freiexemplar
V. b. b.
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
PRISPEVAJTE ZA
PARTIZANSKI SPOMENIK
V ŽELEZNI KAPLI
letnik v
DUNAJ, V SREDO 20. IX. 1950
ŠTEV. 70 (342)
Kateri izmed dveh blokov si bo osvojil simpatije Nemčije
Deset nemških divizij; Adenauer je imenoval svetovalca za vprašanja nemške varnosti; posvetovanja za-padnoevropskega obrambnega sistema; Anglija bo zvišala svoje divizije v Nemčiji; 265.000 policistov v Vzhodni Nemčiji itd. beremo z vidnimi črkami napisano v dnevnem časopisju in nastane vprašanje, kateri izmed dveh blokov si bo osvojil simpatije Nemčije.
Najvažnejša Adenauerjeva poteza je bila ta, da je poslal visokim komisarjem posebno spomenico, v kateri je zahteval ponovno oborožitev Nemčije. Potem, ko se je Mo Cloy dve uri po prejemu te spomenice razgovarjal s kanclerjem, je odletel v Washington, kjer je po prihodu dejal, da nosi s seboj dva Adenauerjeva memoranduma, ki se nanašata na ,,Vojaško varnost in splošno okupacijsko politiko v Nemčiji.“ Gloy se je sestal z Achesonom in Trumanom.
Medtem, ko so v Was(hingtonu preučevali najnovejše Adenauerjeve zahteve, pa je v Londonu končala s svojim delom posebna ,,študijska komisija", ki ao jo vodili angleški državni podtajnik Sir Donald Gai-ner, ameriški poslanik Dougles in ‘njegov francoski tovariš Massigli. Kakor na eni strani zapadni zavezniki, tako na drugi tudi Sovjeti delajo na tem, da dajo svojima nemškima odvisnima vladama nekaj novih koncesij, da bosta potem še lepše peli po njihovih strunah.
V Londonu so se pogajali o tem, kako bi plačali Adenauerja za njegov pristop v zahodni vojaški blok. Sestavili so poročilo, v katerem so svetovali zunanjim ministrom, ki se bodo sestali v New Yorku, naj se o posameznih vprašanjih kar sami pogovore. Povedali so v tem poročilu, da bi bilo dobro, če ne bi bilo zaenkrat nobene spremembe pri zavezniškem vojaškem svetu in v zadevi okrog Porurja. Na gospodarskem področju so priporočali ukinitev vse kontrole, razen pri stvareh, ki so v interesu največjega upnika, Amerike. Vprašanje, če Nemčija lahko izdela več kot dosedaj določenih 11,1 milijona ton jekla in če sme sama proizvajati orožje, naj bi rešili zunanji ministri sami. Svetovali so nadalje ukinitev vseh pravic okupacijskih sil, da bi se vmešavale v odločbe Bundestaga, Landestagov, vlade v Bonnu in deželnih vlad. Dovolili naj bi tudi ustanovitev zapad« nonemškega zunanjega ministrstvla in Zapadna Nemčija naj bi imela končno tudi pravico, da otvori v inozemstvu konzulate in poslaništva. Ha pa bi bil položaj zasedbenih ar-
mad in oblasti vseeno zavarovan, naj bi imele zapadne sile pravico veta. Obenem so zunanjim ministrom še svetovali, naj najdejo način, s katerim bi prekinili vojno stanje z Nemčijo.
To naj bi bili v glavnem ukrepi, ki jih bodo podvzele zapadne sile. Sovjeti pa si v Vzhodni Nemčiji tudi resno lomijo glavo, kako bi si ustvarili močno Nemčijo, ki bi šla zanje po kostanj v ogenj. Govore, da ie Panjuškin že obljubil, da se bodo sovjetske čete umaknile in da bo ukinjena sovjetska vojaška uprava. Pravijo, da bo v kratkem sestavljena vlada v Vzhodni Nemčiji, v kateri bi bile osebnosti iz obeh delov Nemčije in s katero bi sklenila tudi mirovno pogodbo.
Vse to so seveda samo domneve, ker ni v zvezi s tem še padla nobena uradna izjava. Vendar pa bi nastalo težko vprašanje, če bi se Sovjeti umaknili iz Vzhodne Nemčije. Kdo bi namreč varoval Rokosovskega in
njemu podobne na Poljskem in tudi na Češkem? Zato je precej dvomljivo, da bi bili Rusi tako velikodušni.
Vsekakor pa vse kaže, da se v Vzhodni Nemčiji nekaj pripravlja. To potrjuje tudi dejstvo, da je Panjuškin pričel nepričakovano s čistko in sicer z največjo naglico. Zaenkrat se je lotil le vodilnih nemških ljudi, ki nimajo sovjetskega državljanstva, ter ljudi, kakor piše glasilo KP ,,Neues Deutschland“, ,,ki nimajo trdnega zaupanja v Sovjetsko zvezo in niso brezpogojno prepričani v nezmotljivost Stalina11. Po pisanju lista so to: omahujoči malomeščanski elementi, bivši trockisti, frakcionaši, desni oportunisti in levi sektaši<“
To čistko, od katere si Sovjeti mnogo obetajo, imenuje ,,Neues Peutschland“ pričetek nove dobe partijske zgodovine. Kakšna bo ta etapa bomo videli v. dnevih pred volitvami in po njih.
napetost v Angliji
General Mark Clark na Dunaju
Prvi ameriški visoki komisar v Avstriji in sedanji poveljnik ameriške suhozemske vojske je zadnji teden prispel na trodnevni zasebni °bisk na Dunaj.
Ob tej priložnosti je demonstriralo približno 200 ljudi pred hote-'0|o Bristol, ki so v zbornih deklamacijah kričali: ,,Clark go to home" \Clark pojdi domov). Prispela policija je demonstrante kmalu nato Oizkropila.
Z napovedjo podržavljenja jeklarske industrije preti v Britaniji velika parlamentarna kriza. Opozicija pod vodstvom Churchilla se ostro upira načrtu laburistične vlade, ki hoče s 1. januarjem 1951 postaviti težko industrijo pod državno kontrolo, da zagotovi novi načrt oboroževanja, ki obsega 3.6 milijard.
Vsi zadnji dni so močno pod vtisom priprav vseh političnih strank za odločilno debato v parlamentu, ki bo odločila, ali bo zmagala laburistična vlada s svojim, načrtom podržavljenja jeklarske industrije ali pa opozicija pod vodstvom Churchilla. Laburistična vlada po mnenju dobro informiranih krogov računa lahko z največ večino šestih glasov, vendar pa obstoji tudi nevarnost, da ministrski predsednik Attlee propade. V tem primeru je opozicija mnenja, da mora vlada odstopiti in razpisati nove volitve, medtem ko laburisti niso vsi tega mnenja. Kakšna važnost se polaga na volitve je razvidno iz tega, da se bo Sir Staffort Cripps za glasovanje vrnil s svojega tromesečnega dopusta in da se stranke trudijo celo za bolne poslance, da se sigurno udeležijo odločilnega glasovanja. Celo delegati za generalno skupščino Združenih narodov bodo odpotovali šele po tem glasovanju v Lake Su-ccess.
