjega deleža sred-
stev, ki se združujejo v skladu za
gradnjo domov za upokojence
na območju celotne Slovenije.
Velja o tem razmisliti, tu in
tam tudi popustiti v trmi, se pa-
metno odločiti in pohiteti, da nas
ne prehiti čas.
Franc Fideršek
Delo izvršnega sveta je potekalo uspešno
Zadnja seja delegatske skupšči-
ne v občini Ormož je bila že konec
marca. Lahko bi rekli, da je bilo
to dokaj slovesno dejanje, sicer
brez Zdravljice in šampanjca, vsi
prisotni pa so se kljub zapletom
ob koncu skupne seje zavedali, da
se je tako sklenil del naše zgodo-
vine. Kakšna je ta, ki odhaja ve-
mo, kakšna pa bo ta, ki prihaja
sedaj, pa še ne vemo.
Zadnji delegatski skupščini je
o svojem delu govoril tudi izvr-
šni svet skupščine občine. Poro-
čal je o dveletnem mandatu, ko
ga je ta izvolila. Prvikrat v zgodo-
vini občine Ormož sta bila dva
mandatarja in seveda tudi prva, ki
sta morala delegatom predstaviti
program vizije razvoja občine Or-
mož.
Delegati so izvolili žensko —
Majdo Lukner (prva ženska v Or-
možu na tej funkciji). Že takrat
se je pogosto spraševala, ali napi-
sati program, poln obljub in želja,
ki ga bo težko uresničiti, ali pa
napisati stvari, ki so na prvi po-
gled manj vabljive, vendar ures-
ničljive. Prevladala je ta druga
plat in danes je zaradi tega zado-
voljna.
Vendar je ob tem žalostno pri-
pomnila, da se pač vedno najde-
jo ljudje, ki jim pridobitve obči-
ne zadnjih dveh let ne pomenijo
nič ali pa zelo malo, ne glede ali
so bile dane možnosti za dosego
ciljev ali ne.
ORMOŽ JE BIL V MINU-
LEM LETU ENO SAMO VELI-
KO GRADBIŠČE
Kako se je nadaljevala konti-
nuiteta dela sedanjega izvršnega
sveta?
Majda Lukner: Izvršni svet se
je trudil, da bi na najboljši način
nadaljevali delo, ki je bilo zasta-
vljeno že v prejšnjem in bilo za-
črtano po programu in resoluciji,
ki jo je sprejela občinska skup-
ščina. Ormož je bil v minulem le-
tu eno samo veliko delovišče; ne-
katera so se odpirala na novo,
veliko reči pa je bilo zastavljenih
že prej. Menim, da je nadaljeva-
nje taice kontinuitete zelo poziti-
vno, ker bi sicer mnogo dobrih
idej in zastavljenih zasnov ostalo
na isti točki, če ni tistega, ki vla-
ga trud in napore v uresničitev
postavljenih ciljev.
Omenili ste, da je bil Ormož v
lanskem letu eno samo veliko
gradbišče.
Majda Lukner: Resnično,
zgrajena je nova osnovna šola na
Hardeku, nova poslovno-stano-
vanjska zgradba z mostovžem na
Kerenčičevem trgu, pošta, čistil-
na naprava za pitno vodo na oto-
ku pri Veliki Nedelji, graditi smo
pričeli plinovod, novo šolo v
Ivanjkovcih. Omeniti moram, da
so zidarski odri tudi letqs »po-
sebnost« Ormoža. Gradimo nov
poslovno-stanovanjski objekt na
Ptujski 13 in 15, z odri je opasa-
na poslovna zgradba Kmetijske-
ga kombinata, župna cerkev sv.
Jakoba. V sklepni fazi je tudi
gradnja rentgena pri Zdravstve-
nem domu in še vrsta drugih ko-
munalnih objektov.
LETO 1989 JE BILO LETO
PREOBLIKOVANJA MNO-
GIH TOZD V DELOVNE ENO-
TE
V minulem letu ste imeli na se-
jah izvršnega sveta pogosto na
programu preoblikovanje TOZD
v delovne enote. Kako ste se lote-
vali tega problema?
Majda Lukner: Ob obravnavi
periodičnih, še bolj pa zaklju-
čnih računov smo se seznanili tu-
di z analizo učinkovitosti obsto-
ječih proizvodnih programov, s
tehnično-tehnološkim položa-
jem, investicijsko sposobnostjo,
nameravanimi naložbami, zapo-
Predsednica IS SO Ormož Majda
Lukner.
slenostjo in vso drugo poslovno
problematiko naših takrat še or-
ganizacij združenega dela, danes
podjetij. Ob tem smo se seveda
srečevali z močnimi težnjami ta-
kratnih matičnih organizacij Pri-
mata iz Maribora in Droge iz
Portoroža, ki sta sami zašli v te-
žave, da se organizirata v enoviti
delovni organizaciji in da se
TOZD Bančna oprema iz Ormo-
ža in Gosad iz Središča ob Dravi
organizirata v delovno oziroma
poslovno enoto. Seveda smo si
na izvršnem svetu nemalo priza-
devali, da bi v obeh primerih or-
ganizirali enovito delovno orga-
nizacijo ali samostojno podjetje,
ker smo ugotovili, da možnosti
na nek način obstajajo. Vendar
je kljub vsem naporom prevlada-
lo mnenje, da nam pomeni ohra-
nitev delovnih mest ob zagoto-
vljenem programu in tržnem pla-
smaju veliko več kot pa samo-
stojnost z iskanjem ustreznega
programa. Seveda pa so sedaj,
ko sta sicer obe prejšnji TOZD
delovni enoti, še vedno možnosti
za samostojna podjetja.
Nekaj problemov ste imeli tudi
z obratom Tonose pri Tomažu.
Majda Lukner: Ko so se do-
končno zamajala tla TOZD To-
nosa iz Ljubljane in je šla v ste-
čaj, je vodstvo delovne organiza-
cije v Ljubljani pred nas postavi-
lo izbiro, ali ukinitev delovne
enote ali preselitev prostora de-
lovne enote v Ormož, smo se
odločili za slednje in ohranitev
več kot 60 delovnih mest.
Skoraj ves čas, lahko bi rekli
bolj ali manj izmenično je priha-
jalo tudi do problemov v Komu-
nalnem podjetju.
Majda Lukner: Velikokrat
smo obravnavali to problemati-
ko. Kljub težavam v minulem le-
tu smo s strokovno pomočjo po-
sebnega tima pomagali pri ustre-
zni organizacijski obliki v skladu
z zakonom o podjetjih. Letošnje '
likvidnostne težave in kadrovska
problematika se bodo uredile v
naslednjih mesecih.
OBCINA ORMOŽ SE PRE-
BIJA V KROG RAZVITIH OB-
ČIN
Občina Ormož spada še vedno
med manj razvite v Sloveniji. Ka-
ko ste se vključevali pri izrablja-
nju sredstev za manj razvite?
Majda Lukner: Najprej mo-
ram omeniti, da je občina po
ustvarjenem narodnem dohodku
na prebivalca kot nerazvita obči-
na v Sloveniji bila 1986. med 65
občinami na 62. mestu, v letu
1988 pa je pristala na 59. mestu.
Takrat so ostale za nami občine
Zagorje ob Savi, Murska Sobota,
Ljubljana Vič—Rudnik, Šmarje
pri Jelšah, Lenart in Šentjur pri
Celju. Podatkov za leto 1989 še
ni. Ob tem moram povedati, da
si je ta izvršni svet že ob začetku
mandata zastavil cilj, da vsa
sredstva, ki se odlivajo v razvitej-
ša okolja, v čim večji meri pote-
gne nazaj v občino. Že v drugi
polovici 1988L leta smo predlaga-
li odlok o prispevnih stopnjah, ki
je veljal za delovna okolja s se-
dežem zunaj občine. Tako smo
pridobili in še pridobivamo za
stanovanjsko, komunalno, po-
žarno in drugo dejavnost vsa
sredstva, ki so prej tekla iz obči-
ne. Da bi lahko naše delovne or-
ganizacije izrabile čimveč sred-
stev iz sklada za nerazvite Repu-
blike Slovenije, smo pomagali
navezovati stike in sodelovali pri
razgovorih z občinami Tržič,
Kranj, Škofja Loka ter z gospo-
darskimi zbornicami in drugimi
za sovlaganje v kmetijstvo, indu-
strijo in gostinstvo. Bile so še tu-
di druge oblike pridobivanja
sredstev. O njihovi višini ne bi
govorila, ker so zaradi infiacije
neprimerljive.
Kako je z novimi programi?
Majda Lukner: Prizadevanja
so tekla tudi pri pridobivanju no-
vih programov v povezavah z or-
ganizacijami združenega dela v
domovini in podjetji v tujini
prek Ekonomskega centra Mari-
bor in gospodarske zbornice. Ta-
ko delujejo danes na območju
občine štiri nova podjetja, zaseb-
na in mešana, pred registracijo
jih je še sedem, kar je zagotovo
posledica liberalnejše zakonoda-
je nasploh, ob tem pa seveda tu-
di sprejeta stimulativnejša politi-
ka za novo nastajajoče enote
drobnega gospodarstva, zasebne-
ga in družbenega, ter seveda no-
vih programov.
O rezultatih gospodarjenja v le-
tu 1989 še nismo kaj prida slišali.
Zanimajo nas osnovni kazalci go-
spodarjenja v letu 1989.
Majda Lukner: Za leto 1989
lahko kljub vsemu povemo, da je
bilo gospodarjenje v danih raz-
merah uspešno. Velikih izgubar-
jev nimamo, manjšo izgubo ima-
jo TOZD Gostinstvo, Mercator
— Ograd in Mercator—Zarja
Ormož. Industrijska proizvodnja
je porasla za 18,6 odstotkov, na-
črtovana je bila 9,6 odstotna,
kmetijstvo ni doseglo rasti prejš-
njega leta, izvoz je bil večji za
24,9 odstotkov, zaposlenost se je
povečala skupaj za 1,5 odsto-
tkov, v drobnem gospodarstvu
pa za 9,2 odstotka, medtem ko je
število obratovalnic naraslo za
6,7 odstotkov. Mislim, da so to
prvi začetki ali koraki do hitrej-
šega razvoja in omogočanja od-
piranja novih delovnih mest, saj
imamo še vedno več kot 700 ne-
zaposlenih v zadnjem času, pred-
vsem pa ob koncu šolskega leta,
ko bo šolanje končalo precejšnje
število dijakov.
Dveletni program izvršnega
sveta se izteka. Lahko pa ugota-
vljamo, da je bilo narejenega veli-
ko, na nekaterih področjih celo
več, kot je zapisano v programih.
Kaj vse pa ste opravili že sedaj, da
bo kasneje delo lažje teklo?
Majda Lukner: Brez dvoma je
pomemben predlog programa
strokovnih podlag, raziskovalnih
nalog in študij za potrebe novega
srednjeročnega plana 1991—95.
Izdelane so strokovne podlage in
jih je že možno uporabiti za po-
dročje trgovine, drobnega gospo-
darstva, turizma, kmetijstva in
komunalnega gospodarstva. Na-
ročene so strokovne podlage za
lokacijo bodočega odlagališča
komunalnih odpadkov, kar je za
občino Ormož velikega pomena
predvsem v zvezi s čuvanjem
okolja, raziskava ležišč in zalog
podtalnice, opredelitev sistema
odvajanja in čiščenja odpadnih
voda, analiza smotrnosti prekate-
gorizacije nekaterih povezav v
občini, študija o ekonomski
upravičenosti gradnje obvoznice
in strokovna podlaga za pripravo
odloka o varstvu naravne dedi-
ščine.
Predsednica izvršnega sveta je
pogovor sklenila z mislijo, da vseh
pričakovanj najbrž niso mogli iz-
polniti, to pa je v veliki meri po-
sledica pomanjkanja sredstev.
Menila je, da bo v prihodnje po-
trebno prisluhniti ljudem, za mar-
sikatero področje pa, kot smo za-
pisali, so študije že pripravljene
ali pa bodo v kratkem.
Vida Topolovec
Foto: Ema Žalar
Izvoljen družbenopolitični zbor skupščine
občine Slovenska Bistrica
Občinska volilna komisija v
občini Slovenska Bistrica je do
minulega četrtka preštela glasove
za bodoče poslance družbenopo-
litičnega zbora, ki šteje 21 čla-
nov. ZKS-SDP ima na voljo štiri
mesta (Mihael Špindler, Franc
Mali, Marija Dobnikar in Janko
Kovačič), ZSMS-liberalna stran-
ka tri (Božo Zorko, Bojan Simič
in Darko Gradišnik), Socialisti-
čna zveza tri (Miran Arbeiter,
Ladislav Cvahte in Janko Roj),
DEMOS pa 11 mest (Simon Le-
skovar, Mirko Slatenšek, Ivan
Pučnik, Ivan Pristovnik, Zdenko
Zorič, Doroteja Ozimič, Hedvika
Kočnik, Anton Golčer, Milan
Ozimič in Vlado Leskovar).
Vida Topolovec
Čedalje več iskalcev zaposlitve
Kljub skoraj dvem tednom tele-
fonskih klicev na številko
701-171, ki pripada Zavodu za za-
poslovanje Ormož, se ni oglasil
nihče. Ko sem končno na ulici sre-
čala Stanka Frangeža iz Zavoda
za zaposlovanje in ga povprašala,
kje so, ker se nihče ne oglasi, mi
je povedal, da so se že pred več
kot tremi meseci preselili v lepe
nove prostore poslovno-stanovanj-
ske zgradbe na Kerenčičevem tr-
gu, samo telefona še nimajo. Tele-
fon zvoni namreč v prazno v starih
prostorih, ki so prav tako na dru-
gem koncu Kerenčičevega trga;
tja hodijo tudi telefonirati, če ko-
ga zelo nujno potrebujejo. Pošta
jim obljublja, da bodo v prihod-
njih dneh le dobili nesrečni pri-
klop, in potem jih bomo lahko po-
novno priklicali na staro številko.
Podatki, ki sem jih dobila na
Zavodu za zaposlovanje, so vse
prej kot prijetni, saj je v Ormožu
719 iskalcev zaposlitve; do 26 let
jih je kar 383. Brez poklica jih je
107, prvo stopnjo izobrazbe pre-
more 320 iskalcev zaposlitve,
drugo stopnjo 46 in en iskalec
tretjo. Kar i 46 jih je s četrto, 87 s
peto in 12 s šesto stopnjo izo-
brazbe. Med temi 719 iskalci jih
je še vedno 161 težje zaposlivih.
V času stečajev pridejo iskalci
zaposlitve — stečajniki tudi iz
drugih razvitejših krajev, kamor
so prej odšli s trebuhom za kru-
hom. Tako sta se že oglasila dva
»stečajnika« iz Iskre Delte Lju-
bljana, šest iz Marlesa in dva iz
Lileta. Ker je tudi dokaj nejasno
stanje v ptujski Iskri Biromatiki,
pričakujejo nekaj ljudi tudi iz te-
ga podjetja.
Stanko Frangež je povedal, da
je ob rednih brezposelnih zadnje
čase veliko pripravnikov; delav-
ce odpuščajo zaradi zmanjšanja
obsega dela obrtniki in podjetja,
tako da četrtina od prijavljenih
prejema denarno nadomestilo.
Najnižji znesek za to obliko soci-
alne pomoči znaša od prvega
marca dalje 1870 dinarjev. Naj-
daljša doba prejemanja nadome-
stila je dve leti, zadnje čase pa
posamezniki izrabljajo izplačilo
denarnega nadomestila za brez-
poselnost v enkratnem znesku, ki
ga prejemniki vložijo za ureditev
delovnega mesta. Največkrat je
to osebno samostojno delo. Oba
brezposelna iz Iskre Delte Lju-
bljana sta to enkratno vsoto že
izkoristila.
Zavod za zaposlovanje poma-
ga podjetjem tudi pri prekvalifi-
kaciji tehnoloških presežkov ob
spremembah programov; to so v
Ormožu izrabili v Optylu in To-
varni Jože Kerenčič.
Vida Topolovec
Prvomajsko praznovanje
v Jeruzalemu
Prvomajsko srečanje obča-
nov občine Ormož v Jeruzalemu
je že tradicionalno in tudi letos
se je zbralo precejšnje število lju-
di, ki v ta prijetni turistično-izle-
tniški kraj prihajajo zaradi praz-
novanja prvega maja in prijetne
družbe, ki se zbira iz leta v leto.
Ob sedmi uri zjutraj je pi-
halni orkester prebudil Ormoža-
ne in prebivalce okoliških vasi z
običajno prvomajsko budnico,
nato pa so tudi sami krenili (v to-
vornjaku) proti Jeruzalemu. Tam
se je ob 10. uri zbralo veliko šte-
vilo ljudi. Po igranju Internacio-
nale se je pričel kulturni pro-
gram, ki ga je pripravila dekliška
vokalnoinstrumentalna skupina
iz Ormoža. O pomenu prvega
maja je prisotnim govoril pred-
sednik sindikatov občine Ivan
Hržič (od 19. aprila dalje ni več
samo podpredsednik, temveč
redno izvoljeni predsednik). Pav-
li RavšI iz Psihiatrije Ormož in
Stanku Podgorelcu iz Tovarne
sladkorja Ormož so podelili sre-
brne znake sindikatov, podelili pa
so tudi pokale in diplome naj-
boljšim ekipam v sindikalnih
športnih igrah: prehodni pokal
Tovarni sladkorja Ormož, ki je
zbr :la n-ijveč tot^^k iz vseh špor-
tnih disciplin in ker je imela pri
sindikalnih igrah tudi največ
ekip. V malem nogometu je prvo
mesto zasedla ekipa Tovarne
sladkorja Ormož, drugo ekipa
Tovarne Jože Kerenčič, tretje pa
tretja ekipa Tovarne sladkorja.
Pri kegljanju je med ženskimi
ekipami zmagala ekipa Tovarne
Jože Kerenčič, drugo ekipa Peka
in tretje druga ekipa Tovarne Jo-
že Kerenčič. Pri kegljanju med
moškimi ekipami je prvo mesto
zasedla ekipa Tovarne sladkorja,
drugo ekipa PTT, tretje pa prva
ekipa Tovarne Jože Kerenčič. Pri
streljanju z zračno puško je med
ženskimi ekipami prvo mesto za-
sedla ekipa Tovarne Jože Keren-
čič, drugo ekipa Zdravstvenega
doma Ormož in tretje upravnih
organov skupščine občine Or-
mož. Pri moških ekipah je bila
ekipa Tovarne Jože Kerenčič,
druga Tovarne sladkorja in tretja
druga ekipa Tovarne Jože Ke-
renčič. Prvouvrščene ekipe so
prejele pokale in diplome, vse
druge pa samo diplome.
Posebnost je bila plezanje na
mlaj, ki so ga v Jeruzalemu po-
stavili že dober teden pred prviin
V.da Topoi.ACC
TEDNIK -4. maj 1990
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
Spoštovanja in občudovanja vreden jubilant
Feliksa Bagarja ni treba posebej predstaviajti; že dolga leta ga po-
zna rsak delavec in večina ptujskih občanov. 23. aprila je praznoval
(fO-letnico rojstva, dopolnil je 40 let delovne dobe in te dni na občinskem
svetu Svobodnih sindikatov Slovenije v Ptuju pospravlja predale in ureja
arhiv, da bo lahko kar najbolj urejeno predal pisarno novoizvoljenemu
sekretarju. Pri tem delu sem ga zmotil s prošnjo, da odgovori na nekaj
fprašanj. Še prej pa nekaj splošnih podatkov o niem.
Rojen je bil 23. 4. 1930 na Ga-
lušaku pri Radgoni. Po končani
obvezni šoli se je v Ptuju izučil
za krojaškega pomočnika in po
letih postal krojaški mojster. Ta-
koj po osvoboditvi se je z vsem
mladostnim žarom vključil v de-
lo mladih, ki se je predvsem
odražalo v mladinskem prosto-
voljnem delu. Delaven pa je bil
tudi na vseh drugih področjih,
končal srednjo šolo in leta 1959
postal profesionalni sindikalni
delavec, član sindikata pa je bil
že od leta 1945.
Od takrat je delo ptujskih sin-
dikatov neposredno povezano z
imenom Feliksa Bagarja, ki je bil
gonilna sila vse dejavnosti. Tudi
v 12 letih odsotnosti, ko je bil po
eno mandatno dobo sekretar ob-
činskega izvršnega sveta, sekre-
tar zbora krajevnih skupnosti in
izvršni sekretar komiteja OBK
ZKS Ptuj, je ustvarjalno delal v
sindikatih, zlasti še na področju
medrepubliškega sodelovanja
bratstva in prijateljstva. Osem let
je kot poveljnik uspešno vodil
občinski štab za civilno zaščito,
veliko je napravil na področju
ljubiteljske kulture, uspešno
opravljal vodilne funkcije v KS
heroja Lacka Rogoznica, v letih
pohodov v Mostje je bil komisar
in komandant Krambergerjevega
odreda in dejaven na mnogih
drugih področjih.
Njegovo izredno dejavnost potr-
jujejo številna visoka državna
odlikovanja, najvišja priznanja
raznih organizacij, pa tudi listina
častnega občana občine Krapi-
na, priznanja občin Klanjec in
Pregrada.
