Nl MU GA PARA
Štefan Novak iz Prekmurja ustvarja nevsakdanje spominke
Kos starega pohlštva, del zaboja, ko-renlne dreves, zlomljena hokejska palica so povprcčnemu človeku ropotija In zato povsem neuporabni predmeti. Med Be-žlgrajčani pa žlvl ljuelskl umetnik, Id iz taklh ln podobnih predmetov ustvarja zanimive, privlačne in nevsakdanje spo-mlne. Ta umetnlk je Stefan Novak.
Štefan Je pozornost širše javnostl vzbudil z znanimi leseniml pokali, kl jih dobi zmagovalec našega državnega ho-kejskega prvenstva. Za teml pokali pa se skrivajo dolga leta ustvarjanja.
»Prve izdelke sem naredil ze doma.« Tako Je razgovor za naš časopis pričel Stefan. »Tam okoli moje rojstne vasl Zlžld v Prekmurju Je obilo storžev, ki so prvl vzpodbudili mojo žilico. Začel sem jlh oblikovati.« Kmalu zatem je Stetan pričel izrezovati štorklje, slmbol 1'rekmurja, ki po svojlh žlvljenjskih navadah močno spominjajo na slovenske izseljence.
Leta 1945. Je prišel v LJubljano. Nje-govi izdelkl postajajo drugačnl. Vedno več je takih, ki jih dobe športniki. Stefan ima rad zimske športe, posebno hokej in smučarske skoke. Te prireditve si prav rad ogleda. »Moj prvi leseni pokal je dobil Mlro Cerar. Kmalu za njim pa skakalci Mesec, štefančič In Pudgar ter svetovni prvak v smučarskih poletih Svicar Steiner.«
Hokej dobro pozna. Sam ga je igral, vendar hokej na travl, ki ga še danes igrajo v Prektnurju. Od tod izvira nje-gova ljubezen do tega športa in prav zato Je začel izdelovati pokale za ho-kejiste. Dosedaj jih imajo mladinci in članl Olimpije ter lanski državni prvaki Jesenice. Zlomljenih bokejskih palic mu ne primanjkuje, saj mu jlh oba kluba rada odstopita. Tudi za letos pripravlja pokal za državnega prvaka, polcg tega pa še pokal, ki ga bodo podarlll na svetovnem prvenstvu v hokeju skupine B,   ki  bo   prihodnje  leto   v  Jugoslaviji.
Poleg športnih pokalov in spominkov pa je izdelal že celo vrsto drugačnih spo-minkov. Take naredi za organizatorje pri-redltev, kot sta Kmečka ohcet in šteh-vanje ter za organizatorje družbeno-po-litičnih   srečanj.    Med   zadnjimi   takimi
izdelki Je bila spominska vaza, kl Je simbolizirala bratstvo med narodi In Jo Je krajevna skupnost Savlje Kleče podarila pobratenl krajevnl skupnosti Draga z Reke.
Štefan pa ni znan samo med športniki, temveč tudi med poznavalcl starih Ijud-skih običajev; je namreč 61an prckmur-ske folklorne skupine. Ob kurentovanju in pustovanju se preobleče v pozvačina. Njt-gova pisana obleka vedno zbuja po-zornost.
»Naredil sem sl Jo sam in fe se mi zdl potrebno, jo malo obnovim in iz-boljšam. šestnajst let Je od takrat, ko sem se pnrtč oblekel v pozvačina,« je dejal. Sestavna dela te obleke sta tudi klobuk in čutarica. Prav ta dva rekvi-zita pa je moral štefan že mnogokrat na-novo narediti, ker je povpraševanje po njiju kot spominku prece.jšn,1e. Enega ali drugega imajo v Bonnu, Milanu, Pa-rizu, v ZDA in drugod.
Ceprav Je Stefan že 28 let v Ljubljani, mu Je prekmurski svet še vedno blizu in tja se namerava nekoč vrniti. Seveda ne brez načrtov. Rad bi si uredil lastni muzej v domačem kraju. Iz lesa bo z dletom pričaral Prekmurje v malem, od štorkelj, preko nekoč zelo znanih mlinov na Muri, do značilnih prekmur-skih hiš. Svojo 60-letnico, ki se mu po-časl bliža, pa bo praznoval na nevsak-danjl način. V vcliko vazo, ki jo bo podaril Prekmurskemu muzeju, bo vkle-sal spominke številnlh prekmurskih vasi.
Na vprašanje, kaj mu pomenl to delo, je povedal: »To je moj hobi. Po poklicu sem hišnik v Poklicni gradbenl šoli za Bežigradom.«
NJegova skrbnost in preciznost pa se odražata tudi pri poklicnem delu. Skupno x dijaki omenjene šole skrbi za čisto okolico šole in pre.jeli so pri-znanje Turlstičnega društva Bežigrad za lepo vzdrževano okolico.
S poklicem je zadovoljen, saj ga opravlja že 23 let. Težave pa ima s stanovanjem. Večina hišnikov ima sta-novanje v šolah, štefan pa ima le sobo, ki pa ima poleg tega, da Je to le en prostor, nekaj velikih pomanjkljivosti.
V. OVEN