Varnostni ukrepi odobreni
Medtem ko je opozicija odločno proti načrtu podržavljenja jeklarske industrije, ki jo laburistična vlada zagovarja v interesu varnosti in oboroževanja, je tudi opozicija odobrila varnostne ukrepe vlade. Po teh se podaljša vojaška služba od 18 mesec,ev na dve leti, s čimer se poviša stanje britanskih vojaških sil v prihodnjih šestih mesecih za 77.000 mož. Za varnost je v naslednjih treh letih predvidenih 3600 milijonov funtov šterlingov. Poleg
Marshall lahko postane obrambni minister
Vojni odbor ameriške skupščine je 15. t. m. sklenil z 18 glasov proti sedem zakon,ki generalu Georgu Marshallu omogoča, da prevzame mesto obrambnega ministra. Proti zakonu so glasovali republikanci. Tudi pristojni senatni odbor je zakon odobril.
Nenadno izkrcanje ameriških čet na Koreji
Zadnjo soboto so se nenadoma izkrcale ameriške in južnokorejske čete v bližini Inke Inčon, ki je oddaljena približno 40 kilometrov od glavnega mesta Soel.
Te čete, ki štejejo trenutno 40 tisoč mož so takoj začele s pohodom proti glavnemu mestu in zadnjo nedeljo tudi dejansko vdrle v glavno mesto Soel.
Pri operaciji, ki jo vodi general Mc. Arthur, je sodelovalo 260 ladij. Trenutno spravljajo na suho topove, tanke in drugo težko orožje. Hkrati z izkrcavanjem so nastopile tudi močne skupine padalcev, ki so že prekoračile reko Han, in prav tako prodirajo proti Soel-u. Tudi glavno letališče južne Koreje Kimpo je spet v rokah južnih Korejcev in Američanov, odkoder se stalno dvi-
tega pa ima Anglija še močne rezerve iz zadnje vojne.
Medtem ko je Attlee izjavil v zvezi z udeležitvijo Nemčije, pri obrambi Evrope, da je to mogoče samo v okviru skupne obrambe vsega zapada in je govoril, da bi Britanija poslala tri divizije na kontinent, je v imenu opozicije zahteval Antoni Eden mnogo večje število čet za evropski kontinent in zagovarjal sodelovanje Nemčije pri evropski obrambi.
Britanski vojni minister Shinvvell je ob tej priložnosti naznanil, da bo Velika Britanija do marca poslala še novo divizijo v Nemčijo, medtem, ko bo nova britanska brigada vržena v boj na Koreji že ta teden. Do sedaj je Britanija poslala v Korejo dva bataljona.
gajo močne zračne sile in podpirajo prodirajoče sile.
Severnokorejski radio do sedaj o teh izkrcavanjih ni omenil niti besedice.
Denacifikacija v Vzhodni Nemčiji končana
Vlada Vzhodne Nemčije je uradno objavila, da je denacifikacija v Vzhodni Nemčiji končana. Z obsodbo 3432 vojnih zločincev in nekdanjih nacistov, ki so po razpustitvi koncentracijskih taborišč v. januarju t. 1. bili postavljeni pred sodišče je bilo pravici zadoščeno.
Vlada vendar poudarja, da ,,bodo organi demokratične države tudi v 'bodoče kaznovali vse, ki bi motili mir in demokratični razvoj Vzhodno nemške države.
Velik odmev izjave jugoslovanskega zunanjega ministra Kardelja o stališču Jugoslavije do vojne na Koreji
Jugoslovanski zunanji minister Eduard Kardelj je pred svojim odhodom na zasedanje glavne skupšči' ne OZN izjavil uredništvu ,,Borbe“: ,,Na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN ne bo jugoslovanska delegacija nudila nobene podpore kakršni koli hegemonistični težnji na Koreji in bo skušala najti pot, da se vojna na Koreji čimprej omeji ali likvidira. “
S tem je potrdil stališče jugoslovanske vlade glede tega vprašanja in sklicujoč se na jugoslovansko stališče v Varnostnem svetu je izjavil, da je Jugoslavija še vedno mnenja, da je treba poslušati obe stranki, da se doseže mirna rešitev in prepreči napetost ter nadaljnji razvoj spopada. Kardelj je dalje izjavil, da j o sedanja vojna na Koreji posledica tujega vmešavanja v notranje zadeve Koreje in delitve te dežele na vplivna področja.
Nadalje je Kardelj dejal: ,,Vojna
na Koreji je zadala hud udarec miru v svetu, ker služi tujim hegemoni-stičnim interesom. Vojna na Koreji ne ogroža samo svetovnega miru, temveč spodkopava tudi pridobitve, ki si jih je korejsko ljudstvo prej priborilo. Ponovno imamo dokaz, da vodstvo osvobodilnega gibanja, čim postane orodje tujih hegemonistič-nih teženj, bodisi zavestno ali tudi nezavestno, povzroča škodo ljudstvu in gibanju, na čelu katerega je.“
,,Ali se lahko trdi“, — je nadaljeval Kardelj — „da je korejsko ljudstvo, sedaj bliže resnični neodvisnosti in neenotnosti, kakor je bilo pred sedanjim spopadom? Ne, prav gotovo ne! To pa zaradi tega, ker vsi tisti, ki želijo zavojevalno vojno, izkoriščajo korejski spopad, da še bolj spodkopljejo mir in da še z večjo naglico izzovejo vojno. Taki krogi so tako na Zapadu kakor na Vz-
(Konec na 2. strani)
Velik odmev izjave jugoslovanskega zunanjega ministra Kardelja o stališču Jugoslavije do vojne v Koreji
(Nadaljevanje s 1. strani) hodu kljub njihovim visoko donečim besedam o miru.
Izjava zunanjega ministra vlade FLRJ 'tovariša Eduarda Kardelja o stališču FLRJ do vojne na Koreji, je naletela v svetu na velik odmev. V celoti ali v izvlečku so vsebino izjave objavili skoraj vsi pomembnejši listi na zapadu kakor tudi londonska in newyorška radijska postaja. ,,New York Times" pravi v svojem komentarju o stališču Jugoslavije do vojne na Koreji med drugim: ,,... Stališče izhaja iz ideološkega
bistva komunističnega gledanji, ki je proti kolonialnemu sistemu v Aziji in podpira težnje vseli narodov Azije po samoodločbi in neodvisnosti. Z druge strani izhaja to stališče iz praktične poti za čini hitrejši konec vojne na Koreji..." Pariški list ,,Figaro“ prinaša izjavo tovariša Kardelja pod naslovom ,,'Važna izjava jugoslovanskega zunanjega ministra Kardelja, 'ki žigosa politiko agresije na Koreji". Dokaj objektivno poročilo so objavili tudi drugi listi in radijske postaje, seveda z izjemo informbirojevskih.