Veliko bi bilo moč o Feliksu in
njegovem delu še zapisati, ven-
dar naj bo dovolj za kratko pred-
stavitev. Naj še sam nekaj pove o
sebi.
Kaj ti je iz mladih let in povoj-
nega mladinskega aktivizma
ostalo še posebej v spominu?
»Spominov je mnogo. Mladin-
sko prostovoljno delo pri odstra-
njevanju ruševin in pri obnovi
Ptuja. Sodelovanje na mladin-
skih delovnih akcijah širom Ju-
goslavije. Enkratni so spomini
na ptujsko mladinsko delovno
četo in brigado, s katero smo v
prostem času gradili zadružne
domove po ptujskem okraju. Bil
sem mladinski aktivist v ptuj-
skem okraju, na Goričkem v
Prekmurju in na Koroškem. Spo-
minjam se, kako smo lačni in žej-
ni pešačili dneve in dneve, pro-
dobivali mlade za učenje in delo.
Nepozabni so spomini na ptuj-
sko mladino, ki je bila takrat
med najdelavnejšimi v Sloveniji.
Združevalo nas je učenje, prosto-
voljno delo, tovarištvo in družab-
nost. «
To je povezano z mojim dru-
gim vprašanjem o spominih na
brigadirsko življenje — od tvoje-
ga prvega brigadirstva do dela v
klubu ptujskih brigadirjev-vete-
ranov.
»Sodeloval sem na prvi slo-
venski mladinski delovni akciji
pri regulaciji reke Pesnice leta
1946. Nastanjeni smo bili na se-
nikih kmečkih gospodarstev v
Dornavi. Delo in življenje v bri-
gadi me je navdušilo, zato sem
nadaljeval na progi Samac—Sa-
rajevo 1947, na avtocesti Brat-
stva in enotnosti Zagreb—Beo-
grad 1948 in na drugih akcijah
prostovoljnega dela. Za nas mla-
de je bila to velika življenjska šo-
la, šola tovarištva, spoštovanja
človeka in njegovega dela. To je
bil tudi čas velikega pomanjka-
nja, često smo bili lačni, dlani
polne krvavih žuljev, telesa obli-
ta z znojem. Naš cilj je bil delati
in zopet delati, da bodo naši lju-
dje enkrat boljše in lepše živeli.
Veliko smo se naučili, da smo
pozneje v življenju znali prema-
govati težave. Prepričani smo bi-
li, da se žrtvujemo in delamo za
dobro vseh ljudi, narodov in na-
rodnosti.
Leta 1977 smo v Ptuju ustano-
vili Klub brigadirjev-veteranov z
namenom, da bi se udeleženci
mladinskega prostovoljnega dela
srečevali in po svojih močeh po-
magali pri gradnji vodovodnega
omrežja v ptujski občini. Organi-
zirali smo udarniške dneve v Ha-
lozah in Slovenskih goricah. Ne-,
pozabno je skupno delo z ljudmi
in z brigadirji ZMDA Slovenske
gorice. Imeli smo skupni cilj, da
bi ljudem v njihove domove čim-
prej pritekla zdrava pitna voda, v
naša srca pa kristalno čisto tova-
rištvo.«
Precej let si tudi delal nepo-
sredno v proizvodnji. Kako si se
počutil takrat?
» V Ptuj sem prišel leta 1944.
Izučil sem se za krojaškega de-
lavca in potem delal v ptujskih
krojaških delavnicah. Pri šival-
nem stroju sem se počutil zelo
srečnega in zadovoljnega, sode-
lavci so bili čudoviti ljudje. Po-
sebno srečen sem bil, če je bila
stranka z mojim izdelkom zado-
voljna. Delo je bilo zahtevno,
normirano in plačano po rezulta-
tu. Za visokokvaliflciranega de-
lavca sem se usposabljal leto dni
v mariborski mojstrski šoli obla-
čilne stroke. Bil sem brez osebne-
Feliks Bagar
ga dohodka in štipendije, vzdrže-
vala me je žena. Spoznal sem, da
si delavec v neposredni proiz-
vodnji služi svoj kruh le s pošte-
nim in trdim delom, nihče mu ni-
česar ne podari. Ponosen sem,
da sem po osnovnem poklicu
krojaški delavec.«
Potem se je začelo dolgo ob-
dobje tvojega dela v sindikatih.
Morda nekaj najpomembnejših
trenutkov iz tvojega izjemnega
dela — tako v občini kot v okvi-
ru medrepubliškega sodelovanja
bratstva in prijateljstva.
»Moja pot sindikalnega delav-
ca se je dejansko začela leta
1947, ko sem bil prvič izvoljen v
izvršni odbor sindikalne podruž-
nice krojačev in šivilj v Ptuju;
skrbel sem za vzgojo in varstvo
vajencev in mladine. Potem sem
bil deset let predsednik sindikal-
ne podružnice, kar je bilo zame
najboljša sindikalna šola. Mno-
go smo se ukvarjali z delovnimi
normami in tarifnimi postavka-
mi. Posebej smo skrbeli za tiste
delavce, ki so morali ostati doma
po vec mesecev, ker nam je
zmanjkalo dela.
Za tajnika občinskega sindi-
kalnega sveta v Ptuju sem bil pr-
vič izvoljen februarja 1959. V
glavnem sem opravljal organiza-
cijske naloge in skupaj z mnogi-
mi čudovitimi sindikalnimi de-
lavci pomagal graditi saostojno
in učinkovito sindikalno organi-
zacijo. Zavedal sem se, da bo
sindikat učinkovito uveljavljal
interese delavcev le, če bo imel
dovolj sposobnih ljudi. Prav tu
je bil razlog, da smo že v letu
1960 ustanovili ptujsko sindikal-
no šolo. Ta letos praznuje 30-le-
tnico uspešnega delovanja. Poz-
neje sem bil na različnih delov-
nih mestih, vendar sem v srcu
vedno bil in ostal sindikalni de-
lavec. Medrepubliško sindikalno
sodelovanje je vsebinsko oboga-
tilo naše sindikalno delo, ker je
izmenjava izkušenj vedno kori-
stna. Ob tem pa odprtih src gra-
dimo mostove sodelovanja na ra-
zličnih področjih in utrjujemo
prijateljske vezi med ljudmi, na-
rodi in narodnostmi.«	^
Kljub temu da odhajaš v za-
služeni pokoj, ne boš prenehal s
sindikalnim delom. Katere nalo-
ge bodo še ležale na tvojih rame-
nih?
»Član sindikata sem 45 let. To
je delavska organizacija, ki me
nikoli ni razočarala. Delavec
sem po srcu in duši, zato bom tu-
di kot upokojenec zvest član
Svobodnih sindikatov Slovenije.
Časi, v katerih delamo in živimo,
so takšni, da se bomo delavci in
upokojenci morali dobro organi-
zirati v Svobodnih sindikatih
Slovenije. Biti moramo enotni.
Moje sindikalno delo se bo na-
daljevalo v Aktivu sindikalnih
aktivistov občine Ptuj; v njem se
združujemo dolgoletni sindikalni
aktivisti, ki smo tudi po odhodu
v pokoj pripravljeni uresničevati
delavske interese in pomagati pri
uveljavljanju stanovske organi-
zacije delavcev. Skupaj s svojimi
tovariši želim pomagati tistim
članom in aktivistom naše sindi-
kalne organizaicje, ki jim je sin-
dikat dolžan pomagati v njihovih
življenjskih stiskah.«
Kako se vživljaš v novo vlogo
sindikata in kaj meniš o demo-
kratičnih procesih pri nas in v
svetu?
»Vptujskih sindikatih smo se
vedno vztrajno bojevali za tako
vlogo sindikatov. Veliko naših
dolgoletnih prizadevnaj je vgra-
jenih v program in v temeljne na-
loge Svobodnih sindikatov Slo-
venije. Novo vlogo v celoti pod-
piram, ker ta izhaja iz člana kot
posameznika, njegovih interesov,
zahtev in potreb, zagotavlja mu
pravno varstvo, usposabljanje za
delo in življenje, solidarnostno
pomoč in druge ugodnosti, da
katerih bo imel vsak član pravi-
co, če jih bo potreboval. Podpi-
ram tudi tiste demokratične pro-
cese, ki zagotavljajo ljudem bolj-
še in lepše, da bodo živeli v miru,
svobodi in sožitju, da bodo drug
drugega spoštovali ne glede na
narodnost, vero, politično pre-
pričanje ali poklic. Nosilci seda-
njih demokratičnih procesov naj
tudi spoštujejo vrednote razvoja
minulih 45 let. V tem času je bilo
veliko doseženega, tudi veliko
dobrega — priznajmo, poglejmo,
spoštujmo in ne pozabimo na ti-
sto, kar smo dosegli!«
Še tvoje osebne želje v tretjem
življenjskem obdobju?
»Biti zdrav, živeti v miru in
svobodi. Vsem mladim želim za-
poslitev — delo, starejšim gene-
racijam pa socialno varnost. Že-
lim, da bi se ljudje medsebojno
spoštovali in si drug drugemu
pomagali, da bi živeli v sožitju,
da bi nad nami bilo mnogo son-
ca, med nami pa lepih človeških
besed.«
Feliks Bagar je dolga desetle-
tja tudi zvest sodelavec Tednika
in Radia Ptuj, zato čestitke ob ju-
bileju tudi v imenu našega ured-
ništva!	Franc Fideršek
—pismo »od daleč«—
Po nekaj več kot dveh mesecih — natančneje po
71 dneh procesa proti Azemu VJlasiju in trinajstim
soobtoženim zopet na Kosovo.
Pot iz Beograda proti Prištini je normalna, toda
samo do Podujeva, kjer smo srečali neverjetno šte-
vilo specialcev, ki se jim je zelo mudilo. Snemalec
Žika in šofer Paja, sicer Beograjčana, me poskuša-
ta prepričati, da je vse skupaj normalno ter da pač
deluje »pravna država«. Vem za številne čistke in
policijsko aneksijo pokrajine, prav takrat pa sem
prebiral tudi intervju z notranjim ministrom Srbije,
ki mi je razjasnil številna dogajanja znotraj polici-
je. Zato imam občutek, da nekaj smrdi.
Pozneje so se moja predvidevanja pokazala to-
čna, saj se je pred mojim prihodom v Prištino zbra-
lo več tisoč ljudi v rojstni vasi Adema Demacija, da
bi legendo albanskega odpora pozdravili ter da bi
jim privoščili po 28 letih zapora kakšno besedo.
No, pričnem se ukvarjati s težavo, kako posneti
številne miličnike, saj na to dejanje ne gledajo nič
kaj prijazno ali pa celo brez posebnega dovoljenja
ne dovolijo snemati. Kljub utrujenosti mi nekako
uspe javljanje iz Prištine za ponedeljkov dnevnik.
V Prištini je vse v pričakovanju torkovega zaklju-
čka sojenja Azemu Vllasiju. Po mestu krožijo šte-
vilne zgodbe in predvidevanja. Po lastni presoji se
mi zdi skoraj nemogoče, toda v zanesljivih alban-
skih krogih napovedujejo oprostilno sodbo in njiho-
ve informacije so se tudi tokrat očitno pokazale
najbolj točne. Napovedali so namreč tudi veliko
zborovanje v Titovi Mitrovici, kjer se je pred zapo-
rom zbralo več tisoč ljudi, ki so bili, če Vllasija ne
bi izpustili, pripravljeni na ostre demonstracije.
Zjutraj skočim še po svoje akreditacije. Na ko-
miteju za informiranje so prijazni, saj mi dovolijo
celo telefonirati. Z Milošem iz Dela ter s svojo eki-
po se odpravim na zaključek sojenja. Ustavijo nas
prvič, drugič, tretjič.. . — vsakokrat enako: Dober
dan, uradni »nasmeh«, dokumenti, Zakaj niste
privezani in podobno. Kar nekajkrat naju reši ča-
kanja dejstvo, da miličnikom, ki so do novinarjev
neverjetno prijazni, uspeva pojasniti, da se peljeva
na sojenje Vllasiju ter da nimava ničesar v prtljaž-
niku. Albanci, ki so jih pregledovali, očitno niso
imeli takšne sreče. Miličniki so natančni, saj so
menda — vsaj tako pravijo v Prištini — vestno
sprejeli tudi ameriškega kongresnika ali člana
mednarodne komisije za človekove pravice in so ga
— ne vedoč, kdo je — celo zadržali. Človek je doži-
vel živčni zlom, zato je telefoniral celo v Združene
narode, svoji ambasadi, da o vladi sploh ne govori-
mo.
Pred sodiščem v Titovi Mitrovici srečamo Nadiro
Vllasi, razpoloženo. Prvič mi je tudi uspelo priti v
sodno dvorano mitrovLškega okrožnega sodišča,
kjer je oprostilna sodba bila pravi šok za verihn
prisotnih. Se danes mi ni popolnoma jasno celotn
ozadje oprostilne sodbe. Gre res samo za priti
javnosti, da so Vllasija kar tako izpustili, ali je po-
sredi kaj drugega ? Zvečer namreč izvem, da so Al-
banci izredno zamerili Vllasiju, ker je jokal na so-
dišču, saj se to za Albanca, ki bi moral brez solz
prestati vse muke tega sveta, ne spodobi.
Vllasiju sicer tudi niso pozabili, da je, kot pravi-
jo, spravil za zapahe številne Albance. Marsikomu
pa v Prištini tudi ni bilo jasno, zakaj se je zahvalil
sodnemu senatu, češ da je spoštoval zakon, pravico
in pravo. Ali res? Ne verjamem, da bodo Albanci
zdaj bolj verjeli sodiščem oz. da bodo res verjeli v
pravno srbsko državo na Kosovu. Sodeč po števil-
nih pomirjenjih, kakor imenujejo spravo med Al-
banci, ki bi se po krvnem maščevanju morala kon-
čati s smrtjo, bodo stvari rajši reševali sami. Sicer
pa pravna država Albancem, ki živijo od sive eko-
nomije, ne more prinesti nič kaj dobrega. Samo
večjo revščino ali celo glad, saj v zameno za sivo
ekonomijo ne ponujajo nič novega.
Policija ni pustila, da bi množica Vllasija kljub
vsemu pozdravila, saj je ta v 14 mesecih veliko tr-
pel in se tako odkupil za bivše vandalstvo. Posku-
šal sem ga najti doma, saj sva se z dopisnikom De-
la že v sodni dvorani pogovarjala z Nadiro, ali lah-
ko z možem narediva kratek intervju. Bloka, v ka-
terem je menda do nedavnega stanoval tudi Rah-
man Morina, ni bilo težko najti, saj so bili pred
njim številni miličniki, ki so zadrževali množico.
Vllasi je utrujen, poleg tega pa ne želi povedati
vseh svinjarij. Pametno, včasih se je potrebno malo
ugrizniti v jezik, še posebej v politiki. Vllasi naj bi
menda postal lider v Socialdemokratski zvezi Ko-
sova. Toda to so samo ugibanja. Res pa je, da so
mu s l4-mesečnim zaporom, kjer je odsedel po ne-
dolžnem. srbski oblastniki pravzaprav naredili
uslugo, saj so ga oprali nekaterih grehov iz prete-
klosti, ko je kot Titov mladinec slepo verjel v si-
stem. Na pogovorih z Albanci ugotavljam, da niso
odpustili ne delegatom niti bivšim in sedanjim poli-
tičnim liderjem, ki bi posredno ali neposredno lah-
ko preprečili sprejem srbske ustave, s katero so Al-
banci izgubili oz. izgubljajo težko pridobljeno avto-
nomijo iz leta 1974.
Preden sem odšel iz Prištine, sem, kot bi verjetno
vsak normalen novinar, hotel še intervju z Azemom
Demacijem. Težko je bilo izvedeti, kje sploh stanu-
je, potem ko je prišel iz zapora. S pomočjo domači-
nov, ki z neizmernimi simpatijami gledajo na slo-
venske novinarje, smo ga našli pri sestri. Pomilosti-
tev Demacija pet mesecev pred iztekom zadnje —
15-letne kazni, je očitno presenetila tudi Albance,
ki mu gradijo hišo. Hiše res da niso poceni, toda
ne morejo odtehtati tega. da je Demaci za Albance
' '"oval polovico svojega življenja v zaporu.
Vladimir Vodušek
Dober den ! Pa smo tam. Začeja se je mesec majnik za kerega že od
negda provimo, da je mesec cvetja, lubezni, za marsikoga pač najlepši
mesec. Lepi tudi zato, ker se začne z dela prostimi dnevi. Samo naj mi še
kdo reče, da je to za kmeta kokšni proznik, če pa moreš delati kak črna
živina. Z Mico sma tak rovala, švicala in špricala, karuzo sejala, trovo
kosila, malo pa se seveda tudi na 1.-majski veselici poveselila. Na našem
Suhem bregu smo postavili prvomajsko drevo, mlaj ali pa majpan, kak
mi tudi provimo. Tudi kres smo zakurili in je bilo prav lepo za mlode in
ta store. Z Mico sma pozno ponoči domu prišla dobre volje in sma z
združenimi močmi še moj majpan gor postavila. Vsaj za 1. maj, če že dr-
gačik ne gre ...
Ja, ste vidli, naenkrat smo vsi, ki smo bili ves cajt po vojni tovariši,
grotali gospodje in gospe. Vete, menije čista vseeno, sen gospod ali tova-
riš, samo naj mi gospodje in tovariši malo bojšo penzijo zrihtajo, naj
nam pomogajo blatne ceste asfaltirati, televon napelati, vaserlajhtngo
raztegnoti in kmetijstvo tak zrihtati, da se nam bo spločalo delati. Naj
tudi delavcom bojše ploše zrihtajo, ke si bodo lehko vejkši štikl kruha in
mesa privoščili in še kokšno dobro kapljico spili. Mi bomo obojni že dela-
li, samo sistem je treba tak postaviti, da bo držova funkcionirala. Ata
Ante Markovičje s svojimi fanti že precik reda nareda, dosti pa je še na-
robe postovlenega. Glovno je, da ma Ant trdega — dinar mislin, seveda
— in naj mu še dugo trdi ostone.
Tak ah onak, drgoč smo na kunci totega pisma. Glih zdaj mi je pri-
šla Mica pravit, da se krava guni in jo moren na osemenitev gnati, če ne-
ma med potjo kerega ta provega bika srečala. Mica me je že večkrot
vprošala, zakaj naše Šeka tak žalostno gleda. Pa sen ji reka: Veš, če bi
tebe samo enkrat na leto na luštno gnali, te bi tudi žalostna bila ... Vaš
LUJZEK.
Delu čast in oblast
Saj se ne spomnim, kdo in zakaj je to prvi rekel ali čigavo geslo
je to bilo. Zveni sicer takooo »aktivistično« in obrabljeno, pa vseeno
še aktualno. Te visoko doneče in če hočete blago zveneče besede naj
bi se udejanile v kolektivni pogodbi. Kolektivni pogodbi, od katere si
toliko obetamo in ki so nam jo obljubili že pred delavskim prazni-
kom. In nihče ni podvomil, da se to ne bi zgodilo leta gospodovega
1990. Na letošnje leto še upamo, le o mesecu več ne govorimo.
Koliko so svobodni sindikati res postali klasični sindikati v služ-
bi delavca in njegovih pravic brez politične navlake, bodo ne nazad-
nje pokazale tudi te kolektivne pogodbe, ki se rojevajo v krčih slabe-
ga položaja gospodarstva, razvrednotenega dela in zamrznjenih plač.
Saj veste: kolektivna pogodba naj bi odpravila nekaj samouprav-
nih aktov, določila tisto najnižjo in obvezno vrednost vsakega dela in
seveda pogoje, ki morajo biti zanjo izpolnjeni. Ostalo, kar je več —
večja plača — pa postaja »intimna« zadeva posameznega delavca z
delodajalcem. Koliko dobi ob koncu meseca vaš sodelavec, vas — po
domače — nič več (ne sme) briga(ti). Že mnogokje se delavci o tem ne
pogovarjajo več. Vredni ste toliko, kolikor meni vaš delodajalec, da
ste prispevali k profitu firme.
Navsezadnje tudi to ni narobe, le spravljamo se zraven spet kot
lačni s ..., spet delamo iz že znanega znanost, prepričujemo prepriča-
ne, delo pa ostaja še naprej vedno manj vredno in plača zanj daleč od
motiva za boljše in več dela. Sicer pa — praznik dela je mimo, volitve
so mimo, imamo predsednika in parlament po volji ljudstva ... tudi
kolektivne pogodbe še bodo ...
Osrednja prvomajska
proslava že v ponedeljek
Občani ptujske občine smo proslavili mednarodni delavski praz-
nik že v ponedeljek, 30. aprila, zvečer na ptujskem gradu. Po slavnost-
nem govoru Milana Mastena, sekretarja občinske organizacije Svo-
bodnih sindikatov Slovenije Ptuj, so petim zaslužnim sindikalnim or-
ganizacijam in petnajstim posameznikom izročili srebrne znake Zveze
sindikatov Slovenije.