kominformske klevete v tej zvezi
Nasprotno je dosledna načelnost Jugoslavije v svojem stališču do vojne na Koreji naravnost razbesnela informbirojevske kričače. Tokrat so še prav posebno pokazali, kako jih boli jugoslovanska načelnost pri glasovanju v Varnostnem svetu. Zaradi tega so se poslužili svoje navadne prakse in po svoji volji potvorili izjavo tovariša Kardelja. Glasilo komunistične partije Avstrije ,,Volks-stiinme" piše pod naslovom „Tito« istični sužnji agresije" med drugim naslednje: ,,Titov zunanji minister Kardelj je objavil včeraj izjavo, v kateri se odkrito postavlja na stran ameriške agresije proti korejskemu ljudstvu. ... Posebej naglaša, da Titova vlada ne more hiti solidarna s korejskim ljudstvom... S tem je razkrinkana dvoličnost beograjske fašistične klike v Varnostnem svetu, kjer poskuša izraziti svoje ^simpatije" do korejskega ljudstva in svojo oddaljenost od ameriške ogresije. Kako klavrno je to potvarjanje Kardeljeve izjave, lahko vidimo že iz naslednje primerjave: Tovariš Kardelj v svoji izjavi ostro loči korejsko ljudstvo od korejske vlade, ko na primer pravi: ,,Splošno znano je dejstvo, da je na Koreji množično osvobodilno in demokratično gibanje, ki izraža prizadevanje in voljo korejskega naroda v borbi za neodvisnost in zedinjenje ter za izvojeva-nje demokratičnih pravic. Toda osvobodilne nade ljudskih množic so tudi tukaj kakor v številnih drugih delih sveta zlorabili za smotre tuje hegemonistične politike, ki se skriva za zlaganimi bajkami o pomoči korejskemu narodu v borbi za njegovo neodvisnost. Prav zaradi tega ne vodi oborožena akcija severnokorejske vlade k resnični osvoboditvi korejskega naroda..." in nadalje: Očitno je torej, da jugoslovanski narodi ne morejo biti solidarni s tako politiko, ki je naperjena proti koristim svetovnega miru, in ki hkrati prinaša samo škodo in nesrečo korejskemu ljudstvu".
Prav tako kakor dunajski inform-hirojevski list ,,Volksstimme“ je po ,,svoje" obdelal Kardeljevo izjavo tudi londonski list KP Anglije ,.Dai-ly Worker“, ki pravi med drugim: ,,Namestnik britanskega županjega ministra Davies je včeraj izjavil v „Timesu“, da je dana izjava o vprašanju Koreje z njegovo vednostjo."
Tudi pri tej informbirojevski ,,resnici" ni bilo velikega napora. Pomočnik britanskega zunanjega ministra Davies je dal namreč izjavo, v kateri je dejal, da je maršal Tito ob sprejemu med drugim dejal, da bo Jugoslavija v kratkem dala izjavo o svojem stališču do vojne na Koreji. ,,Daily Worker" je to izjavo, kakor vidimo, spremenil tako, da človek dobi vtis, kakor da je izjavo prej pregledal in odobril Davies. To pa ni nič drugega kakor laž, ki je informbirojevski propagandi nad vse potrebna, da bi z njo ,,dokazovali" prehod Jugoslavije v naročje imperialistov. Zvest svojim informbirojev-
skim tradicijam je po svoje obrnil Kardeljevo izjavo tudi list KP Francije ,,Ce soir", ki prinaša poročilo pod naslovom ,,Kardelj, Titov minister, odvrgel masko". ,,Ce soir", piše v tem poročilu: ,,Te izjave titovskega zunanjega ministra, ki prihajajo, kakor se vidi, iz mikrofona ,,Glas Amerike", so naredile konec manevrom Titovcev, ki so varali doslej v Varnostnem svetu bodisi z vz-držanjem ali pa s sumljivim glasovanjem ..."
V izjavi, ki > j o je dal tovariš Kardelj, je pravzaprav samo znova potrdil stališče Jugoslavije, ki ga je zavzemala pri vseh glasovanjih v Varnostnem svetu, pri razpravi o Koreji. Za ,,Ge soir" in druge informbirojevske agenture, ki očitno morajo braniti revizionizem Sovjetske zveze in njene hegemonistične apetite, ne morejo drugače, kakor imenovati jugoslovansko načelno stališče in doslednost pri glasovanju ,,sumljivo", izjavo tovariša Kardelja pa prikazati kot ,,nov dokaz pripravljenosti Jugoslavije, da na vsakem koraku podpre ameriški imperializem". Poštenemu delavnemu ljudstvu sveta pa pomeni ta izjava novo oporo v doslednji borbi za mir proti imperialističnemu trgovanju in izkoriščevanju teženj malih narodov.
Pred novo pogodbo o cenah in plačah
Vest, da se za hrbtom delavcev pripravlja nova pogodba o plačali in cenah, je izzvala med delovnimi množicami močno razburjenje. De-lovrto ljudstvo ni voljno, da bi ga industrialci in veleposestniki s pomočjo socialističnih politikov ponovno prevarali. V številnih podjetjih in odsekih posameznih sindikatov delavci odločno zahtevajo: da se zvišajo plače ne da bi se zvišale hkrati tudi cene temveč, da naj se povišajo plače iz previsokih dobičkov podjetnikov. Tako so delavci iz Donawitza in Steyr-a začeli zborno za 15 odstotno povišanje plač, pri čemer so se jim pridružili štajerski rudarji, kovinarji iz Stockerau-a, Badena, Floridsdorfa, nadalje delavci tobačnih tovarn in prometnih podjetij.
Medtem ko je delavstvo v skrbeh zaradi porastka cen, je vodja avstrijske reakcije predsednik Zvezne trgovske zbornice Raab skušal dokazati, da je realni dohodek kljub težkim finančnim operacijam povprečno narastel za osem odstotkov, medtem ko se je indeks z,a življenjske potrebščine od junija 1949 znižal za 1 in pol odstotka.
Vse kaže, da stojimo v Avstriji pred močno notranjo krizo, ki je še nevarnejša zaradi stalnega porastka brezposelnosti, zaradi borbe hišnih posestnikov za zvišanje najemnin in zaradi borbe delavstva za izpopolnitev socialne zakonodaje. Tako SPOe kot KPOe sta v obliki resolucij izdelali svoje predloge in programe proti lej preteči nevarnosti.
Ameriški program za obrambo države
Predsednik Združenih ameriških držav Truman je imel v radiu govor o nalogah, ki jih morajo ZDA izpolniti, da bi ,,omogočile uresničitev programa o obrambi države", za katerega bodo v prihodnjem letu porabili nad 30 milijard dolarjev. Dejal je, da bo uresničitev tega programa zahtevala od vseh Američanov skrajne napore in žrtve. Da bi se izvedel ta program, je predsednik Truman izjavil, da morajo ZDA rešiti tri bistvene probleme: zagotoviti morajo proizvodnjo vojaškega materiala in opreme, nositi stroške
Sodba v Nišu
Okrajno sodišče v Nišu je objavilo sodbo nad sedmimi jugoslovanskimi državljani, ki so po resoluciji Informbiroja zbežali v Bolgarijo odkoder so se s pomočjo bolgarskih obmejnih organov in Komunistične partije Bolgarije spet vrnili v Jugoslavijo, do bi tam vršili špionažo in sabotažne akcije.
Prvi obtoženec Stojan Velkovič, ki je prišel v to svrho dvakrat v Jugoslavijo, je bil obsojen na dvajset let ječe in prisilno delo. Velibor Ne-šič na 11 let, čedomir Petrovič na
10 let in Georgi j Hristov na 14 let ječe in prisilnega dela. Vsi ti obtoženci so bili obsojeni zaradi špiona-že in podtalnega delovanja.
Peti obtoženec Velimir Aramdje-lovič, ki je bil prav tako v službi bolgarske tajne policije je dobil dvajset let, medtem ko sta bila Aleksander Stankovič in Ljubomir Velkovič, ki sta prvih pet obtožencev skrivala v svojih hišah in jim pri njihovi ilegalni dejavnosti pomagala bila obsojena na 10 let ječe in prisilnega dela.
za oboroževanje in preprečiti inflacijo.
Povečanje proizvodnje, je dejal, Truman, bo zahtevalo naporno delo in daljši delovni čas za vsakega. Mnoge tovarne pa bodo prenehale izdelovati civilno blago ter bodo prešle na proizvodnjo vojaškega materiala. Plačevanje oborožitve pa zahteva povečanje davkov za okoli 3 milijard dolarjev letno. Poleg ukrepov, ki jih je napovedal, da jih bo storila vlada za preprečitev inflacije, je predsednik Truman svetoval potrošnikom, naj kupujejo čim manj ter odlagajo z nakupom predmetov, kadar koli morejo, a trgovcem, naj ne kopičijo blaga niti ne dvigajo cen, ki so bile po njegovem mnenju v zadnjem času povišane iz popolnoma dobičkarskih smotrov. Od ljudi, ki živijo od plač in mezd, je Truman zahteval, naj ne zahtevajo povišanje plač ter na varčujejo, čeprav morajo bili pripravljeni na znižanje življenjske ravni.
Truman je dejal, da bo vlada za to, da bi izvedla program oborožitve, skrbela tudi za določene kontrolne ukrepe, če bo to potrebno, niti se ne bo obotavljala, da eventuelno s silo uresniči oborožitveni program.
Kulturno življenje Italijanov v Istri
V vseh italijanskih naseljih Istre so v tem mesecu in prihodnji mesec v teku tako imenovani ,,tedni italijanskih kulturnih društev", ki imajo namen, da zberejo in združijo čim več članov italijanske narodne manjšine za kulturno in umetnostno udejstvovanje.
Enotedenska kulturna manifestacija Italijanov v Reki je bila uvod v to kulturno dejavnost. Na tej manifestaciji so sodelovali člani dramske sekcije in solisti italijanskega kulturno umetniškega društva ,,Fratel-lenca".
Hidrocentrala pri Ohridu v
Makedoniji bo kmalu začela obratovati
Gradbena dela na hidrocentrali pri Ohridu v Makedoniji so pred za-ključitvijo. V najkrajšem času bodo začeli z montažo strojev. Generatorji, turbine, dovodi in ostali stroji in naprave za to hidrocentralo so bili napravljeni v domačih tvrdkah. V zadnjih sedmih mesecih je bilo 416 delavcev, ki so sodelovali pri gradnji te hidrocentrale imenovanih za udarnike.
Prav tako je bil končan 380 metrov dolgi predor za odtok vode iz reke Vrbas, kjer pri Jajcu prav tako gradijo veliko hidrocentralo. Ta hidrocentrala bo proizvajala 3200 kilovatov toka.
Nekdanji nemški generali spet na položajih
Zvezni kancler dr. Adenauer je imenoval nekdanjega pruskega generala grofa Schvverina za svojega tehničnega svetovalca v vprašanjih državne varnosti. Imenovanje so potrdili tudi zavezniki.
Poleg generala Schvverina vršijo vojaške funkcije v Zapadni Nemčiji tudi še nekdanji polkovnik Fischer in sin v zvezi z dogodki 20. julija
1944- umorjr-nrgn p-rnr-rrrln Oirfrnrj«.
V	Vzhodni Nemčiji pa je zaposlenih na visokih in najvišjih mestih še mnogo več znanih hitlerjevih oficirjev in so celo v ministrstvih bivši Ritterkreuztragerji. Zagovorniki oborožitve Zapadne Nemčije ostro napadajo zaveznike, da tako dolgo zavlačujejo to vprašanje, ker obstoja nevarnost, da bodo zaradi njihovega cincanja odšli vsi najboljši oficirji in vojaški strokovnjaki v Vzhodno Nemčijo.
Hcatke vesti
Za večjo proizvodnjo in kakovost sladkorja. Tovarne sladkorja v Osje-ku, županji in Branjinem vrhu so končale s pripravami za letošnjo predelavo sladkorne pese. Tovarna v županji je začela s proizvodnjo sladkorja že v prvi polovici tega meseca. V tovarnah so izboljšali naprave, kar bo omogočilo večjo proizvodnjo in boljšo kakovost sladkorja.
V	županji so med drugim postavili tudi novo turbino, ki bo precej povečala proizvodnjo električne energije. Tako bo letos ta največja in najmodernejša jugoslovanska tovarna predelala okrog 1 500 vagonov sladkorne pese več kakor preteklo leto. Kljub veliki suši je letos kakovost pese večja od lanske. Odstotek sladkorja se giblje od 17 do 20, do-čim je bil lani največ 17 in pol odstotka. Največ sladkorne pesi' so pridelale kmečke obdelovalne zadruge ,,Karlo Mrazovič Gašper" in ,,Titova zadruga" ter še nekatere druge. Povprečni donos sladkorne pese v teh zadrugah je nad pol drug vagon na oral.
V Makedoniji se naglo razvija tekstilna industrija. V Tetovu gradijo kombinat za proizvodnjo volnenih tkanin, ki bo eden največjih v Jugoslaviji. V Titovem Velesu gradijo kombinat za svilo, v Stipu tekstilno predilnico. Vrednost proizvodnje tekstilne industrije Makedonije je bila lani desetkrat večja oC vrednosti proizvodnje v letu 1945.
\h Ka§\
Kulturna prireditev na Radišah
Na Radišah je bila kulturna prireditev.
Lep in krasen dan je bil. V polni svetlobi je sijalo sonce in zlivalo svoje žarke čez zelene gozdove in snožete, objemalo je bližnjo hribovje in bele majhne hišice, ki čepe na obronkih tako skromno, kot bi bile z vsem svetom zadovoljne. V ozadju te čudovite slike tihega in nemotenega gorskega miru, pa se je blestelo silovito skalovje mogočnega Obirja in ji dajalo poseben sloves. Vse je dihalo v prijetni domačnosti in globoko si občutil, da si prišel v slovenski kraj med svojce.
Majhna vasica so Radiše. Le par hiš stoji okoli bele cerkve. Skromne so kakor ljudje, ki v njih prebivajo. Blizu župnišča je star zapuščen hlev. Nekdaj so domovale tam krave, zdaj pa je postal kulturno središče.
Z nepopisno marljivostjo so bile tu na delu roke, ki so ustvarile oder in uredile dramsko prizorišče; na-vlačile so v ,,dvorano" deske in stolice za številne ljubitelje slovenske prosvete, ki so prihajali v trumah iz bližnjih in daljnjili vasi, da vidijo igro, o kateri se je na Radišah že dalj časa govorilo, da slišijo petje ttiladega zbora, ki se je porodil v najtežjih okoliščinah s silno in zavestno požrtvovalnostjo.
Kdor pozna te hribovske kraje, ve, da je tam zemlja skopa in nudi čl°' veku le to, kar ji iztrga v najtežjem delu, v neutrudnem naporu od jutra do večera. Iz kamna skoro si pridela kmet svoj kruh. A kljub temu te gorske korenine ne najdejo zadoščenja v tej trdi borbi za vsakdanji kruh. Zares plemenito stremljenje po kulturnem izživljanju je v njihovi naravi in ni še minulo leta, da ne bi bilo na tem hribu več lepili •n dobro obiskanih kulturnih prireditev. Trdna narodna zavest vzpodbuja prosvetaše Slovenskega prosvetnega društva na Radišah k vedno novim vzponom. In Radišani se odzovejo na prireditev s prepričanjem, da je njihov obisk prireditve ne samo kulturna potreba, temveč, tudi narodna dolžnost. Tako je Ustvarjena med odrom in gledalcem najtesnejša povezava, ki je simbol kulturne enotnosti naroda in izraz resnične ljudske prosvete.