Prejeli so jih: sindikat upravnih organov občine Čakovec, sindikat
K K Ptuj, zdravstvenega centra dr. Jožeta Potrča Ptuj—Ormož, osno-
vna organizacija sindikata proizvodnje aluminija TGA Kidričevo ter
Marjan Ber iz Emone Merkurja, Frida Brenčič iz Kmetijske zadruge
Ptuj, Ivan Burina iz Agisa, Minka Grajžl iz Gostinstva Haloški Biser,
Zinka Holcer iz Pleskarja, Anton Lorger iz Srednješolskega centra,
Jože Magdič — Les Ptuj, Janez Kotar-TGA Kidričevo, Stanko Plut-
KK — Sadjarstvo Osojnik, Božena Pavlič-Mlekarna Ptuj, Stanko Vel-
din — GP Drava Ptuj, Jože Šešerko — TGA — proizvodnja alumini-
ja, Boris Šegula — OS Olge Meglič Ptuj, Zvonko Žuran — Elektroko-
vina Ptuj ter Franc Obran — združeni kmet iz Zabovcev.
Za prijetnejše prvomajsko vzdušje so poskrbeli člani pihalnega or-
kestra Ptuj pod vodstvom Antona Horvata, v družabnem delu pa go-
stinci Haloškega bisera Ptuj.
-OM
21. PRAZNIK KRAJEVNIH SKUPNOSTI MESTA PTUJA
V soboto slavnostno zasedanje skupščin
Ptujske krajevne skupnosti praznujejo 8. maja
svoj skupni praznik v spomin na osvoboditev me-
sta Ptuja pred 45 leti. Letošnje prireditve potekajo
pod skupnim geslom »45 let svobodnega Ptuja«.
Začeli so jih s športnimi in drugimi prireditvami
26. aprila. Tega dne so tekmovali šahisti in strelci,
28. aprila pa še nogometaši.
Skupščine mestnih krajevnih skupnosti se bodo
sestale v soboto, 5. maja, ko bo ob 16. uri v prosto-
rih krajevne skupnosii Ivana Spolenaka, Zadružni
trg 12, slavnostno zasedanje ob letošnjem krajev-
nem prazniku z vsem, kar sodi v praznični pro-
gram. Ob 18. uri bodo slovesno odprli Dom upo-
kojencev Ivana Rudolfa Ptuj, zatem pa bo še zaba-
va s plesom.
MG
4 — NAŠI KRAJI IN LJUDJE
4. maj 1990 - TEDNIK
V Dornavi mislijo na dom
že ob obisku predsednika slovenskega zdravni-
škega društva primarija dr. Marka Demšarja v Za-
vodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi so pred-
stavniki Zavoda opozorili na težave, ki spremljajo
dokončanje gradnje in opremljanje novega doma,
ki ima 5325 m' površine. Za te namene potrebuje-
jo deset milijonov dinarjev. Obenem so napoveda-
li, da bodo zadeve okrog denarja bolj jasne v štiri-
najstih dneh. Od pogovora v Dornavi je minilo že
več tednov, in zadeve niso nič bolj jasne. Zato je
še vedno vprašljivo, ali bo novi dom lahko že v je-
seni sprejel pokretne in nepokretne duševno neza-
dostno razvite otroke in mladino ter zaživel v pra-
vi vsebini.
Pri opremljanju novih prostorov jim želijo po-
magati tudi Dornavčani. Med prvimi so se za po-
moč odzvali v TVD Partizan Dornava in organizi-
rali dobrodelni koncert. 26. aprila se je v domu
krajanov v Dornavi trlo ljudi. Nastopili so znani
slovenski ansambli: Prerod, Kavalirji, Celjski in-
strumentalni kvintet, pevec Nace Junker in humo-
rist Geza v vlogi povezovalca. Izkupiček od kon-
certa v znesku 14 tisoč dinarjev so partizanovci iz-
ročili Zavodu za nakup opreme.
V imenu sveta krajevne skupnosti Dornava je na
koncertu govoril Tone Velikonja, v imenu Zavoda
pa seje za pomoč srčno zahvalil ravnatelj Milenko
Rosič.	MG
V vrtu
v ZELENJAVNEM vrtu je v
prvi polovici maja, ko bo minila
nevarnost spomladanskih slan,
čas za presajanje paradižnikovih
sadik na prosto. Paradižnikova
sadika mora biti zdrava, z dobro
obraščenimi koreninami in vsaj
20 cm dolgim nadzemnim po-
ganjkom. Stebelce more biti izra-
zito sveže zelene barve, ravno in
dovolj čvrsto. Manjše ali večje li-
se so znak glivične bolezni in
takšnih sadik ni priporočljivo sa-
diti.
Paradižnik vzgajamo eno- in
dvostebelno. Izkušnje so pokaza-
le, da je za naše rastne razmere,
ko nam je v času vegetacije na
voljo nekoliko manj sonca, pri-
mernejša enostebelna vzgoja, pri
kateri plodovi hitreje dozore.
Dvostebelna vzgoja, ki jo dose-
žemo z vzgojo prvega zalistnika
ali pa s sajenjem dveh sadik na
isto sadilno mesto, da, več plo-
dov, ki pa v kratkem in hladnej-
šem poletju ne dozorijo. Glede
na način vzgoje je pri sajenju po-
membna medsebojna razdalja, ki
mora biti pri dvostebelnih večja
— 100 cm med vrstami in 80 cm
v vrsti, pri enostebelni pa
80 X 50 cm. Sadiko posadimo za
spoznanje globlje, kot je rastla v
sejališču, v topli gredi ali lončku,
in poševno v jamico, ki smo jo
izboljšali s kompostnico.
Paradižnik pri svoji vzgoji po-
trebuje oporo, ki je lahko žična,
najobičajnejši pa je leseni kol, vi-
šine 120 do 150 cm, ob katerega
rastlino ne pretesno privezujemo
z rafijo, vrvico ali drugim vezi-
vom. Paradižnik zahteva za dose-
go kakovostnega pridelka do-
sledno in pravočasno nego pri
obdelavi, prehrani, pletvi, vezi in
varstvu pred boleznimi, o čemer
bomo v naših nasvetih sproti sve-
tovali.
Po BIOKOLEDARJU se pri-
poročajo za setev in sajenje na-
slednji dnevi:
za list: 1., 2. in II. maj
za plod: 3., 4., 10., 13., 14. in
15. maj
za korenino: 6., 7., 8. in 15.
maj in
za cvet: 9. in 12. maj.
V OKRASNEM VRTU so tu-
lipani, narcise in druge čebulice
že odcvetele. Odcvetele cvetove
— semenice s pecljem vred odre-
žemo in kompostiramo, da ne bi
po nepotrebnem odvzemali do-
raščajočim čebulicam hrane.
Če gojimo narcise v trati, jih
še ne smemo pokositi, saj so listi
okrasnim čebulnicam, dokler so
zdravi in zeleni, za razvoj, doraš-
čanje in zorenje čebulic nujno
potrebni, ker se le s pomočjo ze-
lenih listov usvaja organska hra-
na. Ta se kopiči v čebulici z nje-
no naslednjo rast.
Med vrtnicami zemljo redno
rahljamo, da bodo korenine ime-
le na voljo čimveč kisika za diha-
nje; tudi presnova organske in
rudninske hrane v zemlji bo hi-
trejša v obdelani zemlji, kar je
najpomembnejše prav v tem ob-
dobju, ko se bodo vrtnice skoraj
razcvetele. Obdelava zemlje med
vrtnicami je potrebna za sprotno
zatiranje plevela, ker plevel ne
samo da odvzema gojeni rastlini
dragoceno hrano, pač pa zadržu-
je vlago, kar povzroča hitrejše
širjenje glivičnih bolezni. Proti
rji, gnilobi cvetov in plesni je
najbolje uporabljati kombinira-
no škropivo antracol BT v
0,25-odstotni koncentraciji ali
druge ustrezne fungicide, če pa
se na vršičkih pojavijo uši, pa
dodamo prej omenjenim fungici-
dom še kakšen sistemik, kot sta
folimat ali actellic, v 0,1-odstotni
koncentraciji.
LONČNICE, kismo jih hranili
v prezimovališču, prenesemo na
prosto. Premestitve ne smemo
opraviti ob sončnem vremenu,
ker bi to za rastline zaradi prena-
gle spremembe svetlobe in toplo-
te pomenilo šok, pri katerem ne-
utrjeni listi in rastni vršički pro-
padejo. Premestitev opravimo v
oblačnem vremenu, še primer-
nejše pa bo, če rastline postavi-
mo na rahel in topel spomladan-
ski dež, da jih opere prahu in
očisti listne reže, saj bo listje la-
žje dihalo, pričelo isvajati hrano
in izparevati vlago.
Za vse lončnice velja tale na-
svet: če jih nameravamo saditi
ali presajati, jih z gnojilnimi za-
livki — naj bo to naravna gno-
jevka ali mešanica raztopljenih
rudninskih gnojil — v času saje-
nja lahko gnojimo najmanj en
dan pred sajenjem, sicer pa šele,
ko se je posajena rastlina na no-
vo vkoreninila in že začela rasti.
Dokler korenine nove posajene
rastline niso obraščene z lasasti-
mi koreninami, ki črpajo v vodi
raztopljeno rudninsko hrano, je
zalivanje z gnojilno zalivko za
rastlino škodljivo!
Miran Glušič, ing. agr.
Novi dom je že pod streho. Za dokončanje in opremo pa potrebujejo še deset milijonov dinarjev (Posnetek: J.
Bračič)
NASVETI ZA VSAK DAN
Morski sadeži — školjke
OSTRIGE
Ločimo evropsko (ploščato) in
portugalsko ostrigo. Evropska ži-
vi divje ali jo gojijo v Jadran-
skem in Sredozemskem morju
ter ob atlanskih in tudi ameriških
obalah. Lupina je rahlo vzboče-
na, pravilno oblikovana in ima le
malo nabrazdano površino. Por-
tugalska ima neenakomerno
obliko in površino, podobno
kamnu.
Ostrige se prodajajo sveže in
žive. Razdeljene so po velikosti.
Priprava: Ponavadi jemo suro-
ve školjke. Temeljito jih skrtači-
mo pod tekočo mrzlo vodo in s
krpo osušimo. Odpiramo jih s
posebnim nožem za ostrige, ki
ima trdno, na koncu topo rezilo.
Ko je odprta, odstranimo apnen-
čne delce školjk, ki so morda na-
stali pri odpiranju, ločimo miši-
co, ki drži školjko z lupino, po-
kapljamo z limono in školjko po-
srkamo iz lupine.
Poznavalci pokapljajo z limo-
no ostrigo ne toliko zaradi oku-
sa, kot zato, da se pry5ričajo, ali
je ostriga res še živa. Živa ostriga
se zaradi limonine kisline nekoli-
ko skrči.
K surovim ostrigam ponudimo
svež beli kruh, poper v mlinčku
in suho belo vino. Ostrige lahko
pripravimo tudi na druge načine:
jih kuhamo, dušimo v lastnem
soku, s smetanovo omako, lahko
jih v školjkah gratiniramo tako,
da damo v školjko maslo, nanjo
položimo poširario ostrigo, po-
tresemo s kruhovimi drobtinami,
parmezanom in peteršiljem ter
zapečemo v pečici.
Vsako ostrigo posebej lahko
zavijemo v slanino, nabodemo
na nabodalo in spečemo na žaru
ali v ponvici.
DAGNJE ALI KLAPAVICA
Je črno modre barve, ovalna,
na enem koncu šilasta in 5—6
cm velika školjka. Živi prosto v
morju, najraje se prime skal, ko-
lov in vrvi. Prodajajo pa največ
klapavic iz gojišč. Pri nas jih go-
jijo v portoroškem zalivu.
Dagnje so pri nas najbolj po-
znane, delno tudi zaradi soraz-
merno nizke cene in široke upo-
rabnosti. Dagnje so tudi školjke,
ki jih lahko surove zamrznemo.
Uporabljamo jih za pripravo rib-
jih juh in morskih jedi.
Iz mesa školjk pa lahko nare-
dimo razne solate, koktajle, jih
cvremo itd. Zelo okusne so pri-
pravljene na buzaro. Pripravimo
jih enako kot škampe na buzaro.
PRSTACl — MORSKI DATLJ-
N1
So podvrst dagenj, prstanom
podobne rjave školjke, različnih
velikosti, ki se nahajajo v kamni-
tih skalah. Do njih pridemo z
razbijanjem skal pod vodno gla-
dino. Zaradi težkega nabiranja
in zelo cenjenega kvalitetnega
mesa so te školjke zelo drage.
Pripravljamo jih podobno kot
dagnje. Tudi prrstaci so zelo oku-
sni, če jih pripravimo na buzaro,
po istem receptu kot pripravlja-
mo škampe.
MUŠULA - BRADAVIČASTA
LEPOTKA
Zraste samo 3 — 5 cm, lupina
je obložena z neenakomernimi
ploščicami, srčaste oblike. Naj-
demo jih v peščenem morskem
dnu.
Pripravljamo jih kakor dagnje.
Ob obali pa jih jedo tudi surove
podobno kot ostrige.
POKRIVAČA - ŠKOLJKA SV.
JAKOBA - KAPOSANTA
Živi v Jadranskem in Sredo-
zemskem morju ter Atlantiku.
Zraste 8—15 cm in ima lepo
oblikovano polkrožno, enako-
merno, kot žarki nabrazdano lu-
pino peščene barve.
Priprava:
Lupine umijemo, jih odpremo
kot ostrige, lahko pa jih za kra-
tek čas postavimo na vročo ploš-
čo, da se odprejo. Meso vzame-
mo iz lupine in ločimo belkasto
rumeno meso imenovano »oreh«
in izrazito oranžne ikre »corail«
(koral) ostalo zavržemo. Te dele
školjke 2—3 minute v vodi blan-
širamo (blanširamo jih lahko tu-
di v vinu). Na to jih zrežemo na
rezine in pripravljamo naprej kot
zahtevajo recepti.
Blanširano meso paniramo ali
namočimo v testu in ocvremo,
lahko ga pripravimo v dobri
smetanovi omaki, gratiniramo v
pečici ali zavijemo v rezine slani-
ne in na raženjčkih spečemo na
žaru.
Želim vam dober tek in obilo
zadovoljstva pri pripravi mor-
skih sadežev.
V naslednji številki Tednika
boste spoznali nekaj novih mor-
skih sadežev iz družine mehkuž-
cev in receptov za njihovo pri-
pravo, pod geslom: RIBE DO-
BRA IN ZDRAVA PREHRA-
NA.
Dušan Bombek
Tehnolog Haloškega bisera
EPIDEMIJA KOZ
1\E BOMO PLANIRALI ŠIRITVE ZADRUG
Na začetku leta 1951 sta O K KPS Ljutomer in izvršni odbor OLO
sklicala zbor vseh okrajnih aktivistov. Sekretar OK KPS je bil Bogo Ver-
dev. V uvodu je povedal le nekaj glavnih misli o namenu posveta. Vse
skupaj je bilo zavito v lep celofan o izgradnji socializma na vasi in o
avantgardni vlogi, ki jo ima pri tem okraj Ljutomer. Potem je dal besedo
Štefanu Johi, predsedniku OLO.
»Boš videl, s pravim klozet papirjem bo prišel na svetlo šele on. Ver-
dev se dreku rad izogiba,« mi je zašepetal Franjo, s katerim sva pogosto
premlevala politiko in tudi navade posameznih funkcionarjev v okraju.
Joha je začel s poročilom o »pomembnem posvetu«, ki sta ga imela
sekretar CK KPS Miha Marinko in predsednik kmečke komisije France
Popit ob asistiranju kmetijskega ministra Janeza Hribarja in nekaterih
drugih pomembnih veličin, ki so v prvih bojnih vrstah izgradnje socializ-
ma na vasi. Ugotavljali so, da zadružništvo v Sloveniji v letu 1950 ni na-
predovalo. To je treba v letošnjem letu nadoknaditi. Še naprej je treba
krepiti obstoječe delovne zadruge, predvsem pa ustvarjati razmere za
ustanavljanje novih. V zvezi s tem je treba »voditi neizprosno borbo proti
špekulaciji na vasi in dosledno izvajati izterjavo obveznosti«, je poudaril
in razlagal, kako kmet z neoddanimi količinami pridelkov špekulira, da
jc kupna moč kmeta v zadnjih dveh letih močno narasla in bo še bolj v
novem sistemu prodaje in cen. Nekaj dni pred tem je namreč zvezno mi-
nistrstvo za blagovni promet izdalo nove cenike in pravila prodaje.
»Zaradi tega je treba zaostriti odkupe, izvajanje planov setve, fi-
nanc, izterjavo davkov, obvezno vzrejo živine in izvajanje vseh gospodar-
skih ukrepov v kmetijstvu!« je našteval vsem znane fraze, ki so jih aktivi-
sti ponavljali iz meseca v mesec. Temu je sledilo najpomembnejše?
»Tovariši! Tovariša Marinko in Popit sta menila, da bi bilo za zma-
go socializma na vasi v vsej naši domovini odločilnega pomena, da bi na
praktičnem primeru enega okraja pokazali uspehe te zmage. Prav zato se
oči vse Slovenije obračajo v naš ljutomerski okraj, kjer imamo v zadruž-
nem sektorju že polovico površin, da vključimo v zadruge še drugo polovi-
co in tako damo vzgled vsej Jugoslaviji. Potreben je samo še en tako kre-
pak ruker, kot smo ga naredili pred dvema letoma, in uspeh je zagoto-
vljen . . . Mislim, tovariši, da smo sposobni in bomo sposobni to tudi
uresničiti in tako uresničiti zaupanje naše partije!« je vzvišeno vzkliknil.
Nekaj dlani mu je zaploskalo, nekaj glasov pritrdilo z »Bomo!«
»Beseda ni konj!« mi je zašepetal Franjo. Odvrnil sem mu, da oblju-
ba dela dolg. Šepetaje sva izmenjala še nekaj misli o tem. da je predvsem
pomembno sprejemati sklepe, ki so na liniji dnevne politike, za njihovo
kilavo uresničevanje pa najti prepričljive izgovore. Najbolj varno je bilo
izgovarjanje na razrednega sovražnika.
Posvet aktivistov .se je končal s pozivom: »Naprej, tovariši, v boj za
stoprocentno realizacijo!«
Ta »boj« je bil v naslednjih tednih bolj podoben vzklikom »Na ju-
riš!« v varnih okopih že doseženih postojank kot pa resnično zavzeti akci-
ji. Nobene prave volje ni bilo med tistimi, ki so vsaj malo mislili s svojo
glavo, to pa je jemalo pogum tudi »slepim jurišnikom«.
Opisana akcija v ljutomerskem okraju je verjetno bila načrtovana v
Ljubljani. O tem sem se prepričal precej let pozneje, ko sem prebiral za-
pisnike sej O K KPS Ptuj iz tistega obdobja. V zapisniku z dne 3. 1. 1951
je med drugim zapisano:
»Potrebno bo ekonomske ukrepe zaostriti na področju celega okra-
ja, predvsem pa tam, kjer obstajajo že zadruge, ekonomije in na meji lju-
tomerskega okraja. Možnosti za izvajanje ekonomskih ukrepov je dovolj,
kot: izterjava zaostankov, odmera davka za leto 1950, plan masti za pr-
vo polletje 1951 bo treba realizirati že v prvem kvartalu. Dokončuje se tu-
di pregled okoli 300 skrahirancev, proti katerim bo izveden postopek. Vsi
ti ukrepi se bodo izvajali istočasno v cilju širitve zadružnega sektor-
ja . . .«
Torej podobna prizadevanja kot v ljutomerskem okraju in zaostritve
še zlasti na območjih ob meji tega okraja.
Kljub temu uspehov ni bilo, tudi nekateri drugi predpisi niso šli v
podporo tem prizadevanjem.
V začetku aprila sem bil na posvetu planerjev v kmetijstvu v Ljublja-
ni. Glavno besedo je imel Jože Ingolič, brat znanega pisatelja, tedaj pa
podpredsednik republiške planske komisije. V svojem izvajanju je pove-
dal precej krepkih na račun kmetijskih delovnih zadrug in primitivnega
aktivizma v njih.
Udeleženci posveta smo se kar spogledovali. Presenetljivo je bilo, da
kaj takega govori vodilni funkcionar. Skrbno sem .si beležil, da bi kar
največ stavkov zapisal tako, kot so bili povedani.
»To popuščanje uzd je posledica zahtev Amerikancev. ki so nam za-
radi lanske suše pripravljeni priskočiti na pomoč s hrano, vendar pod po-
gojem. da nehamo s prisilno kolektivizacijo,« je po posvetu dejal znanec
iz zadružnega tečaja, kije sedaj delal v enem od,primorskih okrajev, ko
smo po posvetu v skupini premlevali povedano.
Naslednji dan sem moral na seminarju za pred.sednike in planerje
KDZ v Ljutomeru dve uri govoriti o zadružnem planiranju. Najprej sem
jim tolmačil, kako se sestavi letni proizvodni plan zadruge — podrobno
od vsake kolone in stolpca. Pusta in nezanimiva tema. pa še daru nimam
za take zadeve. Da hi pritegnil pozornost, .sem jim povedal še nekaj novo-
sti, ki sem jih prejšnji dan slišal v Ljubljani. Predvsem to. da v tistem letu
ne bomo planirali širitve zadružnega sektorja, ker moramo najprej na-
praviti red v obstoječih zadrugah, dvigniti zavest, urediti nagrajevanje,
ločiti pridne od lenuhov — skratka odpraviti boljševiški kolhozniški si-
stem in delo organizirati na način, ki je v skladu z mentaliteto našega
človeka.
S tem sem med tečajniki zbudil izredno zanimanje. Mnogo je bilo
vprašanj, predvsem pa so želeli o tem pisna navodila.
Naslednje jutro me je predsednik okraja Joha poklical v svojo pisar-
no: »Kakšne traparije in bogokletne stvari si včeraj tvezil zadružnikom ?«
me je nadrl. Povedal je tudi, da mu je sekretar komiteja naročil, da stva-
ri z mano razčisti, in če sem si zadevo izmislil, me naj da zapreti.. .
Postalo mi je gorko. Prej niti pomislil nisem na možnost, da sem na
posvetu v Ljubljani slišal nekaj, česar vodilni okrajni funkcionarji še niso
vedeU. Vsaj sekretarji komitejev so bili navadno nekaj dni prej obveščeni,
preden je bila stvar zrela za javnost.
Predsedniku okraja sem podrobno razlagal, kaj vse je Ingolič pove-
dal, kdo vse iz ministrstev je bil na posvetu in kaj od tega sem povedal
včeraj vodilnim iz KDZ. Po lastni oceni jim nisem povedal tega. da bomo
najbrž morali dati izpisnice vsem tistim zadružnikom, ki bodo to zahte-
vali.
»Še sreča, da tega nisi bleknil. drugače bi že danes imel pred vrati
vrste za izstop.« meje nekako »pohvalil« Joha in vprašal, kaj za en reak-
cionar je tisti Ingolič, ki si upa govoriti drugače kot Marinko, Hribar,
Popit in drugi naši vodilni tovariši. . .
Pridigal mi je, da sem naredil veliko politično škodo, da bi bil moral
o vsebini posveta takoj poročati na komiteju ali vsaj njemu. Tako bi lah-
ko potem oni presodili, kaj se lahko pove ljudem in kaj ne.
Moral sem mu izročiti zapiske s posveta, da bodo stvari lažje preve-
rili. Takoj zatem je odšel poročat na komite, potem pa na seminar za za-
družnike, kije tisti dan še trajal, in jim povedal, da je tisto, kar jim je j
včeraj povedal »planer iz kmetijskega poverjeništva, laž!« Razvoj zadrug
je treba planirati tako, kot je bilo politično dogovorjeno.
Z neko tesnobo sem čakal, kaj se bo iz tega izcimito. Toda nihče me	i
ni več klical zaradi tega. Življenje je teklo naprej. Čez par dni je prišel v	j
pisarno, v kateri sem delal, predsednik Joha. Videti je bil dobre volje in	■]
kar pri vratih je dejal.
»Poba. prav si imel! Res je tisto, kar si slišal v Ljubljani. Sedaj smo j
tudi mi dobili podobna navodila. Vseeno pa v podobnih primerih v bodo- I
če ne prehitevaj, prej se moramo pogovoriti,« je spravljivo dejal.	■
Tedaj sem samo pomislil na to. koga je mislil s tem »tudi mi«. — ali
komite ali predsedstvo ali samo skupino vodilnih v okraju. Že po posvetu
v Ljubljani sem večkrat ugibal, kako bomo novo smer v zadružništvu
uresničevali s »starimi kadri«. Ljudi, ki so nekaj gradili z vso vnemo, tež-
ko pripraviš do tega. da bodo tisto z enako vnemo začeli podirati.
Prihodnjič: V OZADJI SE \EkAJ PREMIKA
TEDNIK - »"aj
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 5
Skrite rezerve in načrtovanje v gospodinjstvu
PREHRANA
Uživamo hrano, s katero dobi-
mo potrebne snovi za življenje.
Za to pa ne potrebujemo drugih
živil. Tudi poceni hrana je zdra-
va. Jejmo samo toliko, kolikor
potrebujemo! Kultura našega
prehranjevanja je neustrezna,
predvsem pa potratna in razsip-
na.
Zmotno je, če mislimo, da za-
dovoljujemo potrebe po beljako-
vinski hrani predvsem z mesom
in mesnimi izdelki, ki so danes
najdražji živilski artikli. Izbira-
mo lahko med živili enake hra-
nilne vrednosti, kot jo ima meso,
in sicer: med cenejšo vrsto rib,
jajci, skuto in doma zrejenimi
kokošmi in kunci. Vsakega pri-
pravimo za obrok le toliko, koli-
kor ga potrebujemo.
Znanje, ki je potrebno za se-
stavo in pripravo hrane, pomeni
velik delež pri prihranku.
Kdor zna:
1.	iz vsakega živila pripraviti
dobro hrano
2.	izkoristiti ostanke hrane za
naslednjo novo jed
3.	hrano pravočasno načrtova-
ti in si vzeti čas za poprejšnjo
pripravo posamičnih jedi
5.	organizirano delati
6.	vzgojiti svoje družinske čla-
ne, da sprejemajo hrano kot po-
trebno sredstvo za vzdrževanje
zdravja in moči
7.	rekreacijo izrabiti za nabira-
nje gozdnih sadežev (robidnice,
šipek, bezeg, borovnice, gobe)
ZNA gospodinjiti in s tem tudi
gospodariti.
Kupujemo vedno sveža, kako-
vostna živila, da bo odpad pri
čiščenju najmanjši, zato pa večji
izkoristek. Gospodaren je nakup
v diskontnih trgovinah, prav ta-
ko je priporočljiv izkoristek last-
nega vrta.
Za človeka neuporabne dele
živil po možnosti izkoriščamo za
prehrano živali ali za izdelavo
komposta.
NEKAJ NAPOTKOV ZA VAR-
ČEVANJE
MESO nakupujemo po potre-
bi in glede na izbiro jedi. Pri na-
kupu mesa načrtujemo, da ga ku-
pimo v večjem kosu, ki ga po po-
trebi razrežemo, npr. za zrezke,
manjše koščke za golaže, slabše
dele mesa pa zmeljemo. Tako go-
spodarno porabimo ves kos me-
sa. Obrok mesa tako ne bo prese-
gel dnevnih potreb po hranilnih
snoveh; meso bo rezano v pravil-
ni smeri, zato bo jed kakovost-
nejša; golaž bo boljšega okusa,
če ga skuhamo naenkrat večjo
količino, potem pa ga razdelimo
v potrebne obroke in hranimo v
zamrzovalniku; kite, veziva in
vidno maščobo od mesa odreže-
mo in hranimo posebej za pri-
pravo juhe; pečenko pečemo sa-
mo predpisan čas, da ostane so-
čna in se preveč ne skrči.
Meso pečemo ves čas pri tem-
peraturi 150—175° C, čas peče-
nja pa je odvisen od kosa mesa
in starosti živali.
PRIHRANEK:
—	sprotni nakup npr. zrezkov
je zelo drag
—	15—20 dag veliki zrezki
(kot jih odreže mesar) presegajo
normativ.
JAJČNE BEUAKE, ki nam
ostanejo pri kuhi, porabimo za
pripravo
—	testa za palačinke
—	snežnih kepic
—	dodajamo sneg kuhani
zmesi za cmoke
—	za narastke
—	lahko jih hranimo v zamr-
zovalniku ali pa jih dodajamo
vsem jajčnim jedem
PRIHRANEK:
—	jajce ima v takšnem prime-
ru polovično ceno,
— povečujemo biološko vred-
nost hrane
SIR, ki se strdi in posuši, na-
močimo za nekaj ur ali čez noč v
mleko in spet bo postal mehak in
uporaben.
Sir dobro in dolgo hranimo v
pvc vrečki, v katero smo vlili ma-
lo belega vina (2 žlici). Trše kose
sira, ki za samostojno uživanje
niso več najboljši, ribamo in do-
dajamo raznim jedem ali vmeša-
mo v jed ali jed s sirom potrosi-
mo. Tako jedem povečamo bio-
loško vrednost.
PRIHRANEK: posušenega si-
ra ne vržemo v smeti, ne bo se
kvaril in bo ves porabljen
PIRE KROMPIR, ki je ostal
pri obroku, lahko z dodatkom
jajc in moke predelamo v zelo
dobro krompirjevo testo. V testo
predelan pire hranimo v obliki
svaljkov ali cmokov v zamrzoval-
niku.
PRIHRANEK: pire krompirja
ne zavržemo, toplotno energijo
za kuhanje krompirja smo rabili
le enkrat.
OSTANEK KRUHA porabi-
mo za:
posušene kruhove cmoke
drobtine
kruhove cmoke
kruhov narastek z jabolki
dodajanje in rahljanje zmlete
mesne mase za polpete,
pečenko ali nadev za papriko
PRIHRANEK: ne zavržemo
niti drobtinice kruha.
GOVEJO JUHO kuhamo ved-
no za 2 do 3-kratno porabo. Pre-
ostalo juho zamrznemo v ustrez-
nih količinah.
PRIHRANEK: enkratna po-
raba toplotne energije
enkratno pomivanje lonca za
kuhanje juhe
enkratna poraba mesa, kosti in
zelenjave
enkratna poraba časa
ZLUŠCENI OREHI ne bodo
postali žarki, če jih hranimo v za-
mrzovalniku.
PRIHRANEK: nakup orehov
ali lešnikov, ko so ti cenejši
EKONOM LONEC: v njem
kuhamo vsako hrano, predvsem
tisto, ki zahteva daljši čas kuha-
nja (npr. fižol, vampi, juha, gove-
ji zrezki).
PRIHRANEK: toplotne ener-
gije
časa
hranilnih snovi in živil
Zaradi vse večje urbanizacije
so ljudje hitro opuščali zdravo
domačo prehrano in prevzeli sla-
be prehrambene razvade, kar je
že prešlo v družinski način pre-
hranjevanja. Tovrstna vzgoja je
pri nas zelo pomanjkljiva, zato
bi morali:
—	vzgajati in izobraževati o
kulturi prehranjevanja
—	privajati na raznolikost,
kulturno družinsko uživanje hra-
ne
—	načrtovati pravilno prehra-
no s poudarkom na varčevanje s
časom, energijo in materiali
—	pripravljati obroke in večje
količine hrane za zamrzovanje
— čas toplotne obdelave, izkoriš-
čanja živil brez odpadnih delov
(npr. grah, blitva, cvetača), upo-
raba ostankov in embalaže za
večkratno rabo.
Marija Roškar, ing. agr.,
pospeševalka za kmečke ženske
Jože Kodelič —
sedemdesetletnik
življenje Jožeta Kodeliča s
Črešnjevca pri Slovenski Bistrici,
ki je 15. marca letos praznoval
70. rojstni dan, bi brez dvoma
potekalo mirno, brez večjih pro-
blemov in pretresov na srednje
veliki kmetiji na Črešnjevcu, od
koder je lep pogled na okoliške
vasi, proti Pragerskemu, kjer so
bile nekoč skoraj nepregledne
črete, in dalje proti Ptuju, kjer so
na skupnih vaških gmajnah ne-
koč pasli veliko živine, vendar se
je zanj s pričetkom druge vojne,
ko je bil star 21 let, življenje
spremenilo do temeljev. Kmalu
po prihodu Nemcev je pričel so-
delovati v odporniški skupini, ki
pa so jo izdali. Jože Kodelič je
moral od doma, da bi se izognil
aretaciji.
Pot ga je iz domačih krajev pe-
ljala v Brežice in Mokronog, od
tam pa v Ljubljano, kjer je našel
zvezo s partizani. Decembra
1941.	leta je bil v zbirnem parti-
zanskem taborišču v vasi Sama-
stoca v Dolomitih in januarja
1942.	leta je postal borec Šercer-
jeve brigade. Spominja se, da je
dobil zbrojevko in že prve dni fe-
bruarja 1942 so napadli Verd.
Kasneje je bil tudi v Ljubljanski
brigadi, v 9. brigadi in Kočev-
skem bataljonu. Osvoboditev je
dočakal z vojaškim činom kape-
tan prvega razreda. Do 1948. leta
je bil v enotah KNOJA — med
tem se je poročil, žena je doma s
Kočevskega — nato pa odšel v
oficirsko artilerijsko šolo v Ču-
priji, od tam pa v artilerijski šol-
ski center v Zadar. Tam je bil vse
do 1969. leta, ko so ga upokojili
in se je z družino vrnil na Creš-
njevec. Hčerki sta med tem v Za-
dru končali osnovno šolo in po-
tem v Sloveniji nadaljevali šola-
nje. Doma je prodal del pose-
stva, da so si lahko zgradili hišo.
Sprva se mu je po dolgih letih
življenja v Dalmaciji tožilo po ti-
stih krajih in prijateljih, vendar
so ga kmalu v domačem kraju
vključili v družbeno življenje v
krajevni skupnosti in tudi v obči-
ni. Nenadoma je imel več dela
kot prej v Zadru. Ko smo ga
vprašali, ali še kdaj obišče kraje
v Dalmaciji, kjer je dolga leta
služboval in na katere ima brez
dvoma lepe spomine, je povedal,
da zadnje čase bolj malo, ker je
to razmeroma daleč in tudi zdra-
vje (ima bajpas) mu ne služi več
tako kot nekoč.
Iz njega pa kljub vsemu veje
veliko življenjskega optimizma
in dobre volje, čeprav je nad
marsičim, kar se trenutno dogaja
pri nas — pri tem misli na narod-
ne razprtije — nekoliko razoča-
ran. Jesen življenja mu lepša de-
lo, ki ga opravlja okoli hiše, pa
žena in hčerki — prva je zdravni-
ca, druga pa dipl. ing. agronomi-
je, še posebej pa vnuk in vnuki-
nja, s katerima ima veliko vese-
lje. Rad je dobre volje, si zapoje
in s prijatelji v prijetnem klepetu
popije kozarček domačega —
vendar ne čez mero ...
Vida Topolovec
Vsak dan jabolko ali dve
Redkokatero sadje tako hvalimo in priporočamo kot
jabolka. Že od nekdaj so jih povezovali z zdravjem. Med
ljudstvom pravijo za človeka, ki »poka« od zdravja, daje
»zdrav kot jabolko«. Angleži so dodali izrek, ki skriva ve-
liko resnico o hranljivosti in zdravilnosti jabolka: »Eno
jabolko na dan odganja zdravnika od hiše.« In če gre pri
tem še za kakšno domačo, avtohtono vrsto jabolk, ki je
odporna proti boleznim in škodljivcem, potem imamo
pravo bogastvo. Takih jabolk ni treba lupiti, dovolj jih je
dobro umiti in jesti z lupino vred, ker niso škropljena.
Nekateri avtorji svetujejo, naj nikdar ne jemo mrzlih ja-
bolk, ker lahko nastopijo težave z želodcem. Dobrih na-
svetov ni nikoli preveč in ljudje pravijo, da »od presežka
glava ne boli«.
Naj omenimo samo nekatere bolezni, za katere so ja-
bolka pravo zdravilo. Splošno znan je njihov ugodni
vpliv na prebavo. Ker vsebujejo pektin, zelo dobro urav-
navajo stolico in so priporočljiva za ljudi, ki trpijo zaradi
zaprtja ali zapeke. Zaradi tanina so jabolka zelo dobro
sredstvo proti driski in vnetju črevesa — v ta namen pri-
poročamo sveže naribana oziroma stojijo naj vsaj eno
uro. Poleg lecitina je tudi za druge naravne snovi dokaza-
no, da lahko zmanjšajo količino holesterola v krvi. Taka
snov je na primer pektin, ki ga vsebuje različno sadje, zla-
sti jabolka. Nekoliko poenostavljeno rečeno lovi pektin v
našem organizmu odvečni holesterol in mu preprečuje,
da bi se nalagal v krvnih žilah. Vsakdo bi moral pojesti
vsaj dve jabolki na dan. Novejše raziskave kažejo, da je
boljše jesti nastrgana jabolka, ker pektin tako močneje
deluje na holesterol. Ljudje z zelo povečano količino ho-
lesterola bi morali pojesti kilogram jabolk na dan, da bi
pektin dosegel ves protiholesterolski učinek. Taka količi-
na pa ni zaželena, zato je treba poleg jabolk jesti tudi
stročnice — okoli 250 gramov na teden. Jabolka in stro-
čnice morajo seveda jesti tudi popolnoma zdravi ljudje,
da se jim holesterol ne bo nalagal v krvnih žilah. Poleg te-
ga jabolka koristijo še za marsikaj drugega, vse skupaj pa
pomeni, da smo bolj zdravi in odpornejši proti boleznim.
Zato naj vas spomnimo, da ne sme miniti dan, ne da bi
pojedli jabolko ali dve.
Da bi iz jabolka potegnili najboljše, ga je treba jesti
zjutraj, ko telo potrebuje čimveč rudnin in vitaminov za
zaščito pred telesnimi in duševnimi napori dneva, ki je
pred nami. Zato je jabolko »zjutraj zlato, opoldne srebro,
zvečer pa baker«.
Za vse, ki bi radi imeli vsak mesec za telo vsestransko
koristen jabolčni dan, pa tale recept:
—	Za zajtrk popijte kozarec čistega mlačnega jabol-
čnega soka z dodatkom soka pol limone.
—	Dopoldne pojejte surovo neolupljeno jabolko ali
dve.
—	Za kosilo imejte samo čaj iz jabolčnih lupin, slad-
kan z dvema žličkama medu.
—	Uro do dve po kosilu spet pojejte tri ali štiri neolu-
pljena jabolka.
—	Popoldne popijte kozarec svežega jabolčnega soka.
—	Zvečer pojejte krožnik jabolčne kaše z dvema ali
tremi žličkami medu.
Če skrbite za svoj videz, si lahko iz jabolčnega mesa ali
soka pripravite masko, ki bo kožo spet napela.
Iz posušenih in sesekljanih lupin neškropljenih jabolk
lahko hitro pripravimo odvajalni čaj prijetnega okusa. V
liter kropa stresemo 50 do 60 gramov posušenih in sese-
kljanih jabolčnih lupin in jih 20 minut kuhamo v pokriti
posodi. Čaj pustimo eno uro stati, nato ga precedimo in
pijemo čez dan. Če imamo revmo, artritis, protin, težave z
odvajanjem vode ali ledvične kamne ali če smo predebeli,
moramo ta čaj piti vsaj tri tedne. Spomladi je to lahko či-
stilna kura za telo.
28. nadaljevanje
Bori — odsev partizanskega
boja na Štajerskem do konca le-
ta 1942
Po veliki izpraznitvi policij-
skega zapora na Borlu konec
avgusta 1942, ko je bila velika
večina jetnikov odpeljana v ta-
borišča in je ostalo na Borlu le
kakih trideset zapornikov, grad
ni ostal dolgo slabo zaseden.
Že septembra je bilo pripe-
ljanih na Bori iz ptujskega za-
pora 27 novih jetnikov, okto-
bra 17, novembra 22, decembra
9 in januarja še dva, skupaj 77.
Po mariborski zaporni knjigi
sodeč, je bilo oktobra poslanih
na Bori iz mariborskega zapora
52 jetnikov. Koliko so jih po-
slali iz celjskega zapora, je raz-
vidno le iz knjige — indeksa
tretjega oddelka, kjer je napisa-
nih skupaj 17 jetnikov; septem-
bra 4, oktobra 2, novembra 3,
decembra pa osem. Več kot na-
vedena nepopolna števila iz
Maribora in Celja nam pove
delovodnik borlskega zapora,
ki navaja od 31. avgusta do 9.
septembra 311 jetnikov za živil-
ske nakaznice
S transportom v Auschvvitz
9. decembra 1942 se je število
jetnikov na Borlu zmanjšalo za
102 ali pa še kaj več, če je bil
kdo od zaprtih septembra, ok-
tobra in novembra poslan dru-
gam. Prihajali pa so tudi novi.
Nekaj je navedenih v prejš-
njem odstavku.
Žal nismo našli nobenega je-
tnika, ki je bil na Borlu zaprt v
zadnjih tednih zapora, da bi
povedal kaj o jetniški zasedbi v
tistem času. Našli smo le jetni-
co, ki so jo z Borla odpeljali 7.
januarja 1943. To je bila gospo-
dinja Stefica Belinger, stara te-
daj 31 let. Aretirali so jo v Ptu-
ju, kakor se spominja 11. avgu-
sta 1942, in jo odpeljali takoj v
mariborski zapor, v F>tuj pa so
jo pripeljali 25. septembra
1942, kar je navedeno v ptujski
zaporni knjigi, in jo 15. okto-
bra odpeljali na Bori. Ko je bi-
la Štefka zaprta v Mariboru, se
je bala, da jo bodo ustrelili, a
jo je to zlo obšlo. Na Bori so jo
odpeljali skupaj z mladima
Ptujčanoma Katico KojČevo in
Ivanom Emeršičem.
Kmalu po prihodu je Štefka
zbolela za pljučnico in se šest
tednov zdravila v ptujski bol-
nišnici. Bolne jetnice so morale
ležati v izolirnici. V sobi s Štef-
ko je bilo šest jetnic.
Bolniški sestri Erika in Filo-
mena sta Štefki omogočili, da
je navezala stike z družino.
Moževi starši, premožni po-
sestniki na Vurbergu, pa so ji
vsak dan pošiljali v bolnišnico
hrano in jo je Štefka razdelila
med jetnice. Ko se je vrnila sre-
di decembra na Bori po šestih
tednih v ptujski bolnišnici, je
sprevidela, da ji je bolezen pre-
ložila hudo pot v taborišče kar
za 42 dni. Na Borlu je prežive-
la 35 dni. Rada bi se bila vrnila
domov k otrokoma, sinu in
hčerki. Mož ji je že umrl. Toda
7. januarja so jo odpeljali v
Maribor, čez enajst dni pa z
vlakom z mnogimi jetnicami v
zloglasno taborišče Auschwitz.