,,Zadnji vitez Reberčan" se imenuje igra iz časa temnega gospodova roparskih vitezov, ki jo je uprizorilo radiško društvo predzadnjo nedeljo na svojem zares preskromnem odru.
Med nestrpnim občinstvom v »dvorani" je bil prijeten nemir, ki Je izražal radovedno in veselo pričakovanje. Vse prepočasi se je bližal začetek nastopa. Med tem pa so v mrzlični ihti še vedno postavljali Zadnje kulise, pripenjali petrolejke, Potiskali po odru mize in stole; v Uiajhni sobici sosedne hiše na so u-stvarjali zadnje maske razgretim pralcem, ki so potnih obrazov že hi-lpli proti hlevu, da nastopijo.
Po dveli lepili domačih pesmih je "tvoril prireditev ugleden domačin, Hanzi Tolmajer; zmeren, a je« Ufat ljudski govornik. Počasi in zh>žno je postavljal besedo na bese-Govoril je o težavah društva in ‘Sralcev, ki se nesebično žrtvujejo za blagor ljudstva in za procvit proste, ki je nam vsem v borbi za ('hranitev naše narodne samobitnosti Jako nujno potrebna. Razlagal je !8ro, ki je nastala na domačih tleh 1,1 obravnava odlomek iz zgodovine ■Jaše neposredne okolice. Pokazal je ‘teze kot razuzdane, krute in ne-pavične izkoriščevalce svojih podanikov, ki so živeli v silnem siromaštvu in brezpravnem tlačanstvu, "dal je nauk na zgodovinskem dej-vu: ,,Nepoštenost in razuzdanost"
— tako je zaključeval svojo razlago — ,,ves viteški napuh je doletela zaslužena kazen. Danes ni več vitezov; izumrli so do malih izjem. Le ruševine na strminah nas še spominjajo nanje. A pošteno in zavedno delovno ljudstvo je ostalo' in bo živelo tudi v bodočnosti".
Morda so bili med občinstvom tudi nemško govoreči poslušalci. Govornik je pozdravil tudi v nemškem jeziku in želel, da bi bil popoldan tudi nemško govorečim obiskovalcem lep dogodek. Poudaril je, da si Slovenci želimo bratskega sožitja tudi s svojim neipško govorečim sosedom, ker smo vendar v našem vsakdanjem življenju navezani eden na drugega in nas vse tlačijo iste težave.
Razgrnil se je zastor in igra se je pričela. Na skromnem, vendar iz najbolj primitivnih sredstev urejenem odru so se odvijali prizori, ki so pričali o velikem duševnem in fi-
zičnem naporu vseh teh preprostih igralcev (med katerimi so bili mnogi, ki so prvič nastopili), ki so v pravem pomenu besede vsega spoštovanja vredni kulturni delavci. Kakor prikazen iz davnih dni je stal pred nami oder, razsvetljen od slabe luči petrolejk. Po stenah mračnega prizorišča pa so plezale trepetajoče sence, kakor zli duhovi davno že umrlih vitezov, ki so znova oživeli v igri. Igrali so preprosto in dobro, brez da bi se napenjali, naravno, včasih nekoliko težavno jim je tekla beseda. Kljub skromnim sredstvom so okusno uredili vse prizore.
Med dejanji pa so nastopali pevski zbori in zadivili poslušalce s svojim ubranim petjem. Neumorni pevovodja in režiser, — gimej Brulih — o katerega požrtvovalnosti bi lahko zložili pesem ali pisali knjigo, je ustvaril v teku najkrajšega časa mešani in dekliški pevski zbor, učil je stari moški zbor, režiral je igro in igral glavnega junaka. Predvsem njemu gre zasluga za ubrano petje, dobro igranje in splošno kulturno
Dobrla ves. Poročali smo že o lepo uspeli mladinski prireditvi, dne 8. septembra, v Dobrli vesi, Vsi, ki so se prireditve udeležili, so zelo zadovoljni in užitek, ki so ga jim nudili najmlajši pod spretnim vodstvom dr. Sienčnikove, kakor igrica ,,Pavelčkova piščalka" in še petje in deklamacije ne bodo tako kmalu pozabili in le želijo, da bi mogli kmalu spet doživeti kaj podobnega.
So pa pri nas še vedno zakrknjeni in starokopitni ljudje, ki so silno zaskrbljeni nad tem, da se našim otrokom še vedno dovoljuje, da sme na odrih javno nastopati s slovensko materinsko besedo. Na različne načine izražajo to svojo skrb in bojazen, ki jo pa narekuje le staro ukoreninjeno sovraštvo do vtsega slovenskega, v katerem se odlikujejo najbolj tisti, ki so svojo materino besedo zavrgli ter jo zaničujejo,
To zaskrbljenost je izrazil na pri-
mer gospod poštar v neki gostilni, ko ga je skrbelo, kam bomo prišli, če bodo že otroke postavljali na oder s slovenskimi prireditvami ter dejal, da ,,domovini zvesti" pač ne morejo dopuščati takih stvari, ker je kaj takega naravnost izdajstvo in bodo po njegovem mnenju iz takega početja zrasli samo pokvarjenci. Nadalje je izrazil tudi svojo nevoljo nad tem, ker v šoli poučujejo še nekoliko slovenščine.
Takih nazorov smo že vajeni, toda vemo, da gresta čas in razvoj svojo pot naprej in da tako besedičenje nikakor ni več v duhu časa. Gospoda poštarja pa bi opozorili, da naj enkrat malo premisli, če mogoče ne le je kruh tudi od naših davkov! če mu ne ugaja na naših itleh, naj gre drugam v službo! Sicer pa bi bilo potrebno, da poštna direkcija sama odstrani take nestrpneže in hujskače.
dejavnost na Radišah. Vreden je ugleda in spoštovanja, ki mu ga izkazujejo tako prosvetaši kot hvaležno občinstvo.
Ob zaključku zares dobro uspele prireditve je spregovoril še tajnik Slovenske prosvetne zveze in pozdravil občinstvo v imenu vrhovne kulturne organizacije koroških Slovencev. Zahvalil se je igralcem za njihov požrtvovalni napor v plemeniti službi za narodno dobrobit in izjavil med drugim: ,,Ti preprosti igralci, ki v najtežjih pogojih poleg težke borbe za vsakdanji kruh gojijo slovensko besedo in pesem, so pionirji na tem severnem braniku naše slovenske zemlje, so pogumni brodarji čolna, ki ga obdajajo sovražni viharji in mu grozijo z poginom. V njihovih mladih in močnih rokah leži usoda našega naroda." In dalje je rekel: ,,Mi, ki verujemo v poslanstvo kulture, smo prepričani, da bomo tudi tem potom pomagali ustvarjati pogoje za prijateljske odnose med nami in narodom-sosedom, s katerim skupno živimo na isti zemlji. Le v enakopravnem in prijateljskem odnosu obeh narodov bo zavladalo v deželi mirno sožitje, bo vzrasla nam in drugim resnična svoboda in boljša bodočnost."
Tovariš Hanzi Tolmajer, ki se je nato zahvalil tajniku SPZ za njegov obisk in za besede, ki jih je izpre-govoril, je zaključil prireditev z željo, da bi se kmalu spet videli na kulturni prireditvi domačega društva.