Da je v taborišču gorja vojni
čas preživela, gre zasluga nese-
bični vzajemni pomoči taboriš-
čnic. Žal pa ni prinesla mno-
gim internirankam odrešitve.
Ko so Štefko privedli iz ma-
riborskega zapora v ptujskega,
ji je policist, ki je prevoz
spremljal, povedal, da je za las
ušla smrti, da je bila obsojena
na smrt, a so jo pomilostili. Ta-
ko je smrti ušla dvakrat.
Okupator je po napadu na
partizansko četo v Mostju od-
krival njene sodelavce tja do
decembra. Aretirane je v glav-
nem pošiljal na Bori. Le tiste,
ki jih je odbral za ustrelitev, je
iz ptujskega zapora poslal v
Maribor ali po aretaciji takoj v
Maribor. Po poznejšem prever-
janju njihove krivde je nekate-
re izmed njih pomilostil in jim
odbral drugo strašno kazen —
taborišče. Med temi sta bila
Lojzka Kojčeva in Štefka Ber-
lingerjeva.
4. septembra 1942 so poslali
gestapovci iz ptujskega zapora
25 talcev v Maribor. Iz te sku-
pine so jih ustrelili 2. oktobra
med 143 talci šestnajst, med
njimi štiri ženske, 4. novembra
pa med 97 talci še šestnajst so-
delavcev Slovenskogoriške če-
te.
Na Bori je okupator poslal
83 sodelavcev čete in skoraj vse
od tu v nemška zbirna taboriš-
ča.
Ker se je osvobodilni boj le-
ta 1942 razplamenel po vsej
okupirani Štajerski, je okupa-
tor do konca leta pošiljal na
Bori od vsepovsod udeležence
osvobodilnega boja. Zato je bil
grad z majhnimi presledki natr-
pan z zaporniki vse leto. Bori
je bil odsev osvobodilnega gi-
banja na Štajerskem. Z rastjo
vstaje je rasla nacistična vnema
odkrivati uporniška žarišča.
Posrečilo se mu je odkriti sko-
ro v vseh okupacijskih okrožjih
vodilne snovalce upora in
mnogo njihovih sodelavcev.
Na Dobrovljah pri Dovju
nad Vranskim so ustanovili
aprila 1942 Prvi štajerski bata-
ljon, ki je štel že maja dvesto,
partizanov. Napadal je nemške
postojanke, miniral železniške
proge, zažgal več planinskih
koč, da ne bi služile za nemška
oporišča. Padlo je več nemških
vojakov, vermanov, orožnikov
in policistov. Bataljon je pov-
zročal gmotno škodo v rudni-
kih, na telefonskih in telegraf-
skih napeljavah, izvršil več za-
plemb raznih potrebščin za
oskrbo partizanskih enot, po-
sebno orožja in streliva.
Dokumenti navajajo, da je
padlo v bojih 25 partizanov, da
je bilo več ranjenih in pogreša-
nih. Zaradi aretacij mnogih vo-
dilnih članov OF in KPS ter
njihovih sodelavcev je prene-
hal poleti 1942 delovati pokra-
jinski komite KPS za Štajersko.
Avgusta je delovalo le še dvaj-
set do petindvajset ilegalcev.
Drugi so bili zaprti, nekateri pa
že ustreljeni. Veliko partizan-
skih sodelavcev I. štajerskega
bataljona seje znašlo na Borlu.
Okupator je že menil, da je
osvobodilni boj na Štajerskem
uničil, ko se je konec avgusta
1942 prebila na Štajersko prek
Gorenjske II. grupa odredov,
ustanovljena na Dolenjskem
maja. Septembra je štab II.
grupe odredov ustanovil na
Dobrovljah tri odrede: Pohor-
skega, Savinjskega in Kozjan-
skega. Po uspešnih napadih teh
enot po Štajerskem je okupator
sprevidel, da ni konca parti-
zanstva v tej pokrajini. Z veliko
močjo svojih oboroženih sil je
v začetku novembra presenetil
glavnino II. grupe odredov na
Dobrovljah. Imela je velike iz-
gube. Padlo je sedemnajst par-
tizanov in bilo še več ujetih. 15.
novembra so gnali ujetnike po
celjskih ulicah, jih v zaporu
mučili in nato ustrelili. Mrtve
so razstavili pred Narodnim
domom v Celju.
S temi zgodovinskimi dogod-
ki so bile povezane nove areta-
cije partizanskih sodelavcev.
Oktobra, novembra in decem-
bra so bili novi borlski zaporni-
ki tisti, ki so jeseni 1942 omo-
gočali partizanske napade v
raznih predelih Štajerske, hra-
nili partizane in jim dajali zato-
čišča.
Viri: — IHujska zaporna
knjiga. Muzej NO Maribor
(število jetnikov, poslanih na
Bori)
Mariborska zaporna knji-
ga, Muzej NO Maribor (število
jetnikov, poslanih na Bori)
—	Štefica Berlinger, Celje,
pismo V. R. (jetništvo na Bor-
—	Milan Zevart—Stane
TerČek: Od vstaje do zmage,
Maribor 1962 (partizanstvo na
Štajerskem)
—	Delovodnik policijskega
zapora na Borlu (število jetni-
kov — arhiv Muzeja NO Mari-
bor)
—	Muzej revolucije Celje,
kustos J. Vurcer (podatki iz in-
deksa zapornikov).
Se nadaljuje
Štefka Berlinger iz Ptuja je bila
odpeljana z Borla v Auschwitz
7. januarja 1943.
6 — OD TU IN TAM
4. maj 1990 - JEDNIK
SESTANEK STAREGA IN NOVEGA
SVETA KS LESKOVEC
Leskovške poti
in stranpoti
v ponedeljek, 16. aprila, so se v
prostorih krajevne skupnosti l.e-
skovec sestali stari in novi člani
sveta krajevne skupnosti. Večji del
sestanka so prali umazano perilo
iz preteklosti. Glavni problem
Sestanek se je začel z razpravo
o tem, ali imajo novi člani sveta
pravico prisostvovanja. Franc
Stopajnik, predsednik KK SZDL
in član sveta KS, je namreč po-
jasnil, da je ta sestanek sklical
Martin Emeršič, povabljeni pa
so bili le stari, legalni člani sveta.
Ti naj bi po pojasnilu, ki so ga
dobili od Milana Cučka, koordi-
natorja za delo s KS, najprej raz-
čistili vse zadeve znotraj starega
sveta. Zato naj bi novi člani in
nepovabljeni zapustili prostore,
je zahteval Franc Stopajnik. »Al-
ternativa« se s tem ni strinjala,
saj so vse seje javne. Tako je na
sestanku ostalo vseh 21 ljudi.
Člani alternative, kot lahko re-
čemo novim članom sveta KS, so
zahtevali več pojasnil od seda-
njega vodstva. Zanimalo jih je,
zakaj ni bilo zbora krajanov kar
Eden občanov je vprašal, za-
kaj bi zapirali šolo v Leskovcu,
zakaj je kraj nerazvit, ni vode,
trgovine, ne naraščaja kljub
referendumu, ki je bil name-
njen razvoju infrastrukture.
Nekdo od prisotnih je omenil,
da v Leskovcu ni mogoče dobi-
ti gradbenega zemljišča, saj je
pred leti nekdo iz vodstva KS
verjetno zaradi poenostavitev
brez razprave potrdil zemljo za
prvi kakovostni razred. Zaradi
tega so vsa zemljišča zaščitena
in gradnja objektov na novih
lokacijah ni možna. Kako to-
rej pričakovati naraščaj, se je
vprašal.
tri leta in sestanka skupščine KS
dobri dve leti, čeprav so v tem
času v kfajevni skupnosti dožive-
li dve naravni nesreči z veliko
škodo, zbirali so prijave za tele-
fon, vodovod in elektrifikacijo,
delila se je pomoč najbolj priza-
detim zaradi povodnji.. . Opo-
zorili so tudi na podvajanje
funkcij, saj je Janez Mere pod-
predsednik skupščine in sveta
KS. Tudi plan dela za to leto ni
bil sprejet nikjer. Seznami o po-
moči ogroženim v neurju so mo-
rali ostati za zaprtimi vrati po
naročilu komiteja za kmetijstvo
ptujske občine, je pojasnil Franc
Stopajnik. Za ta korak so se boj-
da odločili, da ne bi še bolj skre-
gali ljudi. Zanimalo jih je, zakaj
se tajnica krajevne skupnosti za-
klepa v službene prostore, pa za-
kaj ne piše zapisnikov z vseh sej,
ki jih je le peščica. Alternativo je
zanimalo, kdo je ocenjeval ško-
do, nastalo zaradi poplav, kdo je
razporejal gramoz, pa brezpla-
čne malice ...
Sporna je bila tudi prva točka
dnevnega reda ponedeljkovega
sestanka, saj naj bi izvolili nove
skupnosti je slaba obveščenost
krajanov. Tako zbora krajanov ni
bilo od 12. aprila 1987, zadnja se-
ja skupščine KS pa je bila 27.
marca 1988.
volilne odbore za volitve to ne-
deljo. Izvedeli smo, da je bila to
napaka, saj so volilne odbore do-
ločili na občinski volilni komisi-
ji. Ob razpravi je Franc Stopaj-
nik povedal, da so obvestilo za
izvolitev novih volilnih odborov
dobili od občinske volilne komi-
sije po telefonu; omenil je tudi,
da so celotne volitve zmešnjava,
to pa doslej ni bilo možno, saj
jih je vodila Socialistična zveza.
Na občinski volilni komsiji za ta-
ko obvestilo niso vedeli.
Na to, zakaj ni bilo zbora kra-
janov niti zasedanja skupščine,
na sestanku nihče ni odgovoril.
O tem, da bodo na svetu le stari
člani, so se dogovorili trije ljudje
na podlagi nasveta Milana Ču-
čka, ki je odsvetoval odstopa Ja-
nezu Mercu in Gordani Kodrič
in ureditev razmer pred sklicem
legalnega zbora krajanov in raz-
pisom novih volitev v krajevni
skupnosti. Tako naj bi po navo-
dilih Čučka imeli volitve v začet-
ku maja. Odslej naj bi v Leskov-
cu delali po predpisih, če so že
doslej delali napake. Ena takih
je število članov v skupščini KS;
od tridesetih, predpisanih v sta-
tutu, so jih imeli le triindvajset.
Kdo so bili člani komisije za
ocenjevanje škode, nihče ni na-
tančno odgovoril. Kako naj bi
sestavili komisijo, v vodstvu KS
sploh niso vedeli, saj od občin-
skega komiteja za kmetijstvo ni-
so dobili natančnih navodil, je
povedal Stopajnik. Cenilec je bil
Pišek iz Juršinec, sredstva za pr-
vo neurje pa so ogroženi dobili
po posestnih listih in ne po real-
no nastali škodi. Za drugo neurje
so škodo prijavljali ljudje sami v
krajevni skupnosti. Prijavili pa
so vsote, manjše od realnih, zato
so v KS Leskovec te ocene po-
pravili z večjimi, je povedal
Franc Stopajnik. Gramoz so do-
bili le na nekatere ceste; po bese-
dah predsednika sveta KS Marti-
na Emeršiča je tako stanje krivda
cele krajevne skupnosti. Gramo-
zirali so brez sklepa IS SO Ptuj,
potem je ta organ gramoziranje
— po besedah Stopajnika — pre-
povedal. Za gramoziranje so do-
bili odobrenih 12,6 starih milijo-
nov. Vodovodnih priključkov
bodo lahko omogočili le toliko,
kot bo sredstev, prav tako je s te-
lefoni. Elektriko bodo dobila vsa
gospodinjstva, ki je še nimajo.
Na koncu sestanka so sklenili,
da bodo vse razprtije razčistili s
pomočjo Uprave za notranje za-
deve. Obveščanje bodo uredili
na krajevno običajen način z bra-
njem pri jutranji maši. V nedeljo
so tako obvestili krajane Leskov-
ca o dogajanjih v svetu krajevne
skupnosti.
M. Samec
Zaradi takih nevzdržnih razmer so se pred kratkim krajani
zbrali na zboru, ki ga ni sklicalo vodstvo krajevne skupnosti, am-
pak nekateri člani sveta KS Leskovec. ki so vodilne v krajevni skup-
nosti zaman »prosili« za sklic zbora. Na tem zboru je bil prisoten
tudi koordinator za dek) s KS v občini Milan Čuček. Zbrani so po-
trdili nove člane in sprejeli nekatere sklepe o nadaljnjem delu. Eden
takih je bil. da se na javno mesto izobesi seznam o pomoči zaradi
lanskih neurij. Ker zbora niso sklicali legalni organi in se ni vodila
natančna evidenca prisotnih, njegovi sklepi niso bili legalni. Zato
so »alternativni« člani vodstva krajevne skupnosti zbirali podporo z
zbiranjem podpisov po terenu. Ti pa so po mnenju Franca Stopajni-
ka zbrani nelegalno, saj so jih zbirali ob istem času, kot so bile voli-
tve (8. aprila), in to ponekod v isti sobi. Na to napako je Stopajnik
tudi opozoril in pobiranje podpisov so umaknili v drug prostor. Al-
ternativa je zbrala 451 podpisov krajanov. S tem so na nenavaden
način krajani Leskovca potrdili nove člane vodstva krajevne skup-
nosti.
DEMOKRACIJA NA SVOJ NAČIN (TEDNIK ŠT. 14)
Odmev na članek, ki obtožuje
Najprej moramo povedati, da
se nam pranje »umazanega peri-
la« oz. pisanje o zdrahah v KS
Leskovec po časopisih ne zdi ra-
vno pravšnji način za reševanje
problemov. Vse skupaj sodi na
nivo, ki ni naš, čeprav smo »le
Haložani« ... Vendar če te ne-
kdo žali in obtožuje nečesa, za
kar se ne čutiš krivega, se imaš
pravico braniti oz. imajo bralci
pravico slišati tudi drugo plat
medalje. V svojem članku ne na-
meravamo slepomišiti in govori-
čiti, temveč nameravamo stvari
konkretno obelodaniti in smo za
vsak stavek, za vsako besedo pri-
pravljeni odgovarjati kjerkoli in
pred komerkoli.
Pa pojdimo po vrsti tako, kot
članek v eni prejšnjih številk ob-
tožuje, namiguje, žali, grozi . . .
Najprej se je potrebno ustaviti
ob stavku: »Po daljšem času smo
imeli zbor volilcev in zbor kraja-
nov ...« Ta ,daljši' čas pomeni 3
leta saj je zadnji zapisnik z zbora
krajanov datiran z 12. 4. 1987,
skupščina KS pa seje zadnjič se-
stala pred dvema letoma (27. 3.
1988). Omenjeni zadnji zbor kra-
janov je bil sicer sklican po »sili
razmer«. Krajani sami so na zbo-
ru volilcev glasno zahtevali, da
se ponovno zberejo. Kdaj bi bil
sicer sklican zbor krajanov — če
ne bi prišlo na zboru volilcev do
burne reakcije — nihče ne ve.
Mogoče letos, drugo leto ali pa
čez tri leta .. .
Vrnimo pa se še k zboru volil-
cev, ki je bil 18. marca. Na kan-
didatni listi za zbor KS občine
Ptuj so bili štirje kandidati, za
katere nihče ni vedel, kako so bi-
li predlagani. Ko so krajani zah-
tevali pojasnilo glede tega, so po
daljšem prerekanju kandidati sa-
mi spregovorili o tem. Kazalo je,
ko da so pristopne izjave podpi-
sali pod prisilo. Pomembno pa
je, da niso bili predlagani tako,
kot je to določeno. Na zboru vo-
lilcev so krajani predlagali dva
nova kandidata, od katerih je
eden dobil absolutno večino. In
že je bila prva zamera s strani
»funkcionarjev« (tako ste se sa-
mi poimenovali, prosim) tu. Te
reakcije je zares možno poime-
novati žalitev. Ni jasno, zakaj za
zbor krajevnih skupnosti ne bi
mogli kandidirati defektolog in
veterinar. Na vse krajane leti ža-
ljivka, da smo izbrali defektolo-
ga, ker smo vsi za »pomožno šo-
lo«. Zaradi tega pa se nam men-
da smeji cela občina. Je res tako?
Še bi se našlo takih in podobnih
žaljivk »na nivoju« s strani vod-
stva, ki so mu krajani na zboru
krajanov izrekli nezaupnico. Ne-
kateri pa so stvari celo prehiteli
in podali odstopne izjave, za ka-
tere sicer ne vemo, čemu služijo,
saj taisti ljudje kar vztrajajo na
svojih položajih. Kot da se ne-
kdo norčuje iz krajanov: danes
odstopim, jutri ne odstopim. In o
svojem odstopu ti ljudje pišejo
po časopisu.
Vrnimo se še k zboru kraja-
nov, ki res ni bil sklepčen (po
statutu). Res je bilo nekaj ostrih
besed proti sedanjemu vodstvu.
Ljudje so hoteli imeti konkretne
podatke in odgovore. Marsikaj
so očitali posameznikom, pa tudi
celotnemu vodstvu. Krajani so
zahtevali seznam prejemnikov
pomoči, namenjene prizadetim
po neurju v prejšnjem poletju.
Posebna komisija je ta seznam
sestavila, ga obesila na vidno
mesto, od koder pa bi bil že po
nekaj dnevih skoraj odstranjen
po zaslugi prizadevnega člana
sveta KS. Čemu?!
Na omenjenem zboru kraja-
nov je bilo zamenjanih nekaj čla-
nov KS — neaktivnih in tistih, ki
so (naj bi) odstopili, ter skupšči-
ne KS. Dva člana (tov. Gordana
Kodrič in mag. Janez Mere) sta
podala odstopni izjavi (a ne od-
stopila).
Čez kakšen teden se je sestala
skupščina KS in svet KS v novi
sestavi. Na obe seji je bil pova-
bljen tudi tov. Čuček, predstav-
nik iz občine. Na seji skupščine
smo imeli občutek, kot da sedi-
mo na zrežirani predstavi, katere
režiserje bolj slab, pa tudi igralci
niso obvladali svojih vlog. Po
vsebini pa bi bila lahko to tudi
tragi-komedija.
Kako naj drugače imenujemo
prerekanje predsednice skupšči-
ne, podpredsednika skupščine in
tajnice KS o tem, koliko članov
skupščina KS Leskovec sploh
šteje? Z vsebino statuta KS je bil
seznanjen en sam član skupšči-
ne, in še to na novo izvoljeni, ki
si ga je prečital pred nekaj dnevi,
kot je povedal. In cela KS pre-
more en sam izvod statuta! Ver-
jetno iz gole previdnosti, da kdo
ne bi bil preveč poučen . . . Temu
je sledilo čitanje odstopnih izjav
tov. Kodričeve in mag. Merca.
Za enega glavnih razlogov sta
navedla napad na stranko ZKS-
SDP, kateri pripadata. Draga to-
variša, glede na to, da živimo v
času demokracije, katere imata
polna usta, bi to morala dosto-
janstveno prenesti. Stranke se ja-
vno zmerjajo in obtožujejo, ni-
smo pa še slišali za odstop Ribi-
čiča, Kučana idr.
Po čitanju odstopnih izjav je
vzel stvar v svoje roke tov. Ču-
ček. Bilo je glasnih besed in udri-
hanja po mini. Tov. Čuček, moti
nas pa vseeno, ker niste niti
vprašali, kaj mislijo drugi. Pre-
prosto ste vzeli za edino resnico
tisto, kar so vam povedali tisti, ki
so vas poklicali. Tudi zelo učeno
ste se izražali. Ali se vam ne zdi,
da izrazov, kakršni so »pravna
država« in »pravna oseba«, pre-
prost Haložan - pa tudi kdo
drug ~ ne more razumeti.
Haloški človek pa je že nava-
jen, da ga imajo za neumnega in
da ne bi bil videti še bolj neu-
men, si pa ne upa vprašati. Zato
je to neke vrste barantanje z ljud-
mi, ko jih žejne prepelješ čez vo-
do. Ob koncu smo pa še izvedeli,
da so vsi na novo izvoljeni člani
skupščine in sveta KS nelegitim-
no izvoljeni, ker se zbora kraja-
nov ni udeležilo zadostno število
ljudi (50% volilnih upravičencev
KS). To je sicer res, kar je razvid-
no tudi iz statuta KS, toda kot
smo videli na primeru števila čla-
nov skupščine KS (po statutu jih
mora šteti 30, v praksi pa jih šte-
je samo 23), se v naši KS statut
uporablja samo »po potrebi«,
kar je najbolj praktično. Na seji
skupščine pa smo zasledili še en
zanimiv predlog: »KS Leskovec
mora voditi en človek, ki bo uda-
ril po mizi in odločil, kako
bo ...« — Ideja diši malce po
stalinizmu.
Pa še o obtožbah glede prisva-
janja sredstev, namenjenih priza-
detim ob neurju. To snov ste si
izbrali za glavno temo vi, tov.
funkcionarji, kot se sami imenu-
jete, in se zanjo skrivate. Sicer so
bili to le osebni spopadi nekaj
posameznikov. Nezaupnico smo
vam krajani podali zato, ker so
pri delu v KS preveč izraženi
osebni interesi (katere ceste so
asfaltirane, tovariši?) in ker o
usodi cele KS odloča le peščica
ljudi. Tisto s krajami naj posa-
mezniki razčistijo tam, kjer se to
razčiščuje.
Ko pa že imate polna usta de-
mokracije, jo poskušajte uvesti
tudi v prakso. V demokracijo
spada tudi svobodno izjavljanje
ljudi. Ob volitvah je bil na vsa-
kem (skoraj vsakem) volišču (zu-
naj prostora, kjer so potekale vo-
litve) tudi list z že izvoljenimi (si-
cer nelegitimno) kandidati za
svet in skupščino KS in list za
podpise. Tov. Stopajnik, je mar
demokratično vpiti na ljudi in
uničevati list s podpisi? Kljub
vašemu prizadevanju uničiti čim-
več podpisov je ostalo 451 oseb-
nih podpisov. Koliko pa je bilo
uničenih? Človek bi mislil, da
smo ponovno v obdobju realso-
cializma.
Očitate nam hujskaštvo in ne-
civiliziranost zato, ker smo si na
glas upali izreči kritiko. Ali je
upravičeno ali ne, ste videli sami
po reakcijah krajanov in po šte-
vilu neuničenih podpisov. Toda
vi se držite načela: pomembno je
vztrajati in — vztrajate. Nič vam
ne pride do živega: ne nezaupni-
ca ne jeza krajanov. Zdi se, da
vam je tudi usoda KS malo mar.
Sedaj ste vi tisti, ki hujskate, žali-
te in delate zdrahe. Mi jih nismo
nikoli. Ljudje so enostavno po-
vedali, kar jih je težilo — brez
kakšnih sugestij. Mogoče pa vas,
dragi »funkcionarji«, preseneča
to, da si demokracija utira pot
med Haložane, in vedno molče-
či, potrpežljivi, na vse pripravlje-
ni Haložan je spregovoril.
Sicer pa ob očitkih, da smo ne-
civilizirani, nekulturni, zaostali,
mag. Mere, vam zastavljamo
vprašanje: Ali niste tudi vi Le-
skovčan? Leta ste že v samem vr-
hu KS. Zakaj niste storili kaj, da
bi bili manj necivilizirani, manj
nekulturni in manj zaostali?
Imeli ste več kot dovolj možno-
sti. Mag. Mere, pišete, da se na-
dejate pogostejšega javljanja v
Tednik. Če je vaš stil pranje
umazanega perila po časopisih,
če radi zmerjate, žalite in grozite
javno, obdržite ta svoj stil. Tudi
to je odsev neke osebne kulture,
zavesti, omike ... Ta stil ni naš
— čeprav smo Haložani (zaosta-
li, nekulturni, necivilizirani . ..).
Ob koncu pa še morda vpraša-
nje vsem v premislek: Ali je mo-
goče, da ima ena najbolj nerazvi-
tih KS, če ne celo najbolj neraz-
vita v občini F>tuj, tako sposob-
no, marljivo in požrtvovalno
vodstvo? — In kje so uspehi?
Podpis: Nekulturni in necivilizi-
rani krajani KS Leskovec. (Na-
slovi v uredništvu.)
P. S. Tudi mi bi lahko pripisali
kakšno titulo. Ne sicer tako zve-
nečo, kot je magister, pa tudi do-
sti manj ne, a se nam ne zdi po-
membno. Titule ne prinašajo sr-
čne kulture, zavesti, omike ...
Slikovita tematika
Mercatorjeva Blagovnica na Titovem trgu v Ptu-
ju pogosto nudi možnost razstavljanja slik. Tokrat
so od 7. aprila do 5. maja na ogled olja na steklo
in platno ljubiteljskega slikarja Franca Kanclerja:
rojen 24. 11. 1952 v Ptuju, po poklicu gradbeni
tehnik, doma iz Starš, zaposlen v TAM-u.
Pred kratkim — v februarju — je razstavljal v
mariborski kreditni banki v Ulici Vita Kraigherja.
Prikaz omenjene razstave je bil objavljen v Večeru
in v ljubljanskih Naših razgledih. Tokrat se avtor s
slikami vsebinsko bogate tematike in pestre barvi-
tosti prvič predstavlja v svojem rojstnem mestu.
Slike pritegnejo pozornost z domiselno kompo-
zicijo pestrih motivov, ki oživljajo ljudsko izročilo.
Vpleteni so razni rekviziti, ki jih je utrip sodobnga
življenja skoraj že potisnil v pozabo ••'■♦'•pTnimi
nanosi živahnih barv širokega spektra dinamično
prikazuje ljudsko radoživost. S sivimi, okrastimi in
rjavkastimi toni impresivno upodablja zimske mo-
tive: samotna znamenja na razpotjih, kurente na
pohodu, zasnežene domačije po gričih in ravni-
nah. S prefinjenim niansiranjem zamolklih tonov
in rahle sivine učinkovito vzbuja svojevrstno raz-
položenje — spokojnost v samotni tišini, pa tudi
turobnost in nadih melanholije.
Avtorjeva likovna govorica je estetsko dognana,
iskrena izpoved. Franc Kanclerje pridobil solidno
znanje iz likovne teorije in prakse predvsem od
znanih mariborskih slikarjev: Toše Primožiča, Iva-
na Čobala in Bojana Golije.
Gema Hafner
Bob
»Veš. Feliks, razočaran sem nad tem. kar se zad-
nje čase dogaja. Vsi ti liderji novih strank, zvez in
zvezic postajajo vse bolj podobni svojim predhodni-
kom. ki jih zamenjujejo na oblasti. In bolj ko so v
sedlu, bolj so jim podobni,« sem se včeraj obrnil ra-
zočaran na Feliksa.
»Ne bodi še ti politik. Zato mi raje natančneje po-
vej, kaj te pri naših demokratih moti,« me je hladno
zavrnil.
»Točno to. Feliks. Točno to. Bolj zanesljivo ko je.
da so pri koritu, boli kurvasta — torej ovinkasta po-
staja njihova pot. Ce so takrat, ko so bili .še opozici-
ja. znali reči bobu bob. pa sedaj svoja sporočila ljud-
stvu. kijih je volilo, vse bolj zavijajo v tančice diplo-
matske nejasnosti.«
»Nejasno je samo slepim in neumnim.« me je za-
vrnil.
»Kam pa ciljaš?« sem postajal nerazpoložen.
^ »Prav nate. Sedaj namreč vidim, da si tudi ti eden
tistih povprečnih Slovencev, ki imajo politiko v me-
zincu leve noge in jim je. kakor Angležem vreme, po-
govorna tema številka ena. Hkrati pa lahko vsak
tretjerazredni politikam taiste eksperte pelje žejne
prek vode, kadarkoli se mu zahoče.«
»Hočeš reči, da ne razumem, kaj mi politiki govo-
rijo?« sem ga precej užaljeno, a hkrati tudi negotovo
vprašal.
»Točno to. Vendar ti naj v tolažbo povem, da se
tudi med politiki, ki jim drugi pišejo govore, najdejo
taki. ki natančno ne vedo. o čem govorijo.« je posku-
sil z injekcijo utrjevalca za mojo načeto samozavest.
»Pa pustiva rajši to. Da ne postaneva še sama po-
litikama. Boš videl, kako lepo postane neka zaplete-
na abstraktna stvar hitro razumljiva. Če se jo le ra-
zloži na konkretnem primeru.« je dejal in naročil
rundo. da mi malo dvigne upadlo moralo.
»No. pa mi za začetek povej, kaj si pod pojmom
bob predstavljaš?«
»Ja — bob, vendar.«
»Kaj pa je to bob?« me je. kakor kak udbaš, zasli-
ševal še naprej.
»Kaj pa je lahko bob drugega kot bob. STRO-
ČNICA. kije podobna fižolu in grahu! In nikar me
zdaj ne sprašuj, prosim te. kaj je to fižol in kaj
grah!« sem mu odbrusil na to njegovo za moje pojme
ponižujoče vprašanje.
Pa ta moj odločni in pravilni odgovor ni niti malo
zmanjšal njegove oholosti in nesramnosti, saj me je
takoj nato. z mirnostjo profesionalnega provokator-
ja. vprašal: »Kdaj si pa zadnjič jedel bob^«
Tu pa me je dobil na suhem. In še preden sem se
uspel domisliti kakšnega odgovora, ki bi kolikor toli-
ko ohranil zadnje kančke moje časti, je Feliks z zma-
goslavnim tonom začel z zaključno operacijo: »Ne
veš. Nikar se ne izmotavaj in rajši lepo priznaj, da ne
veš.«
Kaj sem hotel drugega, kot da sem mu pritrdil:
»Res je, Feliks. Ne vem. vsaj natančno ne. A prav go-
tovo je že lep čas od tega. kar sem ga zadnjič jedel«
»No. vidiš. In tega ne veš ti. ki si podeželan. Zdaj
pa me lepo poslušaj in logično razmišljaj. Če si že to-
rej tudi ti skoraj pozabil, kakšen je bob . . .«
»Tega pa nisem rekel!« sem ga ogorčen prekinil
»Dobro, ampak temu se samo tako reče. Sploh pa
mi ne skači v besedo,« me je prekinil in začel s kazal-
cem nervozno kljukati po šanku.
»Torej, če si že ti pozabil. . ., potem si zamisli, kaj
si pod besedo bob predstavlja kak mestjanar. Sploh
če je mlajše generacije?«
»Ja — verjetno bob,« sem ležerno odgovoril, a ta-
koj obžaloval. Feliksu je namreč udarila kri v obraz
in pričakovati je bilo. da bo vsak čas zagorel. Zato
sem hitro naročil hladno pivo in mu dejal: »Povej
mi. kaj si predstavlja, Feliks.«
Kljub temu da me je premeril s skrajno zaničljivim
pogledom, pa je po krepkem požirku hladne in pene-
če se tekočine nadaljeval: »En tak mestjanar oziro-
ma takšni mestjanarji si pod to besedo predstavljajo
različne stvari. Kak športnik, recimo, ob tej bejedi
najprej pomisli na bolide, ki drvijo po ledenih žlebo-
vih. Ne mi reči, da še nisi gledal voženj boba po tele-
viziji?«
»Glej glej, na to pa niti pomislil nisem . ..«
A mi Feliks ni dovolil, da bi postal po bitki gene-
ral. in je nadaljeval: »Nekomu drugemu je BOB z
veliko začetnico osebno ime. Kot recimo Bob Ročk iz
stripa Alan Ford, ki ga tudi ti obožuješ... No. in še
bi se našli drugačni pomeni besede bob. Navsezadnje
bi kak botanično zagreti mulec mogoče celo vedel,
kaj je bob v prvotnem — tistem pregovornem — po-
menu besede.«
»Hočeš reči, da bi morali politike poslej spraševa-
ti, kateri bob, natančneje imajo v mislih, ko ga imajo
na jeziku?« se mi je začelo počasi svitati.
»No ja, vidim, da še nisi čisto izgubljen. Mogoče,
no.« se mi je zarežal, in še preden sem ga lahko
vprašal, ali misli resno, ali pa se samo zafrkava, izgi-
nil iz lokala.
Fredi
fEDNIK - 4. maj 1990
OD TU IN TAM - 7
Občinsko
tekmovanje
v znanju
tujih jezikov
v petek, 13. aprila, je bilo na
Toneta Žnidariča občinsko
(glcrnovanje v znanju tujih jezi-
kov.
2a nemški jezik se je tekmova-
j,ja udeležilo 44 učencev iz šol v
ptujski občini. Tekmovanje je bi-
lo dobro organizirano in je lepo
potekalo. Učenci so reševali na-
loge 90 minut, nato so pomalica-
li in se razšli. Učitelji, ki so pos-
premili tekmovalce, so naloge
pod vodstvom tov. Koltaka oce-
nili. Tekmovalci so pokazali, da
(jobro obvladajo nemški jezik,
saj so se kljub zelo zahtevnim
[jalogam dobro odrezali.
Najboljše rezultate so dosegli:
1. Roman Paul, OŠ Dornava
^ 98%, 2. Mojca Mally, OŠ
Majšperk — 94 %, 3. mesto Peter
Repinc, OŠ Kidričevo — 93 %, 4.
do 6. Tomaž Piškur, OŠ Žetale,
Irena Plemeniti, OŠ T. Žnidari-
ia, Mihaela Valenko, OŠ Goriš-
nica — 89 % in Vesna Koren, OŠ
Cirkulane - 88 %.
Prvi trije se bodo udeležili re-
publiškega tekmovanja.
Najboljši tekmovalci zunaj
konkurence (učenci, ki so na pri-
mer dalj časa bivali v Nemčiji),
ki se bodo tudi udeležili republi-
škega tekmovanja so: 1. Gabriele
Filipovič, OŠ Gorišnica, 2. Doris
Cigula, OŠ Dornava, 3. Mezna-
rič Klavdija, OŠ Juršinci in 4.
Dejan Emeršič, OŠ Olge Meglič.
Edino, kar bi si pri naslednjem
tekmovanju želeli, bi bil ustrez-
nejši čas tekmovanja, saj so bili v
petek popoldne tekmovalci že
precej utrujeni.
Vsem učencem, ki so pokazali
dovolj znanja, da so se uvrstili
na občinsko tekmovanje, čestita-
mo. Še posebej čestitamo najbo-
lje uvrščenim in jim želimo veli-
ko uspeha na republiškem tek-
movanju.
Istega dne je bilo tudi tekmo-
vanje v znanju angleškega jezika.
Marija Kušar
V RAZSTAVIŠČU PTUJSKEGA GRADU
Les-res-rakete Francija Purga
Za konec osemdesetih let je
gotovo značilno, da se je znotraj
sodobne likovne prakse kiparski
medij uspel enakovredno uvelja-
viti ob že itak dominirajočem
postmodernem slikanju slikar-
jev. Zaradi breztežnih učinkov,
ki ostajajo brez konkretne pro-
jekcije slikarjev, se je zatekanje k
modernističnim obrazcem izka-
zalo kot brezplodno. Kiparjem
pa je v tej »čudoviti« zmedi
uspelo vzpostaviti jasne znake
»težnosti«, četudi še ob ne do-
volj tehtno opredeljenih kriteri-
jih. V nekakšnem lebdenju nad
posmodernističnimi okvirji. Vi-
soka estetika visokega moderniz-
ma pač!
Napori prejšnjega desetletja
so se izrisovali predvsem v mega-
lomanskih projektih velikih raz-
stav, kajpada po pravilu iskanja
unverzalnega sloga. In vpliv teh
gibanj je zavezujoč za podobo
sedanje likovne produkcije. Zad-
nja kasselska Documenta in be-
neški bienale leta 1988, katerih
pozicije so refleksirale marsika-
tero univerzalno domeno sodob-
ne umetnosti, sta dovolj jasno
pokazala, da gre predvsem za di-
asporo med visokomodernisti-
čno obarvano smerjo razvoja li-
kovne umetnosti. Pomenljivo je,
da je stopnjo postindustrijskega
razvoja reflektirala predvsem
kasselska Documenta s celo vr-
sto kiparskih prostorskih-kon-
ceptualmn rešitev. V tem se je iz-
risala visoka stopnja aktualisti-
čne zavesti, model, v katerem je
umetnik dovzeten za razbiranje
in vnos dosežkov »hbmo fabra«
(človeka izumitelja). Na bene-
škem bienalu pa je prevladala
nekoliko drugačne vizija razvoja
sodobne umetnosti, odvisna pač
od danih sredstev likovne mate-
rializacije, ki predvsem ni toliko
obremenjena s formalno pojav-
nostjo, kolikor z ontološkostjo
umetniškega dela. Prav ta razme-
jitev je še kako očitna pri večini
produktivnih umetnikov.
Zakaj tak uvod? Nujno je pač
v teh relacijah iskati tudi mesto
delu kiparja Francija Purga. Zdi
se, da pač pripada specifični sfe-
ri ustvarjalcev, ki so se oplajali
na izkušnjah, katerih izhodišča
(čeprav v logični časovni in for-
malni distanci) je možno poiska-
ti v minimalizmu, konceptualnih
rešitvah in referencah objektne
umetnosti. Zaradi tega je razum-
ljivo, da njegov predstavitveni
model nujno vključuje prostor-
ske danosti in razširja prostor
percepcije z vnosom giba (izra-
zni ples). Performativna raven je
aktualna toliko, kolikor je deter-
minante prostora in časa v sa-
mem objektu izključujejo, prav-
zaprav zaradi svoje konsistentne
kiparske vzpostavitve.
Razmerja znotraj ambientalne
vzpostavitve instalacije se nam
razkrivajo v večplastnem pogle-
du. če smo omenili minimalizem,
se ta potlej ne izrisuje v formalni
identifikaciji, marveč nas sooča s
kiparskim problemom v odnosu
do polnoplastično oblikjovanega
telesa in postavka, na katerem
stoji. Nosilec polnoplastičnega
oblikovanega telesa funkcionira
v minimalističnih koordinatah.
Kiparski problem se razkriva
pravzaprav med nosilcem in no-
šenim, med pojmovanjem stoja-
la, ki zgolj nakazuje telesnost, iTi
polnoplastično formulacijo noše-
nega kiparsko polnoplastično
oblikovanega telesa. Toda tudi
tu se kaže dvojnost. Telo namreč
eksistira v prividni in preglašeni
materialnosti. In vendar: nošeni
objekt (s strogimi zunanjimi lini-
jami in polnimi ploskvami) se
ujame s podstavkom.
Razstava LES RES RAKETE,
ki po predstavitvah v Celju, Lju-
bljani, Mariboru prihaja na Ptuj,
bo na svoji končni postaji morda
vendarle ujela še kakšno referen-
co. Vsekakor ne zato, ker je izčr-
pala svoj predstavitveni model,
marveč zaradi danosti prostora,
v katerega prihaja. Tako sta raz-
stava in performance doživetje.
Otvoritev oz. predstavitev je bila
v prostorih razstavišča na ptuj-
skem gradu v četrtek, 19. aprila.
Dela akademskega kiparja Fran-
cija Purga, ki ustvarja v Celju (si-
cer pa je rojen v Ptuju) bodo na
ogled do 16. maia
Janez Balažic
Prepevali so otroški
pevski zbori
v petek, 20. aprila so se v avli
Srednješolskega centra predsta-
vili otroški pevski zbori, po pro-
gramu občinskih revij, ki jih vsa-
ko leto organizira Zveza kultur-
nih organizacij občine Ptuj.
Nastopilo je štirinajst zborov.
Najprej se je s pestrim, zanimi-
vim in muzikalno izvedenim pro-
gramom predstavil zbor Glasbe-
ne šole iz Ptuja, ki je bil tudi naj-
številnejši med nastopajočimi.
Sledili so pevski zbori osnovnih
šol iz Cirkovc, Kidričevega,
Franca Osojnika iz Ptuja, Maj-
šperka, Juršincev, Destrnika,
Dornave, Cirkulan, Markovec,
Gorišnice, Vidma pri^ Ptuju, Olge
Meglič in Toneta Žnidariča iz
Ptuja. Vsak osnovnošolski zbor
je predstavil po dve pesmi.
Zbori so bili po številčnosti
pevcev zelo različni (od 20 do 55
pevcev), kar kaže na žalostno sli-
ko, da posamezne popolne osno-
vne šole lahko zberejo tako malo
otrok s posluhom, da bi lahko
prepevali v zboru. Takšno stanje
delo zborovodij še bolj obreme-
njuje in otežuje, povdariti pa ve-
lja, da je učitelj glasbe na šoli
eden redkih, ki mora vsako leto
svoje delo javno predstaviti pred
občinstvom.
Hvalevredno je, daje bila revi-
ja dobro obiskana z občinstvom,
pevce, zborovodje in nas poslu-
šalce pa je motil nemir v šolski
avli, ki so ga povzročali najbolj
kratkohlačniki, ki so še vendarle
premajhni za spremljanje nasto-
pa pevskih zborov.
Pripomniti velja, da se bo iz
naše občine z otroškim zborom
na republiški reviji v Zagorju ob
Savi v maju predstavil zbor iz
Vidma pri Ptuju z zborovodkinjo
Sonjo Vinkler, ki je del tega pro-
grama lepo predstavila tudi na
ptujski reviji.
Lačen
ŠŠD Ivana Spolenaka zmagovalec
v finalu tekmovanja ŠŠD v rokometu za starejše
pionirke, ki je bilo v športni dvorani Center, so na-
stopile ekipe osnovnih šol Gorišnica, Franca Osoj-
nika in Ivana Spolenaka.
Tekmovale je bilo izenačeno. Največ je poka-
zala ekipa ŠSD Ivana Spolenaka s kolektivno igro
in z dobrimi posameznicami, ekipi Gorišnice se je
poznalo, da dekleta vadijo kratek čas in da nimajo
tekmovalnih izkušenj, saj nobena njihova igralka
ne vadi v RK Drava. Ekipa Franca Osojnika je bi-
la v zadnji odločilni tekmi blizu prvega mesta, saj
je vodila s tremi goli razlike, vendar so igralke Iva-
na Spolenaka naredile preobrat in zmagale s 5 goli
razlike. Opaziti je bilo, da večina teh igralk vadi
pri RK Dravi.