■■lIllilllllliailllUllllllinilllllllllllllllllllllllllHIllIlHIII
/z naše AFŽ Organizacije
Dne 15. septembra 1950 je v Celovcu bila konferenca Antifašistične fronte žena, na kateri so bile zastopane žene iz vseh predelov Slovenske Koroške.
Politična analiza je nakazala stanje, kakršno je danes v svetu, v matični domovini Jugoslaviji in pri nas na Koroškem. Iz živahne diskusije, ki se je razvila, je bilo videti veliko zanimanje naših žena za politično dogajanje.
Na konferenci so bili nato sprejeti sklepi o izvedbi tečajev in drugih važnih akcij v zimskih mesecih. Žene so poslale tudi zahvalno pismo Ministrstvu za socialno skrbstvo LR Slovenije za skrb in trud za naše otroke na letovanju ob morju.
Iz sekretariata AFŽ

fanko Jieunih:
Kmetske slike
Povedala sta drug drugemu, kje služita zdaj, kako je pri Znojilčevih in kako pri Brnotovih in kaj je kupila danes Laj-da in kaj misli kupiti Matevž.
„Pa za vino boš vendar dal, preden se razideva?" pravi deklica veselo.
„Če boš pila?"
Matevž je res dal za bokgd vina, pa iz-pil ga je skoraj sam. Spremil je deklico potem nekoliko pota.
„Pa k nam kaj pridi!" je dejal, ko sta se ločila.
„Po pirhe morda!"
„No, le pridi!"
In sta šla na desno in levo.
A Matevž ni čakal pirhov ne velike noči.
Semenj je bil v ponedeljek in že v soboto večer proti polnoči je potrkal nekdo gori pri Brnotovih na malo okence v hramu, kjer je spala dekla.
Spoznala ni, kdo trka, toda čula ga je takoj. Trikrat, štirikrat je zaropotala majhna, zatemnela šipa v oknu, pa deklica je le brez sape poslušala kdo se bo oglasil. In sedaj je oni zunaj zašepetal nekoliko besedi in že je bila iz postelje in pri oknu.
„Ko bi te kdo videl? Oh, pojdi, pojdi, Matevži'* je šepetala.
On pa ni šel, proti jutru stoprav, ko je gozdni jereb začel piskati doli v košatem bukovju. In prišel je spet, sleherni teden, tako okoli polnoči ter čakal, da je poteg-
nil hladen jutranji piš. šlo je že na pomlad.
Veliki ponedeljek je prišla Lajda res po pirhe na Znojilo; Matevž je bil tudi doma. Pa deklica ni bila nič kaj vesela in tudi njeno lice, časih tako kakor rdeči pirhi, katerih so ji dali v robec, ni imelo več te barve.
,,Ali si bolna?" je vprašala Tomaževa žena.
„Ah ne — pekli smo veliko," je odgovorila ter gledala v stran.
Matevž jo je proti večeru spremil čez hrib. Molče sta korakala drug poleg drugega in tudi Matevža je nekaj težilo. Pipo je vlekel, toda tobaka ni bilo v njej.
Doli pod klancem se je hotel vrniti.
Tedaj pa je Lajda postala, z rokama za-‘ krila obraz ter bridko zajokala, da so ji solze kapljale med rjavimi prsti.
„Kaj ti je?" je dejal Matevž, pa pogledal je ni ter znogo brcal v brinov grm, rastoč poleg steze.
„Saj veš — kaj!" je odgovorila iht^č.
Matevž je zaklel, pa le venomer suval s peto v grm.
„Jaz bom šel stran, na Hrvaško — ali kamor —"
„Pa jaz — Jezus Marija!"
Jok je fanta razburil in smililo se mu je dekle. „Ej, kaj boš vzdihovala — morda pa ni tako!" je dejal, da bi utešil tudi svojo vest in skrb.
Lajda si je obrisala lice ter se obrnila navzdol po stezi.
Ločila sta se brez pozdrava, ne da bi se pogledala ali roki podala.
Matevž je nazaj grede nekajkrat polglasno prav grdo zaklel, vrhu hriba pa je za-ukal, da je odmevalo od bližnjih bregov.
Leto pozneje pa ga ni bilo več doma; pravili so, da je šel na Hrvaško hraste sekat. Prej pa je bil z Znojilčevo Lajdo in z jerobom, ki so ga bili postavili njenemu novorojenemu otroku fantičku, sklenil sodno poravnavo: odstopil je otroku svojo doto, vknjiženo na bratovem posestvu, in s tem je bil rešen tudi vsega daljšega plačevanja. Jerob je vknjižil to pravico v zemljiško knjigo — in tu imaš drugo in-tabulacijo na Znojilčevem posestvu ali, če hočeš, drugo poglavje našega romana, pisanega v zemljiško-književnem izpisku. In tretje tudi ni izostalo." —
Doktor Sever je bil že pozabil na svojo smotko ter je le poslušal.
„0 Matevžu do današnjega dne ni bilo več ne sluha ne duha — ,šel je po svetu, Bog ve kam’ — stara povest! Pravili so, da se mu je prav tako zgodilo kakor njegovemu očetu; drevo ga je ubilo tam doli v Slavoniji. Pa za to se nihče brigal ni — saj ni imel premoženja.
Tudi Lajda je zdavnaj že umrla; sušica jo je pobrala; Bog sam vedi, katerim roditeljem se je bilo ubogi rejenki zahvaliti za življenje — za tako življenje in za sušico.
Svojo doto je bila porabila v bolezni.
Ostal je sedaj še mali L u k e c, njen in Matevžev sin. Krstili so ga tako, ker se je bil prav o sv. Luki rodil.
Tomaž ga je vzel na Znojilo; saj je imel fant denar pri njem in obresti ni bilo tre-
Okrog Zgornjih in Spodnjih Vinar
Nek Labučan se je nedavno v koroškem dnevniku povsem resno zgražal, da Avstrija žrtvuje ogromne zneske za dvig vinarstva na Gra-dičanskem, ne upošteva pa, da bi bili enaki, če ne boljši pogoji za pridelovanje vina v Labudski dolini na Koroškem.
Te ugotovitve se danes spomnim, ko potujem po široki, prostrani, od nizkega, vinorodnim goricam podobnega gričevja omejeni, valoviti, polgorski ravni nekdaj tako trdne slovenske občine Št. Vid v Podjuni. Tako trdne in zavedne slovenske narodne občine, da so za časa Hitlerja smatrali za potrebno raztrgati jo na štiri dele in jih priklopiti drugim, narodno manj zavednim upravnim edinieam. Raztrgali pa niso s tem samo prastare slovenske občine, ampak tudi gospodarsko in zemljepisno zaokroženi okoliš, ki kaže vse naravne znake nekdanjega sloven-sko-koroškega vinogradništva. Tudi imena vasi kot Zgornje Vinare, Hor-ce (Gorice vinske), Spodnje Vinare itd. svedočijo svoječasno gospodarsko posebnost te slikovite pol-gorske ravni.
Za časa narodno-osvobodilne vojne pa je okoliš okrog Zgornjih in Spodnjih Vinar pred desetimi in petimi leti stavil naši narodni vojski malone sto navdušenih borcev. Kdo ne pozna Luda in mnogo, mnogo mladeničev tega okoliša, ki so šli v partizane, kdo ne pozna junakov iz tega kraja, ki so padli za našo narodno stvar?!
*
Po izvršenem gospodarskem delu v Pogrčah se opajam pri novi Pav-leževi, skoraj gosposki stanovanjski bigi ob divnem pogledu na razdrto, razklano gorovje od Obirja do Pece in globoko pod Pogrčami ležečo dolino Bele od Galicije do Sv, Eme. Svetujem, da naj napravijo tu narodno letoviško okrevališče.
Posušena trava šušti pod mojimi nogami, ko korakam v bližnje Na-gelče. „Tovariš, tovariš!" začujem nenadoma iz vasi. Bil je naš dragi Mohor, ki se je hotel postaviti z veliko sadno kletjo in načrti za novo gospodarsko poslopje. Moram si ob tej priliki ogledati še razdejanje, katerega je izvršila na velikem orehovem drevesu nedavno strela.
Večerni mrak že lega na zemljo in jesenske megle se obešajo ob gričevje in visoko borovo drevje ter redke temne smreke, ko nadaljujem svojo pot po bližnjici proti Vazarju. Večer pred praznikom. Nekam tesno mi je v tej samoti. Toda namah zazrem pred seboj znano vas št. Primož s kapelico z vitkim sivim, lesenim stolpom, ki se tako jasno odraža od temnega gozda v ozadju. Nekoliko na levo daleč čez Zablaško jezero pa v znatni ravni dalji pod nizkimi goricami ob gozdu Sv. Danijela zopet bele hiše in hišice Grabalje vasi, žamanj in Lancovega.
Privid znan vinarsko-sadne pokrajine ob Oljki gori nad Savinjsko dolino vznikne pred mojimi očmi in toplejše postane tudi v moji duši. Sadne drevesnice, vinogradi, temni hmeljski nasadi in kulture pisanih vrtnic, katere opeva slovenska pesnica in žena št. Iljskega drevesni-čarja in kmeta Jelena, se vrstijo druga za drugo. ---------
To mi da zopet vzpodbudo, da se oddaljim od svoje ravne, samotne poljske poti in jo mahnem vstran, v Št. Primož k — Voglju.
Prisrčno me pozdravijo stari in mladi po gostilničarski navadi ter
Na IX. šahovski olimpiadi v Dubrovniku, ki je bila zadnji teden zaključena, je dosegla Jugoslavija svoj največji uspeh na šahovskem področju. Zmagali je namreč na prvi povojni šahovski olimpiadi, katere se je udeležilo 16 držav. Daši na olimpiadi niso sodelovale nekatere države, to ne zmanjšuje pomena jugoslovanskega uspeha, kajti poleg tako močnih šahovskih reprezentanc, kot so argentinska, ameriška, ali Zapadna Nemčija, je težko še kje moštvo, ki bi moglo uspeh Jugoslavije zahtevati zase. Z močnejšim moštvom, kot je jugoslovansko, bi se na olimpiadi lahko postavila edina Sovjetska zveza, ki pa doslej še ni nastopila na nobeni olimpiadi.
Uspeh Jugoslavije je zaslužen, saj
mi začnejo takoj zaupno in samozavestno pripovedovati, da so imeli letos okrog 30 letoviških gostov in da imajo zdaj 4 letoviščarje, med njimi celo slovenskega inženirja iz Trsta. Zablaško jezero ali kakor so ga tudi brez vsake smiselnega podlage krstili Nemci ,,Turner - See“, pridobiva na privlačnosti. Mene vendar zanima bolj izvirna gospodarska plat življenja in povprašam zato takoj gospodarja, ali zapisuje tudi molz-nost svojih lepih krav. ,,To bodo izvrševali drugi, bolj izraziti živinorejci z lepo živino kot na primer IIo-belnovi", je mnenje gostilničarja.
Ko dospem že v temni noči k Vazarju, še ob osmi uri ni gospodarja Andreja in inženerja Markota iz polja. V poznejšem razgovoru mi gospodar Andrej zaupa, da je letos svojih deset krav kot gospodarski dohodek povsem ,,odpisal“, ker vsled suše ni krme, oljnih tropin pa tudi ni dobiti; edino prašiči so še njegovo upanje in upanje njegove spretne, gospodarsko tako izkušene žene.	*
Drugega jutra nadaljujem svojo pot na severni obali Zablaškega jezera.
Jesenske megle prejšnjega večera
je bila od vsega začetka v vodstvu in hrabro odbijala napade nekaterih resnih tekmecev ter vzdržala tudi tedaj, ko ji je postala Argentinija tako nevarna, da je že skoraj izgle-dalo, da bo prvo mesto pripadlo Ar-gentiniji. Toda krepke jugoslovanske zmage v poslednjih kolih so omogočile, da je ves čas prednjačila Jugoslavija pred zasledujočo jo Argentinijo.
Končni rezultati olimpiade so: Jugoslavija 45,5; Argentinija 43,5; Zapad. Nemčija 40,5; ZDA 40,5; Nizozemska 37,6; Belgija 32,7; Avstrija 31,5; čile 30,5; Francija 29; Finska 28; švedska 27,5; Italija 25; Danska 22; Peru 21,5; Norveška 15; Grčija 12 točk.
so se povsem razpršile pod žgočih ža/ki še poletnega sonca.
V prvi vasi, v Spodnjih Vinarah, ko so tako varno in zavetno stisnjene med gorska sončna bregova, se ustavim pri gpspodarsko-naprednem posestniku Živu. Toda vse je pri maši. Samo gospodar straži sicer praznično tiho veliko ohišja. Dolga pot ob močvirnatih travnikih in skozi jasen nizki borovi gozd me pri' vede končno v Žamanje, kjer za trenutek povasujem v enako gostoljubnih hišah pri Kapu in pri Starcu, tia končno zaključim svojo „vandra-nje^ v našem gospodarskem oporišču pri Plešovniku v Lancovem.
Tu se s tako praktičnim sinom Mihom, ki je dovršil slovensko kmetijsko šolo na Grmu* podava takoj na preizkušnjo tolšče (masti) v mleku z novim aparatom, katerega je kupila Slovenska kmečka zveza za potrebe živinorejskega središč® bele pasme št. Vid - Mokrije. Medtem pa pripravita mati Ančka in hčerka Katica, tudi absolventka slovenske kmetijske šole, malo južine s poličem mošta, ki po dolgi poti v peklenski vročini, posebno še ob Zablaškem jezeru, tako dobro tekne. Vino pa, ki so ga nekoč pridelovali in točili v teh krajih davni naš) predniki, ki tem krajem niso dali samo značilnih vinogradniških imen, ampak so postavili tudi vinskim zidanicam podobne, še danes tu in tam nahajajoče se kleti, pa si samo mislimo zraven.
Vernik - Kočuški
|||■■■lll!lIll mi mi iiii iiii iiii iiiriiiiiiii iiii mriiii
Elektronske cevi za fotografe
Delovanj.e te naprave sloni na tem, da preskoči električna iskra med poloma zelo visoke napetosti. Oba pola sta v stekleni, cevi, v kateri je zelo razredčen plin. Za to spiralno stekleno cevjo pa je reflektor, ki usmerja svetlobne žarke na predi met. V trenutku razelektrenja znaša napetost na polih nekaj tisoč voltov. To visoko napetost dobimo tako, da Z induktorjrm' prrvečrnrio napc' tost 6 voltnega akumulatorja. Svetloba, ki jo dobimo s to elektronsko cevjo, je hipna: traja le eno tisoči®' ko sekunde. Nje jakost je pa zelo velika, saj odgovarja svetlobi, ki j° dobimo s 500 žarnicami.