Najboljša strelka tekmovanja je bila Alenka
Munda iz OŠ Gorišnica, ki je dosegla 19 golov.
Rezultati finala: Gorišnica—I. Spolenak 5:6, F.
Osojnik—Gorišnica 7:8 in I. Spolenak—F. Osoj-
nik 11:6.
Končni vrstni red tekmovanja:
1. I. Spolenak, 2. Gorišnica, 3. F. Osojnik, 4. T.
Žnidarič, 5. O. Meglič, 6. Podlehnik, 7. Juršinci, 8.
Dornava, 10. Videm.
L. M.
Seminar aikida — samoobrambe
Japonske borilne veščine so
prispele na zahod v petdesetih in
šestdesetih letih, svoj razmah pa
doživele v sedemdesetih, med-
tem ko se danes razvijajo hitreje
kot kdajkoli prej. V čem tiči
skrivnost oz. vrednost davnih ve-
ščin, ki bi morale izumreti skupaj
s samuraji? Razlog je dvojen,'ker
borilne veščine tvorita dva
^spekta, dva nivoja spoznanja:
Zunanji in notranji. Prvi aspekt
pomeni uporabo tehnike v borbi
^li samoobrambi. Na žalost živi-
110 v svetu, v katerem je nasilje
Prisotno, razvoj nasilja pa raste
se celo reklamira kot medij ju-
naštva v ameriški in kitajski film-
ski industriji. Napad na posa-
"leznika ni redkost in v hipu se
'^hko znajdemo na pragu, ko od-
povedo vse civilizacijske spone,
''osameznik, ki pozna učinkovi-
tost obrambne tehnike, ima več
■Možnosti za samoobrambo in se
'ahko celo izogne neposrednemu
'■žičnemu obračunu.
Drugi aspekt pomeni notranjo
^orbo, borbo z lastnim »jazom«,
°orbo proti svojim slabostim,
?trahom, strastem, napuhu, ego-
'zmu ... Potencirata se individu-
alnost in samodisciplina; skozi
[Japoren trening se odpirajo novi
•horizonti. Končni cilj je Satory
^ prosvetljenje ali spoznanje
"^^zavednega nivoja, pri čemer je
^^nanji aspekt veščine samo
stopnica na poti do tega oddalje-
nega cilja.
Ena starih veščin iz Japonske
Je tudi aikido. Lahko jo označi-
jo kot umetnost neupiranja. Pr-
stni namen ni oremagati nas-
protnika, temveč ga razorožiti ta-
ko na duhovnem kot na telesnem
področju. Tako se boj spremeni
v nekaj višjega in učenci se na-
učijo, da zmaga ne pomeni vse.
Po besedah očeta Moriheia yy-
eshibe, enega redkih prosvetlje-
nih moistrov: »Če danes zma-
gam, bo neizogibno prišel dan,
ko bom moral izgubiti.« Zaradi
tega dobivajo gibi aikida obliko
sodelovanja.
»Učitelj aikida govori o sklad-
nosti, nato pa vrže učenca po
tleh!.; nravi C. Popenoe in pojas-
njuje: »Kadar vržemo partnerja
na tla ali on vrže nas, širimo svo-
jega duha in krepimo sposobnost
za dajanje in prejemanje.« Pri
metalcu in pri vrženem se zdi, da
se borita, toda v resnici se učita
umetnosti dajanja in prejemanja.
Aikido se je do danes ohranil
v štirih oblikah: kot surova teh-
nika aikijitsua, ki jih najdemo v
različnih borilnih veščinah (ho-
dokai, hapkido, idr.); kot aiki —
budo ali način oz. pot samurajev
daitoryu stila, ki izvira iz 9. stol.,
na čelu s Takeda Tokimunejem;
kot sodobni aikido ali pot ljube-
zni in miru, ki ga vodi Kisshoma-
ru, sin Moriheia Uyeshibe; in
kot ki-aikido — pot prosvetlje-
nja in razumevanja univerzalne
ki-energije, ki ga predstavlja naj-
boljši Uyeshibov učenec Koichi
Tohei.
Pri aikidu posebej dobre rezul-
tate dosegajo ženske, ker je nje-
gova tehnika mehka, pa tudi
otroci ga imajo radi. Aikido je
pot ljubezni in harmonije člove-
ka in univerzuma.
SKK »Jože Lacko« Ptuj v sode-
lovanju z ZTKO Ptuj pripravlja
seminar AIKIDA — SAIVIO-
OBRA1V1BE, ki je namenjen tako
moškim kot ženskam, mladim in
starejšim. Seminar bo vodil moj-
ster aikida Silvo Vogrinec (L
DAN). Potekal bo v dveh dneh —
10. in n. 5. med 17. in 20. uro v
telovadnici OŠ »Dr. Ljudevita
Pivka« Ptuj. Aikido vam bo od-
kril nnvn Pot! Vliudnn vablieni!
Silvo Vogrinec demonstrira tehniko aikido KATATE TORI NIKKVO.
Čeprav je šlo za resno tekmovanje je znanje iz vesele šole bilo tudi zares
veselo, (foto: M. Ozmec)
Tekmovanje matematikov
in veselošolcev
Osnovna šola Olga Meglič v Ptuju je bila minulo soboto 21. apri-
la prizorišče dveh pomembnih občinskih tekmovanj osnovnošolcev.
Prek štiristo se jih je zbralo iz vseh osemletk v občini, dokazovali pa
so se v znanju iz matematike za srebrna Vegova priznanja (učenci od
6. do 8. razreda) ter v znanju iz Vesele šole (učenci od 4. do 8. razre-
da).
Tako smo dobili nove občinske prvake v znanju iz matematike.
Med šestimi razredi je zbral največ točk Kristijan Cafuta iz OŠ Franc
Osojnik Ptuj, med sedmimi razredi Darja Škrila OŠ Boris Kidrič Ki-
dričevo in med osmimi razredi Gabrijela Filipovič OŠ Franc Belšak iz
Gorišnice.
V znanju iz vesele šole pa so dosegli največ zmag učenci ptujske
osnovne šole Olga Meglič, saj so razen v osmih razredih odnesli vsa
ostala prva mesta. Tako je prvo mesto med učenci osmih razredov
prepričljivo dosegel Dejan Štebih iz OŠ Dornava, v sedmih razredih
se je najbolj izkazala Melita Trop (Olga Meglič) v šestih Jernej To-
nejc, v petih Jana Skaza in v četrtih Nina Milošič — vsi OŠ Olga Me-
glič Ptuj. Bravo — čestitamo!
-OM
TRETJI DAN OSNOVNE ŠOLE
IVANA SPOLENAKA V PTUJU
I
Šola v besedi, risbi,
pesmi in plesu
v četrtek, 26. aprila, so se poleg učencev m učiteljev na osnovni
šoli Ivana Spolenaka zbrali tudi starši, nekdanji učitelji, predstavniki
drugih osnovnih šol in skupščine občine. Učenci in učitelji so svoj
dan proslavili nadvse slovesno, z razstavo risb in .^.delkov učencev in
s kulturnim programom, ki je s petjem, besedo, plesom, igranjem na
instrumente predstavil njihovo delo.
V letošnjem šolskem letu obiskuje šolo 377 učencev v šestnajstih
oddelkih, imajo pa tudi oddelek podaljšanega bivanja. Pouk sledi tu-
di interesom učencev in 22 učiteljev se trudi, da bi jih kar najbolje pri-
pravili ne samo na nadaljnje šolanje, ampak tudi za življenje.
Slovesni zbor so pozdravili tudi predstavniki skupščine ptujske
občine. Zavoda za šolstvo in Vzgojno varstvene organizacije. Za dvaj-
set in štiridesetletno delo pa so podelili tudi jubilejne nagrade.
N. V.
Emile Zola
(1840—1902)
Ob 150-letnici rojstva zna-
nega francoskega in svetov-
nega romanopisca, »očeta«
naturalizma in po rodu Dal-
matinca, je Ljudska in študij-
ska knjižnica Ptuj pripravila
razstavo njegovih del ter po-
membnejšo slovensko litera-
turo o njem. Razstava bo
odprta od 2. do 20. maja v
prostorih študijskega in mla-
dinskega oddelka vsak dan
od 8. 19. ure ter ob sobotah
od 8. do 12. ure.	E. J.
Predavanje
Dragutin Domjanič
pri Slovencih
Ljudska in študijska knjižnica
Ptuj bo pripravila ob knjigi
»DRAGUTIN DOMJANIČ
KOD SLOVENACA« predavanje
Dragutin Domjanič pri Slovencih
dr. Alojza Jembriha. O tem zagor-
skem pesniku nam bo spregovoril v
četrtek, 10. maja, v prostorih štu-
dijskega oddelka na Trgu svobode
l/ll ob 7. uri zvečer.
Vstop bo prost!
E. J.
Za Slomškov spomenik
Do septembra leta 1992 bosta slovenska kulturna javnost in Cer-
kev z več prireditvami počastili spomin na mariborsko delovanje ško-
fa Antona Martina Slomška, velikega narodnega prosvetitelja, pesni-
ka in pisatelja.
Septembra lani je minilo 130 let, kar je prenesel sedež lavantin-
ske škofije iz Št. Andraža na Koroškem v Maribor, zakoličil s tem na-
šo severovzhodno mejo in nas narodnostno povezal.
130-letnica prenosa škofijskega sedeža pa hkrati pomeni tudi
130-letnico mariborskega visokega šolstva. Že mesec dni po prihodu
v Maribor je Slomšek tu ustanovil semenišče, ki je nato delovalo vse-
skozi do danes.
Počastitve bomo zaključili septembra leta 1992, na dan 130. oble-
tnice Slomškove smrti.
Ena od počastitev, pomembnejša, ker gre za poravnavo starega
dolga, je postavitev Slomškovega spomenika v Mariboru jeseni leta
1991, ki jo načrtujeta mesto Maribor in mariborski Škofijski ordinari-
at. Druga velika prireditev bo prihodnje leto, ko bodo v mariborskem
Pokrajinskem muzeju odprli razstavo o Antonu Martinu Slomšku.
Zaradi vsenarodnega pomena, ki ga ima Slomšek v naši zgodovi-
ni, ima tudi akcija za postavitev njegovega spomenika vsenarodni
značaj. Zato se obračamo na vse Slovence, doma in na tujem, na po-
sameznike in skupnosti s prijazno prošnjo, da bi našo skupno akcijo
po svojih zmožnostih denarno podprli.
Prispevke pošljite na naslov: Spomenik Antonu Martinu Slomšku,
št. računa: 51800-743-29819.
Imena darovalcev bomo občasno objavljali v sredstvih javnega
obveščanja.
Nasvidenje v Mariboru jeseni 1991 ob otvoritvi Slomškovega
spomenika.
ODBOR ZA KULTURO MARIBOR
ŠKOFIJSKI ORDINARIAT MARIBOR
8 - RAZVEDRILO iN ŠPORT
4. maj 1990 - TEDNIK
>oooooooooouuuoocn
ROKOMET
II AS ZMAGAL TUDI V PTU-
JU
Mladinke, članice in člani RK
Drava so prvenstvena srečanja
zaradi praznikov odigrali že v
sredo, 25. aprila. V prvem sreča-
nja so mladinke s 13:8 premaga-
le vrstnice mariborskega Brani-
ka. Mladinci niso igrali, ker so
mladi igralci Mladinca iz Mur-
skih Črncev iz lige izstopili.
DRAVA-ITAS 18:26 (8:11)
Gostje iz Kočevja so tudi na
tekmi v Ptuju potrdile prvo me-
sto v prvi republiški ligi. Z dobro
igro v obrambi in kombinatorno
v napadu so bile v stalnem vod-
stvu in zmagale brez večjih težav.
Razen v sredini prvega dela, ko
so se domačinke približale na za-
detek razlike, 5:6, srečanje ni bi-
lo enakovrednejše, kot so priča-
kovali nekateri, zlasti v maribor-
skem Braniku, ki se z Itasom bo-
ri za prvo mesto in napredovanje
v drugo ligo. Gostje so v tem tre-
nutku pač premočan nasprotnik
za Dravo.
Drava: Sitzenfrei, Topolovec,
Šparl 2, Farkaš, Malek 1, Fridl 5,
Gomilšek 1, Mumlek 7, Jurkovič
2, Verbančič, Horvat, Jurleta.
DRAVA-MLADINEC 39:25
(17:10)
Članom Drave so takšne tek-
me, kot je bila s člani iz Murskih
Črncev, žal zgolj za ogrevanje.
Brez težav nasujejo kopico zade-
tkov in zato se v obrambi ne tru-
dijo. Od tu preveč prejetih zade-
tkov kljub visoki zmagi. Ustre-
zno igro v obrambi bodo morali
prikazati na vseh prihodnjih tek-
mah, ki bodo bistveno resnejše,
kot so bile dosedanje.
Drava: Koštomaj, Širovnik 1,
Bučar, Vrtarič 8, Ramšak 2, Hab-
janič 3, Šimac 4, Čeleš 3, Kelenc
1, Sagadin 7, Hrupič 10, Matja-
šič.
I. k.
POKALNI NOGOMET
DRAVA IN PRAGERSKO
Prejšnji torek sta bili na sta-
dionu Drave v Ptuju finalni tek-
mi za jugoslovanski pokal na ob-
močju Medobčinske nogometne
zveze Ptuj. V prvem srečanju so
mladinci Pragerskega po enajst-
metrovkah ugnali domačo Dra-
vo, saj sta se ekipi v rednem delu
razšli brez zadetkov. Končni re-
zultat je bil 4:3 za Pragersko, ki
se je tako uvrstilo v nadaljnje po-
kalno tekmovanje.
DRAVA-SREDIŠČE 2:1 (2:0)
Finalna tekma članov ni prite-
gnila pričakovanega obiska gle-
dalcev, saj jih je bilo le nekaj čez
sto. Naša območna ligaša sta z
igro dokazala, da je nogomet na
tem območju upravičeno nižje,
kot pa bi si glede na tradicijo in
zanimanje zaslužil. Igralci iz Sre-
dišča so v prvem polčasu igrali
slabo in niso upravičili relativno
visokega mesta na lestvici obmo-
čne lige. Drava je igrala boljše in
zasluženo povedla z 2:0. Oba za-
detka je dosegel Lukas, prvega v
20. minuti po predložku Žitnika,
drugega pa v 34. minuti po veliki
napaki obrambe gostov. Doma-
čini so v tem delu zamudili pre-
cej priložnosti za še višje vod-
stvo.
V drugem polčasu je bila tek-
ma do konca enakovredna, gost-
je pa so vedno bolj prevzemali
pobudo in je prav malo manjka-
lo, da niso izsilili vsaj neodloče-
nega izida. Častni zadetek je v
84. minuti po podaji Veldina do-
segel Jambriško.
Drava: Kornik, R. Krajnc, Ša-
lamun, M. Krajnc, Lončarič,
Ramšek, Leben, Vesenjak, Lu-
kas, Korošec, Žitnik, Hlebec,
Hentak, Emeršič, Glažar, Ko-
drič;
Središče: Cimerman, Tušek,
Trstenjak, Zidarič, Rakovec, Vel-
din. Kosi, Levačič, Horvat, Jur-
kovič, Z. Fafulič, O. Fafulič,
Jambriško, Vizjak, Hunjadi.
Tekmo so odsodili Kac, Kola-
rič in Kline iz MDNS Ptuj.
Ptujski invalidi drugi v Sloveniji
Republiški finale dopisne strelske lige z zračno puško, ki je bil v
Kranju 31. marca je Ptujčanom »pristreljal« drugo mesto s 1045 kro-
gi. Ekipo so sestavljali Srečko Majcenovič — 369 krogov. Ludvik
Pšajd — 364 krogov in Jože Pinterič —312 krogov.
Posamezno pa so dosegli tale mesta: Srečko Majcenovič prvo
mesto, zlato medaljo in še pokal, Jože Pinterič drugo mesto in diplo-
mo Ludvik Pšajd četrto mesto (v svojih kategorijah). To pa je tudi
največji uspeh ptujskih strelcev invalidov v zadnjih letih.
Srečko Majcenovič se je uvrstil ns državno prvenstvu invalidov,
ki bo v maju v Osijeku.	Franc CetI
Delovna akcija ptujskih ribičev
Ni si težko predstavljati, kakšna bi bila obrežja naših rek in ribni-
kov, če ne bi bilo občasnih čiščenj. Pomladni čas je mrtva ribiška se-
zona, vendar ribiči ne mirujejo. Med njihove dolžnosti in etično do-
govornost sodijo tudi čista obrežja voda, v katerih bodo ribarili.
Zadnja akcija Ribiškega društva Ptuj je bila ob ribniku v Rogoz-
nici v Ptuju. Ob nadzorstvu dežurnih gasilcev so sežigali preveč pora-
slo grmičevje. Najbolj obiskana ribolovna točka na ptujskem območ-
ju bo urejena dočakala ribiško sezono.
Žal je tudi pri Ribiški družini Ptuj, ki šteje več kot tisoč članov,
običajno, da na delovnih akcijah srečujemo vedno iste obraze.
S. Vičar
Bohak in lljaž najboljša
PredvoHIne aktivnosti v prvem krogu volitev so prav gotovo vpli-
vale tudi na udeležbo na petem hitropoteznem šahovskem turnirju.
Nastopilo je le 8 igralcev, med katerimi sta si prvo mesto razdelila
Janko Bohak in Igor lljaž z 10,5 točkami, sledijo: Rado Brglez in Mi-
lan Šeruga 10, Anton Butolen 5,5, Matjaž Plajnšek 5, Franjo Lazar 2,5
ter Leon Cestnik 2 točki. Tako je tokrat osvojilo točke vseh 8 nastopa-
jočih. Ker so trije nastopili prvič, se je skupno število udeležencev na
vseh petih turnirjih povečalo že na 23.
Naslednji turnir bo 4. maja ob 19. uri.	Silva Razlag
Uspeh mladih šahistov Gorišnice
na regijskem prvenstvu
v Zgornji Ščavnici je bilo izvedeno regijsko prvenstvo osnovnih
šol v šahu. Največ šahovskega znanja so pokazale ekipe OŠ Gorišnica
in ekipe gostiteljev — OŠ Zg. Ščavniea.
V konkurenci starejših pionirjev sta si dve prvouvrščeni ekipi pri-
dobili pravico nastopati na republiškem prvenstvu. Za drugo mesto
sta se do zadnjega kola borili »ptujski« ekipi OŠ Markovci in OŠ Go-
rišnica. Več sreče so imeli tokrat šahisti iz Gorišnice in uspeli prehite-
ti vrstnike, ki so bili pred njimi na občinskem prvenstvu. Zmagala je
OŠ Poljčane pred OŠ Gorišnica, sledijo OŠ Markovci, OŠ Zg. Ščavni-
ea ...
Vrstni red v drugih kategorijah:
—	starejše pionirke: OŠ Gorišnica, OŠ Zg. Ščavniea, OŠ Podleh-
nik, OŠ Sladki Vrh ...
—	mlajši pionirji: OŠ Zg. Ščavniea, OŠ Maks Durjava Maribor, OŠ
Gorišnica, OŠ Sp. Polskava ...
—	mlajše pionirke: OŠ Gorišnica, OŠ Zg. Ščavniea, OŠ Bračičeve
brigade Maribor, OŠ Sladki Vrh ...
Ekipi OŠ Gorišnica, ki bosta zastopali na republiškem prvenstvu
mariborsko regijo, sestavljeno naslednji mladi šahisti:
starejši pionirji: Robert Roškar, Robert Kokot, Igor Ivančič, Matej
Roškar in Miran Kolarič;
starejše pionirke: Andreja Kostanjevec (st.), Slaviea Trunk, Maja
Tuš, Klementina Pukšič in Andreja Kostanjevec (ml.).
Le teden dni po ekipnem prvenstvu je bilo izvedeno v Mariboru re-
gijsko šahovsko prvenstvo pionirjev in pionirk. Tudi tu so bili zelo
uspešni šahisti, ki so zastopali ptujsko občino. Tako se je uspelo ne-
posredno uvrstiti na republiško prvenstvo kar sedem ptujskih šahi-
stov, dva pionirja pa sta predlagana, da se udeležita republiškega pr-
venstva, upoštevajoč njune rezultate na lanskem prvenstvu:
Rezultati tekmovanja:
starejši pionirji: Rigler (Poljčane), Habijanič (Maribor), Roškar
(Gorišnica), Turudič (Maribor)...;
mlajši pionirji: Majcenovič (Markovci), Žugaj (Maribor), Jug (Zg.
Ščavniea), Pavalee (Zg. Ščavniea)...;
mlajše pionirke: Babič (Hoče), Horvat (Fram), Rižnar (Gorišnica),
Zamuda (Gorišnica)...	A. V.
fEDNIK - "^aj
OGLASI IN OBJAVE - 9
z LETNE SKUPŠČINE ZVEZE GASILSKIH DRUŠTEV
Gasilci so veliki ljudje
Letno /uscd^injc skupščine Z>eie gasilskih društev občine Ptuj
prejšnji petek je pomnno dokazalo, kako pomemben je prispevek pro-
stovoljnih gasilskih društet pri premagovanju vsakodnevnih težav, še po-
sebej na področju tarstta pred požari ter pri varovanju družbenega in
zasebnega premoženja.
r 6.1 gasilskih društvih na območju ptujske občine, ki so združena v
desetih gasilskih centrih, deluje trenutno 6.730 gasilk in gasilcev. To pa
je že prava armada požrtvovalnih in humanih ljudi, ki dosledno uresni-
čujejo stojo desetletja staro parolo: V službi ljudstva — na pomoč!