Kadar fotografiramo z magnezijevimi žarnicami, porabimo za vsak posnetek eno žarnico. Z elektronsk® cevjo pa dobimo svetlobo za neona®' jeno število posnetkov.
JUGOSLAVIJA
prvak na šahovski olimpiadi v Dubrovniku

ba plačevati, ako ga je sam oskrboval. To je tudi storil prav tako kakor s svojimi otroki. Vsi skup so pozimi za pečjo čepeli, poleti so pasli, v šolo hodili in pozneje, ko so bili malo odrastli, tudi skupaj na vasi fantovali.
Z Znojilčevim premoženjem pa je šlo navzdol — rakovo pot. Mož ni pil, pomagati pa si vendar ni mogel. Gozde je posekal, časih je vso žetev prodal kar stoječo na polju, obresti, ki jih ni mogel plačevati, je preobrnil v glavnico in tako je bil še komaj na površju, toliko da je še plaval, dokler ga kak upnik ne porine na dno.
Predlanskim pa — Tebe še ni bilo tu v tem dolgočasnem kraju — so se stepli fantje na Viševku prav pri Brnotovih. Drug rod je sedaj tam in tudi drugi rod je tja pod okna hodil in se pretepal. Pa usoda, usoda! Znojilčevega Lukca so ubili — prav tam, kjer je nekdaj njegov oče vasoval. Se li ne šali usoda z nami? —
Lukec je bil mrtev, a oporoke ni zapustil, za to pač časa ni imel. Toda njegovo premoženje je ostalo: onih tri sto goldinarjev starega denarja, vknjižena dota njegovega očeta Matevža.
A Lukec je bil nezakonski otrok in tak nima drugega zakonitega dediča nego svojo mater; le-ta je bila pa že tudi mrtva. Torej zapade po naših zakonih premoženje erarju, državni blagajnici ali cesarju, kakor pravi naš kmet.
In erar se je res pobrigal za to dediščino. Po končani obravnavi je vknjižil svoje pravice do Lukčeve terjatve pri Znojil-čevem posestvu — zapalo dediščino, k a-d u c i d e t o imenujemo mi juristi tako stvar — in potem je tožil za denar.
In ta vknjižba je tretji, zadnji del mojega romana ali, če hočeš, moje tragedije.
Epilog še pride in ta je kratek: danes je bilo Znojilčevo posestvo pri zvršilni dražbi zaradi te erarove dediščine prodano. Jaz sem bil navzočen in sem pregledal zemljiškoknjižni izpisek-ekstrakt in iz njega sem bral v kratkih treh vknjižbah to, kar sem ti pripovedoval. In ti praviš, da pri nas, v našem rokodelstvu ni poezije!"
Prijatelja sta nekoliko časa molčala. Živo pripovedovanje odvetnikovo je bilo zdravnika ganilo.
Doktor Pavlin pa si je vnovič tlačil pipo.
„Pozno je, pojdiva!" pravi zdravnik.
Odšla sta počasi iz krčme in zaspana točajka je zaprla vežne duri za njima.
Temna brezmesečna noč je bila, pa nebo vendar jasno in brez števila zvezd se je lesketalo po njem.
„Kdo je pa kupil ono Znojilčevo posestvo?" vpraša zdravnik zevaje.
„Jaz," odgovori odvetnik hladno. „Kup-cev ni bilo in zato je šlo poceni!"
„Ah — poezija, poezija!" je vzkliknil zdravnik in razšla sta se vsak proti svojemu domu.
MAČKOVA OČETA
Poznal sem oba, starega Mačka namreč in njegovega sina.
Prvi tedaj še ni bil za „starega" pri hiši in, akoravno je njegov štiridesetletni sin tudi že imel velikega sina, so dejali ljudje vendarle samo staremu „Mačkov oče" In stoprav, ko je zatisnil oči, je dobil sin ta častni priimek, ki bo prešel tudi na vnuka kakor majorat šele tedaj, ko bo sedanji
„stari" pokopan gori pri podružnici sv. Miklavža.
Maček je naš sosed in gotovo je malo dni v letu, da bi na sprehodu ne šel mimo njegove lesene,- neznatne hiše. In morebiti je minilo že dvajset let, ko sem korakal tam s svojo prvo pipo in ponosno puhal sivi dim v čisti pomladanski zrak. To je bil pomenljiv korak do moževske emancipacije in bil sem si ga popolnoma v sve-sti, kajti do tedaj se s smotko ali pipo nisem upal drugam nego v temno goščo, kjer ni bilo nevarnosti, da bi me kdo srečal in videl. Pa tudi stari Mačkov oče je to zapazil v veliko mojo zadovoljnost, ker do tedaj se ni bil nikdar zmenil zame in me je menda le pipa v njegovih očeh tako povzdignila. Danes je bil ves drug. Ko sem prihajal mimo, je stal mož kakor navadno sredi male tratine med hišo in cesto, bosopet, opravljen v star, raztrgan in umazan kožuh; roki je sklepal na hrbtu.
„Dober dan, gospod!" je dejal in raztegnil čudno svoje lice v kolikor moči prijazen smehljaj.
Odzdravil sem ves osupel, kajti do tega trenutka še nisva bila izpregovorila med seboj besede, akoravno me je on poznal, kar sem bil na svetu, in jaz njega, kar sem pomnil.
„Malo tobako mi boste dali, če ga imate kaj odveč,” je nadaljeval starec.
Ponudil sem ga ves vesel, da je mož zapazil ta moj novi korak v življenje. Napolnil si je svojo drobno pipico, poleg tega pa še stisnil nekoliko tobaka v pest ter mi vrnil mehur.
,,Lepo vreme bomo imeli — za travo za seno bo dobro," je dejal, ozirajoč se po obnebju.
Hotel sem odgovoriti, a starec mi ie obrnil hrbet in s kratkim „zbogom, g°' spod" koracal proti svoji bajti.
Ta prizor se je ponavljal čestokrat, k*' dar me je ugledal stari Maček s pipo \ ustih. Vselej je vprašal po tobaku, vsele) je govoril o vremenu; če je pa videl, da ne pušim, me je pustil v miru in niti pozdfa' vil me ni.
Tedaj je bil še gospodar malega svO' jtga posestva; imel je edinega sina in 6jd ta je bil oženjen in je z ženo in s svoji1® že šestnajstletnim sinom kmetoval na °ce' tovem posestvu. Le enkrat v letu se je t£l® ljudem dobro godilo, pred pustom na®1 reč, ko so zaklali prašiča; sicer pa so stra dali in, če so že pred sv. Jakobom iz n° vine kuhali zjutraj, opoldne in zvečer je menov sok, niso imeli zanj druge zabe nego z vodo pomešano kozje mleko. Me ^ seboj tudi niso bili prijazni in marsikaj rikrat je nastal kreg v hiši ker stari ni ® tel dati gospodarstva sinu.
Nekega dne sem jaz prvi ogovoril rega: „No, oče, boste li večno gosp0 rili? Čas je, da si odpočijete!"
„Počil si bom, kadar me tja gori p°® j so," je zavrnil mož, „bajte pa ne da Zdaj imamo vsaj sok, četudi neslan in ° zabele — potem pa še tega ne bo.
(Dalje)
j, lastnik in založnik lista: Dr. elikovec. Uredništvo in uprava-asometergasse 10, telefon lozV ^j, odgovarja:	Rado Janežič. .lrtel
jk & Co., Wien VIII., Hernalsergu
, .	.   nadlOV •
rtiui nai