Da je tako, so dokazali v vseh
68 požarih, ki smo jih imeli na
območju ptujske občine v lan-
skem letu, še posebej humano in
izrazito pa je bilo njihovo po-
slanstvo pri odpravi posledic ne-
urja v Halozah, ob onesnaženju
in pomanjkanju pitne vode. Na
tisoče kilometrov so prevozili
(samo julija in avgusta več kot
30.000 km) in na tisoče litrov vo-
de prepeljali v najbolj odročne
kraje. In če k temu dodamo, da
so ob vsem tem opravili okoli 8
tisoč prostovoljnih delovnih ur,
potem je mera polna za še tako
skeptične ljudi.
Zato se jim je v imenu vseh
občanov ptujske občine, še pose-
bej v imenu tistih, ki so bili po-
moči gasilcev najbolj deležni, za-
hvalil Tone Ceh, predsednik iz-
vršnega sveta, in obenem oblju-
bil, da ne bodo ostali sami v vse
težjih časih, ko primanjkuje de-
narja že skoraj povsod — pa tudi
v gasilstvu.
O veličini in popularnosti
ptujske gasilske zveze je zagoto-
vo pričala tudi prisotnost števil-
nih uniformiranih članov, gostov
iz pobratenega Arandjelovca, iz
Zagreba, Krapine, Koprivnice,
Lepoglave, Ivanca, da ne govori-
mo o številnih predstavnikih
društev iz Slovenije ter republi-
ške gasilske zveze.
Ptujčani smo zares lahko po-
nosni na svojo gasilsko armado,
še zlasti, ker so na letni skupščini
v petek, 20. aprila, med drugim
poudarili svojo nadstrankarsko
poslanstvo. Gasilstvo in politika
nimata nič skupnega, le gasilstvo
in ljudstvo — so poudarili. Kon-
čno se gasilci vsega sveta borijo
proti istemu sovražniku —
ognju.
Ob koncu so sklenili, da bo le-
tošnja proslava dneva gasilcev
občine Ptuj v septembru, posve-
čena pa bo 120-letnici gasilskega
društva Ptuj.
M. Ozmec
Za pomoč in sodelovanje so se občinski gasilski zvezi zahvalile tudi čla-
nice GD Hajdoše — lanskoletne državne prvakinje in prve gasilke, ki so
sodelovale tudi na svetovnem gasilskem prvenstvu ter osvojile odlično
drugo mesto. (Foto: M. Ozmec)
Iz hidranta na Polenšaku je pritekla pitna voda.
Pitna voda tudi
na Polenšaku
Na Polenšaku, v kraju, ki je ši-
rom po Sloveniji še posebej znan
po tradicionalnem prazniku že-
tve in kruha, je bil praznik tudi
ob koncu preteklega tedna. Mar-
ljivi delavci KGP za visoke in
nizke gradnje iz Ptuja so zgradili
primarno vodovodno omrežje do
središča te slovenskogoriške kra-
jevne skupnosti, kjer je vaščane
domala vsako leto, kljub lokal-
nim vodnim zajetjem, pestila hu-
da vodna žeja.
Vodja gradbišča Otmar Gai-
ser, delovodja Vlado Zemljarič
in Jože Munda, tajnik KS Polen-
šak, so bili s sodelavci in krajani
veseli pomembnega delovnega
uspeha. Vodovod so napeljali iz
sosednjega zaselka Vodola v so-
sednji krajevni skupnosti Juršin-
ci, do koder je že segla vodovod-
na žila z Dravskega polja. Od
Vodola do Polenšaka je bilo po-
trebno zgraditi blizu tri kilome-
tre primarne vodovodne žile.
Krajane Polenšaka in sosednjih
vode žejnih krajev pa čaka sedaj
še zahtevna graditev sekundarne-
ga vodnega omrežja do hiš in gOr
spodarskih poslopij. V prvi fazj
vodovodne ogretosti se je prija-
vilo 91 interesentov za priklju-
ček, zgrajenih pa je seveda tudi
več hidrantov, s čimer je zdaj na
tem območju dosežena tudi višja
stopnja požarne varnosti.
Graditev vodovodnega omrež-
ja ni poceni. Denar združujejo
krajani s samoprispevkom, doda-
tnimi izrednimi prispevki in zdaj
že bivša komunalna skupnost
občine Ptuj.
Ko so nas povabili ob koncu
tedna na Polenšak, je lil dež, iz
hidranta pa je poskusno tekla
pitna voda. Teklo je tudi v gostil-
ni pri Stanku in Darinki Šegula.
Tam so vsi hvalili pitno vodo, pi-
li pa seveda odlično vino, ki je
priteklo s Turškega Vrha ha ha-
loškem koncu. Janko Žnidarič,
zasebni vodovodni mojster iz
Ptuja, je v šali rekel: »Voda je
dobra in dragocena, toda vodo-
vodarji na terenu rajši spijemo
dobro vino!« In radi mu verja-
memo.
Posnetka in besedilo: JOS
Pokvarjen hladilnik
in kislo mleko
v Kmetijski zadrugi Ptuj ima-
jo več kot sto zbiralnic mleka, in
kot pravi Drago Zupanič, vodja
mlečne proizvodnje, teče prev-
zem mleka brez večjih proble-
mov. V zadnjem času so kmeto-
valci zadovoljni tudi s plačilom,
saj dobijo mleko plačano po ce-
ni, ki jo izračunava Kmetijski in-
štitut Slovenije. Osnova za to ce-
no so stroški prireje.
Kljub vsemu pa se tu in tam še
zatakne; problemi so pogostejši
tam, kjer so zbiralnice mleka na
dvoriščih kmetij, povsem druga-
če pa je, kjer so zbiralnice na sa-
mostojnih lokacijah. Kaže, da je
nekaj težav tudi v Zaklu, kjer od-
daja mleko 17 rejcev. V uredni-
štvo smo dobili informacijo o ne-
prijazni zbiralki, o tri dni po-
kvarjenem bazenu, o skisanem
mleku. Ugotovili smo tudi, da
ljudem niso pojasnjeni vsi odte-
gljaji. Težava je torej v medse-
bojnih odnosih in slabem infor-
miranju. V KZ FHuj, kjer imajo
računalniški izpis za vse zbiralni-
ce mleka, smo s pomočjo Draga
Zupaniča ugotovili, da oddajajo
kmetje v Zaklu kakovostno mle-
ko z visoko vsebnostjo tolšče.
Cena za liter mleka, oddanega v
marcu, je znašala 3,2603 dinarja,
dodatek za vsak liter je znašal
0,55 dinarja, premija, prav tako
za vsak liter, pa 0.40 dinarja.
Odtegljaji so bili naslednji: 3
odstotke za hlajenje mleka; v teh
odstotkih je zajeta amortjzacija
hladilnih naprav in cena elektri-
ke. Dva odbitka, dvakrat po I
odstotek, je za zbiralca, pri dru-
gem odstotku gre za sporazum
na zboru mlekarske skupnosti;
zanj so se torej kmetje dogovori-
li. Od plačila za marčevsko mle-
ko pa je odtegnjenih tudi 82 di-
narjev, in sicer za dovolilnico za
oddajo mleka v letu 1990. Prispe-
vek je predpisan z uredbo Izvrš-
nega sveta občine Ptuj, gre pa za
plačilo inšpektorjev, ki jemljejo
vzorce mleka in na osnovi njih
izdajajo dovolilnice, vsakemu
kmetovalcu posebej. O tem bi
morali biti kmetje obveščeni, saj
je zato prispela v vsako zbiralni-
co okrožnica, ki bi morala viseti
na oglasni deski, zbiralci pa naj
bi sklicali tudi sestanek in kmete
seznanili z vsebino okrožnice.
Potrebno je dodati, da je prispe-
vek za dovolilnice deljen na dva
dela; drugi del bodo plačali jese-
ni.
Pa še o pokvarjenem hladilni-
ku: Drago Zupanič meni, da je
mogoče in potrebno hladilnik
popraviti takoj, seveda je potreb-
no o okvari obvestiti Kmetijsko
zadrugo — in to takoj. Če bi hla-
jenje odpovedalo čez noč, se ob
marčevskih temperaturah mleko
ne bi skisalo in ga zjutraj kmetje
ne bi smeli nositi nazaj domov,
kot se je to v Zaklu zgodilo. Vod-
ja mlečne proizvodnje pri KZ
Ptuj je obljubil, da se bo o vseh
problemih, ki jih v tem sestavku
omenjamo, pogovoril z zbiralko
in prizadetimi kmetovalci. Po
njegovem mnenju gre za pro-
blem skrhanih medsebojnih od-
nosov, ti pa še nikoli niso prispe-
vali k zadovoljstvu ljudi in do-
brim rezultatom skupnega dela.
J. Bračii
TEDMIB
TEDNIK JE NASLEDNIK Ptujske-
ga tednika oziroma Našega de-
la, ki ga je ustanovil Okrajni od-
bor OF Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO — TED-
NIK PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc
Lačen (direktor in glavni ured;
nik), Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šmigoc (namest-
nik odgovornega urednika ii^
lektor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik), Jože, Bračič, Ivo Ciani
Majda Goznik, Darja Lukman^
Martin Ozmec, Vida TopoloveC'
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). NASLOV: Radio
— Tednik, Raičeva 6, 62250 PM
p. p. 99; Tel.: (062) 771-226. Ce-
loletna naročnina 250 dinarje^
za tujino 480 dinarjev. ŽIRO BA
ČUN pri SDK Ptuj
52400-603-31023. Tisk: GZP
riborski tisk Maribor. Na podlaf
zakona o obdavčevanju proizv«
dov in storitev v prometu j'
TEDNIK uvrščen med proizvod'
za katere se temeljni davek n'
plačuje.
Sklenjen 14. vinski sejem v Podgorcih
z ognjemetom so minulo nedeljo zvečer v Podgorcih sklenili 14. vinski sejem oziroma turisti-
čne dneve, ki so jih pričeli dober teden prej z zbiranjem vzorcev domačih vin in ocenjevanjem, ki
ga je opravila 12-članska ocenjevalna komisija po enakih kriterijih, kot to opravijo na mednarod-
nem vinogradniško-vinarskem sejmu v Ljubljani. Skupno so sprejeli v ocenitev 210 vzorcev, samo
6 so jih zaradi napak v vinu odklonili. Podelili so 4 priznanja za kakovost (1,90 odstotka), 56 sre-
brnih aH 26,67 odstotka, 105 zlatih aH 560 odstotkov, 39 velikih zlatih priznanj aH 18,57 odstot-
ka, kar pa že sodi v razred vrhunskih vin.
Podelili šo tudi priznanje za urejeno okolje, bodečo nežo in turistični nagelj.
rekli, kljub temu da prireditev prerašča ob-
činske in regijske okvire in da zanjo vedo že
po vsej Sloveniji.
Prireditev je presegla meje amaterskega
dela, vendar tudi korajžno Turistično društvo
Podgorci, ki želi še več, trči tuintam na teža-
ve. Mednje brez dvoma sodi prostor, ki po-
staja premajhen za celotno prireditev, na ka-
teri bi se v prihodnje ob turističnih delavcih
(bolj skromno so zastopani predvsem tisti od
zunaj) morali srečevati tudi tisti, ki hočejo
kaj vnovčiti. Nekaj začetkov je letos že bilo,
vendar odpira v prihodnosti prireditev velike
možnosti, le na pravem koncu jih je potrebno
zagrabiti. Za to delo pa potrebujejo sicer
pridni in zagnani Podgorčani precejšen tim
strokovnjakov, samo vprašanje je, ali se po-
tem ne bo vse skupaj skazilo, kot se je pri po-
dobnih primerih tudi drugje.
Podgorčani so v nedeljo podelili tudi pri-
znanja za urejeno okolje. Prejeli so jih Ivana
Žuran in Marija Podplatnik za urejeno kmeč-
ko okolje, Silva Petek in Marija Žuran za ure-
jeno okolje in Marta Tomažič za urejen go-
stinski lokal.
Zanimiva je tudi bodeča neža, ki so jo to-
krat podelili Cestnemu podjetju iz Ptuja, ki še
do sedaj ni uspelo urediti mostu čez potok v sa-
mem središču kraja. Turistični nagelj pa so po-
delili Tovarni sladkorja Ormož, ki ni samo
pokrovitelj prireditve, temveč skrbi v občini
še za kaj drugega.
Pokale za najboljše posamezne sorte vina
je letos podelila predsednica izvršnega sveta
skupščine občine Ormož Majda Lukner. Pre-
jeli so jih Franc Cafnik za najbolje ocenjeno
mešano vino, vinogradnika Čurin — Prapro-
tnik za najbolje ocenjen šipon, Bogomir Bred
za najboljši laški rizling. Vlado Ivnik za naj-
boljši rizvanec, Gustek Janežič za beli burgun-
dec, Franc Lovenjak 'za chardonay, Ivan Hre-
nič za muškatni silvanec, Jože Špnajder za sor-
to kerner. Danilo Mikus za renski rizling,
Janko Cof za rulandec, Konrad Janžekovič za
rumeni muškat, Zvonko Štefanec za muškat
otonel, Anton Urek za traminec in vinogradni-
ka Curin — Prapotnik za predikatna vina.
Tudi to nedeljo je bilo ob podeljevanju
priznanj tako kot prejšnjo pri ocenjevanju,
ko je v dvorani rasla temperatura od sorte do
sorte, tokrat od ene podelitve do druge. Vre-
lišče ali najslavnejši trenutek je bil s podelit-
vijo amfore vinogradniku Stanku Čurinu. Pre-
den je prejel to najvišje priznanje, je moral
odgovarjati na številna vprašanja, ki so se v
glavnem vrtela okoli vina. Povedal je, da bi
se ob sedmih osnovnih sortah, ki jih gojijo
pri njih, dalo narediti še marsikaj več, le vo-
ljno moraš imeti za vse. Kaže, da je Stanko
Curin ob vseh vzorcih, ki jih je prinesel v
ocenitev, ima dovolj. Povedal je, da svojega
vinogradniškega znanja ne čuva ljubosumno
zase, temveč daje nasvete vsem, ki to želijo.
Amfora, ki jo podeljuje amatersko Turisti-
čno društvo Podgorci, je zdaj prav tako veliko
priznanje kot številna druga, ki jih je prejel (in
upa, da jih še bo!) tudi drugje.
Ko je amforo, polno najboljšega vina, ki je
bilo ocenjeno z 19,32, prejel iz rok magistra
Vinka Štefančiča ob pesmi »KoPkor kapljic,
toPko let«, so mu, verjemite, tekle solze po li-
cih. Ob tem spoznaš vse bistvo težaškega de-
la vinogradnikov, njihovo ljubezen do vinske
trte in vsega, kar sodi zraven. In zaveš se, da
je bila prav trta tista, ki je v teh krajih že sto-
letja pomagala preživljati ljudi, in tudi danes
vinogradništva kot gospodarske panoge ne
smemo podcenjevati.
Vida Topolovec
Jurjev sejem
je bil moker
Tradicionalne sejemske
prireditve v našem starem
Ptuju smo v ponedeljek, 23.
aprila, pričeli z jurjevim sej-
mom, ki je bil tokrat čisto
aprilski — malo suh, malo
moker. Kupčije niso cvetele
kdove kaj, čeprav smo poleg
prodajalcev stare krame in ki-
ča zasledili tudi nekaj prist-
nih izdelovalcev domače obr-
ti in uporabnih predmetov.
Novost so pomenili tovornja-
ki s prodajnimi artikli druž-
benih podjetij (EMO Celje),
ponekod pa so se znašli tudi
naši trgovci, ki so pred svojo
trgovino postavili še sejemski
»štant«. Da so pri vsem tem
odnesli svoj delež tudi gostin-
ci, tega verjetno ni treba po-
sebej omenjati.
M. Ozmec
POT OD OBRTNE DELAVNICE DO PODJETJA S 700 ZAPOSLENIMI
30 let Klemosa
Zametki podjetja segajo v leto 1946, ko je z odločbo
ljudskega odbora Sv. Lenart v Slovenskih goricah bilo
ustanovljeno državno gospodarsko podjetje z nazivom
»Krajevno ključavničarstvo«. Vsa sredstva podjetja so bi-
la predana zasebnemu ključavničarju Jožetu Cehu. Ob-
dobje ob koncu 1960 in začetku 1961 je prineslo ime
KLEMOS in razširitev poslovanja na obdelavo kovin ter
izdelovanje kovinske in aluminijaste opreme. Konec leta
je vodstvo takratnega podjetja prevzel Albert Kosec. Na-
slednjih nekaj let je podjetje pestilo, pomanjkanje obra-
tnih sredstv, imeli so likvidnostne težave in velike poslo-
vne izgube. Tako je bilo vse do zaključka poslovnega leta
1969, ko je po dolgem času podjetje končalo poslovanje
brez izgube.
Leta 1969 je vodenje podjetja prevzel Avgust Seničar,
ki ima po mnenju zaposlenih največ zaslug za velike pozi-
tivne spremembe v nadaljnjem razvoju podjetja. Od tega
leta dalje podjetje Klemos ni imelo več poslovne izgube.
Za obdobje zadnjih dvajsetih let je značilnih več pre-
lomnic v poslovanju podjetja. Ena takih je leto 1972, ko
je partner iz firme Kiister investiral v podjetje stroje in
tehnološko opremo, domače podjetje pa je kot svoj delež
v naložbo investiralo sredstva v obliki infrastrukture in
obiektov. V novo nastali obrat so zaposlili devetdeset de-
lavcev, v njem pa izdelujejo jeklene pletenice, potege
bowden za potrebe avtomobilske industrije in podobno.
Naslednja pomembna prelomnica je leto 1974, ko so
formirali v Klemosu še en TOZD, in sicer Tovarno jekle-
nih konstrukcij. Ta se je pravzaprav razvila iz prvotne de-
javnosti obrtnega podjetja Klemos, program katerega se
je razvijal in dopolnjeval v celem obdobju poslovanja
podjetja od izdelave klasičnih jeklenih konstrukcij do
zahtevnih elementov procesne tehnike in industrijske
opreme. Zaradi upadanja investicijske dejavnosti na do-
mačem trgu se je ta proizvodnja uspešno preusmerila v
pridobivanje del za zahodno tržišče, kamor sedaj prodajo
več kot 80 odstotkov svojih kapacitet. Taka poslovna po-
litika narekuje potrebo po posodobitvi tega obrata, kar je
pogoj za konkurenčnost na tujem trgu.
V letu 1987 se je Klemosu pridružil tozd Tovarna pohi-
štva Marles, ki je imel velike poslovne izgube. Klemos je
tovarni ponudil sanacijski program, ki je bil v obeh fir-
mah sprejet z referendumom. Tako je podjetje Klemos
prekvalificiralo 140 delavcev bivšega Marlesa.
Letos predvidevajo posodobitev tehnologije v Tovarni
bowdenov in Tovarni jeklenih konstrukcij. To bo podje-
tju omogočilo doseganje še boljših poslovnih dosežkov.
IVI. Samec
Uradna otvoritev pokušnje domačih vin,
letos že štirinajsta, je bila 27. aprila. V prosto-
rih osnovne šole so pripravili tudi prodajne
razstave izdelkov Palome, steklarske šole iz
Rogaške Slatine, raznih kletarskih proizvo-
dov, zaščitnih sredstev Pinusa iz Rač in To-
varne dušika iz Ruš, vina, plakete in medalje
vinogradnikov Stanka Curina in Maksa Go-
šnjaka, razstavo (več kot 1500) etiket Robija
in Andreja Gorjaka. Stene so krasile tudi fo-
tokopije članov ustanovnega občnega zbora
Društva vinogradnikov Jeruzalem. Ob teh
razstavah v šoli in pokušnji vina je pred dvo-
rano in šolo potekala demonstracija vino-
gradniških strojev, kjer je bil v ospredju s
svojimi inovacijami vinogradnik Slavko Pra-
potnik s Koga.
Ne smemo pozabiti omeniti tudi večera pe-
smi in plesa, ki so ga v petek zvečer pripravili
člani Turističnega društva Čakovec, in enolo-
ško-vinogradniškega plesa v soboto zvečer.
Mirno pa lahko zapišemo, da so vse prire-
ditve uspele ne samo za člane Turističnega
društva Podgorci, temveč tudi za vinogradni-
ke, saj je vse skupaj izzvenelo kot pravi vino-
gradniški sejem, ki bi si ga želeli tudi kje
drugje.
Marta Bombek, tajnica Turističnega dru-
štva Podgorci, ki je vodila v nedeljo sklepno
prireditev, je med drugim povedala, da so
ljudje v teh krajih lahko hvaležni naravi, ki
jih je obogatila s tako zemljo in drugimi na-
ravnimi okoliščinami in vinogradniki, ki so
znali iz zemlje izvabiti vse najboljše, kar lah-
ko — žlahtno vinsko kapljico. S prireditvijo
so dosegli svoj namen, kaj pa so iz tega iztrži-
li pri Turističnem društvu Podgorci, bi težko